STUDIJSi PRIMORSKI DNEVNIK , ——GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE JL°JX- - Štev. 83 (2393) Poštnina plaiana v gotovini Spedizlone in abbon. post. 1. gr. TRST, torek 7. aprila 1953 Cena 20 lir pomočnik ministra aretiran v ZSSR jot grešni kozel za teror in brezpravje "^rav<*e" na bivše ministrstvo za državno varnost, ministra Ig-Pfičafc1 ln n!e9°ve9a aretirane9a pomočnika Rjumina - Kaj se skriva za ne-ovanim razpletom ^zdravniške afere"? - Amnestija tudi v Romuniji moskva, teS aie °bjavila 1« •^Danila n^Jt-S^kater’In ie Današnja na prvi toiočn&a bivšega 511 varnost ^ za držav-k ie v zvezi '1Umma- Aretaci- favnikov li soPKSvtvij0 15 V da sA 1 .blh obdol- ^ aekaterim regI' P° živl-ie' Sijem Ist *, sovMskim vo-«*• *®Po rPO in 5 vuuu pravda nv.ZVestno>> politiko. ^ člani n V- da so «neka-*• drža- bj a ministrstva V Washingtonu opozarjajo, da je vest o aretaciji zdravnikov v januarju spremljala kritika varnostne službe, ki ji je takratno uradno poročilo očitalo, da je premalo budna in nepovezana. Zaradi tega se je pojavilo mnenje, da je Ber-ja v škripcih, in mnogi so že News and World Report» izja. vil, da bi nastala konkretna nevarnost za svetovni spopad, če bi sovjetska mirovna ofenziva prepričala zahodne zaveznike, da bi zmanjšali svoje obrambne napore. Mayer je dejal, da Rusi cenijo in spoštujejo moč Zahoda, ugibali, ali ne bo šel po poti in «ae bi mi uspeIi obdržati Jagode in Jezova. Vendar se je po Stalinovi smrti Berja pojavil kot eden izmed glavnih sodelavcev Malenkova in prevzel konkretne naloge prav na področju, na katerem J,ttske zakone™^1 so7 zdelo, da je njegov polo- . fcfrria*. fabricirali žai omajan — v notranjih in j; ^avnlšk °kk mente,> in da bojčas T,sk“ komisija, - ''•'•OS "'“i j® » SčerbflV Preiskavo o Nla do oa °^a *n ^danova, * "> bila a*Pac."lh zaključkov sv„°^ “alogi. !'sPl'ohi“ S:f, ^zasuje, kako ? r»Mškn do afere z K t^ar0tOB in zatrju- v °btožbp 3 razl°se za laž-j^lski Proti skupini so- S da so "avnikov iskati S? “voditelji mini- •bstva m bilo frŽ?,Vno varnost, # aženo 2 Stalinovi smrti “banje , ^'nistrstvom za WLauren«r^.^i.ga zdai > Eeria> popoT- M m Rjumin vodi* ’ Jlu”1 težila k ugo-^ °v tem bunov in diver-6 ^SR„ Vec k varanju vla- J^avda’ V*6 SV0je WUS* za R]Uminn. ki ga l^ika * “Prikritega so- šote' ministra za '^Pomočniki ®Vh % fankcironnOSt--in drugi vi-' 'strstva ...ar'11 državnega Hva =- Pustolo„1f-Pusti*i v zločin- Idi^vš, * Sov ietskihedi>t5kliive pravi- •ni- a* drŽatrl A scino m so se u- i ^aaižj ,,,, državljanov, ki L« s jjMava ZSSR,,. (Ka-1 “nedotakljivimi sr _ Prav „5 R' 3C ’z nista * ro znano. in “'n ali . kriva ravno *V’PaVRiia vredni ,'Pia.., rtjumin pusto-nadalju-s° poskušali z jV^a. - banditi0-0 Sam' inscenira- 11 ^ustvoV s,fyjetskeni Ijud- a,*.':1'8«! ale. *0eu,‘°sti, ir; narodnostne so- “‘Mi -ie Povsem tuje 'ilil“l6ili t,Jde°l°giji. Da bi Sra^l s“ nfso°''e Provokatorske 1<3stv< bv, 0» v, Ustrašili niti ne- Slevetati sovjetsko ba^nik n ekV°lini Ti nadalje, da ŽaVn asti,. nkropi in zlora- ’* dVarn0^m‘strstva za dr' iui. lS° n . niso mogli osta-b da ji novani in zatr-I* aSoLSOVjetsko ljudstvo *da ^ Z0t°m izvedel°, da Kei °Sv0bo; • proti skupini bo>on,a0^nih zdravnikov *tviravi »n resnična«. Konč-brit' da s/avda», da je «dej-doka Prizna Jetska vlada od-^ Mik Va sv°ie napake, s*j in - e.. moči sovjetske le " ‘ . -«e I6?'013 in povezano-k ^ t>.., 3udstvom» bl^Paka^]^ Poročajo, da je b k-P°dohp včeraj nazna- Lbi>a nai"0,. amnestijo kot C?'11 VMJlna pred ted* Ni! ‘a ie „Moskv>- Radio Bu- r ParodP°rOČal’ da in Pre-CPopolno^ skupščine skle- V- kakr« °dPustiti ob- bie, aa Jne koll vrEte za at. i. našteti v pri- Sijali P,?cesi. ki so jih ria, za bodo lsta kazniva s “ovipA.", ukinjeni. Po ® R_jetske amnestije so S V «o, iAM n’Un,R sklenili izpu-Ve°ki Pod Ž?ne a,i žene n^ d„ -Sedem 1«* ' bi 'lePotripn ulet' Po nekate' \ bine, vesteh tudi vesteh so po ^pustili vliiysam -n° Pauker- iz za- n „ - ^ne!U ^ Pojavljajo pome^banja « ,8t» Pv; nijo zakljuj zadnii do- aie‘ ni zlasti ►L *V S« Po sem Pa senza-®k zdravniške logično se — S1!iPMn£Znaniu o uporabi )h- an<- za *e,tod» Pri za- Postavilaey,y.nj \ pri- Mie z"os5taa,Vlja vprašanje, •dih«bil° v ®' Procesi, ki bo 'n :oMov'skZadnjih letih ki y.i od^aU Sih ntanih ;rVS1 odliko ,ačih ’ Pa tu a? njih« > 21 V ^ lo' tudi -1 » nal- ' xvasJh6in°v. najbo'j nemo- StMonSt:,nskih krogih se k tavtiiuti' umil ne P°meni hf^li v’ da V vPrašanju S trU do t le prišlo v bo.‘retl, .nevarnih notra- omajan — v notranjih in policijskih zadevah. Namesto tega so se zdaj pojavile kritike na rovaš nekdanjega ministrstva za državno varnost, ki je delovalo kolikor toliko neodvisno od Berje. Sodijo tudi, da utegne biti osvoboditev zdravnikov nova gesta Malenkova in njegovih oprod, da dokažejo svojo avtoriteto in da si pridobijo popularnost. To je pravzaprav že tretji ukrep te vrste po Stalinovi smrti: najprej je prišla amnestija z napovedjo revizije sovjetskega kazenskega zakonika, nato pa so bile v vsej državi znižane cene. Prav tako so se pojavljala ugibanja o nadaljnjem razvoju protižidovske kampanje, ki se je v ZSSR začela prav z aretacijo zdravnikov. Nekaterim se zdi stavek o »narodnostni mržnji« v današnjem uvodniku «Pravde» zelo značilen in morda celo znak, da bo kampanja ponehala. V mnogih političnih krogih sodijo v zvezi z ostalimi ukre. pi zadnjega časa v ZSSR, da gre za nov poskus popularizacije novih kremeljskih poglavarjev, pri čemer mora nujno pasti tudi nekaj grešnih koz. lov. Sodijo namreč, da poskušajo pred ljudstvom naprtiti Rjuminu in ostalim kritiziran, gam odgovornost za nečloveški teror in brezpravje, ki ga izva. ja NKVD, za vse «nedopustne metode«, ki so sicer vsakdanja praksa v sovjetskem sodstvu. Mayerjevs izjave o sovjetski politiki WASHINGTON, 6. — Francoski ministrski predsednik Mayer je v razgovoru z dopisnikom ameriškega lista «U. S. Zahodno Nemčijo v zahodnem taboru, bi Rusi razumeli, da ravnotežje sil ni naklonjeno njim, ter ne bi samo ostali mirni, pač pa bi zavzeli tudi vljudno stališče«. Dalje je Mayer izjavil, da Francija ne bi mogla povečati svojega prispevka za obrambo Evrope brez nadaljnje ameriške pomcii za vojno v Indoki. ni. Dodal je, da upa, da bodo ostale države podpisnice pogodbe o obrambni skupnosti pristale na dodatne protokole, treba pa je tudi upoštevati, da pogodba ne bi mogla stopiti v veljavo brez predhodnega fran. cosko-nemškega sporazuma gle. de Posarja. Anthony Eden bo operiran LONDON, 6. — Britanski zunanji minister Eden je odpovedal svoje potovanje in se pripravlja na operacijo na jetrih. Eden bi moral odpotovati danes v Turčijo, Grčijo in Italijo, toda zdravniki so mu svetovali operacijo v najkrajšem času. Danes so javili, da bo Churchill osebno vodil posle zunanjega ministrstva med Ede-novo boleznijo VČERAJ SO SE ZAČELA POGAJANJA V PANMUNJOMU Načrt poveljstva OZN za zamenjavo ujetnikov Sovi predlogi kitajskih in severnokorejskih pred« stavnikov - Danes se delegacije ponovno sestanejo BAN MUN JOM, 6. — Pogajanja med poveljstvom sil Združenih narodov ter povelj, stvom kitajskih in severnokorejskih sil za izmenjavo bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov so se začela danes zjutraj. Poveljstvo OZN zastopa kontra-admiral John Daniel. Po 35 mi. nutah so bili razgovori prekinjeni in so se čez nekaj časa zopet nadaljevali za nekaj minut. Zvezni častniki se bodo ponovno sestali jutri. Po sestanku je Daniel izjavil, da ni zahteval imen zavezniških ujetnikov pač pa samo število teh, zato da lahko iz-vršijo vse priprave za njih sprejem. .Daniel je nato dejal, da mislijo zavezniki verjeti v dobro vero nasprotnikov in da bodo PARRI IZSTOPIL IZ PRI v protest proti volilnemu zakonu Predvolilno ozračje je že zajelo Italijo - Bitka med strankami in v stran kak samik za kandidature - Neroden položaj manjšik strank pri volitvak v senat - Problemi o nastopu PSI in KPI na volitvah (Od našega dopisnika) RIM, 6. — Italija je praktično že v razdobju volilne kampanje. Volitve bodo čez dva meseca in prdvoliino ozračje bi bilo verjetno še bolj občutno, ko predčasna razpustitev senata ne bi marsikaki stranki zmešala računov in postavila novih organizacijskih problemov, pa tudi razvnela novih zakulisnih pogajanj med strankami. Ce zaradi tega še manjkajo pomembnejše konkretne pobude in akcije na propagandističnem področju, pa duh po volitvah vendarle že obvladuje politično pozomico, V tem ozračju je prišla tudi vest o izstopu senatorja Parrija iz republikanske stranke. Parri, ki se je vedno držal nekoliko ločeno od vodstva stranke, ki sodeluje v vladi (mnogo se je govorilo o dveh strujah v stranki, ki se izražata v imenih Pacciardi -Parri m ki prihajata precej navzkriž menda tudi v zunanjepolitičnih vprašanjih), se je za svoj korak odločil za- Kongres SZDL vZagrebuinSarajevu Izredno nakazilo MSA Jugoslaviji “ ''! ! pogajanj 7 Italijo v znesku 11 milijonov dolarjev o vrnitvi kulturnik dragocenosti (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Včeraj sta začela z delom republiška kon gresa SZDL Bosne in Hercego vine ter Hrvaške. Ta kongre^ sa in nedavni republiški kongres SZDL bodo še bolj utrdili organizacijo in določili konkretne naloge in metode prihodnjega dela. Republiška kongresa SZDL v Sarajevu in Zagrebu imata povsem delovni značaj. Takoj po poročilih o dosedanjem delu organizacije so delegati obeh kongresov iz. brali komisije za posamezna vprašanja, ki so takoj začele z delom. V okviru teh komisij so delegati razpravljali o odnosih SZDL do drugih organizacij, o nalogah zveze, uredbi o reorganizaciji kmečkih delov nih zadrug in o drugih aktual’ nih vprašanjih. le čen ® V« , ePr ****«'.M’jprav nihče toč P°meni ta naj- Pa V Mnet..; - I M ‘Ja tudjJ _v„ Moskvi. Pra\) V «tZ1(18uda bi' nima na’ S ' ki ga 'rjel glavnemu Pava).a sovjet- C“lo, 7V, ta iZ , 12Pustitev ti* so J*'. Se 3e po- V , • >• >••• •' h i 7 » . .......................................................... Včeraj je bila na Opčinah pri spomeniku 71 žrtev nacističnega terorja kratka spominska slovesnost v počastitev spomina ustreljenih talcev. Slovesnost, kateri je prisostvovalo lepo število ljudi, je otvoril domačin dr. Daneu in pozval navzoče k enominutnemu molkut nato pa je sledilo po laganje vencev. Prvi je položil pred spomenik venec namestnik šefa Ekonomske delegacije FLRJ tov. Gorjan, nato predstavnik Partizanske zveze STO, OF iz Trsta in OF z Opčin. Prisotni so nato še nekaj časa postali na mestu, ki je sveto za vsakega resničnega demokrata ne glede na njegovo narodnost. STATISTIKA O PROMETU V PRVIH DVEH MESECIH 1953 »DIJAŠKA MATICA« omogoča študij nadarjenim otrokom, ki bi zaradi revščine sami nikoli ne zmogli razviti svojega talenta. Za to svoje plemenito delo zasluži Dijaška Matica vso podporo. Vsak Slovenec naj se spomni Dijaške Matice* teh tečajih so se brezposelni učili za zidarje, tesarje in e-lektrične varilce, torej so prišli v poštev tisti poklici, ki so bili v Trstu najbolj redki. Seveda pa je doba 6 mesecev prekratka za priučitev poklica, tako da je šlo dejansko le za šestmesečno pomoč. S tem seveda nočemo podcenjevati te koristne pobude. Le 600 delavcem pa so omogočili, da so ostali na delu od 3 do 4 izmene, to je od 18 mesecev do 2 let, tako da so se novega poklica dobro naučili in imeli s tem večje jamstvo za zaposlitev. Plača v teh tečajih znaša 110 lir na uro, torej toliko, kolikor dobivajo po delovnih pogodbah navadni težaki. Delavcem pa je zagotovljeno socialno in bolniško zavarovanje. Do nedavnega so učili brezposelne teorijo v raznih šolah, prakso pa v zasebnih delavnicah Delavci pa so delali tudi na gradbiščih in udeleženci tečajev so med dru- KATASTROFALEN PADEG ŽELEZNIŠKEGA TRANZITNEGA IN TRGOVSKEGA PROMETA Občuten tudi padec prometa po morju, v katerem je prvič na prvem mesto mineralno olje V zadnjih dneh smo v našem listu priobčili poročila o treh občnih zborih združenj trgovcev na veliko, trgovcev na ma lo in špediterjev. Vsa poročila na teh občnih zborih, kot tudi že objavljena podrobna analiza ene izmed najvažnejših kategorij tržaškega tranzitnega in trgovskega prometa — p* cimeta z lesom — nam govorijo o postopni, vedno težji krizi tržaškega gospodarstva. Poročilo Trgovske zbornice o celokupnem pomorskem in železniškem prometu za januar in februar tekočega leta to krizo že jamo nakazuje. V obeh prvih dveh mesecih tekočega leta so namreč po morju prepeljali 637.721 ton blaga, t. j. skoraj za 100.000 ton manj kot lani. Že ta padec je dokaj visok. Padec železniškega prometa pa je naravnost katastrofalen. V obeh pvvih mesecih tekočega leta so 'namreč prepeljali 369.903 ton blaga. Lani so pa v istih dveh mesecih prepeljali 641.258 ton. Ze lanski železniški promet ni bil ravno najboljši, vendar proti koncu leta ni mogel nihče pričakovati, da bo že v prvih dveh mesecih 1953 padec tako globok in da se bo znižal promet skoraj za polovico. V februarju se je pomorski promet sicer nekoliko popravil in dosegel za nekaj ton višjo številko, kot v februarju lanskega leta; železniški promet pa je padel dalje in dosegel komaj 193.164 ton. ! Med po morju pripeljanim blagom je bilo v februarju prvič na prvem mestu mineralno olje s 63-820 tonami, izvirajočimi povečini iz Sirije in Libanona (47.970) in ZDA. Na drugem mestu je koruza s 47.628 ton skoraj vsa iz ZDA. kar velja tudi za žitarice, ki so na tretjem mestu z 38.991 ton. Promet s premogom je bil v februarju znatno nižji kot običajno in je dosegel 24.770 ton. Zlasti pa je značilno, da je iz F,DA prišlo le 9.740 ton premoga, medtem ko je iz Poljske 5.200 in iz južnih dežel 9-830 ton. Ladje so pripeljale v Trst 19.288 ton železne rude. Zanimivo je. da je večina te rude (5.789 ton) prišla iz Italije, to se pravi, da spada med tipičen reeks-port, saj Italija nima lastne rude. Ostali pomorski prihodi se-stojijo še iz raznih količin oljnih semen, rudnin, surovega bombaža, žvepla, maščob, starega železa, litega železa, južnega sadja, pirita, sladkorja. surovega tobaka itd.. Prihodom po morju odgovarjajo v obratni smeri prihodi po železnici, ker gre po železni, ci pripeljano blago pozneje z ladjami v svet. Med železniškimi dovozi sta na prvih dveh mestih les in amoniakov nitrat. Lesa so v februarju pripeljali v naše pristanišče 23.313 ton, med glavnimi dovozniki so bili Avstrija, 11.116 ton, C SR 8.405 ton in Jugoslavija 1.594 ton. Izredno visoka številka prometa z amoniakovim nitratom je zasluga pojačenega avstrijskega izvoza tega umetnega gnojL la v Ameriko in dežele Sredozemskega morja. Izmed ostalih blag je večjo številko dosegel samo že promet s papirjem (4.030 ton), v veliki večini iz Avstrije. V Trst pa so tudi še pripeljali manjše količine starega železa, celuloze, premoga, južnega sadja, železnih polizdelkov, vi. na, železnih tračnic, stekla, al. kohoia in različnih železnih izl delkov itd. Do sedaj Statistični bilten tr. žaške trgovske zbornice ni u-pošteval cestnega prometa ter je pričel objavljati podatke o tem prometu šele letos. Podat, ki se nanašajo samo na blago, ki je prišlo ali odšlo skozi blok med cono STO in Italijo ter ne upoštevajo cestnega prometa na vseh ostalih blokih. S tovornimi avtomobili so tako v januarju in februarju prepeljali 42.443 ton raznega blaga, kar je za okrog 3.000 ton več kot lani in za več kot 20 tisoč ton manj kot 1951. leta. Iz Trsta pa so s tovornimi avtomobili odpeljali 97.097 ton raznega blaga, kar je skoraj za 10.000 ton več kot lani in obenem za skoraj 50.000 ton manj kot 1951. leta. Kaši kmetovalci nujno potrebujejo seno Prve posledice letošnje suše - Seno po 4000 lir za stot - Pomanjkanje iniciativ pri oblasteh in kmetovalcih za selekcijo trav in načrtno gnojenje travnikov IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO PRVI INOZEMSKI turisti v koprskem okraju Delavci tovarne «BMW> iz Muenchena,Švicarji, Avstrijci - Letos pričakujejo okrog 8000 tujcev > Naglo urejevanje in izpopolnjevanje letovišč V nedeljo je prispela v Portorož skupina 57 turistov Za-padne Nemčije, ki so »e včeraj zadrževali v Kopru, danes pa bodo odšli iz Trsta nazaj v Muenchen. Turisti so delavci in nameščenci tovarne avtomobilov ki so odpo- tovali iz Muenctiena pretekli petek ter so si ogledali Ljubljano, Postojno. Opatijo, Pulj in našo ooalo. V soboto sta za krajši čas obiskali Portorož oziroma Koper dve skupini — 34 Švicarjev m 34 Avstrijcev, ki sta odpotovali naprej v Opatijo. V Palas Hotelu pa trenutno letuje 14 gostov iz raznih avstrijskih mest. Prava turistična sezona se bo začela v koprskem okraju meseca maja. 15. maja bodo prispele v Portorož prve skupine turistov iz Danske, Avstrije, Anglije. Nemčije, Švice in Švedske. Po sklenjeni pogodbi se bodo skupine turistov iz teh menjale vsakih 15 dni do srede meseca septembra Po dosedanjih prijavah sodeč, bo letos letovalo v koprskem okraju znatno več tujih turistov kot lani, ko jih je bilo nekaj nad 3000, medtem ko predvidevajo, da bo letos gostovalo pri nas okrog 8000 tujih gostov. Letos bodo turistični obrati razpolagali s 1500 posteljami za goste, to je nekaj več kot lani. Poleg tega bo letos gostom na razpolago za izlete posebna motorna jadrnica, ki jo zdaj preurejajo v Pulju ter te dni dobavljen avtobus. Oboje bo upravljalo turistično podjetje «A-diiav iz Portoroža. Zadnje čase v Portorožu tudi urejejo elitno restavracijo v vili »San Lorenzo* — nekdanji igralnici, kjer bo prostora za 400 gostov. poleg tega tudi urejajo letni kino in nekatere druge naprave, da bo to veliko morsko letovišče nudilo domačim in tujim gostom čimveč udobnosti in razvedrila. Zašel je čez mejo Predvčerajšnjim popoldne 15 minut po 15. uri se je 59-letna Anita Mamich. stanujoča na Trgu Marengo št. 2 v Milanu, oglasila na policiji in izjavila, da je njen 54-letni brat Santo, stanujoč v Trstu v Ul. Revoltella, s katerim sta odšla na sprehod do jugoslovanske meje, nehote prekorači) na stari cesti proti Sežani mejo. Na oni strani ga je ustavila patrulja jugoslovanskih vojakov in ga odpeljala s seboj. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ: M H Gasilci: 2-22 Policija 2 - 23 V okviru ukrepov v prid kmetijstva ni na zadnjem mestu potreba, da se zagotovi kmetom redni dotok raznih potrebščin, ki jih uporabljajo v proizvajalnem ciklusu. Glede potrošnega blaga je nujno zagotoviti živinorejcem krmo po ugodnih cenah. Tržaško področje je postalo pomembno središče mlinarske industrije. Zato bi bilo potrebno, da se krajevnim živi: norejcem daje prednost pri nakupu postranskih proizvodov te industrije, brez nepotrebne vmesne manipulacije in prekupčevalcev. Kako je kočljivo vprašanje krme na našem ozemlju, imamo vprav letos najbolj zgovoren dokaz. Lani ni bilo dovolj sena zaradi suše. letos pa ni še paše tudi zaradi suše; Zaradi tega je občutno pomanjkanje sena, ki je doseglo previsoke cene, kar 4.000 lir za stot. Toda ni samo vprašanje cene, tudi nabava je otežko-čena in kmet mora zgubljati dneve in denar, da poišče seno, ki ga nujno potrebuje, ako noče. da mu hlev ne bo ostal prazen. Pripomniti pa še moramo, da so pri nas poleg suše tudi drugi vzroki, za pomanjkanje sena. Travniki so obubožani, potrebujejo gnoja; zaradi raznih razlastitev jih, je vedno manj. vojska^ s svojimi vajami pa napravi še svoj del škode. Ce bi bilo dovolj njiv, bi lahko sejali več detelje in lucerne, a plodne zemlje je premalo, vendar pa bi se dalo v tem pogledu še marsikaj napraviti in bodo kmetje prisiljeni razmišljati o tem. Prav tako bi bilo treba razmišljati o selekciji trave, kar je eden izmed prvih pogojev za zboljšanje travnikov in kakovosti krme. Naši kmetje, žal o tem važnem činitelju ne vodijo še računa, potrebno bi bilo, da bi kmetijsko nadzorniitvo dalo pobudo, nasvete in pomoč kmetom da bi strokovnjaki pregledali, kakšna trava raste po naših travnikih, kakšna je njena krmilna vrednost, katero je treba očistiti in katero sejati. Preskrbeti bi bilo treba semena in jih nuditi kmetom po ugodnih cenah, prav tako tudi potrebna gnojila. Na našem področju je občutno pomanjkanje gnoja Zaradi tega je zelo umestna zamisel, da bi se zgradilo središče za predelovanje smeti in bi se s tem omogočilo proizvajanje organskih gnojil po dostopnih cenah. To bi bila za poljedelstvo neprecenljiva korist. O zadevi smo že podrobneje pisali v našem listu pred nekaj meseci. Obubožanje zemlje zaradi pomanjkanja gnojil in poslabšanje fizične strukture obdelovalne zemelj, ske plasti, se bo še stopnjevalo v prihodnjih letih, če bi primanjkovalo organske snovi. To vprašanje je treba vzeti v pretres in ga rešiti z največjo pozornostjo. Med izletom v coni B z motorjem v tovornik Mož in žena hudo ianjena v bolnici, kamor ju je pripeljal rešilni avto iz Izole Nekaj minut po 20. uri je re_ šilni avto iz Izole pripeljal v tržaško bolnišnico 48-letnega mornarja Antona Cerneko in njegovo 44-letno ženo Irmo Si-rotič por. Cerneka, oba stanujoča v Ul. Crispi 5, ki so ju pridržali na ortopedskem oddelku. Cerneki so namreč ugotovili udarec na prsnem košu z verjetnimi kostnimi poškodbami in razne rane nad desnim oče. som, na kolenu in drugih delih leve noge, medtem ko so njegovi ženi poleg globoke rane na levem kolenu, udarca na prsnem košu m potplutbo na zatilniku tudi zlom stegnenice leve noge. Medtem ko bo prvi okreval v 10 ali najkasneje v 30 dneh, bo morala druga dalj časa ostati v zdravniški oskrbi in sicer 50 ali celo 80 dni. Ponesrečena zakonca sta zdravnikom izjavila, da sta se vozila s svojim motorjem «Be. nelli# po cesti, ki iz Sv. Lucije pelje v Portorož v smeri Trsta, ko sta se zaletela v pred njima vozeči tovornik, ki je nepriča. kovano spremenil smer vožnje in zavozil na levo stransko cesto. Pes mu je prinesel smolo 10 minut po 12. uri so sprejeli na ortopedskem oddelku 24-letnega Silvija Zernija iz Ul. Carpison, kateremu so zdravniki ugotovili udarec na ramenu z verjetnim zlomom. Zerni je izjavil, da mu je med vožnjo z motoskuterjem «Iso» po cesti s Kontovela v smeri Sv. Križa, neki pes prekrižal pot. Zerni je sunkovito zavil, da bi preprečil trčenje, vendar je pri tem izgubil ravnotežje in padel na tla. Takoj nato je nadaljeval vožnjo, mi. sleč, da ne bo nič hudega, toda bolečine so ga prisilile, da se je zatekel v bolnišnico. Ce ne bo komplikacij, bo okreval v 10 ali najkasneje v 40 dneh. Izostala komedija Včeraj v jutranjih urah se je vrnila v Trst iz Opatije skupina 620 Švicarjev, ki so prebili velikonočne praznike v Opatiji na povabilo tamkajšnjega mestnega odbora. Takoj nato, ob 9. uri, so s posebnim vlakom nadaljevali pot v Švico. Gre za isto skupino turistov, katere odhod v Jugoslavijo so tržaški šovinisti izrabili za eno izmed svojih protijugoslovanskih špekulacij. Glede na to, da so tudi ob njenem povratku skozi naše mesto imeli v programu nekakš- KOZAREC VINA privoščiš svojemu prijatelju. To te stane 15 lir. Se manj, samo 10 lir te stane, če hočeš kot član »Dijaške Matice# redno prispevati siromašnemu slovenskemu dijaku. no reprizo začete provokacije, sklepamo, da se jim je zaradi naglice (namerne?) odhoda turistov iz Trsta izmuznila še ena priložnost, za običajno ko-medijantarstvo. Nesrečen Izlet v Karnijo Ob 18.50 so z zasebnim avtom pripeljali v bolnico 27-letno Mafaldo Pellegrini por. Antolini iz Ul. sv. Marka 20, katero so morali zaradi verjetnega zloma desne noge in gležnja, sprejeti na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja, če seveda ne bo komplikacij, v 10 ali 60 dneh. Njen 32-letni mož Libero, stanujoč z njo, je v bolnici izjavil. da sta zjutraj okoli 11. ure vozila z motorjem »ISO* v smeri Tolmezza. Kakih 6 km pred ciljem pa je zaradi spolzke ceste izgubil oblast nad vozilom in trčil v obcestni kamen. Ker se je žena takoj po nezgodi hudo pritoževala, jo je pripeljal v Trst. Z vespo podri industriica Okoli pol pete ure popoldne je 19-letni Ervin 2erjal. stanujoč v Boljuncu na št. 238, vozil s svojo »vespo# po cesti, ki iz njegove vasi pelje v Domjo. V neposredni bližini boljunskega športnega igrišča je Žerjal opazil tik pred seboj dva pešca, ki sta hodila po cesti v isti smeri kot on. Fant je, v prepričanju da bo preprečil trčenje, takoj zavrl, vendar je bilo vse zaman, kajti motociklist je trčil v pešca, ki je bil na levi strani ceste, in ki so ga kasneje identificirali za 40-letnega industrij ca Normanna Salvado-rija iz Ul. Diaz 5 Zaradi trčenja sta tako Salvadori kakor tudi Žerjal padla na tla in medtem ko se je slednji rešil brez poškodb, je Salvadori ranjen obležal, dokler ga niso z zasebnim avtom, last Orten-sia Milla iz Milj, ki je slučajno privozil mimo, odpeljali v bolnico. Tu so mu zdravniki ugotovili udarec na kolenu z verjetno kostno poškodbo ter ga poslali na ortopedski oddelek, kjer so ga tudi sprejeli. Po mnenju zdravnikov bo ponesrečenec okreval v 7 ali v primeru zloma v 40 dneh. Ognila se je avtu toda padla v jarek Predvčerajšnjim zvečer je 56-letna Marija Prestar iz Ul. Carducci 32 hodila po cesti, ki iz Devina pelje proti železniški postaji, ko je iz nasprotne sme. ri privozil avto z močnimi luč. mi. Prestarjeva, ki so jo luči zaslepile, je stopila na stran, da bi se izognila avtu, toda smola je hotela, da je stopila v jarek in padla. Šofer je seveda takoj ustavil vodilo in ženi priskočil na pomoč ter jo povabil v avto, da bi jo odpeljal do najbližje postaje za prvo pomoč, toda Prestarjeva, ki ni čutila nobenih bolečin, je odbila vabilo. Sele ponori je začutila bole. čine in ker do jutra niso ponehale, se je odpravila sama v bolnišnico, kjer so jo zdravniki, ki so ji ugotovili zlom neke koščice v zapestju leve roke, pridržali s prognozo o-fcrevanja v 30 dneh. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. L. Beralni 4: Mil-lo. Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Harabaglia v Bar-kovljah in Nieoll v Skednju. f KRITIKE IN POROČILA ) DELA JUGOSLOVANSKIH AVTORJEV V TRSTU Komorni koncert v Avditoriju Ze ob začetku naj poudarim, da naslov tega zapisa ne odgovarja povsem resnici, res pa je, da je spored krepko nagibal k prvi in zadnji točki sporeda, ko je imenoval Ivana Marne Jarno-viča, dubrovniškega klasidsta in slovenskega impresionista Lucijana Marijo Škerjanca. Na koncertu so sodelovali: ljubljanski godalni kvartet (Leon Pfeifer, prva violina, Albert Dermelj, druga violina, Vinko Šušteršič, viola in čelist Geoda Šedlbauer), tržaška harfistka Jelica Pertot -Portograndijeva in kot gost violist Srečko Zalokar. Glasbena Matica v Trstu je iz mnogih razlogov več ali manj nujno vezana na prirejanje koncertov komornega značaja, predvsem pa solistov, vokalnih in instrumentalnih. Ponedeljkov koncert pa je bij prvi v tekoči sezoni, ki je po svojem izrazito komornem in serioznem značaju pomenil veliko pridobitev v kroniki Glasbene Matice, posebej še zaradi dejstva, da je bil Avditorij v primerjavi z malone tradicionalnim povprečjem razmeroma dobro obiskan. Zlasti pa je razveseljivo dejstvo, da smo slišali dvoje pomembnih del jugoslovanske ustvarjalne tvornosti, kar je tembolj važno, ker je jugoslovanska glasbena kultura še preveč tuja Slovencem izza meja, dasi pa kvaliteti zavzema razveseljivo mesto v sodobni evropski glasbeni kulturi. Sicer pa šest koncertov, ko smo pravzaprav že ob koncu sezone, ni ravno preveč, saj je očitno, da ne manjka ljubiteljev glasbe in zvestih obiskovalcev. O tem bi kaj kmalu veljalo tehtno razmisliti, posebno še, če nam je pri srcu propagiranje slovenske in jugoslovanske produktivne in reproduktivne dejavnosti. Jarnovičev koncertantni kvartet je klasična kompozicijska tvorba v treh stavkih. Njegov avtor je doslej malo znani dubrovniški violinist svetovnega slovesa in učenec znamenitega italijanskega virtuoza Antonia Lol-liia. Razumljivo je da je Jarno-vič pisaj predvsem za svoj instrument, zato je njegov življenjSKi opus usmerjen v dela komornega značaja, kakor so številni violinski koncerti in godalni kvarteti, violinske sonate in dueti, Marne Jarnovič je ožji sodobnik Haydna in Mbzzrta, zato je razumljivo, da so njegove skladbe obeležene s stilnimi vrednotami druge polo-vice 18. stoletja. KiOncertantni kvartet, ki smo ga slišali v ponedeljek, je tako pristno mozartovsko grajen, da bi bil marsikak glasbeni strokovnjak v zadregi, če bi prej ne slišal za Jarnoviča. Njegova glasba se odlikuje z lepoto melodične linije in plemenitostjo harmonije in zvoka. Zlasti je čudovita kanti lena v Andantinu, ki so jo ljubljanski kvartetisti interpretirali z velikim smislom za stilno čistost in globoko muziciranje. Namesto Respighijeve slike »Zaton# za mezzosopran in godalni kvartet smo poslušali stavek iz Ravelovega kvarteta. Menim, da bi bilo bolje točko preskočiti kakor izvajati del neke celote, ki le kot taka pomeni umetniško zaokroženo vrednoto. V zaključnem delu koncerta smo slišali Škerjančev godalni kvintet v c - molu. Menda Slovenci nimamo skladatelja, ki bi s tako rutino obvladoval kompozicijsko tehniko kakor je to zanesljivo očitno pri Škerjancu. V sonatnem delu je od ekspozicije do reprize grajen gibljivo in duhovito, v počasnih stavkih prej razumsko kakor intuitivno, s tisto intelektualno noto, ki jo nepoučeni imenujejo stil in ji prisojajo domovinsko pravico nekje pri Francozih. To bi utegnilo biti do neke mere res, nagib k impresionizmu namreč, ki pa nima več take avtoritete (razen več ali manj v liričnih stavkih), da bi lahko impulzivno usmerjal skladateljevo tvornost v izrazito stilno obravnavo. Bolj preprosto: če no obdobje rezultiralo skladbe, kakršna je godalni kvintet, potem lahko govorimo o osebnem izrazu. To prepuščamo muzikologom, kj bodo imeli verjetno dosti dela. Ljubljanski godalni kvartet je v skupno zavzetost uglašen komorni ansambel. Resno in serio-zno prizadevanje za tehnično obvladovanje, delikatno, intimno muziciranje in zrel, razvit smisel za logično interpretacijo so v glavnem elementi, ki kvartetu določajo visoko kvaliteto. Jelica Pertot - Portograndijeva je s kvartetom odigrala Tour-nierjev preludij in ples za harfo in godalni kvartet solistično pa Salzedove kratke glasbene pravljice in Gradjanyjevo Jesen. Ni kaj reči: mojstrsko obvladovanje instrumenta v tehničnem in muzikalnem pogledu. Precizen in zanesljiv arpegio, odlično frazira-nje in tenak čut za pravo mero so funkcionalne lastnosti njene igre. L. M. Povratek članov SftlG z gostovanja na Reki in v Pulju Včeraj so se vrnili v Trst člani našega SNG, ki so, kot smo že poročali, gostovali na Reki in v Pulju z dramama «Dedinja» in «Gospoda Glem-bajevi#. Člani SNG so bili z uspehom gostovanja zelo zadovoljni in so se vrnili polni lepih in nepozabnih vtisov o bratskem sprejemu, ki so ga doživeli tako na Reki kot v Pulju. O gostovanju in o nastopu z «Dedinjo» na Reki piše re-ški italijanski dnevnik «La voce del Popolo# nasldenje: Spustil se je zastor po tretjem dejanju in zdi se, kakor da se aplavzi ne bodo končali. Nato se zastor ponovno dvigne in na pozornici se pojavijo vsi igralci. Sledi kratka, toda odkrita in občutena slovesnost s pozdravi intendanta Ferda Delaka, predstavnikov ljudskih oblasti in reških Slovencev. Odgovori ravnatelj Slovenskega narodnega gledališča, ki se zahvali v imenu igralcev, medtem ko občinstvo, ki je razumelo pomen slovesnosti, znova p ozdravlja drage goste. Stroga umetniška vrednost tega gledališča nam je bila že poznana in četrtkova predstava je v nas samo potrdila naše prepričanje. Znane so težave, ki jih postavlja pred vsako igralsko skupino ta globoka, psihološka in človeška drama. SNG nam je nudilo homogeno predvajanje, do podrobnosti izdelano in v inteligentni režiji», Izšel je «P10N1R» št. 7 Dobite ga v prodaji pri prodajalcih »Primorskega dnevnika« za 20 lir. ( GLEDALIŠČE VERDI) Drevi ob 21. uri nastopi gledališka skupina Ricci-Magni s Harto-govo igro «Zakonska postelja#. Jutri slavnostni večer na čast Eve Magni s prelepo komedijo Jeanna Sarmenta «Najlepše oči na svetu#. Ljudska prosveta MLADINSKA PRIREDITEV V SEŽANI V nedeljo 19. t. m. bo v Sežani mladinska prireditev. Sodelujejo mladinci z Opčin in iz Velikega Repna. Ob tej priliki priredi prosvetni krožek izlet v Sežano. Vpisovanje za člane in simpatizerje dnevno od 19. do 21. ure na sedežu krožka v Konkonelski ulici št. 1 od torka 7. t. m. do petka 10. t. m. Za Veliki Repen vpisovanje pri Silvestru Škabarju. Člane naprošamo naj prinesejo s seboj izkaznico zaradi obnovitve. V TOLMIN IN NA REKO - CRIKVENICO Motoklub »Amatori# organizira 19. IV. 1953 motociklistična izleta v Tolmin in na Reko-Crikvenico. Vpisovanje samo za člane na sedežu kluba vsak dan od 17. do 19. ure do srede 8. t. m. Mali oglasi GOSPODINJSKO POMOČNICO Slovenko išče dr. Levi, Ul. Corti I. Rossetti. 16.30: »Upornik z Jave#, Fred Mac Murray, Vera Ral-ston, Victor Mac Laglen. Escelsior. 16.00: «Sonce sije visoko#, Charles VVinninger, Arleen Whelan, John Russel. Nazionale. 16.00: «Ivanhoe», Robert Taylor, Elisabeth Taylor, Joan Fontaine. Barvni film. Feojce. 16.00: «Spartaco», Massi-mo Girotti. Gianna Maria Cana-Ie. Ludmilla Teherine. Filodrammatico. 16.00: »Očarani vrt», prvi barvni film Giannija in Pinota, sledi Walt Disneyev barvni film: »Pluto, narodni junak#. Arcobaleno. 14.00: »Snežišča na Kilimandžaru#, G. Pečk, Susan Hayward, Ava Gardner. Barvni film. Astra Rojan. 16.00: «Ljubček, poročiva se spet#, Van Johnson, Katheriine Gravson. Grattacielo. 16.00: «Utrujeni Bari-dolero#, Renato Rascel, Laura Masiero. Alabarda. 16.00: »Misourski lovci#, Clark Gable, Ricardo Montal-ban, Maria Helena MaTques. Barvni film. Ariston. 16.00: «Veliki Caruso#, Mario Lanza. Arraonta. 15.30: «Jekleni živci#, A. Sheridan, J. Lund. Barvni film. Aurora. 16.00: »Pojejo pod dežjem#, Gene Kelly, Debbie Rey-nolds, Donald 0’Connor. Uspeh glasbe; barvni film. Garibaldi. 15.30: «Suličarji v napad#, R. Cameron. Barvni film. V KRATKEM ZAČETEK GRADNJE nove tržnice za sadje in zelenjavo Napovedana obnova Istrske ceste bo stala okrog 200 milijonov lir ■ Neupravičena zamuda z začetkom del Po izjavah predstavnikov oblasti bodo v kratkem začeli z večjimi javnimi deli, ki so že dolgo v načrtih. Pričakuje se, da bodo v najkrajšem času za. čeli graditi novo tržnico za zelenjavo in sadje na debelo, za katero so bili načrti izdelani že pred letom dni in so začetek del stalno odlagali. Vprašanje nove tržnice je zelo nujno, ker sedanja tržnica ne odgovarja potrebam mesta in tr- nu - Sovcev s sadjem m zelenjavo, je skladateljevo zadnje ustvarjal- Trst je poznan kot posredova- HUDA NESREČA NA CESTI SALEŽ-ZGONIK Pri padcu z motorjem z glavo v ostro sKalo Stanje ponesrečenega 19-letnega Miliča iz Malega Repna je resno Med vožnjo s svojim motor- j ugotovili poleg vinjenosti tudi jem «Matchless» po cesti Sa- j precejšnjo rano na zapestju lež-Zgonik je 19-letni mehanik j leve roke, so ga pridržali na Lucijan Milič, stanujoč v Ma- opazovalnem oddelku, kjer bo lem Repnu št 17, včeraj po- verejtno ostal 7 ali 10 dni; to-poldne ob 17.25, in sicer kakih liko časa bo namreč potrebo- 700 metrov pred Zgonikom ne. pričakovano iz do sedaj neznanih razlogov izgubil oblast nad motorjem, ki se je zvrnil na tla in motociklista vrgel proti robu ceste. Nesrečni Milič je padel prav na rob ceste in z glavo udaril ob koničasto skalo ter nezavesten obležal. Z rešilnim avtom so ponesrečenca kmalu nato odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili široko rano na sencu z verjetno lobanjsko poškodbo ter pretres možganov. Takoj po prvem pregledu in izpranju rane so fanta, katerega stanje je resno, takoj odposlali na II. kirurški oddelek Zdravniki se seveda o njegovem stanju niso izjasnili. Poskus samomora Zaradi nesoglasja v družini, tako je namreč policiji sam izjavil, ne da bi bolje obrazložil zadevo, se je 44-letni Carlo Culiat, stanujoč v Ul. del Poz. zo, včeraj nekaj minut pred 17. uro v gostilni »Orizzonte# v Bojanu porezal z britvico po rokah ter s tem hotel končati življenje. Nekdo, ki je Culiatov poskus opazil, je telefonsko obvestil Rdeči križ, ki je poslal na mesto rešilni avto, s katerim so moža odpeljali v bolnišnico. Ker so mu zdravniki* val, da lila. se mu bo rana zace- Sfrelske veje V času od 6. do 12. aprila 1953 bodo strelske vaje na naslednjih streliščih, in sicer: Na strelišču v Bazovici 7., 8., 9. in 10. aprila dnevno od 7. do 17. ure, 8. in 12. aprila od 18. do 24. ure Na strelišču za granate in metalce min v Malem Repnu od 6. do 9. aprila dnevno od 7. do 17. ure. Na 30-metrskem strelišču v Sesljanu od 6. do 9. aprila dnevno od 7. do 17. ure. Na prehodnem strelišču v Repentaboru od 6. do 9. aprila dnevno od 7. do 17. ure. Na openskem 30-metTskem strelišču od 7. do 10. aprila dnevno od 7. do 17. ure. Na openskem strelišču za strelske vaje s pištolami od 7. do 1Q. aprila dnevno od 7. do 17. ure. OF II. okraj, sektor Sv. Ivan izraža ob smrti tov. IVANA DOUGANA očeta padlega borca, tlolgolet-nega Hana OF in zv/sstega naročnika Primorskega dnevnika, svojcem iskreno sočalje. lec predvsem južnega sadja in zelenjave z deželami Srednje Evrope. Zato so tržaški trgovci že več let zahtevali novo primerno tržnico, ki mora odgovarjati potrebam trgovi. ne. Pod pritiskom interesiranih krogov, so se oblasti odločile za gradnjo tržnice. Za sedaj o. staja še vedno vprašanje kje nastaniti začasno tržnico, dokler bodo na kraju sedanje tržnice, gradili novo. Kakor se je zvedelo, bo prvi del nove tržnice stal 420 milijonov lir. Polovico stroškov bo nosila Zavezniška vojaška uprava, ki je nakazala 210 milijonov lir »a fondo perduto#, ostalo polovico pa bo dala tržaška občL na, ki si je izposodila denar pri Tržaški hranilnici (Cassa di Risparmio di Trieste). Na tržaškem županstvu se zatrjuje tudi, da bodo v tem mesecu začeli z večjimi javni, mi deli, ki so vključena v tako imenovani »področni načrt št. 11». Ko ugotavljamo te razveseljive novice na področju javnih del ne moremo mimo ugotovitve, da smo že v mesecu aprilu in da žele sedaj govori, jo o začetku velikih javnih del, ki bi morala biti že v teku. Tudi večja javna dela, ki so vključena v proračun tržaške občine za letošnje prvo šest-mesečje, niso še začeli. Predvsem se pričakuje začetek no. vega tlakovanja Istrske ulice, ki je potrebna nujne preureditve, potem ko so postavili nove filobusne proge. Za ta dela predvidevajo okrog 200 milijonov lir stroškov. Zaposle. nih bo veliko število sedaj brezposelnih delavcev, ki bi že delali, če ne bi tako odlagali z začetkom del. Poudariti moramo, da letos posebno zavlačujejo začetek večjih javnih del, zaradi pomanjkanja denarja. Dejstvo je, da so bile podrobnosti o proračunu za letošnje prvo šestmesečje objavljene že meseca januarja na posebni tiskovni konferenci Ideale. 16-^: *^en|£yi?rCtl " -m nemil#, Robe^Tas^,,^ gil- nemu», ednic«, Impero. 16.00- «*Ter-rl0 D3PP00 vana Pampanlni. ^ to. Mladini izpod 16 *" vedano. . ijsin, Gl'ia Italia. 15.30: NaB3ri, Lollobrigida, Viale. 16.00: s^y Forre**- jaz». Red Skelton, b™ Bavni film. -pvonili"1 Kino ob morja. IM*- m- svet#, Edrnond gg* ^ske#00Donald R« f lUeming. Barvn^«^,, Riti M“rd “en Ssvona. 15.00: c, rizu», Gene K"ly' , s3oB«S “S*— "* ster». G. Cooper. ,Ce Vittorio Veneto. 16^ y0ul* ljubiš, oprosti m»* Jeff Chandler. klet0 il*J[ ■S?««;*«..« ■“>»' *** barvni film. .^vnki Marconi. 16 °°: «mand, H hodu#, Rav m Carter. Barvni Id«^ ^ Novo cine. 16.00- «* Kirk Douglas- B£ts« rossa#, David Niv.n. Leigton. TOREK, 7. 25416 m “Vi si0*$ na7r^eP°r^;4|f^ Lahka glasba. 14-30 k| \. sveta. 14.40 Domači ^J* 10" igra orkester Ke» pesnu .. Jugoslovanske .r^rtihk2 z$ti plesi. 18.15 Pes$%?večer^Ln< nih motivov. 19-%hPi!o* g. 20.00 G. Verdi 4 dejanjih. 22.15 G ^ 23.10 Glasba za lan*v Zadnja poročila. T,!8To*W 306.1 m ali 98° DUV.i 11» «*" . Lp .30 Lahki £>r^r 11 vsakega nekaj. željah. 14.15 Lahke » v Plesna glasba. 18-> K°,nc.ert S V V SltT. LS-onceit za 1» - D-duru. 19.00 TehF* perW V darstvo. 19.10 ba. 20.00 Koncert dine Otta. 20.20 GL , igra. 20.30 Aktuainigi^tfK p sela glasba. 21.00 ..j^ O jt. povest. 21.30 PrtlJd jirnio« pjiil je. 22.00 Čajkovski. 5 . 22.42 Slavni peV"Kesttf-Spitalny in njegov Polnočna glasba. K onf T R * 11.30 Schuman: tso a-molu za klavir m —„ Siih-iii Sil"® Bossi izvaja intirano^jnjil1 «Fedora», opera v berta Giordana. a-motu za Klavir *** Du0 Lahka glasba. 1?-2”J d™: Tntimn0^ar,iltl v SLO !*>* 327,1 m, 202,1 m* 12.00 Skladbe sloven ,4.00 j teljev. 12.30 °"roC ‘ .1 01. vel Sivic: klavirska A stoletja — »Vv Vdre V 14.40 Igra orkester a^j m lanetz. 16.00 PoP°W*SzSb60 slovenske komorne iH.O&jp Melodije in rltmhr moški zbor «Kran ^ «. iz Kranja in <^turnl U/ kvintet. 18.30 KOTC£45Pl$&?> 18.40 Lipovška. ia.*o 20.15 Manj znane aru oper. 22.60 Poročna SEMENSKI K*, uvožen iz m«: . „ naprodaj po y IB* pri podjetju Ses-Valdirivo 8. ADEX 18. IN 19- APB?> IZLET V PAZIN 19. aprila IZLET V 1953 ŠKOCIJAN Vpisovanje do (J pri «Adria^*PTei 292*1 F. Severo 19- APRILA, IZLET v Štanjel branik dornbebe POSTOJNO 1953 Vpisovanje do U- 12. Štorje Vpisovanje še dan« l!*3 c slA^A OD 2- %iTy SPLIT °d Vpisovanje 2g, Express» ^ Izšla je šesta številka revije »JUGOSLAVIJA kr***1 večena je življenju in umetno«***^ srb0* a, prilogami. Na razpolago so izda;1 j0 ščinl, francoščini in nemščini- D Posvečena je življenju in nimi angleščini, craucojsciiii ui ucu»v—- sz**-7''-«*' skih knjigarnah v TRSTU, GORICI D^ pri važnejših prodajalcih PRIMORSKE'-' — Stane 750 lir. ^MORSKI dnevnik 7. aprila 1953 Ceste v Beneški Sloveniji ■ le ^eba popraviti in modernizirati se po*aavadi^e**U pomladi’ ko iaUaddeaaChiei0,raznavep-B° napravi« - bll° primer’ ot« ,nekak splošen stanju in potrebah omrežja v Beneški Pregled 0 ~stl)ega •tet £•«•» “=« Sia£’š?s,«K in tuH,|a ta. Cesta zel° hmkajšnie «« Potrebna za * ^ turizen? r? m ,u- S° tik • .Verjetno se ho. n°vno za^ela dlT' dela po' Pstvarii vsai J se lako le dela zo ?eZl da se ne" *° volitvah ho ljUdstvo- Toda !tiIi Pri starf verjetno o- 5*6» tud ez-HP°d0bn° b° nsrni del, .7 z drugimi jav- oUstilT J'h Že ^eli' W^aSlovemiiam0 danes v Be- Nno omre/io T gIavnem isto “.Pred 30 liti’ smo Sa ime. S z deW ’ k° si Je iiud-Wmva P°mo{i° bivšega Vije zMadn osvobojeno o- ^ p> »o L?ekai cest- Za Noči ostale n°ge oblj'ube 0 Sistvo zgradi?^azne ln S1 ]e N močmifn fste z last' i trditev notS-e^tvi' To na-{jdatki sand nUJej0 uradnl 5? je i^„iBeneška Slove- b* s*edeže cestno dece.mbra ledini a rti n tas*no omrežje: v ^šine ; ’ Ima 37 kv. km *!t: občina Aht° tedai 24 km »J^ine je s 25 kv. km ^e!ta s 14 v® V2 km C6st: ■; Hiiela 17 , • km površine Fojda »kv. ^vrsia^.P^ršme 19 km cest; ^ na sii™ itd- itd., tako, > • km nriii *?° Površino 697 va danes n?i? le 376 km ceat- Podatkn 0 točnih urad. > vendar lahko tr- površine 3 km cest; kv. km površine fco rn—U0Rem velesejmu oJS!?lienQ Prva praktična v t e*a atomska baterija oddelku milan-° %■ anH,t]ma' ki bo od 12. iJPdljonu Ji bo razstavljen v S tudi Jnistrstva za Pre-» m°del bateri- i,„ms)te ’iJL3*prve angleške ^-snove aerile HanvelLske J* sile T« Prončevanje atom-“kazali t„ v?e* prviž- da bodo Stali y Italijo ................. J5 I* visnt° zeleznici- Bate- |Ps okr°g 3 m. dol- X5®i ima P} in prikazuje i?lri, kak/f20171* mehanizem. Pi*M elem«S! izpreminjajo *,lzotoj* ^Ptl v radioakt;v-5estaviiln kako so v bate-V.°k in „ Plasti grafitnih iirifans, .ranskih palic. Zve-JJtVo tovarnarjev za Ba t t,en|h instru-V|‘le n Po razstavila znan-V^roizvodnh’ -k‘ 60 ^rebne Nai« in “Porabi izo-Jt^kati razstave ke sile 'lu,b: je uporabo Pl °veČa Stl)B svetovnega ,, Pridelka kavo 5jj*tva Stkih ameriškega mi-Sc*l svot kmetijstvo bo uJPs 1957 ?jfni Pridelek kave C.vr«2;33 okrog 40 milijoni1 ‘ & Piani5*0, Pridelek, a 3,8 Dma l9SB d l. Pridelek let tiM^jein oveoanje pridelka i^iih kaba, vseh glavnih ■ v if...avnih nasadov, Brazilija, ki je pridelovalka , 2a 4k ^ k'8. kar P°-?»1 lanski odst.’. Yeč kot je gl? V Afri ^h nasadov, ra-ka> svetn1- Brazilija, ki je lii račui a pridelovalka ^ »S? ,na letino 19 ml- 60 Sr' sar pomeni sko-^tbjih 3 vred ved kot kar pomeni sko- cenitvah. i.^vanie srčnih bolezni srčnihdhiŠ,tvo za zdrav-li i^Pendiu *flezni je pode-ti. oodn _ Je Sl znanstvenikom l)nb()do "*n'Je &1 znanatvenikom ?vali vzroke in S sr, bolezni srca. Sti-Kj^vki omogočili lanski b™tVo v^^erišlce javnosti. <štktaziskrr,,» nadalje finansira-1»!‘a,1i£neBan]a za izdelavo Im, - 3rca m pljuč, u-SjikoT!' m proučevalo a men ega zmrzovanja operacijo. j^L,šhhaM vrsta rila - 'S- 4»?’ Za Vato 1 a novo vrsto 5* Večji h Pršijo, da bo da bo druoT proti boleznim ^kovah vrste: Novo vrsto «sončno čepicoi). dimo, da je trenutno na vsem teni ozemlju kvečjemu 500 km cest. Vendar moramo pripomniti, da so tu vštete tudi vse ceste, ki so jih zgradili domačini in ki so postale pozneje občinske. Najlepši primer za to nam daje občina Brdo, ki je imela 1. 1928 po že prej omenjenih statističnih podatkih, le 3 km občinskih cest in jih ima danes kar 11 km in sicer 4 km od Tera do Podbrda in dalje, 4 km od Njivice do Brda in Sedlišča, 2 km od Sv. Ožbalta v Zavrh in 1 km od izvira Tera do Muzca. Toda vse te ceste, razen zadnje, so bile že prej, le da so pozneje postale občinske. Cesta, ki vodi iz Cente v Ter pa je iz strateških vzrokov postala kar pokrajinska. Zato so jo tudi razširili in podaljšali vse do Učeje. Skozi Bene. ško Slovenijo, pa vodi še ena cesta, katere še nismo omenili, in sicer državna cesta skozi Stupico. Kot vidimo iz vsega tega, novih cest pravzaprav ni, le nekatere so spremenile svojo kategorijo in so iz vaških ali zasebnih postale občinske, druge pa iz občinskih pokrajinske. V Beneški Sloveniji so potrebne nove ceste. Se bolj pa so nujni razni odcepki, jn predvsem v Nadiški in Terski dolini, ki bi povezovali posamezne vasi z že obstoječimi arterijami. V teh predelih pa je izredno važen tudi problem vzdrževanja že obstoječih cest. Vse to pa je povezano s kopico drugih problemov in predvsem z vprašanjem gospodarskega razvoja teh krajev. Omenili smo, da je poleg vprašanja gradnje novih cest zelo važno tudi vprašanje vzdrževanja že obstoječih cest. Zakaj? Gospodarske razmere teh predelov so zaradi načrtnega zapostavljanja ostale zelo slabe. Te razmere pa se ne odražajo samo pri posameznem kmetu ali delavcu, ampak tudi v gospodarstvu posamezne občine. Zato je tudi vzdrže vanje že obstoječih občinskih cest zelo kritično, ko pa občinske uprave s samimi svojimi sredstvi komaj rinejo naprej. Pri vsem tem je zelo vazna tudi geološka struktura in lega teh krajev, ki so več ali rnanj hriboviti. Tu pride posebno do izraza prirodni pojav korozije. Vsak naliv, vsak moč. nejši dež izpira in razjeda že itak slabo grajeno in še slabše vzdrževano cesto. 2e sama cestišča bi dejansko ne prenesla večjega prometa in. večjih transportov. Toda po teh ozkih in neprimernih cestah prevažajo drva in les iz gozdov in težki tovorni avtomobili uniči, jo še to, kar so pustili za seboj že prej omenjeni klimatski pojavi. Dokaz za to je cesta, ki vodi iz Čedada v Klodič, kjer so pred časom morali prekiniti avtobusno zvezo, kajti cesta je bila taka, da avtobus ni mogel voziti po njej. Popravljanje in vzdrževanje takih cest je gotovo zelo drago. Koliko bi to stalo na leto, ne moremo točno reči, vendar se trdi, da bi celo 100 milijonov lir na leto ne bilo preveč. Res je sicer, da je 100 milijonov lir veliko, vendar je glede na posebne razmere teh krajev nujno. Ko pa govorimo o kakem cestnem omrežju, moramo najprej sestaviti nekako osnovno ogrodje, ki bi spajalo ostale občinske ali vaške ceste in jih povezovalo v nekako celoto. V našem primeru bi bila cesta, ki vodi iz Cente v Čedad stalno pod bregovi in ob ustju raznih stranskih dolin in dolinic najprimernejša , glavna prometna žila vse zapadne Beneške Slovenije. Zato bi bilo najprimernejše urediti najprej to cesto, ki bi tako pove-zpvala ves ta del Beneške Slovenije v nekako gospodarsko celoto. Zgoraj omenjena cesta pa je kljub tolikemu tovornemu prometu m avtobusnim zvezam v takem stanju, da mnogi šoferji na poti iz Čedada v Cento izberejo raje dokaj daljšo cesto skozi V-idem. Po zadnjih vesteh pa so baje vojaške oblasti uvidele strateško važnost te arterije in naročile tehničnemu uradu, naj cesto čimprej popravi. Ker gre za več ali manj strateško važno cesto, jo bodp razširili, omL lili neke vzpetine in ovinke in celo asfaltirali. To so zaenkrat govorice, ki pa bi se zaradi že omenjene vojaške važnosti lahko tudi uresničile in tako bi bila ta cesta dokončno ure. jena. V zelo slabem stanju pa so tudi ceste, ki vežejo Videm z Nemarni, Ahtenom, Fojdo in Tavorjanom. Se slabša pa je pokrajinska cesta, ki veže Cen. to z Učejo. Kmalu po vojni je pokra j. uprava dala nekaj milijonov lir za ureditev te ceste, toda ta vsota je bila premajhna in zato je tudi cesta taka. Ker pa je ta cesta zelo važna za trgovski turistični promet, bi bilo želeti, da bi jo čimprej in popolnoma obnovili. Stroški bi bili sicer veliki, toda tudi vzdrževanje sedanje slabe ceste stane mnogo. Ce pogledamo od tod malo bolj proti severu, bomo opazili nekaj podobnega. Cesta, ki vodi iz Rezijute v Ravenco, je bila po prvi svetovni vojni te. meljito obnovljena, toda danes potrebuje spet popravila, da bi se tako tudi ta predel, ki je zaradi svojih krajevnih značilnosti izredno vabljiv in zanimiv, povezal z ostalimi pokrajinami. Južnozahodno od Humina je vas Gorjani, ki je v pogledu cest na istem, kot ostale vasi. Od Gorjanov do Flipana vodi edina pot, ki pa je taka, kot morebiti bivša vojaška cesta, ki že 20 let ni bila popravljena. In še ta ne vodi prav do vasi, ampak do Fratičev, od koder je do vasi še 1 km nekakega kolovoza. Res pa je, da bi ta pot ne imela posebne gospodarske važnosti, saj se celo vas Flipan, ki spada v občino Gorjani, skuša od nje odcepiti. Ce bi hoteli nadaljevati, bi morali našteti še mnogo cest, ki so potrebne nujnega popravila. Toda naštevanje bi nas privedlo daleč. Kljub temu pa moramo omeniti vsaj še cesto med Nemarni in Tajpano in ce. sto od odcepitve Pri mostu do Sv. Lenarta in dalje v So-vodnje in Klodič, ki je zelo potrebna obnove. Zakaj toliko govorimo o teh cestah? Beneška Slovenija je gospodarsko zelo zaostala dežela. Res je, da pokrajina ni kaj posebno bogata, toda tudi to skromno bogastvo je vezano na določene osnovne pogoje. Eden teh pogojev je prometna zveza — cesta. Vsak pridelek, ki ga krnet ali gozdni posestnik zaradi pomanjkanja prometnih zvez ne more vnovčiti, izgubi na vrednosti. In to se odraža v splošnem gospodarskem stanju in na življenj, ski ravni prebivalstva, ki je zelo nizka in sili prebivalce k izseljevanju. Ze v začetku smo sicer rekli, da so stroški, ki so vezani z gradnjo cest in njihovim vzdrževanjem, veliki; ti stroški pa se, četudi v nekoliko daljši dobi, z dvigom pro. izvodnje in vrednosti pridelka izplačajo. Razen tega gospodarskega činitelja bomo omenili še ene. ga in sicer tujski promet. Ti predeli so lepi, predvsem zato, ker so nekav protiutež monotoniji furlanske ravnine. Poleg tega pa imajo ti kraji svoje posebne značilnosti, kot so n, pr. posebni folklorni obi. čaji beneških Slovencev, razne jame in podobni prirodni pojavi, tipični za kraški svet in krasna smučišča na Matajurju in drugod. Vsi ti činite-lji bi pripomogli tudi je dvigu tamkajšnjega gospodarstva, to. da za tujski promet je važno, da so urejene prometne zveze — ceste. 1/ilfMchiM utnjmiu . . „ mm t KOLKOUR POTREBUJE SPANJA OTROK? Statistike in tabele nam sicer nazorno govorijo, koliko ur spi otrok v določeni življenjski dobi, vendar nam pa to ne zadostuje, kajti ne smete pozabiti,' da vaš otrok ni samo «povprečen otroku. Vaš otrok je čisto določena oseba in morete zato zanj šele po daljšem opazovanju izsledito, kar je normalno. Iz sledečega boste takoj videli, da si, ko gre za vašega otroka, prav nič ne morete pomagati s povprečnimi statističnimi številkami. Na otroškem oddelku slavne ameriške klinike Mayo v Ro-chesterju so dalj časa opazo- Mačka Midgie iz Omahe je podelovala hišo s šestimi sobami, ki ji jo je zapustil njen gospodar Francis A. Putman. Do svoje smrti bo Midgie razpolagala z eno sobo in uživala vso oskrbo; po njeni smrti pa bo hiša postala last skrbniškega odbora. Nova vrsta operacije na srcu Neki newyorški kirurg je predaval o novi tehniki o-peracije na srcu, ki mu dovajajo dovodnice premalo krvi-Operacijo imenujejo «operaci-ja srčne podplutbe« in je baje že podaljšala življenje mnogim ljudem, ki trpijo zaradi take bolezni. Doslej so napravili tako operacijo na 57 bolnikih in 50 od njih se je stanje izboljšalo. Operacija obstoji v tem, da vbrizgajo dve žlici čistega magnezijevega silikata v prostor med srčno mišico in zunanjo srčno zaščitno plastjo. Magnezijev silikat draži in vnema zaščitno plast ter mnoge arterije v njej, ki dovajajo zaradi tega več krvi, ki poživi krvi revno srčno mišico. r JtfOVA PAHOG4 \ GOSPODARSTVU SLOVENIJE J INPPSTRIJA OPTIKE Prva serija šolskih mikroskopov - Proizvodnja daljnogledov - Optična leča, ki ima značilnosti človeškega Proizvodnja optike za zvočne kinoprojektorje vrste dskra> - Priprave za izdelavo mikročitalcev očesa Steklarska obrt ima v Sloveniji precejšnje tradicije. Njen glas že desetletja sega daleč preko slovenskih meja, kjer premnoge razkošne sobane in reprezentativne salone kitijo umejniški izdelki slovenskih steklarjev. Redko kdo bi bil danes kos veščim rokam hrastniških steklarjev, a kaj šele umetniškim navdihom steklarjev iz Rogaške Slatine, ki s svojim kristalnim steklom kraljujejo nad steklarskimi umetninami vseh dežel. Vendar je steklarska obrt j Slovenije prišla dp pravega j izraza šele po osvoboditvi, I kajti ni bilo več na vidiku | objestnih kapitalistov, ki bi, delavcu odvzemali izkupiček za njegovo žuljavo, toda moj- J strsko delo. Slovenski steklar- j ji so danes sami svoji gospo-1 darji. Tovarne, ki so zrasle I iz njihovih žuljev so njihova J last, a prav to dviga njihov | zanos in osvobaja nove kali; njihove ustvarjalnosti. Jugo- I slavija ima danes dokaj novih tovarn za proizvodnjo stekla, vendar zaradi tega vloga slovenskih steklarjev še ni niti najmanj prikrajšana. Nasprotno, njihova vloga je danes tem važnejša in pomembnejša, kajti na vrsto je prišla proizvodnja specialnih vrst stekla, kakršno so zmožni obvladati le steklarji z dobrim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami. Ze v teh pičlih par letih uspehi niso izostali. V hrastniški steklarni namreč že dobro leto proizvajajo tudi laboratorijsko steklo, kakršno je bilo doslej poznano le iz nemške steklarne v Jeni. V nizu novih proizvodov je tudi nova vrsta stekla, ki po svoji zunanjosti popolnoma sliči na porcelan. Iz tega tako zvanega «pseudo-porcelana» danes izdelujejo najokusnejše kavne servise in razne namizne predmete S takšnim razvojem steklarstva je Jugoslavija mnogo pridobila in tako je bilo prvič v zgodovini jugoslovanskih narodov možno pomisliti tudi na razvoj najpreciznejših panog steklarstva t. j. na razvoj industrije optike in steklopihaštva, brez katerih si danes skoro ne moremo zamisliti moderne industrijske države. Prav zato je bil že leta 1949 organiziran v Ljubljani poseben Tehnični institut za optiko in steklopihaštvo, ki se je pa že v teku dveh’ let, glede na izredne potrebe industrije in laboratorijev, razvil v novo Tovarno za optiko in steklopihaštvo. Prvi kader za Ta sodobni radarski aparat zelo olajšuje letalski promet v londonski megli in preprečuje letalske nesreče. Pred radarskim sprejemnikom sedi iznajditelj. J. Fenvvick, poleg njega stoji tehnični ravnatelj, V. H. MaskeJI. ^EKAJ O PASJI STEKLINI ^rt6 b°Wi?iatla raed tiste ?Wandanei ’ ki se jih ljudje APred to ?ajboli bojijo. 7ek0ie?mj0-je pri N i 5 se ze Pnrojen. i* h? z*t0 2Yadno z ugrizom * «2 ko e *Lovek. če le mo- ClrS,- Pes ugrizne' teče t s kaj *~^.P°moč in po Va uPrav^ Je storiti. Vse t^iii* niti*?,0’ ,če Pomisli-Vij ?rancoz p odkar je JiUiVfcrvo * .Pasteur pri-VJ* da\c'p>vo proti ste- b* br0s ^ & 3V° “»istarejii .’*> Y 4- stoletju u hej ^Pi H, pred tem smrt °Db_S,°ie"i teb>'^Vz’lana'*Smrt Bolezen daYnAhJa- 5e JS. 4Ve ^ Poz^1 drž«viP°kiCjeo km 'Wi Slija n° sta Avstra-vNe te boleHf^,16 a° v iz-z mn-? ' ker so ob-kSe v tem3'™ in ker iz-C.N, vživino .p°eJedu nah VItlSke u' na v vzhodnih, kakor v hodnih državah. V drugi svetovni vojni se je močno razširila tudi po zahodu in do se^ daj ni še povsod uspelo, da bi jo znižali na predvojno stanje. Ce pogledamo v dnevno časopisje opazimo, da je skoraj vsak teden objavljenih nekai primerov pasjih ugrizov. Samo na Trst odpade približno en ugriz na dan. Ce pomislimo da vsakemu ugrizu sledi' zdravniški pregled in even tualno cepljenje ter živino zdravniški pregled in opazovanje psa, ki jc ugriznil vidi mo da boj proti steklini'stane veliko truda in denarja Vse to pa je upravičeno ker erti no na ta način se ogrizene el sebe lahko obvaruiein ok„i nja za-1 največkrat opazimo pri pseh ve- in da jo ravno psi navadno sebe lahko ob varuj ej o " 'oboi uja in s tem groznega trni it nja m skornj gotove smrti Bolezen mo pasja «pasja» ne "av.adno imenuje-steklina. Pridevek jo samo psiP°a™epak % to01/* nekak znak. da" Vbo^ Dovzetni za stekli- in da jo prenašajo. .... no so ljudje, vsi sesalci, ptice in umetno se dajo okužiti celo mrzlokrvne živali (žabe, kače). Steklina se prenese od matere na zarod še pred porodom kakor tudi z mlekom po porodu. Vsekakor pa več kot tričetrt primerov opazovane stekline spada na pse in mačke ter potem v manjši meri na ostale mesožrce. Ni izključeno pa. da ne igrajo znatno vlogo pri širjenju in vzdrževanju stekline tudi miši in podgane, ki se zaradi načina njihovega življenja, izognejo vsaki človeški kontroli. Povzročitelj bolezni je kuži-lo (virus), ki se naseli in razvija na osrednjem živčnem sistemu (možganih) in ki ga bclna žival izločuje v največji meri s slino Za okužitev je neobhodno potrebno, da pride virus v rano in od tod po živcih v možgane. V praksi se to zgodi, ko bolan pes (ali dru- ga bolna žival) ugrizne zdravega človeka ali žival in s tem vcepi v telo kužilo, ki je v slini. Možno pa je, da se bolezen prenese tudi, če pride v dotiko z okuženo slino le neznatna rana, ki jo imamo na telesu. V slini se nahaja kužilo že par dni poprej, preden prične pes kazati prve znake bolezni. Nikdar ni torej umestno dovoliti, da pes liže roke ali druge dele telesa, ker lahko prenese steklino še predno se je sploh opazilo, da je bolan, s tem seveda ni Te-čeno, da stekel pes z vsakim ugrizom prenese bolezen. Pri ugrizu gredo skoraj vedno zobje najprej skozi obleko, dlako, volno, perje itd. in pustijo na teh pokrivalih dober-sen del, če ne že vso okuženo slino. V telo se zaderejo torej že relativno čisti zobje. Ce je sreča mila ne pride kurilo v rano in tudi ogrizen človek ali žival ne oboli. Dr. LEG ISA to tovarno je prišel iz posebne industrijske šole, ki je bila organizirana že vzporedno z omenjenim institutom. Učenci te šole so pridobili v kratkem času že toliko teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj, da so skupno s tehniki in steklarskimi mojstri sami začeli pripravljati orodje za proizvodnjo optičnih leč in prizem. S pomočjo priznanega strokovnjaka za optiko univ. prof. dr. A. P Havlička so skonstruirali tudi preciznejše brusilnice za finejšo izdelavo leč, s čimer se je prebila prva ledina v proizvodnji optike za kakršno dotlej niso v Sloveniji niti obstajale prav nobene tradicije. Opora najboljših slovenskih znanstvenikov in akademikov kot so dr. Havliček in direktor novega Fizikalnega instituta za jedrsko fizike akademik dr. A. Peterlin, jim je omogočila do rapidnega razvoja in smelih podvigov, s čimer je tovarna naenkrat zaslovela širom cele države. Proizvodnjo so začeli z malimi žepnimi lupami, katere so postopoma izpopolnjevali z vdelavo v usnje, bake-lit, polivinil. Cez nekaj mesecev so vrgli na trg prve tisoče komadov zložljivih nitko-števcev za tekstilno industrijo ter prve serije raznih vrst leč za praktično učenje zakonov optike v šolah in klubih Ljudske tehnike. Pri vsem tem sn se urile njihove roke izboljševali in izpopolnjevali so se stroji a smisel vsega je postalo tenkočutje za finejšo obdelavo. Tolerance med prakso in teorijo so bile zmerom manjše, s tem pa je bil napravljen prvi korak za še resnejše podvige. Prvi kontrolni instrumenti, ki jih je tovarna dobila na razpolago so pokazali da je brušenje leč postalo že tako točno, da je povsem lahko računati na proizvodnjo kompliciranih lup in objektivov. Ze čez nekaj mesecev so se na trgu pojavile prve aplanat lupe, kakršnih se često poslužujejo tudi nekateri laboratoriji, predvsem pa botaniki. Prvi večji uspeh pa je pokazala serijska proizvodnja optike za dispozitivne projektorje, kakršne proizvoja Tovarna učil v Novem mestu. Danes je sicer vse to že bežni pogled nazaj, saj ista tvorni-ca danes serijsko proizvaja objetive za poznane zvočne kinoprojektorje tipa «ISKRA». katere izvažajo celo v Avstrijo Ljudje iz te tovarne danes ne govore več o težavah, saj vedo, da brez teh ni napredka. Zakonitosti optike so jim prešle v «oba mala prsta«, a prav to jih neprestano žene naprej. Malokomu v bližini te tovarne je sicer jioznano. da se je o tem kolektivu ter njegovi ustvarjalnosti pisalo celo daleč v zamejstvu, pa celo v New Yorku, Leipzigu, a da ne govorimo o Moskvi, Nova vrsta objektiva za normalno «Leica» - kamero, kakršnega je izdelal ta kolektiv po zamisli in načrtih omenjenega prof. Havlička je izzvala v svetu pravo senzacijo. Za razliko od ostalih objektivov vštevši celo tako zvane široke objektive (Weitwinkel), ki zmorejo zajeti izpred sebe motiv le v širini do 60 ločnih stopinj, te vrste objektiva z enim samim posnetkom zajame 180 stopinj celotnega horizonta. Kaj takega je zmožno pravzaprav lc človeško oko, na katerega ta objektiv dejansko tudi sliči. Čeravno se je o tem razpisal precejšen del svetovnega strokovnega časopisja, delovni koletiv te tovarne ni počival na lovorikah. Pred njim so stale nove težke naloge, ki si jih je zadajal glede na vsakdanje potrebe industrije in njenih institucij. Čeravno se glede na potrebe bavijo tudi s proizvodnjo daljnogledov, vse kaže, da se njihova specializacija vse bolj nagiba k proizvodnji mi-kro-optike, ki je pravzaprav ena najtežjih panog v industriji optike. Prav te dni je iz tvornice izšlo prvih 500 kosov šolskih mikroskopov, ki se po obliki in kvaliteti izdelave lahko primerjajo z mars kate. rim tovrstnim inozemskim proizvodom. Mikroskopi so bi. li razprodani v najkrajšem času, a to je vlilo kolektivu toliko volje in zanosa, da smo lahko prepričani, da bo vsaka nova serija teh mikroskopov, presenečenje za sebe. 2;elja v tej tovarni je več kot preveč, a nič manj ni novih zamisli in prototipov, ki čakajo na začetek serijske, proizvodnje. Precejšnje zanimanje že danes vzbuja prototip mikročitalca, kakršni se v Jugoslaviji zadnje čase vse bolj uvajajo. Le-ta je izdelan po najsodobnejših izkustvih, da ne govorimo tudi o njegovi obliki, ki bo hipermoderna. Ze danes prihajajo v podjetje naročila za cele tisoče kosov in komaj bi bilo dovolj, da bi sleherni v tem kolektivu imel trideset rok. Ista tovarna ima tudi odde. lek za steklopihaštvo, ki je po razsežnosti prostorov celo več. ji od oddelka za optiko. V tem oddelku delajo v glavnem le mlada dekleta, ki so pred letom dni dovršila industrijsko šolo za steklopihaštvo. Sleherni kdor bi stopil med nje bi jim naravnost zavidal na tem divnem poslu, kjer se odraža vsa ženska nežnost in tenkočutje Bleda ažurna svetloba plinskih gorilnikov prijetno ožarja nasmejane mladostne obraze, izpod njihovih lahnih rok s skrbno manikira, nimi nohti pa nenehno rastejo | komplicirane steklene arma. ture za celo vrsto najbolj za-pletenih kemičnih postopkov. Dela se v serijah, velikost vsakega komada se odreja po občutkih in vendar se med seboj ne razlikujejo niti za milimeter. Tisoči laboratorijev v Jugoslaviji se koristi z njihovimi proizvodi, na tisoče novih postopkov odkrivajo kemi. ki s pomočjo steklenih apara. tur, ki jih izdelujejo ta dekle, ta. Tako je sploh v Jugosla. viji. Sleherni dela za drugega, a vsi drugi tudi za njega. Ta. ko kot je zrastel ta kolektiv so zrasli še mnogi in vedno še rastejo in še bodo rasli. V takšni sredini človek zares občuti življenje in vse njegove dobrote. Prav v tem pa je bistvo socializma, za kakršnim teže in ga grade vsi jugoslovanski narodi. MILOŠ MACAROL «Lacrosse», hokeju podobna igra, je najstarejša igra, ki jo poznajo v Severni Ameriki, ki pa si vendar pridobiva ved-no novih ljubiteljev, tako v Združenih državah kot v Ka. nadi. «Lacrosse» je moderna vrsta «stickballa», igre, ki je bila že več sto let stara, ko jo je videl igrati De Soto, ko je vodil 1. 1540 neko špansko odpravo na jug Severne Amerike. Danes ima v Združenih državah več kot 40 kolegijev in osvojila Leta 1880 pa so ga pričeli igra. ti tudi v Združenih državah in sicer v Bostonu. Kmalu se je razširila igra tudi na An-gleško. V začetku so «baggataway» ali cstickball« igrali prosto, brez cilja. Pred in po igri so indijanska plemena priredila svečanosti in obrede. Obseg 75 srednjih šol svoja moštvo 1 igrišča in število igralcev je bilo skoro neomejeno Zato se je kaj pogosto zgodilo, da je na vsaki strani igrišča, dolgo, ga 8 do 16 Um, igralo po 200 igralcev. Zadržavanje igralca in suvanje je bilo dovoljeno in zato tudi ni bilo posebej pre. povedano poškodovati nasprotnika. Ce je na primer kak igralec pobral žogo z usti, so ga pričeli nasprotniki davRi toliko časa, dokler je ni izpljunil iz ust. Za žogo se je borilo hkrati na stotine igralcev. Palica za «lacrosse» je dolga 91,44 cm, podložena glava pa je debela od 152,4 do 304,8 mm. Na palici je «žep», v katerem nosijo majhno žogo iz mehkega gumija. Igrišče za «lacrosse» je zdaj 190 m dolgo in 18 do .21 m široko. Goli imajo mrežo kot pri hokeju in so oddaljeni eden od drugega 24 m. Igralci tekajo po igrišču z žogo, katero nosijo, v žepu na palici, jo podajajo soigralcu ter jo skuša, jo vreči v nasprotnikovo mrežo. Moštvo je sestavljeno iz de. setih igralcev z vratarjem vred. 2oge se igralci ne smejo dotakniti z roko — to pravico ima edino vratar — lahko pa jo brcajo. Igra s štirimi pre. sledki traja 60 minut. Igralci imajo na rokah debele roka. vice, na glavi čelado, preko o-braza pa zaščitno masko. Baltimore je bil dolgo časa središče «lacrossa» v Združenih državah, ki ga je univerza Johna Hopkinsona igrala že od 1. 1888. Moštvo te univerze je 18 krat zmagalo na medkole-gijskih prvenstvih in leta 1928 in 1932, ko so «lacrosse» igrali na olimpiadab, tudi na olimpijskem tekmovanju, »Lacrosse« danes nikakor ni več (najbolj surova igra na svetu«, za kar je nekdaj velja- «lacrosse». Kako je ta igra priljubljena, posebno pri ženskah, je razvidno iz dejstva, da je v «Ameriški ženski zvezi za lacrosse« (United States Women’s Lacrosse Association) včlanjenih 50 šolskih in kolegijskih ekip. V vzhodnih ameriških državah je ta igra naj. bolj priljubljena, vendar se širi tudi proti zahodu. «Lacrosse», kot so ga igrali v začetku, je bil poznan akot najbolj surova igra na svetu«. Kanadski zvezi za «lacrosse« gre zasluga, da je izdelala pra. vila za igro, s katerimi so «la. crosse« poenostavili Igralci morajo biti predvsem hitri in spretni. Vendar pravijo, da je potrebna pri tem športu «od. ločenost kot pri košarki in u-daree kot pri nogometu«. Osnovna pravila so ista kot pri hokeju. Glavna razlika je, da igrajo z nogo. Pri igri uporabljajo z blagom preoblečeno palico, s katero prenaša-jo ali suvajo žogo. Igralci so čim manj oblazinjeni, dr dosežejo čim večjo hitrost, pravila dovoljujejo ovirati soigralca, prekrške pa kaznuje, jo z začasno izključitvijo. Ko je kaznovani igralec v kazen-skem prostoru, njegovega mesta v moštvu ne zasede re. zervni igralec. Igri so dali ime francoski prebivalci Kanade. Ko so videli kanadske Indijance igrati surovo igro, ki so jo ti imenovali «baggataway» ,jim je uga. jala. Prilagodili so pravila svojemu okusu in jo pričeli tudi sami igrati. Preimenovali so jo «la crosse«, kar pomeni v francoščini palica. Leta 1867, ko so posamezne kanadske pokrajine spojili v dominion, je postal «la crosse* z zakonom kanadskega parlamenta kanadska narodna igra. la, saj kažejo statistike, da se pripeti pri tej igri mnogo manj nesreč kot pri vseh dru-kih igrah. Vendar pa «lacros. se« še ni popolnoma izgubil svoje povezanosti s prvimi igralci igre — z Indijanci. Ne. ko pleme kanadskih Indijan. cev je še vedno edini izdelo. valeč palic za «lacrosse» v Severni Ameriki- vali nad osemsto otrok v starosti 2-3 let, kako dolgo spijo in so videli, da znaša povprečno čas spanja 13 ur na dan. Toda nekateri otroci so spali v 24-urni periodi samo osem ur, medtem ko so drugi rabili za spanje celih sedemnajst ur. Torej ogromna razlika! V končni tabeli pa ni ostalo od vseh teh individualnih razlik nič drugega kot ena sama številka: otrok v starosti dveh do treh let spi povprečno trinajst ur na dan. Spanje je prav tako kot jed fiziološko dogajanje. Zdaj ga potrebujemo več, zdaj manj in potreba po spanju je v tesni zvezi z rastjo otroka. So otroci, celo dojenčki, ki že od vsega početka malo spijo, a so kljub temu zdravi in dobro uspevajo, so pa zopet otročički, ki skoro ves dan spe. Ne bodimo torej v skrbeh, saj otrok ni tstroj. Individualne razlike tudi v poznejšem življenju ne izginijo, saj je na primer znano, da je spal filozof Schoppenhauer celih dvanajst ur, medtem ko je Edisonu zadostovalo le pet ur, da se je dobro naspal in spočil. Vprašanja torej, kako dolgo mora spati vaš otrok ne more nihče odgovoriti, ne zdravnik, a še manj statistične tabele. Sledite vztrajno otrokovim navadam in spoznali boste, da je deseturno spanje za vašo hčerkico popolnoma dovolj* pa četudi veste, da spi sosedova hčerka, ki je prav toliko stara kot vaša, po dvanajst ur. Novorojenček se nahaja tako rekoč v somraku med spanjem in bedenjem, saj spi skoro ves čas in le glad ga zbudi, ko pa postaja starejši, spi manj. Cesto opazujemo, da gre dveleten otrok rajši pozneje v postelj, kot bi to morda želela mati, ko pa bo otrok star štiri leta, ga pa bo spanec že prej premagal in bo spal tudi dalj časa. Cesto si delajo matere skrbi o tem, kako naj otrok leži med spanjem. Lega med spanjem ni bistvenega pomena in precej razširjeno mnenje, da se bo dojenčkova zaglavnica sploščila, če bo stalno ležel na hrbtu, ne drži. T° se pozneje vse zravna in starejši otroci prav tako njed spanjem stalno menjujejo lego, kot to delajo odrasli ljudje. Nekateri otroci ležijo ponoči radi na trebuhu. V takih primerih ne sme biti blazinica premehka, sicer se utegne zgoditi, da se bo otročiček zaril z glavo pregloboko v blazino in ne bo dobil dovolj zraka za dihanje, saj še ne more glave prav dvigati. Vsaka mati ve, da ima otrok določene navade in opravke predno zaspi: zdaj hoče kozarec vode ali poljubček, zdaj si zaželi medvedka, da bi spal z njim. Nekateri otroci so pa v tem pogledu precej zahtevni in hočejo, da jim ponavljamo dan na dan iste ceremonije, brez katerih nočejo in ne morejo zaspati. Vse to zahteva od staršev precej potrpežljivosti, ki pa ne bo zaman, saj pride končno do uravnovešenja živčevja, ki je potrebno za nemoteno spanje. Otrok naj zaspi z lepo mislijo, poslednjih minut pred spanjem naj ne spremljata zlovoljnost in prepir, temveč radosten spomin na minulo ter veselje nad prihodnjim dnem. V spanju ne raste samo telo, ampak se razvija tudi duševnost zato torej ni vseeno, v kakšnem okolju klije otrok. Skrb in nevolja naj ne zasenčujeta spanja, veselje in ljubezen bodita most iz resničnosti v kraljestvo spanja. Ce le razmere dopuščajo, naj otrok spi sam v svoji sobi. V sodobni londonski otroški bolnišnici Guy’s Hospitat si prizadevajo, da se mah pacienti počutijo kot doma in prosijo njHiove matere, naj tudi one pomagajo pn njihovi negi. Trije fantki se v londonski bolnišnici za otroke igrajo zdravnika, bolnika in Iv^l ni^ankn l-K jw| Vremenska napoved za danes: napovedujejo še vedno spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi padavinami. Temperatura brez bistvenih sprememb. Najvišja včerajšnja temperatura v Trstu je bila 15.6, stopinje; najnižja pa 12.8 stopinje. TRST, torek 7. aprila 1953 PRIMORSKI DNEVNIK RAIHO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.40: jj , 20-00: Jugoslovanske narodne pesmi in plesi. 30'Schu- Koncert sopranistke Ondi ne Otta. — Trst I- 1 • • __ man: Koncert št. 4 v a-m olu za klavir in °r ® * Slovenija: 16.00: Koncert slovenske komorne g 13. POt/RflUO ROLO ITALIJANSKEGA TOOGOH/lETlUEGfl PRPEUSTM Med Triestino in Udinese zmagali tradicija in pravica Tržačani so več napadali) Furlani pa so pokazali zrelejši nogomet TRIESTINA - VDINESE 1:1 (0:0). — GOLI: v drugem polčasu v 3’ Mozzambani (U); v 45’ Curti (T), — TRIESTINA: Nuciari; Belloni, Valenti; Petagna, Reruglio, lnvernizzi; Bo-scolo, Curti, La Rosa, Soerensen, De Vito. — UDINESE: Pin; Zorzi, Toso; Moro, Tubaro, Menegotti; Ploeger, Szoke, Dorin, Bacchetti, Mozzambani. — SODNIK: Valsecchi iz Milana, — KOTI: 10 : 5 za Triestino. Kot kobilice so se v nedeljo spravili Furlani na naše mesto. Povsod jih je bilo dovolj in če jih že kdo ni videl, jih je pa prav gotovo slišal, saj so se širokoustili na vse pretege. Pa kdo bi jim zameril, kibici so povsod enaki, posebno kadar gre za «derby» tekme. Na stadionu pri Sv. Ani, ki je bil poln kot že dolgo ne, so zasedli vse «strategične položaje« tako, da so povsod štrlele iznad glav črno-bele zastave, med katerimi nekatere z mrtvaško glavo na sredi. Brez dvoma so videmski navijači hoteli s tem mrtvaškim znakom napovedati poraz Triestine, vendar tega v svoji prislovični zvitoreposti niso povedali, računajoč po tihem tudi na obratno možnost ali pa na zlato sredino. Na vsak način so prihod igralcev na igrišče pozdravili s huronskim vpitjem in s tem že takoj v začetku ustvarili dogajanju na igrišču primemo psihozo, ki je držala gledalce v Sahu ves prvi del tekme. Izbira igrišča je pripadla zebrastim gostom. Prvi udarci so nervozni, tipajoči. Toda obe moštvi kmalu uredita svoje vrste in igra postaja vse bolj kombinatorna. Udinese osvaja teren z dolgimi in točnimi pasovi. njeni igralci se dobro postavljajo, žogo obvladajo z lahkoto, so nagli in prodorni, toda pred golom neodločni in zato malo streljajo. Nasprotno je z domačini. Teren osvajajo s solo akcijami, mnogo mečkajo, pogosto netočno podajajo, toda vsaj v prvem delu igre mnogo streljajo in iz vseh pozicij. Tako ima vratar gostov mnogo več dela kot njegov tržaški kolega, čeprav je že v prvi minuti moral interveni- REZULTATI »Como-Atalanta 2-1 »Inter-Roma 1-0 *Juventus-Spal 2-2 »Lazio-Milan 0-0 Napoli-*Novara 1-0 »Palermo-Torino 1-1 Sampdoria-*Pro Patria 1-0 •Triestina-Udinese 1-1 rati in čeprav je že v 5. minuti moral v lastno mrežo po žogo, ki pa zaradi predhodnega off-sidea ni bila priznana za gol. Najprej ima ugodno priložnost lnvernizzi, za njim pa Petagna, katerega oster strel odbije Pin s težavo. Po Inverniz-zijevi zaslugi stopi v akcijo De Vito s strelom atomskega tipa, potem krasen kombiniran prodor De Vito-Soerensen-La Rosa, ki se konča v nič (kolikokrat). Tržačani bodrijo svoje. Furlani so kot kokoši okrog svojih mrtvaških zastav v boječem pričakovanju najhujšega. V 24. minuti jih oblije mrzel pot: Curti, ta resnični mojster lepe igre in dovršene tehnike, spelje s svojim ritmičnim plesom na led kar 5 ali 6 gostov in iz 16-metrovke strelja nizko. Pin pričakuje strel na svojo levo stran, toda Cur-ti ga obrne na njegovo nezavarovano desno. Zoga leti v prazen gol, toda v mačjem skoku jo Pin zadrži na gol-črti. Sledi nekaj nevarnih prodorov hitrih in preciznih gostov, ki jih tržaška obramba zadrži, čeprav je že po njenih prvih kontaktih z žogo opaziti, da je zelo nesiguma. Triestina je spet v napadu. La Rosa pošlje oster strel v zunanjo stran mreže in kmalu nato zgreši žogo po uspeli kombinaciji z Bo-scolom. Odmor. Napravimo kratek obračun, med tem ko igralci v evojih kabinah žvečijo kislo limono. Da je Udinese v formi, smo vedeli, vendar nas je kljub temu presenetila. Njeni igralci so žilavi dečki, željni zmag in la-vorik. Igrajo z veliko ambicijo, prav tako pa tudi z znanjem. Njih igra je preprosta in lepa za oko, polna duhovitih prodorov, vemdar revna na tehniki in učinkovitosti. Prav zaradi tega so njeni napadalci zapravili nekaj ugodnih priložnosti v prvih minutah igre, ko so verjetno hoteli Triestino presenetiti. Končno ugotovitev za njih prihranimo za konec. Tržačani se ne izdajo. Taki so kot vedno: mečkači, samo-zaljubljeni individualisti, brezglavi nabijači, neprecizni strelci, pri vseh teh napakah pa kljub temu srčni borci. Zaradi tega so prevladovali v napadu, toda njih prevladovanje je že od vsega početka kazalo znake napora, v nasprotju s Furlani, ki so igrali sveže in ustvarjali vtis, da bodo šele v drugem delu dali vse iz sebe. Začetek drugega polčasa. Žoga je na sredini. V 3. minuti prodre nevarni Madžar Szoke v Nuciarijev kazenski prostor, toda branilec Valenti ga nepravilno ovira. Kazenski strel skoraj vzporedno z gol-črto. Zoga je nizka, ne premočna, ne preslaba, Čudežno najde pot skozi več parov nog, dokler ne pride na čevelj levemu krilu gostov, ki ji zada milostni udarec. Furlani vodijo. Na stopniščih se dvignejo visoko v zrak črno-beli prapori z mrtvaškimi glavami. Navijači iz Vidma so blaženi in skupina pobalinov, ki jim je prav pod nos molila »slanika v kletki« (skupno s polento zafrkljiv simbol za Furlane), jo je jadrno popihala med svoje. Furlani pritiskajo še naprej. Zdelo se je, da bodo rezultat vsak hip povišali. Njih svežina iz prvega polčasa prihaja vse bolj do izraza. Z lahkoto prehajajo Tržačane, ki se utrujeno in okorno gibljejo po igrišču. O-bramba domačih ima polno dela, toda njena igra je vredna vsega usmiljenja. Običajno solidni Belloni nima nobenega odboja, krila ga z enostavnimi triki prehajajo; Valenti igra nevarno, skoraj vtsaka njegova intervencija rodi kazenski strel; Nuciari je nesigu-ren, nervozen. Niti Feruglio ni v formi. Na trenutke postaja igra groba, predvsem po zaslugi Furlanov. Okrog 20. minute odbije lnvernizzi žogo s same gol-črte. Pritisk Furlanov traja že pol ure. Bliža se konec. Furlani si ga žele kot zla-torumene polente, Tržačani se ga boje kot kuge. Zgubiti obe točki, pomeni vzeti v roke pero in si počasi zapisovati smrtno obsodbo. Toda tu pride do nepričakovanega obrata. Furlani začno zavlačevati. Zoge pošiljajo v aut. 7 igralcev se pomakne v obrambo. Utrujeni Tržačani začutijo, da je pritisk gostov popustil in se s poslednjimi upi in tudi-poslednjimi rnočmi vržejo v napad. Začne se pravcato obleganje furlanskega svetišča. Zoga je stalno na furlanski polovici. Napadalci in krilci Triestine streljajo kot blazni, toda vse jim gre narobe. Zoga kot začarana ne najde dostopa do vrat. Mnogo prekrasnih priložnosti (kdo hi jih našteval) gre v zgubo. Po zapravljenih prilikah se odlikuje La Rosa, za njim Bosco-lo, pa Soerensen in De Vito. Curti malo strelja in skupno s Invernizzijem in Petagno več gradi. Pin ubrani strel na sami gol-črti. Zoga se mu izmuzne iz rok. Zdi se, da je preko črte v golu, toda sodnik pravi da ne. Cas teče. Minuta za minuto gre v izgubo. Vse gleda na uro; sodnik publika in tudi igralci. Kazalec je na 44. minuti drugega polčasa. Pred golom Furlanov je gosto. Boscolo strelja proti golu. Žogo nekdo odbije. Na 10 metrov jo dobi Curti. Oster, nizek strel pretrese Pinovo mrežo. Žvižg. Zoga na sredino zelenega polja in ponoven žvižg, tokrat dolg in zategel kot tovarniška sirena. Konec. Vse naenkrat: gol, izenačenje, žalost (Furlanov), veselje (Tržačanov) igralcev in občinstva. Zmagala je tradicija in če hočemo biti nepristranski, tudi pravica. Triestina je imela več priložnosti za gol, Udinese pa je pokazala zrelejši nogomet. Od Furlanov najboljši Zorzi v obrambi, Tubaro in Moro v krilski vrsti, Szoke in Bachetti v napadu. Pri domačih siva povprečnost, prizadeven in povsod prisoten lnvernizzi, inteligenten in eleganten Curti, garač in simpatičen Petagna. In še zaključna ugotovitev: Udinese igra po sistemu, ima kot se reče — šolo, pozna, se roka izkušenega trenerja Oli-vierija. Ena točka za domače ni mnogo, toda boljše kot nič, posebno še, če je takorekoč prišla takrat, ko že nihče več ni nanjo računal. Sedaj je Triestina samo s 25 točkami na 11. mestu. Za njo imajo tri moštva po 24 točk, dve po 22 točk in eno 21 točk. Vse to tvori rep, ki se bo z zaključkom tekmovanja obvezno skrčil za dve moštvi. Upajmo da helebardarji ne bodo med njim. čeprav jim ni z rožicami postlano. V ostalem je bila tudi pretekla nedelja suha na rezultatih. Vodeča moštva so si z muko priborila nekatera po dve, druga po eno točko. Za presenečenje je poskrbela Sampdoria, ki je Pro Patriji ne njenem igrišču odžrla obe točki, marsikateremu izmed milijonskih lovcev na srečo pa «13» in vse visokoleteče načrte. Bologna-Fiorentina 2:1 (2:1) Današnja tekma med Bologno in Fiorentino, ki je bila odigrana z enim dnevom zaostanka, je zmagala Bologna z rezultatom 2:1. j- k LESTVICA Inter 28 18 7 3 41 18 43 Milan 28 15 7 6 52 26 37 Juventus 28 14 8 6 65 34 36 Bologna 28 15 4 9 45 34 34 Napoli 28 12 9 7 41 35 33 Roma 28 12 6 10 42 37 30 Lazio 28 11 5 12 34 37 27 Udinese 28 9 9 10 37 44 27 Atalanta 28 8 10 10 42 46 26 Fiorentina 28 8 11 9 23 37 26 Triestina 28 8 9 11 41 44 25 Torino 28 8 8 12 33 38 24 Palermo 28 8 8 12 34 44 24 Samp. 28 7 10 11 26 35 24 Spal 28 5 13 10 30 34 23 Pro Patria 28 7 8 13 35 50 22 Novara 28 7 8 13 31 45 22 Como 28 8 5 15 22 36 21 Slovensko - hrvatska nogometna liga REZULTATI: Rudar-Zelezničar 3:0 (1:0) Tekstilac-Metalac Sibenik-Slavija Proleter-Kvarner 1:0 (0:0) 5:1 6:0 (3:0) V Bellinzoni prvi Racing, drugi BSK BELLENZONA, 6. — V mednarodnem mladinskem turnir, ju v Bellinzoni je zmagal pariški Racing, ki je v finalu igral neodločeno 0:Q z beograj. skim moštvom BSK. Prvo mesto je bilo prisojeno Racingu, zaradi boljšega količnika golov. Tretje mesto si je zagotovila Bologna z zmago nad Bel. linzono 2:1, sledijo pa Char-leroi, Rapid (Dunaj), Brescia in Zug. Včeraj se je obnovilo tekmovanje v slovensko-hrvatski nogometni ligi. Rezultati so bili naslednji: Odred:Branik 4:1 (0:0) ODRED: Bencik, Fajon, Pi-skar, 2umbar, Lesjak, Osrečki, Zivotič, Toplak, Kumar, Ha-cler, Belcer. BRANIK: Filipančič, Petek, Hercmanski, Saho, 2elezinger, Pavlovič, Najberg, Gandžija, Bizjak, Cučko, Vitek. Sodnik: Matovioovič z Re- ke, stranska: Grošelj in Perko. Strelci: v 52. min. Bizjak za Branik ter v 57. min. Piskar iz enajstmetrovke, v 68. Zivotič, v 70. Toplak in v 89. Ha-cler za Odred. Kakor je bilo pričakovati, tekma ni nudila na oko lepega nogometa, bila pa je izredno razburljiva, ostra in živahna. To je razumljivo, če pomislimo, da je bila ta tekma verjetno odločilna glede tega, katero izmed obeh moštev bo zastopalo Slovenijo v kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v prvo zvezno ligo. LESTVICA: Proleter 10 8 1 1 34:10 17 Odred 10 7 0 3 26:13 14 Tekst ilac 10 5 2 3 17:12 12 Šibenik 10 5 2 4 29:19 12 Branik 10 5 1 4 18:19 11 Kvarner 10 3 2 5 10:16 8 Metalac 10 2 3 5 10:14 7 Železničar 10 2 3 5 9:17 7 Rudar 10 3 0 7 14:26 6 Slavija 10 2 2 6 13:25 6 s/ Čuden predlog za evropsko ligo LONDON, 6. — Bivši slavni srednji krilec Arsenala in angleške reprezentance Bernard Joy, ki je danes športni sodelavec londonskega lista «Star», je predlagal osnovanje evrop. ske nogometne lige, v kateri bi tekmovalo 8 angleških, 4 škotski klubi ter 8 najboljših moštev s kontinenta. Po njegovem mišljenju bi prišli s kontinenta vpoštev: italijan. ski moštvi ftTurino« in «Ju- ventus«, potem «Austria», «Real» (Španija), pariški «Ra. cing«, švedski «Malmoe» in «Norvkoeping», švicarsko mo. štvo Grashopers, neko dansko in več nemških klubov. Vsako leto po končanem prvenstvu bi zadnji dve moštvi izpadli. Opaziti je, da ta nekdaj odlični igralec, sedaj ni tako dober mojster v svojem poslu. Namerno ali pa zlonamerno preide uspehe jugoslovanskega in madžarskega nogometa. Vsem je znan rezultat z olimpiade, ki je lahko hkrati najboljše merilo. Ne jemati vpoštev ju. goslovanskih in madžarskih moštev pomeni, da se organizacija okrog evropske lige ne jemlje resno niti trezno. Nausch sestavlja evropsko reprezentanco DUNAJ, 6. — Avstrijski zvezni kapetan Walter Nausch, ki je bil skupno s francoskim trenerjem Gastonom Barreau-jem določen, naj sestavi nogometno moštvo evropskega kontinenta, ki bo 21. oktobra nastopilo v Londonu proti angleški državni reprezentanci, je že začel z delom. Pravi, da bo predvsem opazoval najboljše igralce Avstrije, Italije, Zahodne Nemčije, Madžarske in Jugoslavije, medtem ko bo njegov francoski kolega pazil na Francoze, Spance, Belgijce, Portugalce, Švicarje itd. Verjetno bodo nogometaši, ki jih bo predlagal Nausch, odigrali tekmo z igralci, ki jih bo predlagal Barreau in po tem srečanju bodo sestavili dokončno postavo kontinenta. Nausch bo opazoval tekme med Madžarsko in Avstrijo 16. aprila, med Italijo in Madžarsko v Rimu in med Jugoslavijo in Walesom v Beogradu. Jugoslovanski nogometaši gostujejo v tujini Kolesarska dirka Pula Labin-Pula Na 86 km dolgi progi Pula. Labin-Pula se je danes pomerilo 40 kolesarjev petih društev iz Slovenije in Hrvatske. Zmagal je Smercan (Reka) pred Kplcino (Reka), Braia. nom (Reka) in Vaičičem (Pula). Nogometne ekipe Crvene zvezde, Partizana, Hajduka, BSK, Lokomotive in Vardarja že nekaj dni nastopajo po raznih krajih Nemčije, Belgije in na Bližnjem vzhodu. O prvih tekmah smo dobili tale poročila: Werder (Bremen):Crv. zvezda 4:1 (2:0) Svojo prvo tekmo na turneji po Nemčiji in Belgiji je odigrala Crvena zvezda v Bremenu proti Werderju, s katerim je že leta 1951 izgubila z rezultatom 3:1. Nemški nogometaši so sedaj na tretjem mestu severne nemške lige. Po poročilih je Crvena zvezda razočarala številne gledalce. Edini gol je dosegel Djajič iz enajstme-strovke. HaJduk:Stuttgart 2:1 (1:1) Gole za Hajduk sta dala Ma-tošič in Luštica. Lokomotiva:Augsburg 2:2 (1:1) Gole sta dala Belin in Firm. Najboljši igralec v tekmi je bil vratar Nežmak. Vardar:Damask 3:0 Pred 15.000 gledalci j« ekipa Vardarja iz Skoplja premagala v Damasku moštvo sirijske civilne policije s 3:0. BSK:Union 3:1 (1:0) V okviru proslave 60-letnice berlinskega nogometnega kluba Minerva 93 se je BSK srečal v prvi tekmi s prvakom berlinske lige ekipo Union 06. Zmagal je BSK s 3:1 (1:0), gole pa so dali Jocič, Panič in Kovačevič. Crv. zvezda-Meiderich 3:2 (1:2) Viena:BSK 2:2 (1:1) Vojvodina:Sturm 3:2 (1:0) Po zadnjih vesteh o današ. njih tekmah lahko sklepamo, da je bil velikonočni ponedeljek črn dan za jugoslovanske nogometaše. BSK je v Braunschweigu izgubil s klu. bom «Eintracht» z 1:4, Lokomotiva pa v Dortmundu proti domačemu moštvu «Borussia» z 1:2. Partizan je doživel visok poraz v Anversu v igri z mest. no reprezentanco, izgubil je z rezultatom 2:6. Samo Hajduk je zmagal v Stuttgartu z rezultatom 3:2. mladinsko moštvo BSK, ki je v Bellinzoni igralo neodločeno s pariškim Racingom. RIO DE JANEIRO, 6. — «A-merica Football Olub« iz Ria bo v kratkem odpotoval na turnejo v Turčijo, kjer bo odigral štiri tekme. Po gostovanju v Turčiji ho brazilsko moštvo nastopilo še v Grčiji, verjetno pa tudi v Avstriji, Franciji in Italiji. 2ENEVA, 6. — Na ženevskem mednarodnem mladin. skem nogometnem turnirju je zmagal milanski Inter, ki je v finalu premagal nemško mo-štvo Ulm z 2:1. Na tretjem me. stu je švicarski klub Servette, na četrtem Madrid, na peten Milan, na šestem Marseilles, na sedmem La Chaux de Fonds ,na zadnjem pa San Remo. GORIŠKI NEDELJSKIgPgjS Legnano-Pro Gorizia^3j Pro Gorizia v nevarnih v° Po nepričakovanem nedeljskem porazu je položaj Pro Gorizie nevaren. Ce namreč izgubi še preostale tri tekme, tri ekipe, ki so za njo na lestvici, pa zmagajo, bo pro Go-rizia morala zapustiti prvenstvo četrtega razreda. Upajmo, da se to ne bo zgodilo, saj ima Pro Gorizia prihodnjo nedeljo precej lahko tekmo na domačem igrišču s Pon-ziano iz Trsta. V nedeljo je Pro Gorizia nastopila v sledeči postavi: But-tignol; Venuti, Zandomeni, Tulissi, Furlan, Bosco; Franz, Brancolini, Gratton, Medeot, Di Biagio. Goriška enajstori-ca je pokazala na igrišču v Legnagu precejšnje tehnično znanje; najboljši je bil napadalni kvintet, ki pa ni znal izkoristiti vseh možnosti, do-čim so se ta dan pokazale hibe v obrambi; Venuti se ni dah znašel brez odsotne^ ta in je tudi povBO‘1 ^ gol. Srednja vrsta P 1 je • negotova; Prav a. delo domacun » precej olajšalo dalcem, ki so se * '’S°jveh borili za pridobitev dragocenih točk. Kronika prvega pol ... zanje be* PRVENSTVO FLRJ v cross countryju Sigurna zmaga Mihaliča na 8000 metrov - Segedin se vrača v formo SUBOTICA, 6. — V Subotici je bilo 8. prvenstvo Jugoslavije v teku čez drn in strn (v crossu). Sodelovalo je okrog 2.000 atletov in atletinj. V naj. zanimivejšem tekmovanju na 8 km je med 18 tekmovalci si. gumo zmagal Franjo Mihalič. Mihalič je pretekel progo v ze. lo dobrem času 24:26,6. Drugi je bil Cetinič 25:12,0, 3, Stefanovič 25:32.0. Potem so se zvrstili Toldi (Spartak), Mlinarič (Kladivar), Bašič (Partizan) itd. Moštveni zmagovalec je Partizan z 12,2; 2. je Spartak s 35; 3. Kladivar z 39 točkami. Atleti so pokazali dobro for. mo tudi v tekmovanju na 4.000 m. Najboljši je bil Segedin, ki je dosegel čas 11:57,4. V tekmo, vanju žensk na 1,500 m je zma. gala Mira Tuce iz Sarajeva. Tekmovalka iz Ljubljane Bla. Delen uspeh je doseglo tudi I ževa je bila druga, tretja pa Sovražniki sodelovanja Goriški italijanski šovinistični visokošolci so poslali kongresu italijanskih visoko-šolcev v Montecatini, na katerem je prisotna tudi j u-goslovanska visokošolska delegacija, ki je v pozdravnem govoru poudarila potrebo zbli-žanja in sodelovanja med obema državama, protestni telegram, v katerem protestira proti prisotnosti jugoslovanske delegacije in njenim «hi-navskim izjavama o ((zaželenem sporazumna, ker da je tak sporazum nemogoč, dokler ne bodo jugoslovanske oblasti vrnile ((deportirancev in italijanskih krajev». Dogodek bi sam na sebi ne predstavljal tolikšne resnosti, če bi ne bilo naziranje smrkavih in golobradih goliardov posledica hujskanja odgovornih vodilnih goričkih šovinistov, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je šovinistična mržnja do Slovencev stvar preteklosti in plesniva navlaka v goriški stvarnosti. Italijanski šovinizem pomešan z imperializmom je danes prepreka sodelovanja z Jugoslavijo in prepreka krepitve protinapadalne fronte v tem tako ogroženem delu Evrope. Z odkrito željo, da se ruski napadalni sili postavi bran in da se preneha s sovražno politiko dveh sosedov, je Jugoslavija že neštetokrat ponudila roko sprave italijanskim voditeljem, ki pa so jo vselej zavrnili. Zato se marsikdo čudi italijanskemu stališču, toliko bolj ker je Italija prav tako ogrožena kot Jugoslavija. V njenem interesu je, da spremeni smer svoje zunanje politike in da napravi t> Gorici konec šovinističnim izlivom! Izlet na Nevejsko sedlo Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 12. aprila izlet na Ne. vejsko sedlo, kjer bodo mednarodne smučarske tekme. Pri. jave sprejema za Gorico urar Darko Šuligoj v Ulici Carduc-ci in Kmetsko-delavska zadruga v Standrežu, Vpisovanje do srede 8. aprila; cena za člane 750 lir za ostale 850 lir. Odhod s Travnika ob 5.30. Opravljeni pismeni izpiti za stalna učiteljska mesta Ustne Izpite bodo prijavljene! imeli od 14. aprila do 7. maja GORICA, 6. — Tudi v goriški pokrajini so bili preteklega februarja pismeni izpiti učiteljskega natečaja za stalna mesta, h katerim se je prijavilo 165 učiteljev. Natečaj je razpisan za 20 službenih mest. Pismene izpite so ugodno položili: Dorica Ballaben, Dionizija Bum-txhio, Tatjana Bednarik, Nerina Braini-Fabbro, Pierina Bresciani-Cerni, Milan Bresciani, Luisita Calabrese, Franca Marija Calcagno, Dominik Cardillo, Lidija Celie-Germek, Marija Roza Colarini, Licia Corselli, Emilija Crall, Jurij Dellago, Licia Dilena, Julija Dinelli, Danilo Dissette, Biuno Dovier, Bruno Dreossi, Rosetta Fain, Edvard Fedele, Anamarija Fini, Jolanda Fo-schiatti-Cernigoj, Elza Furlan, Gallo Sacardicchio, Iris Gerin, Jordan Gregoret, Jordan Gro-nelli, Silvija Grusovin, Marija Gueli, Evgenija Guidarelli, Gladiš Lovretič, Carmen Ma-rega-Martinis, Jone Mari, Ana Marini-Moretti, Anamarija Ma- j riotti, Iride Marši, Kamila Medeot, Fulvij Miani, Libera Mi-cheli-Madotto, Silvia Movia-Gabutti, Eleonora Načič, Marija Novoni, Jožica Nulli, Anamarija Pellegrini, Elvira Pel-lis, Raskalina Pascarin-Gallius-si, Klavdija Peteani, Hubert Podbersič, Livija Portelli-Mar-tinis, Italica Quali-Caenazzo, Ana Restaino, Eda Ria, Roza Roberto, Adolf Rosini, Evgen Sbrizzai, Evelina Scarel-Ra-venna, Julijana Spinetti, Adolf Vezil, Antonija Višin, Božica Visintin, Emil Vogrič, Zdenko Vogrič, Alojz Zanetti, Marija Zorzon in Lavra Zotti. Teh 66 učiteljev bo polagalo ustne izpite v skupinah po štiri od torka 14. aprila do 7. maja t. 1. popolnoma uresničil. Čeprav je že v soboto bilo zelo oblačno in so po suhem obdobju vendar začele padati prve kaplje, smo se dežja le prekmalu razveselili. V nedeljo se je sicer pooblačitev nadaljevala, toda ni bilo dovolj za zemljo, ki potrebuje obilnega spomladanskega dežja. Nekaj kapljic je preplašilo izletnike, predvsem pešce, ki se niso upali daleč iz mesta ter so jo mahnili kvečjemu do Ločnika, na Oslavje in v Stan-drež. Gostilne tudi v 'Gorici so bile polne izletnikov iz tujine. Kmetje žalostno zmajujejo z glavo ob čudnem vremenu in upajo, da se bo vreme vendar spremenilo in da bo dež v kratkem- napojil posušeno zemljo. Le oškropljeni pirhi! GORICA, 6. — pregovor »suhe palme — mokri pirhi« se vsekakor na velikonočno nedeljo v Gorici in okolici ni GORICA, 6. — Od 4. do 11. maja bo na vojaških uradih ali na pristojnih orožniških stražnicah pregled nabornikov rojenih v tretjem štirimesečju leta 1931. Vsi tisti mladeniči, ki želijo biti nabora oproščeni ali pa se kasneje prijaviti, morajo vložiti pismeno prošnjo do vključno 3. maja. Prav tako bodo morali vložiti prošnjo do tega datuma vsi visokošolci, za katere je dovoljena odložitev nabora. Nesreča na Korzn Razdelitev davka na vozove na živinsko vprego Pokrajinski svet je razdelil davek na vozove z živinsko vprego za leto 1953 v nasled. nji meri: Občina Doberdob: vsota 10.000, višina trošarine 0,080; občina Dolenje: vsota 586.484, trošarina 0,490; občina Gorica: vsota 44.439,953, trošarina 37.330; občina Ronke: vsota 5.001,665, trošarina 4,200; občina Steverjan: vsota 271.027, trošarina 0,225; občina Sovod-nje: vsota 536.205, trošarina 0,450. GORICA, 6. — V soboto se je na Korzu blizu pokrajinske palače dogodila prometna nesreča, ki je povzročila več besed in prepira kakor pa škode. Proti centru mesta sta se v malem tovornem avtomobilu vozila njegov lastnik 32-letni trgovski zastopnik Meoz-zi iz Trsta in Goričan Enio Mancini. Naenkrat pa jima je pot prekrižal 56-letni Giorgio Padovan, trgovski pomočnik pri tvrdki Orzan na Korzu Italia. Na kolesu se je Padovan pripeljal na Korzo in ker se je namenil v mesto je hotel na desno stran ulice, kot predpisujejo cestna pravila. Toda naenkrat je pred seboj zagledal mali tovorni avtomobil, katerega šofer nikakor ni mogel preprečiti trčenja. Sunek avtomobila je prevrnil Padovana na asfaltirano cesto. Pri padcu si je ranil medenico, zaradi česar bo moral ostati v bolnici vsaj teden dni. Avtomobil je prešel obcestni nasad in se zaletel v drevo, vendar sta oba potnika ostala nepoškodovana. Medtem ko so čakali na avto Zelenega križa, se je vnel precej hud prepir med nekim industrijcem iz Gorice in dvema potniko ma «Fiat 500», ki je seveda privabil pažnjo mnogih sprehajalcev. Padec pri igranju Mala Loredana Donati iz Ul. Garzarolli 4 se je včeraj popoldne igrala na vrtu z drugimi otroki svojih let. Pri skoku čez zidu pa je deklica padla in udarila z obrazom ob tla. Pri padgu si je ranila levo o-ko z nekim koničastim kamnom, ki je štrlel iz zemlje. Domači so poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je Loredano odpeljal v mestno bolnico k Rdeči hiši, kjer so jo po prvi pomoči sprejeli na oddelek za oči s prognozo 10 dni. Namesto vina je popil pralno tekočino Včeraj opoldne je 9-letni Renzo Romanzin iz Ločnika po pomoti izpil požirek pralne tekočine, ki jo je zame-1 njal s steklenico vina, ki je j ibila na omari Po prvem po-| žirku je občutil hude bolečine v želodcu. Domači so ga pospremili v mestno bolnico k Rdeči hiši, kjer so mu zdravniki izprali želodec. Takoj nato se je njegovo stanje zboljšalo. v Štipendije za raziskovanja Državni svet za raziskovanja v Rimu je razpisal 93 štipendij pri ustanovah ali labo. ratorijih v inozemstvu in Italiji, za študij in raziskovanje v zvezi s tehničnimi in poskusnimi vedami. 93 štipendij je razdeljenih oo določenih skupinah, in sicer: za fiziko in matematiko: 10 štipendij za Italijo in 4 za inozemstvo; za kemijo: 12 štipendij za Italijo in 4 za inozemstvo; za inženirstvo in stavbarstvo: 10 štipendij za Italijo in 2 za inozemstvo; za medicino in biologijo: 24 štipendij za Italijo in 3 za inozemstvo, za kmetijstvo in zootehniko: 10 štipendij za Italijo in 2 za inozemstvo; za geologijo in zemljepis: 10 štipendij za Italijo in 2 za inozemstvo. Natečaj je razpisan na podlagi naslovov in je ločen za Italijo in inozemstvo. Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani, ki so diplomirali na italijanski uni-verzi ali višji šoli po 31. de. cembru 1947, če nameravajo konkurirati za štipendije v Italiji ,ali po 1, januarja 1951 za inozemce. Prošnje je treba vložiti na kolkovanem papirju 32 lir na državni svet za raziskovanja (segretaria generale - Roma Piazzale delle Scienze 7) do 30. maja 1953. Za podrobnejša pojasnila naj se prizadeti obrnejo na pokrajinski inšpektorat za kmetijstvo. K I N O «Ježa rdečih VERDI- 1630: vragov«. VITTORIA. 17: «C a robni vrt«, Gianni in Pinotto. CENTRALE. 17: «Prepovedani sad«, Fernandel in F. Amoul. MODERNO. 17: «Clovek s stolpa Eiffel«, C. Laughton in R. Hutton. Rauh (Dinamo). Tuce je pretekla progo v času 4:00,4, Blaževa 4:42,0, Rauh 4:49,0. Med 28 tekmovalci v tekmo, vanju mladincev na 3.000 m je zmagal član Kladivarja iz Celja Vipotnik 9:20,0, Moštveni prvak v tej disciplini je Kladivar Celje. V tekmovanju mla. dincev na 2.000 m je sodelova-lo 45 tekmovalcev. Med njimi je bil najboljši Brince (Odred Ljub.) s časom 6:11,2. Na progi 800 m je med 19. mladinkami zmagala Senti (Jedinstvo), moštveni prvak pa je Kladivar iz Celja. Brasola zmagal na dirki po Siciliji CATANIA, 6. — S sedmo e. tapo se je danes zaključila ko-lesarska dirka po Siciliji, ki je merila skupno 1155 km. Ztnagal je Brasola. , KpRČpi vrstni red: 1. Elio Brasola (Torpedo) 34.28’06”; 2. Pietro Guidici (Guerra) 34.28’52"; 3. Luigi Mastroianni (Girardengo) 34.29’29”; 4. Pet-tinati 34.30’09"; 5 Benedetti 34.35’50”. LUGANO, 6. — Na kolesarski tekmi po Tessinu je zmagal Italijan Zampini. Drugi, z 32 sekundami zaostanka, je bil Švicar Hubert, 9 sekund kasneje pa sta prišla na cilj Grosso in Francoz Geminiani. WETTEREN, 6. — Holandec Vim Van Est je zmagal na kolesarski dirki po Flandriji. Drugi, samo za debelino obroča pri kolesu za njim, je bil Belgijec Keteleer, tretji Francoz Guthier, četrti Francoz Bobet, peti pa Italijan Fe-trucci. PAU, 6. — Alberto Ascari je z avtomobilom Ferrari zmagal v avtomobilski dirki v juž-nofrancoskem mestu Pau. A-scari je tudi postavil nov hitrostni rekord za en krog. tej neprevidnosti ^ nemirni, a pritiskajo in v leži stalne napade Ze v prvih minutah « ^ domačini nekaj ne ^ | padov do Buttignoo ^ v osmi minuti do .,, žogo in jo hoče po a ^ ujj. mu vratarju, ta Pa Je . p me - avtogol. Goričanil»J Inosti cesto ^ domačini se - v 30. miting bije Creston drugi S s dveh vpadov Goric ^ domačini še vedno v ^ Prvi polčas se je konca zultatom 2-0 za domačo ^ V drugem polčasu s . ljuje ista glasba in ze jt8. nuti je vnovič uspesGorjča»j ston. Po tem P_a se zberejo in zač”e;l°2 minutl domača vrata. V • jepo zabije Brancolini g° potar izvedeni osebni akclJ' napsA čini *preidpjo znova k0#. vendar ostane rezulta , jj ca tekme 3-1. To )e p -i , »im preP1*’ bi ga Goričani lahk° čili. «** ... zvez* Na igrišču Telovaf" pri-sta se v nedeljo srecaGra| is jateljski tekmi ijefli Agi; bili sta sesa igr3li igralcev, ki so Pred. pezuBar v teh dveh moštvih- jgrali je bil 50—50. Z AS1 ^ in reprezentanti A-liše g#Ijič Rosa, s Cral-om Pa Giorgi. Glig0litil si je že zag°\ prvo meS* ž3 r PARIZ. 6. -gencija AFP, j® . „a n>e.' velemojster Najdot tvt^L narodnem šahovskem. v Mar del Blati n gef j mestu s 13 točka • skl ■ imel v 17. kolu 12-5 8 parno, da se je n-J .-3 s V' krat prekinjena Par geod'1* funovičem končala Ce jR ta vest točna. / goric, ki ima 15 t° 'temi! tovil prvo mesto in speh° ,* ga izmed največjih a . karier!’, svoji šahovski kolu je Gligorlfi Ojanena, Najdorf P ziral z Maderno. ,rem‘ ijl Veleslalom na Zelen1«-'. __ smuča1''* „eie- TRZIC, 6. Enotnost je j8 slalom na Zelenim- .^[a ^ bila dolga 14°0 z’liK® ^ j« 250 m višinske t j*l»n obveznih vrato. jaf1 zmagal Marjan Ma« j.jtf , pred Jožetom 2- I(j Jankom Dernice ,g 0 .j, članicah j'e bil* » ^> (Udarnik) 1:56,S P >led co Magušarjevo L • Ja-dinci je zmagal iv -----f" £ -e' BUENOS Atffvarl’ veški lahkoatlet K ^ti j je na lehkoatleggfa v San Juanu ^0rd -j.J* lastni svetovm tatoIn jjl tu kladiva z re .g t m. Prejšnji rekord 61,29 m. REPRIZA IZ na mednarodnem mladinskem nogometne^ helsink;! V finalu turnirja je Madžarska po enakovredni '9r‘ ^ j polčasu premagala v drugem polčasu Jugos o ^ iD.dŽ^ BRUSELJ, 6. — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju, ki ga je organizirala FIFA, se je v celoti ponovila slika z lanske olimpiade. V finalu sta se sestali jugoslovanska in madžarska reprezentanca, končni rezultat pa je bil enak kot v Helsinkih 2:0. Prvi polčas se je po enakovredni igri končal neodločeno 0:0, v drugem polčasu pa so Madžari dosegli dva gola; strelca sta bila Karacsa-nyi v tretji minuti in Tichy v sedemnajsti minuti drugega polčasa. Tretje mesto si je zagotovila Turčija z zmago nad ?Da-nijo 3:2. Argentina je premagala Holandsko s 3:1 (1:1), Severna Irska pa Avstrijo z 2:1 (1:1). Avstrija je na zadnjem mestu. Končna lestvica je naslednja; 1. Madžarska, 2. Jugoslavija, 3. Turčija, 4. Španija, 5. Anglija, 6. Irska, 7. Luksemburg, 8. Nemčija, 9. Argentina, 10. Holandska itd. Včeraj je bilo polfinalno tekmovanje mednarodnega nogometnega turnirja FIFE. V prvi tekmi v Verviersu sta se srečali JugosMvHa '^,4 tekmi Pa „ gledale1 j* "dP v drugi in Turčija. j- 0T Pred 5000 gl^atoe«*jf f lo slabem m reprezentanca kU t ,r> magala v pode» P 3:1 Španijo m b« U v finale, ki®r/u>l^ Madžarsko. sta pa Inkovi mjčič, SteP^f >v'V' Jovanov^,, (DamJanzn,aga^ gfe novic, Djurini tinko in slavije je bila P^ tike, katero up1 čas i®rt igralci ves c- ^ -oonlarna telt _ ■,* lS‘ K-eu ,dj‘ pe nihče a°5C®'radi predvsem za Jugoslovan* ib čakovali ug, 0ge£ V začetku T..gos! .. n ja P-- zaP>žn> u«OL“'„„23 p1",- v napad in segli drugi P° g Najb i 5eK‘s‘ Tretjega- f al bi> Pa se ,/išču le lec na is1* Kranjčič Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI 6 III. nad. - Telefon Številka 93-808 ln 94-638. — Postni predal 902. — UPRAVA: ULICA 8V. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 ln od 19-18 — Tel. 79-38 — Cene oglasov. Za vsak mm vtSlne v Sirlnl 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir — Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25,- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — t>odru2n. Gorlea Ul. S. Pellico l-II. Tel. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: PoStni tako« Ljubljana Trg Oon* A: meeečna 350. 6etrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod *°' /^eO>sK^ • ^ račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega^ p z revolucije 19 tel 20-009 teko« račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 — Izdaja Založništvo tržaškega 1