Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: * Za celo leto predplačan 15 gld., la pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedec mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le.a G gld., za Četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejcma upravnlStvo in ekspedlrlja v ,,Katol. Tiskarni*' Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Hemenlških nllrah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telefdn-Stev. 7 4. ^tev. 40. V Ljubljani, v soboto 19. februvarija 1898. Letnilv XXVI. Arircsiii načrt. V nastopnem objavljamo načrt za adreso na cesarja, kakor ga je sklenil klub poslancev kato-tiške narodne stranko v deželnem zboru kranjskem in kakoršnega je poslanec dr. Žitnik kot poročevalec izročil adresnemu odseku, ter dostavljamo za danes, da vstraja na temeljnih točkah to a d rese klub katoliško-narodni h poslancev, naj je ta načrt podlaga predlogu večine ali pa votum manjšino. Načrt slove : Pet desetletij letos mineva, odkar Vaše Veličanstvo z močno roko, veliko požrtvovalnostjo, plemenitim samozatajevanjem, moralnim pogumom in očetovsko ljubeznijo v resnih in nevarnih časih skrbno čuva in modro vlada veliko državo različnih narodov. Ta izredni dogodek, ki se sedaj v teku zadnjih štirih sto let prvič ponavlja v zgodovini preslavne Habsburške vladarske hiše, prešinja z velikim veseljem vso narode širne države. Vse krorovrie, "si naridi tekmujejo, da svojemu vladarju, svojemu skupnemu dobrotlji-vemu očetu v dobrodelnih napravah in iskrenih besedah tem povodom izrazijo čustva hvaležnosti, neomahljive udanosti in neomejene ljubezni. Pri tem rodoljubnem in lojalnem tekmovanju pa kranjska dežela ne zaostaja za drugimi deželami in kraljestvi. Seststoletna zgodovina spri-čuje, da kranjsko prebivalstvo ni nikdar prelomilo prisege preslavni Habsburški vladarski hiši in se nikdar ni majala njegova zvestoba. Kot junaki so kranjski sinovi na neštetih bojiščih prelivali svojo kri za vladarja in dom. To neomahljivo zvestobo in udanost Vašemu Veličanstvu in presvitli cesarski rodovini ob tej izredni priliki slovesno ponavlja in prisega verno udani kranjski deželni zbor kot zakoniti zastopnik vojvodine kranjske v imenu vsega prebivalstva ter so preudano zahvaljuje neizmerni milosti in blagonaklonjenosti Vašega Veličanstva za brezštevilne dobrote, s katerimi je cesarska velikodušnost lajšala bedo in zdravila rane naše drage domovine ter vedno ožje spajala vez ljubezni med vladarjem in ljudstvom. V zadnjih petdesetih letih se je v Avstriji v velikanski meri razvilo politično, gospodarsko in socijalno življenje, za kar se moramo v prvi vrsti zahvaliti neutrudni skrbi Vašega Veličanstva za duševni in gmotni blagor vseh državljanov. Vašega Veličanstva najplemenitejša težnja in vzvišena želja je bila vedno, da se po času primernih napravah in potrebnih preosnovah skupna država prenavlja in pomlaja, da se na podlagi, prave prostosti, na podlagi popolne jednakopravnosti vseh narodov v državi in jednakosti vseh državljanov pred zakonom ter sodelovanjem ljudskih zastopnikov pri zakonodajstvu povzdigne domovina do svetovne slave in mix;i ter postane nerazrušna stavba v viharjih časa in prostorna hiša za vso rodove različnih narodov, ki so že stoletja združeni pod žezlom preslavnih očetov Vašega Veličanstva. Pomneč ta vzvišena načela, katera jo Vaše Veličanstvo modro in velikodušno ustvarilo kot podlago normalnemu razvoju ustavnega življenja v državi, od srca obžalujemo, da so v zadnjem času do vrhunca vsplamteli narodni boji; odločno obsojamo zadnje nečuveno prizore v poslanski zbornici, ki so preprečili redno delovanje državnega zbora, škodili ugledu države ter posredno pospeševali namere razdirajo č i h ž i v 1 j e v. Iskreno želimo, da vsi krogi čujejo in poslu- šajo Vašega Veličanstva očetovski klic: »Viribus unitis !«; da se poležejo viharji, doseže pravična sprava med narodi na podlagi popolne jednakopravnosti in avtonomije narodov. Želimo, da se prej ko mogoče zopet prične redno dclovanjo državnega zbora, nagodba z Ogersko sklone ustavnim potom, kakor ustreza upravičenim zahtevam in potrebam našo državno polovice in skupno države, in da ljudski zastopniki v državnem zboru v soglasju z intencijami Vašega Veličanstva stvarno in brez izgube časa vspešno rešujejo velevažne naloge in mnoga pereča vprašanja ter pospešujejo razvoj javnega življenja v verskem, kulturnem, s o c i j a 1n e m in gospodarskem oziru na krščanski podlagi. — V prvi vrsti potrebujejo pomoči in zakonitega varstva v smislu zdrave krščanske socijalne relorme v okviru obstoječega družabnega reda e m i n c r. t r. o produktivni stanovi, za katere je vedno zavzelo Vaše Veličanstvo. Žalostna prikazen gospodarskega propada kmečkega, obrtnega in delavskega stanu v posameznih deželah je vedno rastoče izseljevanje. V največji nevarnosti je obstanek kmečkega stanu, ki tvori veliko večino avstrijskega prebivalstva ter jo najtrdnejša podlaga državnemu rodu. Zato se trdno nadejamo, da se bode brez odloga nadaljevala akcija, ki meri na zadružno organizacijo v povzdigo kmetijske produkcije. Obrtni stan, ki jo važen (aktor v socijal-nem in gospodarskem življenju, hira in propada vsled novih produkcijskih razmer. Da se vzdrži v trdem boju za obstanek, jc nujno potrebna revi- LISTEK. Vseučilišče v deveti deželi. Denn Brutus ist ein ehrenwerther Mann, Das sind sie alle, alle ehrenwerth. Shakspere: Julius Caesar III. 2. V deveti deželi potrebovali so vseučilišče. Zbrali so se starešine v posvet in govorili o nujni potrebi vseučilišča. Povzdignil je svoj glas tudi prejasni starešina Pevec ter govoril tako-le : Slavno starešinstvo! Potreba vseučilišča v našej deželi je povso jasna, pozdravljam torej to misel kar najtopleje. Užc davno so modri možje v našej deželi premišljevali to stvar, toda prišli so do prepričanja, da se ne da izvesti ta misel. Pa, potreba vseučilišča v našej deželi jc povse jasna, in pozdravljam to misel kar najtopleje. Ako znabiti kedo misli, da devetodeželski jezik še ni toliko razvit, da bi se v njem lahko učile vso vede, moral bi mu jaz pritrditi, toda ker je potreba vseučilišča v našej deželi fpovse jasna, pozdravljam to misel kar najtopleje. Res je, in popolnoma se strinjam z mnenjem gospoda predgovornika, da je velika prednost, ako dijak lahko dovrši svoje nauke v domovini. Toda prezreti no smemo, da dobivajo naši visoko-šolci štipendije le na ptujih vseučiliščih in samo tam. Od česa naj potem živijo doma ? To je neka temna stran tega vprašanja, ki seveda ne more zatemniti svitlih njegovih stranij, kajti potreba vseučilišča v našej deželi je povse jasna. Tudi, ako jemljemo ozir na število prebivalstva naše dežele, ne moremo reči, da teoretiško upravičuje ustanovitev vseučilišča baš pri nas. V praksi pa je stvar taka, da je potreba vseučilišča v našej deželi povse jasna. Ako nadalje pomislimo, da imamo sicer knjižnico, da pa ta po mojem mnenji takim zahtevam, kakoršne bi stavilo nanjo vseučilišče, nikakor ne odgovarja, potem smo prepričani, da moramo ustanoviti vseučilišče. Saj bode potem prisiljena knjižnica k razširjenju in potreba vseučilišča v našej deželi je povsem jasna. Tudi naša revna dežela nima za tako ustanovitev dosti denarja, no, pa tu bodo, ker jo potreba ustanovitve vseučilišča v našej deželi povse jasna, že pomagati morala visoka vlada. Nikari ne mislite, gospoda moja, da jaz pripovedujem vse to, ker morda hočem in nameravam preprečiti ustanovitev vseučilišča v našej deželi, katerega potreba je povso jasna. Pripovedujem marveč vse to le radi tega, da moj govor v celoti priobči uradni list. Merodajni krogi bodo se potem iz tega lahko poučevali o tej zadevi, videli bodo, česa nam treba. Jaz in moji somišljeniki toplo podpiramo idejo ustanovitve vseučilišča v našej deželi, katerega potreba je povse jasna.« Tako je govoril presvitli starešina. Na galeriji jo sicer opomnil preprost deveto-deželan, ko je čul ta govor: »Mož se iz nas norčuje.« Toda »Devetodeželski Narod«, ki ve, kaj dela in kaj hasne devetodeželskemu ljudstvu, pohvalil je govor, rekoč: »Presvitli starešina Pevec podpiral je idejo ustanovitve visoke šole v našej deželi kar najtopleje. Dejal je, da je ta ideja že stara, torej je že zadnji čas, da se izvrši. Naš jezik pridobil bode po takoj šoli neizmerno, lepo se bodo razvil. Dobrotniki ustanavljali bodo radodarno štipendije za dijake, katerih se bodo kar trlo. Knjižnica naša razvila se bodo prelepo in denarja dati mora visoka vlada. Vedno jo poudarjal, da je ustanovitev vseučilišča v našej deželi prepotrebna. V principu sc je torej izrazil ta starešina za to idejo, katero hočo krepko podpirati s svojo stranko.« Podpirati?? Izpustite drugi p! zija obrtnega reda, temeljitejsa strokovna izobrazba in izdatnejša podpora obrtnim zadrugam. Z ozirom na rastoče delavsko gibanje treba je posebno pozornost obračati delavskemu stanu, kateri opravičeno zahteva primerno reformo zakonitih določil gledč zavarovanja za slučaj bolezni in proti nezgodam ter zavarovanje za starost. Vsak nadaljni korak v prospeh industrijo in trgovine, ki sta velikega pomena za skupni gospodarski organizem, bodemo z veseljem pozdravili, kakor tudi potrebni razvoj prometnih sredstev. V tem oziru upamo, da so prične kmalu graditi železnica, ki bode vezala severozapadni del države preko Kranjske s prvim drž. primorskim trgoviščem v Trstu. Priznavajoč koristi splošne ljudske izobrazbe, vede in umetnosti iskreno želimo, naj bi šolstvo ustrezalo potrebam različnih narodov in dežela, vzgajalo mladino v v e r s k o - n r a v n e m duhu ter usposobilo generacijo, da so obstoječi družabni red mirnim potom brez prekucij preosnuje v duhu krščanske pravičnosti, ublažijo nasprotja med gospodarsko močnejšimi in slabejšimi ter povzdigne vsestranski blagor širokih krogov prebivalstva. Z ozirom na težka davčna bremena revnejših ljudskih slojev je potrebna času primerna preo-snova davčnega zistema in pristojbin in odškodnina občinam za izvrševanje raznih poslov v prenesenem delokrogu. Sedanja izredno slovesna prilika pa nam daje pogum, da Vašemu Veličanstvu tolmačimo čustva in želje celokupnega slovenskega naroda ter govorimo tudi v imenu izvenkranjskih Slovencev, kateri vsled neugodnih jim razmer ne morejo stopiti pred prevzvišeni vladarski prestol. Božja previdnost je privedla mali slovenski narod pod mogočno okrilje Habsburškega orla ter ga priklenila z nerazrušnimi vezmi zvestobe in udanosti do presvetle vladarske rodovine, da ni utonil v šumečih valovih političnih in narodnih bojev, temveč se povzdignil do narodnega življenja in zavesti svojih pravic do obstanka. Vzlasti pod modrim in blagim vladarstvom Vašega Veličanstva so se raztrgale one spone, katere so ovirale razvoj slovenskega naroda, da se je med Slovenci začelo razširjati in ukoreni-njati ono blagodejno čustvo, ki vspodbada in osrčuje vsak narod k požrtvovalnemu in vstraj-nemu delu za višje namene človeštva po načelih, katere je Bog zapisal narodom v srca. Slovenci pa, ki bivajo izven Kranjske na Štajerskem, Koroškem, Primorskem in v Istri in tvorijo večino slovenskega naroda, še danes niti pri? bližno ne uživajo narodne jednakopravnosti v šoli, uradu in javnem življenju, katero jim jamči člen XIX. državnega temeljnega zakona. Dodatki in popravki k I. zvezku »Zgodovine župnij v dekaniji Kranja »Zgodovino pisati je težavno in odgovorno delo. Težavno, ker mnogokrat manjka prvotnih virov in temeljitih dokazov, odgovorno, ker se pri površnem preiskavanju lahko vrinejo neresnična poročila. Zgodovinar mora biti toraj jako oprezen in vesten, vsaj se mu pri najboljši volji in na-tanjčnosti lahko pomeša kaka zmota med resnico. Zlasti pri tiskanih virih pride lahko pomota iz stare knjige v novo in zmešnjava je lahko še yečja. Zato naj je pa tudi pripravljen na sodbo, ki se vrši o njegovem pisanju. Da bi bila le stvarna in nepristranska!« Tako piše g. I. Lavtižar v uvodu svoje lične knjižice : »Zgodovina župnij v dekaniji Kranj«, in vsakdo, ki sc je le količkaj pečal z zgodovino, bode mu pritrdil. Nato našteva g. pisatelj vire, iz katerih je zajemal, in omeni, da mu je za zgodovino kranjske mestne fare posebno dobro služil I. Parapatov sestavek : »Letopis mesta kranjskega«, ki ga je bila »Matica Slovenska« v »Letopisu za 1. 1870.« na str. 91—128 objavila. To mu radi verjamemo, in brez dvoma bi mu bilo zelo ustreženo, ko bi še za druge župnije imel na Slovenskemu jeziku so vzlasti na Koroškem in Primorskem zaprta vrata celo v ljudske šole, tako da se leto za leto v obmejnih slovenskih pokrajinah mladina odtujuje svojim slovenskim roditeljem. Brezozirno izrabljajo narodne večine v izvenkranjskih pokrajinah svojo moč z očitnim namenom uničiti individualnost — slovenskih manjšin. V z pričo teh razmerje slovensko ljudstvo prišlo do prepričanja, kateremu se pridružuje tudi deželni zbor kranjski, da si ne pribori prej e svojih narodnih pravic, nego da se vse slovensko ozemlje združi v jedno upravno celoto; želimo da dobi za svojo mladino slovenske ljudske in srednje šolo ter slovensko vseučilišče z bogoslovno, pra-voslovno in modroslovno fakulteto v Ljubljani. Le dobra narodova vzgoja na podlagi materinskega jezika in vorskega prepričanja, vzlasti v ljudski šoli, omogočuje in pospešuje vsakemu narodu duševno izomiko in gmotni napredek, jamči narodni obstanek, odpira vire novih močij v korist in slavo skupne države ter utrjuje ljubezen do vladarja in domovino. V a š e c e s a r s k o i n k r a 1 j e v o apostolsko Veličanstvo! Ponavljamo iskreno željo, da se ublažijo nasprotja raznih narodov v državi, ter prosimo vsemogočnega Boga, da ob petdesetletnici vladanja Vašega Veličanstva vsi narodi kot bratje stopijo pred ces. prestol ter svojemu najboljšemu očetu v zahvalo za mnogoletno ljubezen in skrb poklonijo narodno spravo kot dar. Srca svoja obračamo do neba z gorečimi prošnjami, da Bog ohrani predrago življenje Vašega Veličanstva še mnogo, mnogo let v slavo veliki državi, v srečo in blagor vseh njenih narodov. Bog blagoslovi Avstrijo! Bog živi in ohrani Vaše Veličanstvo! Politični pregled. V Ljubljani, 19. februvarija. Državni zbor so snide torej, kakor se z nova zatrjuje, dne 10. marca. Uradno ta vest sicer še sedaj ni potrjena, vendar je precej verojetna, ker jo objavljajo večinoma vsi uradni in pol-uradni listi. Vsekako pa je čudno, da je vlada že določila dan otvoritve državnega zbora, ko še nima niti najmanjega zagotovila, da se bo vsaj deloma doseglo neobhodno potrebno sporazumlje-nje mej češkima narodnostima. Nasprotno se kaže politični položaj z vsakim dnem resneji. Mej tem ko skuša vlada pridobiti za-se vsaj zmerneje Nemce, se bode zamerila čehom, brez katerih pa nikakor ne more shajati. Glavna ovira je adresna debata v češkem deželnem zboru. Nemci in z njimi vred vlada so proti adresni razpravi, Cehi pa najodločneje vztrajajo pri svojih zahtevah. Mladočeški listi zastopajo v tem oziru kar najod- razpolago toliko ne z majhnim trudom nabrano tvarine. Zato pa tudi zelo obžalujemo, da g. pisatelj navedenega, z občudovanja vredno marljivostjo sestavljenega »Letopisa« ni do cela porabil, kajti potem bi njegova knjižica bila ne le obšir-niša, marveč tudi bolj zanimiva. Omeniti moramo, da večino zgodovinskih knjig, katere g. pisatelj v opazkah kot vire navaja, ima navedene tudi I. Parapat, in sicer z natanjčnostjo, kakoršne v »Zgodovini župnij« žalibog nikjer ne zasledimo. Navajati le naslove knjig, ne pa tudi strani, je v zgodovinskih spisih velik nedostatek, ki oteži zasledovanje. Vkljub temu smo pa pri pregledu knjižice naleteli na mnogo nedostatkov in pogreškov, ki delce kaze. Vse kaže, da je g. pisatelj kakor Parapatov »Letopis mesta kranjskega«, tako tudi druge objavljene zgodovinske spise, zlasti pa Ko-blarjeve, z velikim trudom nabrane »Drobtinico iz furlanskih arhivov« le površno porabil. Na nekatere nedostatke in pogreške hočemo, zgodovinski resnici na ljubav, opozoriti v naslednjih vrsticah, in sicer po želji pisateljevi »stvarno in nepristransko«. V I. oddelku: »Iz starih časov«, poroča nam g. pisatelj pred vsem, da je Kranj ') bil glavno ') O imenu Kranj (Krainburg) glej Archiv fiir Heimats-kunde, II., 220. ločneje stališče. Baron Gautsch naj pazi, pišejo ti listi, da se ne vreže. Ni ga treba spominjati na to, za kar se sedaj gre, in kake posledice bi na-vstale, ako se uda nemškim zahtevam. To mu mora biti že dovolj znano. Za kar se odloči on, po tem bodemo uravnali svoje korake. Pripravljeni smo na vse. — Ravno tako izjavljajo nemški kričači po svojih glasilih. Mirnega delovanja torej v državnem zboru ni pričakovati. Ker pa se državni zbor vkljub temu skliče že 10. marca, je sklepati, da se bo sešel parlament le radi tega, da se čim preje razpusti, ker bodo najbrže tudi takrat še vladale jednake razmere. Deželni *bori zaključijo, kot smo že omenili, prihodnji teden z malo izjomo vsi sedanje zasedanje. Svoje delo so dosedaj dokončali šleški, predarlski in včeraj dalmatinski deželni zbor, mo-ravski deželni zbor zaključi zasedanje z današnjim dnem, gališki pa, kakor se zatrjuje, prihodnji ponedeljek ali torek. Tem bodo sledili polagoma ostali deželni zastopi, najpreje manjši, konečno pa prideta na vrsto tudi nižjeavstrijski in češki. O kranjskem deželnem zboru se trdi, da sklene zasedanje prihodnjo soboto, akoravno ga čaka še ogromno nujnega opravila. Ako je toraj temu za-stopu odmerjen le še jeden teden, je popolno umljivo, da tudi drugod, razven morda na Dunaju in v Pragi, ne bodo mogli dalje zborovati, akoravno bi jim gotovo ne zmanjkalo posla, ako bi trajalo zasedanje še par tednov. Revizija Dreyfusove afere. Vedno z večjo silo se v vrstah židovsko-framasonske klike čujejo glasovi, ki zahtevajo, naj se spravi že jedenkrat na dnevni red Dreyfusova afera. Pred vsem to zahteva Zola in seveda tudi njegov zagovornik odvetnik Labori, ki je malone vsaki dan, kar se vrši ta vrlo zanimiva razprava, opetovano zahteval, naj sc ustreže splošni (!) želji ter še jedenkrat preišče vse okolnosti in dokumente, ki govore za Dreyfusovo krivdo ali proti nji. Vlada se sicer z vso silo ustavlja tej zahtevi in se poslužuje vseh mogočih sredstev, da bi vsaj za sedaj potolažila rujovečo druhal, toda kakor se vidi, nima pri tem posebne sreče. V poslanski zbornici je vlada sicer že jedenkrat zmagala z veliko večino, ko se je sprejel njen nasvet, naj se razprava o interpelacijah glede Drevfusove afere od-godi za poznejši čas, ko bo dognana porotna obravnava proti Zoli. Toda tudi v senatski zbornici sta vladi napovedani že dve taki interpelaciji. Pravosodni minister je sicer v ministerskem svetu naznanil, da bo v tej zadevi jednako postopal, kakor je v poslanski zbornici, toda vprašanje je, bodo li senatorji zadovoljni s takim pojasnilom, kakor so bili člani poslanske zbornice. Vlada se torej nahaja res v veliki zadregi, ker, kakor smo pojasnili, ni varno, objaviti tajne dokumente, ki bi dokazali Dreyfusovo krivdo, na drugi strani se pa ne bo mogla dolgo ustavljati vedno večjemu pritisku. Čim dalje se namreč vrši obravnava proti Zoli, tem bolj se kaže potreba temeljitega pojasnila, ker sicer je deloma opravičeno sumničenje, mesto kranjske marke, kjer so imeli svoj sedež kranjski mejni grofi. Je-li bil Kranj že v 10. in 11. veku mesto, in so li v njem stolovali mejni grofi (Gau- u. Markgrafen), — to do sedaj se ne-dognano vprašanje2) prepuščamo zgodovinarjem veščakom ter omenimo le, da je o mejnih grofih kranjskih obširno in temeljito pisal Fr. Schumi v I. letniku arhiva za domoznanstvo. Da bi bil Kranj v 15. stoletju do 1. 1456. v oblasti celjskih grofov, ne more biti resnično. Celjska kronika3) namreč trdi, da je že stari Herman (»der alte grafi' Herman von Cilli, graffFrie-derichs vatter und graff Ulrichs ehn«) vladarju vrnil več mu zastavljenih mest, med njimi Kranj. Po njegovi smrti (13. okt. 1435) je sicer celjski vojskovodja Janez Vitovec naskočil Kranj in ga dobil v svojo oblast, a s cesarjevo pomočjo so vjeli celjsko posadko4). Isto tako je krivo, da bi bil Ulrik, zadnji grof celjski, umorjen dne 11. novembra 1456 ; zgodilo se je to že 9. nov. t. I.5) V II. oddelku : »Luteranska doba«, nam slika g. pisatelj dobo verskih homatij po Parapatovih ») L. c. I., 209 in dalje. 8) Dr. Fr. Krones, Die Freien von Saneck, II., 166 ia 167. *) Isti, II., 90 in Letopis „Mat. Slov.", 1870, 100. 6) Krones, I., 44. da vlada namenoma prikriva pregrešek, ki se je storil v tej zadevi od njene strani. Pod tem uti-som se je vršil včeraj ministerski svet pod predsedstvom predsednika Faureja ter razmišljal nad dve uri o tem pekočem vprašanju. Kaj so sklenili, ne bo seveda kmalu zvedel svet, pač pa se bode po vladnem zunanjem postopanju lahko sklepalo na predmet in sklepe tega ministerskega posveta. Trezni krogi svetujejo vladi, naj, ako le količkaj mogoče, pojasni svetu vso zamotano stvar. Krečansko vprašanje beli sedaj znova glave evropskih diplomatov. Ker je Rusija umaknila svojo kandidaturo, iščejo sedaj drugega primernega moža za krečansko guvernersko mesto. Zopet so imenuje mej raznimi novimi kandidati polkovnik Schaffer, poleg njega tudi neki Morell-Bey, rodom Francoz, ki jo bil svojedobno poslaniški tajnik in je sedaj v egiptovski službi. Zelo važna je v tem oziru izjava ruskega lista »Mosk. Vedemosti«, ki pišejo: Ker se je Rusija izjavila, da odklanja vsako odgovornost za vse neugodne posledice, izjavlja tudi, da no mara staviti v tej zadevi nikakih predlogov. Ker pa sta Nemčija in Avstrija najbolj nasprotovali povoljni rešitvi krečanskega vprašanja, t. j. da nista hoteli pritrditi kandidaturi princa Jurija, sta sedaj moralično prisiljeni, staviti v tem vprašanju nove predloge. Rusija bo podpirala vse nasvete, ki bodo boljše zagotovilo za ohranitev miru, kakor je bila kandidatura princa Jurija. Kako se bodeta rešili iz te zagate, je seveda drugo vprašanje. Tedenski koledar. Nedelja, 20. febr.: 3. predpepelnična, Ev-herij šk., evang.: Jezus ozdravi slepca. Luk. 18. — Ponedeljek, 21. febr.: Maksimiljan šk. — Torek, 22. febr.: Sv. Petra stol v Antij. Pust. — Sreda, 23. febr.: Peter Dam. Pepelnica. — Četrtek, 24. febr.: Matija ap. Modest šk. — Petek, 25. febr.: Valburga d. — Sobota, 26. febr.: Nestor šk., m. — Lunin s prem in: mlaj 20. febr. ob 8. uri 39 min. zvečer. — Solnce izide 25. febr. ob 6. uri 52 min., zaide pa ob 5. uri 36 min. Dnevne novice. V Ljubljani, 19. februvarija. (Imenovan je), kakor poroča dunajski uradni list, dosedanji podpredsednik deželnega sodišča, g. Albert Levičnik, predsednikom tukajšnjega deželnega sodišča. (Nevarno je zbolel) č. g. Anton Č i baše k, zlatomašnik in župnik v pokoju v Ljubljani. Blagega gospoda priporočamo čč. gg. sobratom v molitev. (IJinrl je) včeraj zjutraj ob polu 3. uri častiti gospod Leopold Zaletel, župnik na Gori-čah pri Kranju, po dolgem bolehanju. Pokop bo v nedeljo dne 20. t. m. popoludne ob treh. (Gledišče.) Sinočna premijera Nikolajeve opere »Vesele žene vindzorske« nas je presenetila. podatkih še precej jasno, a pazen čitatelj zasledi tudi tukaj pomote. Omenimo samo jedno. Luterske ženske v Kranju so prisegle vdanost katoliški veri 21. februarija8), ne pa 17. febr. 1601. Ker podpisani še ni imel priložnosti, obiskati starodavni Kranj ter si ogledati tamošnjo farno cerkev, ne more ocenjevati III. in IV. oddelka. To pa tudi ni bil njegov namen. Glavni povod tem vrsticam dali so župniki, katere g. pisatelj našteva v V. oddelku. Že 20 let se ukvarja podpisani osobito z nabiranjem životopisnih podatkov za duhovnike, ki so na Slovenskem delovali. Dasi službuje na Slov. Štajerskem, vendar ni preziral drugih slovenskih dežel; — vsi duhovniki bratje slovenske krvi bili so mu jednako dragi ter so našli prostor v njegovi zbirki. In zato mu ni težko, pomuditi se nekoliko dalje pri župnikih kranjske mestne fare, vsaj mu njegova bogata zbirka ponuja dovolj gradiva za dostavke in popravke. Župnik Pavel (str. 13), katerega J. Orožen (VIII., 145) navaja med pričami, dne 18. avgusta 1376 v Vidmu zbranimi, je bil Martinov sin iz Kranja, ki je dne 22. aprila 1366 prejel od pa-trijarha dovoljenje, da sme prejeti svete redove.7) ") Letopis »Mat. Slov.« 1870, 121. ') Izvestja, I., 11. Ze davno se ni predstavljala nobena premijera s toliko gotovostjo in točnostjo, kakor sinoči. Videti je pač bilo, da jo bila benefica našega neumornega kapelnika g. Beniška, katerega je občinstvo večkrat odlikovalo s priznalnim aplavzom. Podar jenih mu je bilo tudi več vencev. Za danes omenjamo samo to, da smo bili skoro povsem zadovoljni i s solisti i zborom, ugajali so nam tudi dokaj srečno in okusno izbrani kostumi. (Deželua komisija) za pariško razstavo je včeraj pod vodstvom deželnega predsednika prvikrat zborovala in konečno izvolila dva posebna odseka, izvrševalni in finančni odsek. Natančneje poročilo bodemo pozneje priobčili. (Govori se,) da dobi »Slov. Narod« od čifu-tov vesoljne liberalne Evrope velikanski bratski »cmok« za velike zasluge, ki si jih je priboril z neumornim »zolovanjem«. Dan za dnem poje na-uduševane božanske ode velikemu »tudi katoličanu« Zoli in tožeče elegije Židu DrejTusu, »soprogu krasne žene in dveh malih otrok«, kakor pravi sam miloglasuo. Ko je nekaj dunajskih ju-dinj uganjalo kult z Zolo, govoril je »Slov. N.« le o »odličnih damah in gospicah«, a ko so združene krščanske žene protestirale proti blaziranemu zolizmu, je »Slov. Narod« poročal, da je bilo med njimi le »par tisoč spokorjenih grešnic, brumnih, v Luegerja zaljubljenih predmestnih starih devic, nevednih župnijskih kuharic in dekel ter cela armada slavnoznanih hišnic.« Ce je res, kar se govori — in zasluge »Slov. N.« so res velike — že naprej čestitamo! (Za predpustno veselico »Slovenske krščausko-socijalue z^eze«) je po Ljubljani splošno zanimanje. Opozarjamo torej občinstvo, da si pravočasno preskrbi sedeže, ker jih je že sedaj precej prodanih. Da bode otvoritev gledališkega odra prav po-voljno izpala, so nam porok odlične sodelujoče moči, gg. Sršen, Urbančič in Sturm. (Razširjenje šole.) Dež. šolski svet je v sporazumu z deželnim odborom dovolil, da se razširi jednorazrednica na Primskovem pri Kranju v dvorazrednico. (Iz Idrije.) Učiteljico ženskih ročnih del na tukajšnji c. kr. srednji ljudski šoli je imenovalo poljedelsko ministerstvo gdč. Marijo Gostiša, domačinko iz Idrije. Bog ji daj čvrstega zdravja, da bi v duhu blage svoje prednico v službi, pokojne gdč. Amalije Kopše, delovala prav dolgo vrsto let! Saj tako le prezgodnjo legajo v grob naši najkrepkejši učitelji. Do 251etnice službovanja na tukajšnji šoli, kakoršno je obhajal pretečeni mesec ravnatelj c. kr. rudniške šole, g. Alojzij Novak, upa malokdo priti. — V god sv. Apolonije ponesrečil se je rudar Novak. Pripenjajo vozove prišel je z glavo med dva voza. Bil je smrtno-nevarno na glavi ranjen. Upati pa je, da okreva, ker se mu znatno boljša. — 6. t. m. so imeli socijalni demokratje svojo predpustnico. Tudi igra je bila neki zelo predpustna — junak je bil zaljubljen lemenatar ali kapelan. — 13. t. m. pa je napravila katoliška delavska družba Vodnikov _ Leopold Apfalterer, župnik. Njemu in njegovim naslednikom je leta 1398, v sredo po sv. Mihaelu Peter »vom Rain« k rani maši prodal dve zemljišči v Predosljah. Pečatila sta listino »Hansel von Mullnig« in »Pierssen« iz Doba.8) Isti župnik reverzira 12. marca 1399 v Kranju sprejem desetih zemljišč za zorno mašo. Pečatih so župnik sam, Jakob, župnik radovljiški, in Oton Stuppel, župnik kamniški. Priče: Perchtold Stai-ner »in Nakel«, Reinprecht Sussenheimer v Šmart-nem, oba župnika; potem Viljem Lamberger, Janez pl. Mulling, viteza, »Friz Naynhofer, judex«, sodnik kranjski, in Kranjca »Nikson de Watz« in Nikolaj Chrainer.9) Župnika Kol o man a nahajamo v sledečih listinah: 1412, na svečnico v Kranju. Koloman, kanonik strassburški in župnik kranjski, je vpričo Jakoba iz Perave, sodnika kranjskega, in vsega sve-tovalstva; za oltar Matere božje farni cerkvi v dar poklonil: »Monalia Gregorii super Job«, velike mašne bukve in sveto pismo.10) 1412, v četrtek po drugi nedelji v postu. Jakob Stermoler in »FindI«, njegova soproga, pro- 8) Letopis Mat. Slov., 1870, 97 in 98. Letopis Mat. Slov., 1870, 97 in 98. ,0) Letopis Mat. Slov., 1870, 97 in 98. večer v pivarni »pri črnem orlu«. Žal, da ni mogla prostorna pivarna vseh gostov sprejeti. Poslušalci smo bili pa tudi kakor slaniki natlačeni. Petjo — mešani zbori in moški — jo bilo izborno. Nastopil jo ta večer prvikrat tudi naš društveni orkester, ki se je lepo obnesel. Čast zlasti gosp. Fr. Šormanu, ki jo za ta večer zložil šaljivi nastop : »Snovanje orkestra kat. del. družbe«. Gospioa T. Trevnova je v krasnem govoru kazala pomen Vodnika za slovonstvo, g. J. Reven pa je vzneseno deklamoval pesem »Vodniku«. G. o. kr. učitelj Ivan Vogelnik je v daljšem krasnem, dobro premišljenem govoru času primerno pojasnjoval nam »Značaj«. Da bi se pač izpolnila kmalu želja govomikova, naj bi ljudstvo spoznalo, da le katoliška načela nam odgajajo prave značaje! Igra »Čevljar« — dasi precej dolga — je bila še prekratka. Čevljar Štefan Kržišnik je nedosegljiv, kakor izboren tudi doktor Lopnik — Jožef Po-ternel. Tudi ostale krajšo uloge so bile v prav dobrih rokah. Čistih 25 gld. prido za dijaško ustanovo v spomin 501etnega vladanja presvetlega cesarja. F, (Iz Mošenj.) Dnč 15. t. m. popoludne ob 4. tiri zbralo se je vsled povabila tukajšnjega županstva 40—50 najodličnejših mož našo občine v tukajšnjem šolskem poslopju, kjer je naš priljubljeni drž. posl. g. Josip Pogačnik temeljito in jedrnato govoril o ustanovitvi občinskih zava rovalnic za govejo živino. Vneti poslušalci sledili so vidnim zanimanjem krasnim besedam poslan čevim; moj pogovorom slišali so se mnogokratni »prav dobro«-klici. — Pripoznali so vrli možje potrebo ustanovitve obč. zavarovalnice — ter izrekli se soglasno za razredno zavarovalnico. Ustanovile se bodo pa take obč. zavarovalnice, kakor smo zvedeli od g. poslanca, šele tedaj, ako se prijavi k vstopu 20—30 občin; v tem slučaju organizirala se bode močna — trdna zveza. G. posl. govoril je skoro dve uri ter pokazal s svojim res eminentnim ter zajedno jako poljudnim govorom, kolikega pomena za našega kmeta bi bile ustanovitve obč. zavarovalnic za govejo živino. Ko se je se obč. odbornik v imenu vseh udeležencev gosp drž. poslancu zahvalil za prekrasne besede, za njegov trud in vnemo, zaklicali smo mu trikratni »Živio«, se razšli z veselo nado, da se pridružijo naši dobri reči tudi druge gorenjske občine — in v to pomozi — Bog! (Vojaški nabori na Kranjskem za leto 1898.) Dne 1., 2. in 3. marca: Nabor v Kamniku za sodni okraj Kamnik; dne 3. marca tudi potovanje na Prevoje. — 4. in 5. marca: Nabor na P revo j ah za Bodni okraj Brdo. — 7., 8., 9. in 10. marca: Nabor v Ljubljani za sodni okraj ljubljanske okolico; dne 10. marca tudi potovanje na Vrhniko. — 11. in 12. marca: Nabor na Vrhniki za sodni okraj Vrhnika. —14. in 15. marca: Nabor v Ljubljani za mesto Ljubljana; dne 15. marca tudi potovanje v Radovljico. — 15., 16. in 18. marca: Nabor v Radovljici za ves politični okraj Radovljica. — 21., 22. in 23. marca: ......... ■ -nrs^^s^s sgg data župniku kranjskemu, Kolomanu, mlin pri Cerkljah za 28'/, mark.11) 1415, 28. avgusta. Ker je bila po svobodnem odstopu gospoda Andreja kaplanija bolnišnice svetega Lenarta v Kranju prazna, nasvetoval in priporočal je patron imenovane kaplanije, Viljem Naimhoffer iz Radovljice, župniku kranjskemu, Kolomanu, za prazno službo častivrednega Jurija Marchburgerja.12) 1423, na sv. Andreja dan, v Ljubljani. Nekatere pritožbe in razprtije med meščani kranjskimi in njih župnikom, Kolomanom, se poravnajo. Priča Pavel Blagoviški, sodnik v Ljubljani.11) 1424, v ponedeljek pred sv. Urbanom. Kan-cijan Pečenko, sodnik v Kranju, in mestjani, prepustijo župniku Kolomanu »Hoffmarch«, prostor, kjer je farovž sezidal.14) O naslednjem župniku, Matiji Keverju, najbrž Kovorčanu, trdi gospod pisatelj na str. 14, da je bil po spletkah vsiljen za župnika, a da se je vendar obdržal precej let v tej službi. J. Pa-rapat ima v »Letopisu mesta kranjskega«16) za ") Letopis Mat. Slov., 1870, 97 in 98. ") Letopis Mat. Slov., 1870, 97 in 98. ") Letopis Mat. Slov., 1870, 99, in Archiv fflr Heimats-kunde I., 109. u) Letopis Mat. Slov., 1870, 99 in 100. ") Letopis Mat. Slov., 1870, 99 in 100. Nabor v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič; dne 23. marca tudi potovanje v Škofjo Loko. 24., 26. in 28. marca: Nabor v Škofji Loki za sodni okraj Škofja Loka; dne 28. marca tudi potovanje v Velike Lašiče. — 29. marca: Nabor v Ve 1 i k i h L a S i č a h za sodni okraj Vel. Lašiče in potovanje v Ribnico. — 30. in 31. marca: Nabor v Ribnici za sodni okraj Ribnica; dne 31. marca tudi potovanje v Kočevje. — 1. in 2. aprila: Nabor v Kočevju za sodni okraj Kočevje. — 4. aprila: Nabor v Črnomlju za sodni okraj Črnomelj in potovanje v Metliko. — 5. aprila: Nabor v Metliki za sodni okraj Metlika in potovanje v Rudolfovo. — 6., 12. in 13. aprila: Nabor v Rudolfovem za sodni okraj Rudollovo; dno 13. aprila tudi potovanje v Žužemperk. — 14. in 15. aprila: Nabor v Žu-žemperku za sodni okraj Žužemperk; dne 15. aprila tudi potovanje v Trebnje. — 16. aprila v Trebnjem za sodni okraj Trebnje. — 18. in 19. aprila: Nabor v Mokronogu za sodni okraj Mokronog; dne 19. aprila tudi potovanje v Kostanjevico. — 20. in 21. aprila: Nabor v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica in dne 21, aprila tudi potovanje na Krško. — 22. in 23. aprila: Nabor na Krškem za sodni okraj Krško. — 25. apr.: Nabor v Radečah za sodni okraj Radeče in potovanje v Litijo. — 26. in 27. aprila: Nabor v Litiji za sodni okraj Litija. — 29. in 30. aprila: Nabor v Višnji Gori za sodni okraj Zatičina. — 14., 15. in 16. aprila: Nabor v Postojini za sodna okraja Postojina in Senožeče. — 18. in 19. aprila: Nabor v Vipavi za sodni okraj Vipava in dne 19. aprila tudi potovanje v Ilirsko Histrico. — 20. in 21. aprila: Nabor v Ilirski Bistrici za sodni okraj Ilirska Bistrica. — 23. aprila: Nabor v Cirknici za sodni okraj Cirknica. — 25. apr.: Nabor v Ložu za sodni okraj Lož. — 27. apr.: Nabor v Logatcu za sodni okraj Logatec. — 29. in 30. aprila: Nabor v Idriji za sodni okraj Idrija. (Izpod Nanosa) 17. februv. Da ne bodo nazadnjaški Gorenjci preveč ponosni na kovorski most, katerega je g. poslanec Kalan tako slikovito popisal, naj naznanim, da tudi zavedna in napredna Notranjska se sme ponašati z jednakim, katerega znamenitosti so pa najbrže še stareje. Ta most nahaja se na okrajni cesti iz Ilrenovice proti Landolu ravno pod gričem, na katerem stoji farna cerkev hrenoviška. Ako kreneš po tej cesti, prideš do potoka »Podnanošca«. Potok je navadno majhen, a naraste ob deževju, da ga odprtine pod mostom ne požirajo in preplavi okr. cesto do meter visoko. Že to je prijetnost velika, katera bi se pač lahko odpravila s tem, da bi se cesta vzdignila, pa čemu ? Most je zidan in ker ni narejen na pošev proti potoku, kakor je cesta, ampak naravnost čez — ima cesta na vsakem koncu mostu precej nagel ovinek, tako da je prisiljen čez most previdno voziti, brez svarilnega napisa, kakor je na ljubljanskem mesarskem mostu, če ne mu voz zdrči v 2—3 sežnje globok jarek, ker ograja na mostu je 8 trto, v resnici s leto 1434 sledečo beležko : »Povelje zoper Matijo Keuer, ki se je vrinil za župnika sv. Kancijana v Kranju«, ter pristavi, da mu o tem zanimivem povelju, katero je bil v dvorni knjižnici meniški (monaški) našel, ni nič več znano. Najbrž so Ke-verja kot vsiljenca takrat odstranili ter mu še le v poznejših letih župnijo podelili. To sklepamo iz tega, ker neka listina v arhivu nemškega reda na Dunaju, 22. januvarija 1438 navaja kot priče Jerneja, župnika v Kranju.16) Pač pa je Matija Keuer župnikoval v Kranju leta 1452. V sredo pred vnebohodom Kristusovim t. 1. je namreč, kakor tudi g. pisatelj na str. 14. omenja, privolil bratovščini sv. Jurija v mestni cerkvi k oltarju svetega Jurija »večnega kaplana« ustanoviti, obetaje za se in naslednike, da bode kaplanu, ki naj biva, kjer hoče zunaj farovža, prepuščal darove, ki se bodo polagali na oltar, ker je za odškodovanje prejel zemljišče na Kokrici. Pečatil je pičanski vladika, ker župnik v hipu pečata ni imel. Priče: pl. vitez Jurij črnomaljski, oskrbnik deželnega glavarstva kranjskega, in Jurij Višnjegorski, vice-dom kranjski.17) ,8) Pettenegg: Die Urkunden des D. 0. Centralarchives zu VVien, 1, 515. "j Letopis Mat. Slov., 1870, 101. trto zvezana. Kar jo bil 1. 1895 tudi ta most velikonočni potres prerešetal — obzidje mostu vedno bolj odjenjuje. Dva kantona (odrivača) ob mostu sta že zlezla v zemljo, zraven je pa še luknja, v kateri je še za dva prostora, škarpa razpokana, na oboku mosta je razpoka morebiti 3—4 metre dolga, 10 cm široka, ena stran mostu visi že precej. To znamenitost je ogledala že meseca maja 1897 komisija, obstoječa iz c. kr. inženirja in zastopnika županije hrenoviške in cestnega odbora senožeškega. Sklenjeno je baje bilo, da se mora most temeljito popraviti. A pri tem sklepu je ostalo. »Bog je visoko in car je daleč« pravi ruski mužik in teh misli je tudi naš cestni odbor. Naj komisije sklepajo kar hočejo — cestni odbor se ne zmeni za to. Čez ta most vozi se veliko sena in lesa, po 50—80 centov težki vozovi se peljejo čez ta most, prebivalci šestih vasij z nad 1000 prebivalci hodijo čez ta most k službi božji, otroci v šolo, a živa duša se ne zmeni za to, da bi se ta most popravil. SI. c. kr. okrajno glavarstvo meni, da je svojo dolžnost s tem storilo, da je naročilo most le pregledati, in most landolski ostane znamenitost, kakor Postojinska jama in Jamski grad. če se podere, kaj za to, saj se bo k večjemu kak Landolec ali pa Podgorec ponesrečil. Vabim vsacega, naj si ta zanimivi most pride ogledat — preden graja mostove v domačem kraju. Da je okr. cesta od Senožeč do vrh Gabrka res nepotrebna, se razvidi lahko, ker le par sežnjev proč od okrajne ceste pride državna cesta. (Le noter, le noter! — Unfehlbar!) Če katera hoče, da ne bo več »stara devica«, »nevedna kuharica« ali »slavnoznana hišnica«, naj se oglasi v vredništvu »Slov. Naroda«. Podkrižala bo samo neko polo, »zaupnico Zoli« — in hokus pokus, v hipu boš — »odlična gospica ali dama« ! (Veronauk za višjo realko v Celovcu zopet — odklonjen.) Iz C e 1 o v c a , dne 17. febr. Naša koroška deželica torej ohrani še nadalje častni naslov pravega liberalnega »Musterlanda« v nemško-nacijonalni halji! Edini v širni Avstriji je naš deželni zbor, ki dosledno odklanja predlog, naj se na višji realki uvede veronauk, d& po dr Stein-\vendru očitala je danes nemškonacijonalna večina vladi kratkomalo brezobzirnost, da cenjene gospode nacijonalce še nadleguje z ovim predlogom ! In dr. P r e 11 n e r jo brez ovinkov pri-prznal: da nacijonalci odklanjajo veronauk edino le iz tega uzroka, ker ga ne marajo in ne potrebujejo! V sovraštvu zoper veronauk sta se znašla voditelj nekdanje liberalne stranke na Koroškem, stari dr. L u g g i n in vodja mladih nacijonalcev dr. Steinvvender. Njima sta se še pridružila knez Rosenberg (!) in Ehren-vverth, manjkalo pa tudi ni ropotača in blebe-tača Plaveč-a. — Branili so veronauk mil. g. knezoškof, ki so dvakrat krepko posegli v debato, in poslanci Janez Iluber, Grafenauer in E i n s p i e 1 e r. Knezoškof so nasproti odseko-vemu predlogu stavili samostojen predlog, naj se upelje veronauk. A proti je glasovalo 2 5 poslancev, zanj le 8, namreč naši: Einspieler, Gra-fenauer, Huber, Muri in knezoškof, ter nacijonalca černik in Honlingcr iz labudske doline ter lute-ranec Kotz. — Pokopan je torej zopet prepotrebni predlog, razkrinkana je pa tudi nemškonacijonalna stranka, ki se pred volilci toliko ponaša se svojim — krščanstvom! Da bi jih le tudi ljudstvo spoznalo ! —m.— (Koroške novice) Velikega romanja v sveto deželo o veliki noči udeleže se s Koroškega sledeči gg. duhovniki: dekan in prošt Plešucnik v Beljaku, prošt Joas v Krajgu, dekan Guggenberger v Špitalu, profesor veronauka Koch v Beljaku, župnik Payer na Grobniškem polju. — Celovško mesto je kupilo dvoje velikih zemljišč med južnim in državnim kolodvorom za 67 tisoč gold. Postaviti hočejo tam mestno klavnico in živinsko sejmišče. — Celovški mestni zbor bode vprašal ljubljanskega, kako se je tam obnesla električna razsvetljava. Torej morajo gospodje na celovškem rotovžu sami pripoznavati, da so nam Ljubljan-čanje vendarle v marsičem naprej. Klavnica, električna razsvetljava itd. so za to dobri dokazi! (Istrske stvari.) Iz Istre so nam poroča : Dne 17. t. m. je nastopil v Kastvu novi župnik dekan velečastiti gospod M. Laginja, prej župnik v Ve-princu. Verni narod ga je z odkritosrčno radostjo in z otroško udanostjo Sprejel v svoji sredi, zagotavljajoč duševnega svojega voditelja ljubezni in pokorščine. V istem Kastvu pa so zapodili ta-korekoč iz mesta nekega narodnega izdajalca po imenu Cupkoviča, ki je prodajal ondi sifon. Mestno redarstvo ga je spremilo iz mesta. Istrski Slovani postopajo v tem obziru nekako klin s klinom nasproti svojim izdajalcem in sovražnikom. — V Do-brinju, na otoku Krk je te dni umrl vrli rodoljub hrvatski Ivan P a v i č i č, star 78 let. Pokojnik je iskreno ljubil svoj rod in storil zanj mnogo dobrega. — Italijanaši prav pridno prirejajo po nekaterih krajih Istre svoje «Legine« zabave, vse seveda pod krinko italijanskega rodoljubja, v resnici pa z namenom poitalijančevanja. A tudi dična družba sv. Cirila in Metoda ne počiva in nešte-vilni so pojavi njenega uspevanja med zavedajočimi se istrskimi Slovani. V puljski zbornici je zavladal elizijski mir, odkar so zapustili to — blaznico naši poslanci. Bolniki na galerijah in v dvorani so se nekam pomirili, jelo se jim je celo zevati od dolgočasja, ker njihova umazana usta nimajo več svojega primernega opravila — z eno besedo: lotil se jih je nekak »politični maček« ali nekaj tacega. Zadnji hip so se še izbruhali in — izplju-vali, ko so spremljali slovanske zastopnike čez prag zbornice. Nastopilo bode zdaj ono dolgočasje, kakoršno vlada že v tržaški zbornici, kjer se Lahi niti več redno ne udeležujejo sej. V Pulju pa odhajajo zastopniki puljski »haute voile« z žalostnimi obrazi iz galerij. Kakor se kaže, pa utegne stvar polagoma dobiti vendarle drugo lice in to se že napoveduje v namestnikovem naročilu, da se seje pretrgajo. Govore, da bode bodoča seja že v petek, gotovega pa le ni nič. V zadnji hip so Lahi še prav pridno metali predloge in interpelacije Slovanov v kot, zdaj pa skoro ne bode kaj opravila. Tak je položaj sedaj, morda se v kratkem izpremeni, morda ne baš neugodno za nas »istrsko rajo«. (Dijaške demonstracije v Rimn) Nekaj katoliških visokošolcev se je udeležilo z dijaškimi znaki jubilejne papeževe maše. To je rimsko univerzo »Sapienza« silno razburilo. Kakih tisoč visokošolcev in dijakov se je zbralo z dvema zastavama pred spomenikom Giordana Bruna. Po ulicah so kričali: «Proč s papežem! proč z duhovniki in klerikalci!« Ob spomeniku je imel visokošolec Frago govor, ki je v njem primerjal Kristusa z Brunom in dejal, da mu je ljubši Giordano Bruno. Končal pa je s klicem : Živi Zola ! »Živel Zola! zavpila je druhal, smrt Leonu XIII.!« Na univerzi so izobesili z dovoljenjem rektorja Menuccija črno zastavo ; potem so hoteli udreti v sobano, kjer se zbirajo katoliški visokošolci, a ko se jim ni posrečilo, šli so proč, pojoč: Miserere. Urednikom listov »Popolo Romano« in pa »La Vera Roma«, ki sta branila svobodo katoliških visokošolcev, so pobili okna. V Rimu so tudi liberalci v zbornici obžalovali tako ravnanje, »Slovenski Narod« v Ljubljani pa s svetim navdušenjem pripoveduje o teh »protipapežkih demonstracijah v Rimu«. (Lakota na Irskem.) Preteklo jesen so že poročali časniki, da preti nesrečnim Ircem strašna lakota. Njih jedini pridelek je krompir; ako tega ni, je vselej v deželi glad. Minulo poletje pa je bilo na Irskem tako neugodno, da je ves krompir segnil. Žalostna so poročila časnikov o lakoti na Irskem. Katoliški škof dr. Lyster piše v nekem pismu do duhovnika v Manchestru: »Lakota z vsemi svojimi posledicami je pritisnila zopet na velik del našega ljudstva. Krompirja preteklo jesen ni bilo skoro čisto nič; v tistih vrečah, ki so jih pridelali in spravili v kleti, ni zdrav krompir, ampak črn, gnil. In razun krompirja ne pridela Irec ničesar. Sicer je naša uboga dežela navajena stradati in od časa do časa se je vedno ponavljala lakota, toda take bede kakor letos ljudje ne pomnijo in se tudi ne da popisati. Ljudstvo, ki je vajeno toliko trpeti in sploh nobene dobrote ne pozna na svetu, je seclaj čisto pobito, potrto, obupano. — Kamor stopim, povsod bledi, upadli obrazi, oči vdrte, črno obrobljene; glasovi slabi, tožeči, skoraj kakor jokajočih otrok. Velikrat sem se moral obrtniti v stran, da sem skril solze. — Obiskujem družine po hišah. Marsikam sem prišel ravno opoludne. Kdo se" ne bi zjokal? Okrog mize sedi vsa družina, in na mizi majhen, majhen lonček, in v njem nekaj drobnega, sprijenega krompirja. In to je jedina jed za cel dan, zjutraj nič, zvečer nič. Ravno toliko jo, da nesrečna družina ne umrje od lakote. Koliko ljudij pa niti tega nima in ki ros v pravem pomenu besedo umrjo od lakote. Star duhovnik, najstarejši v moji škofiji, ki deluje že 55 let v dušnem pastirstvu, sicer \6, kako je bilo 1. 1847 ob oni strašni lakoti, toda zatrjuje mi, da je beda sedaj še večja.« Na Angleškem se prirejajo zbirke za uboge Irce. Katoliški listi prosijo pomoči. Toda angleška vlada — se ne gane! (Tiskarski škratelj.) ki sem ter tja prav rad skače po predalih in tiskarskih strojih, si je drznil včeraj pri našem listu napraviti večji korak, kajti skakal je kar iz jedne kronovine v drugo. V brzojavki iz Zadra je naredil iz Hrvatske Koroško in iz Slavonije Slovenijo. Cenjeni čitatelji naj mu blagovolijo odpustiti to hudomušnost. (Sejmi po S ovenskem od 21. do 26. lVbruv.) Na Kranjskem: 21. v Zgor. Tuhinju, Lašičah, Radohovi vasi in Vipavi; 24. v Bučki, Moravčah, Zubni in Cirknici; 25. v Vel. Cirniku in Cirniku (Treb. kant.). — Na slov. Štajerskem: 21. pri sv. Filipu v Selah, Braslovčah; 24. v Arnužu, Bistrici, Rogatcu, Vildonu in na Laškem. — Na Koroškem: 21. v Kutarčah; 23. v Oberdrav-burgu ; 24. v Zgor. Beli; 25. v Tribingu; 26. v Oberdrauburgu. — Na Primorskem: 24. v Sti-jaku, Corknah in Gorici; 26. v Cevdatu in v Divači. ■k Društva. (»K atoliško društvo rokodelskih pomočnikov« v Ljubljani) priredi na pustno nedeljo, dne 20. febr. 1898, ob 6. uri*zvečer v svojem domu, Komenskega ulice št. 10. pustno veselico. Vspored: 1. Sachs: »Živabreža«, humo-rističen zbor z baritonom in prvim tenorjem. 2. C. Hennig: »Žabja kantata« komični zbor s sprem-Ijevanjem klavirja. 3. Al. Sachs: »Pastir«, zbor s prvim tenorjem. 4. Otto Teich: »Zavber France«, humoristični samospev s spremljevanjem klavirja, poje g. J. Ložar. 5. M. Peuschel: »Potujoča koncertna kapela«, humoristični peterospev s spremljevanjem klavirja. 6. »Občinski tepček« Burka s petjem v treh dejanjih, poslovenil preč. g. dr. Iv. Krek. 7. Prosta zabava. — Vstopnina 30 kr., člani »Katoliškega društva rokod. pomočnikov« so vstopnine presti. (Pevsko društvo »Ljubljana« priredi svojim članom in prijateljem društva zabavni večer s plesom pustni torek v gostilniških prostorih g. Frana Rozmana pri Virantu« na Sv. Jakoba Trgu. Začetek ob 7. uri zvečer. (Celjsko pevsko društvo) priredi na pustni torek dne 22. svečana t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celji pevsko zabavni večer s plesom. Vstopnina za osebo 30 kr., za rodbino 80 kr. Vabila za ta večer so se uže razposlala ter se prosijo vsi p. n. rodoljubi ki bi po neljubi pomoti ne bili povabila prejeli, da se oglasijo pri odboru pevskega društva. (Posojilnica v Zatičini) registrovana zadruga z neomejeno zavezo ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 20. svečana t. 1. ob 3. uri popoludne. Ako bi ne bil sklepčen, bo drugi občni zbor pol ure pozneje, kateri sme brezpogojno sklepati. (Hranilnica in posojilnica v Gor- i a h,) registrovana zadruga z neomejeno zavezo, tačunski sklep za III. upravno leto 1897. Poročilo : Posojilnica je deležna vseh postavnih olajšav ter je član »Zveze kranjskih posojilnic v Ljubljani«. Pristopilo je 49 zadružnikov, izstopilo 11 zadružnikov in šteje z lanskimi torej 181 članov. Prometa: sprejemkov: 46.421 gld. 30 '/2 kr., izdatkov 46.218 gld. 68 kr., skupaj 92.640 gld. 7V2 kr. Hranilnih vlog se je vložilo 30.563 gld. 97 kr., vzdignilo se je 17.207 gld. 46 kr. Stanje s prejšnjimi vlogami 55.174 gld. 13 kr. Obrestij je naraslo 1867 gld. 15 kr., ki so se pripisale h glavnici in je torej koncem leta hranilnih vlog 57.041 gld. 28 kr. Vloge se obrestujejo po 4 od-stotko in se sprejemajo od vsakoga, če tudi ni ud posojilnice. Posojil se je dalo 24.077 gld. 56 kr., vrnilo se je 5213 gld. 90'/2 kr. Stanje s prejšnjimi 52.762 gld. 72'/2 kr. Čistega dobička je 292 gld. 6 kr., ki se dena v rezervni zaklad. Rezervni zaklad znaša 470 gld. 73 kr. Narodno gospodarstvo. Belokranjska železnica. (Govoril poslanec S ch vre iger v dež. zboru dne 17. t. m.) Visoki deželni zbor ! Gospod poročevalec Je-lovšek je v svojem poročilu povedal, da med naj-revneje kraje naše dežele se štej e Bela Krajina in da metliški okraj ima okrajnih cest 85 km., deželnih pa le 2 km. Visoka zbornica je že večkrat pokazala svojo naklonjenost Beli Krajini. Še v letošnjem zase- danju bode se razpravljalo o prošnji metliškega cestnega odbora, da so nekaj okrajno ceste postavi v kategorijo deželnih cest, in gospodje bodo imeli ugodno priliko tudi tedaj na pomoč prihi-teti metliškemu okraju. Zadnjih pet germ. št. letnega poročila »Občila«, govori o železnicah. Iščem in iščem, pa zastonj, nikjer ne najdem črkice o belokranjski železnici. O belokranjski železnici se govori že 30 let, to dete je bilo že zdavno krščeno, dobilo je dete ime: »belokranjska železnica« ; željno pričakovanega poroda pa le ni. Gospoda moja! V duhu si mislim vso kranjsko deželo pred seboj. Iz Ljubljane drdra vsak dan večkrat železnica mimo Školje Loke, Kranja, Radovljice v gorenjsko dolino do deželne meje. Kakor vse kaže, bo železnica imela svojo pot mimo kinča in raja kranjske dežele v divni Bohinj. Kamnik ima svojo železno cesto v Ljubljano in Vrhnika se veseli, da se bo že letos vozila po svoji železnici. Notranjci se vozijo po železnici in pri Šentpetru jih pelje eno krilo v Trst, drugo v Reko. Okraji Velike Lašče, Ribnica, Kočevje imajo svojo železnico in lepa šentruperska dolina dobi najbrž v kratkem železnico. In peljem se iz deželne stolnice v stolnico dolenjsko mimo Višnje Gore, Trebnja, mi je na razpolaganje dolenjska železnica. Ko pa pridem na vrh Gorijancev in gledam po Beli Krajini, zastonj išče moje oko železniškega voza, kajti ta pokrajina še ni toliko srečna, da bi tudi ona imela svojo železnico. Bela Krajina je po svoji natorni topli legi jako ugodna za sadjerejo in zlasti še za vinorejo. Bela Krajina je včasi zalagala velik del kranjske dežele z vinom. Spominjam se onih blagih časov, ko so k nam po vino hodili trgovci iz Kamnika, Kranjske Gore, Radovljice, Cirknice, Logatca, iz Ljubljane. In ko zdaj včasi med zasedanjem obiščem tu ali tam kakega znanca, tedaj mi naročajo, delajte Beli Kranjci, trudite se, da Vaši vinogradi zopet rode, ob jednem pa glejte, da kmalu dobite železnico in kakor nekdaj bomo zopet k Vam hodili po Vašo zlato vinsko kapljico. Gospoda moja! Deželni poslanec svetnik g. Višnikar je svoje dni govoril za belokranjsko železnico in omenjal, da so Belokranjci več ali manj navezani tudi na Karlovec. Da, gospoda moja, priznam, da gravitiramo na Karlovec in to zavoljo tamošnjih velikih živinskih in žitnih trgov. Za-toraj jaz mislim, da se Novo Mesto povzdigni, naj se mu gre na roke, da se tam razvije živinska in žitna trgovina, nas Bele Kranjce pa zve-žite po železnici z Novim Mestom in nas tako na-vežete na mater Kranjsko. Visoka zbornica! Vse tako kaže, da v ne-dolgem času dobimo železnico, katera bo vezala Karlovec z Metliko in kolodvor bode tik Kolpe poleg metliškega mosta. In hrvatska vlada pridno popravlja, oziroma dela nove ceste, katere naj bodo dovožne ceste na kolodvor. Vendar bi ne bilo prav, ko bi nas Hrvatska prehitela, toraj podaljšajte novo dolenjsko železnico v Belo Krajino. Poslanec g. grof Barbo nam je prav toplo priporočal deželno skladišče v Ljubljani. Naravnost povem, da se mi Beli Kranjci za tako skladišče prav nič ne ogrevamo. Jaz bivam v znožju Gorijancev in rabim štiri ure do novomeškega kolodvora in to z lahkim vozičkom. Gotovo se bo vsak Beli Kranjec dobro premislil, predno bo s težkim vozom šel v Novo Mesto na kolodvor, da bo od tu po železnici svoje vino, žito ali druge pridelke poslal v deželno skladišče. Poleg tega je pa naše vino na tako dobrem glasu, da ga ne bo treba pošiljati v Ljubljano v skladišče. Zveze nam je treba, zveze čez Gorjance, železnice nam dajte, in vinski trgovci bodo radi zopet prihajali na Belokranjsko po vino. Sklepam s tem : Zginila je belokranjska železnica iz letnega poročila deželnega odbora, nikdar pa ne bode zginila iz srčnih želja belokranjskega ljudstva. Želim in prosim, da belokranjska železnica ne zgine iz misli in trudoljubne skrbi tistih gospodov, kateri so v tej stvari odločevalni faktorji. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo: Neimenovan -^b poroki učitelja g. Lovr. Perko 5 gl. — Gosp. duhovni svetnik Anton Golobič, župnik v Cerkljah, 5 gld. — Gosp. Fr. Zavrhni iz Dražgoš, 1 gld. 50 kr. (s krono za Detinstvo). — G. Ant. Verbajs, župnik v Kamni Gorici, 2 gld. — Gosp. Jakob Pavlovčič, župni upravitelj v Suhorju, 8 gld. Za gimnazijsko kapelo vKranju: Gosp. Alojzij Kummer, vpokojeni župnik v Stari Loki, 2 gl. — Neimenovana dobrotnica iz Kranja 10 gld. — Neimenovana dobrotnica z Gorenjskega vnovič 1 gld. 60 kr. — G. Janez Debeljak, župnik Pred Dvorom, 5 gld. — Neimenovan gospod svetnega stanu 50 gld. — Slovensko katoliško politično društvo za radovljiški okraj 10 gl. — Vsem obilo plačaj mili Bog. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 19. februvarija. Ministerski predsednik baron Gautsch so je odpeljal v Budimpešto, kjer sedaj cesar biva, da si izprosi potrebnih pooblastil za sklicanje državnega zbora. Zaradi spora o adresi mej Čehi in Nemci v Pragi je namreč zopet negotovo, da bo državni zbor sklican za 10. marca. Dunaj. 19. febr. Zunanji minister grof Goluhovski se jo podal včeraj popoludne v spremstvu treh višjih uradnikov v Budimpešto, kjer ostane nekaj dnij. — Kakor znano, biva cesar sedaj v Budimpešti. V Budimpešto se je podal tudi papežev nuncij Taliani. Pulj, 19. febr. V odsotnosti poslancev manjšine je posl. Constantini poročal o predlogu posl. dr. Trinajstiča, naj deželni zbor isterski povodom bisernice papeževe čestita Leonu XIII. Pri tem je Constantini surovo napadal slovansko duhovščino v Istri. Zbornica je na to hotela popraviti blamažo pred svetom, ker ni takoj pri prvi obravnavi sprejela predloga, ter sklenila papežu čestitati povodom GOletnice mašništva. Praga, 19. febr. Posl. Lippert je v deželnem zboru nujno predlagal, naj se v proslavo petdesetletnega jubileja cesarjevega odpošlje k cesarju ob primerni priliki deputa-cija deželnega zbora. Praga, 19. febr. Mladočeški klub je odposlal dr. Engelna k deželnemu maršalu z zahtevo, da se v ponedeljek prične adresna razprava. Knez Lobkovic je odgovoril, da pride adresa še v tem zasedanju na vrsto. — Nemci bodo ob tej priliki s protestom zapustili zbornico. Brno, 19. februvarija. Deželni zbor je s slava- in hoch-kiici zaključil zasedanje. Gradeo, 19. febr. Poslanec Karlon se je povrnil iz Karlovih varov v Gradeo. Zdravje je boljše, vender mu treba še počitka. Bochum, 19. februvarija. Do 6. ure zvečer so privedli na svitlo 116 trupel ponesrečenih delavcev. Dva se nahajata še v rovu. pet do sedem se jih še pogreša. Petrograd, 19. februvarija. Carinja je obolela za ošpicami. Bolezen ni nevarna. Pariz, 19. febr. Pri predsedniku Faure se je vršil ministerski svet. Razgovor je bil o izjavi generala Pellieux pred porotnim sodiščem v Zolini aferi ter o sedanjem položaju. Posvetovanje je trajalo dalje časa. — Sklepi so tajni. Meteorologiono poročilo. Višina nad morjem 3062 m. □ •s čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celzija Vetrovi Nebo a S -■a -r " 18 9. zvečer 726 5 1-9 sr. szali. del. jasno 19 7 zjutraj 2. popol. 726 1 727 6 —11 28 brezv. si. vzjvzh. sneg del. jasno 2 7 Srednja včerajšnja temperatura 0 8°, za 0'7° nad normalom. Eksekutivne dražbe. Mihaela Zemljana iz Bevškega nepremak. posestvo (450 gld.), terjatev 10 gld., dne 22. februvarija in 22. marca v Litiji. Jerneja T o m ž i fi a iz Bač posestvo (1712 gld.) dno 25. febr. in 28. marca v Ilir. Bistrici. Jožefa J a n C a r j a iz Železnikov nepremakljivo posestvo (1425 gld.), terjatev 150 gld. in 654 gld. 3 kr., dne 23. febr. in 23. marca v Ljubljani. Antona K i r n a iz Celj zemljišča (2705 gld.) dne 25. febr. in 28. marca v Ilir. Bistrici. Frana L a h a zemljišče v Gradišči (1225 gld.) dne 28. febr. in 30. marca v Ložu. t 128 1-1 Tužnega srca javljamo podpisani prežalostno vest, da je po nezasledljivem božjem sklepu naš preljubi sin, oziroma brat, gospod Anton Vojska doktorand zdravilstva na vseučilišču v Gradcu dne 17. svečana ob 9. uri zjutraj po kratki a jako mučni vratni bolezni, na kirurgični kliniki v Gradcu, previden s sv. zakramenti, v 28. letu svoje starosti verno in udano v Gospodu zaspal. Mrtvi ostanki milega pokojnika prepeljali se bodo v predrago mu slovensko domovino, v njegovo rojstno mesto Rudolfovo, ter se v ponedeljek, dne 21. t. m., ob '/* "a ti. uro popoludne prenesli iz lastnega doma Šolska ulica št. (II na pokopa liščo k večnemu počitku. Svete zadušne mašo služile se bodo v kapiteljski župni cerkvi m v frančiškanski cerkvi. Blagega pokojnika priporočamo v pobožen spomin in molitev. Rudolfovo, dne 18. svečana 1898. Dr. Andrej Vojska, c. kr. sod. nadsvčtnik v p.. oče. — Berta Vojska roj. Skrem. mati. — Vladimir Vojska, <•. kr. postni vežbenik ter c. iu kr. vojaški akcesist v r., brat. Zahvala. 130 1-1 Za mnogobrojue dokaze srčnega sočutja in so-žalja ob bolezni, smrti in pogrebu najine ljubljene soproge, oziroma preblage, nepozabne mamice in dobrotnice, gospe Josipine Zdešar izrekava vsem udeležencem, prijateljem in znancem za mnogoštevilno spremstvo predrage, toli ljubljene ranjce k zadnjemu počitku in za krasne poklonjene vence svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebna zahvala blagi gospej Josenko-vi zu mnogokratni obisk med dolgotrajno boleznijo in njeno tolažbo ob smrtni uri. Najudanejša zahvala preč. gg. duhovnikom za spremstvo in tolažilno petje. Iskreno zahvalo izrekamo slav. gasilnemu društvu Vič-Glince za časten sprevod, kakor tudi slavnemu pevskemu zboru viško-glinške čitalnice za krasno petje pri mrtvaškem odru, skratka vsem skupaj najpiisrčnejša in najiskrenejša zahvala. Bog plačaj! Na Glincah, dnč 15. februvarija 1898. Lorene Zdešar, soprog. Pavla Zdešar, hči. ki je dovršil vsaj drugi gimnazijski razred ali realko, in je zdrave čvrste narave, sprejmem takoj v svojo proda-jalnloo z mešanim blagnm pod ugodnimi pogoji. — Pismene ponudbe naj se naravnost meni dopošljejo. 127 3-2 Franc Ksav. Goli, trgovec v Idriji. Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da odpotujem za 6 tednov v krojaški kurz na Dunaj vsled ministerske odredbe. Za moje odsotnosti nadomestoval me bode g. Vldemšek. Prosim uljudno istemu ravno tako naklonjenost izkazovati, kakor se je meni, za kar se tem potom prisrčno zahvaljujem proseč nadaljnih naročil. Z odličnim spoštovanjem 118 3-1 Josip Krapeš, krojaški mojster v Vipavi Prosi se tihega sožalja. a » a rS o ■ac c rt X> na h « -zz S « .S .5 lil __ •2 ° ■S s n 7= m » fl) £ •IH "E3 O ~ J4 « 9} a. o najfilstlje lužne lUSELlNE kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih sapnih in prebavnih organov, pri protinu. želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč (I.) nosijo. 1-8 Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. Gosp. lekarnarju Piccoli-Ju v Ljubljani. Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhel composita G. Piccoli) z Izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, isto-tako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. 232 100-95 Provincijal brat Emanuel Leitner. nadzdravnik. m^ Takoj m j>*od» 1 lisa V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speče rijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvlnami in vinom. v Ljubljani, Hrenove ulice št. ,'f z vrtom vred. Hiša ima vhod z dveh ulic. Več je izvedeti v hiši sami. 126 ^ Slavnemu p. n. občinstvu in prečast. duhovščini uljudno naznanjam, da izvršujem ključavničarski obrt ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela, osobito pa za napravo štedilnih ognjišč, ograj itd. po kolikor le mogoče najnižjih cenah. Ako kdo cenjenih naročnikov ne more priti osebno k meni, blagovoli mi poslati dopisnico in pridem takoj sam k njemu. Z najodličnejšim spoštovanjem Janez Smole, (61) 10- 6 ključavničar. Opekarska oesta št. 11 v LJubljani. Alojzij Večaj izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice 15 7 priporoča lepo svojo zalogo raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kabljloe za štedilnike, sploh razne glinasto izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. ^loj^ij Pogačnik j^nica Pogačnik rojena Peterlin poročena. Ljubljana, Ribnica, dne 14. svečana 1897. 131 Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje prte itd sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno In pošteno po najnižji ceni bandera in vso dm~o obleko. Prečistite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, dru-šlev in potujočih agentov. Zagotavliaie hitro in naipostenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, du bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjain se priporoča 81 52-4 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Gledališke ulioe 4. Msiziianilo lit priporočilo. Naznanjam častiti duhovščini, slavnemu občinstvu in sploh svojim cenjenim in spoštovanim gostom, da sem se ^ preselil iz restavracije pri „Zlati ribi" v Ribjih ulicah t gostilni dvor ,Virant', sv. Jakoba trg št. 2. Vsem svojim častitim gostom se zahvaljujem za obilno skazano mi naklonjenost v prejšnjih prostorih ter se nadalje priporočam za mnogobrojni obisk. Skušal bodem svoje častite goste zadovoljiti s pristnim dolenjskim in bizeljskiin vinom, z izhornim Kozlerjevo-carskim pivom ter s prav ukusno prirejenimi gorkiini in mrzlimi jedili. U^ Priporočam posebno prenovljene in snažne spalne sobe. Istotam sprejmo se tudi gospodične in dekleta v poduk za kuho. Z odličnim spoštovanjem cfrtfMCS C%OZman. Otvoritev gostilne. Zahvaljujon se za dosedanje zaupanje naznanjava svojim ie. gostom in slavnemu občinstvu sploh, da sva se s svojo gostilno preselila na Turjaški trg št. 1 v novo hišo .Katoliške družbe'. Točiva izvrstna ter pristna dolenjska, itajarska in UtrlJ&naka Tina, pa znano Kozlerjevo cesarsko pivo. Vsakčas postreieva z okusnimi, gorkimi in mrzlimi jedili. N* razpolago imava tudi snažno uravnane s6be za prenočevanje. V mnogoštevilen obisk se priporočava 784 24-14 Andrej in Ana Zalar. Prti. 4ub.tlfini rljujn« priporoimm svojs dtlavnio« ML slikarijo na steklu, ■lasti ta itd«Uvanj« csrkvtnih ckin lometno slikarijo EiStuhl T Gradcu. Ann«n«tr»M» 86. Najboljša spri-iala in pohval« za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. m* i ^ O S o-o j- -« O D w o • — t/j O. 5 ■ s. sr « » • »."S I ° 2. * 1 toPst I s •c fl. s* s I 3 tiu-? S?.a O fr- r-o- so o ..S® ^ B-HH « ® L * 00S" 55 » 89 3 g-l. «■ g » N » • - m * O B » i » ir D e » o o er o" 0; <® o S, s c 2 X S CL - s-g ■> < S -< • » — • N I 3- O. £ < s> s •O tt c w O B" T B) C0 C O! o. D t o a S » N . so " ° M N-» O* M _ o S o B • a 0 r* £ » e-O s. S "o E{Q 5 89 ® 1 CL - 1 C C c Cft< o < r p u e er HERBABNY -je v podfosfornasto-kisli Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje p6t, daje slast do Jedi, pospešuje prebavlj&nje iu redil- nost, telo Jaftl i.i krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, razstopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejenje kostlj. 725 20-9 Gena steklenlol Je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. ▼e6 za zavijanje. (Polsteklenie ni.) _..........Prosimo, da se vedno 1 ^i5 c rfuTt --M a r< k e ,v) izrecno zahteva Herbabny-Jev ^faSf^Sj apneno - železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime ,,Herbabny'' vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno Btfl znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. 239 4 Osrednje skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmlierzigkeit" VII./l, Kalserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju In v kronovinah. "uu«H»no*uK Domača umetnost! Podobarski i pozlatarski atelje S v Ljubljani. Kolodvorske ulice 32—34 i, se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila na izdelovanje oltarjev iz lesa v poljubnem slogu, kipov in svetniških sob, iz gipsa, kamna, lesenih itd. Oltarne skupine iz različnega materijala Blagorodnemu gospodu Andreju Rovšek-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani. Altar, ki ste ga naredili za podružno cerkev v Lučih, župnije žilinske, je prav lepo in trpežno delo, katero dela svojemu mojstru vso čast. Altar ne naredi samo v obče na gledalca prav prijetnega utiša, ampak so tudi posamezni •deli pravilno, natančno in trpežno izdelani. Ž a 1 i n a , dne 1. avgusta 1897. 505 52-30 Josip No»ak, župnik. Na prodaj je ali v najem odda se v Šmartnem pri Litiji W ■■ i msm z dobro poslujočo gostilno, žganjetočem in preno-čevališčem za tujce. V hiši nahajala se je tudi čez 30 let trgovina z mešanim blagom. Najemnik ali kupec bi imel tudi priliko prevzeti Jedino prodajo usnja pod jako ugodnimi pogoji. 103 2 Več pove Fr. Čuden, urar v Ljubljani. razpisuj e županstvo v Št. Petru na Notranjskem. Letna plača znaša s prostim stanovanjem 360 gld., katera se že sedaj lahko zviša na 4M) gld. za tajniško pomoč pri hranilnici. Tudi je še vedno kaj postranskih zaslužkov. Službo je nastopiti s I. marcem t. I. Prosilci (postavne starosti ali tudi oženjeni imajo prednost) naj svoje prošnje pošljejo do 25. svečana na župana 114 3-3 Matija Penko, Gradec I V Št. Petru, dne 12. februvarija 1898. NOVO ustanovljena in novourejena (|oill«l('it stavbinska in umetalna steklarija tvrdke 603 23 Avg. Agnola v Ljubljani Dunajska cesta 9, poleg ,Figovca' se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken In vrat vdelanih s ki-tedralnlra steklom ali s svincem obrobljenim belim &1I barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo vse strokovnjaSko dobro, zajamčeno in trpežno izvrženo v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega dela — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga kot so: porcelanasti predmeti, zrcala. steklo v ploščah, svetiljke, po dobe, okviri za podobe itd. Prevzema vsa stavbinska steklarska dela in popravila po najnižji ceni. Vse stroje za poljedelstvo! Vnovič znižane cene! Trljerl (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. — Skropiluioe proti peronosperl, zboljšani sestav Vermolerov. — Mlatilnioe mlini za žito, stiskalnico (preše) za vino in sadje različnih sestav (te stiskalniue imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slamoreznioe, katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Stiskalnico za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi SG. HELLER na Dunaju, II/2 Fraterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! Zastopniki se iščejo. 66 20-2 »IdLvo Liniment. Capsici compos. 231 8 lz lekarne Rlohter-Jeve v Pragi priznano Izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to Bploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39—20 Richter-jev liniment s .sidrom' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah i znano varstveno marko „sidro" kot pristne. Rioht«r jeva lekarna pri zlatem levu t Pragi. hh4 ia-2 Ferdinand Prinoth, St. Ulrich, Groden, Tirolsko, zavod za cerkveno kiparstvo iz lesa, se priporoča preč. duhovščini za napravo podob svetnikov, Kristusa na križu vzbuknjenili križevih potov, altarjev, božjih grobov itd najfinejšega dela. Kipi svetnikov iz lesa, v oljnatih barvah, z zlatimi robovi v velikosti 80 100 120 140 160 180 200 m stanejo gld. 22 33 48 65 82 107 140 Obširni ceniki zastonj in franko. Zaznanih. Opiraje se na priporočilo v .Škofijskem Listu" II. štev. t. I. pouudiino letošnje 6U3 14 izvrstno vino, vsem prafast. cerkvenim predstojnikom, pa tudi drugim duhovnikom iu kupcem po sledečih cenah: 1. Masno vino.....hktl. od gld 25 do 28 2. Navadno namizno vino, tudi zaiantfeue pristuofti „ „ „ 22 „ 24 Večjim odjemalcem bodi •.......-.........—■■• LfJ; Kdor bi potreboval za potovanje močnih, lepih kovčegov ali torblo, S S si že sedaj naroČi in se taki na zahtevo tudi pri meni izdeljujejo. U Za gospode tovarnarje in posestnike mlinov priporočam močna Jermena l^j za stroje iz najboljšega ljubljanskega in inozemskega usnja, katero imam 31 naj se kar obrne na podpisanega in si tako naroči Ravnotam je bogata zaloga izgotovljenih prodajalniških in drugih konjskih oprav. Popolna Jahalna oprava za civiliste in vojake, sedla, uzde. brzde itd, kakor tudi vsi v to široko spadajoči predmeti. Velika zaloga bičev. ločnih bičev, Jahalnih palic in jahalnih bičev, tudi s srebrnimi okovi. naj vedno v zalogi. ril P. n. občinstvo opozarjam, da sem v desetih letih v prvih dunajskih in A IB budimpeštanskih tovarnah in delavnicah pridobil si toliko irakse, da zamorem 51 |l| takoj z vsakim tekmovati, tako da ni nikomur potrebno finih stvarij si naro- fUl čevati za drag denar od drugod, ker se take stvari dobe pri meni ceneie ter L™ p I bolj elegantno in bolje izdelane, ker je pri meni vse ročno delo. ..... J ~ ........ ......»..v ... .i.nu,„u. (JUblCULlU I1I11U OlVrtllj SI I1UIU- čevati za drag denar od drugod, ker se take stvari dobe pri meni ceneje ter Krili nloffi n t n n in )-»/•,! i /-» i^ilnlnnn !-.,»• in ».»! mnni ___—__i___ J _ 1 _ U Vse poprave sedel. Jermenov, torbic in galanterije iz usnja se izvršs naglo in ceno. — Zunanja naročila se točno izvršujejo. Pi Pričakujoč prav obilnih naročil in nalogov, bilježim velespoštovanjem KR 15-11 Fran Primožič, jermenar, Sv. Petra cesta št 34, Ljubljana. V I A J Dobiva se povsod C 745 '.86—14 Najbolje in najceneje sredstvo za čiMen^e zob. Pserhofer-jeva 117 6-1 lekarna „pri zlatem državnem jabolku Duuoj, I., Siugerstrnsse št. 15. J. Pserhofer-jeve odvajalne kroglice staroznano, lahko čisteče, po mnogih zdravnikih občinstvu priporočeno domače zdravilo. Te kroglice so iste, ki so ze desetletja znana med občinstvom pod imenom J. Pser hoferjeve kri čistilne kroglloe, in se iedino prave proizvajajo v lekarni pri zlatem državnem jabolku", Dunaj. I., Bingerstrasse 15. Od teh krogljic stane: 1 skatljica s 16 kroglloami 21 kr., 1 zvitek ■ 6 žkatijioaml 1 gld. S kr. Ce se poprej vpošlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošiljatev ■ 1 zvitek kroglic 1 «ld. 25 kr., 2 zvitka 2 gld. 30 kr.. 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr„ 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko 1 zvitek se ne more poslati.) Prosi sa izrecno „J. Pserhofer-ja odvajalne kroglloe-' zahtevali in na to p4/,iti, da ima napis na pokrovu viaki* sktiliu* na navodilo o uporabi sioitvi po.!pis J. Pserhofer in sicer z rudeoimi i-rkami. Balzam zoper ozeblino J. Pserho fer-ja. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Sok iz ozkega trpotca (Spitzwegeric-h-saft), slez razkrajajoč, 1 steklenica 50 kr. Balzam zoper golšo, 1 steklen. 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Stoll-ovi Kola-preparati, izvrstno krepčilo za želodec in živce. 1 liter kola-vlna ali ellksirja 3 gld., — >/» litra 1 gold. 60 kr., — >/4 litra 85 kr. Zdravilni obliž za rane pok. prof. Steudel-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr. Grenka želodčna tinktura «preje živ-Ijenska esenca imenovana). Lahko raztop-Ijivo zdravilo, drsiilnega in krepčuječega učinka na želodeo pri oviranem prebav-ljanju. 1 steklenica 22 kr., i dvanajstorie* 2 gld. Balzam za rane J. Pserhofer-ja, 1 steklenica 50 kr. Tannoohinin - pomada J. Pserhofer Ja najboljše sredstvo za rast las, ena pušica 2 gld. Univerzalna čistilna sol A. W. Bulrloh-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, i zavoj 1 gld. Razven tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevani« točno in najceneje. PošlIJatve po pošti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se preje vpošlje denar, večje naroobe tudi proti povzetju zneska. t/m>~ Ce se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznloo), potem Je poštnina mnogo oenejša nego pri pošlljatvah proti povzetju. 4* Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, iirar, 318 26-21 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vseh vrst »r žepnih ur 2 v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu Jr ravno tako tudi U nihalnih, stenskih 0 in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi, atf Poprave se dobro in solidno izvršujejo. I > u n a i s k a T> o i- a. Dne 38. februvarija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ G. kr. cekini........... 10-2 gld. 45 kr. 102 40 122 55 102 85 121 70 99 50 929 — 363 70 120 10 58 77'/ »i 11 n 76 n 9 53 45 35 5 n 67 n Dne 18. februvarija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. , . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta...... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av.osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . n „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5°/0 . „ „ dolenjskih železnic 4°/0 163 gld. 50 161 25 190 75 100 15 140 — 131 — 109 — 112 50 98 30 98 90 228 — 185 70 127 20 99 50 Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld. 50 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 167 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 „ — " Rudolfove srečke, 10 gld.......27 _ Salmove srečke, 40 gld........80 " _ " St. Genčis srečke, 40 gld.......80 VValdsteinove srečke, 20 gld......58 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 161 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3455 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 430 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 80 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 110 Montanska družba avstr. plan.....150 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 175 Papirnih rubljev 100........127 45 50 75 75 75 15 37 1. januvarijem a ?? MERCUR XXXVI. leto. so je pričelo novo celoletno naročevanje ! \'tflltilMKk oznanilo žrabanja tu in inozemskih loterijskih srečk, ji v " 'ini lio izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. flfP7nlflrni Orivr7Pfr „rinanzielles Jahrbuoh', ki obsega za-Ulttpiauii pil KUGA. znamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. v . poštnih uradih i 1 pri administraciji ,.Merour", Dunaj, I., Wollzoile 10. Celoletna naročnina. 2 gld. 60