PRIMORSKI DNEVNIK )e začet izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebu-ii. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni cSlovenijaa pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
o- "O 0" *
0	»
_!S
w ~ ro
1
JSrEičrSižr* Cena 700 lir - Leto XLII. št. 202 (12.527)
Trst, četrtek, 28. avgusta 1
o
m
X
m
'C5
Z
C.
3>
I
r_
v—i
h:
Z
s-i
5
nT.,
23
Oj
Ui
*■
3>
Preiskovalna komisija po šestih letih sklenila svoje delo
Letalo DC 9 je leta 1980 strmoglavilo zaradi eksplozije peklenskega stroja
Se vedno neznani krivci in razlogi atentata, ki je terjal 81 žrtev
RjM — šest let je bilo potrebnih, da je preiskovalna komisija zaključila svojo delo v zvezi z letalsko nesrečo 21. junija v Tirenskem morju, med o-tokoma Ponza in Ustica, v kateri je uairlo 77 potnikov in štirje člani posadke. Predsednik republike Cossiga je pred kratkim zahteval od predstd-nika vlade Craxija, naj preiskovalna komisija čimprej sklene delo. Tako je Craxi včeraj, kakor hitro je dobil v r°ke poročilo preiskovalne komisije, ^apisnlk poslal predsedniku republike, k tega poročila izhaja, da letalska nesreča na Ustici ni posledica trčenja z drugim letalom, niti nista bili ^njo krivi stanje letala ali napaka Posadke, ampak je bila nesreča posledica eksplozije v potniški kabini.
V poročilu preiskovalne komisije o nesreči letala DC 9 Itavia na progi “ologna - Palermo dne 27. junija 1930 s° zelo podrobno opisane vse okoliščine tega dogodka, ki je vznemiril ita-njansko javnost in zastavil celo vrsto vprašanj. Značilno za tiste čase je nllo, da so se takoj po nesreči oglasile rdeče brigade in neka fašistična
skupina.
Letalo je vzletelo ob 18.08, z dvourno zamudo, in je letelo po odrejeni progi. Stik s kontrolno postajo je izgubilo ob 19.04. Tisto noč niso mogli začeti reševalne akcije, ampak naslednje jutro. Preiskava je temeljila na zapiskih civilnih radarjev, na obdukciji žrtev in analizi najdenih ostankov letala^ Zaradi prevelike globine morja črne škatle, na kateri so »zapisani« vsi podatki o delovanju letala, niso našli. Tako so ugotovili, da so drobci
v sedeže prodrb samo pod velikim pritiskom, ki ni mogel biti pritisk zraka v velikih višinah, ampak posledica eksplozije.
Letalo je imelo vsa dovoljenja za normalno delo, vsi piloti so bili usposobljeni, vsa dokumentacija za polet je bila v rodu. Na vsem lepem se je med poletom na višini več tisoč mehov trup odprl, letalo je izgubilo pritisk in se razletelo. Izrecno je v poročilu poudarjeno, da se vanj ni za-
letelo kakšno drugo letalo ali predmet. Po civilnih radarskih zapiskih (vojaški niso prišli v poštev, ker so ravno v tistem času zamenjali koluto s trakom) je neko letalo takrat sicer letelo blizu letala Itavia, vendar vanj ni trčilo. V potnišku kabini ni bilo ognja, ampak je pritisk padel zaradi eksplozivnega orožja.
Po vsem tem se javnost upravičeno sprašuje, kdo je podstavil peklenski stroj v letalo in »kakšne barve je bil«.
(h
N<
v večini o proračunu
RIM — Ni bilo težko napovedati, da bo pot finančnega zakona in proračunskih dokumentov vse prej kot lahka in kratka. Niti včerajšnji pripravljalni sestanek med ministri gospodarskih resorov Gorio (zaklad), Visentinijem (finance), Romito (proračun), Za-nonejem (industrija), De Micheli-som (delo) in Mammijem (odnosi s parlamentom) ni namreč odpravil nesoglasij in razhajanj med vladnimi strankami, ki zadevajo predvsem usmeritev in smotre finančnega manevra.
Če bolj ali manj vsi soglašajo glede makroekonomskih smernic (4-odstotna inflacija, največ 100 tisoč milijard primanjkljaja, 3 do 3,5-odstotna rast notranjega bruto proizvoda), se pojavljajo še vedno ostra nesoglasja zlasti pri vprašanju investicij, ki jih je treba po mnenju PSI in PSDI povečati in spodbujati, da se pripomore k zmanjšanju brezposelnosti. Manj je sporov o klestenju 2.500 milijard pri socialnih postavkah, saj je ta znesek precej manjši kot prejšnja leta, dasi bo seveda še nadalje težil predvsem najšibkejše sloje prebivalstva.
Zelo malo verjetno je torej, da bi mogli razhajanja odpraviti že na današnji seji vlade.
Andreotti svari ZDA v zvezi z Libijo
RIMINI — Včerajšnja osrednja tema mitinga katoliške organizacije Comunione in liberaz one je bila zunanja politika in položaj v Sredozemlju, in to ravno v trenutku, ko se je ponovno zaostril zaradi skupnih ame-riško-egiptovskih manevrov pred libijskimi obalami. Zaradi tega je razumljivo, da sta dober del svojih posegov posvetila italijanski in egiptovski zunanji minister Andreotti in Butros Gali, kj sta sodelovala na okrogli mizi skupaj z nekaterimi tujimi politiki in znanstveniki, ravno tej problematiki.
Gali je hotel predvsem izključiti, da bi pomenili se-
danjih pomorski manevri, pri katerih sodeluje tudi egiptovska mornarica, provokacijo do Libije, dasi je dejal, da ima v njej Egipt težkega soseda. Andreotti pa je posredno svaril ZDA, ko je naglasil nevarnost težnje reševati spore z orožjem, pri čemer se »pokosi hkrati žito z ljulko«. Edina prava pot za vzpostavitev miru v Sredozemlju, je poudaril zunanji minister, so globalna pogajanja o vseh kriznih žariščih, ki jih je treba voditi s potrpežljivostjo in pri tem paziti, da se ne kompromitirajo z dejanji, ki bi zaostrila razmere, je izzvenel ponovno svareče zaključek Andreottija
Se krvava represija v J. Afriki Policija ubila 13 črncev v Sowetu
Neuvrščeni zavrnili predloge za spremembo dnevnega reda
, JOHANNESBURG — Dvomili jonsko krnsko satelitsko mesto Soweto pri Johannesburgu je bilo splet prizorišče hhvavih spopadov med oboroženimi silami rasističnega režima in temnopol-um prebivalstvom. V torek zvečer so Y njem izbruhnili nemiri, v katerih Ja bilo umorjenih najmanj 13, ranje-hm pa okrog sto ljudi. Gre za naj-nujši izbruh nasilja, odkar je pretorij-režim letošnjega 12. junija uvedel lz£dno stanje.
10 podatkih, ki jih je posredoval ..dni informacijski urad, se pravi e-
dini
. - uradno-dovoljeni vir informacij. Je nasilju dala povod demonstracija v eetrti Wite City. Kakih 300 čmcev se Je zbralo na ulici, da bi protestirali eper stanovanjske izgone. Ko jih je P-ncija obkrožila, so jo začeli obme-raYati s kamenjem in proti njej vrgli ^°cno bombo, ki je ranila štiri agen-3 Policija je odgovorila s strelja-^Jem. Na tleh je obležalo 11 mrtvih “‘več. desetin ranjenih, v poznejših. Popadih pa sta izgubili življenje še ran P56'3!. Tem pjodatkom, ki -so iz ,u-adnih virov, velja pristaviti pojasnilo, a nmogi prebivalci Soweta in drugih
črnskih naselij iz protesta ne plačujejo stanarin občinskim upravam, lete psa na protestno akcijo odgovarjajo z izgoni.
Stanje v Sowetu in drugod po državi je zelo napeto. Vrstijo se tudi krvava obračunavanja med temnopoltimi plemeni. Tako je pretekli petek skupina črncev ustrelila na njenem domu ženo zulujskega parlamentarca Sabe-la. Ob tem dogodku je voditelj Zulujev Mangosuthu Buthedezi, ki zavzema konservativna stališča, izjavil, da se
je pričela državljanska vojna. Isto je včeraj pjonovila Winie Mandela, žena zaprtega voditelja.
V okviru protestnih akcij proti Pretorii naj omenimo px>budo, ki bo stekla danes v Rimu. Na pjobudo »Kristjanov proti apartheidu« se bodo o-poldne pred južnoafriškim veleposlaništvom zbrali duhovniki in laiki, da bi demonstrirali za osvoboditev duhovnika Sangalista Mkhatshvva, ki so ga južnoafriške oblasti zaprle letošnjega 12. junija.
Delen sporazum med ZDA in SZ
STOCKHOLM — Združene države in Sovjetska zveza so dosegle delen, vendar px>memben sporazum o vrsti vojaških dejavnosti, o katerih bo treba obvestiti sogovornika. Gre za pomemben korak naprnej k dokončnemu sporazum na stockholmski konferenci o razorožitvi.
Delegati na konferenci pKtudarjajo, da je to prvič, da so ZDA pristale, da dajo informacije o prihodu ameriških čet v Evropo. V zameno je SZ pristala da spravi z dnevnega reda še eno kočljivo vprašanje in je sprejela, da sporoči kakršenkoli premik čet v Evropi.
Stockholmske konference se udeležujejo ZDA in Kanada ter vse evropske države razen Albanije.
HARARE — Veleposlaniki in izvedenci neuvrščenih držav so včeraj nadaljeval razpravo o temah v zvezi z 8. vrhom, ki se bo začel 1. septembra. Čeprav so predstavniki Irana, Sirije in Libijske džamahirije tudi včeraj obnovili svoje predvčerajšnje zahteve o razširitvi dnevnega reda, udeleženci pripravljalnega sestanka niso sprejeli predlogov, da bi ga spremenili. Sklemli pa so, da bodo predloge teh držav vključili v poročilo, ki ga bodo predložili ministrskemu sestanku, ki se začne danes.
Včeraj so začeli z delom tudi v političnem komiteju konference, medtem ko bo ekonomski komite začel zasedati najpozneje danes dopoldne. Latinskoameriška skupina mora namreč uskladiti stališča glede kandidature za predsedujočega tega komiteja.
Danes se bo v Harareju začela druga faza priprave vrhunske konference neuvrščenih držav. Na tem sestanku bodo delegacije 102 članic vodUi zunanji ministri. Z njihovim zbiranjem bodo priprave na vrh vstopile v sklepno fazo. Prihod voditeljev držav
ali vlad neuvrščenih držav pričakujejo konec tedna.
Gibanje neuvrščenih ima 102 članici s polnopravnim statusom, 18 držav in mednarodnih organizacij, ima status opazovalca, medtem ko se 8 držav udeležuje srečanj neuvrščenih kot povabljeni gostje. Na pripravljalnem sestanku v Harareju so sprejeli zahteve Avstralije, Grčije in Mongolije, da kot gostje prisostvujejo 8. vrhu. (dd)
Italijanski nogometni pokal
Triestina 0 Milan 1
NA 10. STRANI
Naravna katastrofa v Kamerunu
vzroki® ko J'6 stekla izdatna mednarodna pomoč, so še vedno samo delno znani kj ‘n obseg naravne katastrofe pri vulkanskem jezeru Nios (Telefoto AP)
NA 2. STRANI
Gen. Ambrogio Viviani na začasni svobodi
BENETKE —- Pretor Manuela Romei Pasetti je odobrila začasno svobodo generalu Ambrogiu Vivianiju, nekdanjemu šefu vojaške protiobveščevalne službe, ki so ga aretirali prejšnji petek, ker ni odgovarjal preiskovalnemu sodniku Mastelloniju, raziskovalcu povezave med terorizmom na Bližnjem vzhodu in italijansko obveščevalno službo. Vivianija so aretirali zato, ker ni znal pojasniti izjave izpred treh mesecev Panorami o nesreči vojaškega letala Argo 16 leta 1973 pri Margheri, v kateri so izgubili življenje dva oficirja in dva podoficirja obveščevalne službe, prav tiste osebe (in tisto letalo), ki so nekaj dni poprej v Libijo odpeljale tri arabske teroriste, aretirane v Italiji med pripravljanjem atentata na izraelsko letalsko družbo.
V nekaterih krogih italijanske obveščevalne službe je prevladovalo prepričanje, da je atentat izvedla izraelska obveščevalna služba Mossad,
Še pred generalom Vivianijem so zaslišali generalnega tajnika Famesine Roberta Ga jo, ki je navedel domnevo takratnega zunanjega ministra Alda Mora, da se bodo Izraelci maščevali Italiji zaradi vrnitve arabskih teroristov.
Na atletskem evropskem prvenstvu
Italijani spet uspešni
STUTTGART — Z vključitvijo bolj odmevnih panog je prišlo tudi evropsko atletsko prvenstvo v živo. V drugem dnevu tekmovanja je bil dosežen nov evropski rekord v metu kopja, gledalce pa je posebno vžgal finalni tek na 100 m, kjer se je pojavila nova zvezda v temnopolten Britancu Christiju. Odlično znamko je dosegla v skoku v daljino Vzhodna Nemka Heike Dhrestler, za Italijo je bil dan ponovno uspešen in je prinesel srebrno kolajno hitro-hodcu Damilano. Od Jugoslovanov se je Sead Krdžalič dobro boril v finalu meta kopja. Tekmovanje je zaključil na sedmem mestu, vendar z dokaj dobrim rezultatom. Z zelo dobrim časom se je v teku na 400 m v polfinale uvrstil Italijan Ribaud.
Bilo je nekaj velikih presenečenj. V skoku s palico je izpadel Sovjet Gataulin, ki je še pred nedavnim naskakoval svetovni rekord v tej panogi. Izpadla je tudi Sara Simeoni, za katero pa je bil nastop bolj izlet kot resen poskus uveljavitve. V današnjem dnevu se obeta izredna borba v teku na 400 m čez ovire in v deseteroboju, kjer je Britanes Thompsom ponovno pred Nemcem Hingsenom.
Skoraj zanesljivo Italijan Stefana Mei ne bo nastopil v teku na 5 tisoč metrov, ker so se pojavile mišične bolečine.
Nemški socialdemokrati proti jedrski energiji
Sovjetska zveza očita Washmgtonu »zaroto molka« o njenih predlogih
NuRNBERG — Nemški socialdemokrati so posvetili včerajšnji dan vsedržavnega kongresa vprašanju odpovedi energiji iz jedrskih central, ki po černobilski tragediji močno vznemirja javno mnenje v Zahodni Nemčiji in obeta postati ključna tema v volilni kampanji ob zveznih volitvah 25. januarja prihodnjega leta. O tem vprašanju je poročal kongresu bivši minister za znanstveno raziskovanje v Schmidtovi vladi Volker Hauff, ki mu je SPD poverila takoj po Černobilu vodstvo posebne komisije, ki naj bi preverila možnosti, da se Zahodna Nemčija za svoje energetske potrebe odpove jedrskim elektrarnam.
Hauffov odgovor je bil pozitiven in včeraj so kongresisti skoraj soglasno odobrili poročilo njegove komisije ter ga pretvorili v resolucijo, ki obvezuje socialdemokratsko stranko, da si v
največji meri prizadeva za uresničevanje njenih sklepov. SPD si bo torej postavila kot nalogo, tako z opozicije kot z vodstvenega položaja, če bi zmagala na januarskih volitvah, da set odpravijo v desetih letih vse jedrske centrale v Zahodni Nemčiji, nekaj bi jih pa lahko opustili že v 2 letin.
V svoji obrazložitvi je Hauff povedal, da deluje sedaj v ZRN 18 jedrskih central, ki zadoščajo približno tretjini energetskih potreb države (6 jih je v gradnji, za nadaljnjih 7 so pa že pripravljeni načrti). Toda že pametno varčevanje z energijo bi nadoknadilo dve tretjini sedaj uporabljene jedrske energije. Skrbi sindikatov pa je Hauff pomiril s predlogom o primernem izkoriščanju premogovnih nahajališč in o dodatnih dejavnostih, ki naj bi oskrbele trajno zaposlitev za okrog 10.000 oseb-
MOSKVA — »Sovjetske miroljubne pobude so v Washingtonu čedalje bolj predmet množičnih dezinformacij. Kar zadeva podaljšanje moratorja nad jedrskimi poskusi, pa imamo opravka s pravcato zaroto molka,« je uvodoma na današnji tiskovni konferenci izjavil direktor instituta za ZDA in Kanado pri sovjetski akademiji znanosti, akademik Georgij Arbatov. S tem je hkrati utemeljil nenavadno pogostnost takih tiskovnih konferenc, ki jih zadnje čase prirejajo v sovjetskem zunanjem ministrstvu, češ še in še je treba p>o-navljati in pojasnjevati, da bi kaj od tega le prodrlo do ušes na drugi strani Atlantika.
»Predstavite si situacijo: v Sovjetski zvezi vsak dan ali iz dneva v dan uprizorimo kakšno eksplozijo atomske bombe — v tisku pa ne bi o tem izvedeli ničesar. Ali si znate predsta-
viti, kakšno gonjo bi v tem primeru zagnali na Zahodu?« je Arbatov naravnost izzival številne navzoče ameriške in zahodne dopisnike, da bi se oglasili. Sovjetski akademik in neuradni potujoči ambasador je očital Beli hiši, da se ne ustavlja tudi pred grobimi pritiski na sredstva javnega obveščanja, ko gre za obrambo njenih političnih smotrov. Tako naj bi preprečila načrte ene od ameriških TV družb, ki je hotela prirediti veliko o-kroglo mizo z udeležbo sovjetskih izvedencev in generalov, o jedrskih poskusih, o moratoriju in o razorožitvi nasploh.
Ali je kaj na tem, ko v V/ashingtonu pravijo, da se je ozračje po zadnjih sestankih med sovjetskimi in ameriškimi izvedenci le izboljšalo in da je srečanje na vrhu med Gorbačovom in Reaganom tako rekoč gotovo? Arba-
tov je odgovoril na večkratna vprašanja s temi in podobnimi odtenki zelo zadržano, češ da je šlo le za prvi krog takih posvetovalnih sestankov, da so imeli in imajo za smoter, da pripravijo srečanje obeh zunanjih ministrov
Kot vsakokrat na takšnih tiskovnih konferencah so tudi tokrat vrtali zahodni časnikarji z vprašanji, kaj je imel Mihail Gorbačov v mislih, ko je v svojem zadnjem TV nastopu rekel, da bo Sovjetska zveza dala na ameriške načrte za »vojno zvezd« (SDI) tak odgovor, kot ga Američani sploh ne pričakujejo. O teto je malce več rekel izvedenec za strateška orožja V. Goljdanski, ko je med drugim omenil tehnične možnosti, da bi vesoljska telesa lahko uničevala na ameriških tleh baze za izstreljevanje vesoljskih protiraketnih postaj.
Okrog jezera Nios je legla smrt ki jo je bilo mogoče predvideti
Strupcni plini so poleg ljudi pomorili na tisoče živali	(Telefoto AP)
JAUNDE — Iz Kameruna prihajajo prvi fotografski posnetki, ki še najzgovorneje povedo, kaj se je konec preteklega tedna zgodilo okrog jezera Nios na severozahodu države. Trupla ležijo vsepovsod. Strupeni plini, ki so se sprostili izpod vulkanskega jezera, so na nekrvav način pomorili na stotine ljudi in na tisoče živali, življenje je na mah ugasnilo v hišah in na ulicah, na poljih in v gozdovih. Gre za eno največjih in hkrati najnenavadnejših naravnih katastrof, ki so se pripetile v zadnjih desetletjih.
Mimo fotografij so novice, ki prihajajo iz srednjeafriške države, dokaj skope in nepopolne. A tudi krajevne oblasti se nekaj prida trudijo, da bi bilo drugače. Vojska je ustvarila neprebojen obroč okrog prizadetega območja, kar je sicer v dobršni meri razumljivo spričo grozeče nevarnosti, da bi se zaradi nepokopanih trupel razširile epidemije, pa tudi spričo možnosti, da bi' smrtnonosni plini pričeli znova uhajati izpod jezera. Da pa pomanjkanju informacij botrujejo tudi drugi vzroki, je mogoče sklepati iz dejstva, da je krajevni dnevnik mesta Doula, ki leži nekaj sto kilometrov od prizorišča katastrofe, včeraj namenil dogodku le nekaj skopih vrstic na peti strani. Za popolnejše informacije bo najbrž treba počakati na povratek skupin tujih reševalcev in izvedencev, ki delujejo na pri-
zadetem območju.
Po razpoložljivih podatkih naj bi katastrofa prizadela predvsem štiri naselja okrog jezera Nios, in sicer Cam-Nios, Sub-Bum, Fang ter Čah. Obračun človeških žrtev je še vedno začasen. Govori se o približno 1.500 mrtvih in 350 huje poškodovanih, ki so jih prepeljali v bolnišnice v Humu in Nkambeju. Zdravijo jih predvsem zaradi opeklin. Kot je pojasnil prof.
Barbieri, ki vodi skupino italijanskih reševalcev in znanstvenikov, je treba opekline pripisati dejstvu, da so se izpod vulkanskega jezera sprostili plini, ki so bili ne samo strupeni po svoji kemični kompoziciji, marveč tudi vroči. Tako je prof. Barbieri povedal včeraj dopoldne, takoj potem, ko je italijanska skupina priletela v Dovalo. Poudaril pa je, da bo za natančnejšo obrazložitev narave in vzrokov katastrofe treba počakati na izsledke raziskav na terenu.
Zveze s prizadetim območjem so o-težkočene tudi zato, ker jezero Nios leži v goratem predelu proti kateremu peljejo zelo slabe ceste. Le-te so zdaj povrh blatne. V deželi se je pričelo deževno obdobje in pada obilen dež. V kraje okrog jezera Nios so težavam navkljub že dospele skupine izraelskih in francoskih reševalcev in izvedencev, vsak čas pa se jim bodo pridružile ameriške, japonske, britanske, nemške, španske, italijanske in druge ekipe. Organizacija mednarodne pomoči je v polnem teku. Žal se mednarodna solidarnost izkaže, ko je prepozno. Bolje bi bilo preventivno ukrepati. Katastrofa pri jezeru Nios ni bila povsem nepredvidljiva, saj so se v preteklosti že pripetile podobne nesreče v bližini. Kamerun med drugim leži ob srednjeafriškem teton-skem jarku, v katerem je stalna nevarnost potresov in vulkanskih pojavov.
Kamerunska vojska je ustvarila neprebojen pas okrog prizadetega območja (AP)
ISKRA
TOZD ELEKTR. AKUSTIKA SEŽANA
Ob prazniku občine Sežana čestitamo
delovnim ljudem in občanom
POSLOVNA SKUPNOST
SUHOZEMNI TERMINAL SEŽANA
največji intermodalni blagovno-transportni center na zahodni meji
Vsem občanom, poslovnim partnerjem in drugim delovnim ljudem čestitamo ob PRAZNIKU OBČINE SEŽANA
CIMOS
TOZD Proizvodnja avtomobilskih delov Senožeče
PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM OB PRAZNIKU OBČINE SEŽANA
Vsem občanom, delavcem in poslovnim partnerjem želimo veliko uspehov pri delu in se priporočamo
25 let gibanja neuvrščenih - »vesti človeštva« (8)
Srebrni jubilej beograjske konference
Beograjska listina je omenjala najhujše primere kolonialne vladavine in ravnanja (tedaj so to bili Alžirija, Kongo, Angola, Južna A-frika in drugi). O kolonializmu je bilo naposled podčrtano, »da je zdaj likvidacija kolorialnih odnosov in neokolonialističnih poskusov tako v interesu kolonialnih narodov, kakor narodov v metropolah. Vsestranska podpora narodom in deželam, ki se borijo proti kolonialni vladavini, je hkrati tudi eden poglavitnih pogojev za odstranjevanje žarišč vojne in nevarnosti, ki ogrožajo svetovni mir«. Skratka, kolonialni odnosi so bili že tedaj označeni kot nevaren dejavnik zaostrovanja mednarodnega položaja.
Sleherni udeleženec beograjske konference je prispeval iz svojega zornega kota pomemben delež k oblikovanju sklepne deklaracije in k uspehu shoda. Zapiski s konference vsebujejo toliko izvirnih poudarkov, da se je težko odločati za najbolj zanimive. Egiptovski predsednik Naser je ocenil, »da je pomenila konferenca mobilizacijo vseh miroljub-
nih in naprednih sil na svetu«. Naser je hkrati dal šest predlogov: pričeti se posluževati pogajanj in prenehati rožljati z orožjem, okrepiti Organizacijo združenih narodov, nesebično pomagati zaostalim državam, poostriti boj proti kolonializmu, odpovedati se sebični in upoštevati splošne koristi.
Med vidnimi osebnostmi na konferenci je bil tudi afganistanski kralj. Tedaj je namreč Afganistan bil neodvisna dežela in je vselej bil — glede na abecedo — na vrhu seznamov nevezanih. Kralj je ugotovil, »da je neuvrščenost pogoj napredka, kot je napredek pogoj za utrjevanje neuvrščenosti«. Sihanuk, ki je bil tedaj predsednik Kampučije (takratne Kambodže), je menil, »da
koeksistenca ne more biti samo modus vivendi«. Sploh je prevladoval poudarek, da mora biti koeksistenca čedalje bolj živ dejavnik v mednarodnih odnosih.
Nkrumah, tedanji predsednik, pravzaprav tvorec neodvisne Gane, je prepričljivo razvil tezo o »aktivni koeksistenci« in jo zasnoval na stališču, »da ne sme ovekovečiti statusa quo«. Indonezijski predsednik Sukamo je rekel, »da ne more biti kompromisa med napori za pravico in neodvisnost na eni strani ter imperializmom in kolonializmom na drugi strani«.
Zanimanje je vladalo tudi v zvezi z nastopom Ben Hede, ki je tedaj predstavljal Alžirijo, oziroma
alžirsko osvobodilno fronto. Odrezal se je s trditvijo, »da je koeksistenca sinonim uspešnega boja za neodvisnost«. Ben Beda je imponiral s svojo skromnostjo in premišljenostjo, s katero je govoril. Pozneje se je sicer pokazalo, da ni bil glavni mož v alžirskem osvobodilnem gibanju, saj je njegovo mesto kmalu prevzel Ben Bella.
Uglajeno je ravnal na beograjskem shodu etiopski cesar Haile Se-lasie, ki pa si za to priložnost ni nadel cesarskega oblačila, pač pa navadno obleko. Etiopski cesar je spadal med zgodovinsko najpomembnejše može na konferenci. Njegov odločen nastop na zasedanju Društva narodov v Ženevi leta 1935 potem ko je fašistična Italija napa-
dla Etiopijo, je bil vodilo za rnaT. sikaterega državnika. Haile Seleši je v dobršni meri obravnaval PraV vlogo Združenih narodov, se seve da zavzel za njihovo krepitev ler povedal, »da so potrebni zlasti me Um in zaostalim narodom, mnogo bolj kot velikim državam, ki so pm včasih celo v napoto«.
In poglejmo na kratko, kaj s° beograjski konferenci menili god, zlasti pa pri naših jadranski sosedih, predvsem je bilo na zafe ku konference očitno, da si blok0 ske dežele, posebno pa Zdruze države in Sovjetska zveza, prizeof. vajo obravnavati čim manj beogTOJ ski shod. Prve vesti so deians^0 i0i. le skope tako po vsebini kot po d zini.. Za primer naj velja, da jo gencija Tass objavila o začetku k°.,. ference notico, dolgo reci in P tri vrste. Obravnava pa se je z o vi stopnjevala in je na koncu ze , segla nivo »pomembnejčih dog
MIRO KOCJAN
(SE NADALJUJE)
Od četrtka do četrtka
Od Rabe do Nediže
Lahko bi napisali tudi "od Monoštra do Čedada" ali pa "od Rabe do Bele" (pri Tablji). Gre za spontano primerjavo med porabskimi Slovenci na Madžarskem in Slovenci v videmski pokrajini, primerjavo ob čitanju ali poslušanju o razmerah, v katerih živijo eni in drugi. V mislih imamo sobotno (23. t. m.) dopoldansko oddajo Radia Ljubljane, na katero je opozorila že napoved v ljubljanskem "Delu", da so so delavci sobotnega programa mudili konec maja v dvorani Kulturnega centra v Monoštru ob reki Rabi, kjer so skupaj z obiskovalci slovenskih okoliških vasi, kot so Gornji Senik, Sakalovci, Slovenska vas, Štefanovci in iz drugih krajev pripravili oddajo z neposrednim prenosom. Iz oddaje je oilo moč slišati, da se ne glede na osimilacijske pojave v slovenskem Porabju marsikaj dogaja. Postopoma so uvaja dvojezično vzgojno-učno delo v otroških vrtcih in osnovnih šo-inh, vse več se piše in objavlja v materinščini itd.
Naj ponovimo: »Postopoma se uvaja dvojezično vzgojno-učno delo v otroških vrtcih in osnovnih šolah.« In poudarjamo, da se to dogaja tam ob Rabi, kjer je po statistikah pred prvo vojno bilo več kot desetkrat manj Slovencev kpt npr. Slovencev v videmski pokra-Pni. In kako grenka je pri tem ugotovitev, da je še vedno aktualno opozar-lanje nekdanjega dolgoletnega predsednika čedajskega prosvetnega društva "Ivan Trinko" tam ob Nediži, da so izmed vseh zamejskih Slovencev Beneški najbolj obspravljeni: edi-ni ne le brez svojih osnovnih šol in vrtcev, temveč tudi brez dvojezičnih kot na Koroškem in kot sedaj tudi v Porabju. In še huje: niti enournega tedenskega učenja materinščine jim obrest ne poskrbi kljub temu, da je že Pred letom 1962 skoraj polovica itali-lanskih parlamentarcev zahtevala žabje slovenske šole in svoje predloge Ponovila pred več kot 15 leti. Ne sme-b}o in ne moremo prenehati s ponav-r/anjem, da to jezično brezpravje traja k‘iub slovesnim izjavam o izvajanju ys[rna in sožitju itd. in da je tako po-v bosprotju s sporazumevanjem °b meji. In da se za tako robota odgovorni seveda niti ne zmenijo, na pri-brcr za iskrena prizadevanja v izvaja-niu sporazumevanja na primer v sosednji koprski občini, kjer ima itali-Ibnska skupnost svoje šole in kjer se ?:e v slovenskih otroških vrtcih, malih solah in osnovnih ter drugih najmanj Po dve uri tedensko poučuje italijan-scina. Melonarji in drugi desničarji Po bi se raje pogreznili na dno morja “Odranskega, kot da bi se spomnili, do sta pred tri četrt stoletja znamenito Tržačana Slataper in Vivante zagovarjala pouk slovenščine v vseh itali-ionskih šolah v teh naših krajih, kot smp pred tedni omenili v teh zapisih.
Cez dva meseca bo 120 let, od kar s° 22. oktobra 1866 Beneški Slovenci Pod Italijo in naš dnevnik bo tej krogli obletnici prav gotovo posvetil bktrezno pozornost in ves potreben Prostor. Ob današnji priložnosti naj Pomnimo le da se izvaja še vedno , 0 kar je pred 120 leti zahteval Jadni Ust "Giornale di Udine" pod baslovom "GLI SLAVI IN ITALIA":
»Ne bomo uporabljali nobenega na-člld; umpak le jezik in kulturo pre-'bdujoče civilizacije, ki je ravno ita-/Jd.bkka, za italianizacijo Slovencev v 1867*'"' ^et0 dbi P° plebiscitu so leta : °b7 spremenili s posebnim odlokom S. Pietro degli schiavoni" v "S. ‘etro al Natisone". Karlo Podrecca je „o strani 155 v svoji znameniti knjigi tavia Italiana - Le vicinie" leta 1887 dPisol: »Si credette di salvare la Patri col chiamare il ristretto di S. Piet-.. ol Natisone anziche "degli slavi" "ri°Te Provincia di Udine" anziche nQe^. T riali", guasi che gli antichi led11] n°n su°nassero ricordi di antica ljie ta slava e Friulana e non qui va-9ranr° a<^ ane^° ^ congiunzione alla-
Vo#a Vse. to ‘n *e na marsikaj bplj je pred dvajsetimi leti opori pbkojni sotrudnik našega dnev-
nika in tigrski voditelj Albert Rejec v svojem strnjenem spisu v Jadranskem koledarju za leto 1966 pod naslovom "STO LET BENEŠKE SLOVENIJE V ZDRUŽENI ITALIJI". Spričo takšne 120-letne zgodovine in neskončnega -ne samo poosimskega čakanja na zaščitni zakon se moremo po pravici zanašati na besede, ki jih je na dan vstaje slovenskega naroda letos v svojem svečanem govoru poudaril predsednik Socialistične zveze Slovenije o skrbi za zamejske Slovence in o dobrih odnosih in sožitju ob meji. Hkrati pa moramo zahtevati, da ne bodo besede prav tako o sožitju in dobrih odnosih, ki jih je skoraj istočasno izrekel letos italijanski obrambni minister v Gorici, ostale samo mrtva črka, predvsem pa da jih dejanja ne bodo demantirala.
Vsekakor pa bo v skladu s predsednikovimi vzpodbudnimi besedami, če bo ljubljanski Radio poskrbel za pogostejše oddaje o Slovencih ob Rabi in Nadiži. Nekaj podobnega namreč ne bi mogli trditi za preveč skrčeno informacijo o slednjih v drugi izdaji Monumentalne enciklopedije Jugoslavije v primerjavi z informacijo v njeni prvi izdaji. Naj nam bo dovoljeno - ko je že govor o enciklopedijah - izraziti željo, da bi v teh zamejskih zadevah odpadle vsaj nekatere pomanjkljivosti tudi v drugi izdaji Slovenske male splošne enciklopedije, v goriškem SPBL pa bi se morali prizadevni avtorji pomanjkljivostim po možnosti povsem izogniti.
STANISLAV RENKO
Ob sežanskem občinskem prazniku
Odprtje nove trgovine v Pliskovici
SEŽANA — Praznovanje sežanskega občinskega praznika '28. avgust" se je pričelo z otvoritvijo novozgrajene trgovine v Pliskovici. Že prejšnjo soboto so v skupno uporabo predali 120 kvadratnih metrov novozgrajene trgovine, ki so jo vaščani s prostovoljnim delom zgradili ob pomoči DO Preskrba in ostalih občinskih dejavnikov.
Slavnostni govornik na proslavi je bil Pavel Buda, direktor DO Preskrba, trgovino pa je otvoril Ivan Bortolato, predsednik sveta krajevne skupnosti Pliskovica. S kulturnim programom so slovesnost obogatili učenci podružnice OŠ Pliskovica ter pevke sežanskega zbora pod vodstvom Majde Škerlj.
Delovni ljudje in občani krajevne skupnosti Pliskovica, kjer prebiva blizu 600 prebivalcev v vaseh Kosovelje, Kregolišče, Pliskovica, Tublje pri Komnu in Veliki dol, so si že dvajset let želeli nove prostore trgovine. Že pred 17 leti pa se je delovna organizacija Preskrba iz Sežane odločila, da odkupi zemljišče v Pliskovici za gradnjo prodajnega objekta. Žal pa so težave v poslovanju preprečile, da bi že takrat izpolnili zastavljeno nalogo.
Konec leta 1984 pa so se stvari začele premikati na bolje. Začeli so z gradnjo trgovine. Pri tem so naleteli na razumevanje skupščine občine Sežana in delovnih organizacij sežanske občine: Aluminij Komen, Kraški zidar in Kraški vodovod iz Sežane, največ zaslug pa gre krajanom, ki so s prostovoljnim delom prispevali k uspehu.
Trgovina ima 50 kvadratnih metrov prodajnega in 70 kvadratnih metrov skladiščnega prostora. Skupna vrednost investicije znaša preko 2 stari milijardi dinarjev.
Odprt dom upokojenih miličnikov v Sežani
SEŽANA - Ob občinskem prazniku je sežanska sekcija Kluba Maksa Perca Koper odprla v Sežani dom organov za notranje zadeve sežanske občine. V novozgrajeni objekt, ki stoji blizu smodnišnice pri nekdanjem vojaškem strelišču ob cesti Sežana — Lipica, so upokojeni miličniki ob pomoči aktivnih delavcev organov za notranje zadeve, delovnih organizacij in družbenopolitične skupnosti sežanske občine opravili preko 7 tisoč prostovoljnih delovnih ur.
Srečko Butul, predsednik sežanske sekcije upokojenih delavcev milice, je na otvoritveni slovesnosti govoril o novi delovni zmagi. O pomenu novih prostorov ter o sodelovanju aktivnih in upokojenih miličnikov je spregovoril namestnik sekretarja RSNZ Slovenije Dore Dovečar, medtem ko je v imenu družbenopolitičnih organizacij pozdravil sekretar OK ZKS Sežana Ciril Ravbar.
Na slovesnosti je Klub Maksa Perca iz Kopra podelil tudi listino o častnem članstvu, ki jo je za dolgoletno požr-
tvovalno delo s klubom prejel Alfonz Grmek. Plaketo kluba je prejel Srečko Butul. Priznanja so prejeli še Jakob Turk, Ludvik Čebokli, Franc Štavdo-har, Jakob Velikanje, Franc Umek, Janko Kosovel, Ludvik Turk, Lovrenc Razpet in Franc Gantar.
Na otvoritvi je trak prerezal Jakob Turk, prireditev so popestrili še golobi pismonoše, medtem ko je v kulturnem programu sodeloval moški pevski zbor Sežana-Ponikve.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Iz Droginih kleti tri vrste novih vin
KOPER - Drogini kleti Vinakoper in Vinakras, ki sta za poslane vzorce vin na letošnjem vinskem sejmu prejeli kar pet velikih zlatih in štiri zlate medalje, bosta na bližnjem ljubljanskem sejmu, odprli ga bodo v petek, predstavili tudi tri novosti: po dveh letih poizkusov jim je po besedah glavnega enologa Mirana Vodopivca prvim pri nas uspelo osvojiti tehnologijo priprave takoimenovanih naravno osvežujočih vin. Gre za vina pripravljena iz izbranega grozdja belih in rdečih sort iz koprskega in kraškega vinorodnega okoliša, ki vsebujejo določeno količino ogljikovega dioksida pridobljenega med alkoholnim vrenjem.
Za razliko od šampanjcev pritisk ogljikovega dioksida v teh vinih je
približno za trikrat manjši. V kleti Vi-nakrasa, kjer so uredili linijo za polnjenje novih vin, letno načrtujejo ustekleničiti okrog 500 tisoč litrov, so že ustekleničili prve vzorce vivo malvazije, vivo teranovca in vivo roseja, kot so pri Drogi poimenovali nova vina.
Pri izdelavi novih vrst vin je enologe Drogine kleti vodilo vse večje po-, vpraševanje po lahkih osvežujočih in penečih se vinih. V desetih letih se je namreč delež porabe teh vin povzpel od sedem na trideset odstotkov.
• VIDEM — V avditoriju v Lignanu se bo drevi ob 21. uri nadaljeval ciklus koncertov polifonskega petja. Izvaja polifonski zbor iz Rude, ki bo posredoval skladbe Asole, Ingegnerija, Ruffa,
Kodalija, Gotovca in Sofianopula, ki tudi vodi zbor.
Drugi del koncerta pa bo v celoti posvečen Franzu Lisztu, katerega stoletnica smrti poteka prav letos.
Tradicionalni
Kraški sejem
SEŽANA
30. - 31. avgusta 1986
SOBOTA, 30. avgusta
9.00 Bogata trgovska ponudba
KULTURNI PROGRAM
-	10.00 Risanke
—	16.00 Godba na pihala s Proseka Lovski srečolov
—	17.30 Folklorna skupina KUD »Karol Pahor« Piran in Aktiv kmečkih žena občine Sežana
—	19.00 Javna radijska oddaja Radia Koper-Capodistria
Večerni zabavni program z
ansamblom »TAIMS«
NEDELJA, 31. avgusta
-	9.00 Bogata trgovska in gostinska ponudba
—	10.00 Risanke za najmlajše
—	20.30 Nastop KUD Klasje KS Štanjel s komedijo enodejanko J. Štoke »Ne kliči vraga«.
Pričakujeta vas vinska klet Vinakras s teranom in pivnica Kompasa.
Občanom in delovnim ljudem čestitamo ob občinskem prazniku, 28. avgustu
OBČINA
SEŽANA
SKUPŠČINA OBČINE SEŽANA in DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
čestitajo vsem občanom in delovnim ljudem ob prazniku sežanske občine
selaona
Tovarna pletenin in konfekcije n. sol. o., Sežana

Tovarna lepil 66210 Sežana Tel. (067) 72-651
Proizvodni program za lesno industrijo
—	polivinilacetatna, poliuretanska, talilna, cianokrilna raztopinska lepila
—	polivinilacetatne disperzije
—	barve za obeleževanje
—	lepila v razpršilcu
Kolektiv delovne organizacije MITOL čestita svojim poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom ob PRAZNIKU OBČINE SEŽANA
61.
Philipp Vandenberg
Hetera
»	>,A/e boš se vrnil v Atene!« je razburjen zavpil Terilos,
ij A Vendar veš, kaj naredimo z izdajalci. Lahko ti dam na brŽ0 sarno 1°: dli želiš umreti v koritu, zazidan v najožji pa s.tor' dokler ne boš segnil in te ne bodo požrli črvi, ali ČQ<,trria^ raiei da te položimo med mlinska kamna. Toda Q /e malo, zato se bomo odločili za zadnje.« šifji	hetera, je vohunka barbarov!« Kot blisk se je
Tneti V ^enab novica o tej obtožbi in na stotine ljudi se je ° na procesu v areopagu, zahodno od Akropole kier noraio petdeset nekdanjih arhovtov, cenjenih drž ^kov iz plemstva polis, odločiti o Dafnini usodi. Medtem ko so rdeče oblečeni sodniki z arhontom Epo-
^^r!0 na Procesu v areopagu, zahodno od Akropole, kjer Jraij0ral° Petdeset nekdanjih arhovtov, cenjenih državnih an,frov iz plemstva polis, odločiti o Dafnini usodi.
dem ko so rdeče oblečeni sodniki z arhontom Epo-;f0nPredsednikom sodišča, na čelu s počasnimi koraki 2 Plb v stebriščno dvorano in se namestili za balustrado lei e9Q marmorja, sta dva občinska sužnja odpeljala 'am h klopi za obtožence. Dafne je bila videti zbrana, °žbo Za	Pogledala sodnike in potem poslušala ob-
Naredila je zločin proti polis, s tem ko je izdala barbarom državne skrivnosti. Dafne je član zarote, ki ji je med drugim pripadal tudi elevzinski svečenik Kalias. Njegova skrivnostna smrt je njene načrte sicer prekrižala, vendar ne tudi onemogočila. Zato so ji barbari poslali drugega ovaduha, Mahnesijca Aiakida, ki pa so ga pri njegovem poskusu, da bi izmeril atensko ladjevje, zalotili. Poskus, da bi tega vohuna izrabili za svoje namene, se je ponesrečil. Svojega sina Medana je pustil sramotno na cedilu.
»Dafne, kaj lahko poveš proti tej obtožbi?«
V vrstah gledalcev je završalo, ko je hetera vstala. Nosila je dolg hiton, katerega v pasu prevezano krilo je enakomerno padalo na tla kot brazde dorskega stebra. Zgornji del je bil samo nad desno ramo spet z draguljem. Njeni dolgi kodri so ji obdajali gola ramena. Tako je dajala prikupen videz kipa, ki ni ostal brez učinka pri Atencih, navdušenih za vse lepo. Simpatije so bile na njeni strani. Kako bi mogla, zakaj bi morala tako lepa lepa dekle vohuniti za barbare?
Z mirnim, odločnim glasom je Dafne odgovorila: »To, česar me tu obtožujete, arhon Eponimos, nima nobene podlage in je zato zlagano. Videz je sicer lahko proti meni, vendar mi ne bo težko ovreči vse tvoje obtožbe. Potem pa bi rada videla tistega med tvojimi arhonti, ki bo dvignil proti meni napačni glasovalni kamen.«
Dafnino pogumno govorjenje je bilo všeč poslušalcem, zato so ji glasno zaploskali, kar je bilo vsekakor dovoljeno in sploh običajno. Običajno je obtoženi najel katerega iz-
med dragih govornikov in demagogov, ki so v zabavo občinstva bojevali bitke pred sodiščem. Kdor se je branil sam, je bil ali reven ali pa je cenil svoj govorniški talent višje kot nadarjenost plačanega govornika. In neredko se je dvignil kdo iz občinstva in s spretnimi besedami spregovoril za obtoženega.
»Zahtevam hetero Megaro kot pričo!« je zaklical ar-hont. Megara je stopila naprej, njen obraz je bil kot okamnel.
Arhont je dvignil medaljon v višino: »Megara, ali poznaš ta okras?«
Megara je pritrdila in povedala, da je Dafnin.
»In kako je prišel v last tistega vohuna barbarov, ki mu je ime Aiakides?«
»Dafne sama mu ga je dalo kot razpoznavni znak za njenega očeta, ki — tako je trdil Aiakides — še vedno živi.«
»To se je zgodilo med olimpijskimi igrami.«
»Tako je.«
»Ali si imela vtis, da se Dafne in Aiakides poznata?«
»Ne.«
»Zakaj ne?«
»Dafne je bila po tem dogodku videti zelo vznemirjena. Ni hotela verjeti, da je njen oče še živ,- toda oklenila se je tega zadnjega upanja.«
»In se ti ne zdi mogoče, da bi ti bila Dafne to zgolj zaigrala?«
»Ne.« .	. .
»Kličem stratega Temistokla za pričo!«
Prihodnjo sredo avtobusni izlet v Ljubljano
Tudi zamejska vina na ljubljanskem sejmu
Komunistična partija se bo obrnila na nadzorni odbor in morda tudi na sodstvo, da bi spravila položaj na Pokrajini z mrtve točke. Po ponovni torkovi odložitvi seje pokrajinskega sveta (ker je bilo prisotnih samo 10 svetovalcev svet ni bil sklepčen), se je KPI odločila za ta korak, ker po njeni oceni položaj ni več vzdržen in meji na nezakonitost. Pobudo bodo orisali danes dopoldne na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali za 11. uro na sedežu pokrajinskega sveta.
KPI je usmerila v tem trenutku svoje politične pobude predvsem na Pokrajino, ker meni, da ima tu več manevrskega prostora, obenem pa je z upravnega vidika paraliza v tej krajevni ustanovi hujša kot na Občini. Župan Agnelli, pa čeprav je odstopil, je v polnosti svojega mandata. Poleg tega so na Občini predstavili vsaj osnutek proračuna za tekoče leto, medtem ko kaže, da na Pokrajini niti to ni bilo narejeno, ob tem da so presegli termine, ki jih določa zakon, za oblikovanje novega odbora po odstopu prejšnjega. Ob tem pa je po mnenju KPI hudo tudi dejstvo, da ni znano, kdaj se bo pokrajinski svet lahko spet sestal, potrebno pa je ukrepanje pred začetkom šolskega leta in ustanova tvega, da odpade četrti obrok prispevka krajevnim ustanovam.
In seznam nepravilnosti po mnenju KPI še ni končan. V avgustu naj bi se
V	prihodnjem šolskem letu bodo imeli starši in dijaki manj težav pri nabavi učbenikov, ki jih izdaja Uprava slovenskih šolskih knjig. Knjige bodo dobili kar na posameznih šolah in ne več na Uradu za prodajo učbenikov na nižji srednji šoli Cankar pri Sv. Jakobu.
V	začetku julija je namreč deželni šolski skrbnik obvestil ravnatelje slovenskih nižjih in višjih srednjih šol o sklepu, ki ga je v zvezi z distribucijo knjig Uprave za slovenske učbenike sprejelo ministrstvo za šolstvo. Slednje je odredilo naj na vsako nižjo in višjo srednjo šolo iz dosedanjih skladišč pripeljejo ustrezno število knjig, ki bodo služile dijakom v prihodnjem šolskem letu. Šole bodo kar same poskrbele za razdelitev učbenikov med dijake, leti pa bodo morali knjige odkupiti za določeno ceno. Ministrstvo je tudi določilo naj šole uporabijo denar od teh knjig za svoje šolske in obšolske dejavnosti.
V	poletnih mesecih so šolski organi že poskrbeli za prevoz potrebnih učbenikov iz sedmih skladišč Urada za prodajo šolskih knjig na šoli Cankar in iz dodatnega skladišča na šoli Sv. Ciril in Metod na skoraj vse nižje in višje srednje šole. Pri tem je posebna komisija tudi pregledala najnovejše knjige in jim določila ceno, tako da bodo te knjige (nekatere, kot na primer antologija prof. Nade Pertot, so že dalj časa čakale
odborniki, ki so odstopili, sestali za vrsto ukrepov v odsotnosti predsednika Marchia, ki je edini ohranil mandat. Tako delovanje je po mnenju KPI na robu zakona, poleg tega pa obstaja nevarnost, da bi bili vsi ukrepi razveljavljeni.
Paraliza je torej popolna. In v tem položaju KPI ni videla drugega izhoda kot to, da zadevo prijavi nadzornemu odboru in morda tudi sodstvu. Poleg tega pa komunisti očitajo nadzornemu odboru, da ni zapolnil vrzeli, ki je nastala z odstopom odbora.
Kar zadeva Občino pa je partija, vsaj tako je razumeti, bolj previdna in čaka, kakšen bo vpliv prijave na Pokrajini. KPI je namreč pred časom izrazila pripravljenost, da nekako podpre koalicijo, ki bi izključevala Listo. V sedanjem trenutku, ko ostale stranke iščejo sporazum z melonarji, pa bi ta predlog le s težavo ponovila. Očitno je, pravijo pri KPI, da gre ostalim za to, da bi si razdelili glasove melonar-jev, da bi to dosegli pa jih morejo zalezovati, paktirati z njimi. Ob takem stanju KPI čaka, kaj se bo zgodilo. Če bi pogajanja spodletela, bi lahko dala tudi druge predloge, želi pa tudi videti, kako bo učinkovala poteza na Pokrajini.
Danes se bodo na Občini sestali načelniki skupin, da razpravljajo o delovanju sveta, o proračunu za tekoče
na ta pregled) končno na razpolago našim dijakom.
Z novimi določili ministrstva za šolstvo se je končno ugodno rešilo vprašanje distribucije knjig, ki jih izdaja Uprava za slovenske učbenike. Vprašanje se je namreč vleklo že dalj časa in se v zadnjih treh letih tudi močno zapletlo. Učbenike za slovenske šole je začela po drugi svetovni vojni izdajati Zavezniška vojaška uprava. Po letu 1954 je tržaška prefektura poverila tržaškemu šolskemu skrbništvu to nalogo. Skrbništvo je nato predalo ravnateljstvu slovenske nižje srednje šole pri Sv. Jakobu nalogo prodaje učbenikov, ki so jih tiskali s prispevki posebnega sklada za slovenske šolske knjige (predvideva ga zakon o slovenski šoli iz leta 1973).
Na šentjakobski šoli so odprli poseben Urad, ki je skrbel za prodajo učbenikov, bil pa je tudi skladišče vseh tiskanih šolskih knjig. Z leti je postal prostor pretesen, da bi lahko v njem uskladiščili vse knjige. Le-te so zato namestili v zasilne prostore (eden takih je bilo tudi podstrešje bližnje italijanske osnovne šole).
Prodaja učbenikov pri Sv. Jakobu je povzročila prenekaterim dijakom in staršem preglavice in izgubo časa. To je še posebej veljalo za go-riške dijake in njihove starše, ki so morali iz Gorice v Trst po nakup teh knjig.
Pred tremi leti se je položaj Urada za prodajo slovenskih učbenikov še
leto in o nujnih ukrepih. Veliko pričakovanja pa je predvsem za sestanek med KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk z vodstom LpT. Na tem sestanku bodo stranke predložile melonarjem program, predvsem pa organigram odbora in enotno kandidaturo za župana. Kaže, da je prvi kandidat bivši župan Franco Richetti, čeravno je za LpT najmanj sprejemljiv. V primeru, da bi Lista to kandidaturo zavrnila, se bodo stranke spet sestale in preučile utemeljitev Liste. Če bi ocenile te razloge za utemeljene, bodo predstavile drugega kandidata, ki bi lahko bil sedanji župan Agneli. Vendar tudi ta kandidatura ne bi bila neboleča, saj je bila ravno nepričakovana izvolitev Agnellija jabolko spora med KD in PSI.
• Vinogradniki, ki so vinificirali grozdje, pridelano leta 1985, morajo do vključno 6. septembra javiti morebitne količine vina, ki jih bodo imeli ob polnoči dne 31. 8. 1986 še v zalogi. Prijave v petih izvodih je treba predložiti na pristojnem uradu občine, v kateri se nahaja klet, od 1. do 6. septembra 1986. Kmečka zveza obvešča vse vinogradnike iz okoliških občin, da bodo prijave izpolnjevali tudi pristojni občinski uslužbenci. Vse vinogradnike, ki morajo predstaviti prijavo na Tržaško občino, pa vabi, da se oglasijo V njenih uradih. Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-948.
V Sežani je bilo včeraj še zadnje pripravljalno srečanje za udeležbo zamejskih vinogradnikov na 32. mednarodnem vinogradniškem in vinskem sejmu, ki se začne jutri v Ljubljani. Srečanje, ki so se ga udeležili vodilni predstavniki tamkajšnje zadružne kleti, iz zamejstva pa tajnik Kmečke zveze Bukavec, je bilo nekakšno nadaljevanje sestankov, na katerih so konec julija sprejeli srednjeročni načrt sodelovanja med zamejskimi vinogradniki in prireditelji te tradicionalne vinske manifestacije; na njem so se dogovorili predvsem o podrobnostih skupinske ekskurzije iz zamejstva v Ljubljano oziroma o avtobusnem izletu, ki ga KZ, v sodelovanju s podjetjem Vinak-ras iz Sežane, namerava izpeljati v sredo, 3. septembra, to je ob dnevu slovenskih vin. Poudarek, ki ga nameravajo prireditelji dati temu dnevu, je osredotočen ravno na primorskem in istočasno tudi zamejskem vinskem pridelku, da pa bi vsebina ne izglodala tako uradna, bo poskrbljeno tudi za kulturni spored, v okviru katerega bo v večernih urah nastopil mešani zbor »Lipa« iz Bazovice.
Kar se tiče izleta, pa naj povemo, da se ga lahko udeležijo vsi tisti, ki si želijo ogledati to mednarodno razstavo, odhod pa je predviden za 8. uro v sredo, izpred zadružne kleti v Sežani. Za avtobus bo poskrbelo podjetje Vi-nakras, spored obiska pa predvideva ogled razstavišča, degustacijo, kosilo
pismo uredništvu
VLJUDNOST NA MEJNEM PREHODU
V	četrtek, 21. t. m. smo se kot neštetokrat prej vračali v Trst po mejnem prehodu na Pesku, vendar že nekako vdani v dolgo čakalno dobo, tipično za predpraznične dni. Resnici na ljubo je bilo pred našim kakih trideset avtomobilov, kljub temu pa smo čakali dobro uro, preden smo prišli do zapornic. Vendar to ni nikakršno presenečenje. Kot običajno smo se z avtomobilom pomaknili do okenca, kjer pregledujejo osebne dokumente. Carinik, ki smo ga obšli, pa se s to »ustaljeno prakso« očitno ni strinjal. Prihrumel je do avtomobilskih vrat, jih odprl in me dobesedno potegnil iz vozila. Carinikovo grobost je podkrepilo kričanje, zlasti neomikano tikanje, namenjeno meni in mojim sopotnikom, oziroma družinskim članom, spraševanje po denarju, ki naj bi ga imeli pri sebi, zlasti dinarjev, kar je toliko bolj nerazumljivo, saj smo se iz Jugoslavije šele vrnili. Prav tako nedopustno je bilo njegovo seganje v denarnice, saj je to počel na cesti, v prisotnosti drugih zaprepadenih oseb. Naj dodam še to, da sta v vrsti pred nami čakala dva avtomobila z beograjsko registracijo, ki jih objestni carinik sploh ni smatral vredne pregleda.
Na tako naduto in neomikano vedenje osebe, ki nekako poda prvo sliko države, v katero si namenjen, oziroma zadnji stik s krajem, ki ga zapuščaš, nisem reagiral. Zame in za ostale tujce je dovolj zgovorna.
Zaslutil pa sem, da moramo Slovenci, če hočemo, da nas gostitelj nekoliko upošteva, govoriti vsak drug jezik, samo materinščine ne. Če pa se potrudimo s priložnostno srbohrvaščino v upanju, da bo sporazumevanje lažje, se bridko motimo. Naduti carinik nas je odslovil z daljnovidnim nasvetom, naj se podobni dogodki ne ponovijo nikoli več. Sam pa upam, da se res ne bodo, kajti obmejni organi, ki se za tako delo odločijo, natanko vedo, čemu gredo naproti. Pravzaprav pa vljudnost in omikano vedenje res nista njihova odlika. Izjemam seveda vsa čast.
(Sledi podpis)
Začetek pouka v vrtcih
zgoniške občine
V	občinskih otroških vrtcih v Zgoniku in Gabrovcu se bo šolsko let 1986-87 pričelo v ponedeljek, !• *e' ptembra. V dneh 4. in 5. septembr pa bo pouk odpadel, ker se bo učno osebje udeležilo strokovnega sem1 narja za vzgojiteljice.
Ugodno rešeno vprašanje distribucije šolskih knjig
Dijaki bodo letos prejeli učbenike na šolah
bolj zapletel: zaradi velike količine nagnetenih učbenikov so se začela tla v uradu vdirati. Občinske oblasti so iz varnostnih razlogov odredile zaprtje prostora. Knjige so morali zato premestiti v kar sedem zasilnih "skladišč" v šolskem poslopju (na hodniku, po stopniščih, v vlažnem pomožnem prostoru).
Tak nevzdržen položaj je sprožil vrsto protestov naše javnosti. O problemu je razpravljala tudi Deželna komisija za slovensko šolo. Sloven-
ski izvoljeni predstavniki so deželnemu šolskemu skrbniku predočili zaskrbljujoče vprašanje tiskanja, pregledovanja in distribucije slovenskih šolskih učbenikov. Deželni šolski skrbnik je o zadevi obvestil ministrstvo za šolstvo, ki je v začetku julija končno posredovalo tukajšnjim šolskim oblastem uvodoma omenjeno rešitev: prevoz potrebnih knjig na posamezne šole, ki bodo nato same poskrbele, da bodo dijaki na šolah prejeli učbenike.
Antologija prof. Nade Pertot »Naše bogastvo« bo končno na razpolago dijakom
Danes sestanek KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk s predstavniki LpT
KPI zahteva poseg nadzornega odbora zaradi nevzdržnega položaja Pokrajine
in zabavo. Glede degustacije vin naj omenimo, da bo na voljo tudi domača kapljica iz zamejstva (teran, malvazija, tokaj in chardonet), prijave za izlet pa sprejemajo uradi KZ (telefonirati na št. 62-948/64-275).
pismo uredništvu
Trst bo močno občutil katastrofalen padec brazilskega pridelka kave
Obeta se nova občutna podražitev vsakdanje dišeče skodelice kave
Po zadnjih statističnih podatkih zavoda ISTAT je Trst v zadnjih 12 mesecih (od lanskega do letošnjega 1. junija) obdržal svojo tradicionalno funkcijo prvega sredozemskega in tudi italijanskega pristanišča za kavo, ki jo porabijo italijanske pražilnice.
94 do 95,5 odstotkov vse kave, ki prispe v državo, gre skozi štiri carinske postaje: v zadnjih 12 mesecih je šlo skozi tržaško carino 2,45 milijona vreč surove kave, medtem ko jih je šlo skozi genovsko 963 tisoč, skozi turinsko 533 tisoč in skozi neapeljsko 465 tisoč vreč. Preostalih 5,5 odstotkov uvožene kave prihaja skozi številne druge carine.
Statistični podatki ISTAT se vsekakor nanašajo le na carinjenje kave, ne upoštevajo pa njenega pretovarjanja v pristaniščih. Iz podatkov, ki jih je dobiti pri špediterjih pa izhaja, da je bilo v 12 mesecih v tržaškem pristanišču pretovorjenih okrog 2,2 milijona vreč surove kave, ki ni upoštevana v uradnih statistikah. Tržaško pristanišče torej potrjuje svoj primat po količini pretovorjene surove kave, v kratkem pa bi moral začeti z obratovanjem "Silocaf", silos za kavo, ki ga je realiziralo podjetje Pacorini SpA in ki bo najpopolnejši ter najbolj avtomatiziran v Evropi. Medtem pa bo moral Trst še počakati na svojo terminsko borzo za kavo, ki jo optimisti sicer napovedujejo že za konec letošnjega ali začetek prihodnjega leta.
Toda, poglejmo še drugo, za porabnika zanimivejšo plat kavnega zrnca. Se se spominjamo, kako smo z začetkom leta morali odšteti več drobiža za skodelico dišečega poživila, saj je cena kave občutno poskočila. Po prvih podatkih o letošnjem pridelku surove kave pa je že gotovo, da je pred nami nov, še občutnejši skok. Perspektive brazilskih pridelovalcev so namreč iz meseca v mesec bolj črne in
prav te dni je prišlo uradno obvestilo brazilske ustanove za kavo, ki pravi, da bo pridelek za leto 1986/87 za tretjino manjši od lanskega. Vest je alarmantna, saj so že precej črnoglede napovedi iz meseca maja povzročile takojšnje zvišanje kotacij na londonski in na newyorški borzi, kljub temu da se čez poletje povpraševanje po kavi nekoliko upočasni.
Razlogi za skokovito zmanjšanje pridelka brazilske kave so podobni lanskim: že lani je bil pridelek bistveno manjši zaradi neugodnih vremenskih razmer, če pa bo letošnji še za tretjino manjši, potem je na dlani, da jo je vreme letos še bolj zagodlo. Zaradi večmesečne suše na številnih brazilskih plantažah skupni pridelek po predvidevanjih ne bo presegel 11,2 milijona vreč, medtem ko je lanski, že itak zmanjšan pridelek, dosegel 29,5 milijonov vreč kave. Če upoštevamo, da je Brazilija največja svetovna pridelovalka kave in da jo sama porabi od 7 do 8 milijonov vreč, potem je takojšnja reakcija na borznih tržiščih povsem razumljiva. K temu pa je treba prišteti še vprašanja, ki si jih zastavljajo operaterji in poznavalci: kakšna bo kakovost tako pičlega pridelka in kako bo Brazilija mogla spoštovati svojo obvezo do uvoznikov, po kateri naj bi izvozila 14 mil. vreč kave.
Odgovor na drugo vprašanje — čeprav le približen — je iz Ria že prispel: Brazilija bo odslej prisiljena spremeniti svojo izvozno politiko in postati bolj previdna. Najprej bo morala oskrbeti notranje povpraševanje in napolniti rezerve in se šele nato odločati za izvoz po čimvišjih cenah. In glede zadnjega, je v teh dneh že prišel prvi signal z londonske borze, kjer so cene kave čez noč poskočile za 70 šterlingov za tono.
V organizaciji pokrajinskega odbora AN ED
Od 6. do 13. septembra spominski izlet v taborišče Auschwitz tudi za mlade
Okrog 50 bivših deportirancev v nacističnih taboriščih (z njimi bo tokrat tudi skupina mladih) bo opravilo v začetku prihodnjega meseca spominski izlet v Auschwitz, v eno največjih nacističnih taborišč, kjer je izgubilo življenje v krematorijih okrog 4 milijone jetnikov in ki je obdržalo tudi do danes vse karakteristike taborišča, pa še ogromno gradiva in dokumentacije o tragediji, ki se je dogajala v vseh nacističnih taboriščih.
Odločili smo se za obisk tega taborišča, so nam povedali predstavniki pokrajinskega odbora ANED, ker menimo, da bomo z ogledom tega taborišča, ki mu bomo namenili ves dan, prikazali predvsem mladim udeležencem, kaj se je v taboriščih sploh dogajalo, kakšne so bile nacistične metode uničevanja in kje so trpeli in umirali tudi naši ljudje.
Lani smo organizirali množično potovanje v taborišče Buchenwald, so nam še povedali, kjer so bivši deportiranci iz številnih evropskih držav, pa tudi mnogi mladi, počastili 40-letnico osvoboditve tega taborišča in torej tudi konec vojne.
Tokratno potovanje v Auschvvitz je zahtevalo veliko organizacijskega dela. Udeleženci bodo namreč začeli spominski izlet v Trstu in ga nato, preko Slovenije nadaljevali skozi Av-
strijo, Češkoslovaško, do Poljske, k) je omenjeno največje nacistično ta rišče in kjer stoji, poleg številnih menikov in spominskih obeleži] r nih držav, tudi velik spomenik, k/ 9 je milijonom umrlih postavila P°BS v
Že veliko je bilo spominskih izle in ogledov nacističnih taborišč, ^ nam še povedali; vedno pa je bil °^)g0 le-teh razmeroma kratek, ker je ^ treba misliti tudi na nadaljnji P° vožnje in izleta. Tokrat bomo .1*t;or^ vsaj tako so se dogovorili organiz j ji izleta, vodiča, ki bo lahko pos ._ udeležencem ves dan in jim kazal življenje v tem taborišču, v rem je bilo zaprtih veliko na^“, Jtere predvsem žensk, od katerih ^T^gus-so kasneje premestili tudi v Ra
briick-	j„piia-
Udeleženci se bodo iz Trsta dali v soboto, 6. septembra zjutraj. n .,0 Ijevali pot skozi Slovenijo in Avs ^ V nedeljo, 7. septembra bodo Poljskem, kjer si bodo ogledali kow; torek 9. septembra bo, jjja že omenili, posvečen obisku tao
•atku se bodo izletniki 'ragi, v Čeških Budjej .g ilzburgu. Povratek v ^ v
Avgust je v Trstu potekel v znamenju mirovanja cen
Zneski stanovanjskih najemnin so čez poletje spet poskočili
Življenjski stroški so meseca avgusta v našem mestu ostali praktično na julijski ravni, če zanemarimo komaj 0,1-odstotni povišek. Toda, upoštevati gre, da je avgust najbolj »dopustniški« mesec v Mu in da je torej rast inflacije objektivno nižja kot sicer. Toda, že september je močno »inflacijski«, saj so pred vrati večji jesenski oziroma ozimniški nakupi in izdatki. Eden od kazalcev, ki bo nedvomno sprožil nov dvig ravni življenjskih stroškov in s tem pospešil inflacijsko gibanje, je nedvomno prilagoditev stroškov za stanovanjske najemnine. Po zakonu št. 392, ki ureja Področje pravičnih najemnin, so namreč le-te v mesecu juliju porasle za 4,425 odstotka glede na julij 1985, medtem ko so se najmenine za prostore, namenjene drugačni uporabi od stanovanja, povzpele za kar 11,325 odstotka.
Poviški so prav posledica spremenjenega kazalca življenjskih stroškov družin uradnikov in delavcev, ki jih je statistični zavod ISTAT 23. avgusta objavil v Uradnem listu. 75 odstotkov vrednosti tega kazalca je na-
mreč osnova, po kateri se izračunajo poviški oziroma variacije najemnin. Julija je ta kazalec poskočil za 5,9 odstotka pri stanovanjskih najemninah in za 15,1 odstotka pri ostalih vrstah najemnin, na primer za trgovine in urade. Če se ozremo nazaj lahko u-gotovimo, da je ta kazalec začel veljati Ma 1978, ko je imel vrednost 100, nato pa se je iz leta v leto takole gibal: 114,7 (1979), 138,4 (1980), 166,9 (1981), 192,3 (1982), 222,9 (1983), 247,8 (1984), 269,4 lani in končno letos 286,3. Po letnih skokih je jasno razvidno tudi gibanje inflacije, ki se je letos nekoliko upočasnila in je zato kazalec letos prvič porasel za manj kot 20.
Zavod ISTAT pa pri tem opozarja, da po zakonu št. 377/1984 povišek za nepremičnine stanovanjskega namena ne velja. Povišek kazalca za letošnji junij glede na junij 1978 (ki kot smo videli znaša 286,3), je torej spremenjen in na osnovi določil zakona št. 377 znaša 157,4. S tem pa so se, kot rečeno, stanovanjske najemnine v juliju zvišale za 4,4 odstotka. Ko bomo sešteli še vse druge izdatke, ki nas
čakajo z nastopom hladnejše polovice leta in z začetkom šolskega leta pa bomo nedvomno morali znova ugotoviti živahnejšo rast življenjskih stroškov nasploh.
Lestvica za dodelitev ljudskih stanovanj v miljski občini
Avtonomna ustanova za ljudska stanovanja IACP je v uradih v Ul. Ghir-landaio 43 in v uradih miljske občine razobesila začasno lestvico natečaja za podelitev šestinpetdesetih stanovanj, ki jih gradijo v miljski občini.
Morebitne prizive z vsemi potrebnimi dokumenti, lahko zainteresiranci predložijo pristojnemu uradu na sedežu IACP v Ul. Ghirlandaio 43. Po obravnavi morebitnih prizivov bo ustanova za ljudska stanovanja sestavila in objavila dokončno lestvico ter pjoskrbela za žrebanje kandidatov z e-nakim številom točk.
PARKIRIŠČE BREZ VOZIL
"V	'V
PRI OTROŠKI BOLNIŠNICI
Med tolikimi protislovji Trsta je tudi px>vsem prazno parkirišče nad vhodom v otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Pred dobrim pjoldrugim letom so pričeli s preiureditvenimi deli na opuščenem zemljišču med Istrsko ulico in bivšo železniško progo, ki je po Dolini Glinščice peljala na Kozino. Kot običajno za javna dela je preureditev napredovala prav po p>olževo, pred časom pa so končali z doli: parkirišče so obdali z ograjo, na asfaltu pa začrtali parkirne prostore za 74 vozil.
Teh pa ni in ni. Vrata parkirišča so tesno zaprta, da se vsakdo upravičeno sprašuje, kako je s to drago, a neizrabljeno naložbo. To se sprašujejo predvsem tisti, ki morajo v bolnišnico in zaman iščejo parkirni prostor. Dograjeno parkirišče pa ni namenjeno obiskovalcem malih bolnikov, temveč uslužbencem bolnišnice. In prav tu tiči vsa zagonetka neizrabljenega parkirišča. Bolnišnica ima namreč približno tisoč uslužbencev, parkirnih prostorov pa je le 74. Uslužbenci se ne morejo še domeniti, p>o katerem ključu bi razdelili parkirne prostore, da zato parkirišče še vedno sameva.
Jutri na Opčinah zaključek poletnega centra Sklada »M. Čuk«
Tako zgleda v openskem poletnem centru med kosilom v gostilni Veto
v Jutri se v Prosvetnem domu na Op>-Clriah zaključil letošnji, že tretji poletni center za otroke tržaške pokrajine, tu-za prizadete.
Kot ostale, smo tudi tokratni pjoletni center spremljali s članki in razgovo-rh ki so pjokazali, da je bila zamisel Organizatorjev, to je Sklada »Mitja Cuk«, koristna in pozitivna in da se je '-udi letos okrog 80 otrok iz različnih krajev dobro »ujelo«, nazabavalo, pa Judi nekaj koristnega odneslo s tega Movanja.
Vse to, kar so se naučili, pna nameravajo pokazati svojim staršem, dedkom in babicam, pa tudi raznim dobrotnikom na prireditvi, ki bo jutri 0b 16. uri, prav v prostorih Prosvetnega doma.
»Tokrat smo pripravili le glasbeni Programi,« nam je povedala glasbena Pedagoginja Tatjana Mihelčič iz Ljub--ane, ki je letos že drugič zelo usp>eš-n° sodelovala v tem centru.
»Tokrat se ne bomo predstavili z
Danes začetek prireditev ob 30-letnici CGIL
Nova delavska zbornica CGIL bo danes ob 17. uri na Trgu Duca degli Abruzzi začela s pjetdnev-11'mi prireditvami ob 30-letniei svojega obstoja v Trstu. Že uro kasneje bodo odprli razstavo posvečeno »načrtom za Trst«, ki bo odprta vsak dan od 9. ure dalo- Jutri pa bo na sedežu Trgo-v'irske zbornice predavanje in razprava o »integriranem načrtu *a razvoj Trsta«.
Na Trgu Duca degli Abruzzi I do te dni prisotne vse strukture sjužbe tržaške CGIL od centra A. mfonnacije brezposelnim do mstituta za raziskave in zgodo-JJ. ega arhiva. Poskrbljeno bo b* za pijačo in jedačo s točilni-tnm- P’va 'n z enoteko, kjer bodo ,cdi domača vina. Vsak večer ^ 'Ipal ansambel Prisma, med-»» . ko bo v ponedeljek nastopila “la.DOC Band s svojim koncer-® lahke glasge.
Poleg knjig bo mogoče kupiti e P° s štirimi grafičnimi deli Vai^8*3’ Palčiča, Perizija in Na-um ,e> s katerimi tržaški likovni
trUK%(?£S,av,jaj0 30-Ietnico
recitacijami, ali z igricami. Vso pozornost smo piosvetili glasbeni vzgoji, ki se je pokazala za zelo pjriljubljeno in tudi uspiešno. Tokratni glasbeni nastop bo seveda na nekoliko višji ravni, kot lanski, saj so se otroci medtem že marsičesa naučili. Vsi bodo na zaključni prireditvi nastopili, nekateri s petjem, drugi z igranjem na razna glasbila. Moram povedati,« je Tatjana še dodala, »da so se prizadeti otroci, kot že pretekli dve leti, zelo lepo vključili v to dejavnost in da so pokazali velik smisel za ritem, pa tudi za melodiko.«
Povratek po uspešni odpravi na Broad Peak v Karakorumu
»Drugo rojstvo« D. Jelinčiča
Zagorel v obraz s svetlo brado, ki mu je zrasla med nepozabnimi dnevi v Karakorumu, se je včeraj vrnil v Trst Dušan Jelinčič, član Alpinističnega odseka SPDT, ki se je — prvi alpinist iz naše dežele — s slovensko odpravo povzpel na osemtisočak Broad Peak. Ob povratku v naše uredništvo je prejel seveda kopico čestitk za velik uspeh, sam pa je moral, kljub še dokajšnji utrujenosti po preslanih naporih, na dolgo in široko pripovedovati o odpravi, vzponu, o dramatični izkušnji med sestopom z osemtisočaka in o svojem »drugem rojstvu«.
Da, po mnenju tovarišev soplezalcev, se je Duško 5. avgusta letos, dan po osvojitvi 8.047 metrov visokega Broad Peaka, drugič rodil. Jelinčič je prispel na vrh skupno z Mojmirjem Štangljom 4. avgusta, ob 16. uri. »Na vrhu sem se le fotografiral, pogledal proti vrhu K2, se ozrl po ledeniku in se nato takoj vrnil v tabor 4 na višini 7.600 metrov,« je pripovedoval. »Malo po 18. uri naju je Tomo Česen prek voalkie-talkieja ves pretresen obvestil naj nemudoma sestopiva do tabora 3, ker se hitro bliža nevihta. Z Mojmirjem sva se takoj spustila po hribu dol, a močan veter je bil medtem zabrisal sledove prejšnjih plezalcev. Tabora 3 nisva našla, zato sva med snežnim ms-
težem bivakirala v eni od razpok. Ob 4.30 naju je zasul plaz. Meni je uspelo obdržati spalno vrečo in ivalkie-talkie, s katerim sem sporočil v bazni tabor, kaj se mi je pripetilo. Pri tem sem že menil, da je Mojmir izgubljen; na srečo se je tudi on izkopal. Ko se je zjutraj nevihta polegla, sva se končno prebila do tabora 3 in se tako rešila.«
Nevihta, ki sta jo Jelinčič in Štangelj srečno prestala, je bila istega dne u-sodna za pat alpinistov, ki so osvajali vrh K2.
To je bila najbolj dramatična izkuš-
nja, ki jo je Duško prestal v Karakorumu, ni bila pa edina. Med drugim je bil po sestopu vpleten tudi v pakistansko politično afero, a o tem bo že sam gotovo še kaj zapisal in povedal. Za sedaj naj bo dovolj »recept za o-svajanje osemtisočakov«, ki nam ga je povedal včeraj: »V višini 5 do 6 tisoč metrov se moraš po dveh opravljenih korakih ustaviti in šteti do sedem, ko prideš do višine 8 tisoč pa moraš po koraku šteti do sto in še čez...«
Septembra predavanja o lišajih in onesnaženju
Fakulteta za biologijo na tržaški univerzi prireja od 1. do 6. septembra prvi tečaj za uvajanje v študij lišajev, ki se ga bo udeležilo približno 40 docentov iz številnih italijanskih vseučilišč. Med voditelji tečaja sta tudi prof. P. James, ravnatelj British Museuma iz Londona in prof. T. Ahti, ravnatelj helsinškega državnega muzeja.
Namen tečaja je spodbuditi zanimanje za sistematski študij lišajev, zlasti za proučevanje sprememb lišajev v pogojih vse bolj onesnaženega zraku.
Vecchia Vienna gost SKD Tabor
Komorna skupim Vecchia Vienna se bo nocoj predstavila openskemu občinstvu, kot gost SKD Tabor. Sestavljajo jo mladi člani, ki večinoma izhajajo iz’ tržaškega Konservatorija in Glasbene matice. Od svoje ustanovitve leta 1981, je skupina Vecchia Vienna požela številne uspehe zaradi svojevrstnega izvajanja lahkotne, rafinirane salonske glasbe.
Nocojšnji glasbeni večer obsega valčke in polke Straussov ter plesno glasbo njihovih sodobnikov. Koncert se bo začel ob 20.30 in bo predvidoma na odprtem, m dvorišču Prosvetnega doma. V primeru slabega vremena bo nastop v dvorani.
Praznik komunističnega tiska v Barkovljah
V dneh od 29/ avgusta do 1. septembra bo pri Rumeni hiši (Furlanska cesta 293) v Barkovljah praznik komunističnega tiska. Na prazniku bosta v nedeljo govorila Edvin Švab ter Ester Pacor. V soboto in nedeljo bosta na sporedu dve gledališki predstavi, in sicer »Mali kabaret« z Maro, Nevo in Germanom ter »Chips« s predstavo pantomimike Gertrude. V ponedeljek pa se bo praznik zaključil z večerom solidarnosti z Nikaragvo ob izvajanju južnoameriške glasbe. Kot vsako leto bo deloval tudi kiosk s razstavo in prodajo slovenskih in italijanskih knjig. Udeleženci praznika pa se bodo še lahko pogostili z dobrim prigrizkom in žlahtno kapljico ob zvokih prijetne glasbe.
KD prireja praznik prijateljstva na Loven
Na Lovcu se jutri prične »praznik prijateljstva«, ki ga prireja pokrajinsko vodstvo Krščanske demokracije. Praznik bo v nedeljo zaključil bivši minister za pravosodje posl. Mino Martinazzoli. Jutrišnji spored bo med drugim obsegal okrogb mizo z naslovom »Trst, gospodarstvo, razvoj in okolje«. Predvideni so posegi Daria Rinaldija, Francesca Zacchigne, Alviseja Bari-sona Sergia Briaschija, Renata Mezzene, Pierpaola Acunza in Lucia Fonde. Okrogla miza bo ob 18. uri, medtem ko bo uradno odprtje praznika prijateljstva ob 20.30 s posegom pokrajinskega tajnika KD Raoula Pupa. Za njim bo spregovoril tudi posl. Sergio Coloni.
• V okviru poletnih prireditev Tržaške avtonomne letoviščarske in turistične ustanove bo jutri ob 21.15, na Gradu sv. Justa promocijskta revija Hit Musiča 86. Glasbena prireditev, ki jo bodo organizatorji v primeru slabega vremena prenesli na sobotni večer, bo v celoti posvečena avantgardnim stilom in novim razvojnim težnjam v sodobni lahki glasbi. V prvem delu bo na sporedu tekmovanje za naslov Music-Maker 86, v drugem delu pa bodo na vrsti že prinzani glasbeniki.
Hišni tatovi ponovno na delu
Ob izteku dopustov so se hišni tatovi vrnili na delo. Kot vedno so skrbno izrabili ustaljene navade svojih žrtev. Tako so v torek po vsem sodeč s ponarejenim ključem odprli stanovanje Domenica Belcija v Ul. Oriani 4. Iz spalnice so odnesli za 650.000 lir gotovine, zlato uro, ogrlico, prstan, poročni prstan, verižico in druge zlate predmete v vrednosti kakih 6 milijonov lir. Isti tatovi so z izvijačem odprli vrata sosednjega stanovanja v četrtem nadstropju, kjer biva 76-letna So-fia Crepaldi rojena Turco. Tu so izmaknili nekaj srebrnikov in drugih kovancev iz raznih držav, ki so bili v nekem predalu spalnice. Ukradli so tudi zlato žensko uro, uhane, dva o-beska z dragimi kamni in drugo bižuterijo v skupni vrednosti kakih 5 milijonov lir.
Agentom letečega oddelka so prizadeti navedli, da so bili odsotni od 9.45 do 12.30. Tatovi so torej imeli dovolj časa, da so lahko v miru in nemoteno odpravili svoj posel.
V nedeljo podelitev nagrade Devinski grad
V nedeljo, 31. avgusta, ob 18. uri bo v Novem devinskem gradu slovesna podelitev Nagrade dobrote in človeške solidarnosti »Devinski grad«. Manifestacija, ki je za krajevno skupnost postala že tradicija, bo imela letos nekoliko drugačen videz: prvič bo namreč odsoten njen pobudnik princ Rajmund Thum und Taxis, ki je po dolgi bolezni pred kratkim umrl.
Tradicija nagrade, ki je skromno priznanje tistemu, ki je posvetil del svojega življenja potrebam bližnjega.
se bo nadaljevala na željo naslednika, princa Karla Aleksandra.
Za letošnje nagrade je komisija, v kateri so poleg princa, ki ji predseduje, še župan devinsko-nabrežinske občine Brezigar, posl. Aurelia Gruber Benco, predstavniki šol, župniki iz Devina, Sesljana in Ribiškega naselja, nekateri devinski vaščani, že pregledala prošnje in določila imena dobitnikov.
Nedeljska manifestacija bo kot prejšnje slovesna, a zadržana. Zaključila se bo s kratkim glasbenim sporedom. Kot običajno je manifestacija javna.
Razpoložljiva delovna mesta
Pokrajinski urad za delo v Trstu sporoča, da je razpoložljivih več delovnih mest za novodiplomirance fakultet za ekonomijo in trgovino, mehansko inženirstvo, ladjedelniško in mehansko inženirstvo ter elektrotehnično inženirstvo. Zaradi nove pogodbe morajo trti vsi mlajši od 29 let, mesta pa so na razpolago v Trstu. Isti urad išče tudi izkušenega kuharja za neki gostinski obrat v Me-ranu na Južnem Tirolskem.
•	Danes ob 20.30 bo na Starem trgu v okviru prireditev »Poletje v Trstu 1986«, ki jih prireja galerija 'Rettori Tribbio 2, celovečerni glasbeni koncert. Nastopal bo pevec in kitarist Pino Botta, ki bo izvajal vrsto starih neapeljskih pesmi.
•	Zaradi popravil grezničnega omrežja je občina odredila zaprtje Ul. S. Cilino od hišne številke 3 do hišne številke 11.
Kaj mislijo tržaški komunisti o prilogi Tango
»Če se znamo nasmejati svojim napakam potem jih bomo znali tudi popraviti«
Ob vsaki novosti, redno završi - v pozitivnem ali negativnem smislu. Če pride do tega v poletnem času, ko velikih dogodkov pravzaprav ni, potem je reakcija seveda še večja.
V našem primeru imamo v mislih humoristično in satirično prilogo komunističnega glasila "Unita". Naslov prilogi, ki izhaja ob ponedeljkih, je emblematičen in zanimiv. Ena njegovih zadnjih številk, posvečena skorajda v celoti vsedržavnemu sekretarju KPI Natti, z naslovom "Nattango", pa je imela tudi pri nas odmev, zaradi katerega smo se odločili za nekakšno minianketo o tem, kaj misli "baza', v našem primeru slovenski komunisti, svoje mnenje pa so nam povedali tudi komunisti italijanske narodnosti.
"Ne iščite tistih iz vodstva stranke" nam je dejal Paolo Geri, član pokrajinskega tajništva KPI. "Vsi so še na počitnicah".
Ker je bil tudi sam pripravljen dati pismeno izjavo, jo objavljamo kar v celoti: "Nismo opravili nekakšne ankete glede splošnih stališč, to pa zato, ker smo mnenja, da je številka ponedeljkove priloge "Unita", z naslovom "Nattango", bolj "udarila" nekomuniste, kot pa prizadela člane naše stranke. Ne bi povsem izključil možnosti, da je bilo prav ob tej priložnosti veliko takih, ki so želeli opraviti novo "preverjanje" na račun stališča naše stranke, tokrat prav v zvezi s satiro, avtoironijo in v zvezi z našim pristopom do laičnosti in modernega političnega mišljenja.
Med tovariši, ki so tudi v tem počitniškem času ostali v mestu ter sodelujejo na praznikih komunističnega tiska, nisem naletel na posebno senzibilnost, niti na posebne interese do priloge "Nattango". Mislim pa, da so tržaški komunisti reagirali v tem primeru tako kot so na primer reagirali, ko so imeli konec julija na pokrajinskem prazniku glasila "Delo" in "Unita" v Sacchetti v svoji sredi urednika Stai-na. Nekdo mu je ploskal in s tem hotel dokazati, da smo končno resnični laiki; drugi so bili mnenja, da pretiravamo. Eden od teh je izrekel svoj odločni ne: z določenimi zadevami se ne gre šaliti, je dejal.
Gre za različnost mnenj, ki pa je že prisotna v naši partiji. Ne verjamem, da je to odvisno od različne politične vzgoje, ali občutljivosti, vezane na različne generacije in na drugačno dojemanje dogodkov, ki pa imajo ven-
NATTANGO
darle svojo težo, tudi ko gre za izražanje mnenj o "Tangu". Tu gre, po mojem mnenju, bolj za različne kulturne poglede, za različne odnose do satire. S tega zornega kota bi rekel, da je med mladimi rodovi več smisla in več upoštevanja satire - tudi politične -, ki ugaja, če je seveda pravilno "usmerje--na", pa četudi je uperjena proti njim samim.
Osebno sem si od priloge "Nattango" pričakoval več. Nisem imel občutka, da je bila to ena boljših številk, čeprav tudi ne soglašam s tistimi, ki pravijo, da je bil to spodrsljaj slabega okusa. Menim, da je satira, tudi tista, bolj ostra, sprejemljiva kot svojevrstno izražanje, katerega izziv je možen, čeprav gre za "dvorezni nož". Lahko je všeč, ali pa ne. Resnično ne razumem tistih, ki "uživajo" nad vinjetami Altana in Chiapporija, ki napadata Craxija in De Mito v drugih časopisih, potem se pa obregnejo, če se takšne vinjete dotaknejo^ Natte, ali KPI v prilogi "Tango". Če nas "zadenejo v živo", se jim moram tudi sam nasmejati. To je lahko tudi nekakšna spodbuda, da
pICIAMCtU): ■
i CHt' K, MATTA HA POCO CARIZMA.
AP£5S0 Ti čjOAtfaA
e cmtDk
Ufo RlSARClMt/OTo 01 TfLCMILA uk£.
svoje napake popravimo. V tem smislu menim, da je na primer figura Boba, še bolj v nedeljskih številkah "Unita", kot v prilogi "Tango", eden od elementov, zelo pomembnih za našo notranjo dialektiko. Povsem se strinjam z izjavo tovariša Fabia Mussija, sodirek-torja "Unita", da "predstavlja Bobo določeno nemirno podzavest komunistov, ki se spreminjajo". Gre za določeno generacijo včlanjenih v KPI - h kateri se tudi sam prištevam -, ki se, tako glede na svojo politično, kot tudi kulturno formacijo, identificirajo v Bobu, oziroma v njegovi osebnosti."
Kje najti še druge izjave v tem, še vedno počitniškem času? Poskusili smo na festivalu glasil "Unita" in "Delo" na Opčinah.
Čim smo povedali, kaj hočemo in za kakšne izjave nam gre, so se okrog nas zbrali najprej mladi.
Lucijan Milič, delavec iz Zgonika, Robert Kovačič, delavec od Banov in Ksenija Kante, učiteljica iz Repniča, so se kar skupaj oglasili in drug drugega v izjavah dopolnjevali:"S prilogo "Tango" smo zadovoljni, ker menimo, da Se tudi s pomočjo politične satire marsičesa naučimo. Našo partijo so vedno kritizirali, da je toga, zaprta. Pokazali smo, da se znamo svojim napakam tudi nasmejati, da znamo biti samokritični, ironični. Dokazali smo, da je satira, politična seveda, potrebna in da je z njo mogoče tudi politično dogajanje laže in prijetneje spremljati in dojemati. Mogoče jo starejši ne dojemajo tako kot mi. Prepričani pa smo, da je zelo konstruktivna in čakamo nestrpno vsako novo številko."
"Škodi ne, koristi pa tudi ne", nam je dejal prof. Ravel Kodrič, ki je še dodal, da lahko zabava, pa tudi ne." Če ne zadene v črno, je kot požegna-na voda, če pa cilja točno, je tudi koristna."
Rudi Wilhelm, član sekcije KPI z Opčin: "Večkrat pove satira več, kot toliko člankov. Zato se s takšno politično satiro strinjam, ker je to le nekaj pozitivnega. Na sestankih sicer nismo razpravljali o tem, vendar menim, da prevladuje med našimi tovariši pozitivno stališče do takšnega pristopanja k politični problematiki."
Elvia Prottija, doma z Opčin, sicer uslužbenca na RAI v Trstu, Cristino Gabrieli, gospodinjo, ki je sicer iz Milana, sedaj pa živi na Opčinah in Francesca Foschinija, slugo na liceju Volta, smo dobili, ko so pripravljali jedi za nedeljski praznik komunističnega tiska na Opčinah. Protti je bil v prvem trenutku, kot nam je povedal, nekoliko presenečen, neodločen, potem je ugotovil koristnost takšne priloge. "Menim, da je prav, da se znamo svojim napakam tudi nasmejati. To nam pomaga, da svoje delo tudi izboljšamo."
"Veliko je mladih, ki so se oddaljili od politike, ki pravijo, da jih politika ne zanima" je dejal Foschini: "Tak način pisanja in dojemanja dogodkov jih lahko partiji samo približa. V povojnem času smo bili morda vsi bolj povezani s političnim dogajanjem; zato je prav, da se to tudi obnovi."
"Sem gospodinja in imam dva sinova, stara 21 in 18 let. Še nikoli se nismo vsi tako ujemali v naših idejah, kot sedaj, zopet vsi enotno razpravljamo. Mogoče se ne strinjamo prav z vsemi članki, toda v glavnem smo vsi zadovoljni."
Drago Gorup - kulturni delavec z Opčin: "Gre za originalno pobudo, ki dokazuje, da je partija odprta tudi do
takšnega načina izražanja in diskusije. Moja pripomba gre le na račun, kako in kam je ta priloga "Tango" vključena. Če bi šlo tu za posebno prilogo, ne bi imel kaj pripomniti. Ker pa obravnava "Unita" zelo resno problematiko, se potem težko zasmejiš bodicam v tej prilogi. Res je priloga "Tango" nekak razbremenilni moment, vendar me moti, da je vključena v redno številko glasila "Unita".
"Stara sem in sem delala in še delam napake", nam je dejala Tončka Vidau, aktivistka in komunistka od Banov: "Toda tokrat se strinjam z mnenjem svojega vnuka. Zakaj se ne bi lahko tudi mi komunisti nasmejali svojim napakam? Če se jim znamo nasmejati, potem jih bomo znali tudi popraviti. Zato pozdravljam prilogo "Tango".
"Tudi najboljši satirik ne more napisati vedno vse zelo duhovito", nam je dejala Stanka Hrovatin, predsednica knjižnice "Rinko Tomažič". "Zato sama nisem za tak način pisanja, ker ga tudi ne čutim in me tudi ne spravlja v smeh. Kupila sem samo eno številko s prilogo "Tanga", drugih nisem več. Či-tam seveda "Unita", toda njena priloga ni nekaj takega, kar bi si še želela."
No, nanizali smo le nekaj mnenj. V odstotkih povedano, jih je bilo več kot 90 za prilogo "Tango", oziroma za njen način pisanja. Morda pa se bodo javili še drugi, ki bodo povedali tudi svoje...
(N. L.)
Zveza kulturnih organizacij občine Cerknica prireja
v cerkvi v Zelšah
jutri, 29. 8., ob 20. uri
KONCERT
Nastopil bo
LJUBLJANSKI OKTET
Vljudno vabljeni
koncerti
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom.
OPENSKI GLASBENI VEČERI. Danes, 28. avgusta, ob 20.30 KONCERT STRAUSSOVIH VALČKOV IN POLK. Izvaja komorna skupina VECCHIA VIENNA. Vabljeni!
Od 1. septembra do 2. oktobra 1986
bo na sporedu v katedrali sv. Justa in v Evangeličanski cerkvi X. GLASBENI SEPTEMBER posvečen glasbi Maksimilijanovih časov in stoletnici smrti Franca Liszta.
poletne prireditve
MIRAMARSKI PARK
LUČI IN ZVOKI
Danes, 28. t. m., ob 21. uri in ob 22.15 v italijanščini,
V	soboto, 30. t. m., ob 21. uri v nemščini in ob 22.15 v italijanščini.
GRAD SV. JUSTA
Jutri, 29. t. m., ob 21.15: Promocijska revija HIT MUSIČA 86. V primeru slabega vremena bo revija v soboto, 30. t. m., ob isti uri. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM Poletna violinska šola
V	nedeljo, 31. t. m., ob 20. uri v paviljonu Vile Bled na Bledu in v ponedeljek, 1. septembra, ob 20. uri v Glasbeni šoli Titovo Velenje: Zaključna koncerta gojencev poletne violinske šole, ki jo vodi prof. Igor Ozim in asistentka Christine Hutcap (Koln).
Kongresni center
Še jutri, 29. avgusta: Četrti mednarodni simpozij mikrobne ekologije.
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 14. septembra v Piancavallo. Vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek 'od 17. do 19. ure v Ul. Valdiri-vo 30 - 2. nadstr., tel. 61011.
Sekcija VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec priredi v nedeljo, 14. septembra, izlet k Sv. Gregorju pri Sodražici ob priliki zbora osme Levstikove brigade in odkritja spomenika padlim. Vabljeni bivši borci in ostali. Vpisujeta Marjo Zahar - tel. 228481 in Milka Žerjal - tel. 228230.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 27. 8. 1986
Ameriški dolar . Nemška marka . Francoski frank Holandski florint Belgijski frank . Funt šterling ... Irski šterling ... Danska krona .. Grška drahma .. Kanadski dolar .
1.400,-
686,—
208,-
608.
32 — 2.070.-1.880,-180,-9,— 990,-
Japonski jen .....
Švicarski frank .... Avstrijski šiling ... Norveška krona ...
Švedska krona ____
Portugalski eskudo Španska peseta ... Avstralski dolar ...
Debeli dinar .....
Drobni dinar .....
8,— 851.— 97 — 190,— 200.— 9.— 10.— 800. -2,50 2,50
I	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
BCI KB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131
razne prireditve
Zadruga Ban priredi v soboto, 30., in v nedeljo, 31. avgusta, pri Banih tradicionalno ŠAGRO POD KOSTANJI. Zabavala vas bosta ansambel Taims in Novi baroni.
FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA v Zgoniku 29., 30. in 31. avgusta.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Kmalu bo stekel »Glasbeni september«
V ponedeljek, 1. septembra se bo pričela dvanajsta izvedba prireditve »Glasbeni september« 1986, ki ga prireja Tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova. Prireditev zaobjema ciklus desetih koncertov komorne glasbe iz Maksimilijanove dobe. Večji del večernih glasbenih izvedb bo posvečen Lisztovim klasičnim skladbam.
Na ponedeljkovem otvoritvenem večeru bo ob 20.30 nastopil v evangel-ski cerkvi na Trgu Panfili pianist Lo-renzo Baldini, ki bo izvajal Lisztove, Schumannove in Chopinove skladbe.
V pripravi razstava o tržaški modi
Tražaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova pripravlja pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine in veleblagovnice COIN razstavo »Tržaška moda od 16. stoletja do tridesetih let«. V razstavni dvorani na Gradu sv. Justa bo od 4. septembra do 5. novembra razstavljenih okrog šestdeset oblačil raznih modnih stilov, ki so se zvrstili v zadnjih dveh stoletjih. Na ogled bodo srednjeveški suknjiči iz srebrnih tkanin, dolga čipkasta krila, obuvala, svilene srajce ter druga moška in predvsem ženska obačila, ki sta jih nosila tržaško plemstvo in meščanstvo od belle epogue do modne dobe charlestona, pa tudi preproste delovne obleke, ki so jih uporabljali pripadniki revnega sloja.
Razstava bo odprta ob delavnikih, od 10. do 19. ure in v prazničnih dneh, od 10. dO 13. ure.
kino
ARISTON - 21.00 Fratello di un altro planeta, fant., ZDA 1984; r. John Say-les; i. Joe Morton, Darryl Edwards.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 L'anno del dragone, dram., ZDA 1985; r. Michael Cimino; i. Mickey Ro-urkei John Lone.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Mesec srhljivke: Reanimator, □
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Un mer-coledi da leoni, dram., ZDA 1982, 100'; r. John Milius; i." Jean-Michael Vincent, William Katt.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Incontri molto particolari, porn.,
EDEN - 15.30, 22.00 Oriental Blue in 60 centimetri: 1'uomo-elefante, porn.,
□ □
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Agente 007: vivi e lascia morire, akc., VB 1973, 120; r. Guy Hamilton; i. Roger Moore, Jane Seymour.
CAPITOL - 16.30, 22.00 11 gioiello del Nilo, pust., ZDA 1985, 120'; r. Lewis Teague; i. Michael Douglas, Katleen Turner.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Rocky III, ZDA 1982, 100'; r. S. Stallone; i. Sylves-ter Stallone, Thalia Shire.
EXCELSIOR II - 17.30, 22.00 Scuola di sesso, er. dram., □ □
FENICE - 17.30, 22.15 Commando, dram., ZDA 1984, 88'; r. Mark L. Lester; i. Arnold Schwarzenegger, Rae Down.
MIGNON - 16.00, 22.00 Tootsie, kom., ZDA 1980, 110'; r. Sydney Pollack; i. Dustin Hoffman, Jessica Lange.
ALCIONE - Zaprto.
LUMIERE FICE - Zaprto še jutri, 29. avgusta.
VITTORIO VENETO - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Pleasure Channel,
porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
šolske vesti
Ravnateljstvo državnega liceja F. Prešeren obvešča, da se pričnejo 1. septembra popravni izpiti; ob 8. uri pismena naloga iz slovenščine za znanstveni licej in pismena naloga iz slovenščine in nemščine za klasični licej.
__________prispevki_________________
V	spomin na dragega Rudolfa Kalca darujeta Dušan in Anamarija 50.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na Etkota Križniča daruje Pepi 20.000 lir za ŠD Polet in 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Pepija Husuja in Lučkota Sardoča daruje Uči Sedmak 40.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Pepija Husuja darujeta Pepi in Marija Prašelj 20.000 lir za FC Primorje.
V	počastitev spomina Emilije Vremec roj. Sosič in Mare Sosič darujeta Angelca in Zvonko Malalan 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na Paola Cafagno darujejo uslužbenci občine Doline 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Iz dneva v dan izginjajo nam svetle luči; popisana še ena bela stran, da se nekdo z življenjem več ne muči. V spomin svetoivanskemu človekoljubu dr. Dragu Martelancu dajuje Marija Mijot
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ferdinanda Rukina daruje Armid Ukmar 20.000 lir za TPPZ. P. Tomažič.
Ob 14. obletnici smrti Josipa Regenta daruje žena Ivanka 10.000 lir za ŠD Kon-tovel.
V	spomin na Ido Danev—Gerljanc daruje Drago Cibic 50.000 lir za ŠD Konto-vel.
razna obvestila
Mešani pevski zbor Primorec-Tabor
obvešča vse svoje člane, da bo prva vaja letošnje sezone v sredo, 3. septembra ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah. Obenem vabi vse mlade ljubitelje zborovskega petja, da se ob tej priliki pridružijo.
50-letniki občine Dolina, ki se želijo udeležiti skupnega praznovanja, se lahko prijavijo pri Giustu Žerjalu, Dolina 425 — tel. 228254 še jutri, 29. avgusta.
Skupnost vinogradnikov iz Podlo-njerja Ul. Masaccio 24, priredi v ponedeljek, 1. septembra, ob 20. uri predavanje na temo »Priprave na letošnjo trgatev«. Predaval bo inž. Miran Vodopivec, direktor kleti Vina Kras iz Sežane. Vabljeni vsi vinogradniki.
Mladinska skupina P. Tomažič vabi vse stare in nove pevke in pevce na prvo vajo nove sezone, ki bo v ponedeljek, 1-septembra, ob 20.30 v Partizanskem domu v Bazovici.
razstave
V	Sesljanu na sedežu Turistične ustanove: Kamnarska umetniška obrt v Nabrežini - ob 2000-letnici kamnolomov. Razstavljajo: Ivan Ballarini iz Šempolaja, Nino Bon iz Križa, Antonio Mosetti in Milan Pernarčič iz Nabrežine, Albert in Miloš Zidarič iz Šempolaja.
V	Palači Costanzi (Trg Unita) je do konca meseca na ogled zgodovinska razstava SANJE O VALČKU - dunajska opereta v Italiji.
Na Gradu sv. Justa so do 31. t. m-razstavljene STARINSKE MUČILNE NAPRAVE.
čestitke
Danes bo upihnil 2 svečki naš STEFANO. Vse najboljše mu želijo mama Marina, oče Claudio in vsi, ki ga imajo radi.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 28. avgusta
AVGUŠTIN
Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 19.52 - Dolžina dneva 13.31 - Luna vzide ob 23.53 in zatone ob 15.52.
Jutri, PETEK, 29. avgusta
JANEZ
PLIMOVANJE DANES: Ob 14.04 najvišja 20 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1008,9 mb ustaljen, veter 15 km na uro vzhodnik, vlaga
76-	odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 23 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Azzurra Almesberger, Luca Loschiavo, Micol Marassi, Chiara Gelmini.
UMRLI SO: 71-letni Giovanni Degras-si, 85-letni Antonio Petruzzi, 81—Letna Olga Bergodaz, 36-letna Milenka Prodan,
77-	letna Teresita Marši, 79-letni Ernesto Carlet, 56-letni Umberto Tremuli, 90-let-na Matilde Fabjan, 85-letna Giovanna Crecich, 80-letni Marcello Ramann, 51-letna Renata Braiuca, 72-letna Bruna Bonivento.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. avgusta 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. E-Stock (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. R°s' setti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (TEL-226210), ŽAVLJE (tel.274630) - samo P° telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel-226210), ŽAVLJE (tel.274630) - samo p° telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 776L predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
OSMICO ima Romano Purič v Repnu št-13-
PRODAM knjige za trgovski tehnični z . vod za 3., 4. in 5. letnik po polovit ceni. Tel. 824389.	T
HIŠO Z VRTOM, tudi staro, kupim v listu ali bližnji okolici. Tel. 414542.
PRODAM vinsko kad iz murve 10 hi, domače izdelave, v dobrem stanju. 1 229234 v večernih urah.
ČEBELE v AŽ panjih ali brez njih Pr° dam. Tel. 003867/72778 — popoldne.
DIPLOMANT trgovskega zavoda I- E kar, z odsluženim vojaškim rokom, i zaposlitev kot knjigovodja ali uradn Tel. (0481)798026.	. a
PRODAM fiat 128 v dobrem stanju, cei po dogovoru. Tel. 211893 v večer urah.	.	.
DEKLE išče manjše stanovanje v naje lokacija mestno središče, Opčin® Prosek. Telefonirati od 14. do 15-na št. 69392.	Tej.
KUPIM staro hišo z vrtom na Krasu.
568047.	j0xč
PRODAM ali zamenjam za ape 5U transit diesel, karoserija v dobrem nju, cena po dogovoru. Telefonira F 20. uri na št. 576546.	n0
VAJENCA starega 15/16 let (°bvef s. znanje slovenščine) išče trgovina J tvin v predmestju Gorice. Pi^j^Jni-
nudbe na Upravo Primorskega dn ^._
ka, Drevored 24 maggio 1, 34170 ca, pod šifro »Vajenec«.	,jteV
16-LETNO DEKLE išče prvo zaposli Tel. 040/213182.
Za zvezo brez poročnega lista se večinoma odločajo ženske
Od časa do časa prisodijo Italiji kak primat, nad katerim večina kar osupne. Med takšne primere nedvomno sodi podatek, ki ga je Vsedržavni statistični urad ISTAT posredoval širši javnosti na nedavnem posvetu o nezakonskih zvezah oziroma o zvezah brez poročnega lista. Čeprav so lahko izračuni o takšnih zvezah le približni, so strokovnjaki vseeno prepričani, da bi Italija na tovrstni lestvici med evropskimi državami zasedla prvo mesto.
Do takšne ugotovitve seveda strokovni raziskovalci niso prišli zgolj po občutku: po podatkih, ki so jih zbrali za leto 1985, naj bi bilo v Italiji 192 tisoč neporočenih parov, ki živijo skupaj. Po mnenju raziskovalcev Vsedržavnega statističnega urada naj bi bilo takih zvez v resnici vsaj še dvakrat toliko, njihovo število pa naj bi bilo v
raziskovalci nadalje opirajo na podatke o številu porok: po Podatkih ISTAT si je v Italiji v skladu s predpisi civilnega zakonika ( se pravi na občini ali v cerkvi) obljubilo večno zvestobo 300 tisoč parov, lani Pa je skupno število zdrknilo na približno 295 tisoč. Kot obrobno pripombo so navedli še ugotovitev, da od leta 1980 število cerkvenih porok postopoma upada, rahlo pa narašča število ci-
stalnem porastu. Svoje izvajanje
vilnih porok. Skupni obračun pa se kot rečeno niža.
Navedeni podatki so toliko bolj presenetljivi, ker se zadnje čase venomer ponavlja, da se mlajši rodovi radi zatekajo v tradicijo in da po vseh predpisih sklenjena poroka spada med zastavljene življenjske načrte. Številčnim podatkom pa strokovnjaki dodajajo še ugotovitev, da se navadno ženske raje odločajo za življenje v dvoje brez legalno veljavne pogodbe. To pa je povsem v nasprotju s trditvijo, ki je nekako prešla že v ljudsko modrost, da je ženski veliko več do poroke kot moškim.
Trditev, da pri zvezah "na koruzi" gre predvsem za žensko odločitev, strokovnjaki utemeljujejo z bolj razčlenjenimi podatki o takšnih zvezah. Predvsem se za takšno rešitev odločajo ženske, ki se lahko kolikor toliko samostojno odločajo: se pravi ekonomsko neodvisne ženske. Zato je ta pojav, ko gja seveda ne pogojujejo posebne okoliščine, na primer še veljavna zakonska zveza enega izmed partnerjev, zaznaven predvsem v srednjeviš-jem družbenem sloju. Istočasno pa je tudi zemljepisno precej jasno opredeljen: tako je v južnem delu države nezakonskih stalnih zvez vsega 0,4 % na
Mickey Rourke in Kirn Basinger sta v filmu »Nove settimane e mezzo« poosebila par, ki ga družijo zelo močne, vendar kratkoročne čustvene vezi
celotno število parov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, medtem ko v večjih občinah severnozahodne Italije število naraste na 4,6 %.
"Ilegalnih" parov pa niso začeli preštevati zgolj iz ljubezni do statističnih pregledov, čeprav so slednji venomer bolj priljubljeni. Pojavljati se je namreč začela vrsta izredno praktičnih problemov, ki jih zaenkrat brez legalizacije dejanskega stanja — rešitve v tej smeri so seveda lahko različne ni bilo mogoče zadovoljivo rešiti. Za razne zakonike in določila, ki se posredno ali neposredno nanašajo nanje, namreč "nepodpisanih" porok kratko-malo ni. Takšen odnos ima seveda tudi neprijetne posledice, ki pa po navadi prizadenejo predvsem ženske.
»Ženske, ki se odločijo za takšen način življenja v dvoje, morajo poznati tudi to plat medalje,« je na to temo dejala znana odvetnica Laura Remid-di, ki je med drugim članica Komisije za dosego enakopravnosti med moškim in žensko. Kajti, če je res, da si zveze na takšni, pred človeško postavo neobvezujoči ravni, želijo v glavnem ženske brez denarnih problemov, pa se vprašanja te narave prej ali slej pojavijo. Ko se na primer zveza razdore, premoženje ostane legalnemu lastniku, ki je ponavadi moški. Obstoječi zakonski predpisi tudi ne predvidevajo, da bi. dedovali morebitni bivši partnerji, zato, opominjajo advokati, je za vsak primer bolj pametno napraviti oporoko.
Kdor ima opraviti z zvezami brez pravnega pečata v njihovih senčnih trenutkih, opominja na previdnost, ki nikdar ne škodi. Kdor pa takšne odločitve analizira s psihološkega vidika in iz zornega kota žensk, vzporeja pozitivne in negativne elemente. Med pozitivne nedvomno sodi ugotovitev, da v večini primerov gre res za prostovoljne odločitve žensk, ki si pač življenje urejajo po lastni presoji in okusu. Istočasno pa naj bi to pomenilo, da se za tašno rešitev odločajo predvsem značajsko nedozorele ženske, ki nočejo prevzeti določenih odgovornosti; skratka šlo naj bi za ne-odločitev. Kakorkoli pa naj bi raziskave pokazale, so zatrdili-strokovnjaki ISTAT, da imajo ženske odločitve večjo težo od moških.
Pred beneškim bienalom
Bratoma Vittoriu in Paolu Tavianiju bodo na letošnjem beneškem filmskem bienalu podelili zlatega leva za dolgotrajno in plodno kariero. V preteklih letih sta isto priznanje dobila režiserja Antonioni in Fellini
__________________filmi na tv zaslonu kinoateije
CERA UNA VOLTA UN SAMURAJ. IL VAGABONDO - Nekoč je bil samurai. Potepuh.
Režija: Akinori Matsuo.
Igrajo: Hashizoo Okawa, Voichi Hajashi, Kibaji Tagomo.
RAI 2 ob 18.40.
Zadnje tedne se je marsikateri televizijski kritik navduševal nad novo japonsko TV nanizanko Nekoč je živel samurai. Čisto upravičeno, kajti po splošni poplavi brezveznih in stereotipnih ameriških serij razkošnega tipa (Dallas, Di-nasti, Falcon Crest) ali bolj popularnih brazilskih telenovel, se je tudi državna TV opogumila in odkupila izvirnejše TV produkcije. Zdi se, da tudi gledalci odgovarjajo pozitivno na te nove ponudbe, na ciklus nemških detektivk s komisarjem Derrickom ali Kosterjem in tudi na pričujočo serijo, ki okusno in sugestivno prikazuje motive in prvine iz japonske kulturne tradicije.
LA SIGNORA E' Dl PASSAGGIO - La passante du Sans Souci, Francija 1982.
Režija: Jacgues Rouffio.
Igrajo: Michel Piccoli, Romy Schneider, Helmut Griem, Maria Schell.
RAI 1 ob 21.30.
Francoski režiser J. Rouffio je posnel zadnji film nepozabne avstrijske igralke Romy Schneider po zgodbi romanopisca Josepha Kessela, ki obravnava obči problem politične mržnje in strpnosti.
Šarmantna in subtilna igralka je zaslovela s svojimi lahkotnimi in briljantnimi interpretacijami avstrijske princese Sissy. Zatem je v svoji karieri odigrala tudi zahtevnejše in resne vloge z znanimi rešiserji kot J. Deray, C. Sautet, L. Visconti, O. Welles, O. Preminger itd. V čudoviti in žal tragični paraboli je polagoma prešla iz mladostnega lika zasanjane in koketne lepotice v zrel in kompleksen karakter sodobne ženske.
L											I		dc	inašnji televizijski in radijski sporedi	1		
[JF	RAI 1								C! RAI 2	I I A RAI 3	1	1 Ir RTV Ljubljana								(iP) TV Koper
13-00 Balet: Maratona d"estate - Metti una sera ... a New York
13.30	Dnevnik
13.45	Film: Frutto proibito (kom., ZDA 1942, r. B. Wilder; i. G. Rogers, R. Milland, R. Johnson)
15.25	Lutkovna serija: Muppet Show
15.55	Risanka: Pac Man
16.40	Nanizanka: Sette spose per sette fratelli - II puma
'■30 Stuttgart: evropsko prvenstvo v atletiki
20.00	Dnevnik
-10.30 Zabavni program: Hamburger serenade - Incontri folli dal "Bandiera gialla" di Rimini ( r. Pupi Avati, vodijo N. Novecen-to, A. Toppetti, B. Macola, G.
_ Agus)
21.30	Film: La signora e di passaggio (dram., Fr. 1982, r. J. Rouffio; i. M. Piccoli, R. Schneider, H. Gri-
2?'50 Dnevnik
2-40 Film: La signora e di passaggio
23 3n *2' del)
■30 Glasbena oddaja : Musicanotte •10 Dnevnik - zadnje vesti
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15 Nanizanka: Saranno famosi - II ritorno del dottor Scorpio
14.10	Otroška oddaja: L'avventura, vmes risanka Le nuove avventu-re di Scooby Doo in nanizanka Rasmus e il vagabondo
17.00	Film: La mano dello straniero (dram., It. 1953, r. Mario Soldati; i. Alida Valli, Trevor Howard)
18.30	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Cera una volta un samurai - Il vagabondo
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Cingue ragazze a Parigi (3. del)
22.10	Dnevnik - večerne vesti
22.20	Film: Gli uomini della terra sel-vaggia (dram., ZDA 1958, r. Del-mer Daves; i. Alan Ladd, Ernest Borgnine)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Film: Le voci bianche (kom., It. 1964, r. Pasguale Festa Campani-le; i. P. Ferrari, A. Aimee)
19.00	Dnevnik 19.20 Deželne vesti
20.00	Inf. oddaja: Geografia oggi 20.30 American Ballet Theatre: Pasgu-
ita
21.00	Glasbena oddaja: Grandi voci da Pesaro - Recital di Montserrat Cabalie
21.45	Dnevnik
22.10	Grandi voci da Pesaro (2. del)
23.10	Film: L'usura (It. 1982, r. M.zio Rotundi; i. G. Cavina, P. Berling, ob koncu kratki film Cercando Bill (r. G. Rosaleva; i. P. Luigi Velona, M. Donadoni)
18.20	Poročila
18.25	Otroški spored: J. Ribičič - Miš-kolin; "Mišonovi"
18.30	Čirule-Čariile: Čudežna pijača
18.40	Nanizanka: Modro poletje (1.
del). Modro poletje je španska nanizanka za otroke, v kateri bodo gledalci lahko spremljali prigode in težave skupine mladoletnikov, ki preživljajo počitnice ob španski sredozemski obali. Nanizanko je režiral Antonio Mercero, ki je za svoje delo dobil številne pohvale in priznanja
19.10	Risanka
19.24 TV nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.45	Vreme
19.50 Mozaik kratkega filma: Jaz sem gomolj ičar (fr. film)
20.20	Tednik
21.20	Risanka
21.30	Dnevnik
21.55	Vremenska napoved
21.58 TV nocoj in jutri
22.00	Avstrijska nadaljevanka: Beg brez konca (4. in zadnji del)
16.55	Stuttgart: EP v lahki atletiki
18.55	TV Novice
19.00	Atletika - nadaljevanje
19.30	TVD stičišče
19.45	Atletika - nadaljevanje
22.00	TVD vse danes
22.10	Poletna noč
Zaradi prenosa evropskega atletskega prvenstva v Stuttgartu Odprta meja odpade. Danes bo finalna tekma na 400 in 3.000 metrov za ženske in 400 metrov z ovirami za moške.
Na sliki Anglež Steve Cram
Lij CANA
8.25 Nanizank
915 DalL cingue,
10.00	Un americana
n 0 12.40 Lou 3-30 Nadalje^ 14'30 Film: M Gene (Pu Jacgue, i
'«■30 nS
ky, 18.01
®ele, 18.30 Dalle nove alle cingue, 19.00 Arci-
20 3n ^aldo'la30 K°iak
Glasbena oddaja: Fes-tivalbar '86, vodita Glaudio Cecchetto in
33-00 Sn“
Center, 24.00 Sceriffo a
York, 1.30 Ironsi-de
OCj Rl
8-30 Nanh Brian njami
ti arr
r. G. Bianchi, i. T. Re-nis)
11.50	Nanizanka: Switch
12.45‘Otroški spored: Ciao
ciao, vmes risanke Jo-sie and Speedy Buggy, Dino Boy, Banana Splits, Alpenrose
14.15 Nanizanke:	Bravo
Dick, 14.45 Con affetto Sidney, 15.15 Charles-ton
15.50	Film: Stasera mi butto (Kom., it., 1968, i. L. Fa-lana, G. C. Giannini)
17.50	Nanizanke: Mary Benjamin, 18.40 Arabes-gue, 19.30 Westgate, 20.30 Colombo
22.00 Tennis: Torneo Flus-hing Meadows, komentar Rino Tommasi
<*j\ ITALIA 1___________
8.25 Nanizanki: Sanford & Son, 8.50 Daniel Bo-one
9.50 Film: I temerari del west (Vestern, 1965, r. H. Daugherty, i. R. Culp, B. Keith)
11.00 Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge, 13.30T. J.Hooker 14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Tarzan, Thunder-birds, Holly e Benji, Lo specchio magico
17.55	Nanizanke: La fami-glia Addams, 18.15 Star Trek,19.15 I viaggia-tori del tempo
20.00	Risanka: Magica, ma-gica Emi
20.30	Film: I ladri (Kom., 1959, i. Toto, G. Ralli, G. Furia)
22.00	Film: Una guestione d onore (Dram.; 1966, r. L. Zampa, i. U. Tognaz-zi)
0.15 Nanizanki: Hac Ram-sey, 1.50 Kazinski
. .' TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Andrea Celeste
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono in
15.00	Andrea Celeste
15.30	Nanizanki: Missione impossibile, 16.30 Vi-aggio in fondo al mare
17.30	Risanke: Kimba, 18.001 predatori del tempo,
18.30	Uomo tigre, 19.00 Charlotte
19.30	Nanizanke: Mork e Mindy, 20.00 Ouattro in amore, 20.30 La grande lotteria
21.30	Film: Compagni nell'-incubo (Krim., r. N. Lloyd, i. L. Gosset, A. Baxter)
23.30	Šport: Catch 0.30 Film
! ^ TELEFRIULI
13.00	Film: I gladiator! dell -anno 3000 (fant. r. H. Sušo, i. Corradine , C. Jennings)
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Nanizanka: California fever
19.30	Dnevnik
20.00	Poročila v nemškem jeziku
20.40 Film: I pirati della Tor-tuga
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: The Bold Ones
[ teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje;
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20—8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Povejmo v živo; 9.00—10.00 Glasbeni almanah; 10.10 Koncert Mladinskega pevskega zbora iz Maribora v gledališču Prešeren v Boljuncu; 11.05 Pravljični balet; 11.30-13.00 Glasbeni almanah (2. del); 12.00 Sestanek ob 12. uri;
13.20	Glasbeni almanah (zadnji del);
14.10—	17.00 Poletni mozaik: otroški kotiček, beležka; 17.10 Klasični album;
18.00	Četrtkova srečanja: Pričevanja o Tigru; 18.30 Poletni mozaik (zadnji del).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 21.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Za šolarje; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi;
12.10	Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže;
14.20	Koncert za mlade; 14.45 Naš gost;
15.10—	15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Lahke note; 18.30 Komorna glasba; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer;
21.45	Lepe melodije; 22.00 Našim po
svetu; 22.30 Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Paleta popevk.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00-13.00 Val 202; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Zamejska pesem.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Za dober dan; 8.00 12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.00 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz;
11.30	Na prvi strani; 11.40 Četrtek z...;
12.00	Glasba po željah; 14.30—20.00 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Edig Galletti; 15.45—18.30 Počitnice po Jugoslaviji; 18.00 Pulj kliče Koper;
18.45	Četrtek z...; 20.00—6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasbena matineja - v studiu Majda; 19.00 Vas zanima vaša prihodnost? - v studiu Ivana; 20.30 Povej mi! -vodita Sonja in Katja.
Uživanje svežih gob ni priporočljivo ker so mnoge sorte še polne cezija
Posledice Černobila tudi v ribezu in borovnicah
do nedelje v Gorici mednarodni festival folklore
Tik pred začetkom prave gobarske sezone v mesecih septembru in oktobru, so vesti o meritvah radioaktivnosti v gobah vse bolj zaskrbljujoče. V našem dnevniku smo že poročali, da je v prejšnjih tednih deželna komisija za zaščito pred sevanjem, pod vodstvom deželnega odbornika za zdravstvo Renzullija, pozvala k previdnosti pri uživanju svežih gob. V nekaterih analiziranih primerkih so namreč strokovnjaki v zdravstvenih laboratorijih ugotovili prisotnost močnih koncentracij radioaktivnih snovi. Predvsem gre za dva izotopa cezija, ki sta med najbolj trajnimi škodljivimi snovmi, ki so uhajale (in po vesteh iz Sovjetske zveze še uhajajo) po eksploziji jedrske elektrarne v Černobilu.
Na Goriškem v zadnjem času, tudi zaradi sušnega vremena, ni bilo gob, po dežju v preteklih dneh, pa se postavlja vprašanje, v kolikšni meri so gobe v naših krajih okužene. Vprašanje smo postavili dr. Lucianu Beniniju v laboratoriju za zdravstveno fiziko pri tržaški KZE, ki je pristojna tudi za analize na Goriškem.
»Primerkov gob iz goriške in tržaške pokrajine zaenkrat še nismo imeli na vpogled, po spremembah vremenskih razmer pa jih pričakujemo iz dneva v dan«, nam je povedal. »Analizirali smo predvsem gobe iz gorskih predelov v deželi in bližnji Sloveniji, pri katerih smo ugotovili zaskrbljujoče vrednosti kontaminacije. Vrednosti nihajo, saj v nekaterih primerkih ni sledu o radioaktivnosti, v drugih pa smo ugotovili celo do 16 tisoč bekere-lov skupno cezija 134 in 137 na kilo-
gram. V povprečju se vrednosti približujejo 2 tisoč bekerelom«.
Za vse, ki so bili bolj vajeni nanoki-rijev (čeprav so bekereli preciznejša enota za merjenje) naj povemo, da pomenita navedeni številki okrog 432 in 54 nanokirijev na kilogram, kar je daleč nad vsako sprejemljivo mejo za zdravje.
»Na osnovi teh podatkov seveda toplo priporočamo ljudem, naj se izogibajo gob«, pravi dr. Benini. »To vsaj dokler ne bo točnejših podatkov o nihanju kontaminacije v raznih primerkih. V našem laboratoriju smo namreč ugotovili, da so pri različnih vrstah gob močne razlike: jurčki so na primer najmanj ali skoraj nič okuženi, v drugih gobah pa ugotavljamo ogromne koncentracije cezija, neglede na področje, na katerem so bile nabrane. Do podobnih ugotovitev so menda prišli tudi v Padovi, medtem ko so v videmskem laboratoriju prišli do nasprotnega zaključka, da odvisi mera kontaminacije od področja, kjer goba
raste, in ne od njene sorte. Za jasnejšo sliko bo torej treba počakati na večke število meritev, predvsem pa bo po mojem koristno analizirati primerke zemlje, na kateri so rasle gobe«.
Kaj pa ostali gozdni sadeži?
»Posebnih problemov ni, razen za ribez in borovnice, pri katerih konstantno beležimo okrog 1.500 bekere-lov cezija na kilogram. Zato svetujemo kar se da ■ omejeno uživanje teh sadežev, čeprav je malo verjetno, da bi jih kdo užival v večjih količinah«.
Na mejnem prehodu pri Štandrežu, skozi katerega prihajajo dnevno v Italijo desetine tovornjakov gob, smo se pozanimali, če so uvedli kako obliko nadzorstva oz. restrikcije nad uvozom. Funkcionar v uradu za prepovedi nam je povedal, da posebnih ukrepov niso uvedli, saj je za gobe, tako kot za meso in vse drugo hrano potrebno le potrdilo zdravstvene oblasti. To je za uvoz tudi dovolj, pa čeprav kdor izdaja ta potrdila nima instrumentov, da bi ugotavljal morebitno radioaktivno okuženost.
Nekak uvod v mednarodni folklorni festival, ki prične jutri, bo drevišnji koncert jazz-rock orkestra ameriškega vojnega letalstva Galaxy Combo. V njem sodeluje sedem orkestrašev. Koncert bo drevi, ob 21. uri, na Trgu Battisti, če bo vreme nagajalo pa v sosedni dvorani UGG.
Folklorni festival pa se bo pričel jutri. Letos bodo vsi nastopi v veliki telovadnici UGG na Trgu Battisti. Vse večere pričetek ob 21. uri. Jutri in v soboto bodo nastopile skupine, ki sodelujejo v tekmovanju, v nedeljo zvečer pa bo gala nastop vseh skupin. Vstopnina je 5.000 lir.
V nedeljo popoldne, ob 16.30, pa bo mimohod nastopajočih in še drugih folklornih skupin ter godb po goriških ulicah. Ob 18.30 bo na Trgu Battisti zaključek parade z nagrajevanjem najboljših skupin.
Prireditelj manifestacije, goriška Pro Loco, hoče dati letos prireditvi širši, bolj ljudski značaj. Vsak večer bo na Trgu Battisti ljudska veselica, nekaka šagra.
Sočasno s festivalom bo v Gorici tudi mednarodni posvet o ljudskih izročilih, ki ga letos prirejajo že trinajstič. Posvet bo jutri, dopoldne in popoldne, ter v soboto dopoldne, v dvorani Pokrajinskega sveta. Udeležilo se ga bo okrog dvesto ljudi. Prijavljenih je 60 poročevalcev.
Na tem posvetu bodo sodelovali tudi strokovnjaki UNESCO. Dana je namreč možnost, da bi prihodnje leto prav v Gorici priredili svetovni kongres ustanove za ohranjanje ljudskih izročil.
Pet ranjenih v vrsti nesreč
Včeraj sta slabo vreme in pa seveda nepazljivost voznikov povzročila vrsto
prometnih nesreč. V treh nesrečah je bilo ranjenih pet oseb, ki so se morale zateči po zdravniško pomoč
Najbolj slikovita nesreča, v kateri so se na srečo samo laže ranili trije potniki avtomobila, se je pripetila okrog 16. ure v Ul. Udine v Ločniku, blizu vhoda v veleblagovnico Interspar. V silovitem trčenju med tovornjakom in osebnim avtomobilom so se ranili 71-letni Ouirino Morsolin, 69-letna Er-colina Morsolin in 73-letni Riccardo Stanta, vsi iz Turjaka. Avto je bil v trčenju popolnoma uničen, potniki pa so imeli precejšnjo srečo, saj so dobili samo udarce in lažje poškodbe zaradi katerih se bodo morali zdraviti od 4 do 10 dni. Na kraju nesreče so posegli tudi gasilci, ki so s cestišča odstranili oljnat madež.
Prometna nesreča se je pripetila v nočnih urah, okoli 2.45, v Gradišču. Ko se je vračal proti domu, je 23-letni Marco Toros, bivajoč v Krminu, Ul. Italia 4 iz še nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad lastnim motorjem ter padel na cestni tlak. Nemudoma so ga pospremili v goriško glavno bolnišnico, kjer se bo zdravil 30 dni zaradi zloma piščali.
Okoli 11. ure pa se je ponesrečil 60-letni Albano Turco, bivajoč v Gorici v Ul. Cipriani 99. Padel je med vožnjo z motornim kolesom v Ulici Gar-zarolli, pri padcu pa je zadobil le nekaj lažjih udarcev in odrgnin.
GLASBENA MATICA GORICA
Vpisovanje v šolo GLASBENE MATICE se prične 1. septembra in zaključi 12. septembra. Vpisovanje je vsak delavnik v Ul. Croce 3 od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Pojasnila tudi po telefonu (št. 84508).
Naknadno bo vpisovanje v podružnicah v Sovodnjah, Doberdobu in Štandrežu.
Potomci Burbonov danes v Gorici
Danes pridejo v Gorico potomci nekdanje francoske kraljeve družine Burbonov, s princem Alfonzom Burbonskim, vojvodo Anjoujem in Cadixom na čelu.
V	naše mesto pridejo, da se poklonijo spominu zadnjega francoskega kralja Karla X., ki je prav v Gorici, izgnan iz Francije, umrl pred 150 leti. Pokopan je v grobnici na Kostanjevici, ki je danes na jugoslovanskem ozemlju Nove Gorice.
V	grobnici na Kostanjevici je pokopanih še pet drugih članov kraljeve rodbine, ki so umrli kasneje.
Za to priložnost je vodstvo Pokrajinskega muzeja priredilo v palači Attems razstavo dokumentov o zelo kratkem bivanju izgnanega zadnjega francoskega kralja v našem mestu kot tudi njegovih potomcev. Odprli jo bodo ob 11. uri.
V Vidmu predstavitev sejma Flash Moda
Med prvo svetovno vojno v Gorici
Pisali smo že, da bo na goriškem sejmišču Espomego od 26. do 29. septembra prvi modni sejem, ki so mu dali naslov Flash Moda. Na Trgovinski zbornici, kjer so pred časom prevzeli neposredno vodenje sejemskih prireditev, so pričeli z drugačno propagandno politiko. Za tega, kot tudi za druge sejme, bodo zainteresirali tudi Furlane. Zaradi tega bo Goriška trgovinska zbornica v sodelovanju z Deželno ustanovo za razvoj obrti ESA priredila prihodnji teden v Vidmu tiskovno konferenco, na kateri bodo furlanske novinarje seznanili s tem novim sejmom. Prireditelji si namreč prizadevajo, da bi na sejmu sodelovali obrtniki - modni kreatorji iz vse dežele. Istočasno si seveda želijo tudi obiskovalce iz Videmskega. Gre za nov prijem, za novo kvaliteto vodenja Trgovinske zbornice, kar se odraža na vseh področjih. To pa sovpada tudi z željo ESA, da bolj prodorno sodeluje na raznih prireditvah in sejmih, in da seveda nudi obrtnikom možnost razstavljati in seveda tudi prodajati.
Poštni žig ob reviji Seghizzi
Prve dni septembra bo Gorica zopet gostila pevske zbore iz raznih evropskih držav na tradicionalnem mednarodnem zborovskem natečaju C. A. Seghizzi. Ob tej priložnosti bo 6. septembra v prostorih društva Unione Ginnastica Goriziana odprt tudi poštni urad s posebnim priložnostnim žigom. Priložnostni poštni urad bodo Odprli -v prostorih v Ulici Rismondo 2.
pokopališče kar sredi mesta
Prav pred kratkim je Goriška občinska uprava dobila od Deželne vlade nekaj denarja, ki ga bo lahko porabila za že predvideno povečanje glavnega mestnega pokopališča ob Tržaški cesti. Sedanji prostori so že premajhni in ne zadoščajo potrebam. Na Tržaško, ali kot so starejši Goričani pravili, na Mirensko cesto (tudi goriški Italijani, ko nekdo umrje, rečejo: »Xe anda a Merna«), so mestno pokopališče preselili po prvi svetovni vojni. Prej je bilo goriško mestno pokopališče severno od mesta, ob koncu takratne Ulice Sv. Gabrijela. Tam je sedaj trgovski center Nove Gorice. Še prej, sredi prejšnjega stoletja, je bilo mestno pokopališče tam, kjer je sedaj Spominski park. Ta zemlja je bila takrat izven mesta, saj na prostoru med sedanjo Ulico Barzellini in Štandrežem je bilo le nekaj hiš (kapucinska cerkev in kompleks poslopij plemiške družine Baronio, na vogalu sedanjih ulic 24. maja in Duca d Aosta). Sredi prejšnjega stoletja ni bilo niti železnice, niti prelepega korza niti drugih stanovanjskih hiš. Sredi polja je bilo pokopališče, ki je, kot tako opuščeno, med prvo svetovno vojno in takoj po njej služilo kot parkirišče za številne najprej avstrijske potem pa italijanske topničarje in konjenico.
Le starejši Goričani pa se še spominjajo, da je bilo med prvo svetovno pokopališče kar sredi mesta, tik za kapucinsko cerkvijo. Bilo je to najprej vojaško pokopališče, na katerem so pokopali trupla avstrijskih vojakov, ki so padali v spopadu z Italijani. Potem
so tu pokopali tudi trupla civilistov, predvsem tistih, ki so bili ubiti od italijanskih granat, ki so, streljane s Kalvarije ali iz Furlanije, padale na mesto in ga tudi precej poškodovale.
Pokopališče je bilo, kot razvidimo na naši sliki, na takratnem travniku med kapucinsko cerkvijo, stavbo zavoda Lenassi in večjo stanovanjsko stavbo, ki stoji še danes (to vidimo na sliki) v Ulici Vittorio Venelo, nasproti stavbe bolniške blagajne (KZE). Na sliki, ki je bila narejena, to lahko ugotovimo iz napisa na hrbtni strani, po vojni, 10. maja 1920, vidimo namreč,
med nagrobniki, italijanskega oficirja. Na prostoru, kjer je takrat stalo pokopališče (posmrtne ostanke so kasneje prenesli na glavno goriško pokopališče ali na pokopališča bivših avstrijskih vojnih padlih), je do konca druge svetovne vojne bil travnik. V začetku petdesetih let so tam najprej zgradili stavbo državnega tehničnega urada (Genio Civile), kasneje pa še celo vrsto stolpnic in hiš, v katerih so nekatere državne ustanove. Ostala je le večnadstropna hiša, ki jo vidimo v ozadju, pa čeprav so tudi to kasneje nekoliko spremenili.
MARKO WALTRITSCH
razna obvestila
Vpisovanje gojencev v Dijaški dom v
Gorici, Ul. Montesanto 84, tel. 83495, se nadaljuje vsak delavnik od 10. do 13. ure.
Pri šoli v Rupi bo danes, v četrtek, ob 19. uri prodaja starih tramov in desk.
Sekcija VZPI—ANPI Dol-Jamlje prireja v nedeljo, 21. septembra, od 16. ure dalje, tradicionalni piknik v Dolu, pri Jožefu Croselliju na Palkišču. Prijave sprejemata Ettore Moro in Marjo Semolič.
kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 »La donna che visse due volte«.
CORSO 17.30-22.00 »Excalibur«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Prendimi inten-samente«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00 »Mačji sindrom«, 21.00 (Pula po Puli) »Zadnji kretničar ozkotirne proge«.
DESKLE Zaprto. Jutri ob 19.30 »Testament«.
POGREBI
Danes v Gorici ob 13.30 iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopa-lišče v Sovodnje.
Ravnateljica, predsednika okoliš' kih svetov, učno in neučno osebje didaktičnih okrožij Gorica in Doberdob, izrekajo ravnateljici Rozalij* Simčič - Lojkovi iskreno sožalje ob izgubi drage mame.
4 na krožni poti poti mont biancom
Ob krajšem počitku, ko ugotavljamo kod je speljana steza na pobočju na drugi strani doline, zakroži, visoko nad nami orel. Ni mu do naše družbe. Z nekaj močnimi zamahi odjadra proti ostenju na naši levi, potem pa se spusti na drugo stran doline in izgine v skalah. Spuščamo se spet v dolino, občudujemo planinsko cvetje, zlasti čudovite alpske vijolice, ki jih v naših gorah ni, ugibamo katera od hiš, ki jih vidimo v dolini je planinska postojanka, kjer je predviden daljši opoldanski počitek. Stavba — nekdanja planšarija je na zunaj podobna vsem drugim v okolici da pa je ta prava priča kup nahrbtnikov na dvorišču. Smo v planinski postojanki les Mottets na nadmorski višini okrog 1900 metrov. Lastniki — koča je namreč zasebna — so nekdanjo stajo domiselno preuredili v skupno ležišče. Na pogradih je prostora za okrog osemdeset oseb. Sosednja staja je sicer zaenkrat še rezervirana za živino, najbrž pa ne za dolgo. S planinci in turisti se da več. zaslužiti.
Počitek na sedlu Col de la Seigne, na italijansko—francoski meji preden se usmerimo v dolino ledenikov. Za markacijo je dobro poskrbljeno.
Če ne bi bilo plinskih jeklenk, steklenic in helikopterja, ki je pristajal in vzletal v neposredni bližini in prenašal dragocen tovor h kočam in bivakom, visoko pod ledeniki, bi človek imel vtis, da se je čas v tej dolini ustavil. V planšarij! je razstavljeno starinsko leseno orodje, oprema, staro ognjišče, orumenele slike. O čistoči raje ne bi govoril. Pri planinski postojanki les Mottets se je naši skupini
pridružil enajsti član, ki so ga bili veseli predvsem tia]-mlajši. Gospodinja nas je poprosila, če vzamemo s sabo psa, ki je prišel s skupino planincev iz precej oddaljen6 koče de la Balme.
Žival se je na nas, posebej pa na najmlajše član6 odprave hitro navezala in nas nato spremljala še skoraj dva dni. Vsi smo se prijetno nasmejali, ko smo na snežiščih ugotavljali, kako se zna pes drčati po snegu, kako zna odpoditi čredo in kako zaplava če je treba, tudi v hladn vodi. Zgodba s psom, ki je med časom, ko je bil polnopraven član naše skupine dobil kar nekaj imen, seje končala precej drugače, kakor smo na začetku mislili. Žival je sestopila z nami v dolino, v kraj les Contamines, kjer smo 1° oddali kmetu, ki je pripeljal mimo s konjsko vprego in aa »razumeti, da pozna psa in gospodarja. Sicer boljše tako, kajti naslednjega dne bi morali tako ali drugače živa zapustiti v Chamonixu.
Iz doline ledenikov se je bilo treba v prvem popoldne vu povzpeti spet kakšnih osemsto metrov do Col des P°ur (2710 metrov). Sprva je še nekako šlo, saj je bila položna, prava muka pa je bil zadnji del poti, pod sedlo ■ Strmina, težki nahrbtniki, vročina. Imeli pa smo za sa^°,ej precej ur hoje, kar se je zelo poznalo. Sicer pa je bil ta a poti najtežji. Col des Fours smo le dosegli, čeprav smo to porabili precej več časa, kakor je sicer v vodnikih zflP sano. Daljši in prepotreben počitek v sedlu, nato pa sp“ , k planinskemu zavetišču Refuge du Bonhomme. Od je koča videti kot kakšna podrtija in res ne vzbuja občni varnosti.
kultura □ stran 9
Pisec Rudi Honn je po vojni živel na Primorskem
»Gozdovnik Pešendaš« je knjiga spominov na predvojna in vojna leta v Ljubljani
Knjigo »Gozdovnik Pešendaš« (podnaslov: Spomini na mladost, na leta našega zorenja 1935—1941; založba Borec, Ljubljana 1986), ki mi je zbudila vrsto spominov na mojega nekdanjega ravnatelja Rudija Honna, sem prav zaradi te povezave v dušku prebral. Spominjam se številnih pogovo-rov, ko mi je danes, žal, že pokojni (umrl 12, 1. 1984) Rudi Honn z otožnostjo in navdušenjem, s ponosom pa tudi kritično govoril predvsem o svoji mladosti, ki jo je aktivno doživljal v ljudskofrontovski Ljubljani v tistem Petletju pred nemško in italijansko okupacijo Jugoslavije. Govoril je o Posameznih najbolj značilnih epizodah, ki jih je pa sedaj posthumno izdana knjiga povezala v celoto.
Tudi kasneje, ko sva se srečevala v Novi Gorici (tu je živel od leta 1954 do smrti) je njegova beseda tako rada zašla v čas, o katerem knjiga govori in dobro se zavedam, da nisem bil edini, ki mu je svetoval, da bi svojo mladost in sploh življenje obširneje Popisal in objavil za javnost. Knjiga »Gozdovnik Pešendaš« (Pešendaš je bilo Hdnnovo gozdovniško ime) je nastajala par let pred avtorjevo smrtjo, bila je ena izmed aktivnosti, s katerimi je izpolnjeval leta, ki so sledila upokojitvi. Rudi Honn se je s knjigo vpisal v tisti ne ravno skromen seznam Slovencev, ki so spomine na življenjsko pot zaupali knjižnim obja-vam, torej bralcem v presojo. Izpolnil le tisto željo, ki jo Slovenci še vedno Polagamo vsem, ki so v preteklosti in njenih izjemnih obdobjih doživeli
mnogo takega, kar ne bi smelo oditi v pozabo.
Prav bi bilo, ko bi hotel še kdo slediti Hbnnovemu in zgledu mnogih predhodnikov, žal pa čas neusmiljeno beži v bodočnost in čedalje redkejši postajajo tisti, ki bi nam mogli o prelomnih časih naše zgodovine še kaj izjemnega in nepoznanega sporočati v naše vedenje in presojo.
Rudi Honn je bil rojen v Ljubljani pred enainsedemdesetimi leti. Dokončal je nižjo gimnazijo, po končani trgovski šoli je bil brez posla in se priložnostno zaposloval (tudi statist v ljubljanski Drami). Mladeniča so pritegnile levičarske organizacije in zato je kmalu bil zelo aktiven v goz-dovniški organizaciji, kasneje pri levičarski (komunistični) prosvetni »Vzajemnosti«. Delovanje pri teh organizacijah je bilo tesno povezano s političnim aktivizmom, ki se je osredotočal predvsem ob komunistični partiji. Mladi Honn je tako doživljal burno mladost, seznanjal se je z mnogimi kasnejšimi uglednimi političnimi delavci (E. Kardelj, S. Kraigher, F. Kimovec itd.), doživel je zapore, hišne preiskave in se prelevil v kulturnop-rosvetnega delavca. O vsem tem govore njegovi spomini, v njih se prav posebno spominja kasnejšega narodnega heroja Tončka Žerjala (rojen v Rojanu leta 1915, umrl v Gramozni jami leta 1942), seveda pa nastopa cela vrsta osebnosti s katerimi se je Honn srečeval v skupnem aktivističnem delovanju ali pa na drugih, nasprotnih pozicijah.
Knjiga »Gozdovnik Pešendaš« je pisana lepo, avtor ne idealizira političnega aktivista, njegovo osebnost opremlja z vsem tistim, kar je za vsakega človeka značilno. V aktivističnem delu niso bile torej izključno poudarjene le naloge, ki jih daje gibanje, v vsakem aktivistu tiči tudi človek. Honn nam to plat prav zanimivo pokaže, pri čemer tudi sebe ne izvzame.
Za konec pa le še kratko pojasnilo zakaj se nam je zdelo na tem mestu še posebej opozoriti na Hdnnovo knjigo. Njen avtor je skoraj polovico življenja preživel na Primorskem. Spočetka je deloval kot ravnatelj gledališča za Slovensko Primorje v Postojni, potem je vodil novoustanovljeno gledališče v Novi Gorici (danes PDG), bil je nato na Goriškem kulturnopros-vetni delavec, v pokoj pa je šel kot ravnatelj Goriškega muzeja. Kot upokojenec se je tudi v slovenskem zamejstvu uveljavil kot predavatelj, ubadal se je s fotografijo in bil aktiven v planinski organizaciji.
Knjigo »Gozdovnik Pešendaš« je napisal pričevalec, ki ni sicer sodil v vrh predvojnega, medvojnega in povojnega političnega gibanja na Slovenskem. Toda ker so tudi velike stvari zgrajene iz malih, so tudi Hdn-novi spomini dragocen prispevek za razumevanje celote dogajanj na Slovenskem v nekaterih prelomnih desetletjih našega stoletja.
BRANKO MARUŠIČ
________revije revije revije_
63. št. Primorskih srečanj
Izšla je avgustovska 63. številka revije Primorska srečanja. V občutenem uvodnem članku z naslovom Rekviem za Vipavsko dolino ugotavlja Marko Pogačnik posledice prvega petletnega obdobja melioracijskih del v Vipavski dolini, ali bolje, samo zasaditev Ajdovskega polja. Avtor kritično ocenjuje zasaditev »sterilnih tujkov«, ki jih
predstavljajo ciprese in topoli, to so drevesa, ki naj bi predstavljala uspešen vetrobran proti burji, a se drugače sploh ne vključujejo v ekosistem polja. Kot alternativo takim posegom, ki med drugim sploh ne nudijo ugodnega življenjskega prostora raznim vrstam ptic in drugim živalim, predlaga avtor zasaditev živih mej, ki delujejo kot neke vrste mikrodivjina ob kultivirani zemlji. V isti sapi pa ugotavlja, da sedanja ureditev teh področij onemogoča tovrstne revitalizacijske posege. V sledečem sestavku ponuja Ivana Leskovec oris zgodovinskega razvoja
cerkljanske laufarije, pustnega običaja, ki je bil po letu 1956 ponovno obnovljen in danes znan predvsem kot turistična prireditev. Silvo Fatur predstavlja geografa, zgodovinarja in bibliografa Romana Savnika, ki je posvetil Zahodni Sloveniji in njenim ljudem velik del svojega življenja in raziskovalnega dela. Slavica Plahuta opisuje, po prispevkih bivših vojaških ujetnikov, pripadnikov jugoslovanskih narodov, razvoj NOB v Slovenskem Primorju po kapitulaciji Italije. Franc Kavčič piše v svojem članku o dvojini in poudarja, da je slovenščina prav po svoji slovnični sestavi in rabi dvojine v bistvu povsem enakovredna z drugimi, številčno močnejšimi jeziki v svetu. V sestavku orisuje sprva splošen pregled in zgodovinski razvoj dvojine pri raznih jezikih, tako indoevropskih kot drugih, zaključuje pa s trditvijo, da je to naše svojevrstno uporabljanje dvojine »biser, ki krasi našo govorico«. V poglavju Leposlovje objavljajo Primorska srečanja prozo Franja Frančiča, Marjete Jeršek ter Edelmana Ju-rinčiča in pesmi Saša Škofa, Vide Mokrin, Danila Japelja, Linde Cotič in Franceta Magajne. V zapiskih pa daje France Vurnik pregled zadnje sezone Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. (KK)
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Najbolj brani so romani
Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je bilo, kljub težavam s papirjem in naraščajočim cenam, objavljenih v Jugoslaviji 11.175 knjig in brošur. Pri tem imata prednost književnost in izobraževanje.
Poleg književnih del so bile najštevilčnejše knjige o filmu, o dramski umetnosti in dramskih tekstov. Na Področju mladinske književnosti so uašteli 514 knjig. Osnovnošolcem je bilo na razpolago 17.741 učbenikov, študentom pa sedemnajstkrat manj gradiva. Poleg učbenikov so imele uajvišjo naklado poljudnoznanstvene Ih strokovne izdaje. Tem sledijo književna dela.
Ista zvezna statistika je ugotovila, ba v Jugoslaviji preberejo največ romanov, najmanj pa je zanimanja za drame. Glede časopisov raziskava navaja, da se je njihovo število povečalo, haklada pa je z 10.432 milijonov - leta 1981 - padla na 5.001 milijon izvodov, kolikor jih je bilo v preteklem letu.
Srbski biografski leksikon
^ Matici srpski so sporočili, da pospešeno pripravljajo temeljno delo -Srbski biografski leksikon. Vanj bo Uvrščenih najmanj 20.000 osebnosti, ki s° v preteklosti s svojim javnim delovanjem in ustvarjalnostjo - ne glede j1 a narodnostno pripadnost - prispeva-6 k razvoju srbskega naroda.
Vprašanje emigrantstva v knjigi Cesta
S podpisom Prešernove družbe se pričenja pripoved Jožeta Felca tako rekoč in medias res, v sredo stvari: Pavle Podkrajšek prihaja po dolgih letih ponovno v svojo slovensko domovino, ves čas svoje odsotnosti je bil emigrant v Avstraliji, torej eden od mnogih, ki so takoj po zadnji vojni iz teh ali onih razlogov zapustili ali morali zapustiti svoje rodne kraje. Tema emigranta torej, ki pa se dogaja v izrazito intimnih, ponotranjenih tonih prihoda, srečevanja s spomini in in ostalinami nekdanjega doma, doma, ki ga je vojna vihra marsikomu kruto in vendar po strogih pravilih prelomnih dogodkov dosledno razdejala ali pa ga spremenila v povsem drugačno obeležje.
Ze ton prihajajočega in vračajočega se osrednjega junaka daje takoj slutiti, da avtorja zanimajo bolj dogodki, ki se v takšnih primerih odvijajo znotraj človeka kakor zunaj njega, dogodki, ki so po svojem bistvu tehtnejši in usodnejši, po svoje tudi zgovornejši, čeprav je za takšen umetniški prijem potrebne mnogo časovne pa tudi oblikovalske distance.
In res se stvari v »Rimski cesti« odvijejo tako, kot so že v samem pričetku izredno prepričljivo uvedene: vsako poglavje je menjava prizorišča in časa, eno se odvija zdaj, tukaj, pred našimi očmi, skozi doživljanja slikarsko navdahnjenega nosilca knjige in problema, drugo pa se odmakne v obdobje odhoda v tujino, pobega preko meje, prizore begunskega taborišča in končno življenske peripetije v daljni Avstraliji. Avtor želi stvari razčistiti do kraja, Pavle Podkrajšek ni emig-
rant skrajne politične frakcije, njegov oče je bil namreč partizan in so ga izdali ter ubili belogardisti, kar pomeni, da je odšel iz svojih krajev zaradi razlogov, ki niso preprosto politični: po vojni se je počutil - kot mnogo drugih? - v precepu političnih ideologij, razcepljenega in razdvojenega, spodmaknila so se mu tla pod nogami, na zemljo navezana verska vzgoja je padla v obdobje stalinističnega razumevanja in ukrepanja, ki v stilu vseh in vsakršnih povojnih principov ne pozna drugega pravila, kot je banalno razvrščanje ljudi v »naše« in v »sovražnike«. Kasneje seveda Pavle v dolgih in mučnih letih svojega pregnanstva, ali kakor pravi avtor, vse močnejšega tujstva, ki se bo stopnjevalo tudi po vrnitvi v domovino, dodobra prežveči svojo mladostno odločitev in razloge za svojo »emigracijo«, in rezultati tovrstnega bridkega glodanja so v bistvu več kot tragični: vojni dogodki so marsikoga, predvsem med mlajšimi, ki še niso mogli biti do kraja formirani in resnično odrasli, notranje razkrojili, ga razcepili v nerazrešljive odmaknjenosti, kar spet in ponovno pomeni, kako velike rane je doživel (tudi slovenski) narod v takšni grozoviti prelomnici, kot je vojna skupaj z revolucijo.
Jože Felc se na ta način bliža s svojo knjigo omenjenim ranam, ki jih dolga leta ni hotel nihče priznati, vsaj uradno ne, ter je bilo precej dolgo časa v zraku tisto tudi načelno obračunavanje, ki je značilno za ozka in poenostavljena politična gledanja in opredeljevanja. Rana je vse Pavlovo emigranstsko obdobje, njegovo prebi-
vanje na daljnem kontinentu, srečevanje z novimi in novimi tujci in iztrgane!, ki pod pritiskom krute usode cepajo kot muhe ali v alkohol, ali v obup vsakršne vrste, ali pa se lahko njihova osebnost dobesedno razblini in končajo v umobolnici - in to ravno tisti, ki so za dogodke v domovini najmanj krivi in ki niso odšli zaradi sovraštva pač pa zaradi viharnega časa in notranje dezorientacijč; - Po drugi strani se obeleženost z globoko rano ne more umakniti niti po povratku domov: Pavle se vključuje v svojo »vas, ki je medtem postala »mesto«, in v teh poglavjih se ponovno pokaže odlika Felčevega pristopa; nikakršnih velikih ovir mu ne postavlja »nova« družba, čeprav je prepoved slikarske razstave za povratnika boleča, pač pa seveda dvome in premislek, ki pa je okvirno več kot logičen in razumljiv; zato pa se na drugi strani v samem Pavletu ves čas odvijajo prizori preteklosti, ga vlečejo nazaj, oziroma mu onemogočajo, da bi se pognal v nov čas in v nov prostor. Več ovir torej v njem samem kot pa v ljudeh okoli njega. V tako postavljenem problemu in situaciji se torej rana celi le delno in ni mogoče
ugotoviti, ali se bo kdaj dokončno zacelila ali ne. Pavle se oprijemlje novega življenja, išče svetlobo in zavetje, tako rekoč nujen in žareč ženski lik Marinke, kot po drugi strani vršijo v spominih prizori s sočno in celovito žensko figuro Gaby v Avstraliji, ki je nesrečnemu Slovencu vendar dala toliko bistvene opore, čeprav se verjetno tegra niti sam ni zavedal.
Zapis se v tem smislu iz pričetnih intimno-filozofskih plasti preliva v spreminjajoče barve, se potaplja v neposredna življenska stanja tudi s sarkazmom in ostrino, da bi se v svojem izteku odprl v skorajda čista filozofska razmišljanja in rekapitulacije, ki konec odpirajo in zapirajo, ter ne dopuščajo nobene in nikakršne dokončne oprijemljive teze: kar se je zgodilo, se je pač zgodilo, in če je res, da je »ljubezen iskanje duše« - kar je ena najlepših misli knjige - potem je na bralcu, da išče razloge za zgodbo, ki jo je prebral. In to je verjetno najbolj točno: na nas je, da pretehtamo preteklost na novo, vedno globlje, z vedno večjim razumevanjem.
JANEZ POVŠE
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Razprava
,. Ena izmed posebnosti v zgodovini slovenske 'kovne umetnosti po vojni je skupno izhodišče v s°cialističnem realizmu, ki sicer ni uspel ob-adati vsega prostora, je pa povsod dušil osebno stvarjalnost s patetičnimi gesli. Okoli 1950. leta ,6 Po Informbiroju, ko smo se ob političnem raz-°lu z Vzhodom otresli tudi ideološkega pritiska, enadoma na vsej črti vzpostavlja stik s predvoj-"o časom in sodobnim likovnim ustvarjanjem Vodilno geslo v upodabljajočih pano-je tedaj abstraktna umetnost v več različi-,?‘T Okoli 1960. leta sledi že prva reakcija na striktno umetnost na dovolj široki črti, med miu9'rn s t.i. novo figuraliko. Ob koncu 70. let n«atno °Praviti že s pragmatičnim naslanjanjem , 290dovinske vzore oblikovanja. Kar se je zde-r:t E°Prei prepovedano, postaja zdaj krepost. V snr ■ Pr'bližno po deset let se dovolj radikalno ^minja likovna scena. To velja seveda tudi za .{htekturo. Plečnikovsko pojmovanje pri epigo-v usahne s prevzemom novih konstrukcijskih 0u,.Tev' ki propagirajo domala asketski način vim- ania- Okoli leta 1960 imamo opraviti s pr-n 1 nasloni na organični jezik, povezan z oko-23.p? letu 1978 se je ustoličil postmodernizem obnlcnih smeri, med drugim tudi z dobesednim janjem Plečnikovih form.	.
vit„ azPrava o tem, kaj je značilno za značaj eno-če® “sebnosti kljub razločkom, kaj je združujo-Urnot °b vseh nasprotjih, postaja temeljna naloga Ut)rf-;n°slne znanosti. Pri tem je treba seveda Dr^S	še nagel tempo sprememb, kakršnega
strorr ta^° ne pozna zgodovina. Vsi ti pojavi so težlk hočeš nočeš vodili k posameznostim, zelo 0 Pa je odtod videti celoto.
o stilu in sodobni likovni umetnosti
Naj te uvodne opombe poskušam ilustrirati s primeri iz sodobne slovenske umetnosti, pri čemer me zlasti zanimajo tempo razvoja in stilne spremembe.
Nekaj primerov, ki naj ponazorijo povedano.
Stane Kregar je med nami gotovo slikar, ki pozna kar največji razpon v menjavi usmeritve. Prvič je nastopil v 30. letih z inačico nadrealizma ki naj jo predstavi znamenita slika Fantazija na 'terasi. Na sliki so same v posameznostih mogoče stvari, nadrealno je le njihovo povezovanje. V času socialističnega realizma je med drugim slikal pokrajine po naravi, kar je bilo tedaj propagirano geslo. To fazo naj nam pričara Krajina na Rabu iz leta 1949. Toda dve leti kasneje je naslikal Tihožitje s fazanom, ki se z geometrično mrežo kletke podaja v smeri t.i. lirične abstrakcije Ta izhaja iz realnega motiva, pač pa ga preprede z različnimi mrežami, včasih do. nespoznavnosti Naj nam to novo stopnjo pokaže pomladni veter iz leta 1954. Pri potopljenih čolnih iz leta 1956 je komaj še slutiti predlogo. Zidovi ustreljenih sugerirajo dogajanje predvsem z orožij vo sestavo omadeževane ploskve in rdeči-mT sledovi krvi. Toda leta 1970 je nastala slika Hipi išče srečo. Vanjo se spet vpletajo razpoznavni objekti, med njimi silhueti fanta m dekleta, pa semaforja, ograje in sonca. Ce se ob vseh teh spremembah vprašamo, kako da jih je lahko naslikal en sam umetnik, je razlaga pač v okoliščini da so se v desetletjih njegovega dela zgodile velike spremembe, ki jih je registriral, jih prebavil in po svoje upodobil. Ze težje je vprašanje, kaj je v vseh teh spremembah ostalo Kregarjeve-
ga lastnega izraza, lastne osebnosti. Je to vselej izvrsten kolorit, za katerega je svoj čas France Mesesnel zapisal, da ostaja premnogokrat na ravni dekoracije? Vsekakor govori neradikalni sprejem abstrakcije o tem, da je umetnik živel na obrobju evropskega prostora, da je živel v realistično-impresionistični tradiciji' in da je skozi ta filter lahko posvajal zunanje pobude, ne da bi žrtvoval svojega bistva. Ta konservativna osnova ob aktualnih, zlasti francoskih pobudah je ena od značilnosti zatišnega prostora, ki lahko ohranja povezovalne strukture starega ob novih zunanjostih. S tem kajpak nikakor ni zanikana kvaliteta ustvarjenega, marveč označena samo ena od posebnosti likovnega ustvarjanja na Slovenskem.
Za drug primer si izberimo Andreja Jemca. Začel je z abstraktnimi krajinami, kakršen je na primer Pejsaž XV iz leta 1964. Enobarvna podoba z različnimi tonskimi vrednostmi je primer abstrahirane krajine, ki pa daje razločno slutiti resničnega naravnega pobudnika. Na sliki Sončni avgust iz leta 1967 je pokazal zgleden primer akcijskega gestualnega slikarstva, kjer odloča na videz nekontrolirana poteza s čopičem v dveh barvah, okrasti in rjavi. Sledila so platna in grafike, kjer je študiral razmerja med razgibanimi ploskvami oz. oblikami. Taka je Kompozicija iz leta 1971. V drugi polovici 70. let je postal popoln "klasicist", zanimale so ga zlasti komaj členjene ali nečlenjene ploskve in njihova srečanja ali prekrivanja. Toda lani je presenetil ponovno z varianto akcijskega slikarstva, tokrat v nasičeni, bogati barvitosti. Znotraj enega samega opusa torej popolna nasprotja. Kaj je kljub vsemu temu
izrazito Jemčevo, je vprašanje, ki nanj seveda ni prav lahko odgovoriti, čeprav so nekatere lastnosti na dlani.
Kako izvirno obliko si lahko v menjavah privošči angažiran figuralik, naj pokaže primer Gabrijela Stupice. Slikar, ki je dovršeno poznal slikarsko tradicijo v zamolklem barvnem razkošju, je od 50. let naprej spremljal prodor abstraktne umetnosti na svojski, osebno prizadet način tako, da je nenehno zapuščal tla banalne dnevne skušnje, se preselil v svet osebnih spoznanj, uničil sebe in svet dobesedno z zanikanjem telesnosti, prostora ter barvitosti in ne nazadnje tudi t.i. odrasle skušnje. Naj o tem spregovori serija podob.
Avtoportret s prijateljem iz 1941. leta je naravnost demonstracija znanja kultiviranega, v Zagrebu šolanega slikarja. Portret Otona Zupančiča iz leta 1948 še ne zapušča realnega modela, je pa s skeptičnim izrazom zaslužil grajo Josipa Vidmarja. Pred sprevodom je na poti v magični svet, Stupičeva verzija Nočne straže (1950). Avtoportret - Ikona iz 1953. leta prinaša žarenje umetnikove glave v brezčasnem in brezprostorskem. Branjevka iz 1957 je upodobljena že vsa zunaj normalnih telesnih kanonov na plitvem ozadju z razpostavljenimi predmeti na mizi, ki se zdi s ploskvijo privzdignjena. Deklica s pajčolanom, če preskočimo leta do 1961, pa je vsa samo še medlo bela na milimetrskem prostorskem ozadju, naslikana kakor z otroško roko. To je konec materialnega sveta, simbol vsesplošnega uničenja, fse nadaljuje)
NACE ŠUMI

Včeraj v drugem dnevu 14. evropskega atletskega prvenstva v Stuttgartu
Vzhodni Nemki Gohrova in Drechslerjeva v središču pozornosti
Iz Stuttgarta naš dopisnik BRUNO KRIŽMAN
»Kaj bom počela nocoj? Predvsem si želim ogromno pizzo margherito in nato ples.« Na tak o-n rr-r^An-r naČin Je temnopol-
oTUTTGAHT ta nizozemka Nel-1986 li Cooman presenetila radovedneže, ki so jo obkrožili ob izstopu iz arene po tretjem mestu teka na 100 metrov. Tek je sicer potrdil premoč Vzhodne Nemke Marlis Gohr. Novost je prišla v moškem teku na enaki razdalji. Jasno je zrna gal temnopolti Britanec Christie, ki je verjetno dokončno spravil v arhiv veterana Wellsa. Italiji je drugi dan prinesel novo kolajno. Srebro je osvojil Maurizio Damilano v hoji na 20 km. Le malo je zaostal za Pribili-necem iz ČSSR, ki so ga sodniki v zaključnem delu tekmovanja kar dvakrat opomnili zaradi napačne hoje.
Ob ugodnem vremenu je domačin Claus Tafelmaier dosegel novo evropsko znamko v metu kopja. Orodje je zagnal nekaj manj kot 85 metrov. V tej panogi se je na 7. mesto uvrstil Jugoslovan Sead Krdžalič. Po tekmi je bil Krdžalič zadovoljen z rezultatom 79,50 m. »Rezultat ni slab,
čeprav sem računal tudi na 80 do 81 m. V Ljubljani računam vsekakor na met preko 80 m, kar naj bi zadostovalo za zmago na balkanskih L grah. Z novim kopjem nimam problemov in imam tudi dobro orodje. V kratkem računam na ustrezno dober rezultat.«
Slobodanka čolovič je v teku na 800 m v polfinalu dosegla povsem enak rezultat kot dan prej, in sicer 2’02” in 59. »Na finale nisem računala in zadovoljna sem, da sem letos izpolnila normo, ki je bila rezultat pod dvema minutama. Morda bo za nov rekord priložnost v Ljubljani. Odvisno bo od nastopa najboljši Romunk.
V internatu univerze so »bogovi« stadiona lahko dosegljivi. Nemško časopisje je na zelo umirjen način reagiralo na trojno zmago »squadra az-zurri« v teku na 10.000 m. Mnogi časopisi zaradi zgodnjega zaključka redakcije pa vesti o tej panogi niti niso prinašali. V naselju je bil Stefano Mei »Rambo dneva« in okoli njega se je včeraj stalno gnetla kopica tujih reporterjev.
»Cova je bil zame eden tolikih nasprotnikov. Tekel sem vsekakor za zmago in nanjo računam tudi v teku
Če bodo Romunke nastopile z rezervami bom lahko tekla tudi na zmago.«
Sicer je bil dan priča izredni predstavi Vzhodne Nemke Drehstlerjeve in borbi med Thompsonom (hud spo-drljaj v višini) in Hingsenom (slab tek na 400 m) v deseteroboju. Thompson vodi na začasni lestvici z 28 točkami prednosti. Jutranje kvalifikacije so pomenile izločitev Sovjeta Gatau-lina v palici (3 neveljavni skoki na začetni višini 5,50 m, ki je pomenila tudi kvalifikacijsko mejo). V krogli sta v finale napredovala Andrei (20,27 m) in Milič (19,48 m). V polfinale na 400 m pa Italijan Ribaud (45”69). V tej panogi so izpadli Zuliani (46”
na 5.000 m, čeprav bo tu konkurenca zaradi hitrih srednjeprogašev znatno nevarnejša. Trenutno sem sposoben časa okoli 13’05”, finalni tek pa bo vsekakor taktičen,« je dejal Mei.
»Govori se o koaliciji Mei - Antibo -Vainio proti Covi...«
»Jaz to slišim prvič. Računal sem na lastne moči. Že kot mladinec sem bil izrazit dolgoprogaš. Komaj kasneje sem se z večjo vnemo posvetil srednjim program, da bi pridobil na hitrosti. Dolgi teki so moja moč.«
(KB)
in 53), Knapič (47”81) in Mačev (47” in 52). Na enaki progi čez ovire je izpadel Cosi (50”63), na progi 3 tisoč metrov čez ovire pa si je finale priboril Panetta (8’25”44), medtem ko ni prišel do besede Lambruschini, ki je dosegel čas 8’49”90. Izpadli sta tudi obe italijanski tekačiči na 400 m Rossi (53”22) in Campana (53”89).
VČERAJŠNJIH FINALIH Hoja na 20 km
L Pribilinec (ČSSR) 1.21’15”; 2. Damilano (It.) 1.21’17”; 3. Prieto (Šp.) 1.21’36”; 4. Mostovik (SZ) 1.21’52”; 5. Arena (It.) 1.22’42”; 6. Blažek (ČSSR) 1.23’26”; 7. Perčin (SZ) 1.24’11”; 8. Bo-jarčinov (SZ) 1.24’16”; 9. Staaf (Šve.)
I.	24’25”; 10. Fesselier (Fr.) 1.26’20”;
II.	Mattioli (It.) 1.26’52”.
100 m (ženske)
1. Gohr (NDR) 10”91; 2. Nuneva (Bol.) 11”04; 3. Cooman (Niz.) 11”08; 4. Giadisch (NDR) 11”09; 5. Auerswald (NDR) 11”11;	6. Zolotarjeva (SZ)
11”23; 7. Dumi (VB) U”25; 8. Gaugel (ZRN) 11”26.
100 m (moški)
1. Christie (VB) 10”15; 2. Bringmann (NDR) 10”20; 3. Marie-Rose (Fr.) 10”21; 4. Schroeder (NDR) 10”24; 5. Wells (VB) 10”25; 6. McFarlane (Niz.) 10”29; 7. Kovacs (Madž.) 10”31; 8. Ri-
chard (Fr.) 10”34; 9. Brižgin (SZ) 10”39.
Kopje (moški)
1. Tafelmeier (ZRN) 84,76 m (evropski rekord); 2. Michel (NDR) 81,90 m; 3. Evsjukov (SZ) 81,80 m; 4. Blom Fin.) 80,48 m; 5. Puuste (SZ) 80,34 m; 6. Gambke (ZRN) 79,88 m; 7. Krdžalič (Jug.) 79,50 m; 8. Hill (VB) 77,34 m; 9. Kaleta (SZ) 77,16 m; 10. OttIey (VB) 77,16 m; 11. Weiss (NDR) 76,24 m; 12. Gorak (Polj.) 74,20 m.
Daljina (ženske)
1. Drechsler (NDR) 7,27 m; 2. Čist jakova (SZ) 7,09 m; 3. Radtke (NDR) 6,89 m; 4. Ionescu (Rom.) 6,81 m; 5. Ninova (Bol.) 6,65 m; 6. Hristova (Bol.) 6,61 m; 7. Beljevskaja (SZ) 6,58 m; 8. Fourcade (Fr.) 6,52 m; 9. Hirsch (ZRN) 6,52 m; 10. Bošanova (Bol.) 6,42 m; 11. Karczmarek (Polj.) 6,37 m; 12. Demsitz (Dan.) 6,29.
DANAŠNJI SPORED Finali
16.15: disk (ž); 17.15 višina (ž); 18.40: 400 m (ž); 18.50: krogla (m); 19.00: 800 m (m); 19.40: 800 m (ž); 20.20:
3.000	m (ž); 20.40 : 400 m ovire (m); 21.00: deseteroboj (1.500 m).
STUTTGART PO TV RAI 1: 17.30 - 19.45; TV Koper 15.50 in 20.30; TV Montecarlo 15.00.
Mei: »O koaliciji proti Covi prvič slišim«
NOGOMET: sinoči v Trstu v drugem kolu italijanskega pokala
Tesen poraz Triestine proti Milanu
Triestina - Milan 0:1 (0:0)
STRELEC: v 85. min. Virdis.
TRIESTINA: Gandini, Bagnato (od 78. min. Salvade), Costantini, Dal Pra, Cerone, Menichini, De Falco, Strap-pa, Orlando, Romano, lachini (od 64. min. Scaglia).
MILAN: G. Galli, Costacurta, Bonot-ti (od 46. min. F. Galli), Baresi, Di Bartolomei, Maldini, Evani (od 64. min. Zanoncelli), Wilkins, Hateley, Do-nadoni, Galderisi (od 64. min. Virdis).
SODNIK: Bergamo iz Livorna.
Triestina je v drugem kolu italijanskega pokala tesno izgubila z Milanom. Gostom je šelo pet minut pred koncem srečanja uspelo premagati o-brambo Triestine, ki je dotlej, čeprav s kančkom sreče, zaustavljala stalne napade milanskega moštva.
Milan je pokazal, da je za razred
boljisj od tržaške enajsterice, čeprav so nekateri igralci milanskega moštva nekoliko razočarali. V mislim imamo predvsem Donadonija in Galderisija, ki se, kot kaže, nista še popolnoma uigrala v igro milanskega prvoligaša. Triestina je igrala izrazito obrambno, saj je že od vsega začetka bilo jasno, da se bo Milan odločno potegoval za zmago. Tržačani so bili nevarni le v protinapadih, ko so imeli tudi nekaj prilik, da bi prišli v vodstvo. Toda obramba gostov je bila skoraj' vedno na mestu in v vratih je Galliju vedno uspelo, čeprav s kančkom sreče, zaustaviti strele Orlanda, De Falca in Dal Praia. Trie-stini se je ponudila največja prilika v zadnji minuti srečanja, ko je Cerone z glavo premagal Gallija, toda vratarja je na sami »golčrti« zamenjal Wilkins in zaustavil nevarno žo-
go. Kljub porazu je Triestina dokazala, da je že v razmeroma dobri formi. Tekma je bila na splošno zelo zanimiva in je zadovoljila številno občinstvo. (I. Pavletič)
IZIDI 2. KOLA
SKUPINA 1: Empoli - Como 1:1; Pescara - Fiorentina 0:0; Casertana - Arezzo 1:0. LESTVICA: Casertana 4, Como, Empoli in Pescara 2; Arezzo in Fiorentina 1.
SKUPINA 2: Catania - Inter 1:4; Catanzaro - Udinese 3:1; Bologna -Cavese 3:0. LESTVICA: Inter 4; Catanzaro 3; Udinese in Bologna 2; Catania 1; Cavese 0.
SKUPINA 3: Reggiana - Sampdoria 0:2; Monza - Juventus 0:1; Lecce -Cremonese 1:0. LESTVICA: Juventus 4; Sampdoria 3; Lecco 2; Cremonese, Monza in Reggiana 1.
SKUPINA 4: Triestina - Milan 0:1;
Ascoli - Barletta 2:1; Sambenedettese - Parma 1:0. LESTVICA: Milan 4; Triestina, Parma, Ascoli in Sambenedettese 2; Barlotta 0.
SKUPINA 5: Lazio - Napoli 0:2; Spal - Taranto 0:0; Vicenza - Cesena 0:0. LESTVICA: Napoli 4; Taranto 3; Cesena 2; Vicenza, Lazio in Spal 1.
SKUPINA 6: Virescit - Messina 2:0; Palermo - Atalanta 0:3; Genoa - Brescia 2:1. LESTVICA: Atalanta 4; Genoa 3; Virescit in Brescia 2; Palermo in Messina L
SKUPINA 7: Piša - Avellino 1:2; Modena - Cagliari 1:1; Torino - Siena 1:0. LESTVICA: Torino 3; Siena, Modena, Avellino in Cagliari 2; Piša 1.
SKUPINA 8: Piacenza - Roma 2:4; Campobasso - Verona 0:2; Perugia -Bari 0:2. LESTVICA: Roma in Verona 4; Piacenza in Bari 2; Perugia in Campobasso 0.
Tenis: odprto prvenstvo ZDA
Živojinovič izpadel
FLUSHING MEADOW — Najboljši jugoslovanski teniški igralec Slobodan Živojinovič je izpadel že v prvem kolu mednarodnega odprtega prvenstva ZDA. Premagal ga je Američan Purcell s 6:4, 6:2, 6:1.
Nekaj izidov: Wilander (Šve.) -Nelson (ZDA) 6:3, 6:1, 4:6, 6:4; Becker (ZRN) - Michibata (Kan.) 6:2, 5:7, 6:4, 6:2; Edberg (Šve.) - Bo-neau (Kan.) 6:0, 6:3, 6:0.
Svetovno kolesarsko prvenstvo
Dva svetovna rekorda
COLORADO SPRINGS — S kvalifikacijami za dirkališčne vožnje in s svečano otvoritvijo se je včeraj začelo svetovno kolesarsko prvenstvo v ameriškem Coloradu Springs.
Že prvi dan je navrgel dva svetovna rekorda, oba na razdalji 200 m. V moški konkurenci ga je dosegel Vzhodni Nemec Lutz Hesslich z 10”11, v ženski pa Američanka Connie Para-skevin z 11”245.
KOŠARKA: sinoči v prijateljski tekmi v Gorici
STEVE MITCHEEL NAVDUŠIL
Sirena in Čupa s polno paro
Šah: dvoboj za svetovni naslov
Kasparov - Karpov: remi v 12. partiji
LONDON — Dvanajsta partija šahovskega dvoboja za svetovni naslov med prvakom Karpovom in izzivalcem Kasparovom se je po 34. potezi končala z remijem. S tem se je tudi končal »londonski del« tega dvoboja. Po 12. partiji pa je izid 6,5:5,5.
Jugoslovanski nogometni pokal
Maribor izenačil
MARIBOR — V prvem srečanju osmine finala jugoslovanskega nogometnega pokala je Maribor doma igral brez gola proti Željezničarju.
OSTALI IZIDI: Radnički (K) - Kar-lovac 3:0; Budučnost (Ti) - Velež 2:3; Crvena zvezda - Sloboda 1:0; Vojvodina - Osijek 0:1; Hajduk - Budučnost (B) 4:1; 'Rijeka - C. zastava 5:0; Spar-tak - Sutjeska 2:0. Povratna srečanja bodo 10. septembra.
Segafredo — Arexons 103:109 (58:44)
SEGAFREDO: S. Mitchell 31, Cor-baci, Marušič 14, Gilardi 8, Ardessi 7, Lorenzi 8, Devetak, Borsi 2, Stra-maglia, Buhara 15, C. Mitchell 18.
AREKONS: Inocenti 2, Bosio 4, Fo-schini 1, Fumagalli 5, Bosa 12, Ca-gnazzo 22, Gay 17, Pellegrini 8, Riva 36, Figlios, Milesi 2.
GORICA — Goriški Segafrido je v sinočnji prijateljski tekmi proti A-rexonsu iz Cantuja že pokazal, da bo v prvenstvu A-2 lige odigral vodilno vlogo. Goričani namreč razpolagajo z dokaj solidno postavo, ki lahko računa na dobre igralce. To velja v prvi vrsti za nove, predvsem za Stevea Mitchella, ki je pokazal, kaj vse zna v vlogi režiserja in strelca. Dobro pa sta se izkazala tudi mladi Gilardi in center C. Mitchell, poleg že poznanih
igralcev, kot so Ardessi, Marušič in Lorenzi.
Segafredo je v prvem polčasu, predvsem po zaslugi S. Micheha, igral boljše in polčas sklenil s 14 koši prednosti. Dokaj slabo pa so domačini začeli drugi polčas. Ekipi sta si odtlej bili enakovredni skoraj do konca srečanja, rahlo prednost pa so le izbojevali gostje, ki so imeli v reprezentantu 'Rivi (Marzorati je tekmi prisostvoval kot gledalec) najboljšega predstavnika. (R. P.)
Gibona uspešna
RIMINI — V 2. kolu mednarodnega turnirja v Riminiju je zagrebška Gibona premagala Scavolini iz Pesara s 114:98.
Tracer Basket Milano
MILAN — Milanski košarkarski prvoligaš (bivši Simac) bo odslej nosil ime Tracer Basket Milano.
TPK Sirena bo priredila v nedeljo, 31. t. m., dopoldan regato letošnjih tečajnikov v razredu »optimist«. Regata, ki je internega značaja, to pomeni, da ni vključena v uradni spored regat, bo prikaz veščin, ki so si jih.tečajniki pridobili pri jadralni šoli. Tečaji so se odvijali v mesecu juliju. Bilo jih je štiri. Vodil jih je Bogdan Stanič, ki že vrsto lot sledi in vodi tečaje jadranja pri Sireni. Tečajnikov je bilo 40. Z enotedenskim tečajem prav gotovo se mladi jadralci niso tako izurili, da bi bili pripravljeni za udeležbe na rednih regatah. Zato pa je vodstvo kluba omogočilo vsem tečajnikom, da so po koncu tečajev v mesecu avgustu lahko trenirali vsak dan. Zabeležiti pa moramo, na žalost, da prisotnost na treningih ni bila polnoštevilna, v kolikor je bil marsikdo odsoten zaradi počitnic. Zato pa priporočamo vsem tistim tečajnikom, ki se mislijo udeležiti nedeljske regate, da
izkoristijo še ta teden za vežbanje, pri katerem sodeluje Boris Pertot.
* * *
Kot vse nedelje v tem p»oletju so tudi v nedeljo, 24. avgusta, naši najmlajši jadralci nastopili na regatah-Sirenini predstavniki so se podali v Izolo. Čupini pa so se udeležili regate pred Sesljanskim zalivom v Pr*" redbi pomorskega društva Laguna }z Ribiškega naselja. Škoda le, da Je b,ilo vreme viharno in so zaradi tega izpeljali eno samo regato, pa še to ne celotno. Vseh udeležencev je bilo 59. 17 od teh jih je prijadralo na cilj iz' ven določenega roka. Rezultati: L Au-gusti (SVOC); 2. Catalani (SNPJ) j 5. Igor Marušič (Čupa); 9. Andrej Mohvvinkel; 17. Dani Toscano; 30. MaT' ko Hmeljak; 34. Mitja Busan (vsi čupa). To je prvo leto, da se Čupa lahko udeležuje področnih regat. Na vsaki od teh izstopa kak njen kadet, kal izpričuje njihovo kvaliteto in resnost nastavljenega dela z njimi.
kratke vesti -kratke vesti-kratke vesti
šport na primorskem
Disciplinski ukrepi
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je po prvem kolu italijanskega p>okala izključila za dve koli Marino (Barletta), Galbiatija (Fiorentina) in Tavello (Cavese).
Real — Steaua	4:0
MADRID — Real iz Madrida je v polfinalu turnirja Santiago Bernabeu premagal evropske prvake Steaue iz Bukarešte s 4:0. Za Real so bili uspešni Butragueno 2, Michel in San-chez.
Bojkot portugalskih
nogometašev
LIZBONA — Zaradi izključitve osmih soigralcev, se izbranci za državno reprezentanco niso pojavili na trening pod vodstvom novega trenerja
Ruya Seabrara. Osem igralcev portugalske reprezentance je bilo namreč izključenih zaradi že znane afere na nogometnem SP v Mehiki, ko niso hoteli na igrišče zaradi prenizkih premij.
M6lby k Juventusu
TURIN — Kaže, da so že v teku pio-gajanja za prestop Danca Jana Mbl-byja k Juventusu. M61by naj bi drugo leto zapustil angleško ekipo Liverpoola ter se pridružil rojaku Lau-drupu, ki je steber napada turinske enajsterice.
Rally Montecarlo
PARIZ — Rally Montecarla se bo pričel 17. januarja in končal 22. istega meseca. Tako se bo začelo svetovno prvenstvo za leto 1987.
Prvi preizkušnji za Koper in Vozila
Primorska Hgaša v slovenski nogometni ligi Koper in Vozila bosta imela v nedeljo prvi preizkušnji v novem prvenstvu. Koper odhaja v goste k Integral Olimpiji. To bo že prvi derbi, ki bo pokazal, katera od ekip sodi prav na vrh. Vozila igrajo doma z Domžalami, ki je zelo ambiciozno moštvo, tako da bi bila zmaga Novogoričanov zelo spodbuden uspeh. Pred tekmo v Novi Gorici bodo predstavniki Primorskih novic in radia Koper Capodistria izročila priznanji najbolje ocenjenemu nogometašu Vozil v pretekli sezoni Vojku Kočevarju in najboljšemu strelcu Igorju Simončiču.
Oba ligaša sta končala tekmo predtekmovanja pokalnega tekmovanja
NZS. Novogoričani so zmagali v svoji skupini, Koprčane pa lahko v primeru ugodno rečene pritožbe na registracijo tekme Jadran Lama - Izola prehitijo nogometaši iz Dekanov.
Balinarji so nadaljevali tekmovanje v 1. zvezni in medrepubliški ligi. Med prvoligaši se je izkazala sežanska Skala, ki je premagala moštvo R. Benčiča, Jadran pa je izgubil v Splitu. V Medrepubliški ligi (zahod) sta zmagala postojnski Sovič in Planinc, medtem ko je Hrast iz Kobjeglave doživel poraz.	(dp)
Rally Piancavallo
PIANCAVALLO — Danes se bo pričel na Piancavallu rally za evropsko in italijansko prvenstvo. Tekmovanja se bo udeležilo kar 85 posadk, ki bodo končale svoj nastop v soboto ob 17. uri.
obvestila
TPK SIRENA
obvešča, da bo v nedeljo, 31. t. m., regata za letošnje tečajnike v razredu »optimist«. Vsi zainteresirani naj pr*, dejo v nedeljo ob 9. uri na pomorski sedež. Start je predviden ob 10-9 ' TPK Sirena obenem obvešča tečaja* ke, da so treningi vsak dan dopojd3 in popoldan. Za pojasnila telefonira na tel. št. 422696.
JK ČUPA	„
vabi člane in prijatelje na društven^ regato za kajutne jadrnice, ki bo nedeljo, 31. t. m., pred Sesljanskim
zalivom. Vpisovanje do 9.15, štart o 10. uri.
KK BOR	ca
obvešča mladince (letniki 1969>
’67) in člane, da bo informativni ^ stanek v ponedeljek, 1. septembra, 18.30 na stadionu »1. maj«.
priprave naših nogometnih enajsteric
Pri Zarji pomladili ekipo
Pri bazoviški Zarji so pred bližnjim prvenstvom korenito pomladili svoje vrste: dolgoletni trener Vojko Križ-mančič je v spisek sklicanih nogometašev vključil kar šest mladincev, ki naj ne bi zgolj dopolnjevali vrzeli, ki zavoljo vsakovrstnih nezgod Cesto nastajajo v teku prvenstva, temveč naj bi si naprtili vse odgovornosti, ki jih nastopanje v članski vrsti domačega moštva predpostavlja.
Mladi upi so se polnoštevilno odzvali trenerjevemu pozivu, medtem ko se nekateri starejši nosilci igre še niso vrnili z dopusta.
Treningi potekajo v znamenju obremenitve, ki so ji zlasti izpostavljene mišice okončin. Daljši telovadni muki sledi razbremenilna kratkotrajna tekma. Vse od 19. t. m. se navedeno naprezanje vsakodnevno ponavlja, igralci so resda pošteno izčrpani, trener pa jih tolaži napovedujoč postopno pojemanje zahtevnosti ter števila treningov.
Prihodnji teden se bodo Zarjini nogometaši sešli samo trikrat, najbrž pa bo dogovor merodajen tudi za celotno
prvenstveno obdobje. Spričo odhodov Terčona,' ki je napovedal prestop h Krasu ter Sossija, ki bo zavoljo delovnih obveznosti bržčas opustil nogometno dejavnost, si bazoviško moštvo ne more privoščiti kdove kako zvenečih obetov. Letošnje prvenstvo bo prehodnega značaja, Zarja bi se zadovo-
ljila z uvrstitvijo nekje na sredini lestvice, čeprav Križmančič ne izključuje možnosti nadaljnjih okrepitev.
Spored predprvenstvenih srečanj Zarje je nadvse pester, saj predvideva sodelovanje na Racetovem memorialu, tekmo z enajsterico Sovodenj ter gostovanje v Lescah pri Bledu. (P. Volk)
Za krasovce pester spored tekem
Krasova enajsterica se je na igrišče Podala 18. t. m. in odtlej vadi redno dve uri dnevno. Vadba je osredotoče-11 a prvenstveno na nabiranju telesne vzdržljivosti ter na krepitvi posameznih mišičnih skupin. Žoga se na re-Penskem travnatem pravokotniku do-slej še ni pojavila, potrjeni trener Ful-vi° Ellini pa namerava v kratkem vnesti v vadbene načrte tudi urjenje tehnično-taktičnih osnov.
Dolgoletna stebra repenskega moš-tva Villalta in Puntar sta zaprosila za lzPisnico; zaradi vse zahtevnejših zaposlitvenih obveznosti sta se omenjena igralca odrekla nastopanju v 2.
amaterski ligi, češ zahtevnost takšnega prvenstva je vendarle precejšnja, obvezujočih jamstev pa odhajajoča nogometaša društvu ne moreta nuditi. Svojo nogometno pot sta Villalta ter Puntar kanila skleniti v nižji ligi. Poslavljajoča veterana bodo nadomestili najobetavnejši mladinci, ki v kar zavidljivem številu dopolnjujejo spisek sklicanih članov. Nadalje pa bo Kraso-ve vrste bržčas okrepil bivši Gajin nogometaš Somma. Glede morebitnih naknadnih ojačenj pa se Ellini ne namerava prenagliti.
»Mestna društva zahtevajo^ za odstop svojih varovancev odločno čez-
merne vsote, ki nekako odvračajo ostale tekmece od nakupa sicer ničkaj pretirano nadarjenih, često celo povprečnih posameznikov. Sam pa naravnost ogorčeno nasprotujem najemanju namišljenih virtuozov, ki moštvu kot celoti skorajda škodujejo, saj večkrat razdiralno učinkujejo nad ugodnim vzdušjem, ki ga trener z nezanemarljivim naporom ustvari. Celota ohranja v mojih tehnično-taktičnih prijemih prednostno vlogo. Vsled mojim pomislekom je društvo sklenilo najeti le dva igralca, ki sta v minuli sezoni branila barve Portualeja. Oba cenim, kajti ekipi zagotavljata značajsko klenost, ki sem jo v lanskem prvenstvu včasih pogrešal pri svojih fantih."
Bližnje prvenstvo naj bi društvu postreglo z dokončno uveljavitvijo domačih upov, glede končne uvrstitve pa se Ellini ne utvarja: "Sam bi se nadejal uvrstitve nekje na sredini prvenstvene razpredelnice".
Prijateljske tekme se bodo za Kraso-ve nogometaše vrstile kot za stavo: drevi se bodo spoprijeli z enajsterico Sant' Andree, nakar se bodo prihodnji teden udeležili Racetovega memoriala. Predvideno je tudi gostovanje v Ilirski Bistrici, (pv)
Razvejana dejavnost naših balinarskih društev
Naši predstavniki zadovoljili
Prejšnji konec tedna je bilo več naših balinarskih druš-ev zaposlenih na raznih tekmovanjih v zamejstvu in v Slo-Veniji. Največji uspeh so tokrat slavili balinarji Krasa v Postavi Businelli, Kante, Simoneta, Skupek in Šuc, ki so SJostovali pri športnem društvu Jama v Notranjih Goricah ra 4ubljani, kjer so se udeležili turnirja v počastitev na-°dnega heroja Mavsar Lada - Ronka.
Gostje v konkurenci 16 nastopajočih so na končni les-vici pristali na odličnem 3. mestu. Njihov uspeh je toliko olj razveseljiv, saj je tokrat branilo Krasove barve pet nji-°vih najmlajših aktivnih balinarjev, ki so dokazali, da je a dosego dobrih rezultatov potrebno tudi veliko dobre ^0lje in treninga. V Notranjih Goricah v preteklosti Kras s Pretežno starejšimi igralci ni še nikoli dosegel nekega \ud-ejšega rezultata, kar dokazuje, da bodo morali mlajši čim-Prej nadomestiti starejše vrstnike. Za las so Kraševci zgreši-veliki finale, ko so proti Budničarju (Količevo - Ljubljana) zadnji tretjini srečanja že vodili z dvema točkama pred-°sti in že vse je izgledalo, da se bodo potegovali za 1. esto, pa so v zadnjih dveh lučajih nekoliko odpovedali in °Pustili nasprotniku, da jih je prehitel za točko. Največ
zaslug za lep dosežek pa ima tokrat skorajda nepogrešljivi tolkač Simoneta, ki se je tokrat odlično odrezal in celo iz šestih poskusov kar trikrat zadel balinčka.
Nabrežinski Sokol se je v Sesljanu udeležil Trofeje prijateljstva v organizaciji Elio Mobili. Med dvanajstimi ekipami je pristal na 6. mestu, saj je najprej z 11:1 premagal Marušiče, nato pa po enakovredni igri podlegel eni izmed štirih ekip organizatorja s 7:11. Končni vrstni red je bil tu naslednji: 1. Umag, 2. Capriva (Gorica), 3. Muiesan (Ribiško naselje): 4. Sistiana.
V Pliskovici na Krasu pa se je v okviru vaškega praznika odvijal balinarski turnir, kjer so ob tej priložnosti predali namenu novi balinarski stezi in novo trgovino. Tu so bile prisotne kar tri naše ekipe. Najvišje se je uvrstila Gaja, katere zmagovita pot se je pretrgala le v polfinalu, Kraški dom pa je izločila ekipa 8. september iz Štanjela, ki je Repencem zelo neugoden nasprotnik, čeprav so naši balinarji v uvodnem nastopu gladko premagali Zeleno jezero iz Dobrave. Tudi bazovski Zarji se ni uspelo uvrstiti v popoldanski polfinale, saj je izgubila obe kvalifikacijski srečanji in bila takoj izločena. (Z. S.)
V teh dneh smo se povsem raztepli po Katmanduju. Lucijan je izginil in nismo ga videli nekaj dni. Tudi Borut je hodil po svoje, Andrej je moral miriti Šraula, starega pregnanega Šrau-ia, ki so ga gore že tako zdelale, da že ob najmanjšem zapletu vzkipi in živčno maha okrog sebe. Na to drvarnico, v kateri prebivamo, pa smo se že povsem navadili in vsak večer nekaj ur bobni od smeha. Bogdan, prepričan, da je ves svet pošten in dosleden, je kajpak staknil nekega hudiča, scuzala ga je driska in nekaj dni se ne more ganiti iz postelje. Norčujemo se iz Benija, ki se vsak večer vrne iz mesta navdušen kot kak pubertetnik, prepričan, da je odkril spet nekaj posebno novega, izrednega, fantastičnega. Vsak zvečer sproti ga pobijemo in vsak naslednji dan se znova poskuša postaviti na noge. Prepričuje nas, da je njegov pulover, ki ga je dobil po izredno nizki ceni, najboljši, pa ga pobijemo, kakšen okus sploh ima, kako je pri vsej tej izbiri lahko izbral kaj tako poraznega. Proti koncu postane Beni že nevaren in pri zajebaciji moramo žal upoštevati nekatere omejitve.
Z Matevžem se nekega dopoldneva s kolesi odpeljeva v Baktapur. Ljudje po poljih pospravljajo riž in ga sušijo pred hišami, nastopilo je sušno, sončno obdobje, zadaj za zelenimi griči se v modrem nebu iskrijo beli vršaci, zdaj že močno oddaljeni. Kake pol ure goniva kolesi preko ravnic, po mestecu pa se sprehodiva, nakupiva si banan in nekaj časa zreva v najvišjo piramido, hindujsko pagodo, edino, ki ima pet streh tu v Katmanduju. Turisti fotografirajo z vseh mogočih zornih kotov in občudujejo umetnijo, a midva v senčnem kotu mirno požirava banane in vse skupaj neopredeljeno opazujeva.
Zvečer skočiva na predavanje z diapozitivi, ki je imelo obetajoč naslov: »Around the world« oziroma potovanje po petih celinah. Vendar je bil predavatelj, neki Anglež, tako zoprn in važen, da bi že zdavnaj odšla, če ne bi na koncu zastonj delili slaščice in kakav. Izkazalo pa se je, da je celotno poslušalstvo računalo prav na to. Na pojedino, seveda. In skoraj bi ostal praznih rok.
Bogdan si je končno opomogel, čudimo se, kako lahko ti ljudje, domačini, živijo v vsej tej obupni svinjariji,
umazani vodi, mi si še v gostilni ne upamo jesti solate. Posebna zanimivost je v naši sosednji ulici bila neka rahitična krava. Kot gole veje so ji štrlele kosti v kolkih, po čelu so jo slavnostno obarvali, zanimiva pa je bila zato, ker je vseh deset dni, kar smo bili tam, vedno stala na enem in isten mestu, vedno ob robu ceste, morda se je iz dneva v dan premaknila gor in dol za deset ali dvajset metrov. Zgodilo se je, da je po ves dan stala in buljila predse na točno istem mestu. Vsako jutro, ko smo šli v mesto, smo šli mimo nje in včasih tudi zvečer, ob povratku, bila še vedno prav tam. Le izpod čela je čudno, čudaško, res čudaško gledala. Tudi ta pogled ni bil kar tja v tri dni. Bil je kravji pogled in če si jo pogledal, te je videla.
Dolgo smo se mučili s to kravo. Ni nam bilo jasno, kako lahko na tak način živi. Spuščali smo se že v razne misticizme, na koncu pa je obveljala Bogdanova obrazložitev, ki je trdil, da se tako malo premika zato, ker je lačna. To je bilo gotovo. Toda od kod ji energija, da lahko ždi pokonci, še vedno nismo razumeli. Beni je sicer vedno pripominjal, da je krava čudežna žival.
BREZDOMNOST
ČASA
Nepal, Katmandu. Dežela, stisnjena med prostrano indijsko ravnino in gorsko verigo Himalaje, onstran katere v duhu molitve in pesmi puščavskega gorskega vetra domuje skrivnostni Tibet. Po povratku z gora skušamo ujeti nekaj drobcev tega življenja, ki se v svojem verovanju, upanju in sanjah razlikuje od našega, po drugi strani pa je v borbi za preživetje, v lakoti, žeji in ljubezni enako, kot bi bili vsi iz enega plemena. Toda če bi hoteli Nepal spoznati, bi tu živeli, in v trenutku, ko bi ga spoznali, bi pozabili, od kod sploh prihajam in komu pripadam.
Sredi novembra smo že, vendar je tu sušno obdobje in sonce še pošteno greje. Vrstijo se topli in jasni dnevi. S kolesi se odpeljemo v oddaljeno Bu-danilkanto, budistično svetišče. Budin kip leži v verjetno sveti vodi, polno ljudi, ki čakajo vrsto, da bi se svetega Budse dotaknili in ga posipali s cvetjem. Mularija pa se podi okoli in prosjači za rupije.
Katmandu
telovadnice in igrišča v stvarnosti šolske zamejske telesne vzgoje
Srednje šole na Goriškem: pogoji boljši, toda s selitvijo ...
kat° ?otresu' ki je razmajal stavbe, v njg6!1, so se nahajale slovenske sred-sta SoJ® obeh stopenj in vseh smeri, v6cr 6 kakovost in velikost razpoložlji-je j,KPy?vstora za potrebe telesne vzgo-ve -r. °t)šali. Prišlo je namreč do selit-ne v, 0 smo odpisali kletne, utesnje-nietrm01"6 (približno 90 kvadratnih Pustu- ' v ^avbi v Ul. Randaccio. Zaje ra 1 srno tudi prijetno dvorišče, ki Za atw°i ^a'° z nekaterimi napravami beleSn-i.T^to stvarnost je treba za-la, Vanu kaili v tistih pogojih se je uči-vanja aa m se pripravljala na tekmo-sloven <i'ela vrsta povojnih generacij l°v pS učeče se mladine obeh spo-kar ofEv^ajšana je bila za marsikaj, Vostn ltaiijanski vrstniki imeli kako-Da ®9a in obilnejšega.
nižje c,,8,11113 360 dijakov in dijakinj kov in jCnie šole Ivan Trinko, 55 dija-tnož TrC 0akinj klasične gimnazije Pri-teljisx u„.ar' 56 dijakov in dijakinj uči-Mmon Gregorčič in 83 dijakov
in dijakinj tehničnega zavoda za trgovino Žiga Zois na razpolago telovadnico v stavbi bivšega semenišča v Ul.
Alviano. Osemindvajset skupin s skupno šestinpetdesetimi učnimi urami pritiska na približno 460 kvadratnih metrov velik prostor. Z enostavnim računom spoznamo, da mora potekati pouk istočasno za dve skupini. Druga stalnica, ki jo narekujejo taki tehnični pogoji, je obvezno popoldanski pouk telesne vzgoje za višje srednje šole. Očitno je torej tudi, da ob istočasni prisotnosti dveh skupin različnega spola ni mogoče razvijati tistih dejavnosti, ki so zlasti za višje srednje šole vodilne, to so športne igre in tekmovanja.
Ob lepem vremenu je možna uporaba zunanjih prostorov, ki so res raz-sežni a iz leta v leto bolj zanemarjeni in neopremljeni. Občinska uprava ni nikoli pokazala posluha za zamisel, da
bi lahko na griču okoli šolske stavbe izoblikovala minišportno središče, ki bi dopolnjevalo ponudbo osrednjih športnih naprav in igrišč, ki se nahajajo na južnem delu mesta na Rojcah. Ob pritisku Konzulte za vprašanja mestne manjšine (tako se namreč ta organ imenuje, da bi ne bila zabeležena beseda "slovenske") je bilo pred dvema letoma dano na razpolago nekaj materiala za izboljšanje naprav, a polovico fizičnega dela smo opravili sami šolniki (učno in neučno osebje).
Opreme je precej na razpolago, vendar je precej zastarela in pokvarjena. Zaradi značilnih birokratskih predpisov je izredno težko nabaviti novo. Višje šole namreč ne morejo prispevati ničesar, ker formalno telovadnica ni njihova, kaj šele, da bi smele združevati sredstva za nakup večjih in dragih orodij. Tako je prepuščeno naporu same nižje srednje šole Ivan Trinko, da skrbi za nabavo inventarnega orod-
ja. Višje šole smejo kupovati žoge in majice.
Strokovni zavod za trgovino Ivan Cankar uporablja za potrebe telesne vzgoje svojih 100 dijakov in dijakinj (šest skupin) prostore tehničnega zavoda z italijanskim učnim jezikom En-rico Fermi. Telovadnica je lična (240 kvadratnih metorv), višina 6 metrov, včasih smemo uporabljati obe, a gostovanje je pač gostovanje: včasih pride prepoved uporabe orodja (sic), potem spet ne smemo na dvorišče, žoge je treba po pravilu nositi iz šole v šolo svoje. Vsekakor je tu dvojna prisotnost še večje vprašanje kot na Ul. Alviano. Slovenska razreda tehničnega zavoda Galileo Galilei uporabljata telovadnico, igrišča, in naprave lastnega zavoda v Ul. Cipriani. Kakovost in količina razpoložljivega prostora sta na zavidljivi višini. Opremljena telovadnica meri približno 400 kvadratnih
metrov, na prostem sta še dve igrišči za košarko in atletski stadion v malem.
Za šolske potrebe je na razpolago v Gorici atletski stadion, kar pa je med rednimi urami dejansko neizvedljivo zaradi oddaljenosti, premikov, avtobusnih urnikov in precej vezanih rok, ki jih imamo odgovorni glede varnosti ob premikih razredov izven šolskega poslopja. Zabeležimo še, da je občin-ski bazen prepovedan šolarjem!!!
Če torej gledamo na razdobja v razsežnostih desetletij, je položaj nedvomno boljši. Toda svet okoli nas ne le napreduje, temveč dobesedno teče. Prisiljeni smo v stalno zaostajanje tudi v odnosu do ostalih someščanov ravno na področju, ki je hvaležno za prijetno soočanje. Predvsem pa gre za to, da je skoraj celotna šolska populacija prikrajšana vsaj za tretjino tehnične in pedagoške ponudbe, ki bi jo sicer lahko uresničevali. (R. A.)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečop 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
28. avgusta 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in liska
M™
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Razveseljiva novica za ameriške davkoplačevalce
Počitnice v znamenju varčevanja za ameriškega predsednika Reagana
WASHINGTON — Počitnice v znamenju varčnosti letos za ameriškega predsednika Ronalda Reagana in krog ljudi, ki se vedno vrti okrog njega. Tako vsaj zatrjuje odgovorna za javne odnose njegove žene Nancy, Elai-ne Crispen, ki kot dokaz navaja, da je predsedniški par zaradi varčevanja celo pustil v VJashingtonu neločljivega spremljevalca »first lady« psička pasme koker spaniel, le da prihrani stroške za letalski prevoz do Reaganovega kalifornijskega rancha v Santa Barbari. S tem naj bi pomagali ozdraviti velikanski deficit ZDA, hkrati pa so hoteli dati dober zgled.
Tako je torej ljubki Rex bil ob dopust, Reagan in njegova skupina pa naj bi poskrbela za čimbolj varčno počitnikovanje, brez vsake potrate ali dragih zabav. Navsezadnje tudi tako ne bo dopust predsednika in njegove-
ga klana prav poceni za ameriškega davkoplačevalca. Samo letalske vozovnice z zahodne obale do Kalifornije in nato do njegovega rancha so stale 8.000 dolarjev (kakih 12 milijonov lir), iz državnega proračuna pa je treba vzeti še žepnino (za časopise, revije in druge malenkosti) ter trinajsto plačo za 20 ljudi.
Ista prijazna Elaine je znala povedati, da je treba varčevati tudi zato, ker so se začela dela za preureditev zahodnega krila Bele hiše, v katerem je znana ovalna dvorana, v kateri uraduje predsednik. Popravila bodo stala okrog 5 milijonov dolarjev (7 milijard in pol lir), ker bo med drugim treba obnoviti naprave za klimatizira-nje zraka, ki jih niso pregledali od časov predsednika Trumana, torej v petdesetih letih.
Z milijonom dolarjev domov
Geraldine Hendrickson se srečno smeji, potem ko ji je avtomat navrgel kar milijon dolarjev drobiža. Gre za največjo zmago v lasvegaški igralnici Cae-sar's	(Telefoto AP)
Najkasneje v prihodnjih dveh letih
Kitajski znanstveniki napovedujejo hud potres
PEKING Čez dve leti bo Kitajska doživela hud potres. Tako vsaj napovedujejo kitajski seizmologi. V zadnjih dveh letih so namreč ugotovili povečano sizmično delovanje, ki ponavadi napoveduje takšno katastrofo.
»Vse kaže, da je pred nami nekaj katastrofalnih potresov, je izjavil Gao Xu, odgovoren za analize in napovedi potresov v najpomembnejšem kitajskem seizmološkem središču. Seveda mi tega ne vemo z vso natančnostjo, vendar nas na to možnost opozarja veliko znakov.«
Dejansko se potresi na Kitajskem pojavljajo periodično. Po hudem potresu 1976. leta v mestu Tangšan in naslednjem močnem sunku v oddaljeni deželi Sičvan, na Kitajskem praktično že osem let niso imeli potresov. Kljub temu so znanstveniki lani zabeležili številne znake normalne sizmične dejavnosti: močan potres je denimo lanskega avgusta stresel deželo Xinjian, severno od mesta Kasghar.
»Večjidel kitajskih seizmologov se strinja, da so se sila povečale možnosti za potres«, je izjavil Gao Xu.
Tudi pred hudim potresom v Tanšanu so znanstveniki napovedovali to nesrečo, toda njihovi podatki se niso povsem ujemali in so jih različno interpretirali. Tako je tisto jutro 28. julija 1976. leta potres 7,8 stopnje po Richterjevi lestvici mesto izravnal zemljo in pokopal vse njegove prebivalce.
Po katastrofi so direktorja seizmološkega središča odstavili, ker po pisanju kitajskega tiska ni bil sposoben napovedati potresa. Od takrat dalje namenja Kitajska 31 milijonov dolarjev letno za preučevanje potresov in sodeluje tudi z ameriškimi znanstveniki.
Samo 1975. leta so znanstveniki uspešno napovedali potres v mestu Haičeng v severovzhodnem delu države, kjer so vse prebivalstvo evakuirali in ga tako rešili pred groznimi posledicami.
Marcia Moura je na karnevalu nastopila v tangi
Brazilska sodnica za spore na delu Žrtev meščanskih predsodkov kolegov
RIO DE JANEIRO — Lepotica Marcia Moura, ki je postala znana po tem, da se je kot sodnik za spore na delovnih mestih slikala v tangi (zgoraj brez, spodaj pa skoraj), nadaljuje s svojimi izzivi in opeva maskilizem, ki »je v Braziliji v zatonu«.
Marcia Moura, 33-letna neporočena temnolaska s kratko pričesko, je v zvezi s svojo novo knjigo "Kako ujeti moškega". izjavila: »Sem prvoborka za pravice moškega. Borim se za povratek koncepta o ženski podložnosti«. Nekdanja sodnica deli recepte brez dlak na jeziku, objavlja pravi leksikon fizične ljubezni, ki je sposoben iz vsake ženske narediti popolno gejšo.
»Moški mora postati znova avtoriteta, izjavlja pisateljica. Ženska revolucija je moškega vrgla iz tira, zaradi nje je postal nor.«
Marcia Moura je napisala knjigi Pod togo in Ženska revolucija. Tri leta je bila sodnica za delo v Riu de Janeiru in so jo odpustili spomladi 1984. leta, ne da bi ji kdajkoli povedali uradno utemeljitev za odpust.
Takrat je bil njen odpust pravi škandal. Zgodilo se je, da je sodnik izgubil mesto v sodnem okraju, kjer je obramba
delovnega mesta postala prava inštitucija že v času ljudskega gibanja predsednika Getulia Vargasa. V sporih v zvezi z delom ponavadi zmaga delavec.
Gospa sodnica, navdušena plesalka sambe, se med karnevalom 1984. leta ni mogla izogniti njegovemu šarmu: oblekla se je v tango in se slikala za neki tednik z visoko naklado. Izziv ustaljeni morali in sodnim običajem ni ugajal kolegom, ki so bili že poprej vznemirjeni zaradi zelo pogumno napisane knjige Zenska revolucija.
Z jezo, ki je ne more skriti, ugotavlja, da so jo »odpustili, ne da bi ji dali možnost obrambe«. »Toda jaz odpuščam predsedniku sodišča, ki je mojo knjigo proglasil za pornografijo. Zaradi škandala v zvezi z odpustom sem postala znana in sedaj lahko živim od zaslužka s svojimi knjigami. Vendar se nisem odpovedala zahtevi, da krivico, ki so mi j° storili, popravijo na sodišču,« je izjavila.
Pričakuje, da ji bodo v celoti povrnili njen ugled, vendar nima nobenega namena vrniti se v sodno palačo. Sedaj živi samo za politiko in literaturo. Na splošnih volitvah 15-novembra se bo predstavila kot kandidat na listi laburistične agrarne reformistične stranke Pasart v državi Rio.
Odstopil polovico honorarja, ker ni bil obremenjen z delom
NEAPELJ —- Ker avgusta ni bil veliko obremenjen z delom, se je odpovedal polovici honorarja. Za dejanje, ki v Italiji ni nič kaj običajno se je odločil Francesco Ruotolo, svetovalec upravnega odbora KZE štev. 41. Ruotolo je menil, da v avgustu, ga je zadolžitev obremenila manj kot običajno, zato je polovico mesečnega honorarja, ki ga dobiva kot upravitelj, namenil Središču za raziskovanje psihiatričnih in človeških ved. Ustanova je namreč pred časom prosila isto KZE za podporo pri nakupu strokovnih knjig, vendar odbor je zahtevo zavrnil.
Ruotolo je v pismu kolegom upravnega sveta pojasnil vzrok svoje odločitve in jih jih povabil, naj sledijo njegovemu zgledu. Ruotolo je pred nekaj meseci odstopil, ker ni soglašal z načinom vodenja KZE, vendar odbor je njegov odstop zavrnil.
Berite
»Novi Matajur«
V Parizu srajce iz avtomata
V pariškem hotelu PLM Saint Jacgues so postavili avtomate, ki delijo srajce. Vsaka srajca stane 290 frankov, približno 60 tisoč lir in je treba plačati s kreditno kartico. Naj omenimo, da so v Parizu že postavili avtomate, ki delijo jeanse.	(Telefoto AP)
Muha cece in drugi mrčes odgovorni za prenašanje AIDS?
PARIZ — Muha cece naj ne bi povzročala le spalne bolezni, ampak naj bi jo lahko krivili tudi prenašanja virusa nove strašne bolezni — AIDS. Do tega sklepa je prišel v teh dneh Jean—Claude Chermann, raziskovalec v slavnem pariškem inštitutu Pasteur, ki je v laboratoriju dolgo analiziral nekatere vrste žuželk, pripeljanih iz Afrike. »Možno je, da so prav muhe, ki povroča-jo spalno bolezen, pospešile na Črnem kontinentu proces razširjanja sindroma pridobljenega pomanjkanja imunosti pred boleznimi«, je izjavil Chermann in pristavil, da » petdeset odstotkov komarjev, ki smo jih dobili na inštitutu iz Zaire-ja, je bilo okuženih z AIDS. In njihov pik lahko postane usoden«.
»V manjšen odstotku, je še dejal francoski raziskovalec, je virus AIDS se prisoten tudi v komarjih Centralnoafriške republike, in v zambijskih klopih in ščurkih«.
Vest, ki se je neuradno razširila zlasti v znanstvenih krogih v preteklih dneh, je vzbudila živahne polemike med ameriškimi strokovnjaki. Zlasti skeptično gleda na njeno utemeljenost Bruce Francy, eden najbolj znanih izvedencev za žuželke v Združenih državah Amerike. »Možnost, da neka žuželka vcepi virus AIDS v človeško kri je malenkostna«, je naglasil Francy. Največji del jih po njegovem namreč pogine takoj po piku. »Hipoteza bi bila sprejemljiva,« je dodal ameriški znanstvenik, »le če bi se nanašala na parazitske žuželke, kot so stenice ali bolhe. Te se namreč hranijo s človeško krvjo in od tega ne poginejo, kot se dogaja z drugimi žuželkami. Zaradi tega imajo posledično mnogo več možnosti preleviti se v prinašalke virusa AIDS kot komar ali pa muha cece«, je polemično zaključil.
Ml BOS RES 12PAL TEGA KMEČKEGA KRALJA ? MAJ BO, POKLANJAM JIM ŽIVLJENJE V. PR05TI BOPO, &KŽ. KOMI PREDAŠ 6UBCA. A
TU SEM - VZEMI ME, JAZ SEM MATIJA GUBEC.
PA, JAZ, ZAČETNIK V5TAJE, VOJSKO-VOPJA, BRANILEC SVOBOPE.