Posamezna številka 10 vinarjev.
S ev. 4L	V LlnDiiifli, v torek. 20. mm 1917.
Leio xlv.
s Velja po poŠti c ss
ta oelo leto upre]., E 26'— sa c o mesec „ .. „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno. „ £9-— u oilalo Inozemstvo, „ 35-—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej., K 24'— sa en meseo „ .. K 2-—
V	upravi prolemam mesefino „ 1-80
se Sobotna Izdaja: ==
Za oe o leto.....I ?•—
sa Rem61|o oeloletno. „ fl-— sa ostalo lnosemstvo. „ 12 —
Enoatolpna petltvrata (72 mm široka in 3 mm visoka alt nje
prostor) sa enkrat .... po 30 v sa dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
" " Poslano: Enoatolpna petltvrsta po 60 v
Izhaja vaak dan lzvzeaišl nedelje ln praznike obS.nrlpop.
Redna letna priloga vozni red,
_ Uredništvo je t Kopitarjevi nliol Itev. 8/01. Bokoplsl se ne vračalo; uefrcnkirana pisma se ne bb sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. sa
Političen list za slovenski narol
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hrarllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
NemSki in nenemški program.
Prejšnji teden so nemške stranke objavile nemški program. Objavili smo ga že lansko leto in takrat zapisali, da bodo te nemške zahteve vzbudile odločen odpor vseh nenemških narodov. Zapisali smo tudi, da je ta rr0£ram škodljiv državi, ker ruši njeno življenjsko pravico: enakopravnost vseh njenih narodov. >Naša moč« je rekla; »Nemški programarji naj si zapomnijo, da nenemški narodi nočejo razlike med enakopravnostjo v strelskem jarku in ono v zaledju,«
Posebno odločno zavračajo te nemške zahteve Čehi. Včeraj smo prinesli izjavo :>Češkega Svaza«. Danes še dva glasova.
Brnski katoliški »Hlas« imenuje dogovor nemških nacionalcev in krščanskih so-cialcev flikarijo, ekrazitno bombo in pravi: »Gospoda pobija angleško politiko, sama pa jo posnema.« »Narodni Listv« označujejo ta program kot nemogoč in neumesten v času, ko stojimo pred najhujšimi boji na vseh frontah.Notranje političnega boja ne smemo razburiti z novimi narodnimi in ustavnimi spori. Nemške stranke pa smatrajo sedanji čas za tisti, ko lahko izsilijo ali zagotovijo svoje zahteve. Češko stališče je sledeče: Glede zahteve, da mora Avstrija ostati zvezana z Nemčijo, je naše stališče, da mora monarhija pri. vsaki državi ostati popolnoma samostojna zaveznica ali faktor z neomejeno državno pravico. Ožja gospodarska zveza z Nemčijo škodi koristim naše države. Smo tudi za izpremem-bo ustave, v kolikor bi ta res koristno uredila javno življenje. Čehi sprejmejo le tako reformo državnozborskega poslovnika, če se uzakoni že izdelani načrt, nikakor pa nočejo otroiranega poslovnika. Proti nemški zahtevi, da naj se Nemcem da stališče, kakor ga zahteva interes države, postavljamo zahtevo po popolni enakopravnosti vseh dr. žavljanov pred postavo. Vsi narodi zahtevajo primerno reformo občinske in deželne avtonomije. Čc so Nemci tako željni razdelitve po okrožjih, zakaj bi je ne izvedli tudi po drugih deželah? Zakaj bi tudi ostalim narodnim manjšinam ne nudili posebnega zakonitega varstva. Čehi nc nasprotujejo izločitvi Galicije, če se razmerje države tudi do ostalih kraljevin in dežel uredi v državnem zboru. Nemški državni jezik pa odločno odklanjamo, ker ni potreben niti državi niti urejeni upravi, kar priča vsa avstrijska zgodovina. . Nemški državni jezik bi bil Gesslerjev klobuk za ponižanje in politično nasilstvo nad ostalimi narodi, k boju ščuvajoče povzdigovanje Nemcev nad ostale narode, uvedba državljanov dveh razredov in posebno "sedaj žgoče razbiča-nje narodnih čustev, bula globoke nezado-vojnosti in signal za nove ljute jezikovne
boje. Nemci zahtevajo, da se zavaruje nemški značaj nemških dežel in v prvi vrsti prestolice Dunaja. Če so ta ozemlja res samo nemška, potem je nemški značaj dan že sam po sebi; če pa prebivalstvo teh ozemelj ni nemško, tedaj bi bilo to namišljeno poroštvo politično in narodno nasilstvo nad ostalimi narodi, ki bi vzbudilo hujše in močnejše boje, kakor so bili dosedanji. — Če izvedejo nova vodila »Nemške narodne zvez&«, ne bodo izzvali samo velikega vznemirjenja in vrenja med ne-nemškimi narodi, ampak tudi popolno pre-kucijo v čustvih in mislih državi zvestega ljudstva in zastrupili bodo duševno občutje prebivalstva, ki je s priznanja vrednim samozatajevanjem nosilo in še nosi bremena vojske. Izvedba teh vodil bi bila vse kaj drugega kakor pomladitev in okrepitev Avstrije za njene bodoče velike naloge in dela. To bi bilo zmajevo seme bodočega velikega političnega razkroja« ...
Praška »IJnion« imenuje nemški program »staro bodalo proti prsim nenemških narodov«, opozarja posebno, da so Nemci sedaj jasno pokazali svojo sovražnost do parlamenta, ki naj se snide šele, ko so mu vzeli njegovo občevalno pravico v celi vrsti važnih vprašanj. Nenemški narodi odklanjajo ta program, odločujočim faktorjem pa kličejo, da avstrijski državni osnovni zakoni ne poznajo helotov, ampak enakopravne narode, ki hočejo, da se jih sliši in da sami soodločujejo v vseh vprašanjih, ki se jih tičejo.
Češka izvajanja so jasna, da ni treba bolj. Nenemški narodi že tri leta prelivajo kri za ljubljeno in vsem pravično Avstrijo. Nedvoumno so svarili nemške programar-je, da naj jim ne otežujejo boja proti zunanjemu presilnemu sovražniku, da naj jim ne tržejo iz src domoljubja in zaupanja v pravičnost države, da naj jim ne jemljejo vere, da jc ta država tudi njihova domovina.
Vojaška imenovanja.
Za podpolkovnika je imenovan major Josip Dekleva, — Za majorje so imenovani stotniki: Edvard Borufka, 17. pp.; Jurij Pointner, 97. pp.; Ernest Holzcr, 47. pp. — Za nadporočnike v rez. so imenovani poročniki v rez.: Dittrich Ludvik, 47. pp.; Escher Ernest, 17. pp.; Bukovsky Ivan, 20. lov. baon; Rauter Mihael, 17. pp.; dr. iur. Karel Gintz, 97. pp.; Perz Franc, 87. pp.; Richter Karel, 17. pp.; Dereani Jakob, 27. pp.; Baudek Ivan, 27. pp.; Lukežič Ivan, 43. pp.; Koren Adolf, 27, pp.; Spitzer Al., 87. pp. — Za poročnike v rez. so imenovani praporščaki v rez.: Kržišnik Alojzij, Železnik Viktor, Fochler Franc, Češarek Franc, Štirn Josip, Ješe Ivan, Roth Robert,
Hicke Franc, Stenovec Franc, Smola Jos., Zupančič Franc, Picek Ciril, Ragoznig Anton, Krammer Jurij, Matovšek Adolf, dr. Tomšič Rihard in Krsnik Ivan, vsi pri 17. pp.; Rozložnik Herman, 25. pp.; Gogola Josip, 26. pp.; Wesiak Karel, Pinterič Josip, Maister Ivan, Breznik Josip in Kebec Viktor, vsi pri 47. pp.; Uršič Josip, Terček Adolf in Pintar Dragomir, vsi pri 53. pp.; Lovrec Franc, Ferenčak Franc, Kit Ivan, Gregi Edmund, Krajnc Alojzij, Čebin Dominik in Kudač Rudolf, vsi pri 87. pp.; Bukovič Ivan, Klug Robert in Rizzi Oskar, vsi pri 97. pp.; Pavlica Josip, 100. pp.; Kumar Ivan, 1. pp. tir. ces. lovcev; Šenk Ad., 5. lov. baon; Hohnjec Aleksander, 31. lov. baon; Ličen Josip, 2. bos. herc. pp.; Zgaga Miroslav, 4. bos. herc. pp.; Franke Karel, Kogler Egon, Homan Anton in Petek Milan, 3. sap. baon; Koreni Andrej, 87. pp.; Arko Ivan in Hoenig Ferdinand, oba pri 17. pp.; Mašič Viktor, Spannring Rudolf, Endrizzi Roman, Pehani Stanko, Božič Iv., Kren Feliks, Silka Boleslav in Šerjak Jos., vsi pri 17, pp.; Arzenšek Viktor, 47. pp.; Hortig Rudolf, Pečauer Rudolf, Kasper H. in Schidler Franc, vsi pri 87. pp.; Žagar Bogdan, 96. pp.; Rusin Alojzij, Kundič Dušan in Paliaga Franc, vsi pri 97. pp.; Legat Franc, 2. bos. herc. pp.; Pecelj Branko, 4. bos. herc. pp.; Terčič Anton, želez, polk; Sevnik Franc in Ribarič Mihael, oba pri brzojavnem polku! — Za nadporočnike v rez. so imenovani poročniki v rez.: Grab-ner Rihard, 27. polj. havb. p.; Kovač Robert, 32. polj. havb. p.; Wehle Ferdinand, 28. polj. top. p. — Za poročnike so imenovani praporščaki: Gregorič Franc, 6. p. top. p.; Rudesch Alfred, Klinar Herman, Batlig Anton, Tonkli Anton in Jakončič Franc, vsi pri 28. polj. top. p.; Oblak Herman, 28. polj. havb. p.; dr. Lokar Janko, Valjavec Dioniz in Kamenar Viktor, vsi pri 36. polj. havb. p.; Šusteršič Ferdinand, 28. polj. havb. p. — Za poročnike so imenovani praporščaki: Jelovšek Karel, 2, trd. top, p,; Gorup Franc in Treo Boris, oba pri 3, trd, top, p.; Tratnik Miroslav, 5. trd. top. baon. — Za stotnika računovodjo je imenovan nadporočnik računovodja 6. jezdeče top. div. Lapajne Emil. — Za majorja je imenovan stotnik Franc Globoč-nik, 5. dom. pp. — Za poročnike v rez. so imenovani praporščaki: Gostič Florijan in Rizzi Valter, oba pri 27. dom. pp.; Kruleč Pavel, 4. dom. pp.; Raspotnik Feliks in Žilko Stanko, oba pri 27. dom. pp.; Rav-ter Stanko, Flajs Andrej, Uršič Adolf, Bi-dovec Valentin, Gačnik Ivan, Svoboda Ladislav, Miklavič Franc in Milost Bogomir, vsi pri 27. dom. pp.; Žagar Ivan, 5. dom. pp.; Zagoda Franc, 26. dom. pp.; Gajšek Božidar, 26. dom. pp.; Volavšek Ivan, 26, dom. pp.; Vutkovič Josip, 27. d. pp.; Resch Ivan, 27. dom. pp,; Koprive Al.
in Resch Rudolf, oba pri 26. dom. pp.; Pi-chler Matija in Novak Karel, oba pri 27. dom. pp. — Za nadporočnika je imenovan Franc Modic. — Za sanitetne poročnike so imenovani sanitetni praporščaki: Raf. Dolinšek, 4. dom. pp,; Nikolaj Sever, 27. dom. pp.; Rado Sfiligoj, 27. dom. pp.; Anton Cizelj, 4. dom. pp.; Franc Svetina, 4. dom. pp.; Josip Sekula, 27. dom. pp.; Ar-tur Hočevar, 3. dom. pp.	f
Noti ZdruZenlh držav Hvslriji v zadev! poosirenc poumorske vojske.
Združene države so poslale Avstriji v zadevi podmorske vojske noto, ki za-* hteva pojasnila o potopu nekaterih lav dij. Besedilo jc uljudno; Združene države ne zahtevajo, kdaj naj se nanjo odgovori.	i
Dunajski ameriški veleposlanik vroči »Aidc memoiie«.
Dunaj, 19. febr. (K. u.) Tukajšnji veleposlanik ameriških Združenih dri žav je izro&il danes v zunanjem mini-* strstvu »Aide memoire, ki v prevodu slove:
Zadeva »Ancone«.
V noti št. 4167 z 9. decembra 1915 o .zadevi Ancone« je obrazložila ume-« riška vlada svoje stališče glede na de-i lovanje »U«-čolnov v pomorski vojsku Prej že je te svoje nazore jasno obrazložila nemški vladi; vlada Združenih držav je sodila, da je bila c. in kr. vlada o tem obveščena. G. in lcr. vlada je odgovorila z noto št. 5735 s 14. decembra 1915. Izjavila je v tej noti, da ni dovolj j >o učen a o izmenjavanju nazorov med Združenimi državami in Nemčijo in da bi po njenem nazoru tudi popolno poznanje ne zadoščalo za presojo slučaja »Ancona«, ker so ta vprašanja drugačna. Kljub temu jc izjavil c. in kr. minister za. zunanje stvori v svoji noti št. 5949 z 29. decembra 1915 (odgovor na noto ameriškega veleposlaništva z 21. decembru 1915, št. 4307). »Kar tiče v cenjeni noli zavzetega načela, da se sovražne zasebne ladje ne smejo uni«. čili, dokler niso na varnem potniki, c. in kr. vlada bistveno pritrjuje izraženemu nazoru washingtonskega kabineta.«
Oborožitev trgovinskih ladij.
Ob priliki potopa parnika »Persia« j v januarju 1916 je avstrijska vlada izjavila, da če tudi o tem clogodku ni poučena, bo postopala po načelih, ki jim je pritrdila v zadevi »Ancone«, če bi se dognalo, da zadene Avstrijo v tej stvari kaka odgovornost. Istočasno z obvesti-
STE K,
Svefobor.
13
Povest iz konca 11. veka. — Spisal P. Bohinjec.
(Dalje.)
»Ti žaluješ, Dobrovit! Tudi moja duša je žalostna, Svetka ?e nc da utolažiti, toda kaj hočemo, kakor čakati, da se pojasni včerajšnji napad. Dražna je dobro dekle in bo poskusilo vse, da se zopet vidimo. Čudna so pota božje previdnosti, toda Bog ne zapusti njemu udanih src,« govori Svetobor.
Hvala ti, dobri knez, za tolažljive besede! Odslej poznam le tebe in s teboj grem v smrt, ako treba!-;
»Tudi jaz te zahvalim za tvojo zvestobo, sin Vicemilov, in ti obetam, da boš videl zopet češko, zemljo, preden mesec pokaže svoj polni obraz.«
»Ah, blažena beseda, ki pride iz tvojih ust! Jaz naj vidim zopet svojega prijatelja Smila, zateckega župana, naj sežem v roko Kojati, sinu Vseborovemu? Presrečen bi bil, da se to zgodi!«
»In se bo zgodilo. Drugi teden odrineva v Čehe. Doslej pa zdravstvuj!«
Svetobor se povrne v proštjjo, Dobrovit pa gre iskat svojih sohlapcev.
Tam od Zagrada je prihajal g'umač,
čudno našemljen in smešno napravljen.
»Maldecorpo!« kličejo ljudje in se usujejo za njim.
»Enkrat se dam udariti, kolikor kdo more, za oglejski groš, dvakrat za brežki denar, trikrat za beneški cekin!« kliče glumač.
»Nastavi!« zakliče Dobrovit in vrže predenj oglejski groš.
Maldecorpo zavpije, kakor bi medved zatulil, ko ga Dobrovit udari po zadnji oplati.
Nedaleč strani je bila napeta vrv na dveh kolih. Mlada glumačica je hodila po vrvi, plesala in se zvirala na vse načine. Mladci so stali ob strani in delali slane in neslane opazke.
Tudi Stojdrag od Osoj jc naletel na svoje znance iz Korotana. Častilci starih bogov so se našli nad Zagradom pod Pe-runovo goro. Pod stoletnim hrastom so se zbirali, zrli na podrti svoj tempelj na gori in klicali svoje dobre in zle duhove,
»Perun ti je pomogel, da si se ojunačil in povedal knezu resnico v obraz, Slava Stojdragu!« so klicali poganski Sloveni svojemu zagovorniku.
»Bes ga udri, kdor zasmehuje naše bogove!« je klicala Ljutica in pomigavala Obolomu izpod Obira, ki je kričal v prte-nih hlačah in s polhovko na glavi: »Mo-rana mu stisni grlo in Perun naj ga raz-česne, kdor bi se dotaknil naše Ljutice!«
Lepi Obirčan vrže deklici v naročje vršiček rožmarina. Ljutica potegne iz nedrij jezersko rožo in jo pripne Obolomu za polhovko, pojoč:
>0 rasti, rasti, rožmarin, a tudi moja roža z njim ..
Dekličje petje je vnelo starce ob slad-ki medici in sivi Stojdrag začne peti:
»In naš praded Svetopolk jaše liki besen volk, se nc straši dola, sedla, se ne plaši brd in lazov, jaški liki besni volk ta naš praded Svetopolk, copa, copa, copata!«
Kar zadonijo rogovi s Karnskega gradu,
»Gospoda odhaja, gremo!« zakliče Žižnec iz gnječe in se ozira po svojih hlapcih. Zapiska na piščal in takoj se hlapci pomikajo navzgor proti gradu.
»Cesar bo prenočil na Krki pri škofu,« je šel glas po ravnini.
Cesar je odšel s svojim spremstvom, bližnji vitezi so se vračali domov, daljni pa so prenočili na gradu.
Tudi množica se je razhajala. Noč se je bližala.
Razšli so se, nekaj domov, nekaj k svojim znanccm iskat prenočišča. Iz vseh grl pa jc zvenela hvala preteklemu dnevu.
VI.
Angelos' je zapel.
Vsi^ živi udje samostanske družine so •sc zganili. Prikazovale so se glave iz celic | !n delavnic, rujave kapuce so se stegale iz učilnic in kuhinj, menihi so stopali tehtnih korakov po kamenitih tleh križnega hoda. Na lahko je odmeval tlak pod sandalami in komaj je preteklo nekaj trenot-kov, že so izginili rujavi habiti za cerkvenim pragom.
Vse drugače jc pel votli zvon na porti. Zaškripal je v kroni, preden je kembelj udaril v klobuk, je klenkal dolgočasno, je razbijal brez takta, vratar Lart? pa se jc držal čemerno in odgovarjal mrko.
»Benedictus montes amabat,«' je čital Svetobor napis nad vrhnimi vratmi in jutranji svež ga je gnal na piano, na prosto, da bi gledal visoke gore in dihal vonj dišečih rož v jutranjem vzduhu. Gledal je na Osojsko jezero, misli pa so mu hitele na ribnik v laških Alpah. Skrb je odložil na Možnici, skrb si jc naložil na Možnici. Preskrbljena mu je sestra in zdaj je prost. Toda njegov dobrotnik mu jc naložil skrb, da sezida na Možnici samostan. Njegov svak pa ne mara čuti o tem in s Svetko hoče tudi Možnico.
1 Benedikt je ljubil gore.
(Dalje.)
t
lom nemške vlade z dne 10. februarja 1916 Je izjavila avstrijska vlada, da »vsaka v kakršnikoli namen s topom oborožena trgovska ladja že saano s to okolnostjo izgubi značaj mirne ladje in cla so »z ozirom na te okolnosti dobile avstrijske pomorske, vojne sile povelje, naj s takimi ladjami postopajo kot z vojnimi ladjami.
Potopljene ladje na Sredozemskem morju. — Poizvedbe dunajskega ameriškega veleposlanika.
Na Sredozemskem morju so bile po tej izjavi po avstrijskih podmorskih čelnih, lcakor se sodi potopljene ladje, na katerih so se nahajali ameriški državljani. Nekaj teh ladij, n. pr. angleška parnika »Secondo« in »Weleh Prince«, so bile brez svarila torpedirane po podmorskih čolnih pod avstrijsko zastavo. Ameriški veleposlanik na Dunaju je o teh slučajih poizvedoval, a dozdaj se mu še ni odgovorilo. Obenem z nemško izjavo z dne 31, januarja 1917, ki gotove dele morja ob obalih dežela sporazum označuje za ogrožene po podmorskih čolnih, je c. in kr. vlada naznanila, da bodo Avstrija in njeni zavezniki od 1. februarja 1917 dalje v določenem zaprtem ozemlju »vsako ladje-plovbo z vsemi sredstvi preprečili.«
Opozoritev na nemško izjavo o poostreni podmorski vojski.
Iz navedenih okolnosti se sme pač sklepati, da je v slučaju parnika »An-cona« podano in ob priliki razmotriva-nja slučaja »Persia« ponovljeno zagotovilo v vseh bistvenih stvareh enako, kakor ono, ki ga obsega nota cesarske nemške vlade s i. majnika 1916, ki slove: »Upoštevajoč splošna mednarodna pravna načela o ustavljanju, preisku in o uničenju trgovskih ladij se take ladje ne bodo potapljale ne v in ne izven pomorskega vojnega ozemlja brez svarila in brez rešitve človeških življenj izvzemši, da bi take ladje poizkušale bežati ali se braniti in da so to zagotovilo izjave avstrijske vlade z 10. februarja 1916 in z 31. januarja 1917 več ali manj izpremenile.
Želja Združenih držav.
Ker vlada Združenih držav dvomi o razlagi teh izjav, posebno z ozirom na zadnjo, želi, da bi bila končnoveljavno in natančno poučena o tem, kakšno stališče zavzema c. in kr. vlada v teh okolnostih glede na način podmorske vojske in če naj se smatra v slučajih »Ancona« in »Persia« podano zagotovilo kot izpremenjeno ali preklicano.
Stališče naše vlade.
A Kakor poizve c. in kr. brzojavni ko-respondenčni urad, bodo v ministrstvu za zunanje stvari z mednarodnega pravnega stališča stvarno vsebino tega »Aide memoire« natančno proučili in
nato odgovorili nanj.
• « *
Švica med Nemčijo in Ameriko ni posredovala.
Švicarska brzojavna agentura poroča, da je švicarski poslanik dr. Rich-ter posredoval brez vednosti švicarskega zveznega sveta ali političnega oddelka za zopetne diplomatske odnošajc med severno ameriško in uemško vlado. O vsebini korespondence med Berlinom in Washingtonom, ki jo je zvezna vlada le posredovala, sc seveda nc
more nič izjaviti.
* * *
Kako je zapustil. Bernstotff Ameriko.
Curih, 19. februarja. Bornstorffu je bilo pri njegovem odhodu izročenih veliko šopkov. Ameriška vlada je vse storila, da se ni mogel mir motiti. Ko se je po slovesu švicarski poslanik vračal v mu s to, so ga prijeli in ga šele z velikimi opravičbami izpustili, ko so jc bil izkazal.
* * *
Pred važnimi Wi!sonovimi ukrepi.
Rotterdam, 19. febr. Reuter poroča iz KTew Yorka: Listi poročajo iz New Yorka: Wilson bo najbrže še predno bo ta teden potekel, v skupni seji obeh zbornic kongresa zahteval pooblastila in sredstev v obrambo ameriškega življenja in blaga nasproti brezobzirni podmorski vojski. Sodi se, cla bo kongres nujno predsedniku nakazal 50 milijonov dolarjev.
Chrisliania, 19. febr. Washingtonski dopisnik lista Central News« javlja: Vsi prijatelji miru živahno delajo na preprečitev vojske med Ameriko in Nemčijo. V kongresu nameravajo odločno nastopiti proti \Vilsonovim predlogom. Med člani kongresa se je zadnje dni mirovno gibanje znatno okrepilo. »Newyorkcr World« pa pravi v protislovju z navedenim poročilom, da sc mora smatrati, da med Nemčijo in Združenimi državami že obstoja vojno stanje.
Združene države novačijo.
Genf, 19. februarja. Pariškim listom brzojavljajo iz Washingtona: Vojno in
mornariško ministrstvo sta pričela v vsem ozemlju Združenih držav nabirati rekrute. Poštni uradi dobe za vsttkega pridobljenega rekruta 5 dolarjev.
Položaj v Ameriki nevzariljiv.
Lugano, 19. febr. Iz Washingtona se poroča: Gospodarska kriza so širi čimclalje bolj v ameriške vzhodne države. Mraz pomnožuje velikanske prometne ovire povzročene po oslabljenju prometa čez Atlantski ocean. Pacifisti in njih sovražniki se najostrejše prerekajo. Parlamentu in časopisju očitajo, da gonita deželo v vojsko. Slone celo zahteva, naj nastopijo sodišča proti tistim časopisom, ki z napačnimi poročili poostrujejo napetost med Združenimi državami in Srednjo Evropo. »Newyork Times« zahtevajo, naj Bry-una zapro. Tudi člana kongresa Man-na listi, ki hujskajo na vojsko, nesramno psujejo in napadajo, ker jo rekel: »Bog ve, kam bomo prišli, če se bomo udeležili vojske.« Pacifisti upajo na okolnost, ker diplomatski odnošaji z Avstrijo še niso prekinjeni.
Lugano, 19. febr. Secolo« poroča iz Londona: Politična in gospodarska kriza v Ameriki postaja vsak dan večja. Pristanišča Atlantskega oceana so popolnoma zaprta in nabito polna skladišča ameriških trgovskih ladij z blagom iz vseh industrijskih krajev. Carinski uradi in skladišča so prenapolnjena z blagom; na tisoče železniških voz se ie nagromadilo na železniških križališčih. Ker primanjkuje železniških voz, ne morejo tvornice dobivati surovin in odpošiljati izdelanega blaga. Trideset glavnih prog so določili za izključno preskrbo z živili. Kljub najskrajnejšim naporom pacifistov je položaj vedno bolj nevzdržljiv.
Združene države pričakujejo novih nemirov v Ameriki,
Genf, 19. februarja. »Newyork Herald« poroča: Ameriška vlada računa z možnostjo, da bodo izbruhnili istočasno nemiri v Mehiki, na Kubi, na Haitiju in v San Domingo.
Američani razburjeni, ker so Turki baje zasegli ameriško topničarko »Skorpion«.
Chiasso, 19. febr. Govorica, da so Turki zasegli ameriško topničarko »Skorpion«, razburja duhove v New Yorku. Listi izjavljajo, da bo ta zadeva imela važne posledice.
Kol le do zdaj doseglo poostreno podmorska vojsko.
Berlin, 19. februarja. (Kor. ur.) » Vos-sisehe Ztg.« izvaja: Naši podmorski čolni so prekosili nade, ki smo jih stavili nanje. V podmorski vojski ne gre le za to, kar se potopi, marveč šc bolj za to, kar se ne potopi in se ne more potopiti, ker se ne pokaže. Podmorska vojska se mora uvrstiti tudi diplomatično v službo gotovih vojnih smotrov. Politično mogoče je, da bodo zavezniki Anglije oropani njene podpore sami zahtevali mir in se pogodili z nami po pogojih, ki bodo jamčili za trajen mir na celini. Le tako bomo premagali angleško nevarnost. Podmorska vojska odreže dovoz surovin Franciji in Italiji in jim skrči prehrano. Izračuna se lahko, kdaj ti deželi gospodarsko in vojaško ne bosta mogli prenašati vojsko. Kar čujemo o Rusiji, odmeva v vseh višinah o ruski odločnosti in o rusko-angleškem prijateljstvu, a marljivost, s katero dela Anglija in brutalnost, s katero daje angleški veleposlanik v Petrogradu kot carjev namestnik svoja navodila strankam in dvoru, kaže, kako da se za Rusijo boji.
Na Sredozemskem morju potopljenih nad 21.000 ton ladij,
Berlin, 19. febr. (K. u.) V zaprtem Sredozemskem morju so zadnje dni potopili podmorski čolni večje število sovražnih ladij. Med drugimi popclno-ma zasedeni italijanski transportni pariiik z vojak?, 2 oborožena parnika 8000 do 4500 ton z vojnim tovorom, namenjenim v Solun, italijanski paraik »Oceania« (4217 ton), francoski parnik »Molit Ventoux« (3233 Ion) in francosko jadrnico »Aphrodite« (6000 ton), ki je vozila v Italijo žele-zo.
Poveljnik podmorskega čolne, ki je potopil v 24 urah 52.000 ton.
Berlin, 19. februarja. Wolff poroča: Podmorskemu čolnu, ki je v 21 urah potopil okroglo 52,000 ton, je poveljeval ka-pitanlajtnant Potz.
Ameriški transporti z orožjem zastali z 28. januarjem.
Geni, 19. febr. »Evening \VorId« javlja: Transporti streliva namenjeni Evropi niso ameriških pristanišč od 28. januarja dalje več zapustili.
Nakopiuenje blaga v Ameriki.
Haag, 19. febr. »United Presz« javlja, da stoji na železniških nrosah, lii
vodijo v New York, Filaclolfijo in Baltl-more, nad 20.000 naloženih tovornih voz. Živila na vzhodu so se podražila 15 do 20 odstotkov.
Italijani preplašeni po posledicah podmorske vojske.
Bazelj, 19. februarja. »Corriere della sera« poroča: Znižanje tonaže (obsega ladij) presega najbolj pesimistične načine. Nevtralna tonaža jc popolnoma odpadla. Trgovinskih parnikov zveznih držav je priplulo komaj nekaj desetoric.
Curh, 19, februarja. »Italia« poroča: V ministrstvu nazadovanje plovbe trgovinske mornarice zelo resno sodijo. Nc more se več misliti na začasno prikazen.
Poštna zveza med Anglijo in Italijo.
Lugano, 19. februarja. Poštni uradi v zgornji Italiji razglašajo: Poštni promet z Anglijo je resno oviran. Želeti je, naj se zato poštni promet s to deželo omeji,
Angleški mornarji nočejo voziti. Nameščajo jih s Kitajci.
Rotterdam, 19. febr. Mornarji 20 parnikov v Liverpoolu, Cardiffu in Southamptonu niso hoteli odriniti na morje. Na parnike so nato nastavili Kitajce in so ž njimi odpeljali na morje.
V Le Havre pogrešajo 10 parnikov.
Genf, 19. febr. V Le Havre pogrešajo 10 parnikov, k; so odpluli iz Brazilije veliko prej, ko se je pričela poostrena podmorska vojska.
Angleške mine proti podmorskim čolnom dozdaj niso učinkovale.
Berlin, 19. febr. V dosedanji neomejeni podmorski vojski tako bahavo po angleški admiraliteti napovedani učinek min proti podmorskim čolnom ni uspel. Mine, ki so jih Angleži polagali, poveljniki podmorskih čolnov poznajo. Niti. en podmorski čoln še ni. zadel v sovražno mino.
Švedom primanjkuje žita.
Kodanj, 19. febr. Ker primanjkuje žita, so določili na Švedskem, da sme vsak Šved dobiti na dan le 200 gramov kruha.
Le tri brazilske ladje
so odplule iz Rio de Janeiro v Evtopo, odkar je bila proglašena nemška zapora.
Španci in Angleži.
Španski ministrski svet je dovolil, da se sme prodati del v Bilbao se nahajajoči ladij Angležem.
Nevtralna sodba o poostreni podmorski vejskL
Kristijanija, 18. febr. (K. u.) »Inte-ligents Sedler« piše: Podmorska vojska hodi svoja pota dalje. Angleži sicer pravijo, cla so ukrenili korake, ki bodo onemogočili delovanje nemškim podmorskim čolnom, a kljub temu so Nemci potopili znaten del nevtralnega ladijinega prostora; sovražnih ladij so pa skoraj vsak dan veliko potopili.
Vojska se mora končati.
Monakovo, 19. febr. »Muncli. Neu-este Nachrichten« poročajo, da je bavarski min. predsednik izjavil: Vojska se mora zdaj brezpogojno in z vsemi sredstvi končati. Sredstvo za to nam nudijo podmorski čolni. Končni boj bo nečuveno strašen, izvojevati so mora. Hočejo ga naši sovražniki, ne mi.
Siiirier proti WiisoDii.
Sicckhoim, 19. februarja. V listu »Zemščina« Stiirmer živahno kritizira VVilsonovo politiko. Sturmer zastopa mnenje, da Wilsonovo mirovna akcija ni bila resno mišljena, ker potem bi Wilson enostavno lahko prepovedal izvoz municije. Na čelu uspešne mirovne konference morajo stati drugi možje kot Wi!son. Ta jo s svojim sedanjim nastopom pokazal svojo pravo barvo.
je pustil nekaj ujetnikov v naših rokah. Ob desnem Butu in na Krasu je artiljerija delovala silnejše.
19. februarja. Na bOjnl črti se je streljalo s topovi kakor običajno. Poroča so o malih spopadih poizvedovalnih oddelkov. Nekaj mož spio ujeli.
Italijansko vojno posojilo.
Rim, 19. februarja. (Kor. ur.) »Agen-zia Štefani« poroča, da je doslej podpisanega 1740 milijonov lir italijanskega vojnega posojila, od tega je 1150 milijonov nov denar.
Italijani -v kitajski kuliji.
Lugano, 19. febr. (Kor. ur.) > Avanti« opisuje posledice severoameriškega zakona, ki od 1. maja dalje prepoveduje naseljevanje analfabetov. Zakon zadeva le Kitajce in Italijane, ker druge dežele ne izvažajo tako zanemarjenih ljudi. Postava pomeni za Italijane največje ponižanje, katero more zadeti, omikan narod, obenem neusmiljena ironija proti Celemu italijanskemu narodu, kojega voditelji se z veliko zgovornostjo hvalijo, da z bajonetom branijo kulturo, ki se pač ne da ločiti od abecede. Če danes scveroameriška postava kitajske kulije stavi z Italijani na enako mesto in obojne sramotno zavrača z ameriškega ozemlja, je za to odgovorna italijanska. vlada, ki svojega naroda ni znala osvoboditi od suženjstva analfabetizma.
Z K8SI ID
i.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19. febr. Uradno:
Italijansko topništvo jo v zadnjih dneh postalo živahno tudi v nekaterih odsekih bojne črte v gorah. Trbiž je bil ponovno obstreljevan. Danes zjutraj so privedle patrulje pešpolka št. 73 z nekega podjetja proti sovražnim postojankam vzhodno Monte Cebio severno Asiaga 23 ujetnikov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
18. februarja. Delovanje naših poizvedovalnih oddelkov jc dalo povod malim bojem na prelazu Cavanto (Adamello), pri Forcellini Montozzo (dolina Camonlca), v Vallarsa, ob zgornjem koncu Posina (Asti-co) in Ris Felison (Boitc), kakor tudi v dolini Frecligo, Sovražnik jc bil odbit in
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19. febr. Uradno:	\
Vzhodno Lipnice Bolne ob Nara« jovki je razstrelil Rus neki podkop min pod našim najprednejšim jarkom in je s hitrim sunkom zasedel, udrtino. S protinapadom smo se ga zopet pola« stili. Južno Brzezanov smo odbili po močni pripravi z metanjem min izvede« ni sovražni napadalni poizkus- V Voli« niji uspešna podjetja naših naskako* valnih čet.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. febr. Veliki glavni stani
Nič važnega.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO URADNO PORO-ČILO.
Berlin, 19. febr. zvečer. Uradno: '
Na vzhodu ob ostrem mrazu se ni zgodilo nič važnega,
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Soiija, 19. februarja. Uradno: Vzhodno od Isaccee slaboten artiljerijski ogenj, zahodno od Mahmudie streljanje med stražami.
Galac obstreljevan.
Kodanj, 19. februarja. Ruski listi poročajo iz Jaša: Zadnje dni zopet z nezaslišano silovitostjo obstreljujejo Galac. Vsi forti, posebno tisti na zahodni strani trdnjave, so ie še razvaline. -— Tudi prista. nišče je popolnoma razrušeno. Nemška težka artiljerija je zadnje dni skušala doseči tudi donavsko flotiljo med Reni in Galacom, na kateri so velike množine municije za Rusijo.
Nove volitve na Ruskem.
Stockholm, 19. februarja. »Birževie Vedomosti« poročajo, da je vlada končno sklenila izvesti nove volitve za dumo. V vladnih krogih računajo s tem, da bi pri novih volitvah napredni blok izgubil 30 mandatov. Da se pouči o izidu bodočih volitev, je notranji minister poklical moskovskega župana v Petrograd, ki mu bo poročal o razpoloženju med ljudstvom.
i v
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 19. februarja. Uradno: Na celi fronti slaboten artiljerijski ogenj, severovzhodno od Dojranskega jezera praske med stražami. V vardarski dolini živahno delovanje letalcev. Pri Gjevgjeli je bilo v zračnem boju sestreljeno sovražno letalo. Poročnik Eschwege je pri Drami sestreli/ drugo letalo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. febr. Veliki glavni stan:
Praske prednjih straž ln osamljeni topovski ogenj. Dve sovražni letali smo sestrelili,
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Boji Di zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. febr. Veliki glavni sta«: Gosta megla Je na številnih mestin ovirala delovanje topništva in letalcev! le sunki poizvedovalcev so bili mogoč'« Na čuiefcnosti naših jarknih posadk se
je izjalovilo veliko sovražnih podjetij; našim poizvedovalcem se je posrečilo, da so več ujetnikov privedli.
Prvi geperalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO. Berlin, 19. febr. zvečer. Uradno: Zjutraj se je izjalovil angleški sunek zahodno Messimes severno Armen-tieres. Sicer na zahodu ob meglenem vremenu nič važnega.
Zračni napad na Arensburg. Berlin, 19. fobr. Uradno: Nek naS mornariški zrakoplov je napadel 18. februarja pristanišča in vo-jaške naprave pri Arensburgu ob Oese-11 z razstrelilnimi in z zaagalnimi bom-bami. Opazoval se je dober učinek. Sovražni obrambni ogenj nI učinkoval. Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Vojni položaj.
Bern, 19. februarja. (Kor. ur.) Polkovnik Stegemann razmotriva v »Bun-du« vprašanje, če bo ententa na zahodu Še enkrat poskusila predreti in pripominja, da bi celo po posrečenem prebitju morali iskati odločitve še-le v pre-mikovalni vojski.
London, 19. februarja. (Kor. urad.) Reuter poroča: Lord Derby jc imel v Boltonu govor, v katerem je dejal, da z zaupanjem pričakuje končnega izida vojske. Ne sme se pa misliti, da bo konec lahko dosežen. On sodi, da bo Nemčija napela gigantske sile, da nadvlada. Kritični čas boja bo prišel v bližnjih mesecih. Vendar no bo šlo prehitro.
Tajno posodila o nizozemski indiji.
»Kolnfsche Volkszeitung« objavlja članek »Pohlep Angleške, Francoske in Japonske po nizozemski Indiji«. V tem Članku se nek ugleden nizozemski trgovec zelo pesimistično izraža o razmerah v nizozemski Indiji in trdi, da ima dokaze, da so pri zadnji veliki vstaii med domačimi vstaši bili japonski, angleški in anglcirdij-ski agentje in vohuni. Odgovorne nizo-zemsko-indijske kolonijalne oblasti nimajo proti temu deistvu pozornega očesa. Zanesljiva poročila trdijo, da obstoji med Angleško, Francosko in Japonsko tajna pogodba, kako si bodo pozneje razdelili nizozemsko Indijo.
Gospodarske beležke.
Za milijon kron prikritih živil je zaplenila carinska oblast na Reki.Komisarju Springhetu je bilo prišlo na uho, da se nahajajo v nekem skladišču v ulici Edmondo de Amičis velike zaloge živil. A čez dan je bilo skladišče vedno zaprto. Oblast je postala pozorna in kmalu dognala, da je skladišče vse polno blaga, ki ga je nakupi-čila neka banka. Nato so odredih zaplembo in iztrgali umazani špekulaciji za milijon kron živil.
Na zborovanju kmetijskega sveta na Nemškem je izvajal državni tajnik dr. pl. Helfferich: Sedanji čas je usoden in odločilen. V končnem boju ima odločiti nemški poljedelec, kakor je enako izjavil angleški poljedelski minister, da se bo svetovna vojska odločila na britanski njivi, V tem boju mora zmagati nemški poljedelec, Vsled slabe letine v Ameriki in Indiji, je Anglija sedaj odvisna skoraj samo od Avstralije, Za dovoz rabi trikrat več časa oziroma trikrat več ladijskega prostora, K temu pride še poostreni boj podmorskih čolnov. Uspeh nam je zagotovljen in ne pustimo si ga od nikogar iztrgati. Pred vojsko je znašal naš domači pridelek krušnega žita povprečno 230 kg na osebo, na Angleškem pa 30 kg; žita sploh smo pridelali na Nemškem 400 kg, na Angleškem 130 kg; krompirja je pridelala Nemčija 650 kg, Anglija 150 kg na osebo. Za nemško sladkorno peso Anglija sploh nima nadomestila. Nemčija je imela 320 goved na 1000 prebivalcev, Anglija 80. Nemčija 370 prešičev, Anglija 80. Ako tedaj Anglija sama prizna, da smo jo zrinili v boju za zmago na njeno domačo njivo, potem vemo, da je naša odločilna zmaga blizu. Leta 1917. bo angleško samosilje na morju strto in za Nemčijo se bo odprla velika svobodna bodočnost.
Novo nemško vojno posojilo naj prinese, kakor poroča »Beri. T.«, 15 milijard mark. Tako bodo nemški vojni krediti znašali 79 milijard.
Spomladansko delo na Ogrskem. Vlada je izdala ostro naredbo za obsežno uporabo vseh sil. Iz zasedene Poljske bodo dobili precej Poljakov, katerim obljubljajo boljšo plačo kot lani.
Za varstvo žen in otrok. Ministru jc izročena spomenica, ki zahteva varstvenih odredb za žensko in otroško delo. Uvede naj se 8urni delavnik, prepove nočno delo mladine, obnovi zakonite določbe o otroškem delu in uvede posebne urade za mezde in pritožbe. Ustanovi naj se poseben Urad za varstvo žen in otrok pri delu.
Dovažanje premoga bo zopet še bolj otežkočeno. Trboveljska premogokopna družba je dobila povelje, da mora ves premog oddajati železnicam.
V Franciji popisujejo žvvila. Francoska vlada je s 15, t. m. zapovedala popisati vsa živila v francoskih uvoznih pristaniščih.
—	Kupčija s prašiči. Včeraj javlje-na naredba o prometu s prešiči dajo nakup prešičev v roke deželnega mesta za nakupovanje goveje živine. Kjer še ni takih »mest«, določi izključne naku-povalce poljedelski minister. Deželna gosposka določi lahko najvišje cene tudi za plemenske prnšfJe. Ž a izvoz živih ali zaklanih prešičev iz ene v drugo deželo je potrebno izvozno dovoljenje. Ker jc urad za prehrano zelo centralno organiziral uvoz ogrskih prešičev, lahko tudi zelo natanko nadzira domačo prešiči' in tako tudi ceno za prešičje meso in Izdelke.
Cerkveno zvonarsko podjetje. Te dni se je ustanovila v Lincu industrijska družba z o. z., ki bo v Št. Florianu pri Lincu ustanovila tovarno za vlivanje zvonov. V družbi so: linški škofijski ordinarijat, sedmeri zgornjeavstrijski samostani in sosedni samostan Seitenstatten na Nižjem Avstrijskem. Kot strokovnjaka so pritegnili v družbo kovinskega tovarnarja A. Gugga in cerkvenega stavbenika M. Schla-gerja.
Cene sadju in zelenjavi na Reki. Mestni magistrat na Reki je določil 14. feb. naslednje maksimalne cene: jabolka drobna 1 K, mešana 1 K 36 vin., debelejša 1 K 60 vin, kilogram, suhe češplje 4 K, suhe fige 4 K kilogram, fižol 84 vin., krompir 48 vin., češenj 4 K 60 vin., čebula 1 K 60 vin., korenje 60 vin., kislo zelje 64 vin,, sveža repa 32 vin., kisla repa 40 vin., surovo maslo 12 K 80 vin., dansko maslo 14 kron 40 vin., kuhano maslo 15 K, paradiž-na konzerva 9 K kilogram; limone 30 vin. kos.
—	Novi novci. Glasom »Grazer Ta-gespost« izide v kratkem čisto nova vrsta novcev, in sicer oOvinarski novci v srebru. V neznatni množini pridejo v promet tudi 10-, 20- in lOOkronski zlati novci.
Pekovski mojster obsojen na 5000 K globe. Na Dunaju se je te dni vršila razprava proti peku, komercijalnemu svetniku Breunigu, kateri je bil obtožen, da je proti koncu prošlega leta prodajal nekak prepe-čenec po 50 vin. kos, dasiravno so ti kosi tehtali samo 25 gramov, in si je tako služil nič manj kot 68 odstotkov dobička. Pri razpravi je dvorni pek izpovedal, da je oni prepečenec naročil iz Budimpešte, da pa je bilo od 1100 kosov porabnih samo 772, da je zato nastavil višjo ceno. Trdil je tudi, da delajo vsi slaščičarji s privoljenjem oblasti s 40 do 50 odstotki dobička. Ves zagovor pa mu ni pomagal, kajti sodnik ga je zaradi natezavanja cen obsodil na 5000 kron globe ali pet dni zapora. V utemeljevanju razsodbe je dejal sodnik, da se škoda, ki jo ima obrtnik pri transportu blaga, ne sme zvaliti na kupca, in če imajo slaščičarji 40 do 50 odstotkov dobička, je bilo to le povod, da mu ni prisodil višje kazni. Obsojenec je prijavil vzklic zaradi krivde in kazni.
Zakaj je milo tako drago. O tem piše »Deutsclies Agrarblatt«: Kriza za milo je nastala v trenotku, ko so začele pustolovsko rasti cene za mast. Da bi odpomogla preskrbi, jo vlada ustanovila centralo za olje in mast in ji poverila celokupno gospodarstvo z oljem in mastjo. A kakšen jc bil uspeh? Centrala, ki bi morala delovati kot urejevalec cen, plačuje za meterski stot kostne maščobe, iz katere se delajo navadna mila za pranje, 335 K, prodaja jo pa izdelovalcem mila po 800 K; razen tega je pooblaščena za prisilni nakup loja skoraj po vsej Avstriji ter ga plačuje mesarjem po 600 K meterski stot, izdelovalcem mila ga pa prodaja skoraj za dvakratno ceno. Tako kakor ta centrala delajo tudi vse druge. Kam gre ogromni dobiček?
Obrtno in trgovsko spisje, ki ga je sestavil profesor Henrik Podkrajšek in je poročal naš list o njem dne 12. februarja t. 1., je na prodaj po vseh knjigarnah, ne pa pri pisatelju, do katerega so se nekateri obrnili z naročili.
Dnevne novice.
'+ Kranjska za Rdeči križ. Glavni odbor za teden Rdečega križa na Kranjskem je poslal c. in kr, generalnemu nadzorniku prostovoljne zdravstvene oskrbe, Njegovi c. in kr. Visokosti presvetlemu gospodu generalu kavalerije nadvojvodu Franu Sal-vatorju tiskano sklepno poročilo o upravi »Rdečega tedna«, ki sc je vršil lansko spomlad na Kranjskem. Kakor znano, ie bil uspeh tako odličen, da si jc pridobila dežela Kranjska temeljem zbranih prispevkov med vsemi avstrijskimi kronovinami drugo mesto. Glavni odsek je dobil sedaj v roke načelnika gospoda cesarskega svetnika Ivana Mathiana v Ljubljani po
najvišjem nalogu Njegove c. in kr. Visokosti dopis, ki se med drugim glasi: »Njegova c. in kr. Visokost je iz tega poročila posnela, s kakšno skrbnostjo in s kako lepimi uspehi se je priredil teden »Rdečega križa« na Kranjskem. Presvetli gospod nadvojvoda se zahvaljuje glavnemu odboru in vsem pododbornikom za njihovo mnogovrstno in težavno v najboljšem zmi-slu patriotično delo ter prosi, da se njegova zahvala naznani vsem sotrudnikom.
-i- Dr. Matajja o konferenci v Švici. Krščanskosoclalni poslanec dr. Mataju, ki se je udeležil konference v Curihu, se jc izjavil nasproti uredniku »Reichs-poste« o svojih vtisih naslednje: Zborovanje, katerega vodstvo je bilo v rokah švicarskih katoliških organizacij, se jo počalo predvsem z vročo željo vseh narodov, z vprašanjem miru, potem z usodo vojnih ujetnikov in interuirancev, z mednarodnimi dogovori, zlasti v področju delavskega varstva, in s prizadevanji in položajem svete stolice. Priprava konference je bila vzorna in ko smo se ločili, je bilo med udeleženci splošno prepričanje, da je vpeljano delo, ki je za mir na svetu velikega pomena.
-f Odlikovanje. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil od plazov zasuti četovodja 26. čr-novoj. okr. pov, Ivan Košak, pri črnovoj. delavskem oddelku št. 250/26.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Zagrebu umirovljeni odlični član hrvatskega kraljevskega gledališča Vaclav Anton. Rodom je bil iz Plzna. — Umrl je 16, t, m. nagloma gospod Štefan Benčina, posestnik, gostilničar in Trgovec v Ravnah na Blokah v starosti 29 let. Naše iskreno so-žalje! — Umrl je v Borovnici Jern. Svete, bivši ribič pri graščini Galetovi. — V Trbovljah je umrl g. Franc Plavšak. — V Andrijevcih v Črnigori je umrl profesor zagrebške gimnazije nadporočnik Rudolf Pokorny.
Pastor dr. Mahnert je oproščen službe kot vojni kurat in bo še tako dolgo opravljal službo protestantskega župnika v Mariboru, dokler se ne najde primernega naslednika, Nato pa se bo vrnil v svojo nemško domovino.
Vilo nadvojvode Jožefa na Reki s krasnim parkom je kupila reška mestna občina ter nastanila ondi otroško zavetišče.
—	Društvo »Kres« v Gradcu, Iz Gradca nam pišejo: V nedeljo, dne 11. svečana t. 1. jc priredilo društvo »Kres« v Gradcu svojim društvenikom tombolo z raznimi dobitki. — Udeležba je bila mnogobrojna. Po tomboli je zabaval udeležence mojster šaljivec. Končno so dobro izvežbani pevci in pevke še zapeli nekaj mičnih domačih pesmij. Želimo, da bi se lepo razcvitaioče se društvo Kres« še večkrat priredilo kaj podobnega. Kmalu na veselo svidenje!
—	Remuneracija za katehete. Štajerski deželni odbor je glede remuneracij za katehete sklenil sledeče: 1. Remuneracije za verski pouk se od 1. januarja 1917 naprej računaju na podlagi 4. plačilne stopnje. 2. Odškodnine za pota se od 1. januarja 1917 naprej povišajo za 50%. Remuneracija po 4. plačilni stopnji, t, j. po najvišji plačilni stopnji za učiteljsko osobje, se sklada z 10% zboljšanjem plače, Remuneracije za katehete so se doslej izplačevale po 3. plačilni stopnji.
—	Iz ruskega ujetništva so se vrnili dne 29. ja.n. sledeči invalidi: pešec Franc Kovačič, 17. pp.; pešec Franc Pri-stovnik, 47. pp.; pešec Anton Tragin, 27. pp.
—	Velika tatvina na postaji Komor-ske Moravice. Zagrebški poštni urad je poslal minoli teden vagon zavojev (1000 kosov) na Reko. Na postaji Komorske Moravice so pa doslej neznani storilci v vagon vlomili in odnesli malone vse zavoje. Škoda, ki jo trpi pošta, znaša nad 100.000 kron.
—	Prijeti morilec. Graška policija je prijela že večkrat kaznovanega delo-mrzneža Otona \Vindischa, ki je izvršil dvojni umor v graški okolici.
Hrvaiskfl.
Hrvatski sabor
se zopet sestane 22. februarja.
Seja hrvaške stranke prava, Zagreb, 19. februarja. Povodom cdgo-dilve hrvatskega sabora sc je vršila skupna seja saborskega kluba in eksekutivne hrvatske stranke prava. Načelnik stranke poslanec dr. Aleksander Horvat je poročal o političnem položaju, nakar so mu soglasno izrekli zaupnico. Obenem so Horvatovo izjavo proti Wilsonovi poslanici soglasno proglasili za izjavo stranke.
Poljska.
Učiteljski štrajk na Poijskem, V rusko-poljskih pokrajinah pod av-avstrijsko upravo je v začetku tega leta več sto ljudskošolskih učiteljev prenehalo s poukom, ker so bili nezadovoljni s se-
danjo nizko plačo. Nekateri poljski časopisi so ta štrajk upravičevali, češ, da so poljski učitelji v težavnih razmerah pod ruskim jarmom toliko žrtvovali in trpeli za svojo domovino, da jc njihova razdražlji-vost lahko umevna, zlasti še, ker je njih gmotni položaj res obupen. Drugi pa so ta štrajk v tako resnem času obsojali kot desertacijo iz armade narodnih delavcev, Štrajk je zdaj končan. Avstrijski generalni gubernator general Kuk je uredil učiteljske plače ter dovolil znatne draginj-ske doklade. Voditelji štrajka pa bodo baje odstavljeni. Dela se na to, da bi se tudi ta ostrina odstranila ter da bi se štrajk po. ravnal brez vsake kazni.
Bogoslovna fakulteta na varšavskem vseučilišču.
V statutu varšavskega vseučilišča je bilo določeno, da se misli tudi na ustanovitev bogoslovne fakultete, a da se bo ta fakulteta ustanovila pozneje. Sedaj se pa že delajo priprave za ustanovitev bogoslovne fakultete. Cerkvena oblast že išče primernih profesorjev in se v tej zadevi že dogovarja z vlado.
Ljubljanske novice.
lj Razstavljen cesarjev kip, Ako v č-ni kipar, prof. Alojzij Repič je raz« stavil v izložbenem oknu »Katoliške Bu-kvarne« doprsni kip našega cesarja. Ta svoj najnovejši umotvor je izvršil umetnik zgolj po slikr.h, ki so mu bile na razpolago, Dasi spada tako delo mecl najtežavnejša, kar jih pozna portretna plastika, je vendar mojstrsko uspelo. Poteze so fine in, dasi povsem naravne, vendar jako karakteristične. Obraz je proporcioniran, čelo visoko, iz milih oči odseva obenem življenjska resnoba. Kar dovoršeno pa sta za« rezani ustnici, zlasti mesnjala spodnja. Le« pa, na desno obrnjena glava izraža odločnost v nastopu. Maršalski plašč je naložen s preprostimi naravnimi potezami in učin« kuje v skupnem vtisku jako impozantno. Kakor čujemo, se bodo dobili malčevi od-livki tega kiparskege umotvora, naročila! nanje pa sprejema »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
lj Vabilo. Gg. katehetje ljubljanskih srednjih in ljudskih šol sc vabijo na kratek sestanek v četrtek, 22. febr., ob 6*4' uri zvečer v posvetovalnici Katoliške tiskarne, da se določijo spovedni dnevi za mladino ljubljanskih šol. — Tajnik »D. si. k.«
lj Imenovan je za praporščaka Makso B a j c, učitelj na Rakovniku v Ljubljani.
lj G, profesor dr. Jos. Nejedli bo jutri 96 let star. Pač častita, lepa starost, katero gospod, profesor še vedno čvrsto nosi. Bog ga ohrani še mnogo let v radost njegovih mnogoštevilnih hvaležnih učencev.
lj Odlikovanje. Polkovni zdravnik dr. Schweiger, zobozdravnik v Ljubljani, ki se nahaja že od začetka vojske na bojišču, sedaj šef-zdravnik neke skupine in vodja zobozdravniškega ambulatorija, je bil za svoje zasluge odlikovan s kraljevo prusko zaslužno svetinjo Rdečega, križa 3. vrste.
Dar. Gospa Josipina Puppo v Kranju nam je poslala znesek 12 K kot dar za vojaške sirote czir. misijone.
iluoležl nspovsiMo no Mm vstalo.
London, 18. februarja. (K, u.) »Times«-javljajo iz Lyre: Razmere na Grškem postajajo zopet nevarne. Povzroča jih posebno zahteva zaveznikov o izročitvi pušk, ki se nahajajo med prebivalci. Tudi rezervisti hočejo obdržati puške za slučaj samoobrambe. Možnost upora pa ne povzroča strah'.?, ker so zavezniki v premoči.
Primorske novice.
Iz italijanskega ujetništva piše vič. g. Ivan Leben, kurat na Libušnjem vlč. g. de', kanu Iv. Rojecu naslednje: Badia di Cavai (Salerno) 8. jan. — Prejel sem Tvoje drago pismo z dne 27. jan, 1916 dne 1. jan, 1917. Tukaj sem več nego eno leto in Tvoje pismo je bilo prvo, katero sem prejel od svojih sobratov. Hvala Tebi in vsem duhovnim sobratom, ki so bili podpisani na dopisnici. Jaz sem zdrav. Kalin iz Drcžni-ce je v Candidi (Avellino) in misijonari med slovenskimi ujetniki v provincijah Avellino, Terano, Benevento in Caserta. G. Božič iz Kamna jc bil nevarno bolan, ter čaka dovoljenja, da se vrne v Kred. Umrla mu jc mati 27. okt. 1916. Prosim, odpiši mi hitro in sporoči mi kaj novic iz domovine. Srčne pozdrave vsem duhovnikom. Memento. Naslov: Giovanni Leben, inter-nato civile Badia di Cava (Salerno) Italia,
— Iz ruskega vojnega ujetništva so sc oglasili oziroma poslali predragim svojccm srčne pozdrave naslednji goriški Slovenci: Hilarij Pahor, doma iz Renč št. 23 pri Gorici; France Mušič, doma iz Št. Andraža št. 37; Vincenc Škabar, doma iz Bilj št. 226; Štefan Bitežnik, doma iz Biteža pri Grga-ru; Mihael Kenda, doma iz Ročinja; Dominik Birtonja, doma iz Ogleja, ter Andrej Kosmačin, doma iz Sedla pri Brcginju.
stri« IV
SLOVENEC, dne 20. !et?rua"rfa" 191>;

Cene vina v Trsta. Te dni je oblast
določila naslednje cene za vino v Trstu in okolici: Veletrgovci morajo prodajati vino oštirjem in krčmarjem po 2 K 88 vin., za porabo v družinah po 3 K in v steklenicah po 3 K 8 vin. liter. Na drobno se prodaja vino: v točilnicah po 3 K 24 vin-, po hotelih in restavracijah po 3 K 48 vin liter, po gostilnah in krčmah po 3 K 24 vin.; izven carinske meje velja cena za oštirje in krč-marje 3 K 16 vin. liter.
Iz drugega nadstropja s* je vrgla na dvorišče 481etna Emilija Beraus v Trstu, ul. Maiolica 13, in obležala mrtva na mestu. Vzrok samomora ni znan.
Poizkušena tatvina v cerkvi. 16. t, in. je hotela v cerkvi presv. Srca Jezusovega v Trstu neka ženska ukrasti prt z glavnega oltarja. Pri tem jo je zasačila koristinja Dominika Vidulich, jo zgrabila za roko in zahtevala, naj položi prt nazaj. A drzna tatica je namesto tega z nekim trdim predmetom udarila koristinjo s tako silo v desno stran prsi, da ji je prizadela precejšnjo rano. Nato je prihitelo še nekaj drugih oseb, ki so bile v cerkvi in kmalu tudi redar, ki je tatico aretiral. Povedala je, da se p'še Helena Fatc.ich, stara 66 let.
Razpisani c. kr. poštni uradi, V področju tržaškega poštnega ravnateljstva so razpisana naslednja poštarska mesta v: Nerezini (II/2), Ajdovščini (1/3) ter Bazovici (II/2). Prošnje je vložiti za prvi poštni urad v teku treh tednov, za poslednja dva pa tekom štirinajstih dni.
»Hosplc sv. Frančiška« je ustanovil tretji red sv. Frančiška na Reki za svoje revne in onemogle člane. Za enkrat so sprejeli v zavod tri članice,
Nssivoivoda Maks v Carigrada.
Nadvojvoda Maks v Carigrad«.
Carigrad, 19. februarja. (Kor. urad.)
Nadvojvoda Maks, ki načeluje posebnemu poslaništvu, katero bo izročilo sultanu naznanilo o prevzetju prestola Njegovega Veličanstva cesarja in kralja Karla, se je danes ob pol 11. uri dopoldne pripeljal v Carigrad. Sprejem je bil zelo prisrčen in veličasten.
Carigrad, 19. februarja. Ob treh popoldne je sprejel sultan v slovesni avdi-jenci nadvojvoda Maksa, ki mu je izročil notifikacijsko pismo.
Ogrski državni zbor.
Nova bodoča trgovinska politika.
Budimpešta, 19. februarja. (Kor. ur.)
Poslanec Gratz govori o našem gospodarskem položaju po vojni. Ker bo trpela cela Evropa, bo naš položaj relativno lažje. Da dobimo novih dohodkov, bo treba izvažati. Balkan nam nudi največ ugodnosti. Trgovina z Balkanom je bila zdrava, toda prepočasna, čemur je bilo krivo pomanjkanje kapitala in pa naša politika, ki nas je zapirala pred Balkanom. Naše bodoče posredovanje bo v tem, da bomo blagovni promet plemenitih in dajali tuje blago na Balkan. Zaprti smo bili proti Balkanu, ker se je Nemčija zaprla pred našo produkcijo. Zboljšati bo treba pogodbe z Nemčijo. Ne velja madžarski ugovor, da nimamo interesa na dobrih pogodbah z Balkanom, češ, ker je izvoz tja doli v prvi vrsti industrijski, tedaj v prvi vrsti v interesu Avstrije. Ugodna pogodba z Nemčijo ustvari lahko podlago za bolj intenzivno poljedelstvo na Ogrskem, če nam odpre pot v Nemčijo. Naša produkcija mora postati cenejša. Monarhija bo zmagala gospodarske težave, če bomo podvojili produkcijo in bo varčnost prva dolžnost državljanov.
Pri vratnih boleznih dobro de, če se masira s Fellerievim bol lajšajočim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko Elsa-fluid« in sc z njim grgra. Predvojne cene. 12 steklenic stane franko le 6 K pri lekarju F.. V. Fellerju, Slubica, Elsa trg št. 134, Hrvatsko. Mnogo zdravniških priporočil. 100.000 zahvalnic, tudi za Elsa-kroglice <.	(ef)
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 180, za dame K 1'50, za otroke K 120. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več purov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
Dr. Hermann Strater: »Die Heiligung der Kinderwelt, Anleitung zur Abhaltung von Exercitien Hir Kinder. Knyga obsega na 286 straneh 18 govorov, ki jih je imel govornik zlasti na Otroke, predno so prekoračili šoloobvezno dobo. Pisatelj je deloval veliko let med mladino in mu je to dar lo nudilo mnogo veselja, ker je žel obilne sadove. Da njegov trud obrodi tudi drugod, zato je zbral omenjene govore. V govorih obdela vse panoge verskega življenja tako zanimivo, da jih bo vsak dušni pastir porabil s pridom pri govorih na mladino. Govori kažejo, kako dobro pozna govornik mlada srca in kako zna nanje vplivati. De* bi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani m velja s poštnino 5 K.
Za ježo dobro priučeni
koni
s sedlom in vso opremo, 9 let star, se takoj proda. Ogleda se lahko vsak dan v Kosezah pri vojaškem T.fl. oddelku. (472
c. kr. finančni nadpaznik, 28 let star, s posestvom, se želi seznaniti v svrho ženitve s primerno gospodično dobrega značaja. Le resne ponudbe do 28. t. m. če mogoče s sliko, pod šifro „Bo-doCl mir, 426" na upravo tega
lista.
Enonadstropna
hiša . vrtom
se proda v Ljubljani. Naslov v upravništvu „SLOVENCA".
Vrči za mleko
večja množina (po 30 in 50 lit.) se prodajo.
Hater & Co„ Medvode. u*
Sprejme se takoj izurjena
Ljubljančanka, Špecerijske stroke, katera je zmožna tudi nekoliko pisarniških del. Ponudbe s prepisi spričeval na upravo tega lista pod .Prodajalka* 431
Bonboni,
karamele In biškoti
se dobijo pri	432
Io. Perdanu o Ljubljani.
Odpadke usnja vsake vrste dobavlja najceneje zaloga usnjenih odpadkov, PBAGA Vil. LETNA 313. — Prosi se nemSko dopisovati.
Prazne oreče
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
23So
suhe sebe,
T iS So In s	šili kurjih očes. bra-
li lili Si m^fiir J M dav C in trde kože, Ull II 11	/-Kij tekom 3 dni s kore-
———B	l)reZ ')0'e®m
aE srssirrs Uenn lofiku z jam-KId-DdtSdttl. stvenim pismom K 1-50, 3 lončki Ki —,6 lončk. v K 6-50. Stotine zahvalnic in priinalnic. Iiemeny, Kaschau (liassa) I., poštni predal 12 42 Odrsko. 2631
nove in stare §Cyg$i vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov
n
I.a britev iz srebro-jekla K 3 50, 4, 5; varnostni brivsk. aparati, poniklanl K 3, 5, zn. »Periekl« s 6 rezili K 16, 20; rlvo ez. res. rezila tucat K 5, 6. Ia lasestrižni aparat, K 11, 12. Zamena dovoljena ali denar nazaj. i'ošilja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni zaioznik JAN. KONRAD, izvozna tvrdka, BrU* št. 1755, CeSko. 112
zo pranje
oddaja v zabojih orig. tovar. teža, ri ca 60—75 kg, proti predplačilu. Razpošilja tudi v zavojih od 5 kg dalje po poStnem povzetju, tvrdka
Anton Kušlan
Ljubljana, Karlovška cesta 15.
Baterije!
Baterije, svetilke ter žarnice
vedno v zalogi pri
v hlodih
Orehov les Kostanjev les
kupim
v polenih in hlodih
2407
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, LJabljana, Marije Terezije oesta 13.
Pi Nilvlllen piobliMsnJi Kiti. S cm. In krili. »»mt, VeMCantlv«.
HIIIHIIlItllllllilllllMIMIIIIIIIIIIII*	IIII ||t|tlltl|ltt IIIIIIIIIIM1111111111 lil
44. c. kr. državna loteriia
za civilne dobrodelne nemene.
Ta denarna loterija ima
21.146 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaSa
Z00.000 K
m
Ljubljana, Stari trg 4.
Žretanle Do lavno m Dunaju flns 2MgM isi?. SreCfea slane 4 hrene. SreCHa stane 4 ta.
Srečke se dobivajo pri oddelka za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zol amts-strasse 5, pri kr. ogr. loterij, ravnateljstvu v Budimpešti IX. poslopje qlavnega carinskega urada, po loter.jah, trafikah, pri davčnih poštnih, brzojavnih ln železniških uradih, pri menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk zastonj. Srečke ae pošiljajo poštnine prosto. Od g. kr, generalnega ravnateljstva dr?, loterij (oddelek za dobro-delne loterije.)	202
Graščinski mlin
s hišo za mlinarja, na Kranjskem, kjer je večja vojaška posadka, veliko zemljišča za nove zgradbe, sedaj v najemu, a se najem-ščina lahko takoj odpove, z dvema jarmoma, je na prodaj. — VpraSanja pod »Grajski mlin, 429« na upravo »SLOVENCA".
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem pretužno vest, da je nas predobri, iskreno ljubljeni soprog, oče, sin in brat, gospod
Štefan Benčina
posestnik, gostilničar ln trgovec
dne 16. februarja 1917 ponoči nagloma v 29. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega ranjkega je bil v ponedeljek 19. februarja ob 4. uri popoldne na pokopališče pri Sv. Juriju pri Kranju.
Priporočamo ga v molitevl Bloke, 20. februarja 1917.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Povodom bridke izgube našega iskreno ljubljenega soproga, očeta in sina, gospoda
Štefana Benčina
izrekamo tem potom našo najiskre-nejSo zahvalo. Posebno se pa zahvaljujemo preč. duhovščini, slavn. vojaštvu in vsem onim, ki so spremili rajnika na njegovi zadnji poti.
Žalujoči ostalL
Zahuala.
Za vse ljubeznive dokaze srčnega sočutja povodom pre-bridke izgube našega predragega očeta
HNTON-H ZORC
trgovca in posestnika
za številno spremstvo blagopokojnega k zadnjemu počitku, za krasne vence ter za ginljivo petje gg. pevcev, izrekamo vsem najiskreuejšo zahvalo.
Ljabljana, 20. februarja 1917.	Rodbina Zore.
425
tja.
Zahuala.
Za izredno prisrčne, ginljive in mnogobrojne dokaze soču-podane nam ob smrti preblage gospe
Ide Guzelj
izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo premilostnemu gospodu proštu, Se-bastjanu Elbertu in vsem gg. duhovnikom za zadnje spremstvo, vsem cenj. udeležnikom sprevoda osobito gg. voditeljem uradov in šol, gospodom uradnikom in someščanom i. t. d. ter vsem darovateljem krasnih vencev.
428
Globoko žalnfoči ostali.
Tisk »Katoliške Tiskarne«.

i
Izdaia konzorcii »Slovenca«.
nHdovnrni urednik: Jože! Gostinčar. državni poslanec,