PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBOOILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRI ORJE Lete 111 - Cena 8 lir » 6 jugolir = *.5Q din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokop si se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni ;n pravni 35 lir. osmrtnice 30 lir. NA KOČNINA Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700. 138C jugolir; FLRJ: 55.165. 330 650 d.n. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-010. TRST petek, 11. julija 1947 Poštnina plačana v gotovini Sp°dizione in abbon. postale Stev. 640 Prvi dan procesa proti vojnim zločincem v Ljubljani fianlsiter Rainer pred ljudskim sodiščem Javni fozilec major V klor Damjan čila obtoznco pred nab fo-polno dvorano - Trzaiko delovno ljudstvo zahteva strogo kazen kor Ljubljana, 10. (Tanjug) — Ka-, ženci, zlasti visoki komisar za Ja- sm° javili, se je pričel danes n ^'ut>.jan; proces proti skupini Eniških vojnih zločincev, kateri je — zmcuicev, aa lei[ dr- ^edrich Rainer, Gau-’ er> tekom vojne vrhovni komi- * vjUC VliiVVlli ItUIIH' leiter ~adr,anskein Primorje, Gau-‘ ^oreške in Gorenjske. Ostali Kiib)110^ *°: Glaser dr. He.mut; 'ovce*1'. Llldvig’ general planinskih ,ra!,ev’ Hosslln von Hansa, gene-' Rerk *'1 Heinriclh, polkovnik; b«.»f ~er ^ans, podpolkovnik; Neu- Giinf-ov. rr ■* - , U; :.(5unter; Vogt Josef, kriminal- wf'etn'k: Doujak dr. Hermann, ^tzi^ip.V6tovaiec v Liubuanl;Hra- y vodja SS; Hochsteiner GorP!r’ Clfrožni vodja NSAP-a za °hjsko; Kuss Leon, okrožni . ^ V Kranju; Gerlach Reinhold, ^•tbinaln; sekretar, p,„ • sekretar, m z’ °rgan gestapa. Miiiler Vojaškemu sedišču predseduje st an Avgust Bračič, obtožbo za-“bjau ^aVni ložllec 111 mai°r Da-fcazpi to Dn vtla dvorana je bila nabi-biii 'na Poslušalcev. Obtoženci so "blek °raj Vsi ob;€jeni v civilne Rundschau* izjavil, da Sovjetska zveza ne more podpirati kandidature prof. Reuterja za berlinskega župana. Prof. Reuter, tako je nadaljeval general Koitkov, je stalno vršil protisovjetsko propagando in Živel od leta 1935 do 1946 v Turčiji ne kot begunec, temveč z rčdnim nemškim potnim listom. Prof. Reuter ni sposoben, da bi sodeloval lojalno z vsemi predstavniki zased, benih držav. Bolgarska dvelefka Sofija, /. — Pričetek del v okviru dvoletke, pomeni za Bolgarijo novo etapo v njenem gospodarskem življenju. Proizvodnja železa SJ je povečala v primeru z letom 1945. za 25%, premoga za 10%, soli za 13%, proizvodnja električne sile pa je dosegla 16 milijonov kw. Zahteve francoskih državnih nameščencev Proglasitev stavke se še vedno pričakuje Pariz, K>. — Dopisnik »Francoske tiskovne agencije* Raymond Hubert javlja: Stavka, s katero so pretili francoski državni uslužbenci na današnji dan, danes ni pričela, toda pretnja še vedno obstoja. Pregovori se nadaljujejo. Med kartelom drž. uslužbencev in med vlado posreduje socialistična parlamentarna skupina. Vlada predložila nove predloge, ki so bližji zahtevam uslužbencev, ki pa jih še vedno popolnoma ne zadovoljujejo. V teku noči se bo izvedelo ali je dosežen sporazum, ali pa bodo nameščenci proglasili stavko, ker bo vlada imela nocoj sejo. Za vlado obstoja nevarnost, da bo spor prešel popolnoma na politično polje, kar je dal naslutiti neki govornik Komunistične partije v parlamentu. Malifa bi bolela bili enako ji ravna... Rim, 10. — Minister Sforza je zaprosil francosko vlado, naj italijanski delegacijo na panski konferenc. 12. t. m, smatrajo za popolnoma enakopravno z delegacijami ostalih držav, čepray Italija še ni ratificirala mirovne pogodbe. AN-SA javlja, da je italijanska vlada prejela pozitiven odgovor. IsU je Sforza zaprosil tudi ang-eško v-ado, ki pa še ni odgovorila. Zamenjava -denarja v Albaniji Tirana, 10. (Ata) — Albanska vlada je odredila zamenjavo papirnatih novčanic in mJtalnega denarja, ki je sedaj v obtoku. Nov denar se bo imenoval «lek». Zamenjava bo izvršena: 9 lekov za 1 albanski frank. Odnos novega denarja do tujih valut je določen tako-le: 1 napoleondor 326 lekov, 10 dolarjev ZDA 846 lekov, 1 štčrling 410 lekov, 100 dinarjev 100 lekov, 100 CS-kron 100 lekov. Gottwald in Masaryk pri Stalinu Pariž, 10. (AFP) — Češkoslovaški ministrski predsednik Gottvvald, minister za zunanje zadeve Masa-ryk in minister za pravosodje Drti-na so bili sprejeti včeraj pri Stalinu. TERORIST/ V TRSTU NENEHNO NA DELU Afental na Salazarja New York, 10. — Lizbonski dopisnik lista «Monitor» javlja, da je nezadovoljstvo na Portugalskim prišlo tako daleč, da so hoteli že dvakrat zrušiti Salazarjev režim. 60 oficirjev iz posadke Oporto je s pomočjo oklepnih avtomobilov hotelo ugrabiti Salazarja, ko je bil na oddihu v Mealadu. Druga zarota pa je bila odkrita v Lizboni. Obe zaroti sta spodleteli. Javljajo, da so bile podvzete stroge mere proti nezadovoljnežem, in število aretacij zaradi politične propagande se je v zadnjih 18 mesecih močno povtčalo. HAIFA. — Epidemija kugj je nastopila v Palestini. Do sedaj je ugotovljenih 14 primerov. Osebje zdravstvenega oddelka je prejelo izredna pooblastila, da zatrejo bolezen. BE VI N - B > D A UI.TC) V NAČRT E* I' omogočil obnovo oemškega imperializma FLRJ in Albanija ! nadaljujtiid po poti miru in sodelovanja Bevin b! bolel Izolirali In onemogočili sporazum s SZ - Mad-žarsko In poljsko stališče - Pogoji Švice - Trumanove izjave Pariz, 10. — Pariški dopisnik Tassu poroča, da vse priprave za konferenco 12. julija potrjujejo obstoj tečnega angleško-francoskega načrta, ki se vrši po nalogih Wa-dfringtona. Znane Bevinove izjave, da je baš on največ pripomogel k ohranitvi dcbr.h odnosov med evropskimi državami, nimajo nobene podlage. V resnici je ravno Bevin tisti, ki pod vplivom Churchillovega duha, najzagrizenc-jšega nasprotnika ZSSR, dela najbolj na tem, da bi izo.iral Sovjetsko zvezo. S tem namenom je prišel tudi v Pariz. Bevinu je bila pariška konferenca treh potrebna, da onemogoči sporazum s Sovjetsko zvezo. Dogovor med Beyinom in B.dau.tom daje pari ški konferenci protisovjetski značaj. Poleg tega delajo zapadnemu bloku naklonjeni krogi na ;em, da bi pr.tegiili še zapadno Nemčijo. Ze pred drugo svetovno vojno so se tako zvani miinchenski diplomati hoteli poslužiti Nemčije za svoje namene. Sedaj ponavljajo to poli- <35, .000 novih vodilnih kadrov za Izvedbo petletke Od tena: 90.000 s srediteš Isko, 45.000 z visokošolsko Izobrazbo. Dalje: 370.000 netvai ficiranih in 400.000 kvalificiranih de avcev po eg sedamih - Leta 1947-48 se ra ra številu visoUosoicev zvišati za 9000 tiko, čeprav ne morejo računati z vsem nemškim ozemljem. Poleg tega se tej politiki prctivijo vsi nemški demokratični kregi. Takšna politika nasp.otuje medsebojnim obveznostim zaveznikov. Herve Alphand, gospodarski strokovnjak francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da ameriška pomoč Evropi ne sme imeti značaja dobrodelne akcije. Bančni in gospodarski poslL ki bodo ustvarili politično stalnost, bodo v gospodarsko korist obeh strank, i. J. Amerike ;n Evrope- Radi tega niso potrebne še politične zahteve. V listu «Franc Tireur« p .še Ron-sac, da je odklonitev Poljske glede udeležbe na pariški konferenci v toliko nerazumljiva, ker imata ravno Poljska ;n Češkoslovaška velike gospodarske interese y Podonavju, kjer je imela prej svoj monopol Nemčija in kamor mika angleško amerikaisk, kapitalizem. Po drugi strani je res, pravi Rcnsac, da se pričenja konferenca v času, ko so Sovjetski zvezi že znani uspehi drugega trimestra pet etke m ko prihajajo vesti, da bo žetev ugodna, taka da bo Sovjetska zveza držar vam, ki nočejo iti v Pariz, laJhko priskočja na pomoč. Posebni dopisnik agencije «France Presse* zatrjuje, da bedo dobri odnosi Češko-' slovaške s Sovjetsko zvezo pripomogli izravnat: nasprotstva med Moskvo ter Parizom ;n Londonom. Ija, da je Sovjetska zveza sproti obveščena o vseh odgovorih posameznih držav. Nasprotno Moskva še ni odgovorila na Bevinovo p smo, v katerem vabi Sovjetsko vlado, naj spremeni svojo odločitev in prisostvuje pariškim razgovorom. ČSR SE NE UDELEŽI KONFERENCE Češkoslovaška agencija CTK poroča, da j2 češkoslovaška vlada sklenila, da se ne bo udeležila kon. ference v Parizu dne 12. julija t. 1. Vsaka država bo imela pravico do treh sedežev. Konferenco bo ot-voril Bidault, nakar bo govoril tudi Bevin. Za primer, da bodo predstavniki tiska pripuščeni k plenarnim sejam, je že vsj predvideno, da bodo novinarji, reporterji in ra-diokronisti uživali vse olajšave. Mon o tragukra ’’' čudakih republik. Tako inv„a,Sale d'0 konca leta 1951. 2 8 300 milijard dinar- , bod0lirVr^'tvijo predvidenih del i' i> , razv!le produkcijske sile *>W,. “e °i?ljj - „_,___________ države. Vrednost indu- Povečala gospodarska ’ ^ T1^ ............... ho . n kmetijske proizvodnje ]«tu 1951. povečala za prim?ri 7. letom 1939. in ^ <84"^ industrijske proizvodnje dosejj9 Produkcije ne Nd moti,- *°v.i samo z zgraditvjo no- *n z povečano storil- v.iv . 'a t'1|b it«.?,' 'P^rved predvsem z ve-hJ^^ficV kvalificiranih in ne V at>ih delavcev ter teh 1 bittl da bo za izvršitev plana ^ratvo l«a 1951. po-k^ avCev . “70.000 nekvalificiranih ® onih” 400000 kvalificiranih, k ®teviin’ 30 sedaj žy zaposleni * ta nov'b kadrov, ki so po-i'"*0 n„ gosPodarstvo, s srednje-'azbo znaša 90.000, in 1.°-. La«; * ca e br azbo nad 45 kh^ert, . 80 te številke za naše °kn visoke, bo treba ®bitl v m°b1i;ziratl izučiti in ni,..Iurt><4"kciJ0 Približno 1 ,vel!ko~ po^J- v mnogih pano- 409, stavbinstvu 1546, in obrtništvu 32.537. Na ta način pripada obrti 63.5% in vsem estalim gospodarskim panogam 36 5% vajencev. Iz tega razvidimo, da so industrija, rudniki, stavbinatvo in druge panoge zanemarjale vprašanje delovne sile in izobraževanje vajencev. Ako bi se držali točno zakona, ki predpisuje na vsake tri kvalificirane delavce po enega vajenca, potem bi imeli danes približno 120.000 vajencev, namesto da imamo samo polovičo od teh- Ako bi teh 120.00»‘ vajencev v njihovi dveinpolletni učni dobi končalo svoje učenje, potem bi vzgojili v petih letih skupno 240.000 kvalificiranih delavcev. Ce pogledamo, da rab'mo koncem 1951 leta 400.000 novih kvalificiranih de lavcev, potem se lahko vprašamo zakaj imamo samo tako malo vajencev? Predvsem pa so merodajni krogi napačno reševali ta problem iz tega stališča, ker navajeni na čase stare Jugoslavije, ko Jc bilo vedno polno brezposelnih in ko so obubožani kmetje cdhajaii y mesto'in iskali TRUMANOVE IZJAVE nasHu preMka ZDA v pr‘meru smrti Washington, 10. (AFP) — Zbornica je dane« odobrila zakonski načrt, po katfrejn postane naslednik predsednika ZDA v primeru smrt!, predsednik zbornice ZDA. Ta zakon je že sprejel tudi senat na Trumanovo zahtevo. Beograd, 10. — V beograjskem gledališču js bila svečana proslava obletnice podpisa prijateljske in zavezniške pogodbe msd Jugoslavijo in Albanijo. Svečanosti so se udeležili podpredsednik prezidja jugoslovanske narodne skupščine Filip Lakuš, Marko Vujačič in Dimitrij Vlahov, kakor tudi nekateri ministri ter esebnosti jugoslovanskih političnih in kulturnih krogov. Prav tako so proslavili obletnico v Tirani. Na velikem zborovanju so govorniki poudarili, da ima pogodba za cilj tesnejše sodelovanje. V Tirano je prišlo včeraj jugoslovansko vojaško odposlanstvo Delegacijo, ki je b;la povabljena na proslavo albanske narodne vojske, vodi general Koča Popovič. Vrhovni poveljnik albanske vojske, gen. polk. Enver Hodža je na vojake in oficirje naslovil posebno povelje. Po podpisu , pogodbe za kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Albanijo je predsednik albanske vlade dr. Manol Konomi dejal, da bo kulturno sodelovanje in medsebojno poznavanje kulturnih dobi in pripomoglo k trajni ohranitvi dobrih odnošajev med obema narodoma. Marjan Stilinovič je poudaril, da ima kulturni dogovor poseben pomen v trenutku, ko na mejah grški morai hofašisti ustvarjajo incidente, da bi izzvali vojno. Toda Jugoslavija in Albanija bosta nadaljevala pot, ki zagotavlja ljudstvu mir in trajno sodelovanje. Spet bomba v ul. R. Manna 29 na založništvo našega lista Trst, 10. — Nocoj ob 23.25 uri se je ustavil pred sedežem Založništva »Primorskega dnevnika* v ul. R. Manna 29, kjer je nedavno imel sedež tudi Pokrajinski na-icdnc-osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst, nek avtotak-s; ter takoj odpeljal dalje. Dve minuti po odhodu avtomobila jč pred vrati garaže poslopja eksplodirala bemba, ki je prebila vrata garaže. Hišnik, ki je takoj po eksploziji pogledal skozi okno, je opazil dve moški osebi, ki sta bfžali Po stopnicah ulice za poslopjem^ Kmalu po eksploziji je pr-.šla civilna policija z dvema članoma ameriške vojaške policije, ugotovila dogodek in pobrala nekaj drobcev eksplodirane bombe. Skoda je precejšnja, ker je b'la eksplozija zelo močna, ranjenih in drugih človeških poškodb k sreči ni bilo. Atomska šoionaža deip, 30 kapitalisti ,meli vselej na i zahtevala izvedba Marshallovega razpolago potrebno delovno silo. V | načrta. Predno ne bodo znani uspe Predsednik Truman je na konferenci tiska dejal, da bo sklical senat na izredno zasedanje, ako bo to atomski bombi v laboratorijih Los Alamosu 1. 1946. današnjem planskem g.spodarstvu pa nimamo brezposeln.n, gospodarska politika napram kmetom je drugačna, pritok v mesta ni več tako ve..k, zato treba rešiti ta pip biem drugače. Razvoj našega gospodarstva, ka kor ga predvideva petletka, postav Ija vprašanje izobrazbe nov.h ka arov s srednješiisko .n visokošolsko izobrazbo, k; bsdo vtdil; podjetja. Do leta 1951. bemo rab; i novih 90.000 oseb na vodilirh mestih s srednješolsko izobrazbo in 45.000 z visokošolsko izobrazbo. Zaradi tega je treba izdelati načrte za čim večji ypis V tehn.čne srednje šole :n gimnazije ter na vseučilišča Po mnenju ministra Hebranga bo treba y letu 1947-48 povišati število vi-sokoš;lcev za 9000. Odgovornost za vzgojo vajencev, izobrazba kvalificiranja delavcev itd. bodo prevzela ministrstva, vodstva podjetij in ravnateljstva. Spe-cializ.ranun kadrom bo treba za dO sego večje storilnosti njihovega dela priznati primerno edplači.o. hi pariške konference, ne bo poslal kongresu nobene poslanice. Truman je še izjavil, da ne more dati nobenega komentarja glede odklonitve nekaterih evropskih držav na p -a-bllo k pariški konferenci. MADŽARSKO-POLJSKO STALIŠČE " ; 1 ‘ 1 ' Trsta Ce listaš po poročilih mednarodnih poročevalskih agencij ali po gospodarskih rubrikah velikih listov, ne najdeš danes v njih imena tržaške luke, pač pa pogosto na- Benetke so v prvem polletju dosegle 1,7 milijona ton prometa ter so že blizu polovice predvojnega prometa. Genovsko pristanišče je pretrpano z blagom in ladjede nice 'etiš na Trst med političnimi no- prejemajo čedal.e več novih naro- vicami. Na pozornico svetovnega tiska priha.a Trst še vedno samo zaradi svojih političnih vprašanj, kakor je na pr. vprašan; e imenovanja guvernerja. Za Evropo, za svet Trst kot gospodarska luka po dveh letih miru skoro ne obstoji. Povsem drugačen je položaj drugih velikih evropskih luk, celo takšnih, ki so bile po vojni težko prizadete. Hamburg n. pr., ki so ga angleške in ameriške bombe skoraj čil. Genova je že stopila v ostro konkurenčno borbo s svojim najnevarnejšim tekmecem Marseille-em. Promet v genovskem pristanišču se je v prvem polletju I9ii7. povzpel na 3,3 milijona ton, to se pravi, da je že dosegel predvojnega. tje °Svečanf' Z'ran'b delavcev. Za-g ,]° b°trebno pažnjo mo- g ,,°Vne sil€> usposobitvi VNih J avcev in vzgoji nekya-VV81lflci-aVaev 258 doseso stop- dosor*n:h ln vzS°Jt teh zad-'Hfi b 1» naobrazbe. Po Hi.110 fph^°"etja od septembra Vru-'tarJa 1!*7 je bilo v 189 tečajev z 18.471 de^ada,-)e ie bilo 275 teti« "i';aP-„V<:: z udeleženci 1 M ^la * ,tehn<čno ln uprav- i. ‘‘i „ Z ftdoo in upiov- S ^'ožtu , tefajniki. Nič bolj-b;jQ VaJencl. Koncem leta uničile, in Bremen se že omenjala kot tekmeca Rotterdama in Anversa za promet med zavezniškimi državami in Nemčijo. Gdinja in Sčečin naglo vstajata iz vojnih razvalin. Sčečin, nova poljska luka na za-padu, bo letos po vsem izpolnila program, ki ga ji je postavila po j-ska triletka (1,7 milijona ton letnega prometa). Gdansk je v mesecu juniju dosegel sts ooo ton prometa, od tega 1,12.000 ton izvoza (63% premoga in ts% koksa) in 163.000 ton uvoza (železne rude. gnojil, pšenica itd.). Letni promet ln Trst? Njegov promet je doslej sestoja! predvsem ic Unrinih pošiljk, njegove ladje plovejo na italijanskih progah in odhajajo v po !pravilo v itali.anske ladjedelnice in njegova največja plovna družba prisostvuje sestanku anotranjih komisiji) štirih ve iki)i sil eminentno nacionalnega pomena: eltalien, «Tr-žaškega Lloyda» ter družb «Adria-tica» in «Tirrenia» — v Rimu. VVaj-'nc V Ju8°siaviji vsega1 Gdanska bi se na tej podlagi po-l5-2^V’ 0d tch Pfipida in- j vzel na skoraj 7 milijonov ton, t. j. vajcnc:v, rudnikom! predvo+no višino. L Kako nadomestiti izgubljeni čas, dohiteti druga pristanišča ter preskrbeti kruha za sto tisoče prebivalstva, to so vse vprašanja, ki čakajo rešitve od strani guvernerja in začasnega vladnega sveta. In če se politično vprašanje imenovanja guvernerja in sestave začasne vlade še vedno, ne bo rešilo, mar naj ti gospodarski problemi večno čakajo rešitve? Madžarska vlada je sog.asno sklenila, da se ne bo Madžarska udeležila pariške konference. Soglasnost je b-ia dosežena med vladno koalicijo, ki jo tvorijo komunisti, socialisti, mali posestniki ;n narodni kmetje. Radi tega ne bo mogel nihče dolžiti komunistične stranke gli kogar koli, da so vplivali na stališče vlade. Se pred sk.epom via-de s; politična krogi mislili, da bo vlada poslala v Par_z navadnega opazovalca, ako bi bil ta sprejet od sklicateljev konference. Poljski predsednik vlade Ojrran-kiewicz je uredniku agencije PAP izjavil, da je Marshall v svojem govoru v Harvardu poudaril, da b povratek k predvojni evropski strukturi pomeni, povratek nemške nadvlad:. Radi tega ne bo Poljska opustila nobenega napora, da se izvrši obnova in ustalitev Ev.ope v interesu splošnega miru. Poljska vlada v svoji noti med drug,m navaja, da ne more prisostvovati konferen ci, katere morebitni uspehi bi p is-peva’i k oono*im nemškega imje-rial im m a, s čemer b. b.la prizadeta v Po.sdamu dogovorjena načela. Sodelovanje bivših nevtralnih tv-ropsk.h držav je prav tako krivično in y nasp.otju z interesi onih zaveznikov, ki so žrtvovali vse za zmago- POGOJI ŠVICE Švicarska vlada Je k svojemu pristanku glede udeležbe na konferenci dodala s edeče pogoje: 1. Švica ne bo prevzela nobene obveznosti, ki b. bila nezdružljiva z njeno nev-t,ra.nostjo. 2. Sklepi konference bo da za Švico obvezni šele po odobritvi švicarske zvezne vlade. 3 Sv.cg si pridrž. pravico vztrajati pri trgovinskih pogodbah, sklenjenih z državami, k; se ne bodo udeležile konference, ozlioma Švica bo lahko sklepala tudi nadaljnje pogodbe. Angleško zunanje ministrstvo jav- Podp s pogodbe no ponoči" niedTurčijo inZDA Ankara, 10. (Tass) — Koncem tedna bo podpisana grško-ameriška pogodba o pomoči. Prve pošiljke bodo prišlo iz ZDA najbrž čez dva meseca. Istočasno bo prispela v Turčijo skupina ameriških vojaških strokovnjakov, da bi podučili turško vojsko o pravilni uporabi te «pomoči» za gradnjo cest in letališč. VVashington, 10. (AFP) — Začela se je sodna preiskava proti dvema narednikoma, ki sta obtožena, da sta kradla tajne informacije o v KARLOVAC. — V Karlovcu so izročili prometu nov most na Kolpi. Most je dolg preko 100 m in sta ga gradili dve domači podjetji. Most predstavlja eno največjih podobnih zgradb v hrvatski republiki v okvi-i ru petletke. Dela so trajala dtvet ! mesecev. To je že druga bomba, ki so jo tržaški teroristi vrgli v poslopje v ulici Ruggero Manna 2.9. Zdi se, da so si teroristi izbrali ravno današnji dan za svoj naj-novejši podvig zato, da bi menda dokazali novemu višjemu oficirju za civilne zadeve polkovniku g. Jak. Carncsu, da njegovo sva-lilo na predvčerajšnji tiskovni konferenci glede terorističnih izpadov, rušenja miru in kršitve javne varnosti, prav nič ne zaležejo. Zato menimo in zahtevamo, da bi bilo neobhodno potrebno, da ZVU ktmčnoveljavno uporabi vse mere, da se vsi teroristi iz našega mesta odstranijo. Le tako bo svoje besede potrdil z dejanjem, kajti prihajanja policijskih organov na lice mesta po že izvršenem činu smo siti in presiti. Na svojih tleh, v svojem mestu hočemo biti že enkrat gotovi in varni svojega življenja in svoje imovine. Letalski promet v Jugoslaviji Beograd, 10. (Tanjug) — Letos bodo v Jugoslaviji uvedli številne letalske proge v notianjosti države in z inozemstvom. Razen redmh prog Beograd - Zagreb - Ljubljana, Beograd- Sarajevo, Beograd Zader in Beograd-Titovgrad, bodo še civilne letalske proge Beograd-Sušak in BSogiad-Dubrovnik. Otvorili bodo tudi proge z Budimpešto, Bukarešto in Sofijo. V petletnem gospodarskem načrtu je predvidena podvojitev letalskih prog v notranjosti države. Z inpzemstvom se bodo proge štirikratno povečale. Zgradili bodo 10 letališč, ki bodo najmodernejše opremljena. Novi poslanik ZOA v Beogradu Beograd, 10. (Tanjug) — Sincči je prispel v Beograd novi ameriški veleposlanik z gospo Cavendish Cannon. Na postaji je veleposlanika sprejel odpravnik poslov ameriškega poslaništva z osebjem, bii-tanski veleposlanik Peak in zastop. niki jugoslovanskega zunanjega ministrstva. Mladina ČSR na mladinski progi Subotica, 10. (Tanjug) — V Subotico je prispela včeraj češkoslovaška mladinska brigada, ki bo delala na mladinski progi Sair.ac-Sa-rajevo. Na postaji je pričakovalo češkoslovaško mladino ogromno število jugoslovanskih mladincev in iim zaželelo dobrodošlico. V Jugoslaviji zatiralo škodijivce iivine Beograd, 10. (Tanjug) — Skupina strokovnjakov instituta za uničevanje zajedalcev pri Srbski akademiji znanost; preučujejo v nekaj okrajih vse vrste zajedalcev ;n insektov, posebno tistih, ki uničujejo Živino. Zaradi teh zajedalcev ie leta 1934 poginilo 14.000 glav živine. Strokovnjak: so v več krajih našli zalege teh škodljivcev in jih uničili. Znanstveniki prirodopisnega muzeja v Beogradu si prizadevajo, da bi se izsušilo Skadarsko jezero, kjer je leglo teh škodljivcev. Kmetijska propaganda v Srbiji Biograd, 10. (Tanjug) - Poljedelski m nister za Srbijo Je v svrho dviga in modernizacije poljedelske proizvodnji uporabil poseben zrakoplov, ki trosi nad vasmi Vojvodine in Srbije, najbogatejšh pokrajin na žitu, letake, v katerih poziva kmete, r.aj prihodnjo jesen orjejo globoko, sejejo pozne kulture. V letakih jim daje navodila za uničtvanje raznih poljskih škodljivcev. Jugoslovanska mladina v Varšavi Subotica, 10. (Tanjug) — Včeraj je odpotovala iz Subotice jugoslovanska mladinska brigada, ki bo delala pri obnovi Varšave, «Leteče plo£če» tudi v Braziliji Rio de Janeiro, 10. (AFP). — Tu kajšnje šasopisje javlja, da so opazili «leteče plošče* tudi v Braziliji. Uradni krogi pa izjavljajo, da o tem ničesar ne vedo. KLJUB NASILJU IN ARETACIJAM grško ljudstvo nadaljuje z osvobodilno borbo Splošna mobilizacija na KttaJsKem Šanghaj, 10. (Tass) — P0 vesteh tiska iz Pekinga, izjavljajo tuji vojaški opazovalci, ki sledijo *z bližine državljansko vojno, da je ukaz iz Nankinga o splošni mobilizaciji zelo pomemben. To je prvo odkri to priznanje o težkem položaju, v katerega je zašel Kuomintang, Vojaški opazovalci poudarjajo, da je vladna vojska štela pred šestimi meseci pet milijonov vojakov, oboroženih z modernim ameriškim orožjem. Splošna mobilizacija je znak, da ta vojaška organizacija ni popolna in da je imela ogromne izgube v borbah. Atene, 10. — Grška vlada je izdala poročilo, v katerem pravi, da je izvršila obsežne aretacije in deportacije v Atenah, Solunu, Volu, Agrinionu in drugih krajih. V teh operacijah so samo v Atenah aretirali 2.613 oseb, v Solunu okoli 300, v Kavali 250 in Pati asu 40. Tudi vojska je v stalni pripravljenosti. Črna borza Rim, 10. — ANSA javlja, da so karabinjerji v zadnjih 10 dneh meseca junija zaplenili velike količine racion'ranih živil, med kater.mi je 2129 .stotov pšenice, 442 stolov moke, 206 stotov testenin, 78 stotov oljrv, 4 stotov tobaka itd. Vladni krogi zatrjujejo, da so aretirane osebe obdolžene, da so zadnje tedne pripravljale komunistični udar proti državi. Tsa'daris je v Wash:ngtcnu podal iziavo, da je preti morebitni amnestiji za giške komuniste, češ da so komunisti že trikrat odbili ponujeno amnestijo. Po zadnjih vesteh so med vladnimi in partizanskimi četami v teku hude borbe. V akcijo posega tudi vladno letalstvo. Močni oddelki partizanskih čet šo napadli predmestja v Nigrini, kakor tud; številne vasi pri Serešu in Drami. Partizani so zavzeli dve vasi in porušili dva važna mosta. Ostre borbe so v Rumeliji, na gori Iti. Oddelek demokratične vojske, v katerem sodeluje 50 žen, je napadel t,ri vasi. Na Peloponezu so borbe pri Tripolisu. V Trakiji je demokratična vojska pretrgala važno železniško progo. Neki član grške vlade j-5 izjavil, da so bile Anglija in ZDA sproti obveščene o namenih grške vlade in da sta obe velesili odobravale grške ukrepe. Angkški in ameriški politični krogi tega seveda nočejo potrditi. V Londonu živeče Grke, k: so simpatizerji EAM-a, je proti dCmokratctn in progresistom uve-dtn pogon presenetil. Ti grški krogi poudarjajo, da se v demokratični vojski ne borijo samo komunisti, marveč tudi socialisti in liberalci. Bolgarska uradna delegacija se je napotila na grško-bolgarsko mejo, da uredi s preiskovalno podkomisijo neke dogedke, ki so se aprila meseca pripetili na meji. V Kali 60 miivli in 200 ranjen li v zadnji! 40 uiah Kalkuta, 9. (AFP) — V Kalkuti S' zopet uvedli policijsko uro zaradi neredov v zadnjih 48 uiah. v katerih je bilo 60 mrtvih in 200 ranjenih. Stalno se dogajajo spopadi s policijo. Zaroka amleške rrinceze London, 10. (AFP) — «Daily Wor-ker* javlja, da se je po enem letu političnih in vojaških spletk zaro- čila angleška princeza Elizabeta ter da so izbrali slab trenotek, ko ravno sedaj zahtevajo od ang!ešk*ga ljudstva, da se smeje in veseli, kajti Anglija preživlja največjo gospodarsko krizo v svoji zgodovini, a v Grčiji, od koder je doma novi zaročenec — grški princ Filip — istočasno izvajajo množične aretacije . demokratov, ki so prikoračile število 5000. Vstaja v NIkaragui Meksiko, 10. (AFP) — V notranjosti države so s: vzdignile tajne organizacije, ki delajo resne preglavice diktatorskemu režimu, ki ga je nedavno z državnim udarom vzpostavil general Anastasio So-moza. Javljajo, da se trupe generala Francesca Dizza diktatorjTvega nasprotnika že borijo s trupami uzurpatorja. NANKING. — Pokrajine v Južni Kitajski so zaradi velikih poplav zelo opustošene. Takšnih poplav ne pomni ljudstvo že 50 let. Kitajski tisk poroča, da je prizadetih okoli 7 milijonov ljudi. Samo v mestu Chingtu je preko sto tisoč ljudi brez trehe, okoli 30 tisoč pa jih je utonilo. Sovjetsko kmetijstvo je pretrpelo v pokrajinah, k; so biie okupirane po nacistih, težko izgube. Vsi stroji so b-li razdejani :n sedaj jih Je treba nadomestiti. Da bi imeli vsaj približen pejem o obsežnosti poirebn.h del, navajamo, da je b.lo leta 1940. v naš< m kmetijstvu zaposleno 530.000 traktorjev, 182.000 mlatilnic in 228.000 kam.onov. Razen tega so Nemci uničili šševi.ne večje ruske tovarne poljedelskih strojev, med katerimi ve-Ukanska podjetja v Rostovu, Pr-voma.sku, Kirovgradu, Odesi, Go melu. Zapsrožju, Harkovu in Stalingradu. Vse te tova.ne Je treba popg.noma na novo zgraditi. Obnova se vrši skoro popolnoma na temelju našdi nac.onalnih rezerv. Izdelujemo potrebno orn dje x naših podjetjih ali pa v podjetjih drugih ministrstev. T sto, kar pride iz inozemstva, je zelo malo. Ural in Sibirija, ki sta bila med vojno arzenal naše vojske, sta postala sedi j ara nal našega mrha-n.zirantga poljedelstva. Tvornice, ki so biie prej tvor-ijice muncije, izdelujejo sedaj traktorje in druge poljedelske Proizvodnja kmetijskih strojev v SZ Napisal minister za kmetijstvo ZSSR Peter Goremikin stroje. Neka tvornica v Sib.riji, k; je biia zgrajena med vojno za pro.zvc-dnjo streliva, izdeluje se daj 50Jj bran, 1000 sejalnih strojev, 1000 kosil.rih strojev za žito, 350 čistilnic strojev in delov za zamenjavo i vrednosti več milijo nov rubljev mesečno. Stev.lke nam nudijo jasnejši pojem o vsem tistem, kar predstavlja ritem pretvarjanja vojne .ndustr.je v m.rnodobska. V prvem trimesečju 1947. je bila naša skupna proizvodnja štirikrat večja od pro.zvodnje v istem razdobju leta 1946- Pro-zvodnja plugov se ji povečala v razmerju 8 proti 1, proizvodnja sejalnih strojev 4:1, kos.lnir strojev 9:1, itd. Deset.ne naših tovarn »o prekoračile produkcijsko kvoto že letos v prvem trimesečju. Zelo važno fazo v pretvarjanju vojne industrije v mirnodobsko predstavlja priiagod.tev naših delavcev, ki so bili navajeni na proizvodnjo streliva, na nove naloge. V to svrho imamo posebno novo šolo, kjer letos obiskuje tisoč delavcev daevne tečaje in ki prejemajo svoje redne plače za čas tečaja, ko niso na delu. Razen tega prirejajo tečaje tudi v tovarnah, stahanovske šole pa za tiste delavce, ki se zan.majo za pro.zvodnjs na tekočem traku; te šo.e bodo upesobile ekreg 70 t‘soč delavcev Pet do šest tisoč delavcev bo obiskovalo pisebne tečaje za inštruktorje in voditelje sku pn. Letos bomo izdelali 34.000 traktorjev in raznih drugih poljedelskih strojev v vrednosti 510 milijonov rubljev, med katerimi bo: 32.000 plugov na mehanični pogon, 80.000 plugov za živinsko vprego, 7.000 mlatilnic, 115.000 raznega orodja, 55.000 kosilnih strojev itd- Okraji z več.o pridelavo žita: S.bmija m Kuban bosta prejela 30.300 traktorjev. Seveda ta proizvodnja še daleč ne bo zadovoljila vseh potreb kmetijstva. Nadaljevati moramo z našim delom na sistemat.čnem zvišanju pro.zvodnje. V načrtu imamo določeno število novih m dovršenejših strojev. Ze sedaj izdelujemo n;ve vrste traktorjev «K;rovec» z D.-slovimi motorji, v pripravi pa imamo Dieslov traktor s kapaciteto, enako traktorju STZ-NATI. Tovarna v Celjab nsku je že edobrua nov tip D.eslovega traktorja z 80 KS. Z e letos bedo tovarne v Krasno-jarsku, Tuli in Taganrogu izdelale 700 mlatilnic na avtomatični pogon. Odobreni so bili novi stroji za mehan.zaci.o pride kov sladkorne pese. žetve lana, b.mbaža :n kopanja kro npu ja. Vozač bo mogel s svojega sedeža nadzorovati pomožno orodje traktorjev. Prikolice, ki sc sedaj v navadi, bodo nepotrebne. Zavod za konstrukcijo kmetijskih strojev ,ma v načrtu okrog 100 novih strojev. Najboljše med njimi bedo začeli takoj izdelovati. P. Goremikin tninister za kmetijstvo ZSSR PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 11. julija 19& Poziv partizanom aktivistom v narodno-osvobodil-ni borbi, vsem njenim očividcem iz STO-ja ♦Gregorčičeva založba* bo tudi za 1. 1948. izdala svoj koledar, ki bo vseboval poleg druge pestre in aktualne vsebine tudi del, posvečen narodno-osvobodiln; birbi in dokumentaciji o njej. Narodng-oavobodilna borba je naša velika zgodovinska epopeja, — toda koliko je je še nenapisane! Skcro vsi smo kaj prispevali, vsi smo mncgokaj doživeli, kar bo zanamcem osvetljevalo to veliko dobo Toda koliko od nas jih je to napisalo? Le «l'.ttera scripta mar net», le, kar je napisano, bo ostalo, pravi že stari latinski pregovor. Vse drugo bo pozabljeno — kaplja na vejici, k, jo odpiha prva sapica. Vsakdo je dolžan samemu sebi in velikemu gibanju, da vse zanimivo napiše ;n s tem izroči javnosti in zgodovini- • , Vse je zanimivo, — mnogo bolj, kot si morda mislite. Ne le, kar so dož.veli prvi tvore; in voditelji, tudi kar so doživeli in naredili skromni m najskromnejši sodelavci ali celo le opazovalci. In ne le borbe z orožjem so zanimive, četudi so najvažnejše, tudi politične, socialno politične borbe, udejstvovanja in prilike. In sicer kjer koli jih je kdo doživel: v borbi, v zaporu, po taborišč*, doma alt v inozemstvu. Ni treba, da doživeto literarno ali slovnično pravilno obdelate, saj n; treba, da je vsakdo pisatelj, toda vsakdo more vreči na papir doživeto, kakor koli v nevezani obliki. Glavno je le, da je čim točneje podano in episano. Kar ne veste sami izprašujte, poizvedite pri onih, k! so scdoživljalt, le da si čim točneje objasnite. Kajti to bedo dokument; te "velike dobe. Posebno, kdor kaj ve a rižarni, talcih, ustreljenih v ul. Ghega ul. D’Azegl;o ali na Proseku. Ce se prav kdo sam noče lotiti, naj si da napisati po znancu ali naj se oglasi pri nas. Toda vse to čim-prej, da pošljete že do konca meseca julija ali v prvem tednu avgusta, ako hočete, da bo priobčen* v Koledarju «Grego:čičeve založbe® za 1. 1948. — Ako imate slike, ki se nanašajo na dogodke, dodajte jih opisu. Vse pošljite na naslov: «Gregor-ičeva založba® Trst, ul. dei Porta 16. Gregorčileva založba „Prisrčen“ spre:em kamerada Pasinija Včeraj dopoldne okrog 9. ure se je za kratek čas prikazal v «Sta-blUmento Tipografico Triestino® znani Umberto Pasini, ki je bil u-pravnik tega podjetja za časa na-c,fašistične okupacije in je obenem tudi zet Rrno Alessi-ja, skvadrist in izkoriščevalec. Ko so ga delavci v tiskarni zagledali, so takoj prenehali z delom. Pasini je tedaj smatral za najbolj umestno, da je takoj izginil. P* njegovem odhodu so tiskarji sporočili upravnemu svetu, da nikakor ne želijo več videti ckamerada Pasmi-ja*. MLADINA KUPUJ SVOJ LIST cGLAS MLADIH®! TRŽAŠKI DNEVNIK SEJA MOS-a ZA TRST Premeščenim primorskim državnim uslužbencem na vse načine onemogočajo povratek iz Italije V sredo je na svoji redni seji MOS za Trst razpravljal o nujnem vprašanju povratka primorskih državnih uslužbencev iz Italije, mrd katerimi jih je zlasti mnogo zaposlenih pri železnici. Poročilo o tem vprašanju je podal dr. Zbogar-Brocchi. Orisal je delo Pokrajinskega odbora odpuščenih državnih namfščencev in njegove napore, da bi omogočili povratek številnim Primorcem v njihove kraje, iz katerih so jih pregnali iz političnih in raznarodovalnih razlogov. Odbor je zaradi tega dvakrat interveniral v Rimu, toda zaman, ker je ministrski predsednik De Gaspr-ri dejal, da je to kompetenca ZVU. ZVU pa je v svojem odgovoru na razne resolucije dejala, da je do ratifikacije mirovne pogodbe za to pristojna italijanska vlada, iz česar je bilo popolnoma jasno, da se ZVU in italijanska vlada izgovar-jata druga na drugo. Po mnogih protestih je 21. maja 1947 glavna direkcija železnic v Rimu dala pooblastilo za takojšnji povratek železničarjev, toda tudi to je ostalo le na papirju. Sedaj se ZVU izgovarja, da nimajo premeščeni žflezničarji, in uradniki državljanstva na STO-ju in da je tu itak že preveč železniškega osebja, iž vsega tega je razvidno, da ZVU in ravnateljstvo železnic namenoma in iz političmh razlogov on'mogoča ta povratek premeščenim primorskim železničarjem. ker nočejo odsloviti raznih železničarjev iz cone B. Na vse načine hočejo ovirati vrnitev Primorcem, ki jih imenujijo drugorodce (allogeni). Niti nočejo izvršiti zamenjave med tukajšnjimi železničarji iz Italije in našimi, češ da ni nobeden italijanski železničar v Trstu vložil prošnje za premestitev v Italijo, ter da v Italiji nočejo sprejeti v službo onih italijanskih železničarjev, ki imajo državljanstvo v Trstu. Poleg vsega tega delajo še „Nas plačuje ltalijau Dne 3. julija je tovarišica Grilanc Pierina iz Saleža prišla na finančno intendanco v Trstu v informacijski urad, soba št. 124. Ker je bila preveč obdavčena, je zahtevala tozadevna pojasnila. Službujočo uradnico je nagovorila v. slovenščini, kar je samo po sebi utnevno. Nagovbrjena uradnica jo je takoj zavrnila z besedami: «Qui si parla soltanto italiano*. Nato jo je tovarišica vprašala, če smatra to ozemlje za Italijo. Šovinistka ji je pritrdila in dostavila, da jih plačuje Italija. razna druge zapreke, češ da tam ni stanovanj itd. MOS je po poročilu izčrpno razpravljal o tem vprašanju in pouda^ ril, da bi bil skrajni čas, da se popravijo krivice, ki jih je storil fašizem. To se doslej ni zgodilo, ker so določeni krogi napravili iz tega j gor.ške okgijce. Otroci odhajajo na počitnice Včeraj zjutraj okrog 6.30 je bilo pred Domom pristaniških delavcev v Trstu vse živo. Okrog 80 otrok, med katerimi jih je bilo 22 iz Milj, so se zbrali pred Domom in čakali avtobuse, k; naj bi jih peljali v počitniško kolonijo v Šempeter pri Gorici- Ko so končno le dočakali avtobuse, go med veselim kričanjem in smehom naglo splezali vanje. Z njimi Je odšlo ekrog deset vzgojiteljev, ki so komaj brzdali veselo družbo. V Šempetru jih bodo nastanili v vili grofa Coroninija, kjer bodo preživeli tri tedne v prijetnem ozračju vprašanja nedopustno politično šp kulacijo. Končno je MOS pohvalil delo odbora in njigovega tajnika dr. Žbogarja ter sklenil poslati ZVU o tem vprašanju protestno resolucijo. Tud: otroci iz Šempetra so zamenjali zrak ut so jih okrog 60 poslali v počitniško kolonijo v Por-tereže. S tem je bil zaključen odhod Sklenitev mezdnega sporazuma med OOSS in Zvezo industrijcev KOLEDAR Petek, 11. julija Olga. Medo Sonce vzhaja ob 5.22, zaMJ* ob 20.52. Dolžina dneva 15.«. Jutri 12. julij Mohor, Dragusa Sedanja mezdna pogajanja so s! pričela že 16. junija. Po dolgih in mučnih pogajanjih je bil 9. t m. na sedežu Urada za delo končno vendarle podpisan novi mezdni sporazum za industrijske delavce. Sporazum ima vzvratno veljavo, in si- na mJzda za industrijske delavce zvišala za 50%, dočim znaša dragi-njska doklada 424 lir in velja za mesec junij in julij. Ce se do 10. avgusta ne doseže sporazum za novo draginjsko doklado, tedaj se bo doklada za mesec avgust in sep- cer od 1. junija dalje pa do 30. no- j ttmber ravnala po tukajšnjem živ vembra t. 1. Tudi vprašanje uradniških plač v industriji bo verjetno v kratkem rešeno. Predlog za izboljšanje plač ima posebno razpredelnico kot prilogo. Razpredelnica določa izdatna izboljšanja. Vse pa je še vedno od- prve skupine otrok v počitniške ko- , visno od sporazuma. linije. | Z novim sporazumom se je osnov- I IP O D 13 A Nov občinski svet v Nabrežini ZVU se je zopet enkrat spomn'-la Nabrezincev. Prvič je vrgla naše ljudske organizacije iz njihovih prostorov na cesto ter tako pripravila teren za svojo nadaljne »demokratične® ukrepe. Preteki: teden pa je s posebnim odlokom imenovala tako zvan: cbčinski scet. TO novost so nam sporočili po radiu in pa v listu «Vcce liberas, ki ga ljudje pri nas sploh ne čitajo in mnogi n.ti ne poznajo. Ko nas je ZVU tako temeljito «informirala», se ji zdi, da je vse v redu. V novo imenovani občinski svet so sprejeli ljudi, ki so bili zvesti sodelavci faš.stov in Nemcev, ali so sodelovali oziroma sinrpatiz rali z belogardisti in četniki. In vendar imamo v naši občini vse polno ljudi, k. so bili vedno odločni antl- F/ZKULTURA Nedeljski nogomet košarka in kolesarstvo Ljubitelji športa bodo imeli zopet izredno razgibano športno nedeljo s popolnim nogometnim programom pokrajinskega prvenstva, finalnih tekem okrožnega prvenstva, tekem za pokal »Vatovec Zvesti®, tekem v košarki za pokrajinsko prvenstvo in kolesarsko dirko- Športna nedelja torej, ki bo nudila der volj športnega užitka in zabave. Spored prireditev je naslednji: Pokrajinska prvenstvo: V Trstu na igr atu PonzmnA ob 10- url Ske-denj-Torpedo; ob 16. uri Gaslini-Izola. V Rankah ob 17. uri Ronke-Tovarna strojev. V Kopru, ob 16 30 Kcper-Milje. V Krmtnu ob 14. uri Krmtn-Rudar. V Mirnu eb 10. uri Gorica-Grad iška. V Pulju ob 16. uri PuJj-Montebello. Finale okrožnega prvenstva: V Ankaranu ob 16.30 Rdeča zvezda Costalunga. Na opemkem igrišču ob 10 uri Pr.morje P-Alma Vivoda. Pokal »Vafaoec Zvesti*- Igrišče CRDA: ob 8. uri Rojan B-Greta; Ob 9.15 OMMSA-Skorklja: ob 10.30 Col-Primorje P; ob 16. uri Sv. Mar-kcrSežana; ob 17.15 Bolniška bla-gajna-Zavlje. Igrišče Pomiane: ob 7.30 Tiskarji-Tovarna strojev B; ob 8 45 Acegat-Skedenj B; ob 11.45 Dreher-Nabrežina; ob 18. uri Kolo-nja-Kozman; ob 19.15 Kralj.č-Opči-ne. Na openskem igrišču: ob 8.30 Vesna-Montebello B Košarka za pokrajinsko prvenstvo: Na igrišču Diiavsk« športne zveza Čermelj Tomažič K in Col-Gradiška. V Izoli Tovarna strojev-Izola. Kolesarstvo: Start izpred «Ceda-sa» v Barkovljah ob 8. uri zjutraj. Marocco-Aurora (Koper) 3:1 (3:0) v finalu za praški festival Z včerajšnjo zmago nad e na jat o-r.eo Aurore (Koper) si je Maroco priboril pravico do praškega festivala, Tekma, ki so jo odigrali na igrišču Ponziane, je bila hitra in polna tehničnih fines, predvsem s strani tržaške enajstorice, ki je svojo tehnično in terensko premoč tudi izrabila in že v prvem polčasu trikrat potresla nasprotnikovo mrežo. V drugem polčasu se je Koprčanom posrečilo zabiti častni gol. Da ni koprska enajsterica doživela hujšega poraza, se itna za hvaliti odličnemu vratarju in pa golovim prečkam. Kratke vesti Plavalni dvoboj Enotnost (Ljubljana) Primor ea (Sušgkj. V torek 8. in sredo 9 t. m. sta se na Sušaku srečali plavalni skupini domačega Primorca in ljubljanske Enotnosti. Obe ekipi sta bili skoraj izenačeni ter je zmago odločila štafeta 4x200 m prosto, v kateri so zmagali p a-valci Primorca. Dvoboj se je tako končal z zmago Primorca v razmerju 85:78. WaterpQlo tekmi sta se tudi končali z zmago Sušačanov 5:9 ,n 3:1. Objave ZDTV Nogometni odsek. Na podlagi sodniških poročil se verificirajo vse tekme (razsn Tjrpedo-Rudar) po krajinskega prvenstva, ki so bile odigrane 6. t. m Tekma Monfebel-lo-Izola se verificira z rezultatom 2:0 za Izolo. Dalje se verificirajo vse tekme okrožnega prvenstva ter pokala «Vatovec Zvesti® ter se ugodi pritožbi Sežane. Kazni igralcam. Z enodnevno prepovedjo Igranja se kaznujeta igral ca Balbi Silvo (Zavije) m Gaber Uni Sergio (Col); z dvodnevno pr» povedjo se kaznuje Uva Gia. into (Sv. Marko), s trodnevno pa Kre čič Karel (Primorje P). Šahovski odsek. Saibovski odsek ZDTV sporoča, da se bo 14. t. m pričel v prostorih kulturnega krožka tiskarjev «Oiiva» teoretičn* in praktični tečaj v šalhu. Prijave spre jema kulturni krožek «01iva» v ul. Trento 2 do 12. t. m- fašisti, ki so se borili v narodno osvobodilni borbi na strani zaveznikov in so poleg tega tudi zmožni dobrega in vestnega upravljanja ob. čine. Ali ZVU morda ne ve zanje? Ce ne ve, zakaj se ne obrne do na-šh ljudskih organizacij ah pa ne skliče ljudstva na zborovanje? Mislimo, da ima ljudstvo edino pravico imenovati tiste, ki naj bi vodili njegovo upravo in jih .ud‘ najbolje pozna, O ljudeh, ki sede v novem občinskem svetu, bomo še pisali, ker bo naše antifašistično ljudstvo samo izreklo svoje mnenje in svojo sodbo o tem »demokratičnem koraku®. ZVU in vsi oni, ki so nekdaj služili fašističn m in nemškim okupatorjem, pa se sedaj hlinijo zaveznikom :n klečeplazijo za njimi, naj vedo, da si hoče naše delovno iZPr?fe"D SODISCA Hadaljei/anje razprave proti tihotapcem Včeraj zjutraj je pričal inšpektor j vdrile. Odvetnik Annoscia jim je Lugnani. Potem ko sq ustavili av-1 stavil razna, vprašanja, najbrže bolj tomob.l s tihotapci, je inšpektor I iz dolžnosti da svojega klienta kot Lugnani preiskal avtomob- v ga-1 pa j, prepričanja, da bedo njegova raži Milano in našel v njem še skr;- vprašanja reši.a njegov obupen položaj, Razprava se je s temi dolgočasnimi vprašanj, zaključila in jo te pakete cigaret. S papirčki, ki jih je raztrgal De Salvo, je sestavil potna dovoljenja za izhod iz cone A in dovoljenje za izpremmjanje avtomob.lske evidenčne tablice, vse te listine so imele uradni pečat, pCdpis; pa so bili ponarejeni. V listnici De Salva je našel še železniške listke za Milan, Florenco in Bologno m neka pogodbo, sklenjeno med Curkom .n gospo De Salvo, s katero se je gospa obvezala, skrbeti za avtomobilske gume ;n stroj« V j in vrgli v kraško jamo Milko in aktovk:,, ki jo je imel De Salvo, pa j Ludvika Modare, ker sta vohunila je bila policijska suknja s činom i v korist Nemcev. Trije obtoženci policijskega narednika. Na inšpek- j so bili prisotni na razpravi, trije je. predsednik sodišča odgodil na danes ob 9. uri zjutraj. Zopet sodijo partizane pred porotnim sodiščem , se je včeraj popoldne začela razprava, ki so jo zjutraj odgodili, proti šestim partizanom. Obtoženi so, da so novembra meseca 1943 1. justificirali ljudstvo samo izbirati svoje oblasti. Zato bo že v b.ižaj: bodočnosti očistilo tudi nabrežinski občinski urad vseh protiljudskih elementov, kalerlh pravo mesto ni v občinski hiši, ampak vse kje drugje. REPENTABOR Za spomenik padlim partizanom Akcija za nabiranje prispevkov za dostojen spomenik našim padlim partizanom je v polnem teku. Največ zaslug pr; tem zbiranju ima krajevna podružnica ZPP, ki je neumorno na delu. Do sedaj je ta podružnica nabrala že 67,135 lir, in sicer lani 3. septembra 31.100 lir, letos 8. maja 29.653 lir in 8 t. m. pa 6.382 lir. Velik odziv Kepšntaborcev, Vrhovljanov in< drugih vaščanov, ki so »s- vkljub revščini in brezposelnosti tako lepo odzvali ter toliko darovali za spomenik priča, da naše ljudstvo pravilno ceni žrtev tistih, ki so dali svoje življenje za njegovo svobodo. Spomenik pa, ki bo postavljen na sami meji, bo pričal tudi poznejšim rodovom to in onstran nove črte, da nas tudi nova meja ni ločila. ILIRSKA BISTRICA Otvoritev Mladinskega doma. Dne 6. t. m. je mladina v Ilirski Bistrici s skromno slovesnostjo otvorila Mladinski dom, katerega je sama zgradila. Dvonadstropna stavba stoji na lepem kraju ob glavni cesti na Reka. ima x ozadju velik prostor, kjer bodo mladinci sčasoma igrali odbojko, kašarko in se ba-vali z lahko atletiko. V pritličju je bifč, v prvem nadstropju pa uradi mladinske in ženske organizacije, prosvenega društva in sindikatov. Ob otvoritvi je bila kratka kulturna prireditev! Mladina je nastopila z igro «Vsakemu svoje®, pio mrke z recitac.jo «Pesem bratstva®, sindikalni mešani pevski zbor pa je zapel «Domovlni» in «Na oknu glej obrazek bled*. ljenjskfm indeksu, ter Ji bodo prišteli še 58 lir dnevno. Za oktober in november, če se medtem še vedno ne doseže sporazum za ureditev draginjskih doklad, pa s; bodo morebitna nasprotja, pr tem vprašanju predložila razsodniku, katerega odločitve pa ne bodo vezale strank. Delodajalci niso pokazali ves čas pogajanj nobenega pravega razumevanja za sedanje gospodarske težkoč; delovnega ljudstva. Zaradi tega so predstavniki delovnega ljudstva v OOSS pristali na sedanji mezdni sporazum pod pogojem, da bo ZVU ukrenila vse potrebne mere, da se sedanje ceni znižajo tako, kot je predlagal OOSS. Le v tem primeru bodo izboljšanja, ki jih določa mezdni sporazum, kolikor toliko stvarna in zadostna. Spominski dnevi 1858 se je rodil v Cerkljah na Gorenjskem eden največjih slo. I venskih gledaliških Ign-dcij Borštnik. Izleti in letovanja C.A.T- Prijavite se za tretje ali .letovanje v Tolminu in Tren»» igralcev dolini. Ža sobotni izlet v Kana:i dolino je še nekaj prostih * ■ Vpisovanja, informacije: Uiti 11. dovo- sirie- z* Zato kovač klešče ima, da mu ni treba z golimi rokami v ogenj segati. Preskrba Preostanki moke pri pekih Sepral sporoča vsem pekom, da bedo v noči 13. t, m. ugotavljali ostanek moke. Zato so vsi peki, -. ________ Mtoi. da d», p “»S*fif asrasss" *!?».« t™r»» 13. t. m. Lastnike avtomobilov opozarja ZVU, da se vozna ljenja in nakaznice za bencin jc uporabljati samo v namene, katere so bile izdane. Najdeni predmeti juniju so pozabljiv«1 Oblačilni oddelek Enotnih sindikatov obvešča interesent:, da je dospela nova pošilj- ieu.. ,j chiari Elena, listnico z dokJ*^ Carli Emilija, pleteno košaro * , kumenti Majcen Jožef. 2 list ^ 5 denarnic. 2 torbici, 2 aktovK. platnene torbe, 3 nalivna 2 očal proti sencu, 4 navadna la, 4 moške dežnike, 1 žensk: , oca-dežm Ameriški vojaki nagadli invalida Pr'jšnjo noč so trije ameriški vojaki šli po ul. Moreri navzdol smeri proti rojanski cerkvi. Bilo je okrog 0.30 ure in bili so precej vinjeni. Ze v ul. Moreri so ustavili nekega mimoidočega moškega in ga pretepli. Potem so šli dalje. Na trgu Tra i Rivi pr‘d hišo št. 2 so se hladili tov. Anton Pipan z ženo in znancem iz Vicolo deile Rose št. 30. Ko jih je pijana ameriška trojica zagledala, je planila takoj nanje. Eden izmed vojakov je udaril tovariša iz Vicolo delle Rose s steklfni-co vermuta tako močno po glavi, da se je steklenica razletela. Drugi je bil s pestjo v obraz Antona Pipana, da je bil kmalu ves črn pod cčmi. Pripomnimo naj, da je tov. Pipan invalid brez noge, ki jo ji izgubil pri nekem bombnem atentatu, ki so ga napravili fašisti v Rojanu nekaj let po prvi svetovni vojni. Vsi trije napadeni so se rešili na ta način, da so se zatekli v vežo in zaprli za seboj vrata. Vojaki so šli potem dalje in se lotili v ul. Ermacora še nekega civilista. V tem pa je slučajno prišel mimo jeep z ameriško policijo, ki je odpeljala s seboj vse tri razgrajače. Včeraj je vojaška policija poprala in zaslišala vseh prt napa-dencev. Tako tudi sedaj, po tako zvani osvoboditvi, naši ljudje nimajo miru in se morajo zapirati v hiše sko-ro tako. kakor za časa nemške okupacije. In taki vojaki naj bi bili tukaj za varnost prebivalstva? Opozarjamo na nizke cene obutve. Enotni sindikati Mešana stroka. Nameščenci tovarne žarnic A.T.T.I. so vabljeni v petek ob 17. uri v ul. Centi 11. Kovinarji. Danes ob 19. uri bo v ul. Imbriani 5 sestanek zaupnikov srednje in mali industrije ter kovinarskih obrtnikov. Razgovor o mezdah in tekočih pogajanjih. Zaupnik. ki se ne more udeležiti sestanka, naj pošlje svojega namestnika. 2Sn kovčeg, ženski plašč, uro, dežni plašč. Rojstva, smrti in poroke je rodilo 9 ot-: ljudi, porok P3 ie Dne 10. julija se je rodilo 9 »Viharji® od S- Lopeza v Kinu ob morju V soboto, 12. julija bo nastopila v Kinu ob morju ob 20.30 dramska skupina italijanskega prosvetnega društva z Lopezcvo dramo »Viharji* v režij; tov. Visnovitza. Vstopnina za člane js 59 lir za sedež, za nečlan.? 60 lir. Predp'0-daja vstopnic v ul. Mazzini 32. torjevo vprašanje, zakaj je De Sal vo skril policijski suknjič v aktov kg, ta ni znal dati pravega odgo vgra- De Salvo pa je bil tisti večer v civilni obleki. Nasiednje jutro je inšpektor Lugnani napravil hišno preiskavo na domu De Salva. Na domu je našel bančno knj-žico s 50.0QO lirami in 200.000 lir v gotovini. Ker pri dosedanjem poteku razprav« ni bil še omenjen tihotapec Refolo, Je advokat Lazzaro vprašal, zakaj sploh sedi njegov klient na zatožni klopi. Predsednik sodišča major Bavl-ss pa mu Je odgovoril, naj raje ne načenja tega vprašanja, ker je bolje zanj. Brat obtgženega Curka je na vsak način skušal dokazati, da ni obstojala ti-hgtapska družba. Priča ni vedel, če je De Salyo od časa do časa poklical kakega tihotapca, da so napravili skupno vožnjo. Tudi ni bilo govgra pri tem o delitvi skupnega dobička, temveč je De Salvo sproti za vsako potovanje izplačal določeno vsoto. Avtomobil je bil last njihovega očeta. Prometno dovoljenje pa je bilo izstavljeno na ime njegovega brata t-hotapca Curka. Ko so prebrali zapisnik izjav, ki jih je dal De Salvo na policiji, je branilec Presti omenil, da je na zapisniku nekaj zapisanega, kar De Salvo sploh n- lzjav-1 na policiji. Major Bayiiss je odvetnika '»pozoru. "da naj ne obtožuje kaj takega policije, če nima dokazov. Sicer se mu lahko pripeti kaj neprijetnega Na popcldanski razpravi so nastopile znova priče, k. so zjutraj go- pa odsotni. Prisotnega obtoženca Žerjala brani odvetnik Foresio, Fer-havc Francko ter Perhavc Antona pa brani odvetnik Moro. Odsotna Glavino Oskarja, Mevljo Frančiško in Petarosa Draga pa brani advokat Bresina. Takoj na začetku razprave so odvetniki opozorili sodišče, da ni to sodišče pristojno soditi obtožence, ki so bili tedaj člani Jugoslovanske armade. Advokat Moro pa je zahteval za obtožence amnestijo. Sodišče se je zato umaknilo na posvetovanje in po nekaj minutah sklenilo, razpravo nadaljjvati. Priče so izpovedale, kako so tisti večer prišli trije partizani k obtožencu ZJrjalu, Perhavc Francki in Perhavcu Antonu z nalogom, da jim pokažejo, kje stanujejo Ivanka Cok, Milka in Ludvik Modarc. Vse tri je imela partizanska patrola nalog, odpeljati na zaslišanje v partizansko edinico, ker so vohunili v korist Nemcev. Ivanke Cok tisti večer ni mogla partizanska patrola aretirati, ker se je skrila. Zaradi tega se je Čokova umaknila nato v Benetke. Po osvoboditvi so jo naš; oblasti aretirale v Strunjanu, vendar so Jo po nekajmesečnem zaporu izpustile na svobodo. Tudi ta se je za časa okupacije družila z italijanskimi karabinerji. Po pričanju teh prič, ki jih je bilo šest, je predsednik sodišča odgodil razpravo za danes zjutraj. Na razpravi je prisostvovalo kakih 20 domačinov. Sovjetski film v V Pragi se je mudil namestnik sovjetskega ministra na kinematografijo M. K. Kolčtozov. V razgovoru s češkimi filmskimi režiserji je podal pregled načrta sovjetske kinematofrrdfije za l. 19tl. V prdških filmskih ateljejih bo zrežiral režiser Pisjev film tPo-vest o Sibiriji», ki bo predočevala življenje mladega skladatelja za časa domovinske vojne. Gerasimov polira posnetek *.MIdde garde» po romanu pisatelja Fadjejeva. F.isen. stein dovršuje drugi del svojega filma *Jvan Grozni», Vs-i sovjetski režiserji z izjemo Eisensteina bodo letos snemali filme iz sodobnega življenja. Od zgodoiHnških filmov se bodo snemali samo nekateri filmi s temami iz domovinske vojne. Režiser Petrov bO na platnu oživel borbo za Stalingrad, Savčenko boje za Krim, Vasilijev Obrambo Leningrada. V Sovjetski zvezi je veliko zanimanje sa znanstveno-poučne filme. Režiser Podukin se bavi samo s to panogo. Izdelan je bil film sZivljenje rastlin», fci seznanja gledalce z odkritji botanikov, zlasti Timitjazeva. Ta film teče zdaj v moskovskih kinematografih in ima vedno ogromno obiskovaloev. Kolo-tozov je dejal, da. je sodelovanje med sovjetskimi filmskimi režiser ji in režiserji drugih slovanskih držav nujno in potrebno, ker so proti progresivnemu filmu v svetu pojavlja reakcija, ki mu skuša nasprotovati in biti v napoto kjer koli je mogoče. Pevski koncert v Dutovljah Pred kratkim je bil v Dutovljah pevski koncert, fci ga je organiziralo društvo rVENCEKr-. Na koncer. tu je sodelovalo več društev iz sosednjih vasi ter pevski zbor «ZVON» prosv. društva Opčine. Kot prvo je nastopilo domače društvo pod vodstvom tov. Zofke Kjuder. Zapeli so dve pesmi prav odlično. Zlasti je poudariti izredno nadarjeno pevovodkinjo, ki je zbor izvežbala do zavidljive umetniške višine. Nato je nastopil številčno najmočnejši zbor «ZVON» z Opčin, ki je prdv dobro in dinamično popolno zapel Štiri pesmi. Najboljše je zapel Fleišmanov rTriglavz. Zbor je v dobrih rokah tov. St. Maliča Nato so se zvrstili pevski zbori. rCvetoča draga» iz Ponikev se je prav dobro odrezala. Sledil je nastop pevskega zbora «Kras» u Sko. pega z dvema pesmima, ki sta bi h podani prav dobro. Zbor iz Dobravelj je tudi zadovoljivo nastopil, vendar manj sigurno v intonaciji in izgovarjavi. Koncert je zaključil domači pevski zbor, ki je, prav odlično zapel Foersterjevo «Naše gore» in dve ALEKSANDER BECK ,- 149 VOLOKOLAMSKA CESIA Predhodnica je sporočila: bataljon se je približal hodniku, ki se rAzteza povprek. Tam. je stranska pot, ki vodi k cesti. Na poti je nasprotnik. 5. Stojim na robu gozda in gledam, Vlečejo e« kamioni, vdirajo se v blato, drsijo. Tisti, ki so določeni za pehoto, g klopmi, se pomikajo prazni, toda v vozeh, v kabinah, so naložene kot drva, kot polena cevi minometov. Pehota stopa peš, poriva, vlači kamion« iz blata. Nekateri so težko natovorjeni z municijo, za druge so pritrjeni lahki topovi. Nekje v kamionih, za stranskimi pregrajami, leže mitraljezi, ročne bombe. Stojim pet minut, deset minut, gledam in razmišljam. Kamioni se vlečejo in vlečejo ter mečejo izpod koles poševne curke blata. Poriva jih, z njimi gre pehota. Konjeniki, ki sem jih bil poslal na rob gozda, so se vrnili in sporočili: konec kolone se ne vidi. Sem je bil navalil potok, ki smo mu bili včeraj na drugem kraju zajezili pot. Širina prehoda je bila približno en kilometer. Treba Je bilo prečkat; ta kilometer; prečkati ga in se izgubiti za nasprotno gozdno steno. Kaj naj naredimo? Ali naj postavimo topove? Ali naj potegnemo z dvokolic mitraljez«? Ali naj stopimo v borba? Toda granat toliko ko da n! bilo, pa tudi pehotne municij« je ostalo zelo malo. Ali naj počakamo na noč? Ne moremo! Nasprotnik je verjetno že ugotovil, ali bo pa vsak čas ugotovil, da Brno zapustili svoje včerajšnje gnezdo. Po naši sledi, po koridorju, ki smo ga izsekali, nas utegnejo vsak trenutek odkriti tu, ml pa toliko, da nimamo ničesar, s čimer bi se zoperstavili in ne bi mogli dolgo odgovarjati z ognjem na ogenj. Sicer pa bi vendarle lahko poskusili umakniti se v globino gozda in se prikriti tam do mraka. Nemci n? zahajajo radi v gozd, zdi se Jim, da je bolje ne spuščati se v borbo po gozdovih. Toda jaz imam ukaz: popeljati bataljon k VolokolamBku. Tam smo potrebni Panfilovu. Tam smo potrebni, da z ognjem dočakamo to velikansko vojsko; potrebni smo kolikor mogoče hitreje, da podpremo našo pregrajo, ki se vpogiba pod sovražnikovim 'pritiskom. Treba se je prebiti! Prebiti se brez odlašanja, dokler so Nemci še brezbrižni, dokler niso zaznali, da smo tu. Kako.? Z iznenadnim jurišem na nož! Presenečeni in nepriprav- ljeni ne bodo Nemci brez dvoma v prvem trenutku nudili resnega odpora. Zmedli se bodo, ko bo naenkrat, sredi tišine, zagimel ruski «ura», ki povzroča strah. Prebili bomo široko odprtino, ki jo bomo z obeh strani zasedli ter držali prehod odprt dotlej, dokler ne bodo šli skozi vsi naši vozovi, artilerija in ranjenci. Ščitili jih bomo z ognjem — za to bomo imeli dovolj municije. Nato se bodo čete umaknile s položaja ter se povlekle za nami. Njihov umik bo prav. tako treba ščititi. S čim? Z dvema mitraljezoma. Tisto najtežje, nadčloveško težko bo padlo na ramena teh mož — mitraljezcev, ki bodo ostali zadnji, obraz v obraz s sovražnikom, ki bo medtem prišel k sebi in začel napadati. Teh mož ne bo nihče več ščitil, oni se ne bodo mogli umakniti. Za tako delo, za tak podvig, so potrebni naj/ar.esljivejši in najbolj predani možje: tisti, ki bodo streljali do puSiednjera diha, ki bodo do kraja izpolnili sveto vojaško dolžnost, izpclriti ukaz: ne umakniti se! Težko je... težko je izgovoriti celo pred samim seboj: »Zadnji bo ostal Blohcv mitraljezki oddelek: (Se nada'i"je) Zveza antifašistične mladine v Nabrežini vabi vso napredno mladino k predavanju, ki bo danes, U. t. m. ob 21. uri v kinodvorani. Slovensko učiteljišče v Portorožah Sprejemni izpiti na slovenskem učiteljišču v Porterožah se bodo vršili v septembru. Snov izpitev iz slovenščine, zemljepisja in zgodovine ter matematike v obsegu učnega načrta za nižjo srednjo šolo. Kandidati naj vlože najkasneje do 31. julija s 30 jugolirami kolko-vano prošnjo ter priložijo rojstni list in zadnje spričevalo. KINOPREDSTAUE Dijaški dom na učiteljišču v Portorožah Prošnje za sprejem v dom je treba vložiti do konca julija t. 1. Kdor ne more plačati celotne vzdrževalnine (3000 lir), naj v prošnji navede vsoto, ki jo zmore plačati. _ , " J . _ - osebne in rojstne podatke, podatke zakotnih o dovršenih šolah in pofrdilo o | Mason. i imovinskem stanju, potrjeno od ITALIA. 16.00: »Suzanine jJ t9jo{’ krajevnih oblasti. '*ft Tean v umrlo je 6 lo 8, __ 'oVist- CIVILNE POROKE: varilec Julio Žnidarčič in z®s” ca Slavec Marija. CERKVENE POROKE: nik Maksimiljan Gurrino 13 ^ sebnica Marija Romanin, ur“ Bradaschia Marino in uradnic jj Lu;sa Glicera. mizar Adone r in uradnica Vilma Fajt, šofer . Dri in šivilja Berta Mara«* geometer Domenik Gaza Ji e. sebnica Domenika Zuliani, ?h„;cJ ter Renato Sosimi in «T^nZ^- zsstbH' Grazia V;dmari, šofer Angel ^ to in natakarica Nanija Ana ^ strugar Armando Franchin uradnica Albina Dodič. j UMRLI: 73-letm Ivan paU.wr« 55-letni Anton Ive 9 mesece'/ ^ Daniela Musizza, 7 ur star^atariI1® da Fabian, Fhirlan. 73-letna DAROM IN PRISPEVA Namesto cvetja na r*# za Dij*** Kaučiča darujeta tico rodbini Stegu lir ——. naSe5-Ob prvi obletnici smrti jj^n* nepozabnega sina in brata j; daruje družina B. Godina 1 irot« za Rdeči križ, 1000 lir z* ° pi-padlih partizanov in 1000 kr jaško matico. . gVi Ja Sluga slovenske šole Pn '«r*-kobu se zahvaljuje materam jfS jeti dar. od katerega darw p lir za sirote padlih partiz* 265 lir za Dijaško matico. 10SSETTI, 17.00: «40 tisoč H tty nikov* Grant Taylcr *B Bryant. „. «P° ŽMMATICO. 16C ulicah Casbe*: Vse prošnje naj cbsegajp j FILODRAMMATICO. V*1 Natečaj za gledališke igralce Ljudsko gledališče na Reki razpisuje natečaj za gledališke igralce, katerega se lahko udeležijo tudi interesenti iz Slovenski Istre. Od 26. julija do 2. avgusta bo posebna komisija rtškega gledališča obiskala posamezne kraje in preizkušala prijavljence. Pojasnila in navodila daje italijanski kulturni krožek v Kopru. Sv. Lucija v Istri V nedeljo, 13. t. m. bo pri Sv. Luciji vrtna veselica s plesom. Za prigrizek in pijačo bo priskrbljeno. Nedeljski izleti na Bled Opozarjamo prijavljence za prvi izlet v soboto, 12. t. m., da dvignejo pravočasno pri potovalnih, uradih UTAT in ADRIA - EX-PRESS vozovnice in kuponske knjižice. Za drugi i2let v soboto, 19. t. m., sprejemajo vsi potovalni uradi prijave do sobote, 12. t. m. opoldne-Sedeži v avtobusu in sobe v hotelih so zajamčene. Potovalni urad Adria-Express, via F. Severo 5 (tel. 29-243). Georg Brent in Jean - ------.... - — * ti Cx£'- Smrt cbJ°0čt If»’ »Njeno V II(V/ je zaljubljeno*. IMPERO. 16 00: MASSIMO. 16.00: stvo „ „ land in R. Cummings- jpOf ARMONIA. 16.00: «V«911 narji*. :je». IDEALE. 16.30: «Ponos l-S"1 Kino v Dekanih ^ ^ V soboto in nedeljo ob 8>, »Skot na dvoru Veliktga K Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabilimento Tip. MALI O G PRODAM NOV VOZ. Alpini 131. LJ1. Bosc<> Kupujemo in prodsjag£^' vsakovrstno RABLJENO Prepoved za izv oz - kovinskih odpadkov je ZVU z 8. julijem t. 1. preklicala. SINGER »U1/', ŠIVALNI STROJI. ohištvom, predvojni m® UGODNIH CENAH n jd TRST Ulica deiristria 13. t«1 94-* V NEDELJO v PADRICE med čvrste fantiče in brhke dekliče! Čakajo vas PLES, smeh in dobra kapljica. Začetek ob 16. uri. Vabljeni i:5'- drugi pesmi. Za zaključek so zapeli še himnd jak», miličnike, itd. Gostovalo je S umetnikov iz inozemstva, in sicer iz Sovjetske zveze, Češke, Poljske, Bolgarije in. Romunije. Opera i« balet sta priredila 175 predstav in sta imela 11,5.000 gledalcev, drama je imela 369 uprizoritev z tlO.OOO gledalci. V prihodnji sezoni bo veljala poglavitna polarnost gledališke uprave kvali->rtnem.il izboljšanju repertoarja in | . /m tn šlcega podajanja. Prosvetno društvo «Z*’er.O jezero* v DOBRAVLJAH prired. v NEDELJO, 13. t. m- PEVSKI KONCERT IN JAVEN sodelovanjem PEVSKIH ZBOROV. — V prijetnem fc 'kov. r ti-V dobRa s bo igrala godba POHITITE VSI iz Barkovelj vrito lepih valčkov. NA MARJETOVANJE Vse organizacije naj pridejo na obisk na .» VINSKO RAZSTAVO V KOlg! ki se bo vršila dne 13. julija t. 1. Začetek ob 10. url. vlje’‘e prosimo, da se prijavijo do 11. t. m. za prehrano. Za pr’J^ oVi, bo hrana cenejša. Istočasno prosimo prijavo za prevoz-ki si sami ne morcjO preskrbeti, bodo vozili avtobusi in z Trsta, ulica Fabio Severo od 8. do 14. ure. Enako 28V° Odhod izpred cerkve v St. Petru. Preskrbljeno bo z* 0 v,ns v željah obiskovalcev. Tisti, ki niso še prijavili *vojega f hc■ razstavo, naj se obrnejo za pojasnila na OF in na kraje Vino bomo pobirali v četrtek popoldne. Se priporočamo za obilno udeležbo. —»vS* ODBOR VINSKE RAZSTA