SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti pnjunan wlj»: U wlo lat« pMplates li (14., za pol leta 8 gld., n četrt leta 4 (14., ia jedea
meiec 1 (14.40 kr.
V administraciji prejeman velja: U «de Ша II (14., ia pol leta 6 (14., xa ćetrt leta S (14., sa je4en mesee 1 (14. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 (14. 20 kr. ti« d« leto. Роаашпе številke po 7 kr.
Naročnino in oananila (iaierate) »»prejema npravniltvo ia ekepedlelja v „Katol. Tiikarni", Kopitarjeve ulice It. 2.
Rokopisi «e ne vračajo, nefrankovana puma ne v« prejemaj o.
Vredniitvo je v Semeallklh alleah It. 2, I., 17.
Lchaja таак dan, ixnemei nedelje in praxnike, ob pol 6 uri pepoldn«.
&tev. вв.
V Ljubljani, v torek 23. marca 1897.
Letnili XXV.
Tržaško vprašanje.
V Trsta in okolici nastale so vsled zmage bivšega garibaldinea dr. Mauronerja nad dosedanjim dri. poslancem, izvrstnim rodoljubom in zvestim Avetrijancem Iv. Nabergojem takšne razmere, da ee je bati krvavih posledic. Edinega državnega poslanca ukradla je tržaškim Slovencem židovska iredenta, ki je celo med najniže ljudske sloje zanesla svoje protiavstrijske in protidinastične težnje, in provzročila, da je celo zasebna varnost v Trstu skoraj da le še iluzorična. Ako se prav kmalu brezmejno ošabnemu lahonstvu ne prietrižejo vsaj nekoliko peruti, pričeti se zna v Trstu doba — nožev in revolverjev.
Terorizem, nasilstvo, gospodarski pritisk na odvisne volilce še morda nikjer in nikdar niso praznovali takih orgij, kakor pri izvolitvi garibaldinea in iredentovca Mauronerja. Kaj čuda, da je potemtakem poštena, možata slov. okolica podlegla perfi-diji tržaškega mesta.
Tržaška „Edinost" piše o tem terorizmu:
To je bilo grozno, nečuveno. Organi mestnega magistrata so letali od trgovca do trgovca, od obrtnika do obrtnika in grozili so z vsemi šikanami. Tako je neki tržni komisar došel k trgovcu Kranjca v aliei Media ter mu grozil: „Ako mi ne daste svoje glasovnice, bodete videli, kako vam bodem delal sitnosti! — Tržaške gospe so pisale pisma pericam in jim grozile, da jim ne dado več zaslužka, ako ne bode mož glasoval za Mauronerja. Ze dosedaj vemo za veliko število slučajev, ko so naši vrženi na cesto, ker so glasovali — po svoji vesti.
Potemtakem je umevna razburjenost, ki vlada po tržaški okolici med slov. prebivalstvom.
LISTEK
In ni je oblasti, ki bi le s prstom ganila v odpor taki krivici, ni je oblasti, ki bi s strogo pravičnostjo posegla vmes, ni je oblasti, ki bi se sploh kaj brigala za te neznosne razmere. Mestni magistrat sam iluminira Mauronerju na čast, slavna vlada pa se za ugodno lešitev teh domačih razmer niti toliko ne briga, kakor za kake afrikanske.
Lahi sami pa še niso zadovoljni s svojo mo-mentano zmago, ampak na vse načine slov. ljudstvo izzivajo. Kaj je storil včeraj tržaški mestni zastop, ki je za Trst in okolico hkrati tudi deželni zbor, nam pove na drugem mestu brzojavka. Izbac-nenje slov. svetnika Nabergoja je demonstracija, ki bo hote ali nehote na slov. strani rodila protidemon-stracije.}
In vlada ? Ona spi!
Tako je prišlo, da se avstrijski orel v Trstu le še kot ptujec, kot gost začasno še trpi, a da se vse pripravlja na dan — odrešenja, na dan — realizi-ranja iredentovskega stremljenja.
Tržaški Slovenci to dobro vedo 1 In če se temu z vsemi silami protivijo, je to njih delo domorodno, dinastično, avstrijsko in vsi avstrijski faktorji bi jih morali podpirati. Kdor jih ne podpira, njihovo delo podira ! Videant consules.
Izjava zedinjene hrvatske opozicije.
Iz Zagreba, 20. marca.
Početkom tega meseca je objavila zedinjena hrvatska opozicija v „Obzoru" in „Hrvatski Domovini" svojo izjavo glede volitev v hrvatski sabor. Znano je čitateljem Slovenčevim, da ste se zedinili obe opozicijonalni stranki „Obzorova" in zmerna
i	i=a= i i i .i
Volilni shod žabniških purgarjev.
Poznam reko, ki se ji pravi Bistrica, menda za to, ker ni nič bistra. Ob tej vodi stoji že od nekdaj sloveča Zabnica, koje prebivalci se imenujejo tudi mestjani, gotovo ia to, ker ne bivajo v mestu. Ko se je v lem kraju vršila volitev volilnih mož za peto kurijo, so ti — recimo purgarji — polni plemenitega liberalnega duha in za dobrobit delavskega stanu vsikdar vneti volili za volilne može principi-jelno same delavce; slednje imenovane zato, ker ne delajo.
Komaj so pa to bitko brez boja izgubili, Čakal jih je še veliko važuiši izbor, voliti namreč moža, kateri bo branil njih purgarsko čast tam, kjer se okrog ministrov zbirajo imenitne glave, ki bogme niso prazne, le v svoji častitljivosti včasih tako gole, da bi človek mislil, da gleda same polne lune.
Kaj mislite, kaj storć naši znanci? Duša njih političnega življenja in ob jednem njih prespošto-vani načelnik gospod Caplja skliče zbor, se globoko prikloni, odpre svoja usta ter reče s slovesnim glasom: „Možje, Zabničanje! Vi veste, da vas čaka imenitna, pa tudi pretežka naloga, da rešite žab-niško čast s srečnim izborom naroduega zastopnika. Naš stari poslanec je mož zaslužen, učen, mož imeniten, pomagajmo mu naprej, kajti . . ."
„Nikol!" zagrmi iz sto grl, da se je zemlja
stresla, in ob jednem poprime besedo gospod Tre-buhovič, vzdigne počasi svojo častitljivo osebo, ki je tako obilna, da ta veljak že deset let ni videl svojih nog, zaradi tega se ne prikloni zbranemu občinstvu, ampak ravno stoječ premodro zine tako:
„Slavni očetje! Ali ne veste, da se pred svetom osmešimo, ako glasujemo za starega kandidata ? Saj vsi vemo, da drugod nikdo več zanj ne mara. Jaz predlagam novega."
„Katerega?" seže mu v besedo gospod Piščanec, mož po obilnosti prvi za Trebuhovičem. „Jaz predlagam gospoda RakijaSiča, on je gotovo najpo-pularnija oseba med nami in se svojim načelom tudi na Dunaju ne bo izneveril."
Tako reče ter se vsede spoštljivo, kakor je vstal, ne da bi tudi poskusil prigniti svoj tilnik. Njemu odgovarjajoč naglo odvrne slavni g. Opekar:
„Kaj načela I On zamore ostati vedno isti, istih mislij iu nazorov, toda kdo nam je porok, da se mi danes ali jutri ne premislimo? Saj še večji gospodje celo v Ljubljani menjajo svoja načela, hoteč uvesti v modo že davno pozabljene „grablje", a potem nam se morda naj roga vednoisti kopitnež Ra-kijašič, ne zmeneč se za naše nove nazore in želje. Da! jaz sem izkušen agitator in jaz hočem napeti vse sile, da ga zmrvim tega Rakijašiča, ako ne, naj se ne zovem več Franjo Opekar."
Reče in zarudi tako ognjevito v obraz, da bi se mogel zraven njega ležeči papir vneti, in v tre-notku udari ob mizo s tako silo, da se lonec s čr-
Starčevičeva, da postavite pri bodočih volitvah svoje kandidate proti vladini stranki in proti Frankovcem, ki delajo v opoziciji toliko nepotrebnih zdražb. V svojej izjavi omenja zedinjena opozicija, kako je potrebna sloga, da se reši domovina duševnega in gmotnega pogina, s katerim preti sedanji zistem kraljevini Hrvatski, ki raztrgana na toliko delov in pod nedomoljubnimi vladami ni v stanu nič več vzdržati se, če jej ne prihite vsi domoljubni življi v pomeč.
Današnji zistem, podpiran od najhujih sovražnikov Hrvatstva in Slovanstva sploh, hoče ugonobiti vsako duševno zajednico najprej med Hrvati samimi potem pa tudi med Slovani, samo da doseže svoj cilj — Mažar na Reki in v hrvatskem Primorju, Nemec in Italijan pa v Trstu in avstrijskem Primorju. Zoper te nakane je treba složnega delovanja na vseh straneh. Treba je iztisniti iz dežele tujce, ki so se vzobestili ter se ponašajo kot gospodarji hrvatske zemlje, dočim domačini že skoraj nimajo pravice govoriti o svojem pravu.
In ne samo, da narod hrvatski vsled nepoštene gospodarstvene politike že skoraj kruha strada, nego mu tujec vsiluje tudi že svoj jezik protipostavno. Vse to je skrivila malomarnost hrvatskega naroda in pa nesloga, zategadel je potrebno pobijati tudi z vso odločnostjo vse one, ki delajo v narodu samemu prepir. Vse, kar je še domoljubnega, naj se pa oklene združene opozicije, da izvede čim preje svoj namen. Skrajni čas je že, da se lotijo vsi pošteni življi dela za rešitev domovine svoje.
Ta izjava zedinjene opozicije je provzročila hudo polemiko med opozicijonalnimi in vladnimi časopisi. Da je napadel tudi Frankov organ zedinjene radi te izjave, razumi se že samo po sebi.
nilom prevrne ravno na akt strmečega zapisnikarja, in zdajci oglasi se jih sto : „Rakijašič nam kandidat ne bo!"
Dolgo so se prepirali o tem, komu naj položijo v roke osodo boljše bodočnosti. Slišal se je marsikateri dober svet, marsikatera modra beseda. 2e je pomolila luna svoje bledo lice skozi okno sloveče zbornice, toda Zabničanje še o kandidatovi osebi niso bili jedini. Pa saj tudi ni čudo, ker fin de sidcle je ob času volitve toliko učenih, modrih, izkušenih mož, toliko jeklenih značajev in absolutno narodnih junakov, da se je človeku težko za tega ali onega odločiti. Le v jednem so do neznatnih izjem vsi na čistem, namreč tega ne voliti, kar se izteše iz ka-pelanskega lesa.
Se je kašljucavo tožil za starim kandidatom g. Zakotnik, rotil in pridušal g. Vodnjak, vnemal in vplival učeni g. Ratinič, toda vse zaman, edinstvo se ni moglo doseči.
Pozno v noč pa prisopiha starosta žabniške inteligencije, g. Radopil Majač, mož, ki je prehodil marsikaj sveta in videl tuje šege, tuja ljudstva in že zre tretjo starost človeško. Ko izve, da njegovi plemeniti someščani še sedaj nimajo kandidata, oglasi se k besedi, katero mu g. načelnik z veseljem podeli, ker mu je čelo od skrbij neznosnih itak že potno. Cujmo, čujmo! razleže se po celi dvorani.
G. Majač pogladi si brke, pokaže s kazalcem na čelo in začne svoj govor pr emodri, ki slove tal o
Г
/t /r
?7\
Nam se zdi, da je omenjena izjava hudo zbodla i vladinovce, kakor tudi Frankovce, kajti ko bi zedinjena opozicija bila zares tako slaba, kakor protivni listi vsak dan zaporedoma trdijo, zakaj po tem toliko upitja in protivščine proti njej ? Vladini listi se seveda norčujejo s to izjavo, češ da ni vse nič res, kar trdijo zedinjeni in da se bode pokazalo pri volitvah, s katero stranko drži narod. Lahko je vla-dinemu listu tako pisati, ker bodo volitve večidel tekle zares tako, kakor bode vlada hotela, saj ima vso moč v svojih rokah in so že dosedanje priprave za volitve pokazale, kako se pri nas sploh misli o volitveni slobodi. Ali ta mažarski način pri volitvah pa vendar ne more trajati za vselej, otresli so se ga že na mnogih mestih na samem Ogerskem, pa se ga bodo otresli tudi Hrvati, čim jih prešine bolj verski in domoljubni duh.
Moramo omeniti, da omenjena izjava tudi пав ni popolnoma zadovoljila. Jedne prav važne točke ne najdemo v njej. O potrebi verskega preporoda v našem narodu in o verskem pokretu sploh ne omenja se niti z besedico. In vendar mora znati hrvatska opozicija, da je za preporod našega naroda ravno verski moment prevelike važnosti. Kdo je kriv, da je med večino današnjih naših poslancev toliko malomarnežev za narodni in gmotni napredek hrvatskega naroda? Ravno verska indiferentnost je to. In prav je imel „Obzor", da je ob svojem času hudo šibil oue katoliške poslance hrvatskega sabora, ki niso branili krščanstva, ko ga je poznati profesor Spevec tako grdo napadal, če tedaj „Obzor" piše proti takim pojavom, moral bi znati, da bode takih poslancev sedelo vedno več v hrvatskem saboru, če se ne bode opozicija ozirala na svojih sestankih na versko prepričanje, in če ne bode pri izbiranju kandidatov gledala, da so oni zares ne samo narodnjaki nego tudi dobri kristijani. Ko bi bil hrvatski narod v krščanskem smislu organiziran in probujen, kakor je zdaj že slovenski narod, verujte mi, da zgine v kratkem današnji zistem iz Hrvatske.
Računajmo malo. Hrvatska ima v deželnem zboru 88 poslancev. Od teh jih volijo mesta 9, vsi drugi pa spadajo na kmečke volilne kotare, le nekaj njih volijo tudi manja mesta s kmečkimi občinami. Recimo, da voliio mesta liberalno, moglo bi priti v sabor največ 15 liberalcev, vsi drugi tedaj 78 njih so zastopniki kmečkega ljudstva. Da je le to prebujeno, volilo bi može predložene od centralnega odbora, v katerem bi sedeli seveda zopet možje, katerim bi narod zaupal v vsakem pogledu. Hrvatski duhovniki so v ogromnej množini pošteni narodnjaki, ali sami ne morejo vsega storiti za verski in narodni preporod. Potrebujejo neobhodno posvetne inteligencije, in dokler se jih le ta ne oklene in ne dela ž njimi složno, ni mogoče misliti o kaki zmagi proti današnjemu zistemu. Mi v našem raiunu nismo ločili katolikov in starovercev, četudi poslednji drže v vsem z današnjimi mogotneži. Tudi njim je treba preporoda v verskem pogledu, a ko se pro-bude, bodo tudi oni dobri naši zavezniki, kar se je
„Izpraznil sera marsikateri bokal in še več litrov kapljice rujne, še predno nam je bil na čelu naš spoštovani Caplja (Zivio-klici), davno prej nego so Trebuhoviču izginile iz pogleda noge. Proučil sem veliko učenih knjig in kdo ne ve, da se dandanes ne da zaustaviti z nobeno silo struja znanosti, ki je v tem, da se klin izbija s klinom a kacenjamer z vinom ? (Burno odobravanje.) Bil sem ravno v Parizu, ko je bil izvoljen predsednikom republike nesrečni Carnot. To Vam je bilo ljudstvo besno in steklo, da je bilo groza, za to je nekdo volil Pa-steurja z opombo, da ozdravi steklo človeško družbo (Cujte, čujte!). Ni li to klin s klinom? (Zivio-klici.) In vprašam, izkušeni gospodarji, ni li dandanes vse polno oderuhov ? Pridimo temu v okom po devisi: klin s klinom, volimo enoglasno g. pl. Oderuhoviča, on je prava korenina, on sicer ni domačin, prišel je iz Hamburga, toda on je naš ! (Gromoviti živio-klici zaorijo po soparni dvorani, in ploskalo se je, da se je vse Kadilo. Zivio naš Nestor, naš govornik, živio pl. Oderuhovič! slišalo se je stokrat ponoviti.) Vse je veselo, le poredna luna nekako čudno skremži svoj obraz in se skrije za oblak. Zabničanom pa se je odvalilo toliko kamenja od srca, da menijo iz
njega načiniti novi trotoar.
♦
* *
• Cez tri dni bil je izbor. Brzojavna iiea naznanila je v belo Ljubljano: pl. Oderuhovič izvoljen jednoglasno.
pokazalo pri zadnjih volitvah v Dalmaciji. Verskega preporoda nam je treba tedaj, le ta nas more rešiti iz današnje naše bede. Le pravo versko prepričanje more narod osvestiti ter ga storiti pogumnejega in odločnejega v borbi tudi za gmotna dobra. Današnji naš verski indiferentizem pa more nas le še bolj pokopati. Veselilo bi nas, ko bi se začel tudi na Hrvatskem krščanski pokret, kakor ga opazujemo že skoraj v eelej Avstriji. Vodje hrvatske opozicije ne bi smeli ua noben način prepustiti tega vprašanja.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. marca.
Driavnozborske volitve. Včerajšnji dan ne moremo nikakor imenovati vesel za našo stvar, kajti zaznamovati nam je dva bridka udarca. Na Dunaju je propadel pri ožji volitvi krščansko-socijalni kandidat Dittrich, v goriškem veleposestvu pa zmagal laški liberalec dr. Verzegnassi proti dosedanjemu slovenskemu zastopniku grofu Coroniniju. Oba dogodka sta torej prav nevesela. Na zmago krščanskega socijalista Dittricha je sicer malokdo upal, kajti že pri glavni volitvi je dobil 184 glasov manj, kakor njegov nasprotnik Kareis. Ožje volitve se je udeležilo 9451 volilcev, ali blizu 500 več, kakor prvotne, torej je lahko »oditi, da sta napeli obe stranki vse moči do skrajnosti. Dopoludne se je vzdrževala protisemiteka stranka še na površju, tem huje so pa pritisnili židje popoludne in provzročili ta na pol pričakovani udarec. Izvoljen je tedaj s 4795 glasovi židovski kandidat Kareis. V prvem okraju pa itak ni nihče pričakoval drugačnega izida, kakor izvolitve treh liberalnih in jednega socijalno-političnega kandidata. Izvoljeni so znani korifeje Kopp, Noske, Wrabetz in Kronawetter z 900 glasovi večine. Delali so za izvolitev vsi združeni židovski liberalci in njihovi hlapci. V veleposestvu in obrtnih zbornicah so izvolili z malo izjemami dosedanje zastopnike in torej njihovo število z ozirom na razne politične stranke nima posebnega vpliva. Izmej ožjih volitev na Češkem je dosedaj znan vspeh samo iz Te-tschena, kjer je prodrl liberalec Fournier. Najbrže so socijalistični kandidatje propadli tudi drugje in se bodo zadovoljili s svojimi 14 možmi, ki so si jih priborili v peti skupini. Danes se završi volitev na vsi črti, le nižje-avetrijsko veleposestvo voli jutri in s tem bo dopolnjeno število 425, kolikor bode štel novi državni zbor.
Bodoča državnozborska večina. Cim bolj se bližamo koncu splošnih volitev za avstrijski državni zbor in čim bližje je 27. marec, ko se otvori novi parlament, tem marljiveje se pečajo razni politiki z vprašanjem, kakošna konstelacija se bo pokazala v novi zbornici. Kako je razmerje mej posamnimi strankami, se sodi vsaj površno lahko že sedaj, toda ne vć se pa, odkodi dobi grof Badeni potrebno večino, s katero mu bode mogoče tirati dalje državni voz. Z liberalci mu bo pač nemogoče dalje hoditi, ker ti so izgubili dobro tretjino vseskozi ljudskih mandatov, kajti kar so ui še ohranili, to jim je naklonila le milost nekaterih mest, trgovinskih zbornic in veleposestnikov. Poljaki in Mla-dočehi razpolagajo skoro z ravno takim številom, kakor poprej, le poljski klub ima v sebi nekoliko hujega črva, ker je izvoljenih nekaj neljubih gostov. Italijani bodo imeli skupno kakih 15 mandatov, od teh jih pripada jedna tretjina konservativcem. Italijanski klub bo najbrže tudi v novi zbornici samo dobra misel. Socijalnih demokratov se tudi še ni treba bati, preveč bodo znešeni z vseh vetrov. — Nemci, Poljaki, Cehi in iidje so zastopani v tej „dobri" dvanajstorici in je skoro popolno izključeno, da bi se mogli med seboj razumeti, ker bodo popolno brez voditeljev in ker načelo pri njih nima posebne veljave, kar sov zadnjih dneh opetovano pokazali. — Nadalje pečati se s tem vprašanjem bilo bi še prezgodaj; dovolj je torej, da se konšta-tuje, da so protiliberalne stranke kot zmagovalke prodrle iz sedanje volilne borbe. — To je veselo znamenje za našo bodočnost, ki nam bo do-vedla še lepših vspehov, ako se bodo te stranke s premišljenim, plodonosnim delom pokazale kot pozitivne, močne in delavne stranke.
Hazpuščena socijalistična organizacija. Notranje ministerstvo je z odlokom z dne 13. marca razpustilo „zvezo strokovnih društev avstrijskih železničarjev" in „zvezo uradnikov, pomoč-nih uradnikov in poduradnikov avstrijskih železnic", ker ste ti dve zvezi prestopili delokrog in zasledovali
namere, ki so nespojljive z državnimi interesi. Obe raspuščeni organizaciji ste bili osnovani na socijalnodemokratični podlagi in ste obsegali skoro vse avstrijske železniške služabnike. — „Zveza strokovnih društev avstrijskih železnic" je stara v taki obliki kaka Štiri leta in je štela v blizu 50 podružnicah nad 25 000 članov. Druga uradniška zveza pa obstoja že kakih deset let in ji pripada kakih sodo uradnikov. Vodstva razpuščenih zvez nameravajo ugovarjati pri državnem sodišča iu tadi v zbor-niči se bode neki ta zadeva ostro kritikovala.
Volitve v Italiji. Kakor pri nas, vršć se tudi v „blaženi" Italiji te dni splošne volitve za poslansko zbornico. Glavna borba se je pričela v ponedeljek in je dosedaj že izvoljenih blizu 400 poslancev. Razni listi• poročajo, da se vršć volitve precej mirneje, nego v letu 1895, vendar je pa že sedaj gotovo, da bo razpolagala vlada v novi zbornici z veliko večino. Izvoljenih je neki 297 vladnih pristašev, mej temi so vsi sedanji in mnogo bivših ministrov, 70 konstitucijonelnih opozicijonalcev, 17 radikaiuev in 16 socijalistov. Potrebno je 47 ožjih volitev, iz kakih 50 volilnih okrajev pa še ni znan vspeh volilne borbe. Mej izvoljenimi poslanci je tudi stari lisjak Crispi. Civallottijevi pristaši so prodrli vsi, Crispijevih pa je propadlo 15 in le šest jih pride v ožjo volitev z radikalci. Socijalni demokratje so si priborili nekaj novih sedežev, precej jih pa pride v ožjo volitev. Katoličani se splošno tudi letos ne udeležujejo volitve in torej vlada brez posebnih ovir „dela" javno mnenje, kakor se ji zljubi. Naj-gorje pa je to, da je velika večina prebivalstva dala se zapeljati Rudiniju in njegovim lakajem, akoravno je vedela, da je ravno Rudinijeva vlada kriva ne-številnih nezgod doma, posebno pa na afriških tleh. Ljudstvo je torej samo krivo, ako ga tirajo njegovi sebični voditelji v vedno večjo pogubo.
Krečansko vprašanje. Od minule nedelje sem je blokiran otok Kreta. To je prvi odločilen korak, ki so ga storile velevlasti, da bi prisilile Grke, da ostavijo otok za vselej, potem pa tudi Krečane, da se udajo zahtevam Evrope in se zadovolć z avtonomijo. Drugi korak je, kakor je splošno znano, blokada Pireja in ostalih grških pristanišč. V to so dovolile sedaj že vse velevlasti in tudi angleški lord Salisbury se je po daljšem obotavljanju odločil, da se pridruži evropskemu koncertu. Konečno se pečajo evropske velevlasti tudi 2e s tretjim vprašanjem glede pacifikacije Krete; toda tu še ni nikake jasnosti, ker se vršć še pogajanja mej raznimi kabineti. — Kako dolgo se bode mogla Kreta s pomočjo Grkov ustavljati pritisku, je nemogoče presoditi, ker se ne ve, kako so preskrbljeni z živežem in drugimi potrebščinami. — Turčija se še vedno pridno pripravlja na eventuelno grško-turško vojsko, ki je po mnenju nekaterih politikov neizogibna. Reda mej turškimi vojaki ni prav nobenega in prav pogosto se pripeti, da nimajo niti potrebnega živeža. Ako se jim tako godi v mirnem času, kaj bode ž njimi še le v voj-skinem času. Ako ne priskočijo Turčiji na pomoč druge velevlasti, kar pa ni verojetuo, potem bo slaba predla turškemu sultanu.
Slovstvo.
Glavna skupščina društva sv. Jeronima.
Iz Zagreba, 17. marca.
Dne 4. marca dopoludne se je vršila 30. redna letna skupščina za prosveto priprostega ljudstva tako zaslužnega društva sv. Jeronima v prisotnosti velikega števila odličnih Članov. Skupščino je otvoril predsednik društva veleč. gosp. kanonik dr. Feliks Suk, ki je izročil članom pozdrav in blagoslov pre-vzvišenega nadškofa Posiloviča, kateri je daroval društvu 200 gl. Zihvalil se je v imenu odbora nadškofu, kakor tudi vsem drugim dobrotnikom za darove ter članom, katere je dovedla na skupščino ljubezen in interes za napredek in delovanje tega društva. Omenja, kako društvo vedno napreduje, da se je pomnožilo premoženje, pa tudi število članov, ali da pri vsem tem društvo vender le še ni na oni stopinji, na kateri bi moralo biti. — Obstanek društva je seveda zagotovljen, ali število članov je vender le še premalo, pa je prva naloga poverjenikov in potem vseh prijateljev tega društva, posebno duhovnikov iu učiteljev celokupne domovine, da čim vtč članov zberejo med kmeti in obrtniki.
Potem je prečital tajnik dr. Jambrekovič poročilo o delovanja odbora tekom preteklega leta. Poročilo naglaša, da število članov sicer počasi rabte, ali vender napreduje ter se je od leta 1895 pomno-
žilo za 1564, kar je posebna zasluga društvenih poverjenikov.
Društvo šteje sedaj 615 dosmrtnih in 13.443 rednih članov. Od društvenih knjig je izdanih: koledar .Danica" v 44.000 iztisih, za 2000 več nego predprošlega leta; „Život" gospodina našega Isusa Krieta" od dr. I. Stadlera; pripovedko „Vračarica Klara" od I. Lepuš ća in „Stitite životinju" od L. Laszowskega i A. Hoffmanna. Za knjige ве je potrošilo 13.857 gld. 22 kr.
Preč. g. Ivan Pliverić ju izrazil željo, da društvo izdaje več knjig religijoznega sodržaja in tnmu je društvo tudi udovoljilo, ko je izdalo lani I., a to leto II. zvezek „Života našega gospodina Isusa Krista", ki ga je priredil presvetli gospod nadškof vrhboeanski dr. Jos. Stadler brez vsakega honorara, ter mu je društvo izreklo za to svojo toplo tahvalo-ter zaželelo, da ga Bog v njegovi teški bolezni okrepi in obvaruje na korist društva in poverjene ms zemlje Bosne.
Društvo je vsprejelo pretečenega leta več znamenitih darov in zapisov, a od deželne vlade podpore v iznosu od 1000 gl. Skcf Strossmayer je podaril kakor vsako leto dar od 100 gld., da ee podeli nekaj društvenih knjig med narod. Med mnogimi legati sta velika dva, namreč : ranjkega trgovca Babiča v iznosu od 5000 gld. in od ranjkega kanonika Fetaerja 400 gld. Jeden neimenovan kanonik je zapustil društvu 307 gl., a župnik Štefan Grgin-čević je osnoval dve zakladi, jedno v iznosu od 1000 gl., drugo pa v iznosu od 700 gl. v to svrho, da se od obresti prve zaklade naplačujejo spisatelji, ki pišejo v društvene knjige, iz druge pa vpisujejo vsako leto novi člani v društvo.
Pa tudi še nekoliko manjih Iegatov po 100 in 50 goldinarjev ee je darovalo društvu večidelj v to svrho, da se od obresti upisujejo novi članovi. To je vrlo lep pojav med hrvatskimi rodoljubi, da se tako mnogobrojno vgpko leto spominjajo sv. jeronimskega društva. S tem se množe ne samo članovi društva s podporo bogatejih, nego se skrbi tudi za pisateljske nagrade. Kaj takega ne opazujemo pri družbi sv. Mohorja, ali bi bilo prav koristno, ko bi se slovenski rodoljubi hoteli spominjati tudi nje na tak način. Posebno bi bilo dobro, da družba dobi več dosmrtnih članov, ker se tako pomnožuje njen kapital in zagotavlja njen obstanek. Bog daj, da bi se našlo tudi med Slovenci toliko dobrotnikov za družbo sv. Mohorja, kakoršnih ima vsako leto društvo sv. Jeronima 1
Poročilo blagajnika dr. Jurja Dočkala izkazuje dohodka 25.849 gold. v gotovem, 49.330 gold. v renti, a nasproti temu stroški 58.849 gold. v gotovem in 5900 v renti. Odbijejo li se stroški od dohodkov, preostaje presežka v renti 43.430 gold. Društveno premoženje izkazujejo aktiva v iznosu 91.890 gold. v gotovini in 43.430 gold. v renti, dočim pasiva nima. Vsega premoženja ima društvo 135.321 gld.
Imetek društvenih zaklad pokazuje pa sledeče stanje: zaklada za nagrado pisateljev 14.291 gold. Dušana Kotura 5264 gold. ; Tomaža Gajdeka 3878 gold.; Antona Jakića 689 gold.; Frančiška Huszara S70 gold.; Ivana Truskega 717 gold.; Antona Te-tzerja 455 gold. Vse zaklade iznosijo vkup s spisa-teljskimi 101.418 gold.
Tudi v tem pogledu so Hrvati nadkrilili Slovence. Takih zaklad nima društvo sv. Mohorja, nego se morajo pisateljske nagrade pokrivati od rednih dohodkov društva samega. Kako plemenito delo bi storili oni premožni Slovenci, ki bi posnemali Hrvate v takem dejanskem domoljubju. Društvo sv. Mohorja se zares ponaša z ogromnim številom svojih članov, a kako ponosno bi moglo biti še po tem, Jco bi imelo kaj takih zaklad, kakor jih je stvorilo plemenito rodoljubje hrvatsko. Gledajmo, da jih v tem posnemamo 1
Ves stari odbor je bil izvoljen per acclamati-onem tudi za tekoče leto in po tem skupščina sklenjena.
Dnevne novice.
V Lj u bijani, 23. marca.
(.Narodovi" računi volilcev v Ljubljani.) V it. 64 .Narod" pravi, da število tistih, ki so pri tej volitvi odpadli od .Narodove" etranke, znaša felizo sto glasov, o klerikalni stranki pa piše, da iteje v Ljubljani okrog 450 volilcev, ki so vsikdar na mestu, kader naj se d& brca narodni napredni stranki. Torej bi po tem računu gosp. Vencajz dobil
540 glasov, kakor jih je toliko v resnici dobil. — V št. 65 pa „Narod" zopet piše, da je bilo 70 do 80 Nemcev glasovalo za Vencajz». Po tem .Narodovem" računu bi bil torej moral dobiti blizo do 620 glasov, ker pa teh ni dobil, je popolno jasno iz .Naroda" samega, da laže ter skuša oprati sramoto, da je .Narodov" kandidat zmagal le s pomočjo Nemcev, kar Nemci po svojih listih naravnost po-vdarjajo in na podlagi svojih, za Kušarja oddanih glasov tudi zahtevajo, da se mora poslanec prestolnice slovenske ozirati pri svojem državnozborskem delovanju tudi na — Nemce. — „Narod" torej računa, kakor mu kaže, brez ozira, da ne govori resnice, vkljub temu pa v isti sapi nam očita laž.
(Občinski svet ljubljanski) pečal se je v si-nočni izredni seji z oddajo poslopja za elektrarno, strešne konstrukcije pri tem poslopju in polaganja kabljev. S ji je predsedoval podžupan dr. vit. Blei-wdis, ker je bil župan pri komisiji za vrhniško železnico. — O točki dnevnega reda poroča odbornik H r a s k y. Vsled razpisi konkurenčne obravnave je došlo magistratu več ponudeb Najbolj ozira vredni ste ponudbi kranjske stavbinske družbe in Filipa Supančiča, ker se raztezati na vsa imenovaua dela. Zahteva prve tvrdke za vsa dela znaša 61 800 gld., druge pa 53.000 gld., vender pa je prva ponudba z ozirom na zgradbo poslopja za nekaj stotakov ugodneja, kakor pa druga, glede polaganja kabljev pa je Supančič skoro za 100 odstotkov ceneji, kakor stavb, družba. Ker pa zahteva drugi ponudnik, da se določeni rok 2 mesecev raztegne na tri in bi mestna občina tej zahtevi nikakor ne mogla ugoditi, se sklene, da mestni magistrat vnovič pojasni ponudniku to zadevo, katere ugodna rešitev bi koristila njemu, kakor tudi mestni občini. Ko bi se pa vkljub temu ne hotel udati, se poverijo prva tri dela, namreč zgradba poslopja, vzidanje kotlov in zgradba dimnika prvi ponudnici pod jednakimi pogoji, polaganje kabljev pa Fil. Supančiču. Naprava fundamentov za stroje se poveri dunajski tvrdki Pij Amann, strešna konstrukcija pri poslopju pa domači tvrdki Avg. Zabkarju kot najcenejšemu ponudniku, ki se je v ponudbi zavezal, da je pripravljen plačati za vsak dan 25 gld. globe, ko bi ne dovršil dela v določenem času. — Vsi ti nasveti odsekovi so se odobrili brez spremembe in je nato podžupan zaključil sejo.
(Razpust društev.) C. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani je glasom ukaza z dne 18. marca 1897, navedena društva, ki že dalje časa ne kažejo prav nobene delavnosti, razpustilo na podstavi § 24 društvenega zakona z dne 15. novembra 1867, št. 134 drž. zak., ker ni več pogojev njih pravnega obstanka: 1. „Slovenija", društvo za brambo narodnih pravic, 2. Narodno društvo, 3. Slovensko društvo za umno čebelarstvo, 4. Narodno bralno društvo za kar-lovsko predmestje, 5. Strokovno društvo za lesne delavce v Ljubljani, 6. Schlaraffija, 7. Prvi ljubljanski citrarski klub, 8. Tehnično društvo za Kranjsko, 9. Društvo za zidanje Srca Jezusovega cerkve, 10. Društvo za napravo zvonov za Srca Jezusovega cerkev. — Dalje je z odlokom t dne 15. t. m., razpustilo v zmislu § 24 društv. zak. z dnć 15. novembra 1867, štev. 134 drž. zak., podružnico v Sent Petru, ter podružnici v Ljubljani „Strokovnega društva prometnih služabnikov Avstrije na Dunaju", ker z razpustom glavnega društva ni več pogojev njih pravnega obstanka.
(V Spodnjo Idrijo) na pristavo so se dne 18. t. m. naselile usmiljenke. Sv. Jožefa dan je preč. g. P. Haidrich ob asistenci domačega g. župnika in g. Frana Onušiča iz Idrije blagoslovil poslopje in na novo napravljeno kapelico brezmadežnega spočetja. Ljudstva se je zbralo prav veliko. Iz Idrije je prišlo več gospode. Po dokončanem blagoslovljenju in opravljeni sv. maši je preč. g. P. Haidrich imel tudi elavnosti primeren govor. Razjasnil je pomen bolnišnic, omenjal velikodušno delovanje usmiljenih sestra; povedal tudi, kako dobro delo je storila ona, ki je toliko darovala v čast Božjo in bližnjemu v pomoč. Človek obrača, Bog pa obrne. Resnica tega pregovora se je sv. Jožefa dan sijajno pokazala na prietavi. Bilo je dne 5. avgusta 1895 leta, ko so prišli na to pristavo iz Ljubljane dr. Tavčar dr. Ferjančič in dr. Majaron. Prišli so hladit jezo in razlivat žolč, ker so jih bili zapodili is Starega Trga. Udrihali so na vso moč po duhovnih, norčevali se iz vsega. Minulo ni še dve leti od tega in že je blagoslovil katoliški duhovnik ta prostor, kateri je. lastnina usmiljenih sestra. Kaj so si neki mislili sv. Jožefa dan oni, ki so preje vpili „živio* doktorjem
iz Ljubljane. Tudi idrijski g. župan bi bil sedaj zadovoljen, če bi mu vsmiljenke vzele mestne ubožce brezplačno ali pa vsaj za nizko ceno. Ko je šlo pa zato, da bi dal tista dva tisočaka, katera je darovala za pristavo kraajska hranilnica, je pa proti volji in želji darovalčevi blagovolil odkloniti prošnjo.
(Iz Kazelj.) Duhovnik tržaške škofije g. Andrej P a v 1 i n i č je nevarno zbolel. Priporoča se vsem znancem in prijateljem v večkratni „memento" ia molitev.
(Dobava podkev za govejo živino in podkov-
nih žebljev.) 0. kr. trgovsko ministerstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši vsled odredbe srbskega vojnega ministerstva, dne 6. aprila t. 1. v pisarni materijalijskega uprav-ništva Morava-divizije v NiSu (trdnjava) javna ust-mena licitacija radi dobave 50.000 podkev za govejo živino in 1.000.000 podkovnih žebljev.
(Dobava neugašeuega apna.) C. kr. trgovsko ministerbtvo je trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani obvestilo, da se vrši dne 7. aprila t. 1. v pisarni trdnjavekega poveljstva v Belem gradu ust-mena licitacija radi dobave 20—30.000 kg. neuga-šenega vapna.
(Ponudbeni razpis.) G. in kr. konzulstvo v Belemgradu je c. kr. trgovsko ministerstvo obvestilo, da se dne 20. marcija t. I. pri ravnateljstvu inženirskega arzenala v Cupriji vrši javna ustmena licitacija za dobavo več tisoč vijakov, kovanih žreb-ljev, tesarskih svinčnikov itd., dalje več tisoč kilogramov firneža, železa in šin itd. Ponudbeni razpis se lahko pogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Društva.
(Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji) je imela 21. t. m. izredni občni zbor, ker na prvem ni prišlo do popolnega spora-zumljenja. Volilo se je načelstvo in nadzorstvo. Izvoljeni so bili v načelstvo gg.: Ivau Gruden, predsednikom, malone soglasno, Matej Smuk z večino glasov predsednikovim namestnikom, in prav tako z večino glasov odborniki Valentin Lapajne, Fr. Na-gode, Iv. Turk, Fr. Goli in Ivan Vogelnik. V manjšini so ostali gg. vit. K. Premerstein, protikandidat Smukov, Jos. Sepetavec, župan Drag. Lapajne, Peter Vidmar, poštar V. Helmich iu Ignacij Brenčič. V nadzorstvo so prišli gg.: Ivan.Pavšič skoro soglasno, Valentin Treven in Ivan Zazula. V manjšini sta ostala gg. notar Kolšek in paznik Oblak.
Telegrami.
Trst, 22. marca. V današnji občinski seji je bila volitev svetnika Nabergoja brez motivacije z vsemi laškimi glasovi uničena. Slovenski svetnik Ivan G o r i u p je proti temu p r o s v e d o-val. Vladni zastopnik je bil Odsoten. Slovenski svetniki so prosili brzojavno avdijence pri c e-s ar j u.
Poreč, 23. marca. Istersko veleposestvo je izvolilo dr. Gambinija svojim zastopnikom v državnem zboru.
G-orioa, 23. marca. Pri državnozborski volitvi v veleposestvu je bil izvoljen dr. Verzegnassi.
Dunaj, 23. marca. Presvetli cesar je vsprejel včeraj dopoludne v avdijenciji avst,-ogerskega poslanika v Petrogradu, princa Lichtensteina, popoludne pa ministra Kallaya v daljši zasebni avdijenci.
Dunaj, 23. marca. Pri včerajšnji ožji volitvi v notr. mestu se je oddalo nekako 200 glasov več kakor v soboto. Izvoljeni so bili trije liberalci Kopp, Noske in Wrabetz in socijalni politik Kronawetter z nekako 900 glasov večine. V Leopoldovem mestu je bilo oddanih 9461 glasov, toraj 500 glasov več kakor pri glavni volitvi. Izvoljen je liberalec Kareis s 4796 glasovi, toraj z večino 140 glasov.
Gradeo, 23. marca. Trgovinska zbornica v Gradcu je izvolila z 29 od 37 glasov Ferdinand Ludwiga, ona v Ljubnem pa Kupel-wieserja s 16 glasovi državnim poslancem.
Lino, 23. marca. Iz skupine veleposestva so bili izvoljeni konservativni kandidatje grof Falkenhayn, baron Haydn in opat Baum-gartner.
Levov, 23. maroa. Pri volitvi poslancev iz skupine veleposestva je bilo izvoljenih soglasno vseh 20 priporočenih kandidatov poljskega odbora.
marca. Vojni minister je Pollavieja, vrniti se v do-bode namestoval general
Madrid, 23
dovolil generalu movino, in ga Primo Divera.
Dogodki na Kreti.
Rim. 23. marca. Položaj na vzhodu je še vedno negotov in nevaren. Ne ve se, če bo imela blokada kak vspeh. Na Kreti se še vedno nadaljuje klanje. Vsak trenutek se lahko začne vojska.
Carigrad, 23. marca. Dva ruska pomorska častnika, vračajoča se iz Pere, so neki napadli Grki ter ju rešili iz njih rok avstro-ogerski častniki.
Carigrad, 23. marca. Izseljenim Armencem so dovolile velevlasti zadnji dvamesečni rok za vrnitev v domovino.
Atene, 23. marca. Euski poslanik je bil včeraj dalje časa pri kralju v avdijenci. Za njim je pozval kralj k sebi ministerskega predsednika Delyannisa. Vlada je odredila popis vseh meščanov, ki so dopolnili 32. leto, katerim namerava izročiti v varstvo glavno mesto.
Kaneja, 23. marca. Admirali so naznanili blokado Grški in Turčiji. Meje blokade so med 23° 24' in 26° 30' meridijanom Greenwich vzhodne dolžine, in 35° 48' ter 34° 45' severne širine. Blokada bo veljala za vse ladije z grško zastavo.
Hennebergova svila
— pristna le, ako se naroči neposredno od moje tovarne — črna, bela in barvena, od 35 kr. do gld. 14'66 meter, — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (okoli 240 raznih kakovosti in 2000 raznih boj, vzorcev itd.) poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
25 (o. in kr. dvorni zalagatelj) ▼ Curlhu. 8-2 1
IJmrii bo:
18.	marca. Einst Kozjek, uradnikov sin, 10 let, Kolodvorske ulice 34, meningitis bacilaris.
19.	marca. Marija Žagar, delavca hči, 2 dni, Vodmat 4-5, asphyxie. — Vida Sekula, trgovskega pomočnika hči, 61/« leta, Breg 20, meningitis basilaris. — Rozalija Letnar, tesarjev» hči, VI, meseca, Marije Terezije cesta 6, meningitis basilaris.
20.	marca. Elizabeta Jevc, posestnika žena, 70 let, Opekarska oesta 8, ostarelost.
21.	marca. Feliks Zupančič, krojača sin, 4 mesece, Hra-deckega Vas 30, božjast. — Albert Flassig, puskarja sin, 1 mesec, Domobranska cesta 6, dušljivi kašelj.
V deželni bolnišnici:
14. marca. Karol Božič, sprevodnika sin, 17 mesecev, davica. — Jožefa Volč, pastarica, 18 let, kap.
16. marca. Marij» Debevc, kovača vdova, 43 let, jetika.
19.	marca. Jernej Medvešek, delavec, 60 let, emphyeema pulm.
20.	marca.
19. marca, cephalus chron.
Ivan Hafner, delaveo, 30 let, sepsis. V otroški bolnišnioi: Marija Kramžar, rudarja hči, 2 leti, hjdro-
Meteorologidno porodilo.
S	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	«■9 . •g S a ij S >
22	9. zvečer	739-6	9-5	sr. jvzb.	jasno	
23	7. zjutraj 2. popol.	738 0 735 2	5 1 164	sr. svzh. pr.m. jzah.	oblačno skoro oblč.	0-0
malom.
Srednja včerajšnja temperatura 9 9°, za 51° nad nor-
Zahvala.
Vsem tistim p. d. gospodom volilcem, ki so pri državnozborski volitvi za-rae glasovali ali sploh za našo stranko delovali, izrekam svojo srčno zahvalo.
Dr. Juro Hrašovcc,
odvetnik v Celju.
Posestvo na prodaj!
v Štepanjl Vasi pri Ljubljani se prostovoljno prodi poaeatvo, ki meri 11 oralov 178Q sežnjev. Poslopja so v dobrem stanu. Cena 7000 gld.
Več se izve pri upravništvu .Slovenca". 210 3—3
Herbabny-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 26 let z največjim uspehom rabljeni, prani «trup raztaplja ■les, upokojuje kaielj, pomanjiuje pftt, daje »lazt do Jedi, pospeiuje prebavljanje in redllnost, telo Јаб1 in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko «i prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenj« kostij.
Cena stekleniel je 1 fld. 25 kr., po poŠti 20 kr. več 113 8	za zavijanje.	668 20—19
fiilSCrfUT
K?"
t-1 RP
rke 3skvnrilnf Svarimo pred po-naredbami, ki «e 1pojavljaio pod jednakimi ali podobni uimi ime li, a so vendar posvoji »' sestavi ln svojem učinku po-gi polnoma različne od našega origi-. ... ,,	gl nalnega 26 let obstoječega pod-
Vtijj'l'ius hrrbabny wiEPt^ fosfornasto kislega apneno-telesnega sirup«. Zahteva naj te torej vselej Izredno Herbabny-Jev apneno- ieleznl sirup. Pasi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena	aa
vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nlijo oeno, niti % druzlml pretvezami, da bi kupili kako ponaredbel
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII/l, Kaiserstrasse 73 in 75.
Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah.
odpravi v 7 dneh popolnoma 152 24-7 I
dr. ChristolT-a izbornl, neškodljivi
Ambra-creme
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani.
Uradne lin trgovske
g firmo priporoča
KAT. TISKABMI
v Ljubljani.
Zgradba novih zvonikov v Moravčah
oddala se bo dn6 7. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne po zmanj-ievalni dražbi. Podjetnikom je vložiti 10% vadijum.
Troški (brez materijala in vožnje) so proračunjeni:
Zidarsko delo..................4032	gld.	99 kr.
Kamnoseško delo................923	„	80	„
Tesarsko delo..................785	„	18. „
Kleparsko delo.........3172	„	89	.
Škrljarsko delo........124	„	02	и
Podobarsko delo................74	„	—	*
Mizarsko delo..................330	„	20	„
Ključavničarsko delo.......174	„	— „
Steklarsko delo................33	„	19	„
Pleskarsko delo (Anstreicher)....	79	„	26	„
Železje..................750	.	— .
Sknpaj . . 10850 gld. 55 kr.
Načrti in proračuni so na razpolago v moravškem župnišču.
Moravče, dne 24. marca 1897.
224 3-i	Stavbeni odbor.
St. 9159.
Razglas.
219 3-1
Občinski 8V& ljubljanski ie dovolil tudi za letos 300 gld. v ta namen, da mestni magistrat pošlje primerno število nbožnih škrufo-loznih otrok v morske kopelji v Gradeži.
Magistrat to oznani» s pristavkom, da je prošnje za podpore v omenjeno svrho izročiti mu do 30. aprila letos in v njib posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Tržiča (Monfalcone), ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom.
Pri podelitvi teh podpor ozirati se bode magistratu v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnć 17. marca 1897.
Št. 126.
Razglas.
176 3-3
Od sindikata nemško-viteškega reda kot zapuščinske oblasti
naroča se "era onim upnikom ki imajo do zapuščino po dnč 1. marca 1897 v Črnomlju na Kranjskem brez oporoke zamrlem gosp. Franc Munda, duhovniku u. r. balaje v Avstriji, župnem upravitelju v Črnomlju, staviti kake terjatve, da te terjatve
dnć 5. aprila 1897 dopoldne ob lO. uri
pri podpisanem sindikatu (Wien I., Singerstrasse 47) ali pa pri od tega delegiranem oskrbništvu n. v. r. komende v Metliki pismeno naznanijo iu izkažeio. ker sicer ne bi mogli iz zapuščine, Če bi se žnjo naznanjene terjatve poplačale, če De bi bile zastavnopravno zavarovane, ničesar terjati.
Sindikat n. v. r. na Dunaju,
due 2. marca 1897.
(L. S.)
Moric pl. Weittenhiller,
balajni svetnik.
Dunajska borza.
Dn6 23. maroa.
8kapni državni dolg v notah.....
Skopni dr lavni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4 %......
Avstrijska kronrha renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. . . . ; .
London vista ...........
Nemški drt. bankovci za 100 m. nem. drl. velj.
10 mark............
10 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
O. kr. cekini...........
ICO gld. 50 kr.	
100 ,	50 .
122 .	35 .
100 .	10 .
121 .	80 .
99 .	
945 .	— ,
356 ,	25 .
119 .	70 .
58 .	70 .
11 .	74 ,
9 „	52'/,
45 .	05 „
6 J	65 .
Dn6 22. maroa.
4% driavne srečke 1. 1864, 250 gld. . . 5« državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.bankei % Prijoritetne obveznice driavne železnice . . n	, južne ielezniee 3% ,
,	„ južne železnice b% .
■	, dolenjskih železnic 4*
152 gld.		-	kr.
154		-	
188		50	
99		10	
140		75	
127		—	
107		60	
112	r	50	
99		25	11
99		80	
225		—	
174		—	
127		20	
99	Ћ	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........199	gld. 50	k'.
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	146	„	—	.
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	80	,	—	,
Rudolfove srečke, 10 gld..............27	.	50	,
Salmove srečke, 40 gld................69	„	50	.
St. Genćis srečke, 40 gld.............73	.	50	.
Waldsteinove srečke, 20 gld......57	.	—	.
Ljubljanske srečke.........21	,	75	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	152	.	25	.
Akcije Ferdinandovesev. železn., lOOOgl.st.v.	3400	.	—	.
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	388	.	—	»
Akcije južne žcleznice, 200 gld. sr. . . .	84	.	25	.
Dunajskih lokal, železnic delniška druiba .	159	.	-	.
Montanska družba avstr. plan..........80	,	95	.
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	157	s	—	„
Papirnih rubljev 100 ........ 126	.	75	. .
•T Nakup ln prodaja X8 riaktvrstnlb driavnlh papirjev, sredk, denarjev itd. tavarovanje z» zgube pri irebanjlh, pri izžrcbaaja
najmanjšega dobitka. K s i a n t n a izvršitev naro6U na boni.
Menjarnična delniška druiba
„M E It C u
«oKziili it. 10 Dunaj, liriahilfaritruii 74 B
t*
Pojasnila-£S v vseh lespedarzklh in (biantalk stvareh,
potem o kuram h vrednostih vseh it»ekalaof|skih vrednostih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega «brestovanja pri popolni varnosti твГ naloženih glavnic, Ц