SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Za eelo leto predplaCan 16 ( 14., sa pol leta 8 (ld„ za Setrt leta A (ld., za jedea mesec 1 (14.49 kr. V administraciji prejeman velja: Za cele leto 18 (14., sa pol leta 6 (ld., za ietrt leta 3 (14., za j eden mesec 1 (14. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 (14. 20 kr. v«i na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inierate) vsprejem» npravnlitvo in ekspedlelja? v „Katol. Tlskaral", Vodnikove ollee it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v Bemenilkih alieah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. Ätev. xrr. V Ljubljani, v torek 4. avgusta 1896. Letnili XXIV. Slavnosti na Bledu. (Izv. dopis.) Z Bleda, 3. avgusta. Otvoritev letoviškega poslopja se je pričela s slavnostnim koncertom v nedeljo zvečer ob polu deveti uri. Letoviški salon se je bliščal v vsej svoji krasoti. Oprava je najelegantneja, ki si jo misliti moreš, vse je v žametu, svili ¡in pregrinjalih. Visoka ogledala, svečniki in lestenci krasijo z najlepšimi slikami okrašeni prostor. Lepa podoba Nj. Veličanstva se na pročelju ponosno dviga ter kaže na njega zveste sinove. Koncert se je vrSil pri najizbranejem občinstvu. Vse je bilo natlačeno polno in pri blagajni ni bilo dobiti zvečer več sedeža. — Vsa naSa letoviška inteligencija je bila zbrana. Počastilo je pa s svojo navzočnostjo koncert vse naSe plemstvo, tudi visoke vojaške dostojanstvenike smo opazili. Težko smo že pričakovali pričetka, vsaj so nam že imena pričala, da se nam danes ponuja užitek samih umetnikov. Letoviški orkester je pričel z jeduo najlepših ouvertur k operi Viljem Teli. 2e prvi zvoki so nam pričali o dobri akustiki dvorane. Vajeni smo poslušati letoviško godbo, a priznati moramo, da je šele pri koncertu pokazala svojo pravo zmožnost. Pri vsakdanjem igranju se nam zdi vse bolj mehanično, tu so pa svirali s pravim občutkom ter se vzlasti solisti pokazali kot pravi igralci dunajske opere. Na to je nastopila nam dobro znana gospodična Vrhunčeva. Slišali smo jo že večkrat, ko je Se pela kot učenka «Glasbene Matice«, že takrat smo občudovali njen nežni, v srce segajoči glas, a danes nam je pokazala, da se je Se nadalje izobraževala tri leta na dunajskem konservatoriju, se pokazala kot prava umetnica, ki bode gotovo nam Slovencem v čast kot operna pevka v daljnem Berolinu. Svetovali bi jej le, da bi nekoliko bolj razločno izgovarjala, da bi tudi besede razumeli. — Nepoznata nam je Se bila igralka na goslih, gospodična F. Bissiak, hči radovljiškega odvetnika. Pozna se jej, da ima izbornega učitelja in veliko nadarjenost. Gospodičina je za svoje velikanske vspehe Se jako mlada, najsmeleje skoke je z največjo lahkoto in sigurnostjo zmagala ter obeta postati prava virtuozinja na goslih. DuSa vsega koncerta je pa blejskim gostom tako priljubljeni junaški tenor gosp. Trtnik. 2e lansko leto so naSi gostje občudovali njegov lepo doneči močni glas, ter mu prirejali burne ovacije pri njegovih nastopih. Letos je naSe slavno občinstvo že komaj čakalo, da zopet vživa njegov čaroben glas. Njegovo izgovarjanje je tako natančno, razločno in unuvno, kretanje, vsa obnaSa tako naravna, da se človeku prikupi že njegov nastop. Brali smo kritike prvih strokovnjakov o njegovih nastopih v tujini, radi tega vemo, da bi umetniku ne bila pogodu naSa ocena, a burno in živahno odobravanje svedoči naSe laskavo priznanje. Pravi mojster je vzlasti v nežnem piano, ki prodere v dno čutečega srca. Na glasovi rju je spremljala tukajšna letovisčarica iz imenitne dunajske družine Elvira K. Tako je ustregla, ker jim je že trda Sla za spremljevalca, rešila odbor iz zadrege ter svojo nalogo tako častno reSila. Dodala je tudi lepo Rubinsteinovo skladbo v a moli, ki jo je igrala na pamet z vso preciznostjo. Najlepša je pa bila zadnja točka, v kateri sta oba naSa slovenska pevska umetnika nastopila. Odobravanja ni bilo ne konca ne kraja, umetnika sta šla z odra odičena z lepima vencema. Tako sijajno se je vrSil prvi koncert, ki je bil večinoma v slovenskem jeziku. Drugi dan smo pričakovali ministerskega predsednika. Vse se je pripravljalo na dostojen vsprejem. Ulice so se snažile, mlaji postavljali ter obeSale zastave. Na letoviškem poslopju je vihrala sloven- ska trobojnica in pa cesarska zastava. Na Trbižu je pozdravil ministerskega predsednika, ki se je pripeljal v osebnem vlaku, deželni predsednik baron Hein ter se pripeljal ž njim do kolodvora Lesce, ki je okusno ozaljšan. Tu ga pozdravi naš veleč, gosp. dekan Janez Novak, okrajni glavar in predsednik letoviškega odbora dr. Alfonz Mosche. — Slednji ga prisrčno nagovori ter ga pelje v elegantno opravljeno kočijo. Na prvem vozu sedita dr. Mosche in okrajni glavar, na drugem predsednika, tretjem spremstvo visokega gosta. — Pred Mallnerjem so ga čakale razne korporacije za dostojen vsprejem, katere je uredil uradnik okrajnega glavarstva gosp. Domicelj. Šolska mladina je praznično napravljena is lepo uvrščena stala v najlepšem redu. Ves oficijelen vsprejem pa se je vrSil na Mallnerjevem vrtu. Najprvo predstavi okr. glavar domača g. duhovnika, veleč. g. župnik ga nagovori slovenski. Potem se mu predstavi odbor letoviškega društva in potem občinski odborniki, ki so bili v lepi narodni noši. Gosp. župan ga pozdravi slovenski, izraža v svojem govoru veselje za izvanredno čast, ki jo kraju izkazuje Prevzvi-Seni, ter izraža željo, da bi v največjem veselju prebil te kratke ure. Badeni ga vpraša, če zna tudi nemški, in ko mu pritrdi, se začne ž njim razgovarjati o razmerah tukajšnjega kmeta, če je kaj prida zadolžen. Zelo se mu je dopadala tudi lepa kmečka obleka. Na to ga pozdravi v imenu krajnega Šolskega sveta predsednik gospod Ver-derber in pa načelnik požarne brambe. Po vsprejemu se je podal v svoje sobe hotel Mallner ter zajuterkoval. Ves nastop Badenijev je kaj živahen, nima nikake napetosti ter je prijazen z vsakim. Inteligencija je čakala na to ministerskega predsednika v letoviški hiši. Okolu polu 12. ure se nam naznani prihod. Vojaška godba Belgijcev se je postavila ob letoviški hiši ter tesno smo pričakovali pravo slavnost dneva. Najprvo se pripelje baronovka Hein s prvim blejskim kavalirjem LISTEK. Od Adrije. G rade ž, 27. jul. 7. Zdravisče sa škrofulozne otroke. Povejmo še nekoliko o zavetišču za škrofulozno deco. Ob pristanišču se dviguje precej snažno, dvonadstropno poslopje. Ako vstopiš, iznenadi te prijazna okrogla avla, z dvema doprsnima kipoma. Daljno pot prestriže ti vratar. Ko mu razodeneš, kako in kaj, pokaže ti pisarno matere prednice, ki rada dovoli, da obiščeš otroke in prihajaš na vrt. Na vrtu se ti zdi, da si v ljubljanskem Mari-janišču. Tu skačejo in vpijejo otroci, kakor sploh znajo. — Deca mora ostajati ves dan zunaj, da je bolj na zraku. Ločena je v skupine. Lahi, Nemci, Slovenci imajo posebne oddelke in določene klopi, da se lažje red vzdržuje. Kakor sem videl, dolg čas ni; i raznimi igrami si otroci pomagajo, in se vedejo, kakor bi bili na domačem dvorišču. Slovencev — 8 Kianjskega, za druge ne vem — bilo je letos 20. Največ je Italijanov, pa tudi Dunajčanov je veliko. Prav na zadnje so letos došli otroci iz Tridenta. Vseh skupaj jih je okoli 180. Omenili smo že, da se je zavod ustanovil I. 1873. Sprva jih ni bilo več kakor po 15—20 na leto; sedaj vedno prostora zmanjkuje. Pokojni nadvojvoda Albrecht volil je zavetišču 30.000 gld. pod pogojem, da se vsprejme vsako leto gotovo število Dunajčanov. Nastopno pomlad se bo na novo zidalo, in prostori povečali. Kopajo se otroci vsak dan dvakrat, deklice posebej, dečki posebej. Otroci iz zavetišča imajo lastne kabine na obali. Nekateri teh otročičev so usmiljenja vredni. Jedni so obvezani na vratu, jedni na rokah, jedni na nogah, jedni na očeh, jedni so še-pavi, da hodijo po brglah — dve deklici nosita no-sača na nosalih k morju, ker ne moreti nič hoditi; jedni so sicer na videz zdravi, pa so bledični, kar je znamenje, da vendar pravega zdravja nimajo. Kako bi tem revčkom privoščil vsem, da se zdravi povrnejo k svojim starišem. Cul sem, da otroci res dobro okrevajo. Ostanejo pa v zavetišču 50 dni. Za vsak dan je treba plačati 1 gl. Seboj morajo prinesti otroci trojno perilo. Hrane dobivajo petkrat na dan. Zavetišče vodi poseben odbor v Gorici. V tem odboru je več goriških plemenitnikov; tajnik mu je neki gospod Christofoletti. Kedor ima s hospicem opraviti, obrne se na vodstvo v Gorici. Ta odbor izvršuje res veliko delo krščanskega usmiljenja, da skrbi za revne, škrofulozne otročiče. Koliko otrok bi zgodaj umrlo, ali pa hiralo, če bi se za-nje v mladosti ne poskrbelo. Gotovo se bori ta odbor tudi z mnogimi težkočami, ki ne izostanejo pri dobrodelnih zavodih. Vse te stvari nam niso natančno znane, ker jih ne moremo opazovati od blizu, vendar mislimo si jih tako. Jedno reč si vendar usojamo pripomniti. Voditeljice v zavetišču so sestre usmiljenke iz Inomosta. Te so nam porok, da se po možnosti skrbi za krščansko vodstvo in nadzorstvo v hiši. Otroci molijo vsak večer rožni venec. Ob nedeljah gredo ob 8. k sv. maši v farno cerkev. A kapele ni v hiši, in tudi pridige otroci celih 50 dni nič ne slišijo. Rekel bi pa, da ni za te otroke brez vse nevarnosti. Časa imajo veliko, druščina je velika, in otrok je največ iz mest, in znano je, kaki poredneži so med mladino po mestih. Posebno Dunajčani so jako premeteni. Gotovo bi bilo koristno, da bi ti otroci v zavetišču prejemali ob nedeljah vsaj nekoliko verskih opominov. Ko sem bil v službi v L., so tamkaj blizu t;,-. grofom Aichelburgom. Imela je križec na prsih ter imponirala vsem s svojim elegantnim nastopom. Na to se pripeljeta predsednika, ter za njima deželni odbor pod načelom deželnega glavarja. — Vojaška godba zasvira ter vsa gospoda se poda v sjtlon letoviške hiše. Tu nastopi gosp. dr. Mosche ter spregovori sledeCe: Ko je prišel v našo deželo v prvi četrtini našega stoletja slavni angleški potovalec in pisatelj Sir Hunphrejr Davy ter zagledal kras lepe alpinske narave, je vzkliknil: „Dolina od Ljubljane do Kranjskd Gore je najlepša, kar sem jih videl v Evropi." V tej dražestni dolini je pa Bled okinčan od lepega venca Alp, iz katerih štrli ter se ponosno dviga sivolasi Triglav. Tudi to je videl ta slavni Anglež in je pravil okolo o lepi, prikupljivi legi našega kraja. To je bila prva dobra vest o našem Bledu. Potem je bilo zopet vse tiho. Tudi ko so se alpinske doline Švice, Tirolske in Solnograške odprle prometu tujcev, je ostal Bled nepoznat in neimenovan. Še le v petdesetem letu našega stoletja so pričeli turisti naudušeno praviti o njem. Toda le počasi je prodrl glas v tujino, čeravno bi ta kras, ta biser, naš divni Bled zaslužil, da bi ga javno in splošno poznali. Dvigale so se sicer na obrežju vile, toda tujci se še niso mnogoštevilno oglašali, čeravno so dohajali turisti, ki se niso mogli navzeti lepote in krasote. Štiri leta so minula, ko so se zbrali nekateri možje na Bledu ter osnovali društvo, društvo blejskega letoviškega poslopja, ki ima sezidati letoviško hišo in napraviti tujcem lastni dom. Neumorno se je trudilo to društvo, danes je pa doseglo svoj namen. Največje težave so bile v financijelnem oziru, toda tudi te so se zmagale. Z mnogim naporom se je postavilo to delo, ki ni samo v kras za Bled, temveč povzdiguje tudi kulturni napredek. K izvršitvi tega dela moram častitati ne samo zdravišČu Bled, temveč tudi celi kranjski deželi, častitati pa je tudi onim možem, ki so si s tem delom postavili spomenik svoje nesebičnosti in požrtvovalne delavnosti. Ko izročamo to hišo in nasade javnosti, katerej so tudi odločeni, se moramo spominjati onih, ki so k tem pripomogli in na kateri koli način delo pospeševali. V prvi vrsti se moramo spominjati visoke vlade in deželnega odbora, ki sta uradno pospeševala naše podjetje. Slovenski nadaljujoč: Dežela Kranjska, naša lepa domovina, je izdatno pripomogla, da se je naše podjetje posrečilo ter smo postavili to hišo tudi njej na čast. Iskreno zahvalo torej izrekamo na tem mestu visokemu deželnemu zboru in deželnemu odboru za nam dovoljeno podporo. Naj bode ta hiša spomenik domače požrtvovalnosti in narodnega napredka. Nemško: Potem se moramo spominjati naše velike dobrotnice, kranjske hranilnice v Ljubljani. Kedar je treba v deželi in zunaj nje solze brisati, je dobrotna roka tega zavoda radovoljno pripravljena, povsodi je v prvi vrsti, kadar je treba v deželi povzdigniti vzgojo, omiko in napredek. Tudi tu je bila nje modra uprava takoj pripravljena pomagati, tako da je naše delo prav za prav njeno delo. Cut hva- kaznjenci iz posilne delavnice iz Ljubljane delali novo cesto na B. Bili so večinoma Lahi. Vodstvo kaznilnično obrnilo se je do g. župnika, ali ne bi mogel kaznjencem ob nedeljah nekoliko pridigati. Ker je umel laško, storil je to z veseljem. Znano je, da je tudi po ječah pri sodiščih vpeljan redni verski pouk. To je hvalevredno. — Menimo, da bi se kaj tacega dalo tudi v zavetišču izvesti, in to tem lažje, ker ob zdravilni sezoni se ne bi težko dobili duhovniki, vešči raznih jezikov, da bi ta posel prevzeli. Tudi na domačo kapelico bi se morda ob pre-zidavanju lahko mislilo. Sicer pa je zavetišče velika dobrota ne samo za Primorje, ampak tudi za druge kronovine. Pristavim, da so v morju znamenja za posamezne oddelke. Samo po sebi je umevno, da so predpisani potrebni kostumi. — Kadar je kopalcev veliko, je v morju nenavadno živahno. Po vodi brodiš in plavaš, kakor ti je ljubo. Tu vidiš cele bitke na vodi, celo stari gospodje postanejo otročji. Ako te veseli poskusiti v čolnu, lahko ga odvežeš in se voziš po morju. Ali čoln je večkrat revež. Kadar ga dobi mladina v roke, naloži se jih toliko, da se čoln potopi. Treba ga je vzdigniti, vodo izprazniti; to je krika, da je veselje. Najbolj glasni so Lahi. ležnosti me žene, da poudarjam velike zasluge hranilnice ter jej izrekam prisrčno zahvalo. Spomniti se moramo tudi one visoke gospe, ki se je v potresni katastrofi velikodušno in na res požrtvovalen način kazala kot mili angelj, gospe, ki je v svoji plemenitosti prevzela tudi pokroviteljstvo našega društva. Ponosni smo, da imamo na čelu gospo, katere visoke čednosti tudi naš mili cesar ceniti. To je gospa Olga baronovka Hein, rojena grofica Apraxin, soproga našega deželnega predsednika. Naj se mi dovoli, da jej izrekam iskreno zahvalo za nje zdatno pomoč pri naših delih. Nazadnje se moramo še zahvaliti ministerskemu predsedniku grofu Badeniju, ki se je potrudil, nas osebno s svojo navzočnostjo počastiti, čegar prisotnost smatramo kot pripoznauje našega lojalnega in cesarju zvestega mišljenja, kot željo, da bi vladar rad spoznal naše krajevne razmere in potrebe. Vsi zbrani prisostvujete danes kot botri tega novorojenčka kranjskega napredka. Prosim vas, da ste priča blagoslovljenja kamena, ki je sklep našega zidanja. V ta namen se položi spomenica, ki naj priča poznim rodovom o naših težnjah, trudih in naporih. Prosim, da jo podpišete. Glasi se tako-le: V letu Gospodovem 1896 (v ponedeljek dne 3. avgusta), ko je vladal na Avstrijsko - Ogerskem Njega Veličanstvo presvitli cesar in kralj Fran Josip I. iz slavne Habsburške-Lotrinške rodovine, ko so bili v Avstriji Njega Prevzvišenost grol Kazimir Badeni ministerski predsednik, v vojvodini Kranjski Viktor baron Hein deželni predsednik in Oton De-tela deželni glavar, položil se je ta poslednji kamen zdraviškemu poslopju na Bledu v znak dovršitve zdraviških stavb in nasadov. Zdraviško poslopje in nasade ustvarila je požrtvovalnost in trud udov zdraviškega društva na Bledu in veledušnost kranjske hranilnice v Ljubljani in dežele Kranjske. Tu sledijo podpisi članov tega društva, nekaj čez 30. Načelnik društva, odkar se je ustanovilo, je dr. iur. univ. Alfonz Mosche, odvetnik v Ljubljani, bivši deželni poslanec in občinski svetovalec ljubljanskega mesta ; načelnikov namestnik je Fran Tir-mann, hotelir in solastnik hotela Lujizino kopališče na Bledu ; odborniki so : Ivan Mallner, Ivan \Vei-tzer, veletržec na Dunaju in Oton Wölfiing, trgovec na Bledu. Leta 1S92 kupilo ee je zemljišče za zdjaviške stavbe in nasade, leta 1895 se je pričelo zidati letoviško poslopje in se je isto izgotovilo leta 1896 ter izročilo javnemu prometu, načrt je izdelal Anton Wolf v Ljubljani in kranjsko stavbeno društvo je dovršilo stavbo pod njegovim nadzorstvom. Povodom položitve poslednjega kamna so se vršile velike slavnosti pod pokroviteljstvom soproge c. kr. deželnega predsednika kranjskega gospe Olge baronice Hein roj. grofice Apraxin. Zdraviško poslopje in nasadi naj bodo deželi kranjski in bleškemu kraju v čast in kras, zdravi-škim gostom pa v razveseljevanje. V to pomozi Bog! Ko prebere spomenico nemški in slovenski, se podpišejo prve glave. Na to gredo na verando, kjer je domači g. župnik blagoslovil sklepni kamen. Po blagoslovu so prvi veljaki udarjali trikrat s kladivom na kamen. Prva baronovka Hein z geslom: „Veselje in sloga naj vlada v tej hiši". Poslednji udari gospod Mosche ter spregovori: „Ko smo izročili Vsegamo-gočnemu delivcu milosti v varstvo to hišo, spomi-njajmo se še našega posvetnega očeta, v čegar rokah je vse dobro, plemenito in lepo, spominjajmo se našega najljubeznjivega očeta Veličanstva in kralja Fran Josipa". Vojaška godba zasvira cesarsko, topiči zagrme ter zaore navdušeni „Zivio" in „Slava klici". Tu se oglasi še deželni predsednik, ter v svojem govoru povdarja, da je slavnost sicer lokalnega pomena, pa smo navzoči vse jedno zastopniki iz vse Kranjske. Ljubezen naše lepe domovine, dejal je slovenski, nas je združila ; lepota tega divnega kraja nas je tu sem privabila. Izrazil je le še željo, da bi bila ta hiša vsem tujcem v veselje in v čast kranjske dežele. S tem se je končala slavnost, Badeni si nato ogleda vse prostore ter se poda v svoje stanovanje. (Dalje Bledi.) Krivo računajo. Iz Zagreba, 24. julija. Mažarski časopisi, med njimi v prvem redu „Pester Lloyd", pišejo z največjim zadovoljstvom o romanju naših Hrvatov na milenijsko razstavo v Budimpešto. Mi smo to pričakovali ter trdili, da bodo po številu naših romarjev Mažari sodili in sklepali o naši privrženosti do mažarske države. Do zdaj je obiskalo mažarsko razstavo do 8000 Hrvatov in „Pester Lloydu" je že to število dostatno za njegove vrtoglave sklepe, češ, da so zdaj Hrvati že v njegovem taboru in hrvatska opozicija je popolnoma obnemogla, ker ni mogla zadržati teh romarjev doma, nego so vkljub odgovaranju od strani opozi-cijonalnih časopisov vendar le sledili svojim naj-boljim svetovalcem, vladnim privržencem. „Pester Lloyd" seveda molči, kako so se ta potovanja pri-rejevala, koliko so se morali truditi veliki župani in kotarski predstojniki, da so nagovorili in zbrali toliko ljudi, če tudi le-ti niso trebali potovati na svoje troške, nego na občinske, katere bode moral narod seveda sčasoma povrniti. Temu časopisu se samo malo čudno zdi, da je bilo toliko kmetov; nam je pa to čisto jasno, kajti inteligencija, razven učiteljev, ki so bili tudi vsi ko-mandirani, si ne da zapovedati niti po kotarskih predstojnikih, niti po velikih županih, zatorej je bila do zdaj tudi sploh tako slabo zastopana. Kako malo mari inteligencija za to mažarsko slavje, je najbolji dokaz prebivalstvo mesta Oseka, na katero so vendar Mažari brez dvoma računali. Tudi le-ti niso prišli, kajti premalo se jih je oglasilo za nameravani skupni izlet in vlak ni mogel oditi v Budimpešto. Iz Hrvatskega pa dozdaj še ni bilo nobenega skupnega izleta. Kaj se je zgodilo s pozivom ministra trgovine na zagrebško obrtno-trgovinsko komoro, je čitateljem že znano in zagrebški obrtniki so ostali raje doma, nego da potujejo na troške do-tične komore. Kavno tako se je moral odgoditi izlet, ki ga je hotela osnovati zagrebška županijska oblast, kajti izletnikov ni bilo. Nedavno so hoteli neki mažaronski trgovci in njihovi pomočniki napraviti skupni izlet v Budimpešto, ali glej, 70 njih drugov se je vzprotivilo temu. Čudimo se, da soje-dini učitelji tako pokorni in da potujejo brez odpora; sami vedo seveda najbolje, zakaj, ker bi jih drugače čakala progonstva razne vrste. Tako je tedaj s temi potovanji in vkljub temu, kakor vidimo, se mažarsko časopisje veseli, da je vendar-le zmagala mažarska državna ideja na Hrvatskem in da vedno bolj napreduje, opozicija pa zgubi vedno več svojih privržencev. Je-li ta sklep iz omenjenih pojavov resničen, more lahko vsakdo presoditi. Morda Mažari sami ne verjamejo to, kar pišejo, kajti oni se še sedaj v tem pogledu oslanjajo na našega bana, da privede Hrvate na ono stezo, ki pelja do pravega cilja, in vendar je po njih trditvi to delo že zdavnej dokončano, opozicija razbita in državna ideja od vseh priznana. Zdaj posle dvanajstletne uprave se smatra ban še vedno za potrebnega krotitelja opozicijonalnih življev na Hrvatskem. Kako se to slaže? Ravno s tem, da so Hrvati z današnjim stanjem nezadovoljni in da je opozicija zdaj morda mnogo številneja, nego ko je začel sedanji ban vladati in upravljati, le zedi-njena ni, na kar naši nasprotniki zdaj najčvršče računajo; ali mi upamo, da brez koristi; ko pride do skrajnosti, zedinimo se tudi mi in takrat se bode videlo, kdor krivo računa. Trditev mažarskih listov, da je ban provzročil razkol v naših opozicijah, je tudi popolnoma neosnovana. Naše opozicije so razdeljene, ali so vse tri proti sedanjemu zistemu, nobena ga ne podpira, nobena ne brani nazore ba-nove, vsaka se bori na svoj način proti sedanjemu stanju na Hrvatskem in vse tri žel6 slobodno injako Hrvatsko. Besnica je pa, da naše opozicije ne ravnajo modro, da se bojujejo razdeljeno vsaka za-se in da se med seboj slabe radi nevrednih osebnih zadev. Ce morajo Mažari že pri sedanjem stanju naših političnih okolnosti računati na poznato dosledno njegovo delovanje, kako bi se morali oslanjati nanj, da vsa opozicija v jednem taboru. In če se je moglo vkljub dvanajstletnemu poznatemu delovanju nasproti razcepljeni opoziciji namamiti na milenijsko razstavo le 8000 večjidel kmečkega prebivalstva, koliko je osnovana pri Mažarih nada, da se razširi njihova ideja med Hrvati v prihodnje, ako se opozicija zedini ter složno odbija vse njihove za nas nevarne osnove. Le sloge trebamo, da se rešimo, da zedinimo veB narod, ki je sposoben in zrel, da zavzame v naši državi vrlo važno pozicijo ua jugu vkljub vsem spletkam mažarskim in laškim, ki nam zapirajo pot do naše samostalnosti ter v svojem poslu vspevajo radi nače nesloge. Okrožnica Leona XIII. o jedi-nosti cerkve. (Dalje.) 7. Da bi dosegel to jedinost v vladanju, ustanovil je Gospod primat in je kot svojega prvega namestnika postavil sv. Petra in le njega, ter mu dal to najvišjo oblast: „Katera in kakšna da je ta najvišja oblast, katero naj vsi kristjani ubogajo, ne moremo drugače določiti, kakor če spoznamo in vemo Kristusovo voljo. Gotovo je Kristus kralj na veke in ne neba nevidljiv iz nebes svoje kraljestvo na veke vladati in varovati. Ker pa je hotel, da je to kraljestvo očitno, moral je odločiti nekoga, ki bi bil njegov namestnik na zemlji, potem ko bo sam odšel v nebesa : „Ce pa kedo pravi, Kristus je jedna glava in jeden pastir, ki je jedini ženin cerkve, ta odgovor ne zadostuje. Očividno je namreč, da Kristus sam zakramente v cerkvi deli, on je, ki krščuje, on, ki grehe odpušča, on je pravi duhovnik, ki se je daroval na altarju križa in po čegar moči se vsak dan njegovo telo na altarju posveti. Ker pa ni po telesni prisotnosti hotel biti navzoč pri vseh vernikih, zato je izbral služabnike, po katerih je hotel one zakramente vernikom deliti, kakor smo zgoraj (Pog. 74.) rekli. Savno tako moral je komu naročiti, naj kot njegov namestnik skrbi za celo cerkev, ker je hotel cerkvi svojo prisotnost po telesu odtegniti. Zato je dejal Petru pred vnebohodom : Pasi moje ovce" (S. Tom. Akv. C. gent. 1. IV, c. 76.). Jezus Kristus je toraj cerkvi dal Petra za vrhovnega glavarja in določil ob jednem, naj bi ta služba, katero je v občni blagor na veke ustanovil, prešla na naslednike po podedovanju, da bi Petrova oblast tako vedno ostala. Gotovo nikomur drugemu ni dal te imenitne obljube ko samo sv. Petru: .Ti si Peter (skala) in na to skalo bom zidal svojo cerkev" (Mat. 16, 18.). „Petru je govoril Gospod in le njemu jedi-nemu, da bi na jednem jedinost ustanovil" (S. Pa-cianus, Ad Sempron. ep. 3, n. 11.). — „Nikogar prej ni ogovoril, imenuje njegovega očeta in njegovo ime (blagor ti Simon Bar Jona [t. j. sin Jonov]), pa ne pusti več, da bi ga klicali Simona, kakor da si ga hoče že tedaj glede na svojo oblast narediti za svojo lastnino, ampak v prikladni podobi ga imenuje Petra t. j. Skalarja, ker hoče na njem svojo cerkev ustanoviti" (S. Cyrillus Alexan-drinus, In Ev. Joan. 1. II. in c. 1, v. 42.). Iz teh besed je razvidno, da stoji po božji volji in povelju cerkev na sv. Petru, kakor hiša na te melju. Bistvo in pomen temelju je pa v tem, da trdno veže različne dele hiše kot trden sklep in da služi celi stavbi kot zveza neporušljivosti in trdnosti; če se pa temelj odstrani, pade vse poslopje. Peter je toraj tisti, ki vzdržuje cerkev in jo čuva z ne-porušljivo vezjo jedino in trdno. Kdo p« more tako važno nalogo izvršiti, brez oblasti ukazovati, prepovedovati, soditi, oblast, ki se v pravem pomenu imenuje jurisdikcij» ? Le po tej oblasti obstoje državne in javne družbe. Prvenstvo časti in ona brezpomembna oblast svetovati in opominjati, ki jo ime-jejo „vodstvo", ne more nobeni družbi koristiti mnogo niti za jedinost niti za trdnost. To oblast pa, o kateri govorimo, razlagajo in potrjujejo one besede: „In peklenska vrata je ne bodo zmagala? — Koga pa, ali skalo na kateri zida Kristus cerkev ? ali cerkev ? Izraz je nekoliko dvoumen: ali je mar jedna in ista stvar skala in cerkev ? To se meni resnično zdi; niti skale, na kateri je sezidal Kristus svojo cerkev, ,niti cerkve ne bodo zmogla peklenska vrata" (Origenes, Comm. in Matth. Tom. XII. n. 11.). Pomen teh nebeških besedij je: nikdar se ne bo posrečilo sovražnikom, vidnim in nevidnim, naj še tako moč, take zvijače uporabljajo, da bi cerkev na Petra zidana, podlegla ali sploh kako se zgubila : „Cerkev, kot poslopje Kristusovo, ki je modro sezidal svojo hišo na skalo, je peklenskim vratom nepremagljiva, vsacega pa, ki je izvan nje, uničijo, zoper cerkev samo pa ne zamorejo nič" (Origenes). Bog je tedaj svojo cerkev ročil Petru, da jo zavedno kot nepremagan varuh čuva. Zato mu je pa tudi dal potrebne oblasti: kajti za to, da se kaka Človeška družba vresniči in uspešno varuje, potrebno je, da ima varuh tudi moč ukazovati. Jezus je tudi še pristavil: „In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva". Jasno je, da tudi tu govori o cerkvi, katero je malo prej imenoval svojo in katero je hotal na Petru kot na temelju sezidati. Cerkev pa ni podobna samo poslopju ampak tudi kraljestvu in vsakdo ve, da ključi pomenijo oblast. Ko tedaj Jezus obljubi, da bode dal Petru ključe nebeškega kraljestva, obljubi tudi, da mu da oblast in pravico do cerkve: „Sin je naročil Petru, naj vero v Očeta in vanj po celem svetu razširja, in dal je umrljivemu človeku vso oblast v nebesih, s tem, da mu izroči ključe, njemu, ki je cerkev po celem svetu razširil in pokazal, da je trdnejša ko nebo" (S. Joan. Chrjs. Hom. 54. in Matth. n. 2 ). S tem se skladajo tudi besede : „karkoli boš zvezal na zemlji, bo zvezano v nebesih, in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih" (Jan. 21, 16. 17.). Pomen vezanja in razvezovanja je ta : kdor ima pravico vezati in razvezati, ta ima pravico in oblast postave dajati, soditi in kaznovati. Ta oblast pa je tako razsežna in uplivna, da Bog vse potrdi, kar ta oblast ukrene. Tedaj je najvišja in najmanj odvisna oblast, ker nima na zemlji nikogar nad sabo in obsega ce|o cerkev in vse, kar je nji izročenega. (Konee sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 4. avgusta. Poslovni red državnega »bora. Komaj so poljski listi objavili poročilo iz Dunaja, da državni zbor ne bode razpuSčen, prinašajo že razni listi poslovni red za zadnje zasedanje državnega zbora. »Narodni Listy« poročajo o tem, da dan Se ni določen, na kateri se otvori jesensko zasedanje, vendar je pa sklenjeno, da se snide poslanska zbornica v drugi polovici meseca septembra. Takoj pri otvoritvi predloži finančni minister Bilinski proračun za leto 1897 in pojasni posamne točke. Proračun mora nato odsek tako naglo premlatiti, da ga do božičnih počitnic odobrite obe zbornici. Mej tem časom se peča poslanska zbornica s preosnovo domovinskega zakona, novelo k zakonu o borznem davku, eksproprijacijskim zakonom za brzojav in telefon, davčno reformo in nekaterimi manjšimi predlogami. Glede predlog o ponovitvi pogodbe z Ogersko se naglaSa, da so sicer skoro do cela dovršene, vendar pa se ne predlož6 poprej zbornicama, dokler vlada ne dobi zagotovila, da jih rešita Se sedanja parlamenta. Poslednje pa naj-brže ne bode mogoče, in tako so preloži ta kočljiva stvar za poznejši čas. Mednarodni socijalistični kongres je minulo soboto zaključil svoje »plodonosno« delovanje. Trajal je teden dnij; od tega časa so se porabili prvi trije dnevi samo v to, da so se zbo-rovalci kregali mej seboj, Sele četrti dan je predsednik z ostro besedo pokazal zborovalcem, da jih sestradani delavci Širnega sveta niso poslali zato v London, da bi s prepirom zapravljali njihove krvavo prislužene denarje. V teku posvetovanja so se vsprejele sploSno znane resolucije; kar je mej temi dobrega, pobrali so iz že davna odobrenih krSčansko-socijalnih načrtov. Pri včerajSuem posvetovanju se je sklenilo, da se ustanovi mej-narodna agentura, ki bi opozarjala na velike kombinacije kapitala, vsprejeli so se predlogi glede železnic, rudokopov, tovarn, odprave tarifov in premij, osemurnega delavnika, zborovalne pravice, stavk itd. ter se naglaSalo, da se morajo slavnosti prvega majnika porabiti v to, da se agituje za osemurni delavnik in odpravo militarizma. Ko-nečno se je sklenilo na predlog delegata Lieb-knechta, da se snide prihodnji kongres v 1. 1899 v Nemčiji. Angleški delegati so bili pri tem posvetovanju zelo slabo zastopani in je bila debata zelo burna. Položaj Krete. V zadnjem času provzro-čuje Kreta posebno veliko pozornost v angleškem časopisju. Pred vsem se pa odlikuje »Times«, ki objavlja dva članka o krečanskih razmerah in v katerih obširneje piSe o nameravani blokadi otoka Krete. To misel je sprožila Rusija, ki bi s tem činom rada pomagala sultanu in se s tem pokazala varuhinjo »zatirane« Turčije. Po mnenju »Times« je pa to za Rusijo zelo neugodno, ker ji je izročena tradicijonalna naloga, da varuje kristijane na orijentu. Tudi Nemčija se ne more vmešavati v to zadevo, ker zasleduje Bamostalno politiko na vzhodu; Italija ima pa itak sama seboj dovolj opravila. Preostaja nam torej, pravi imenovani list, jedina Avstrija in grof Goluhovski je baje že izjavil, da je voljan poseči v to vprašanje. Takoj v drugem članku pa pojasnuje »Times«, da se Anglija ne more udeleževati pri nameravanem podjetju, ker noče nastopiti kot orožnik sultanov, marveč želi pomagati samo onemu, ki bo s svetom in dejanjem pomagal sultanu do prejšnje veljave na Kreti. — Iz navedenega se razvidi, da nobena ve-levlast ne kaže dovolj poguma, energično poseči v pereče vprašanje, marveč hodijo okolu njega ko maček okrog vroče kaSe. Sicer pa tudi ni dovolj razvidno, komu hočejo pomagati velevlasti z nameravano zaprtijo. Iz članka, katerega objavlja »Times«, je razvidno, da je mogoče oboje, namreč da pomagajo sultanu ali pa zatiranim krščanskim prebivalcem. VHekako bi bila največja krivica, ako bi velevlasti priskočile na pomoč sultanu, mesto da bi se usmilile ubogih, zatiranih prebivalcev. Vstaja na otoku Plnos. Minuli teden nam je sporočil brzojav, da se je zanesla vstaja iz Kube tudi na bližnji mali otok Pinos, katerega je odkril pred 402 letoma KriStot Kolumb. Na otoku prebiva sedaj kakih 2000 od ropa se živečih prebivalcev, kateri so bili ves čas vstaje tajni zavezniki Spanjskih nasprotnikov. V pričetku vstaje so pošiljale Spanjske oblasti tu sem sumljive ljudi v zapor, katerih je sedaj nekako 200 po raznih ječah. Ti so se minuli teden uprli, pobegli iz zaduhlih prostorov ter se združili s približno 300 slobodnimi otočani. Združenimi močmi so potem napadli mesto Nueva Gerona, vendar se jim pa ta napad po poročilu Spanjskih listov ni posrečil, kajti vladne čete so jih baje popolno obkolile in uporneže utaknile zopet v ječo. Koliko je resnice v poslednjem poročilu, sedaj Se ni možno določiti, vendar pa ne more biti veliko razlike mej tem in navadnimi uradnimi poročili, ki vse drugo javljajo, le ne resnice. Ako se posreči tem vstaSem prodreti in premagati Spanjske nasilnike, potem imajo kubanski vstaši na otoku Pinos prav dobro zaslombo in nemogoče ni, da se združeni moči popolno osvobodita španjskega jarma. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. avgusta. (Grof Badeni v Ljubljani.) S posebnim vlakom, ki je vozil neposredno za navadnim jutranjim vlakom, prispel je danes proti osmi uri ministerski predsednik grof Badeni v Ljubljano. Po vseh kolodvorih na gorenjski progi je bilo navzočega mnogo občinstva, predstojniki občin, ki so pozdravljali ministra Badenija. Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam poroča, da so bili na kolodvoru zastopniki občine, čitalnice, rokodelskega društva ter da so topiči pokali, ko je vlak drdral mimo Št. Vida. — V Ljubljani na kolodvoru so pričakovali grofa Badenija dvorni svetnik Šemerl, mestni župan Hribar, fml. Hegedtis, okrajni glavar Gozzani in mnogo druzega odličnega občinstva. Zupan Hribar je nagovoril ministra v slovenskem in nemškem jeziku ter izražal čutila veselja, ki navdajajo Ljubljančane brez razločka na narodnost in stan, ko pozdravljajo v svoji sredi prvega svetovalca cesarjevega. Grof Badeni se je županu zahvalil za lep vsprejem ter omenil, da je njegova dolžnost, obiskati vse posamezne krono-vine. Da je Kranjska med prvimi, katere obišče, je vzrok katastrofa, ki je zadela to deželo; on se želi osebno prepričati, v koliko si je že dežela opomogla od tega hudega udarca. — Ljubljana kaže danes jako slovesno lice. Hiše so večinoma vse okrašene s cesarskimi in narodnimi zastavami, vzlasti po onih cestah, koder se je grof Badeni vozil. Mnogo tujcev je bilo ta dan opazovati v Ljubljani. Minister je v teku dneva obiskal razne šolske in dobrodelne zavode, urade itd. Ob jednajstih je vspre-jemal razne deputacije. Pozdravil ga je prevzvišeni gospod kuezoškof s stolnim kapiteljnom, ki mu je izrazil zahvalo za zdatno podporo, katero je država naklonila deželi ob potresu. Minister je odgovoril, da ga veseli, ker se je prepričal, da se ta podpora tudi dobro uporablja. — Potem so bile razne druge deputacije, vojaštvo, deželni odbor, načelniki raznih državnih oblastev, mestnega zastopa itd. pri mini-sterskem predsedniku. — Popoludne je grof Badeni obiskal v knezoškoiijski palači prevzv. gosp. knezo-škofa. (Prezentovan je) za župnijo Reteče pri Skofji Loki č. g. Vincencij Polaj, župnik v Ratečah pri Kranjski Gori, in za župnijo Št. Jakob ob Savi č. g. Gregor Jakelj, župnik v Goričab. (Iz Smartna pod Šmarno goro.) Letina dobro kaže; hvala Bogu, da nam je prizanesel letos z ne zgodami. Za naše po potresu oškodovane posestnike bi bilo pač želeti, da si opomorejo. Najhujše se poznajo nasledki potresa pri cerkvi, katera se sedaj popravlja. Tukajšnji g. župnik M. T r i e k ima zaradi popravljanja težavno stališče. Ko je prišel sem pred tremi leti, našel je župnišče v tako žalostnem stanu, da je moral vse prezidati. Potem je naredil na zvonik novo streho. To vse je stalo mnogo truda in denarja, pa je trajalo samo do lanske pomladi. Potres je zelo poškodoval župnišče, katero je bilo treba iz nova popravljati. Cerkveni stolp je bil tako omajan, da so ga morali podreti, cerkev znotraj tako poškodovana, da jo je treba temeljito popraviti. Skoda je lepih fresk, katere bodo šle z ometom doli s stene ; sreča je, da je imenitna Subi-čeva slika sv. Martina v glavnem altarju dobro ohranjena. Šola je razdrta popolnoma. 2e poldrugo leto nimamo učitelja. G. župnik podučuje za silo otroke na odprtem podu. Lepa šolica to, v katero priskače sedaj kako pišče, sedaj prilaja kak psiček ! Pa bolje nekaj kakor nič. — Cerkev popravlja po Jeblingerjevem načrtu kranjska stavbinska družba, katera bo najbrže delo zvršila solidno in lepo zidani cerkvi primerno. Zal, da delo vkljub naporom g. župnika ne napreduje tako hitro, kakor bi bilo želeti, ker se stavijo zapreke od poklicane in nepoklicane strani. — Vesel dan za našo faro je bil zadnjo nedeljo, ko je obhajal pri nas svojo prvo sv. daritev g. J a k o b B e n e d i č i č. Sin revnih starišev iz mestne loške župnije je našel na Brodu ob Savi dobrotnika g. Iv. M alin š k a in njegovo ženo, katera sta mu pomagala, da je dovršil gimnazijske in bogoslovne nauke. Zato je praznoval v v njuni hiši najlepši dan svojega življenja. Cerkev sicer sedaj nima prazničnega lica, ker stoje notri in zunaj odri, a domača dekleta so jo krasno olepšala, in krepki fantje so postavili visoke mlaje, da sta bila Tacen in Šmartno res krasno olepšana. Zal, da je ravno pred novo mašo legel g. Malinšek težko bolan v posteljo in ni mogel uživati splošnega veselja. Predno je legel, delal je še sam napise za slavnostni prostor, da bi počastil svojega ljubljenca. Zadnje črke, katere je napisal pred boleznijo, so bile: „Bogu v čast, narodu v korist!" — Upajmo, da prinese ta lepi vspodbudni dan obih blagoslova težko izkušani župniji in utrdi vez, katera naj veže krščansko ljudstvo k njegovemu dušnemu pastirju zlasti v takih časih, ko se splošni blagor ne da doseči brez osebnih žrtev in zložnega delovanja ! (Umesten nkaz.) Z Bleda, 2. augusta. Opeto-vano se je letos Vaš cenjeni list pritoževal radi ne-nravnega vedenja Riklijancev, ki so v spodtiko in pohujšanje celi župniji. Nosili so se tako nespodobno, tudi ženske, da je sramežljiv človek moral oči stran obrniti, da ga rudečica ni oblila. Najvtčje pohujšanje se je pa delalo na poti na Stražo, oni lepi hribček nad Zelečami. Tu so hodili Riklijanci popolnoma nagi in sicer po poti, ki je vsakemu pristopna, ki pelje na najlepši razgled. Naše verno ljudstvo se je močno pritoževalo, vzlasti Ž Pečani, sramežljive dekleta so se branile ob istih potih delati na domačih senožetih. Veliko škodo je trpela tudi naša revna šolska mladež, ki jim je za bori denar nosila obleko za njimi, da so se ti nesramežljivi Adamiti po svojem jutranjem sprehodu še le oblekli. Slavno glavarstvo je o vseh teh nerodnostih zvedelo in je dalo 25. t. m. ukaz, ki se je v nedeljo javno po službi božji objavil, ukaz za katerega mu ne moremo dosti hvaležni biti: V teku te sezije se množijo tožbe, da gostje Riklija nastopajo na očitnih krajih v nespodobni, pohujšljivi opravi, da hodijo celo na javnih, vsakemu pristopnih krajih popolnoma nagi ter se poslužujejo šolskih otrok, da nosijo za njimi obleko. Da se to po cesarski odredbi od 20. aprila 1854, št. 96 odpravi ter pohujšanje Riklijanskih gostov prepreči, se dotični opominjajo: 1. da smejo na očitnih cestah, potih, prostorih, promenadah, vzlasti pa v letovišču Bled samo v dostojni obleki nastopiti, ogrnjene morajo imeti tudi noge ; 2. da smejo tudi na manj obljudenih krajih le tako nastopiti, da se čut sramežljivosti ne žali; 3. da ne smejo za nobeno stvar rabiti otrok ali drugih mladih oseb, kar bi bilo v kvar njih nravnosti ; 4. kateri se po tem ukazu ne ravnajo, bodo takoj odvedeni okrajnemu glavarstvu in ne glede na «odnijsko kazen bodo trpeli policijsko kazen do 100 gold. ali 14 dnij zapora. — Upamo tedaj, da ti pohujšljivci kmalu odlazijo ali se pa dostojno vedo! (Iz Ajdovca,) 31. julija. Zuabiti bode koga zanimalo zvedeti, da smo tudi pri tukajšnji župni cerkvi letos popravljali. Povod je dala leta 1894 iz-gotovljena streha, krita z cementno opeko. Ker pa podstrešni zidec še ni bil končan, vzbudila se je misel, ne bi bilo umestno, ob jednem z zidanjem tega zidu razširiti v nekoliko vso cerkev. Ideja se je uresničila posebno, ker so se nas spomnili rojaki, bivajoči v tujini, in so nam prišli na pomoč z denarnimi prispevki. Cerkev se je v toliko popravila, da so se razširile stranske kapelice, in sicer tako, da je dobila cela cerkev obliko latinskega križa. Zidarsko delo je prevzel koncesijonirani stavbeni mojster Jožef Olivo v Novem Mestu. Da je bilo delo težavno, se lahko razume, ako se vzame v po-štev naš kraj, ki je gorat in oddaljen ter ima še tako slaba pota. Vendar so župljani radi tlačanili bodi si z dovažanjem peska, opeke in kamna, ali pa tudi pri drugem delu. Toda vsa ta pomoč bi bila še premajhna, ako bi se nas ne bili spomnili do-mačini-rojaki, poslujoč sedaj izven rojstvenega kraja. Dasiravno ne naštevam imen naših dobrotnikov, ostala bodo zapisana v župni spominski knjigi, ostala bodo v spominu hvaležnih župljanov, kateri bodo molili za-nje, zapisana bodo pa njihova imena tudi v knjigo življenja. Ker ravno pišem, ne morem si kaj, da ne bi omenil tudi še slavnosti, katera se je pri nas vršila na sv. Ano dan 26. julija. Darcval je tukajšnji rojak č. g. Janez Gnidovec novo mašo. Bil je ta dan za nas res vesel dan, pomladil se je nekako starček in je prišel v cerkev in veselje se je bralo otrokom iz lic in iz očes, ko so bili pri presveti daritvi navzoči, in marsikatero oko je poro-sila solza, ko je gospod novomašnik dal prvič svoj blagoslov. Gospoda primicijanta je prišlo počastit dvanajst duhovnikov sosedov in duhovnikov rojakov, želeč mu na mnoga leta obilo blagoslova in sreče. Dal Bog, da se želja vseh častilcev uresniči! * * * (Iz Savinjske doline.) Toča je zadnjo soboto jeden del gornje Savinjske doline skoro v puščavo spremenila. Kmalu po jutranji zarji prihrumeli so težko-sivi oblaki iznad Solčavskih planin; ropotalo ter bobnelo je od Štirih do '/« osmih; zdaj se nebo zatemni kakor po noči, blisek švigne in suha toča se vsuje. Le pet minut je gospodovala, a vničila vse. Najhuje so prizadete župnije Nazaret, Mozirje in Smihel. Lepi trtni nasadi v nazareškem samostanu so vničeni; v gorski župniji Smihelu so jeli pšenico žeti, toča pa je pokončala ves žitni pridelek. Lepe, bogato obložene gorice na Paki so živo prizadete. — Uklanjamo se previdnosti božji, ali recimo pa odkritosrčno, ni-li to Siba božja, ki udarja po nas, ker Gospodovih dni ne poznamo? Svetna oblast naj bi posegla tja, kjer se nedelje in prazniki skrunijo s hlapčevskim delom na vodi. — Na Ljubnem, kjer župnijsko cerkev razširjajo, izkopali so človeško lobanjo, katere se še lasje držijo. Izpozna se popolnoma spol in barva las, akoravno je pokopališče tik cerkve že čez 80 let opuščeno. (Deželnozborske volitve na Štajerskem.) Nemško-nacijonalni volilni odbor je za mestno skupino Slov. Bistrica, Slov. Gradec, M/uto, Marenberg postavil kandidatom Jos. Sobra, trgovca v Marenbergu. (Prepovedani semnji.) Zaradi živinske bolezni na parkljih in gobcih so- v sodnih krajih Celje, Konjice in Smarije vsi setnnjj za nedoločen čas prepovedani. * * * (Deželnozborske volitve na Koroškem) se vršijo dne 21. septembra za skupinio kmetskih občin, dni 25. septembra za mesta in trge in dni 29. Bept. za veleposestvo. — Volilno gibanje bode gotovo zelo živahno n* vseh straneh, ker ise bodo skušale razne stranke. Glavna borba bode pa le med nemško-liberalno in nacijonalno, pa med katoliško stranko nemško in slovensko, ki stopa s skupnim volilnim oklicem v boj. Dal Bog, da z vspehom. (Dr. Gobane — odstopil.) C. kr. deželni šolski nadzornik dr. Jos. Gobane je stopil v „zasluženi" pokoj. Tako se je razglasilo minuli teden. Kako je Gobane „nadzoroval" koroške Slovence, znano je dosti; koliko ran je vsekal sliOTenskemu narodu, je v kratkih besedah težko opisa ti I Gotovo je, da koroški Slovenci ne bodo žalovali za njim. — Vprašanje je sedaj, kdo pride za «Gobancem? Pišejo, da ravnatelj Končnik iz Celji . Iz javnih listov je znano, kako stališče je zavzema 1 g. Končnik kot gimn. ravnatelj proti Slovencem. Z» to pa si kar ne moremo misliti, da naj koroške šole odslej nadzoruje ta gospod, kajti potem vemo, da za nas še ne pridejo boljši, t. j. pravičnejši časi I G. Končnik si je, kolikor vemo, sicer že brusil pete v Celovcu in na Dunaju, da doseže novo dostojanstvo, pa upamo, da zadnja beseda vendar še ni spregovorjena. Da se spregovori prav, zato — „videant consules" I (Nezgoda na planini.) S Koroškega: V nedeljo dne 26. julija se je podal dr. med. Blodig s soprogo iz Bregenca na planino nad Malnico v Belski dolini. Zvečer sedita z ženo na trati pod vrhom, kar najedenkrat prileti kamen z vrha in zadene ženo tako nesrečno, da je obležala mrtva. Bila je stara 30 let. * * * (Iz Bnzeta) dne 2. avgusta. Vsled prošnje, katero sem poslal častitim čitaleljem „Slovenčevim" radi ponesrečenih Svetomartincev, odzvalo se je do sedaj lepo število darovalcev. Poslali so nam sledeči blag. gospedje: Benkovič Josip 5 gld., Praprotnik A. 5 gld., J. Strinar 3 gld., vlčast. g. Urh Peter, prošt v Novem Mestu 5 gld., po „Slovencu" 5 gld., g. Levičnik Josip v Železnikih nabral 3 gld. 50 kr., vlč. g. Bogulin Miha, župnik r pokoju 2 gld., neimenovane Ločanke 10 gld., č. g. Pristov Ivan, ka-pelan 2 gld., g. Zorman ban, trgovec v Spodnji Šiški pri Ljubljani zopet nabral 17 gld., preč. gosp. Iran Jurij, umirovljeni kanonik v Dolini 10 gld. in A. Kalan, vikar, poslal nam 1 gld. Ko sem pri zadnjem dopisu odložil pero, sem si mislil: Tvoje besede bodo ostale na papirju, kedo bode zmiraj segal v žep in pošiljal celo drugam, ko imamo sami doma potrebščin čez glavo. Toda motil sem se. Besede so segale do blagih src. Prepričali ste nas zopet, da imate srce za trpečega brata, kateremu je treba pomagati, ako je v najskrajnejih silah. Zato prisrčna hvala vsem, ki so nam materijalno pomagali, pa tudi onim, ki z nami simpatizujejo ter nas pomilu-jejo. — K tej zahvali naj še dostavim sledeče vesti: Trirazredna hrvatska šola bode od 1. septembra naprej četverorazredua. Kregali in prepirali smo se o tem že dolgo časa. Iu med tem, ko gospod vodja italijanske šole sam prizna: „greh je, da eksistira italijanska šola v Buzetu", priznavajo nam na najvišjem mestu proti odlokom deželnega šolskega sveta sposobnost za nadaljni napredek. Zalibog! da nam manjka učiteljev. Za trorazrednico sti lansko leto morali zadostovati dve učiteljski moči, a letos se bojimo, da bodo za štiri razrede zopet le trije. Pravi junaki morajo biti ti učitelji, da zmagajo vse težave : v šoli vse žlobndra in mrgoli ukaželjne mladine kot v panju. Da ti malo zrasejc, bodemo. videli, čegava je Istra I — Tiskali ste predi malo časom tožbo nekega dopisnika, ki je šest ur oddaljen od Buzeta. Potožil je javnosti o nepravici na tukajšnjem kolodvoru nastavljenih uradnikov. Pisal je tudi c. kr. ravnateljstvu južnih železnic. Kot odgovor pa je dobil dolg nos, pravo je imel vodja štacije. No, za kulisami smo zvedeli, da mora gospod vodja pobrati svoja kopita in iti razmišljati drugam o pra-vicoljubju proti Slovanom. Z njim zgubi taljanski voz zopet jedno kolo. — Simaja, o katerem sem poročal dne 3. julij«, da je z nožem napadel svojega soseda, moral se je dne 25. julija zagovarjati radi zavratnega uboja in poskušenega umora nad hčerjo ubitega. Porotniki so mu prisodili smrt na vešalib. Tu v Buzetu se je ubijalec vedno junaškega kazal, ga je li potrla ta obsodba ? Ne vemo. Plavijo, da so rovinjski porotniki vsi Italjani. Evo, kaj piše dopisnik „Sloge" : „Zdelo se mi je sodeč po licu in obleki, da so med porotniki nekateri Hrvatje. A kadar jih je predsednik klical po imenu, oglasil se je samo eden „ovdje sam", vsi drugi „presente". No, opazil sem pa med onimi, ki so prisegali .ta* lijanski, da jim italijanski jezik ni.materin, ker so nekateri izgovarjali besede prisege kot papige. Čudil sem se, da so ti ljudski sodniki taki plašijivci, da se sramujejo priseči pred Italijaui v hrvatskem materinskem jeziku. Zaista to ne služi na čast njima niti častnom naslovu pučkih sudaca, kojeg tako ¡nečastno obnašaju". Tako je I * * * (Nakup pšenice, rži in ovsa) C. in kn vojaški erar kupi za preskrbovalni magacin v Gradcu 6400 meterskih centov rži, 16.200 meterskih .centov ovsa; v Mariboru 6.150 meterskih centov pšenice, 16.060 meterskih centov rži, 7.400 meterskih oentov ovsa; v Bruku ob Litavi 8.100 meterskih centov rži; v Celovcu 4.800 meterskih centov rži; v Ljubljani 600 meterskih centov ovsa; v Trstu 1.400 meterskih centov ovsa, v Gorici 3300 meterskih centov ovsa, v Pu\ju 1200 meterskih centov ovsa. 2ito je oddati v mesecih september 1896 do maja 1897. Prodajne ponudbe so vložiti do 3. septembra 1896, desete ure dopoldne pri c. in kr. intendanci 3. voja v Gradcu. Kupna objava se lahko tudi pogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. * * * (Novice iz Amerike.) Prež. g. I. Stariha v St. Pavlu, Minn., je postal generalni vikar, ker je mon-sign. Caillet radi bolehnosti odpotoval na Francosko. _ Pri Loganu v Jowi je trčil po neprevidnosti strojevodje osebni vlak ob tovarni vlak. Smrt je našlo 28 oseb, 51 jih je hudo ranjenih. — Iz Kube se poroča, da vlada mej španjsko armado rumena mrzlica. Povprečno umrje na dan 40—100 vojakov. V mestu Havani je po bolnicah okoli 6000 bolnikov. — Žetev večinoma prav dobro kaže, le lan ne obeta dobre žetve. Društva. (Vabilo) k shodu slov. delavskih stanov dne 15. in 16. avgusta v Ljubljani v rokodelskem domu, Poljske ulice. — Vspored : Zborovalci se zbirajo dne 15. avgusta zjutraj v rokodelskem domu v Poljskih ulicah : Ob 8. je sv. maša v cerkvi Jezusovega Srca. Prvo posvetovanje je od 9.—12. v rokodelskem domu. Posvetovanje se nadaljuje od 2.-4. Oo 4. priredi slov. katol. del. pevsko društvo „Zvon" veselico. — Dne 16. avgusta : Ob 8. sv. maša v cerkvi Jezusovega srca. Ob 7» 10- shod slov. katol. del. društva. — Izvrševalni odbor slovenskih delavskih stanov. (Vabilo na slavnostno otvoritev Triglavske koče) „Slovenskega planinskega društva", katera se bode vršila v ponedeljek, dne 10. avgusta t. 1. na Kredarici. Častiti rojaki in prijatelji! „Slovansko planinsko društvo" je srečno do-gotovilo malo pod vrhom slovenske, da, najvišje slovanske gore, veličastnega Triglava, postavljeni planinski dom, močen in ličen, trden in pripraven, najudobneje narejen in opravljen. Draga je ta imenitna, iz stoletnih mecesnov zgrajena domača stavba, a ne predraga za naš sloveči, od nekdaj slovenski Triglav, ne predraga za nje preugodno, visoko lego in nje velerazgledno stojišče. Neprecenljive vrednosti pa je ta prelepi gorski dom tudi zategadelj, ker z njim smo rešili domačo čast trdno in neomajno. S to veselo in ponosno zavestjo prevljudno vabimo: Prispejte, častiti rojaki in prijatelji, od blizu in daleč dne 10. avgusta na jasno, razgledno Kredarico, da dostojno in slovesno otvorimo tu na široki, prijazni planici stoječi novi planinski dom, ter da po-setimo tudi nebotični vrh sivega očaka Triglava in pozdravimo slavitega Aljaževega stolpa prelepo zemljo slovensko in nje vrli rod. Pridite in poslavite z nami preveseli slovenski praznik ! — Vspored : Odhod iz Ljubljane v nedeljo dne 9. avgusta zjutraj ob 7. uri 10 min., oziroma iz Šiške ob 7. uri 18 m. prihod na Dovje ob 9. uri 44 m. dopoludne. Kosilo v Mojstrani pri Šmercu. Odhod iz Mojstrane ob 12. uri opoludne skozi Kot. Prihod do nove koče na Kredarici ob 7. uri zvečer. Po dohodu v kočo odpočitek in večerja; potem (po domačem redu do 10. ure) zabava: petje, kres in žarnice. Drugo jutro ob 4. uri odhod na Triglav, prihod na vrh ob peti uri. Po povratku z vrha ob 9. uri zjutraj svečana blagoslovitev in otvoritev koče. Ob 11. uri dopolud. odhod iz koče skozi Kot ali Krmo v Mojstrano, prihod v Mojstrano ob 5. uri popoludne. V SmerČevi gostilni odpočitek in večerja. — Odhod v Ljubljano dne 10. avgusta ob 6. uri 27 min. zvečer, oziroma po noči dne 11. avgusta ob 3. uri 22 min., ali dopoludne ob 9. uri 11 min. Prihod v Ljubljano dne 10. avgusta ob 9. uri 4 min. zvečer, oziroma dne 11. avgusta ob 5. uri 52 minut zjutraj, ali ob 11. uri 25 min. zjutraj. Za dobra ležišča je v najudobneje opravljeni koči dovolj preskrbljeno. Spalnica spodnja za gospode in gornja za dame kurjena; takisto obedmca ob kuhinji topla. Kdor ne vzmore hoje na vrh Triglava, počaka na Kredarici, odkoder je do malega tako velikanski in krasen razgled, kakor z vrha — celo na morje. Živeža in pijače bo obilo dobiti v koči; za pot se vsak lahko preskrbi pri Smercu v Mojstrani. Slavnostna otvoritev je tako urejena, da se vsak turist utegne udeležiti sv. maše ali zjutraj v Ljubljani ali pa ob 10. uri potem na Dovjem. Da bo moči dovoljno poskrbeti za postrežbo v Mojstrani in v koči ter za vodnike in nosače, naj blagovoli vsakdo svojo udeležbo po dopisnici naznaniti odboru podpisanega društva najkasneje do petka opoludne. S planinskim pozdravom „Slov. plan. društvo." (Mestna hranilnica v Radovljici.) V mesecu juliju 1896 je 49 strank vložilo 14.660 gld. 13 kr., 6 strank vzdignilo 3314 gld. 4 kr., 12 strankam se je izplačalo posojil 5732 gld.. stanje vlog 28 807 gld. 67 kr., denarni promet 35.560 gld. 13 V, kr. Telegrami. Trst, 4. avgusta. V minuli noči je nastala tu grozna nevihta, ki je provzročila veliko škodo. Ob jednem so preplavili morski valovi nižje ležeče ulice in ceste. Dunaj, 4,avg. Avstro-ogerski ministerski odposlanec v Marokko, Bolesla\vski, je umrl včeraj v Karlovih Varih. BudimpeSta, 4. avg. Kongres ogerskih občinskih in okrožnih notarjev je otvoril z daljšim govorom notranji minister Perczel. V svojem govoru je naglašal potrebo preos-nove uprave ter izjavil, da predloži vlada bodočemu državnemu zboru dotične predloge. Rim, 4. avgusta. Dr. Laponi, telesni zdravnik sv. očeta, je naznanil, da je priporočil papežu, naj ostane iz previdnosti jeden dan v sobi, ker se je preveč utrudil prejšnji dan dopoludne, ko je vsprejel romarje iz Amerike in zvečer predsedoval pri slovesnem zboru sv. Frančiška Asiškega. Nadalje je vsprejel sveti oče člana pripravljalnega odbora za prvi mejnarodni protiframasonski shod ter izrazil svojo radost nad nameravanim podjetjem in obljubil vsestransko pomoč. Carigrad, 4. avgusta. Armenski patri-jarh namerava odložiti svojo čast, ako dojde nepovoljen odgovor od turške vlade na zahteve krščanskih zastopnikov. Xa o r z a. Dné 4. avgusta. Skupni državni dolg v notah Skupni državni dolg v srebru Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista.......... 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... . 101 gld. 75 kr. . 101 75 45 . 101 15 . 122 25 . 99 45 . 968 — . 358 — • . 119 65 j. 58 65 . 11 72 50'/,. 44 35 n 54 ñ Dné 3. avgusta. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 144 gld. b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 155 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....189 . 4 % zadoltnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 , Tišine srečke 4%, 100 gld.......138 . Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . 126 . Dunavsko vranavno posojilo L 1878 . . 109 „ Posojilo goriškega mesta.......112 . kranjsko detelno posojilo.....— . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4£ 99 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 225 . „ „ južne železnice 3% . 171 . „ „ južne železnice 6% . 128 . „ , dolenjskih železnic 4% 99 „ 50 25 50 75 75 75 45 10 60 50 Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 137 „ — » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 80 „ Rudolfove srečke, 10 gld..............22 . 75 . Salmove srečke, 40 gld................69 , 50 „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......70 . — . Waldsteinove srečke, 20 gld......60 „ — , Ljubljanske srečke.........23 , — . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 154 . 25 „ Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3385 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . ■ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 ................126 „ 62 419 102 61 79 155 126 Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, sreik, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K ■ 1 a n t n a izvršitev narodll na boral. Menjarnična delniška družba „M EBC V R" «Dlliiili it 10 DhimJ, liriiMIhratmii 741. Pojasnila"£S v vseh gospodarskih in finančnih stvarsh, potem o kursnih vrednostih vseh ¿pskulicijskih vrednostni paplrjsv in vsstnl sviti za dosego kolikor je mogoče visooega ibrestovanja pri popoini varnosti naloženih glavnic. 'M