GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Reorganizacija in razvoj ZKJ Po 4. plenumu CK ZKJ,se'je 15. julija, prvič se* Stala komisija CK ZKJ za razvoj in reorganizacijo zveze komunistov Jugoslavije. V prvi fazi svojega pomembnega dela. je komisija določila pet skupin, ki naj bi vsaka zase proučevale naslednja vprašanja: 1. vloga in položaj ZK v sistemu samoupravljanja, 2. načela organiziranosti, 3. ZK in kulturno-duhovna ustvarjalnost, 4. ZK in mladina ter 5. ZK in družbeno-politične organizacije. * Vse te skupine imajo pred seboj dokaj obsežne naloge, še zlasti pa se bodo morale z vso resnostjo lotiti proučevanja vpliva sistema samoupravljanja in neposredne demokracije na vlogo, značaj in položaj ZKJ v tej revolucionarni etapi. Posebno pozornost bi morala prva skupina psvetiti premagovanju zastoja v dosedanjem. odnosu med ZK in oblastjo, ki se uresničuje š spremembo ZK, kakor tudi oblasti v procesu razvoja samoupravljanja,' Druga skupina bo onovho proučila sedanja počela organiziranosti ZK in njen bodoči organizacijski razvoj z gledišča vloge in mesta ZK v sistemu samoupravljanja. Obdelati bo pa nadalje morala tudi vprašanje idejne enotnosti ZKJ, sedanjih pomenov načela demokratičnega centralizma in vzroke za pasivizacijo dela članstva ZK. Tretje skupine naloga je proučevanje vloge in delovanja ZK na področju kulturne in duhovne ustvarjalnosti, pri čemer- naj bi med drugim ugotovila tudi, koko vplivata kulturna in duhovna ustvarjalnost na oblikovanje- družbene zavesti in razvoj .socialističnega humanizma. Skupina za' proučevanje vprašanja ZK in mladina, bi morala analizirati sedanje zaostajanje pri sprejemanju mladih v Zvezo komunistov, prav tako pa določiti .odnos mladih do ZK. Analizirala bo tudi vzroke za zaprtost' nekaterih organizacij ZK do mladih, kajti za ZK je bistveno važno, kako se v praksi uveljavlja načelo iz programa ZKJ o socialističnem razvoju naše mladine, o njenem vsestranskem sodelovanju pri Samoupravljanju in na vseh področjih družbenega življenja. Tudi peta skupina ima pomembni nalogi in sicer, kako doseči, da bo dejavnost delovnega človeka v družbenih in političnih organizacijah res sestavni j del oblikovanja politike na raznih področjih družbenega življenja in v samem sistemu sprejemanja sklepov samoupravnih organov, drugič pa, kako doseči, da bodo v okviru teh družbenih in političnih organizacij komunisti spričo različnih ideoloških to-l kov z močjo svojega argumenta vplivali na uveljavljanje najbolj naprednih nazorov ter na oblikovanje javnega mnenja in socialistične zavesti. 1 Vse te skupine, po potrebi pa še' druge, ki jih utegne imenovati komisija CK ZKJ za reorganizacijo in razvoj, bodo imele nedvomno obširne in od- ■ govorne naloge, od njihove doslednosti in prizadevnosti pa je odvisno, kako bosta reorganizacija in razvoj ZKJ okrepila Zvezo komunistov in jo v naši družbi postavila na mesto; ki ji gre. Ob dnevu vstaje slovenskega naroda se bodo, kot navadno vsako leto, zvrstile- številne spominske in druge slavnosti, na katerih vselej sodeluje tudi kolektiv ISKRA. Tudi na letošnjih proslavah, odkritjih spomenikov ih obeležij, bo prišel dt> izraza ponos ob spominu na veliki dan, ko je na Pšatniku pod šmarno goro počil prvi strel organizirane partizanske enote zoper okupatorja. Ta strel, znak neizprosnega boja za svobodo in revolucijo za socialne, kulturne in človeške pravice, je odjeknil po vsej ožji in širši domovini. Ob praznovanju našega skupnega jubileja čestitamo vsem, ki so sodelovali v tem boju in vsem tistim, ki ga danes nadaljujejo, toda ne z orožjem, pač pa z delom, znanjem in novimi odnosi med ljudmi. S 4. seje upravnega odbora združenja podjetja V tovarni električnih aparatov v Ljubljana,- je bila 19. julija 4. redna seja upravne-- ga odbora 'ZP, ki je razpravljal o šestih točkah dnevnega reda. Glede na to, da za prvo točko iz objektivnih vzrokov niso bila pripravljena poročila za prvo letošnje polletje, je UO sklenil, da morajo poročila o proizvodnji, finančnem poslovanju, kakor tudi poročili o poslovanju proda jno-servisne in nabavne organizacije priti na dnevni red seje UO ZP, ki bo v sredo 27. t. m . Upravni odbor je nato poslušal predlog novega upravnika Počitniške skupnosti Iskra, tov. Antona Lapa o pokrivanju izgube te dejavnosti v latu 1966. Ker si uprava počitniške skupnosti vsestransko, prizadeva razpoložljive zmogljivosti naših počitniških domov čim bolj izkoristiti s. tem, da' jih oddaja tudi drugim delovnim organizacijam, ker je žanje Tovarna >a »o bZ Elektromehanska 86.649 92.338 106,6 Elementi 36.583 32.354 88,4 Avtomatika 37.508 38.595 102,9 RA-sprejemniki 21.650 19.580 90,4 Aparati 20.9-34 - 26.007 124,2 Avtoizdelld - 47.456 44.707 94,2 Elektromotorji 12.649 10.017 79,2 Naprave 16.086 13.201 82,1 Elektronika 8.335 7.978 93,7 Kondenzatorji 13.605 13.353 98,1 Instrumenti 7.144 7.303 102,2 Polprevodniki 7.711 8J09 103,2 Usmerniki 5.745 5.968 103,9 Mikron 7.3,3“ 3 112 43,3 SKUPAJ PODJETJE 329.004 , 322.622 98,0 (razen za dom v Poreču) premajhno zanimanje s strani članov kolektiva Iskre kaže, da v samem poslovanju po ■l. juniju t l ob podaljšani sezoni v domovih počitniška Skupnost ne, bo imela poslovne izgube. Izgubo predstavljajo le Sredstva, ki so potrebna za: osebne dohodke treh stalnih uslužbencev počitniške skupnosti, katera so bife v kalkulaciji cen upoštevana le za polovico letošnjega deta. Upravni odbor se je pri tem ogrel za drugo varianto, po kateri naj bi sredstva ža OD 'treh stalnih uslužbencev počitniške skupnosti, bremenila strokovne službe s tem, naj bi se po zaključnem računu za 1.1966 počitniška skupnost postavila v status uslužno«t-ne enote. Podrobnosti o razpravi okrog pokrivanja izgube' počitniške skupnosti in poslovanju v letošnji -sezoni bomo objavili prihodnjič.. V nadaljevanju seje UO je inž, Franc špiler poročal o predlogu. tranše investicij Splošne gospodarske banke za Iskro v 1. 1966, kakor, tudi p korekturi, aneksa III. žal zaradi kratkega časa med ; sejo uprvnega odbora in izidom, oz. pripravo-: današnje številke, o tem ne moremo podrobneje poročati,' pač pa bomo za prihodnjo številko pripravili. obsežnejši pregled paše ' Ieibšnje investicijske -dejavnosti Za. danes' le, toliko, da je upravni odbor po obrazložitvi inž. šnilerja predlog tranše in predlog kor Kritični pregled nekaterih problemov kooperacije v združenem podjetju ISKRA Ali nismo zainteresirani za ekonomsko-tehnicni dvig tovarne radijskih sprejemnikov? Novega direktorja naše tovarne radijskih Sprejemnikov v Sežani tovariša dipl. inž. Edvarda čeračeca smo naprosili za odgovore na nekatera vprašanja o poslovanju in problematiki tovarne. Iz objektivnih razlogov na postavljena vprašanja še ni mogel odgovoriti, pač pa nam je poslal naslednji prispevek, ki govori o problematiki kooperacije v okviru združenega podjetja in, ki še posebno prizadeva tovarno radijskih sprejemnikov. Njegove odgovore na ostala vprašanja bomo objavili pozneje. S tem prispevkom vseka- proizvodnja se nenehno kor ne morem, niti ne želim- razširja po svojem obsegu m v celoti zajeti problematike, sorttmentu. ki se pojavlja v tovarnah in v raste vpliv konkurence, odnosih med tovarnami naše- oz- rasteta težnja in potreba ga združenega podjetja. Že- P° osvajanju novih trzisc Jim pa vsaj- v osnovnih črtah zahteve v pogledu kako-analizirati kooperacijo, ki bi vosti in drugih lastnosti iz-morala predstavljati osnovni detkov se vedno bolj zaostru- element za združevanje to- leJ°» . - varn — progres v razvoju zna- _ ' , , . . nositi in s ' tem omejenost - Preden se loto obravnave ,jivosti posameznika v konkretne problematike v ^ivanju znanja, Iskri, je vsekakor koristno _ staInaJprogresivna težnja ugotovit., na kaksmh izkus- }ju proizvodnje in sortimenta je To je dejstvo in zato se (Dalje na 6. strani) Člani ZK strokovnih služb o IV. plenumu Osnovna organizacija ZK strokovnih služb združenega podjetja je imela dne 15. julija 1966 v zvezi s sklepi' IV. plenuma ČK ZKJ odprto sejo. Sestanku je prisostvoval predsednik obč. skupščine tov. Martin Košir kot član občinskega komiteja ZK Kranj. Po uvodnih besedah tov. Martina Koširja so člani osnovne organizacije ter prisotni gostje, živahno razpravljali o zaključkih plenuma na Brionih.- Razprava je predvsem ugotovila, da tako v samoupravnem sistemu, 'kakor tudi na nekaterih drugih področjih v okviru združenega podjetja1 in strokovnih služb stvari še niso urejene tako,' kot bi bilo potrebno. Številni člani so ugotavljali pomanjkljivosti, Ki so se dogajale zadnja leta, na področju investiranja, odnosov bank do Iskre in odnosov med posameznimi organizacijami združenega podjetja. Razprava' se je dotaknila tudi vprašanja vključevanja združenega podjetja v mednarodno delitev dela in težav, ki bodo pri tem nastopale. Vključitev v mednarodno delitev dela bo terjala modernizacijo in, specializacijo proizvodnje, večjo produktivnost, .večjo rentabilnost kakor tudi selekcijo proizvodnega programa. Poseben poudarek velja ugotovitvam, da večkrat ni točnih meja med osebno Odgovornostjo posameznikov in kolektivno odgovornostjo. To daje” v praksi možnosti nekaterim za prekoračevanje pooblastil, vtikanje v druga področja dela in skrivanje svojih napak. V razpravi je bilo ugotovljeno, da v zvezi z nadaljnjim razvojem Iskre in kre^ pitvijo samoupravnega sistema stoje pred člani ZK strokovnih služb združenega podjetja pomembne naloge.» Te bodo od njih terjale večjo aktivnost in Večje poglabljanje v strokovne probleme združenega podjetja. Člani ZK se bodo v bodoče morali boriti za uveljavitev načela -osebne odgovornosti in za dosledno uveljavljanje sklepov samoupravnih organov. Le tako bodo strokovne službe odigrale v okviru združenega podjetja tisto vlogo, ki jo od njih pričakuje-1 jo organizacije ¡združenega podjetja. \ Strokovne službe združenega podjetja bodo živele od konkretnih storitev Po znanem sklepu samoupravnih organov Združenega podjetja Iskre v aprilu 1966., v katerem tako UO kot DS zahtevata tako organizacijsko in . finančno rešitev dejavnosti strokovnih služb Združenega podjetja, po kateri naj bi si strokovne službe same s. svojo storitveno dejavnostjo preskrbele 50 odstotkov svojih potrebnih finančnih sredstev za nemoteno delovanje v letu 1967, je . Organizacijsko kadrovsko področje pristopilo k izdelavi* predloga Organizacije »storitvene« dejavnosti strokovnih služb. Osnutek predloga je že izdelan in£bo podan na prvem zasedanju DS strokovnih služb, ! nakar- pa bo dan v obravnavo vsem organizacijam ZP in njihovim samoupravnim organom. * Do sedaj (in tudi letos je slučaj), so. strokovne službe budžeiirane s strani organizacij (tovarn), kar pomeni, da vse stroške strokovnih služb krijejo po., določenem ključu vse organizacije ZP .. Iskra. Pri tem je slišati nemalo kriti- ; ke na račun dejavnosti , strokovnih služb kot tudi na višino stroškov na eni. strani, ter na višino prispevkov posameznih organizacij na drugi strani, zato je skrajni čas, da strokovne službe preidejo na konkretno storitveno dejavnost, pri čemer bodo organizacije direktno plačale Ib tisto storitev, ki so jo naročile in ki je bila tudi uspešno opravljena. Seveda pa imajo strokovne službe tudi naloge, ki so skupne vsem organizacijam in jih opravljajo po naročilu organov upravljanja ZP, generalnega direktorja, oz. 'imajo splošni pomen za celotno Združeno podjetje. Te skupne naloge pa naj bi se financirale na osnovi predračuna stroškov (iz btidžeia) ..dejavnosti skupnega pomena«, katero pa naj bi še nadalje pokrivale organizacije ZP po določenem ključu, ki bo določen vsako leto z gospodarskim planom ZP. Gospodarsko kadrovško področje ZP v svojem predlogu predlaga delitev nalog-strokovnih služb na naloge iz »skupne dejavnosti« kot dejavnost I. in naloge,' ki jih posamezno področje opravi na osnovi naročila organizacije kot dejavnostmi. ali storitvena "dejavnost štro-kovnih služb. STORITVENA DEJAVNOST STROKOVNIH SEUŽB MORA NASLEDNJE LETO POKRIVATI NAJMANJ 50% VSEH PLANIRANIH STROŠKOV, to je dovolj zahtevna naloga, ki jo bo moral DS strokovnih . služb kar najresneje obravnavati, pri ' čemer bo najteže določiti % za vsako področje posebej, ki zaradi različne vsebine dejavnosti posameznega področja ne more hiti kar računskih 50 %. , Vsekakor pa bodo potem odnosi V ZP boljši in korektnejši. I. S. 0 izkušnjah pri skrajšanem delovnem tednu t- Na tiskovni konferenci,'- ki ;jo je, imel 5. julija v Beogradu,' je zvezni sekretar ¿a ‘•delo, tov. H ist o Džunov govoril o izkušnjah, ki jih je prineslo triletno skrajševanje delovnega tedna na 42 ur. j Rišto1 Džunoy jo v svojih izvajanjih med drugim nave-; del, da je na skrajšani delovni teden -doslej prešlo nekako 17 % vseh zaposlenih v naši državi oz.. 520.000 delav-cev iz 788 delovnih organi-- zaeij. Pri tem pa se je v'23 % [delovnih organizacijah pojavila' škodljiva stagnacija v. • proizvodnji, kajti- le-le organizacije šo ob skrajšanju delovnega tedna povsem zanemarile vprašanje produktivnosti. Tu je produktivnost ostala na prejšnji favni, kajti 'hkrati s skrajševanjem delovnega časa, so skrajšali tudi čas 'Obratovanja strojev, in naprav in prišloje do neizko-' riščenja proizvodnih zmogljivosti. To je vsekakor- negativen pojav, ki kaže na to, da so te organizacije prenagljene šle 'na skrajšanje delovnega tedna za šest ur, ne da bi vzporedno s tem. zagotovile večjo produktivnost; Zvezni, sekretar za delo ob tem pojavu meni, da je veliko pametneje delovni čas Prodaja v juniju in I. polletju 1986 v preteklem ’ mesecu je prodaja na -domačem trgu zabeležila ugoden rezultat,-saj je bil mesečni. operativni plan domače prodaje presežen za 15 %. Direktno kupcem je bilo v, tem mesecu prodanih za 31,383.377 N . din,. oz, 95,5 % vseh gotovih izdelkov,' 3,7%, so prodale industrijske prodajalne, medtem. ko je bilo organizacijam v okviru združenega podjetja prodano le 0,8 % izdelkov; Zanimivo je; da je tudi v juniju branža »Široka potrošnja« do-segla najboljši prodajni rezultat, saj je svoj mesečni operativni plan presegla za 69 %, medtem ko pa je bil v branži »Merilna tehnika« zabeležen najslabši prodajnj rezultat — 95.% mesečnega operativnega -plana. Z 99% pa sta mesečni operativni plan za junij izpolnili tudi branži »Naprave« in »Elementi«. Mesečna izvršitev domače prodaje v juniju po branžah je bila takale: Mesec Gosp. plan Oper; plan Realizacija % % R/G? R/OP Januar 21,084.000 ' 20,900.000 23,010.742 109 115 Februar 21,084.000 23,000.000 24,613.655 117 107 Marec - 28,112.000 25,832.235 27,566.489 98 107 April 28,112.000 28,112.000 28,989.646 103 103 Maj 28,112.000 28,112.000 27,105.866 96 96 Junij 31,626.000 28,518.000 32,872.893 104 1Í5 Skupaj % 158,130.000 153,574.265 164,159.291 104 107 Branža Oper. plan Realizacija Indeks R/OP Zveze 3.724.824 4.018.759 108 Naprave 5.043.057 5.017.052 99 Merilna tehnika 6.612.249 6.250.129 95 Stikalna tehnika 2.844.620 3.073.646 108 Rotac. stroji 2.200.000 2.244.062 102 Elementi 1.980.880 1.963.918 99 široka potrošnja 6.112.400 10.305.327 169 Skupaj 28.518.030 32.872.893 115 'Realizacija domače prodaje'v prvem letošnjem polletju je bila od lanske v tem' obdobju za 39% Večja, pri čemer ni upoštevana realizacija v .tovarnah: elektronskih naprav, elementov za elektroniko in avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici, ki letos same opravljajo prodajo svojih izdelkov na domačem trgu. Iz naslednje tabele je razvidno, kako je v letošnjih prvih. šestih mesecih potekala prodaja naših izdelkov na domačem trgu, pz. izpolnjevanje gospodarskega in operativnega plana ,za leto 1966: V pánogi »Zveze«, šo bili v prvem polletju doseženi bolj-: ši prodajni»- uspehi, kot šd predvidevali. Kazalo je, da bo. v tem' obdobju 'izpolnjenih 45%-* letnega plana, vendar. je prodaja tekla bolje .in: je bil letni: plan ; v razdobju januar-rrjünij izpíMnjen: -z' 52,1 %. še boljšo realizacijo — 55,3'% je v prvem polletju dosegla branža »Naprave«, nfadtán ko je branža »Merilna tehnika« v tem času izpolnila 46,2 % letnega piana, »Stikalna tehnika«, je za 4,9 %' presegla svoje polletne planske obveznosti, a branža »Rotacijski stroji« najslabši rezultat med vsemi — 33,4 % letnega plana. Za 5,2 % boljši rezultat je imela branža »Elementi«, ki je v prvem polletju realizirala 38,6 % letnega prodajnega plana. Branža »Široka potrošnja« je izpolnila 44,8 % planirane letne prodaje na domačem tr« žišču, kar se ujema s predvideno dinamiko. Razumlji- ;,vo'je domačo prodajo v letošnjem letu spremljala vrsta raznih subjektivnih in bbjekivnih. problemov, ki so vsak po svoje vplivali na realizacijo' obveznosti v posamezni branži. O teh problemih v današnjem'sestavku ne, bomo govorili, ker- nam je Ptodajno-servisna organizacija za enojžmed prihodnjih Številk »Iskre« obljubila obsežnejši pregled problematike prodaje na domačem tržišču izpod peresa tov. inž. Franca Vrečka, vodje domače prodaje. . Skupna realizacija blagovnega prometa združenega podjetja na domačem tržišču, pri čemer je vključena tudi realizacija v tovarnah avto-električriih izdelkov, elementov za elektroniko in elektronskih naprav pa znaša v prvem polletju 224,998.765 N din, kar je 44 %. letnega plana/ oz. za 29 % ■ več kot je znašala realizacija v istem obdobju lanskega leta. , skrajševati postopno, ker ta» -ko laže in bolj studiozno de- : lovne ' organizacije zasledujejo rast produktivnosti - in si olajšajo izvajanje sistemskih in drugih ukrepov, ki jih terjajo spremembe na področju delovnega časa ., • Nadalje je Risto Džunov ugotovil,. da: nekatere delovne' organizacije še vedno od-' lasajo z uvedbo skrajšanega delovnega' tedna, ker menda menijo, da poleg racionaliza-" cije 'svojega poslovanja, ki jim ga nalaga gospodarska reforma ■’ ne morejo hkrati rešiti 'še* Vrste ; drugih pomembnih nalog, ‘katere pa • ter j a .skrajšanje delovnega ledna na 42 ur. Tako mnenje je seveda napačno, saj bi pri .-tem kazalo, kot da je skrajševanje«* delovnega tednika ovira delovnim organizacij aha pri. izvajanju in prilagajanju .zahtevam gospodarstva. Dejansko pa 'je';, st^ir povsem .drugač/ia, kajti z globljim Spoznavanjem Svojega . gospodarjenja ob skrajševanju delovnega tedna, bodo organizacije ugotovile svoje slabosti in bodo vzpodbujene k ukrepom ‘za- boljše gospodarjenje . • Risto Džunov je nadalje dejal, da je -škodljivo odlašati z uvedbo skrajšanega . delovnega, tedna, čakajoč na. neke sistemske'- ukrepe in poenostavljanje problemov skrajševanja delovnega časa. . - Govoreč o dosedanjih triletnih izkušnjah pri uvaja-' nju skrajšanega delovnega tedna, je Risto Džunov dejal, da'jih lahko imenuje dobre, kajti po ‘jmjnovejših podatkih je ha skrajšanem delov-' nem tedniku že polovica vseh. zaposlenih:v Jugoslaviji, pri tem pa je 77 % delovnih organizacij- v . celoti .izpolnilo vse pogoje za skrajšanje delovnega ' tedna.. Seveda pa nalaga dejstvo, da je/ še. vedno 50 %. organizacij, ki še obotavljajo z uvedbo 42-urnega delovnega tedna, še» globljo proučitev vzrpko-v. Prj tem je menil, da je eden izmed njih prav gotovo v premalo izkoriščenih proizvodnih zmogljivostih teh organizacij. ■ Končno je Rišto Džunov dejal,1 da- rok za pripravo programov ' delovnih organizacij Za prehod' na skrajšani delovnik ni tako bistven kot je bistveno to, kako.bodo organizacije pripravile to skrajšanje, da bodo zagotovile ob skrajšanem delovnem časU ■ rentabilnost poslovanja, življenjsko 'raven delavcev. Organizacije, ki pa do podaljšanega roka za prehod na skrajšani delovni teden le-te-ga še n-e bodo uvedle,/ bodo morale prenehati obstajati/ saj je^asrid, 'da. jih bodo de-iavci zapustili in odšli v organizacije, kjer bodo imeli .ob. skrajšanem delavniku boljšo življenjsko raven. »CESTO POZABLJAMO, DA JE STOPNJA TEHNOLOGIJE NAŠEGA IZDELKA POGOJENA S TEHNOLOGIJO NAŠIH KOOPERANTOV« Naš razgovor Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja vodja tehničnega sektorja »Elektromotorji« Železniki — dipl. inž, FRANC HOČEVAR 9 Kakšna je sedanja raven procesa proizvodnje glede na sodobna podjetja v Jugoslaviji in inozemstvu? Primerjava nivoja procesa proizvodnje s sorodnimi jugoslovanskimi podjetji je za našo tovarno brez dvoma ze-; lo ugodna, kar . pa ne moremo trditi, če se primerjamo z večjimi inozemskimi proizvajalci malih elektromotorjev. Eden od vzrokov je ta, da. so pri njih kapacitete za proizvodnjo motorjev skoraj v celoti namenjene listni, fi-nalizaciji in se posamezni tipi izdelkov proizvajajo kon-tinuirno več let z nalašč zato izdelano opremo, \ medtem ko smo pri nas vedno v večletni zamudi pri uvedbi sodobne univerzalne opreme. Drugi od vzrokov, pa so omejena lastna finančna sredstva in ne nazadnje politika kreditiranja. @ Kakšen vpliv na zboljšanje procesa proizvodnje bo imelo ugajanje tehnološke specializacije po skupinah ali posameznih izdelkih? Tehnološka. ,specializacij a je v osnovi že uvedena z ozko specializiranim proizvodnim programom. Seveda pa s tem ne mislimo trditi, da je na tem področju stor-, jeno že vse. Uvedba te delitve bo posebno pomembna pri uvedbi novih izdelkov, ki, zahtevajo svojo tehnologijo, vendar se bistveno razlikuje od tehnologije obstoječega asortimenta. ® Kakšne (katere) So ovire pri uvajanju in uporabi sodobne tehnologije v našo proizvodnjo? Glavne ovire so v že omenjenem pomanjkanju finančnih sredstev, v pomanjkanju strokovnih kadrov in v premalo definiranih količinah v času tehnološke priprave '-izdelka. Cesto pa pozabljamo, da je stopnja tehnologije našega izdelka pogojena s tehnologijo naših kooperantov. *1 O Ali je v naši proizvodnji ekonomičneje sproti uvajati posamezne konstrukcijske spremembe pri izdelkih ali skupinsko po izteku celotne serije? Brez dvoma je ekonomičneje uvajati konstrukcijske spremembe pri izdelkih skupinsko po izteku ■ celotne serije. Taki principi uvajanja Dopisujte v »Iskro!« Naslov uredništva: Kranj. Savska loka 4 t el 22 221 >nt 639 sprememb v praksi niso vedno mogoči, ker bi v mnogih primerih škodovali • funkcionalnosti in kvaliteti izdelka. • Kako vpliva pogostost teh sprememb na proizvodnjo? Pogostost takih sprememb se predvsem odrazi v zmanjševanju storilnosti in ekono- 1 mičnosti, v povečanem izmetu, v manjši preglednosti nad proizvodnjo, v rušenju 'fer-, minskih planov proizvodnje' in prodaje ter v povečanju nedovršene proizvodnje. ® Kako vplivajo pogoste (sprotne) spremembe na stroške, s predpostavko, da bi morali izdelki biti kvalitetno razviti in da je bil razvoj že plačan? Z gotovostjo lahko trdimo, da pogoste (sprotne) spre-mejhbe večajo stroške proizvodnje. Kakšna je pri vas ^soodvisnost (korelacija) teh sprememb z. nabavo materiala? Zaradi slabe oskrbe materiala z domačega tržišča in dolgih dobavnih rokov iz uvoza, privedejo ' ' materialne spremembe cesto do absolutne prekinitve, serij é. § Kakšna je žasedba kapacitet in kako jo ugotavljate? Z zasedenostjo kapacitet v I. polletju ne moremo biti zadovoljni. Vzrok zmanjševanja proizvodnje je bil v teni, da so bili zmanjšani odpoklici iz inozemstva in še ti so bili vezani na. izredno kratke izdelovalne roke, ki so še dodatno povzročali zastoje v proizvodnji. Zasedenost kapacitet ugotavljamo na osnovi časovnih normati--vov. Iz montaže v tovarni elektromotorjev v Železnikih NOV KOORDINACIJSKI KOMITE MLADINE ZDRUŽENEGA PODJETJA Takoj po. reorganizaciji podjetja je zavladalo misije- nje! K temu pa lahko mladi-nje, da koordinacijski komiteji v združenem podjetju na hoté prispeva svoj delež.« niso več potrebni, češ, da bo vsaka organizacija na svojem področju svoje delo po svoje organizirala. No, pokazalo se je, da so se nekateri prenaglili, kajti v velikem podjetju, ki zajema toliko organizacij kot konkretno »ISKRA«, je več kot prav, da obstaja neko tejo, ki daje smernice in priporočila za skupno delo. Edini, ki je svoje funkcije izvrševal tudi prek omenjene kritične dobe, je bil sindikalni odbor združenega podjetja, čigar funkcijo so pred kratkim prevzeli novi člani (predsednik Franc Hutter), o čemer smo pisali v 24. številki, dočim se komite ZK in ZM ni več sestajal. Mladina, ki v združenem hanike«-Kranj, je bil 8. juli-podjetjp šteje prek 3*.000 ela- ja sklican razširjeni sestanek nov; ‘je uvidela, da brez ko- članov KK, ki so bili izvolje-ordinacije ni moč uspešno hi na letni konferenci’ mladi1 delati, saj je. čestokrat neke misli možno izpeljati le prek odbora, ki hkrati zastopa in daje smernice in priporočila vsem komitejem delovnih organizacij. Na pobudo: tovarniškega ‘komiteja ZMS . »Elektrome- ne, vendar komite do 8. julija ni imel predsednika. Se-; Stanku so prisostvovali tudi predsedniki organizacij z željo, da se pogovorijo o polletnih rezultatih gospodarjenja združenega podjetja, o delu mladinskih komitejev in o formiranju novega vodstva koordinacijskega komiteja mladine združenega podjetja »Iskra«, Izvoljeni- so bili: predsednik Henrik Peternelj . (»Elektromehanika« Že na tej, prvi konferenci, je bila mladina seznanjena š polletno proizvodnjo, ki kaže 30,6% boljše rezultate od istega obdobja v lanskem le- J tu. Vse to kaže, da je bila reorganizacija podjetja vsekakor utemeljena. Ne smemo pa prezreti tovarn, ki so v ppbizvodnji (zaradi objektivnih in subjektivnih vzrokov!) pod planom. Na konferenci so bile kot glavne ovire omenjene pomanjkanje' nekaterih vnst regromateriala, ponekod ni v Tedu kooperacija, neure-, jena organizacija, pomanjkanje naročil, težave pri izvozu. PSO se trudi s prodajo artiklov, vendar je, opazna stagnacija .prodaje pri nekat-terih, artiklih. Delno je res, da je z nekaterimi artikli trg zasičen, dejstvo pa je. da zaradi počasnejše prodaje,: večji: odjemalci (trgovine) nimajo zadostnih kreditov za redno plačevanje nabavljenega blaga pri- PSO oz. so prav zaradi, tega skladišča’ PSO Kr^j), podpredsednik Vmko fal ■ vno bolj obremenjena ®ozi? v (;P?IPre7dmkl; .Tr: kot je predvideval plan. Ml « im / " - Tudi o likvidaciji stare-. (ZZA Ljubljana). V nadzorni odbor so bili Izvoljeni: Franc Lavrič — predsednik (»Elek-tromehanika«) in člana: Ivo Triler (»Instrumenti« Otoče) ter Franc Filipovič (»Naprave« Ljubljana). Na vrsto vprašanj-nOVinar-ja. našega časopisa je dat novi predsednik koordinacijskega komiteja ŽP — tov. Henrik Peternelj — naslednji odgovor: »Sestanek vseh predstavnikov organizacij v ZP je bil več ko potreben. Sodelovanje žiro računa podjetjš je raz» previjala mladina. Zelja vseli je, naj se likvidacija pospeši! — ker bodo takrat znani čisti računi in omogočeni še boljši odnosi med organizacijami združenega podjetja.’ Na konferenci Smo tudi razpravljali o sodelovanju »Iskre« Kranj, RIŽ Zagreb in , »Rudi Čajavec« Banja Luka.' Koordinacijski komite je bil mnenja; da je prav, da tudi mladina doseže potrebno medsebojno povezavo, Saj so. bili prvi stiki med’rriladinski- Nc m c~i izmed v Kranju izdelkov gojencev Poklicne šole ISKRE mladine prek' koordinacijske- mi vodstvi omenjenih, pod-ga komiteja bo gotovo žaiži- jeti j doseženi na nedavnem velo, ker vsi dogodki —- od posvetu mladine elektroindu-gOspodarske reto-me’ dalje— strije Jugoslav je v Sarajevu kažejo le eno- pot:' združeva- (Dalje na 8. strani) ISKRA tudi letos na gorenjskem sejmu Na vprašanje UREDNIŠTVA, odgovarja direktor DE »Prodajalne« tov. JOŽE ZUPANČIČ VPRAŠANJE: V preteklih letih, predvsem lani, ste izvedli ob novem letu nekaj dobrih trgovskih potez, med drugim ste se odločili za prodajo na kredit članom Iskre, nekatere artikle pa ste prodajali po novoletnih oz, znižanih cenah. To akcijo, kot smo obveščeni, so kupci sprejeli z zadovoljstvom, radi pa bi zvedeli; kakšno pa . je bilo vaše »zadovoljstvo« po končani akciji? ODGOVOR: Ta akcija je bila uspešna in jo lahko smatramo za pozitivno tako v trgovskem kot v finančnem smislu. Vsekakor moram izreči za ta sklep Vse priznanje našim samoupravnim organom. VPRAŠANJE: Imate v načrtu tudi letos tako ali podobno akcijo? Morda ne bi bilo napak, če bi ; članom kolektiva odprli tudi kreditno možnost nakupa nekaterih artiklov prek celega leta? ODGOVOR: -Podobne akcije kot lani bomo vsekakor predlagali samoupravnim organom, o stalni kreditni prodaji članom kolektiva pa bi bila potrebna zadevna poslovna in finančna analiza, ter seveda tudi sklep samoupravnih organov, ker bi tak ukrep zahteval *vecja finančna sredstva in močno posegel v naš način poslovanja. VPRAŠANJE: To je razumljivo, vendar ne bi bilo napak, 'če bi slišali o tem tudi mnenje predsednika DS in UO, zato uredništvo vabi oba predsednika, da odgovorita na to odprto vprašanje. Na dolino vprašanje.: »'Kaj menite o posegu -servisno propagandne ekipe, ki potrošnike seznanja ž Iskrinimi izdelki na poedina področja v Jugoslaviji,« pa. bi želeli,, da nam odgovorite kar Vi. •povem tole: sejem smatramo kot sejem, záto bomo v Kranju razstavljali in prodajali le izdelke za široko potrošnjo kot na primer: radio-aparate, 'televizorje, ventilatorje, mikserje, električne vrtalne stroje, stabilizatorje, diname, vžigalne . tuljave, RA in TV antene ipd. Od artiklov tuje izvedbe bomo prodajali po zelo ugodni ceni Sesalce znamke »Omega«. O ceni na sejmu še nismo razpravljali, precej pa je odvisno od občinskega davka. v Kranju, in seveda trgovske politike drugih podjetij. Ne maram trditi, vendar upam, da bodo cene v času sejma nekoliko znižane, kar bo prav gotovo ugodno vplivalo na razpoloženje potrošnikov. VPRAŠANJE: Vsi .vemo, da je prodaja na drobno dokai odvisna od dobrih, razgibanih, predvsem pa v elektrostroki strokovno podkovanih prodaialcev ki vedo kupcem hitro, ljubeznivo in . strokovno ‘ odgovoriti o rabi noedi-, nih artiklov, če ie potrebno« celo prikazati delo oz. rokovanje S poedinimi izdelki. Ugotovljeno je, da so nekateri »honorarni«, . .ki so predvsem, dijaki, delo prodaialcev na Sejmih v preteklih letih vzeli preče' neresno - oz so zaradi pomanjkanja strokovnega znanja celo zavirali solidno poslovanje. Ali ste na PSO o tem kaj razmiš-; Hali?. ODGOVOR: Za sejme ni lahko dobiti k prodájnemu pultu honorarnih prodajalcev, ki bi obvladali strokovno področje naše branže, vendar'bomo po danih možnostih poskrbeli, da se bo tudi to izboljšalo. Upam. da bp način prodaje na seimu v Kranju zadovoljil večino obiskovalcev sejma — "red--vsem pa kupce. Ado Franc Grom — pri kontroli aparatur v Horjulu Organizacijske spremembe v »Elektromehanski« S statutom tovarne Elektromehanika, ki ga je sprejel delavski svet tovarne po predhodnih razpravah v delovnih enotah, je bila sprejeta tudi notranja organizacija tovarne, ki temelji na postopni specializaciji proizvodnje posameznih panog izdelkov v okviru proizvodnega področja tovarne. Statut tovarne zato ne predstavlja uzakonitev obstoječega stanja, temveč po stavlja pred, delovni kolektiv, posebno še pred odgovorne službe, zahtevne naloge. Notranja specializacija proizvodnje, ; katere proces se je dejansko -začel•~ž,- organiziranjemposameznih obratov, pogojuje postopno reorganizacijo »celotnega proizvodnega področja v smislu nadaljnjega organiziranja zaključenih tehnoloških procesov in sprememb v delitvi dela. Pri oblikovanju novih organizacijskih osnov so predstavljali izhodišče naslednji osnovni principi: — Proizvodni obrati postanejo temeljne proizvodne'delovne enote z zaključenim tehnološkim procesom — Težišče "'operativnega odločanja se prenese v proizvodne obrate. Ti vključijo v svoj organizacijski sestav tiste službOj .ki neposredno pripravljajo in usmerjajo' osnovno dejavnost obrata . -7^ Obrati...postane jo dohodkovne enote- "ugotavljajo svoj, celotni dohodek in dohodek — Ža določena delovna področja in proizvodnjo, ki je skupnega pomena, se ustanove strokovne službe oziroma' organizira ■ skupna proizvodnja — S prenosom pristojnosti, predvsem s področja organiziranja in vodenja delovnega procesa, ter gospodarjenja s sredstvi, se ustvarjajo pogoji za -razvoj neposrednega samoupravljanja. 1. julija letos so bilej Izvedene prve spremembe notranje organizacije tovarne v smislu določil statuta. Izgradnja notranje organizacije bo potekala postopoma v skladu z ustvarjanjem vseh potrebnih pogojev, saj je potrebno spremembe obstoječe organizacije izvajati v takem obsegu in na način, ki ne bo povzročil, zastojev v poslovanju., . Z izvedenimi, spremembami je bila celotna, dejavnost tovarne razdeljena, na dve osnovni . podpočji: a) proizvodno področje, ki ga tvorijo proizvodni obrati ter delovne enote kinoaku-stike, rotacijskih strojev* produkcije delov, umetnih mas ter planska; in nabavna , služba; "d) področje Skupnih strokovnih - dejavnosti, ki ga tvorijo finančna služba, kadrovska služba; organizacijska služba, tehnične službe, služba kvalitete in razvoj. - V prvi fazi so bili ukinjeni dosedanji sektorji in preoblikovani v službe za posamezne strokovne dejavnosti, ki zaradi ekonomičnosti ostanejo skupile. Posamezne službe (Dalje na 8. strani) vsem pa kupce. . Ado tiste siuzpe, ki neposredno- nja notranje organizacije w »• Uvedba stimulacije za prisotnost na delu ob orvem obračunu — rezultat«» ODGOVOR: Lahko povem, da so občasni obiski omenjene eki.pe PSO med prebival01 žejo zaželjeoi,-.vendar bi podrobneje in kaj več lahko povedal o tem direktor DE »SERVIS« — Marjan Dvora-ček (Pripomba uredništva: Vabimo tov. Dvoračka, da na to vprašanje pošlje uredništvu svoje mnenje). VPRAŠANJE: Boste letos tudi razstavljali oz. prodajali na GdrenT.Vm sejmu, ki bo odprt od 5. do 16. avgusta in če bodo cene sejemske oz. nekoliko znižane? ODGOVOR: Da pa ne bo nesporazumov, bo prav, ,če, S 1. majem 1966 je bila v ■»Elektrbmehaniki« v Kranju uvedena stimulacija za prisotnost na delu v višini 2.000 S . din neto na osebo. Od 4.193 zaposlenih v mesecu maju (skupno z razvojnim sektorjem) je prejelo dodatek 3.374 delavcev. Dodatka ni prejelo 919 delavcev in sicer v tovarni 863 in v razvojnem sektorju 56 delavcev. V skupni vsoti je bilo v ta namen izplačano 6,548 tisoč S din neto ali bruto 9.30.2.000 S din. . Iz tabele je razvidno, da so izhodi' s pravico do dodatka .porastu V; primerjavi z apri- lom za 68,1 %, Izreden porast kažejo službeni izhodi in sicer za 49,8 %, kar kaže na verjetnost, da se je. del privatnih plačanih izhodov prelil med službene , izhode. Poleg teh. izhodov, ! ki dajejo pravico, na dodatek, .pa nastopajo še ostali primeri kot npr. opravljanje javnih funkcij in preventivni pregledi, ki .so, bili pred uveljavitvijo dodatka registrirani pod privatnim plačanim izhodom. Izhodi brez pravice na dodatek kažejo znižanje za 217,4 °/o. Pri tem so še občutneje. znižale ■ boleznine, kjer se je število orimferov zmanj- • t šalo za 32,8%. Na j večje znižanje pa kažejo privatni neplačani'izhodi in sicer, kar za 83%. ' Primeri zamudnikov ’ sicer ne ’kažejo velikega znižanja po številu primerov-, to pa predvsem iz razloga, ker nekateri redno dnevno zamu-«ja jo. -v.,, Podatki iz prvega meseca uvedbe stimulacije za prisotnost na delu vsekako.r kažejo pozitivne rezultate tako glede izkoriščanja , delovnega časa; kakor tudi disephne Ostrejša 'določila pri službenih,izn hodih bi trenutno šla'ni.ier'"še' zboljšala.. Prav zalo,,je -.UO. tovarne na 8. se ji z dne 5, ju- lija vzel na znanje občutno zvišanje službenih izhodov z mnenjem, .da pojav kaže na neobjektivno odobravanje iz-, hodov in opozarja vodje oddelkov in služb, da so odgovorni za pravilno izvajanje zadevnih predpisov. Razumljivo je, da bo pravi oz. finančni efekt uvedbe stimulacije, razviden šele po prvem periodičnem obračunu. O rezultatih uvedbe štimula-dcije za prisotnost na delu je na zadnji seji razpravljal tudi sindikalni odbor tovarne in zaradi pozitivnega stanja ’•predlagal samoupravnim organom. da proučilo možnost «višanja stimulacije. S 4. seje UO Kolo man Varga, dipl. inž.: J Nadaljevan Jfe s I. strani) rektur aneksa III sprejel s pogojem, naj o obeh predhodno razpravljajo še organizacije in dajo svoje pripombe, nato._pa bo UO prepustil v odločanje delavskemu svetu združenega podjetja. Industrijski psiholog Iskre, tov. Milan Puhan je obširno poročal o ugotovitvah zdravstvene analize, ki kaže, na dokaj visoke izgube delavnega časa v organizacijah ZP. Ugotovitve zdravstvene analize so vsekakor zanimive, zato jih bomo objavili prihodnjič, UO pa je pri tem sklenil, naj -edravstveno analizo prouči gospodarska komisija, prav tako pa tudi posamezne organizacije, ki bo- do še najlaže našle način in ukrepe za, zmanjšanje izgube delovnega časa. Namesto direktorja organizacij sko-kadrovskega področja je tov. Milan Puhan poročal tudi o prizadevanjih za ureditev enotnih kriterijev za vrednotenje delovnih mest v združenem podjetju, predsednik UO, inž. Jože Bauman in sekretar ZP, Pavle Gantar pa sta upravni odbor še informirala o poteku priprav 'in delu komisij za predvideno integracijo Iskre in podjetij Radioindustrijai Zagreb in »Rudi Cajavec iz Banja Luke, o čemer bodo danes, 20. julija popoldne razpravljali upravni , odbori vseh treh podjetij v Preddvoru. INCOMEX PRAHA 1966 mednarodna razstava računalnikov Pod skupnim nazivom INCOMEX {International Computer Exposition) je Državna komisija za koordinacijo znanosti in tehnike CSSR organizirala v Pragi v resnici „dve stvari hkrati: razstavo naprav za obdelavo podatkov in simpozij, o obravnavanju podatkov, oboje mednarodnega značaja. Razstava je bila odprta od 12. maja do 8. junija, simpozij pa je trajal'prvih deset dni. , ' 4 Značilna za organizacijo je bila posebnost, da so razstavljale le firme iz tkim, zahodnega sveta. Isto velja za predavatelje na simpoziju, medtem ko so avditorij sestavljali zastopniki znanstvenih ustanov in gospodarskih organizacij socialističnih držav (vključno, z Vzhodno Nemčijo). Ta specifična podoba INCOMEX 66 zgovorno pojasnjuje organizatorjev namen-----ž odločnimi ukrepi približati dosežke -zahodnih proizvajalcev naprav za ob- Ali nismo zainteresirani za ekonomsko-tehnišni dvig tovarne radijskih sprejemnikov (Nadaljevanje z 2. strani) po. . likvidaciji famoznega , »skupnega Žaklja« skoraj o-nemogočeno, ker za to pač ni' sredstev — nasprotno — ostali so samo dolgovi. Iskanje in .izkoriščanje notranjih rezerv zadovoljujeta Je trenutni obstoj tovarne. Z drugimi besedami — konkurenčnost naše tovarne v Sežani.še dolga leta ne bo na ustrezni višini. Iskrine .tovarne, ki so iz »skupnega Žaklja« potegnile sredstva za ustvarjanje solidne- materialne in ekonomske osnove, tega problema sicer ne čutijo. Le-te imajo moderne- zgradbe, stroje in naprave, s katerimi jim je omogočan soliden obstoj,. Tovarna v Sežani pa je ostala siromašna in brez sredstev za' svoj ' nadaljnji razvoj. Njen položaj bi po tem lahko primerjali z dojenčkom, ki ga je'mati slabo oblečenega pustila, oz. prepustila usodi in mu ob slovesu še zaklicala: »Zdaj si lahko srečen, ko si samostojen!«; 2. zaključek iz 1. točke pogojuje tudi slabo konkurenčnost ;pri osvajanju tržišča doma in v svetu; 3. edino, kar rešuje tovarna konstantno, ne glede na obliko združevanja Iskre, je kakovost izdelkov te tovarne. To pa tovarna dosega le s premagovanjem silnih težav, zavedajoč se, da je kvaliteta eden izmed tistih faktorjev, s ^katerimi se lahko' uspešno upira konkurenci na tržišču. Žal pa te težnje za kvaliteto ne podpirajo vsi kooperanti — tovarne v Iskri. Nekateri celo izkoriščajo monopol edinega proizvajalca določenih delov. Za tovarno v Sežani bi bila edina rašitetf, da bi prenehala -nabavljati izdelke slabše kakovosti nekaterih . tovarn v Iskri in se usmerila na uvoz bolj kvalitetnih. Na to je tudi pripravljena in celo tudi že realizira, vendar je' uvoz spet omejen, zaradi že prej navedenih razlogov. ■ Postavlja se vprašanje: ali v Iskri niso potrebne ostre obveznosti v pogledu kakovosti, Srečujemo se s primeri, da na nekaterih izdelkih odpade do 80% servisnih' Posegov samo na slabo kvaliteto enega proizvajalca sestavnih delov — kooperanta, vendar pa le-ta ne prizna tovarni RA niti dinarja za te servisne stroške, čeprav jih je v .celoti zakrivil sam' s slabo kvaliteto. Radi bi te izdelke nabavljali drugod, pa zaenkrat ni pogojev. Spet pa se sili vprašanje: ali v okviru Iskre problema kvalitete ne moremo vsaj načelno rešiti? 4. ~ povečanje produktivnosti dela je že iz navedenih razlogov omejeno samo na iskanje notranjih rezerv in na pridobivanje visokokvalificiranega kadra, kar sicer intenzivno rešujemo. Vendar pa to še zdaleč ne bo omogočilo dviga produktivnosti na evropsko raven; 5. v organizacijskem .pogledu je -tovarna povsem zaostala, saj na tem področju vsa leta njenega obstoja ni bilo. storjenega dobesedno nič! Delo v tovarni je organizirano s priznanimi ali nepriznanimi dogovori med posameznimi službami. Dolžnosti in pravice posameznih služb krojijo iz tedna v teden drugače tako, da iz celotnega kroja ostaja le še krpa. Tehnična opremljenost tovarne je izredno slaba. Celotno poslovanje tovarne v novi . organizacijski obliki Iskre n1 poenostavljeno, pač pa se iz dneva v dan bolj kom-plidra, poslovni stroški pa rastejo; 6. razumljivo je, da ob takšnih pogojih rastejo tudi proizvodni stroški namesto, da bi jih zniževali tako, kot kaže teorija in praksa združevanja drugod; 7. disciplina dobav in medsebojne obveznosti med to- ■vamami Iskre so minimalne. Tovarna v Sežani doživlja celo to, da imajo prednost pri dobavah nekaterih izdelkov tovarne izven Iskre. Ali ni tudi to faktor, ki ga izkoriščajo vsa integrirana podjetja v svetu, pri nas pa ga komaj še poznamo. Nerešeno problematiko bi lahko naštevali še in še, vendar tu ni mesto za temeljitejše razprave, ki bodo morale roditi zaželjene sadove. S tem kritičnim pregledom sem želel nakazati le nekaj osnovnih problemov, ki že s tem, da sploh obstajajo v tako ostrih oblikah, kažejo, kje je osnovna problematika za sežansko, tovarno in hkrati za Združeno podjetje. Normal-' no pa pričakujemo, da bo v tej ali oni obliki združeno podjetje le imelo vse predno- sti, kakršne imajo tovarne v svetu od združevanja. Prepričan sem v to, da je edina progresivna oblika združevanja specializiranih enakopravnih tovarn, ki- pa jim mora biti omogočeno izkoriščanje vseh prednosti ko-Oiperacije-integracije. Zaključujem, z vprašanjem,, ki na prvi pogled sicer velja Samo za tovarno finalnih izdelkov, -je pa v bistvu izraz problemov tufli ostalih tovarn Iskre:, , »Ali je finalizacija izdelkov v integriranem podjetju, kakršno je ■ naše, primarna ali sekundarna, ali morda celo nepotrebna?« Meiianografija po svetu Proizvodnja naprav za obdelavo informacij v ZDA je v letu 1965 dosegla 2,3 milijarde $. Čeprav je to rekordna višina je le za 4,5 % višji porast z ozirom na leto 1964, ko so proizvajalci dobavili za 2,2 milijarde $ naprav. Pro- izvajalci so izvozili, skupno eno tretjino proizvodnje: Do 10. januarja 1966 je bilo proizvedenih 31.391 in naročenih 16.093 naprav. Proizvajalci naprav so bili v letu 1965 udeleženi: ' Proizvajalec Vrednost proizvodnje v milijonih $ (cenitev) Udeležba v % * IBM! UNIVAC Honeywele Control Data General Electric NCR Burroughs RCA Ostali V zgornji tabeli so zajete vse splošno uporabljive naprave, periferne naprave in spominske enote dobavljene od navedenih firm ali njihovih kooperantov. Industrijski opazovalci napovedujejo leto 1966 za rekordno leto. Predvidevajo, da» se bo proizvodnja .naprav dvignila za 3 mi- 1.472 — 2.495 173 — 185 173—T85 150 — 161 81 — 92 74 — 78' 60 — 64 41—46 29 — 39 64 — 65 7.5 — 8,0 .7,5 —8,0 6.5 — 7,0 3.5 —4,0 3,2 — 3,4 2.6 —2,8 1,8 —2,0 U —1,7. lijarde $, kar znaša 30 % povečanja proizvodnje. Zgornje utemeljujejo s proizvodnjo in prodajo tretje generacije naprav za obdelavo informacij. N. pr. IBM potencialni proizvajalec, je bil 1965. 1. pod predvidenim planom za 10—12% zaradi pre-(Dalje na 8. strani) delavo podatkov socialističnim državam in čimprej nadomestiti' zamujeno. Kot udeleženec simpozija naj našim bralcem na kratko predstavim vsaj potek tega strokovnega', srečanja, saj to področje že Judi pri naš tangira vse večji) število ljudi raznih strok. Vseh predavanj je bilo "45. Z vestlli so se predstavniki Osmih znanih firm: EELM (10 predavanj)- TEM (9), ITC in Elliott (.7), Saab (5), Regnečentralen (4), NCR (2) in Eurocomp (1) Vsebinsko je bil simpozij razdeljen na štiri dele, ki so bili .izvajani y fasoyncm zapovrstjo pod naslednjimi naslovi: I. Množično obravnavanje podatkov II. Raziskava poteka dela III. Direktno krmiljenje tehnoloških postopkov IV. Stanje razvoja naprav za obdelavo podatkov in njih programov. Planiranje in or-. ganizacija naprav za obravnavanje podatkov za računske centre. Zaradi izredne obsežnosti obdelovane snovi v tem članku ni možno uspešno in na kratko ’ povzeti; vseh 45 ”pre-davanj. zato bom tukaj naštel naslove vseh predavanj in dodal nekaj pripomb, iz česar bi vsakdo lahko : ugotovil žamj. zanimiva predavanja, in si, po želji, pri podpisanem ogledal razpoložljivi material. Ad.: I. — Sistem za vzdrževanje zalog z elektronskim računalnikom v industrijski serijski proizvodnji — Krmiljenje proizvodnje — I. — Krmiljenje proizvodnje — II. — Problematika organizacijske uvrstitve - elektronskih naprav za obdelavo podatkov v strukturo obrata — Krmiljenje proizvodnje z uporabo računalnikov —•IPS — kompleksni sistem. za planiranje in krmiljenje proizvodnje — Možnosti za elektronsko obdelavo podatkov v predelovalni industriji ..-v — Sistem sklenjene zanke za obdelavo informacij, uporabljen v poslovni enoti firme J. Lyons Co Ltd. — 1PS-8 — sistem za programiranje proizvodnje^ — Aplikacija računalnikov v britanskem bankarstvu — Obračun plač z elektronskim računalnikom kot prak-' tično vzgojno sredstvo v industriji — Avtomatizacija britanskih bank z elektronskimi računalniki Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Koloman Varga, dipl. ing.: INGOMEX PRAHA 1966 Sklepi 9. seje UO »Elektromehanske« (11. julija 1966) • Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo proizvodnega sektorja o izpolnitvi plana proizvodnje za mesec junij 1966. V mesecu juniju je bil plan proizvodnje presežen za 9,1 odst., njegova vrednost pa znaša 17,588.908 N din. • Upravni odbor je obravnaval poročilo o realiza-zaciji izvoza za junij 1966; plan izvoza tovarne je bil presežen za 34,85 %; plan izvoza' PSO -za našo tovarno pa je bil dosežen le z 95,2 %. V prvi polovici letošnjega leta je tovarna izdelala za 875 tisoč dolarjev izdelkov za izvoz, ali za 5,5 % več kot po planu. Od tega je PSO uspelo prodati le 81 %• • Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o porabljenih sredstvih za službena pbtovanja v obdobju januar — maj 66. .Skupna poraba se giblje v mejah planiranih stroškov, vendar so po posameznih enotah opazna znatna odstopanja. • Upravn^ odbor je potrdil vključitev gospodarskega plana razvojne dejavnosti v gospodarski plan tovarne za leto 1966. • Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo obra- , ta ATM o zamenjavi bakrenih zlitin z drugimi ustreznimi materiali. Z zamenjavo nekaterih delov je predviden letni prihranek 22 milijonov S din. • Upravni odbor je odobril prodajo vrtalnih strojev članom delovnega kolektiva. Postopek prodaje isti kot za števce, stikalne ure in telefonske aparate, ki je določen z org. predpisom .1. 13. 2 z dne 15. junija 1966. • Upravni odbor je odobril odprodajo 150 rabljenih balonov, ki ne odgovarjajo predpisom o embaliran ju kemikalij, in sicer po ceni 1000 S din. Prodajo izvede prodajna služba tovarne. • Upravni odbor je potr- dil predlog delavskega sveta razvojnega sektorja o razdelitvi posojila za gradnjo individualnih hiš prosilcem razvojnega sektorja, ki ga je DS razvojnega sektorja pripravil po sklepu 7. seje UO tovarne. Upravni odbor pooblašča DS imenovanega sektorja, da po potrebi lahko spreminja vrstni red dodeljevanja posojil. „ Upravni odbor bo predložil DS v potrditev prenos sredstev 8,388.000 S dih iz 4 odstotnega prispevka OD razvojnega sektorja na Stanovanjsko zadrugo Elektrome-hanika. Sredstva bodo dotekala mesečno in. bodo v celoti prenesena do konca letošnjega leta. ® Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o izvršenem delu v podaljšanem delovnem času v mesecu juniju 1966, ki se je v mesecu juniju, v primerjavi z mesecem majem, povečalo za 12%. Proizvodnja ZP v juniju 1966 Tovarna Izpolnitev v 000 N din Plan v 000 N din % Elektromehanska J6.539 17.587 106,3 Elementi 6.570 5.877 89,5 Avtomatika 6.078 7.165 117,9 RA-sprejemniki 3.872"' 2.798 72,3 Aparati 3.819 4.564 119,5 Avtoizdelki 9.924 6.932 69,8 Elektromotorji 1.937 1.558 80,4 Naprave 2.318 4.157 179,3. Elektronika 1.347 1.000 74,2 Kondenzatorji. 2.894 3.204 110,7 Instrumenti 1.186 1.357 114,7 Polprevodniki 1.253 1,102 87,9 Usmerniki 1.044 1.079 103,4 Mikron i 1.693 755 j 44,6 SKUPAJ PODJETJE 60.474 59.135 97,7 (Nadaljevanje s 6. strani) — Aplikacija sistemov za obdelavo podatkov za distribucijo in vzdrževanje zalog — Študijski načrti za množično obdelavo podatkov v danski trgovini in industriji — Obročno zaračunavanje električne energije z avtomatiziranim letnim obračunom — Množična obdelava podatkov z optičnim razbiranjem podatkov — Sistem vzdrževanja za? log pri SAAB-u — Genetična .simulacija in distribucija piščancev — Fakturiranje odjema električne energije in plina z elektronskim računalnikom. V tej skupini predavanj najdemo nekaj dobrih razlag, kako se morata pripravljati na uvedbo naprav za obdelavo podatkov oba — kupec in proizvajalec. Prvi bo doživljal znatne spremembe v svoji organizaciji, drugi pa je soodgovoren za uspešno izvedbo in mora zato, kot ekspert za obdelavo podatkov, posredovati kar največ svojih izkušenj. Zato je med njima nujno nenehno tesno sodelovanje, brez vsiljenih sugestij. O problematiki šolanja kadrov Zvemo za mnenje strokovnjaka z Danskega. Lepo je' obravnavanih ..nekaj konkretnih primerov obdelave podatkov iz prakse, npr. najsodobnejše poslovanje veleblagovnic v ZDA. Nadalje stanje v-britanskih bankah (deluje 70 računalnikov, 30 je naročenih), z ekonomsko in psihološko;, analizo. Predavatelji želo poudarjajo pomen naprav za optično razbiranje podatkov, ki se že odlikujejo v praksi (1 napaka na milijon znakov), in njih število naglo raste. Izpolnjevanje vseh nalog planiranja in krmiljenja proizvodnje je prikazano na pri? meru sistema v nekem britanskem podjetju s 4500 zaposlenimi. Tudi Švedi sev predstavili želo obsežen novi kompleksen sistem za planiranje in krmiljenje proizvodnje, vendar bi ga za uporabo kje drugje Bilo;,treba še prirediti. Sistem je ilustriran z aplikacijo .v avtomobilski industriji. Nemci so opisali funkcioniranje : sistema v podjetju s 1000 zaposlenimi. S področja vzdrževanja zalog je opisan ameriški sistem IMPACT (Inventory' Management Program and Control Techniques), ki, se po 1962. letu uspešno razširja. Podjetje SAAB iz šVedske, ki proizvaja računalnike, avtomobile in letala, je pokazalo sistem, ki je uveljavljen pri njem. '» S področja distribucije energije zvemo o načinu obračunavanja elek energije v Avstriji in električne energije in plina v Veliki Britaniji. En dan je bil posvečen predavanjem II. skupine: — Predlog za metodo, ki oceni relativno učinkovitost nekaterih kod linearnega programiranja — Linearno programiranje v kemični industriji — Aplikacije , digitalnih računalnikov v tehniškem oddelku britanske poštne uprave I — Izkušnje pri planiranju in terminiranju projekta — Modificirana računska, metoda za rešitev transportnega problema ■ z uporabo Ford-Fulkersonovega algorit-ma — Mali elektronski računalnik LGP 21 — Praktično planiranje prevoza s prevoznimi sredstvi. Ad.: III. — Avtomatizacija elektrarne — Nekaj aplikacij računalnikov za krmiljenje proizvodnje v jeklarnah — Uporaba avtomatskih računalnikov za dolgoročno in operativno planiranje 'raznovrstnih energetskih sistemov . — Krmiljenje z računalnikom v obratu za karboniza-cijo — Razvoj in uporaba adaptivnega modela za krmiljenje proizvodnega procesa in optimizacijo — Krmiljenje proizvodnje v obratu papirne industrije s pomočjo digitalnega računa)-’ nika. O krmiljenju tehnoloških procesov smo zvedeli največ iz Velike Britanije. Predavatelji so namreč večinoma obravnavali konkretne primere najnovejših sistemov. Pri firmi Park Gate Iron and Steel Co Rotherham' deluje sistem za planiranje, koordinacijo inr krmiljenje proizvodnje -od 1. 64. Iz jeklarne' Colviiles Limited slišimo o krmiljenju proizvodnje in obdelavi podatkov. Ñajmoder-'nejši proces za proizvodnjo acetona na svetu' ima Distillers Company s procesnim računalnikom ARCH 9000. Eno od prédavanj opisuje krmiljenje proizvodnje' v tovarni. papirja (ód lanskega novembra), drugo pa 'Sistem za avtomatizacijo elektrarne, katerega sedaj instalirajo. Naj "omenim še podjetje-Nové Huti iz Ostrava — Kunčič v ČSSR, kjer bo prva faza sistema za obdelavo podatkov in krmiljenje proizvodnje zgrajena letos, druga pa prihodnje leto. Ad.: IV. . — Način izbire elektronskega računalnika — »Software« firme EELM — »Software« za moderni univerzalni računski sistem' — ICT-jevi sistemi programiranja — Zadnji razvoj na področju sistemov programira-njá — Uporaba elektronskih računalnikov za numerično krmiljenje orodnih strojev —. Programiranje v jeziku IMP — Algol Genius — jezik za programiranje administrativnih, znanstvenih in tehnoloških nalog — Tehnika programiranja v sistemu BEST za računalnik NCR 315 — Vzgoja in šolanje osebja 'račuhskega centra — Organizacija računskega centra MM Računski center z računalnikom GIER na Madžarskem — Zadnji razvoj, na področju tehnike obdelave podatkov. Ta serija predavanj nas seznani med drugim z nekaterimi računskimi centri, s »softrvare« (t. j. s programi in sistemi, prirejenimi za izkoriščanje naprav za obdelavo podatkov) posameznih firm in z raznimi simboličnimi jeziki. Zanimivo je predavanje o problemsko orientiranih jezikih; posebno pozornost pa zasluži predavanje Oj krmiljenju orodnih strojev. še mnenje o predavanjih: zvedeli smo veliko koristnega z obravnavanih področij. Tega spoznanja odločilno ne spremeni dejstvo,, da smo. vmes slišali tudi -v bistvu le ponovitev kakega že objavljenega članka v strokovni literaturi, ali očiten »reklamni govor« predstavnika ene od ne največjih firm, in končno nekaj predavanj, ki nimajo tolikšne vrednosti za nas, ker šo se nanašala ali na manj pomembno konkretno napravo ali" na želo. specifično,. ozko strokovno pod-dročje. Za- zaključek nekaj besed o razstavi. Sodelovale 'so naslednje firme: Elliott, IBM, ICT, Regiiecentralen, SAAB, EELM, Buli, NCR, Reming-ton Univac, Eurocomp, Fri-den in Facit. Precejšen del razstavljenih proizvodov naši strokovnjaki poznajo. Kjub temu naj o,menim, da sem 'zbral vsaj skromne podatke za večino eksponatov. Najbolj impresivno na razstavi je bilo izvajanje »mul-tiprograma«. Tako je firma EELM prikazala na sistemu za obdelavo ,podatkov LEO 326 sočasno izvajanje petih med seboj neodvisnih programov (maksimalna zmogljivost je 14 programov). ICT je razstavljal podoben sistem ICT 1900, s centralno enoto 1905, ki lahko izvaja šest programov. Od perifernih enot sem videl vrhunske produkte med vrstičnimi printerji in čitalniki. Za nas so interesantni zlasti slednji, med katerimi je treba posebej opozoriti na izvedbi firm SAAB in Regne-centralen, ki dosežeta hitrost čitanja 2000 znakov na sekundo. \ Združeno podjetje ISKRA KRANJ jjj — organizacija: Tovarna elementov d za elektroniko, Ljubljana, Linhar- ¡J tova 35, obrat: Upori — Šentjernej jl§ 'razpisuje prosta delovna mesta za: . §§f ti VEC DELOVNIH MEST ZA SODELAVCE s kon- B čang-strojno fakulteto II. stopnje za delo v raz- ; Bj voju in konstrukciji, - == 2. DELOVNO MESTO ZA SODELAVCA s končano = kemijsko fakulteto II. stopnje za delo. na področ- f= j.u tehnologije, • - - ; - ssr 3. DELOVNO MESTO VODJE-IZMENE, s končano B tehniško srednjo -šolo elektro ali strojne ; stroke, jjj i. DVE DELOVNI MESTI-VKD ali KD KEZKALCA, ¡¡J s končano ustrezno poklicno šolo. =§ POGOJI: - B r— pod točko 1. inženir strojne stroke s končano = II. stopnjo fakultete; lahko začetnik ali strojni inženir s končano I. stopnjo z najmanj 2-letrio 1= prakso; ‘ is= •— pod točko 2. diplomiran inženir kemije s končano -mn: II. stopnjo fakultete;' _ — pod točko 3. tehniška srednja šola, elektro, šibki Jj{ tok ali tehniška srednja šola — strojni oddelek, 5=? z najmanj 5-letno prakso; — pod točko 4. ustrezna industrijska šola s kvalifi- §||f kacijo VKD ali KD rezkalca, po možnosti z Vsaj =' nekajletno-prakso, Za vsa razpisana delovna mesta je pogoj odsluženi vojaški rok. Kandidati, ki bodo sprejeti na razpis, bodo morali uspešno opraviti poskusno delo,, ki bo lahko najdalj štiri mesece. ' : . := Za razpisana delovna mesta pod točkama 1. in 2. ||jf- bodo v doglednem času na razpolago stanovanja po dogovoru, Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Prijavi na razpis obvezno priložite življenjepis, izkaz o ,^= strokovni izobrazbi in dokazilo o dosedanjem služ- =| bovanju ozirom‘a zahtevani praksi, kjer se le-ta ' = Zahteva. ¡gg Kandidate bomo obvestili o sklepu kadrovske ko-misije v osmih dneh po poteku roka za prijavo. §=| Pismene prijave in zahtevana dokazila pošljite na ggjg naslov: ISKRA, Obrat UPORI ŠENTJERNEJ. Francka Vrhovec in Betka Tominec pri spajkanju tuljavic v horjulski tovarni Mehanografija po svetu (Nadaljevanje s 6. strani) hoda iz proizvodnje naprav serije 1400 in 700 na naprave tretje generacije serije 360. Iz serije 360 so od predvidenih 1000 naprav izdelali 800. V prvem mesecu 1966 so za vrhovno vodstvo vodstvo centrov analizo sistemov programerjev operaterjev Skupno proizvajalci dobavili 751 naprav. Po analizah proizvajalcev" je ,v Ameriki izšolanih kadrov za te naprave 300.0Q0, do leta 1970 jih bodo pa mo> rali_, izšolati še 350.000. Struktura je naslednja: 1966 1970 40.000 75.000 30.000 'r 55.000 50.000 190.000 120.000 200.000 60.000 130.000 300.000 650.000 .napravami je naj večja CDC 6600 za'Ceno 4,5 milijona $. Največje naprave ima v proizvodnem programu Burroughs. Prva naprava tipa B 8500 za ceno cca 8 milijonov $ bo montirana februarja 1967. Najvišje število naprav iz razreda zelo malih je izdelal- UNIVAC tip U, 1004. d® 10. februarja 1966 že 3,300 naprav. Največje je povpraševanje po IBM 360420- (4100 naprav), Cena za, tako napravo brez perifernih enot je cca 100.000$. Organizacijske spremembe v »Elektromehaniki« (Nadaljevanje s 5. strani) tvorijo samostojne delovne, enote s povsem opredeljenim delovnim, področjem in odnosom nasproti delovnim enotam, ki tvorijo proizvodno področje. Iz dosedanjega gospodarskega sektorja so bile ustanovljene planska in nabavna služba, ki sta neposredno podrejeni pomočniku direktorja, ki do teh služb opravlja vodstveno funkcijo, dočim do proizvodnih obratov opravlja, posle koordinacije, Ta koordinacija je potrebna predvsem pa področju proizvodnje orodja, nabave, planiranja in vzdrževanja. Poleg obratov, ki že obstajajo je bil s 1,-julijem ustanovljen tudi obrat števcev, ki je v svoj organizacijski sestav vključil delovno enoto montažo števcev, montažo Stikalnih' ■ ur, tehnološko pri-; pravo dela, tehnično kontrolo, gospodari ko pripravo in razvojno dejavnost. Obrat Zaenkrat še ne bo imel organizirane, lastne proizvodnje sestavnih delov, ker je potreb?; no na cranov: izdelanega nro? jek ta celotnega tehnološkega procesa izvršiti precejšnje premike strojnih kapacitet v produkciji sestavnih delov v smislu njihovega grupiranja in specializiranja za proizvodnjo sestavnih dolov , te proizvodne panoge. Iz razvojnega sektorja ee je s 1. julijem vključila V organizacijski sestav obratov ATN, stikal in števcev razvojna dejavnost. Taka rešitev zagotavlja neposredno povezanost razvoja s tehnologijo in proizvodnjo, ki tvorijo v taki obliki enotno, interesno, delovno in ekonomsko celoto. Ostali del razvojne dejavnosti ostane še nadalje skupen, dokler ne bodo ustvarjeni pogoji, da se razvoj kinoakustike in rotacijskih strojev neposredno poveže' v organizacijskem smislu s proizvodnjo kinoaku-/ stičnih izdelkov/ in- rotacijskih strojev in del skupne razvojne dejavnosti vključi v tehnične službe. Delovna enota montaže elementov za avtomatizacijo je s 1. julijem prenehala obstojati, in Se je det njene.proizvodnje'vključil v obrat za proizvodu ;o števcev, proizvodnja elementov za avtoma- tizacijo pa je bila .prenešena v oddelek za merilne naprave, ki bo v perspektivi razširjal svojo dejavnost. Prav tako je prenehala obstojati delovna enota prevozni oddelek. Ta oddelek je bil vključen kot obračunska enota v organizacijski sestav nabavile Službe. - Iz dosedanjega tehničnega sektorja je bila v obrat orodjarno vključena konstrukcija orodja, iz sektorja tehnične kontrole pa ¿.kontrola orodja. S temi spremembami je- obrat orodjarna dobil svojo dokončno organizacijsko obliko Kot ¿zametek bodočih - specializiranih obratov so bile ustanovljene delovne enote ¿a panogo kinoakustike . in . panogo rotacij? skih strojev, ki so v .svoj : sestav- poleg montaž vključile še planske službe. S temi spremembami. so bili postavljeni temelji nove notranje 'organizacijske strukture tovarne, ki jo bo potrebno-izoblikovati v učinkovito celoto. . Obenem te zasnove omogočajo tudi oblikovanje notranjih ekonomskih odnosov in razvoj samoupravnega sistema. Izvedbo tega programa jim omogočajo šole. Leta 1954 so • imeli v šolah že 914 digitalnih in 77 analognih naprav, na novo je bilo naročenih še 26 naprav. Med naročenimi Najvišje število napraiv iz razreda malih je izdelal IBM tip IBM 1401. (6.600 naprav) zamenjuje jo tipa IBM 360/30, kjer je 650 naprav že dobavljenih, naročenih je pa 3.200 naprav. Nov koordinacijski komite mladine združenega podjetja (Nadaljevanje s 4. strani) in - je bil Iskrin koordinacijski komite zadolžen, da pripravi ustrezen predlog za medsebojno sodelovanje. Pri' pregledu dela mladine je. čutiti premajhno angažiranost" na kulturnem področju' pač pa je-na športnem področju dejavnost ugodna. ISKRA — glasilo delovnega’ kolektiva Iskra ^industrije za; elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredni ški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorna urednik: Igor Slavec — izha ja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj Otežkočeno delo. je čutiti hi-di zaradi oddaljenosti -velikega števila mladine od tovarn, ki so vezani na prevozna sredstva.' V vseh mladinskih organizacijah se delo -mladine ne more normalno odvijati zaradi pomanjkanja; finančnih sredstev, zato t>o treba pri samoupravnih . organih tovarn- dz. organizacij doseči; da komitejem mladine nudijo vsaj minimalna sredstva. - ABC' BgMMBEBgMmžaHaaaamBiMMaagM DOPISUJTE V »ISKRO«!