Poštnina plačana ▼ go'ovini.
Uto LX. itev. 95.
v uuDiimii, o remen zs. nwnn im.
ceno mn r
Izhaja vsak dao popoldne, tzvzemšl nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— D.n, do 100 vrst 2.50 Din, večji Lnserat petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame,
Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za Inozemstvo 420.— Din.
preklici   beseda   2.— Din.
UpravnlSrvo: K na Ho v a ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica Št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Izpopolnitev M sili v ospredje
Klerikalci silijo v vlado. — Nasprotujoče si vesti o njihovih izgledih« — Važen sestanek dr. Žerjava z zunanjim ministrom
Marinkovićem.
— Beograd, 27. aprila. V klerikalnih krogih vlada vedno večja nervoz-nost, ker so se vse nade, da bi slovenskim klerikalcem vendarle uspelo zle-bti v vlado, izjalovile. Klerikalci zato vedno ostrejše napadajo vlado ter prihajajo iz rezerve, v kateri so ostali prve dni, trdno prepričani, da bodo pozvani k sodelovanju.
Dopisnik zagrebških »Novosti« je imel priliko informirati se na merodaj-uem mestu o odnošajih med klerikalci in vladnimi strankami ter je dobil sledeče, zelo značilne informacije:
SLS ne prihaja sploh nikjer v po-štev za kakršnokoli kombinacijo. Ta stranka se je v vladi Uzunovič - Korošec popolnoma diskreditirala s svojimi strankarskimi amandmani, ki so čisto lokalnega značaja ter se nanašajo izključno le na Slovenijo. Izrabljajoč neugoden položaj radikalne stranke je od g. Uzunoviča izsilila amandmane, ki so se že sedaj izkazali za škodljive, ker se nanašajo izključno le na Slovenijo tako, da ima slednja nekak izjemni položaj. Pa tudi za Slovenijo ti amandmani ne prinašajo sploh koristi, marveč zasledujejo le partizauske cilje. Kar se tiče očitkov s strani SLS, da je današnja vlada neparlamentarna, je treba naglasiti, da je bil dr. Korošec in njegova stranka tesno vezan le na gosp. Uzunoviča in lahko za to od njega tedaj zahtevajo posebno zaščito in uva-ževanje zaslug, ki so mu jih storili. Današnja vlada pa je popolnoma nova kombinacija, ki bo po vsej verjetnosti izvedla tudi volitve. Toda SLS se ni treba ničesar bati, ker bodo volitve popolnoma svobodne. Razumljivo je sicer, da se dr. Korošec in njegova stranka hudujejo, ker so zleteli iz vlade, ni-
majo pa nikake moralne pravice očitati komu nelojalnosti, ker so sami ponovno postopali skrajno nelojalno napram svojim prejšnjim zaveznikom. Te izjave potekajo očividno od enega prvakov DZ, bivših zaveznikov SLS.
— Zagreb, 27. aprila. Današnje »Novosti« priočujejo informacijo iz vladnega vira, da se izpopolnitev vlade ne bo izvršila po strankah in po programih, marveč bodo pritegnjene k sodelovanju poedine osebnosti. Zato je krenil razvoj dogodkov po praznikih v to smer. Vukičevič in Marinkovič sta stopila v stike z zastopniki skoraj vseh strank ter iščeta primerne osebnosti za izpopolnitev vlade v omenjenem pravcu. V to zvezo se spravlja v političnih krogih tudi včerajšnja konferenca dr. Žerjava z zunanjim ministrom dr. Ma-rinkovičern, ki je trajala poldrugo uro. Tudi sestanku med dr. Šuperino in ministrskim predsednikom Vukičevičem se pripisuje velik pomen.
Današnji »Jutarnji list« pa poroča iz L j u b 1 j an e, da se je mudil te dni V Ljubljani poseben odposlanec ministrskega predsednika Vukičeviča, baje njegov brat, ki da je imel s klerikalnimi politiki več konferenc ter jim sporočil pogoje za zopetni vstop klerikalcev v vlado. Klerikalce je baje posebno iznenadilo, da se je osobito zavzemal za to, da bi vstopil v vlado kot zastopnik Slovencev bivši minister za agrarno reformo v Davidovičevem kabinetu poslanec Vcsenjak iz Maribora ter da je vodstvo SLS sklicalo v Ljubljano sejo, da razpravlja o tej ponudbi. Baje zahtevajo klerikalci, da pride v vlado bivši minister za socijalno politiko dr. Kulovec.
Avanture avtomobila C 3083
Težak karambol na Dunajski cesti. — Avto C 3083 drvi in podre kmetski voz. — Težka poškodba.
Luksuzni avtomobil z rdečim C in štev. 3063, je pri vozil včeraj iz Zagreba v Ljubljano. Povsod je šlo v pravem kinematografskem diru. Avto je vozil okoli 13.30 od glavne pošte po Dunajski cesti v smeri proti kavarni »Evropi*. Ko je šofer avtomobila — Bogomir Dombrič, rojen leta 1899. v Rogatcu in stanujoč v Zagrebu, llica 198 — privozil do hiše štev. 12 v bližini trafike, je privozd t dvorišča, kjer je večja Čameroikova avto-garaža, na cesto uradnik Trboveljske pre-tnogokopne družbe Franjo Golob z avtomobilom št. SI. 1 963 ter zadel v DombriČev avlo z vso silo tako, da mu je precej poškodoval sprednje deeno kolo in polomil tudi blat Dik. Škodo cenijo na 3 do 4000 Din, Tudi Golobov avtomobil je dobil precejšnjo poškodbe, do 5000 Din, ker je bilo zvito desno kolo. Stražnik Franjo Jurjevec je takoj ugotovil dejanski stan, identiteto obeh šoferjev in priče, neposredne očividce karambolu, med njimi trgovec Leopold Punčuh iz Dol. Logatca, Danica Sviligoj, iarmacevtka v Ljubljani, in šofer Anton Kokalj.
Šofer Bogomir Dombrič stanuje v Zagrebu ter je zaposlen pri tovarnarju Glantz-mannu, ki ima svoje tekstilne tovarne v Tržiču ter se je hotel peljati v Tržič.
Ko je Dombrič nekoliko popravil svoj Avtomobil, je nadaljeval vožnjo proti Gorenjski v Tržič. Ni še dobro prišel iz pomeri-ia ljubljanskega policijskega ravnateljstva, že se mu je pripetila druga težka nesreča, ki bo imela zanj težke posledice,
v Zgornji Šiški. Druga nesreča 9e je pripetila šoferju Dombriču okoli 13.45 kakih 300 korakov dalje od zgomješišenske mitnice v smeri proti St Vidu v bližini gostilne pri »Kmetu«. o71etni posestnik France Hafner iz Zabnice pri Škofji Loki je vozil na enovnrpžn«=»m kolesi ju iz bolnice svojo deklo, ?41etno Lucijo Pokornovo, ki je imela levo nogo zavito v taavcu. Pokornova je bila namreč pripeljana 19. marca t. 1. v favno bolnico z zlnmlieru levo nogo Padla je z voza, ko «*> se konji splnšili. Ostala je v bolnici do včeraj, ko je prišel po njo njen gospodar, da jo odpelje domov.
Okoli 13.45 je Hafner prav počasi priv»> lil do gostilne pri »Kmetu«. Vozil je po desni strani ceste v smeri proti §t. Vidu. V tem času fu fe dohitel avtomobil, ki je vozil v iiivjem l^mpu z brzino do 80 km iz Ljub fjaie. Šofer se je hotel izogniti kmečkemu 'ozniku. pa ni obvladal volana. Avtomobil •e je zato z vso silo zagnal v levo stran viv &a. Sunek je bil tako silovit, da se je levo kolo voza popolnoma zdrobilo, a tudi ostali zadnji del voza je bil močno poškodovan, ta ko da je postal koleselj popolnoma nepora ben. Sunek je vrgel Hafnerja in Pokornovo v cestni jarek Pri tem pa je Pokornova tako nesrečno padla, da si je znova nalomila že zlomljeno levo. ob enem pa zlomila še desno nogo. ftofer )> za trenutek avtomobil nstav'1 fcn samo pogledal, kaj se je zgodilo in ako fena njegov avtomobil kake večje dtfekte.
V silnib mukah in solznih oči je Lucija Pokornova prosila šoferja:
>Usinilite se naju! Peljite mene in očeta v bolnico !<
Šofer se je ironično uasmehnil, naglo je skočil ua bvoj sedež ter pognal avtomobil v divjem diru dalje proti Gorenjski. Kakor izpove ponesrečena Lucija Pokorn, je avtomobil tiho in brez vsakega glasnejšega signala privozil do voza.
Kmalu se je zbrala na mestu nesreče večja množica ljudi. Prišli so tudi iz stražnice policijski nadzornik in drugi varnostni organi, še le Čez pol ure so prepeljali težko ponesrečeno Lucijo Pokornovo nazaj v javno bolnico. Posestnik France Hafner je dobil le lahke poškodbe na glavi in obrazu. N'a stražnici so mu rane izprali in obvezali, na kar je odšel s konjem proti Skofji Loki. Polomljeni voz je pustil v Šiški.
Očividci so si zapomnili Številko avtomobila. Številka je bila: rdeči C in 3083, torej je vozil avtomobil oni nesrečni šofer, ki je imel pred eno uro karambol na Dunajski cesti.
Proti šoferju avto C 30S3 je uvedena kazenska preiskava.
Poraz krščanskih socijalistov na Štajerskem
Deželni glavar bo socijalni demokrat.
— Oraz, 27. aprila. Še bolj porazno, kakor volitve v državni zbor, so Za klerikalce izpadle volitve v štajerski deželni zbor, kjer so imeli krščanski socijalisti doslej večino Od 70 mandatov so imeli socijalni demokrati e doslej 34. dočim so imeli krščanski socijalci 34 mandatov S sklepom deželnega zbora se je število mandatov znižalo od 70 na 56. Od teh so pri nedeljskih volitvah dobili združena lasta (klerikalci, velenemoi in narodni socijalisti) 24, socijalni demokratje 21, kmečka zveza 9, in Ude 2 mandata. V primeri s prejšnjim številom mandatov so izgubili klerikalci 7, socijalni demokratje pa pridobili 3 mandate,
V deželnem odboru, ki šteje 9 članov, se je položaj na podlaga tega izida popolnoma spremenil. Obe najmočnejši Usti, t J. združena in socijal-demokratska dobita po 4 mandate, Kmetska zveza pa 1. Ker morajo krščanski socijalisti na združeni listi voljenim velenemcem odstopiti 1 mandat ostanejo socijalni demokratje v deželnem odboru najmočnejša skupina, ki bo dobila torej tudi deželnega glavarja. Sedaj so imeli deželnega glavarja krščanski socijalisti.
Naša letalca pristala v Bombayu
Naša dva letalca sta včeraj dosegla končni cilj svojega velikega poleta v Indijo. — Podroben pregled absolviranih etap. — Preteče opasnosti nad gorovjem in puščavo. - Polet brez nezgode.
— Ljubljana, 27. aprila. Brezžična poročila javljajo, da sia naša dva letalca inž. Sondermaver in poručnik Bajdak Včeraj srečno dospela v Bombay. Vest so sinoči sprejeli tudi aparati ljubljanskih radio-ama-terjev.
Naša junaka daljav in višav, ing. Tadija Sondermaver in poručnik Leonid Bajdak, 6ta z absolviranjem svojega velikega poleta v Bombav dosegla uspeh, ki je za naše mlado letalstvo dokaz izredne podjetnosti in napredka. Letalca ©ta s tem utrdila svoj sloves, ki sta ga doslej uživala v letalskih krogih kot prava dva :asa; v vojni, ko je Sondermaver pokazal svojo spretnost v višinah nad solunsko fronto, a Bajdak nad poljanami Galicije ter nad Mazurskimi jezeri in Kar-patL Srečno sta torej zdaj dosegla svoj cilj Bombav. Poročila, ki sta jih pošiljala s poti kakor tudi depeše francoskih vojnih oblasti, ki so povsod izkazovale našima hrabrima letalcema največjo simpatijo in prisrčnost, govorijo, da sta težavni polet premagala z junaško vztrajnostjo. Lahko sta ponosna, da bosta v zgodovini našega letalstva na prvem mestu zabeleženi imeni dveh junakov, ki sta se prva podala na visoko in dolgo pot ter ponesla barve naše države od Pariza do vrat daljnega Orijenta.
Za rekapitulacijo poleta ter za izpopolnitev poročil, ki so radi pokvarjenosti radioaparata na letalu prihajala nekoliko počasi in netočno, naj v naslednjem navedemo par zanimivih podrobnosti:
Polet se je vršil v več etapah, katerih vsaka ima svoje posebno obeležje in spcijal ne težkoče. Letalca vršita s poletom kurirsko dolžnost, ki jima nalaga, da čim prej dosežeta določena mesta, kjer izročita poročilo in prineseta odgovor. Prva etapa ie, kakor znano, bila od Pariza do Novega Sada. To etapo v dolžini 1500 km sta naša a vi ja tika absolvi-rala v 8.5 urah. Največjo težkočo je na tej etapi tvoril prehod preko Alrj v blizini samega Mont Blanca. Prisilien pristanek v Alpah je skrajno opasen, ker so Alpe sestavljene od ogromnih skal, ki s ptičje perspektive sliči jo ostrim konicam. Vzltc temu pilot lahko pristane, ako se mu pokvari motor, da si vsaj sam reši življenje. To je že dokazal neki poljski pilot L 1926 Takrat je 40 poljskih letal, nabavljenih v Franciji, poletelo iz Pariza preko Alp na Poljsko. Neki pilot je radi defekta v motorju pristal na najslabšem gorskem terenu, vendar mu je z veliko spretnostjo uspelo, da 6e ie spustil na malo skalnato terasa tik ob strašnem prepadu. Aparat se je razbil, a pilot si je rešil življenje. Tudi našima dvema letalcema je bil Mont BTanc največja težkoča, o kateri je poročnik Bajdak izjavil:
— Mont Blanc naju ni pustil iz objema. Cim sva se dvignila v Parizu, sva ga ugledala ter ga opazovala dve uri pred seboj i u na prehodu preko njegovih pobočij.
Druga etapa je bila še težja, daljša *n bolj komplicirana. Dočim je od Pariza do Novega Sada bila orijentacija vrlo lahka, je na drugi etapi od Novega Sada do Bejruta enoličen teren skrajno obteževal naglo orijentacijo. Naša dva letalca sta morala ubrati nsi krajšo pot, kar jima je uspelo in sta to do1 o etapo v dolžini 2300 km obsolvirala v p.IO urah.
Specijalne karakteristike Male Azije so v tem, da je pretežni del tega ozemlja planinski, neobdelan, puščoben in rekdo naseljen. Tu je nekaj pravih puščav, kakor ona severno od mesta Konia in zapadno od jezera Tis Čeli med severozapadno točko Male
Azije, Carigradom in jugovzhodno točko, mestom Adanom. Tod nista naša letalca letela nad nobenim mestom, marveč nad samo pusto pustinjo. Ako bi bila na tem predelu druge etape morala pristati kjerkoli, bi o njuni usodi cela dva meseca ne doznali nikakih podrobnoslL
Lani je francoski letalec ing. Hauer letel preko Sredozemskega morja ter je na poletu iz Konia preko Bejruta v Alep moral pristati v pustinji onkraj mesta Adana. Od tod se je vlekel cel mesec preko puščave do sirijskih ruševin.
Naša dva avijatika so v Bejrutu bratsko sprejeli zvesti zavezniki Francozi. Tu sta prenočila v noči od četrtka na petek ter naslednji dan 22. t. m. nastopila polet preko tretje etape, ki je vodila od Bejruta do Basore. Ta tretja etapa je zares najkrajša, ali zato najtežja. Smer ju je vodila severno že v bližino Damaska in preko arabske puščave, ki 6e vleče do mesta Namele od Evfratu, dalje pa nad reko Evfratom do Basore. Brzojavka, ki sta jo poslala iz Ba* sore, navaja podrobneje, da sta letela pre* ko puščav v Mali Aziji, Siriji in Arabiji celih 1800 km, za kar sta potrebovala 9 ur.
Ta polet preko puščav ie bil seveda skrajno opasen. Dočim je zračna navigacija preko planin nevarna radi eventualnega pristanka, a opasnost mine, čim ie letalec srečno na zemlji, lahko predstavlja polet preko puščave dvojno pogibelj. Prva opasnost ie v tem, da v slučaju pristanka lahko pilot umre od lakote, druga pa je v tem, da pustinja privlači letalo kakor magnet železo. Pesek v puščavi je tako droban in fin, da se prf najmanjšem vetriču dvigne visoko v zrak ter pri vsaki ve čil burji poleti 6000 do 8000 metrov visoko. Ako se tak pesek vlovi v karborator, prestane motor pravilno funkcijonirati in je pflot prisiljen k pristanku na golo pustinjo. In čim pilot s pokvarjenim motorjem mora pristati sredi puščave, se ne more dviniti, preden popolnoma ne očisti motorja. A ta zahteva cele dni truda. Poznamo dva takšna, primera, ki sta se zgodia dvema francoskima letalcema.
Podjetna moža sta se dvignila v Bejrutu ter sta nad puščavo izgubila orijentacijo. Morala sta torej pristati sredi peščenih poljan. Eden izmed njiju je umrl od gladu, drugega pa je rešilna ekspedicija našla popolnoma Izčrpanega.
Naša dva letalca sta imela dobro srečo. To opasno cono sta preletela brez defekta. Zdrava sta prispela na letališče v Basori, kjer so ju prisrčno sprejeli angleški letalci. V Basori sta morala očistiti letalo tn se od-počiti, kar ju je zadTžalo, da nista takoj naslednje iutro nadaljevala pofleta preko če-.rte etape.
Po podrobnem pregledu in očiščenju svojega motorja sta torej letalca v ponedeljek poletela iz Basore mimo perzijskega zaliva v Djask, kamor sta dospela istega dne že ob 10. dopoldne. Letela sta od ranega jutra celih sedem ur. Iz Diaska sta naslednje jutro radi velike vročine istotako krenHa že ob 3. zjutraj na pot v Karašu, a od tod včeraj zarana dalie k svojemu končnemu cilju Bombavn, kjer sta istotako srečno pristala in s tem absolvirala polovico svojega velikega poleta.
•SSS-
Strahovita poplava v Ameriki
Voda ogroža cela mesta, ki jih mora  prebivalstvo nemudoma izprazniti.
— Newyork, 27. aprila. Poleg ostalih že poplavljenih mest je resno ogroženo tudi mesto New Orleans. Guverner ie izdal povelje, da se mora New Orleans in mesto Luisiane z vso okolico nemudoma evakuirati. Nasipi vedno bolj popuščajo in se je vsak čas bati katastrofe Ned Ne\v Orlean-som so morali nasipe na več mestih pre-dreti. da tako zmanjšajo pritisk vode na nižje ležečih krajih in preprečijo popolno porušenje nasipov, kar bi katastrofo še povečalo.
— Llttle Ročk, 27. aprila. Kakor poroča »Asociatet Press«, je samo v mestu Arcan-sas nad 3000 oseb izoliranih na nasipih, ki groze, da se vsak čas porušijo. V okolici mesta pogrešajo 3 do 6000 oseb, ki so deloma utonile, deloma pa morda našle zavetje na višje ležečih krajilšk V vsej pokrajinu* vlada strahovita panika. Vojaštvo mora s sflo izganjati prebivalstvo Iz ogroženih domov.
— Memphis, 27. aprila. Glasom najnovejših vesti bo zadel glavni naval vode mesto New Orleans iutri dopoldne. Po dosedanjem stanju obrambnih nasipov sodeč, je malo upania. da bi se dalo mesto rešiti. Oblasti so odredile takojšnjo izpraznitev mesta. (Glej tudi poročilo na 4. strani!)
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Efekti: Investicijsko posojilo S5.50— 86.50, Vojna škoda 343—344, zakli. 344, Za-dolžnice Kranjske dež. banke 20—22, Zastavni isti 20—22, Celjska posojilnica 195— 197, Ljubljanska kreditna 150, Merkantilna Kočevje 99—100, Praštediona 850. Kreditni zavod 160—170, Trbovlje 0—490, Vevče 140 —145, Stavbna družba 55—65, Šešir 104.
ZAGREBŠKA BORZA.
— Devize: Amsterdam 22.76—22.82, Dunaj 800.50—803.50, Berlin 13.50—13.53, Italija 300.35—302.35, London 276.20—277, Newyork ček 56.75—56.95, Pariš 222.75— 224.75, Praga 168.30—169.10. Curih 10.94— 10.97.
Efekti: 1% invest. pos. 1921 85—86, 2%% drž. rente za ratnu štetu 3*3.5-344, 343—344, Ljubljanska kreditna 150—0, Hrv. eskomptna banka 965—97.50, Kreditna banka 93—95, Hiptotekarna banka 61—63, Ju-gobanka 93—96, Praštediona 850—855, Drava dd. Osijek 575—5S0, Šečerana Osijek 510 —520, Tsis dd. 46—0, Gutman 255—260, Sla-veks 101—0, Slavonija 22.50—24.5, Trboveljska 494—495, Union paromlin 300—305, Vevče 144—146, Agraria 53—54.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.135, London 25.255, Newyork 519 925, Mflan 27.50, Pariz 20.3625, Praga 15-40, Dunaj 73.15.
— Trst: Beograd 31.90, London 91.37, Curih 360.40.
Iz pestre ljubljanske kronike
Težka usoda kosove družine. —■ Ciganka kot mati. — Vesel komunist.
— Gospod, nekaj škandaloznega in zve« rinskega se je nocoj /godilo — tako je pozdravil stražnik Jože ljubitelja narave in ptic*pevk.
— Kaj pravite? Gotovo so že zopet ba* rabe uničile kako ptičje gnezdo.
— Da, da! Glejte tam pri kavami «Zve* zdi» je neznan zlikovec iz gnezda odnesel že skoraj godne mlade kose. Pred dnevi so še bili, a sedaj je gnezdo prevrnjeno. Gnc* z do je napravila kosova družina na ulcan* dru blizu vhodnih vrat!
Prijatelj narave se je začel zanimati za stvar in bile so deloma resnične stražnikom ve navedbe. Kosova družina je bila uniče* na. Zgradila sta si letos, kosovka in lep, velik kos, ki je vsako jutro že dolgo vrsto let pel svojo jutranjo pesem v veselje pri* jsteljev narave na velikem kostanju vrta «Zvezde», gnezdo na gostem oleandru. — Gnezdo je bilo močno prepleteno. Olean* der so postavili tik pred vhod Kazine na pločnik. Marsikateri pasant, ki se ne zani* ma za lepe naravne pojave, je šel mimo oleandra, ne da bi opazil gnezdo. G. Kra* pež je pa očetovsko pazil na kosovo družino in njegov mladi naraščaj. V gnezdu sta zadnje dneve že čvrčala dve krepka kosiča. Stara sta jima pridno donašala črvi* te. Beli Marko pa je prinesel mraz. V po» redeljek zjutraj je oleander pokril težak in moker sneg-. Kosovka je skrbno grela svoja mladiča. Zaman. Mraz jima je proti jutru končal življenje... In vsi, ki so se preje veselili nežnega in čistega kosovega glasu ob prvih jutranjih urah, so se zadnje dni vpraševali:
— Kje je kos? Zakaj nam več ne poje? Zagonetka se jo pojasnila. Kos in ko«
sovka nemirno in žalostno letata okrog ter si iščeta novega, toplejšega zavetja.
Stražnik je predstavil dežurnemu poli; cijskemu uradniku srednjeveliko in krepko ciganko. Zapeljivo se je o/irala po >ohi. Suažnik je kratko javil, da jo Je prijel, ker je po mestu beračila. Uradnik je začel zasliševanje.
— Kdo ste? Odkod? Kje rojeni? Kje vaš pravi dom?
— Ciganka Anica Hudorovič sem, žena onega cigana, ki s konji baranta. A mo2 mi je pobegnil ter ga iščem po mestu.
— Kedaj ste rojeni in kje?
— Gospon dragi! To ne znam. Rojeni sem bilo one godine, ko je moj deda Pere bil poglavar družine. Tako mi je ka/ala majka.
— Kje ste rojeni in kam pristojna?
— Tam nekje pri Bjelovaru. V šumi nit majka rodila.
— Stražnik je vas prijel, ker ste benu čili. Hodili ste od hiše do hiše, od prodai jalne do prodajalne. Povsod ste gledali, da bi, no kaj tako*le mogoče___
— Ne, gospod dragi. Prišla sem v l.iub. liano, tla bi mi dali dobri ljudje milodare za moje dete.
— Zaprli vas bomo radi beračenja.
— Nemojtel Usmilite se, gospon, maji ke, koja ima malo dete. Vidite, tam pn D. M. v Polju v šumi živimo in imam dete. kojc je staro tri mesece. Moram je dojiti. Ako me zatvorite, onda dojite vi moje zla« to dete!
Dežurni uradnik je uvidcl, da je le bo.
lje, če vrne detetu mater, kakor pa da h:
jo gnal v zapor. Izpustil jo je in ciganka
je takoj odhitela v šumo k detetu.
m
Krepki Janez, ki ima obilno družinieo se je sinoči nasrkal težkega dalmatinca. Pc ulicah je okoli polnoči kalil nočni mir. Za: to ga je stražnik povabil na stražnico. Ja--nez se ni upiral aretaciji, marveč šel neko* liko gugajoč se poleg stražnika ter govoril sp.m pri sebi:
— Vi ste mož, ki me peljete v are^t jaz sem pa komunist. Da komunist sem ir ostanem, pa ne zapisan. Sem družinski oče Kaj čem, če pridem čez noč v zapor, bc vsaj doma mir... Družinca bo res v skr beh. Kaj poreče moja že-uka? Ta je dobra in ponižna, kar tri otroke vam je rodila na en bot... Grem v arest! Zakaj? Ali sem kradel in ubijal? Moja duša, permeiduš, bo še zmerom pila in ne bo nehala piti.
Na stražnici so Janeara zapisali in nate izpustili...
NAŠE POSOJILO AMERIkT
— Dunaj, 26. aprila. Danes ie y New-yorku pričelo podpisovanje posojila jugosJo-venske Državne hipotekame banke v iznosu 12 milijonov dolarjev. Zanimanje za posojilo je v ameriških finančnih krogin izredno veliko. Pričakovati je, <la bo poso, jFlo že v prvih dneh v polnem znesku podpisano.
-TEROR V ALBANIJI
— Dubrovnik, 27. aprila. Včeraj sta dospela semkaj bivši glavni tajnik albanskega finančnega ministra Suma in albanski major Klioura, ki sta se zamerila sedanicinu režimu in sta bila v BaTiju konfinirana Kljub najstrožjemu nad-zorstvu. ki je bik poverjeno italijanskim oficirjem, jima je uspelo pobegniti na motornem čolnu ter pc 20orai vožnii dospeti v Dubrovnik. Kakor izjavljata, bosta takoj stopila v stike z albanskimi emigranti v Beogradu in v Berlinu ter uvedla akcik> v vsem inozemstvu, da se režim A h med beg Zoca čimprej sfcr-irtoglavi.
«SLOVEfl SITI  NlWrm>» "dne 28. aprila 19^27.
Lepa spominska svečanost v Pragi
Proslava 501etnice rusko-turške vojne« — Mali rodi se klanjajo spominu ruskih junakov« — Pomembni govori
zastopnikov slovanskih narodov.
V DOđeDo popokkie se Je vršila v Panteonu Nanodnega muzeja v Pragi pomembna proslava 50-ietoice rusko-turške vojne. (Svečanosti to se udeležili Številni zastopTii-jki češkoslovaške, ruske, bolgarske in jugo-Islovenske javoosti. Med dmigiml ]e bil prisoten UKfl udeleženec rusbo-turške vojne,
jzuani ru&kl pišate^ Nemixovdč-CXančenko. Iz ivsen govorov |e odmevalo prizaiaoije in hvaležnost ruskemu narodu za osvobojeni e [balkanskih Slovanov.
Spomfensko svečanost je otvorilo pevsko društvo slllabal« z Ben-dlovo (pesmijo »Svoji k svojemu«, na kar je govtril mina s ter dr. Hodža o pomenu rusko-turške vojne za podjarmljene slovanske narode. Rusija ni jgla v to vojno za svode Interese, marveč za svobodo balkanskih Si o vatlov. (V rus kotarski vojni se je pokazala vsa plemenitost ruske duše.
j Za nJim je govoril vseučiliščmi profesor dr. Kad lec, ki je naglasal, da morajo biti |vsi Slovani ponosni na ruski altruizem. Sovražne sile so žal deloma uničile sadove ruske zmage in mali slovanski narodi so ostali tudi po rusko-luirški vojni v robstvu. Bosna fcn Hercegovina sta zaimeniiali turškega "tirana za avstro-ogrskega, Bolgarija j« bila iraadiedjena v dva dela. Prišla je svetovna vojna in znova Je dokazala Rusija svoje slmpa-tije do zatiranih slovanskih narodov. Zasluge ruskega naroda so nepre-cenliflve. Po njegovi zaslugi sta nastali na razvalinah stare Avstrije Jugoslavija in Češkoslovaška, čijih temelje je polagala Ru-tiJa že pred 50 leti.
Prof. Bori na se je zahvalil Cehom v
imenu Bolgarov za fprosiavo obletnice vojne, ki ni bila imperija^sučna, kajti ruski narod je takrat kategorično izjavil, da le treba storiti konec icostvu slovanskih narodov na Balkanu. Rusko-turška vojna je bila prva etapa na poti k osvobojena u slovanskih narodov. Govornik se je spominjal ruskih junakov in izjavil, da ostanejo Bolgari zvesti ruskemu primeru.
Jugoslovenski 'honorarni konzul Proda n o v i č se je pridružil proslavi v imenu jugoslovanskega naroda. Rusi in Jugoslo-veni so se borili za križ in zlato svobodo, za idealizem ruskega mužika ki za vero našega troimenega naroda v lepšo bodočnost.
Prof. Krečmar ie v svojem govoru inajglašal, da so se tudi lužiški Srbi veselili osvobodilne vojne, kajti njuhova usoda je bila slična usodi balkanskih Slovanov. V imenu slovanskega Benjamina ie zaklical ruskim junakom: Slava!
Med viharnim odobravanjem se ae oglasil k besedi udeleženec rusko-turške vojne pisatelj NemiroviČ-Dančenko, ki je v imenu ruske emigracije ter društva ruskih novinarjev In pisateljev pozdravil navzoče. Naglašal je, da je Rusija v vojni s Turčijo izpolnila zgodovinsko misijo. Osvobodilna vojna je rodila bogate sadove. Slovanski narodi se morajo združiti v enotno falango in stati na straži svobode, kajti samo na ta način lahko mirno gledajo v bodočnost.
Pevsko društvo »fllahol« je zaključilo spominsko svečanost s himno »Hej Slovani«, ki so jo poslušali vsi udeleženci stoje.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Izpil je 101 čašo konjaka in se vpisal med abstinente. — Smrt brezposelnega delavca v plamenih. — Klub in ulica neoženje-nih v Zagrebu. — Človek, ki požira sabljo.
Po Sarajevu se je zadnje čase po* leg drugih številnih brezposelnih de* Javcev potikal Blagoj e Avlijaš, ki pa je imel še vedno to srečo, da je vjel kak božjak in si s pijačo po raznih žganj arij ah tešil bridko usodo. V stra* danju se ga je pijača še bolj prijemala in tako je skoro vsak večer prikolov* ratii popolnoma opojen v hlev ekono* ma Zivka Pešiča, kjer se je vrgel v seno ali slamo in zasmrčal.
Nedavno noč je pijani mož legel 2 gorečo cigareto. Hlev je seveda bil kmalu v plamenih. Gasilci so komaj rešili krave, a speči Blagoj e je našel smrt v plamenih. Ko so ogenj pogasili, se jim je nudil strašen prizor: Mrliča niso mogli prepoznati, roke in noge so popolnoma izgorele, a ostalo truplo je bilo popolnoma opečeno in brez vsake oblike. Te žalostne ostanke brezposeln nega človeka so prenesli na pokopali* Šče.
Živimo v stoletju kratkih kril, dečjih Frizur, blaznih dirk in še blazne j ših re* kordov. Ljudje sklepajo stave za res fcordne uspehe v vsem možnem udej* stvovanju: za preplavan je Rokavskega zaliva, za višek razporok in za nogo* metne gole, — a pri nas se rekordira v tem, kdo bo več pojedel ali popil.
Tako pripovedujejo sarajevske no* vine, da je te dni neki prav znani ka* valir sarajevske promenade stavil s svojim tovarišem, da bo v treh urah brez jedila popil 100 čašic konjaka. Stavo sta sklenila za 150 Din. Sestavil se je poseben odbor sarajevskih raki« jašev, ki so z uro v rokah natakali in šteli čašice konjaka, zlivajoče se druga za drugo v mladeničevo požrešno grlo.
Fant je zares dosegel rekord in do* bil stavo. Popil je ne samo 100 čašic, marveč xe eno več. Ampak preobilno zavžita pijača je seveda tudi učinko* vala po svoje. Jlladega nepremišljen nega rekorderja v poziranju konjaka so morali z izvoščkom zavleči domov, kjer je preležal dva dni in dve noči. da se mu je nekoliko očistil želodec.
Itak je dobra sreča, da bedasto pitje ni povzročilo hujših posledic. A rodilo j t tudi eno vrlo dobro: mladenič se je zdaj izpametoval in se vpisal — med abstinente. Tako se je zdaj izprevrgel v bojevnika še za drugi rekord: dočim je prej pil do rekorda, zdaj rekordno suši svoje grlo.
Po zgledu drugih večjih mest se je le dni tudi v Zagrebu osnoval klub samcev, ki razpravlja o važni novi pri* dobitvi: zagrebška občina namreč na* merava v bližini parka v Tuškancu zgraditi par stanovanjskih hiš, ki bodo namenjene samim neporočenim lju* dem. Hiše bodo torej primerno razde* ljene v samska stanovanja z eno ali dvema sobicama. In tako bo v Zagre* bu zrastla «Ulica neoženjenih», ki bo za domače ženske in za radovedne ino* zemce vsekakor atrakcijska novost modernega Zagreba.
Člani novega samskega kluba, ki se jc osnoval po doznanju projekta mest* ne občine, blagovolijo izražati navdu* šenje, da bo občina upoštevala njihove težnje in jim omogočila neminovno samsko življenje. Za novo ulico so navdušene tudi dame. Posebno one, ki se želijo poročiti, računajo, da bodo kot samice dobile stanovanje v ulici neporočenih — in Če Bog da srečo in se obnesejo ženske zvijače, se bo kak samski kolonist gotovo vjel v zakon* sko mrežo.
So na svetu ljudje, ki v svojem živ* ljenju marsikaj požrejo. Taka je njih usoda. Toda Osijek ima vendarle naj* senzacijcnelnejšega požeruha, ki poži* ra — sabljo.
Prišla sta namreč v Osijek dva ak* robata, ki imata zvočna artistična ime* na, a vendar naša državljana. In sta se ponudila, da priredita v mestnem parku nedeljsko predstavo v prid po* mladka Rdečega križa.
Ljudi se je zbralo mnogo, posebno otrok je bilo precej. In zdaj sta začela uganjati take »kunšti». da so se lju*
Frank Heller: 4
Novi Napoleon
Roman.
Mudil sem se tu že dva dni, a vihar Se vedno ni hotel ponehati. Vihar me je namreč zadrževal v mestu. Dokler je divjal, hidroplan ni mogel leteti, in ker parniki radi stavke sploh niso vozili, je bil hidroplan edino prometno sredstvo med južno Francijo in Kor* ziko.
Stavka mornarjev je izbruhnila iste* ga dne, ko sem prispel v mesto. To so mi povedali v tujstoprometni pisarni v Nizzi, kamor sem brzoj avil.
— Obžalujemo, monsieur, — je de* jal parfumirani mladenič za pultom, — toda kaj hočemo? Stavka je force ma* jeure. Kako dolgo more to trajati? Dan, dva, mesec, Kakor pač hočejo vo* ditelji stavke,
— Kaj mislite, da lahko ostanem na tej svetovni razstavi gluposti in ban al«, nosti kar cel mesec?
Mladi gospod je bil za svoje mesto globoko užaljen.
— Monsieur, vsa elegantna Evropa se zbira za časa karnevala v Nizzi.
— Saj sem hotel drugače povedati, pa mi je ušlo. Toda moram na Korzi* ko, čujete? Potujem tja po dedščino.
Dedščina ie v Franciji za doto nai*
lepša beseda. Mladenič me je rado* vedno pogledal.
— Dedščina? Na Korziki? Korzi* čani običajno ne zapuščajo mnogo pre* možen j a.
— Ne, tudi Če se povzpno do cesar* j a, to vam priznam. Vendar pa grem tja po dedščino in prav nič me ne ml* ka gledati, kako mi jo odnašajo drugi izpred nosa.
— Saj tudi treba ni, monsieur. Zrač* ni promet ne stavka. Kar se pa tiče hitrosti in udobnosti, je vam vse na razpolago.
— Kako je pa z varnostjo?
— Še nikoli se ni pripetila nesreča.
— Dobro. Sicer je pa itak vseeno. Poletim torej s hidroplanom. Ali leti hidroplan iz Nizze?
— Ne, monsieur, hidroplan poleti iz Antibesa pojutrišnjem ob osmih zju* traj. To je veliko novo letalo, v kate* rem je prostora za pet potnikov. Ima brezžični brzojav in poštne golobe, ta* ko da ničesar ne riskirate, monsieur. Najbolje storite, ako odpotujete 5e pred večerom v Antibes. da si pravo* Časno rezervirate sedež.
— Zagotavljam vas, mladi gospod, da odpotujem s svetovne razstave v Nizzi takoj.
S temi besedami, ki so žalile lokal* no rodoljubje parfumiranega mladeni* ča, sem odpotoval v Antibes. A čez dva dni sem še vedno hodil po Anti« besu. Vihar se ie združil i Stavku i o*
dem ježili lasje. Posebno fakir, ki pa je drugače iz Bosne, je na ogromno presenečenje občinstva začel požirati sabljo. Spravil jo je precej globoko v grlo, nakar je nanjo obesil stolček. Ljudje so vpili in vriskali. Skratka, pri* zor je bU tako presunljiv, da je moral intervenirati predsednik p o mladka Rdečega križa.
Zdaj se je publika že privadila in pri dnevnih predstavah potrpežljive je prenaša »strašne priprave«, ker se pač počasi zaveda, da se fakirju pod protektoratom Rdečega križa ne more zgo* diti niČ zlega.
Kongres jugoslovenskih mest
Iz Slovenije zastopana štiri mesta. — Načrt zakona o avtonomnih mestih.
Že lani je bila sprožena misel, da bi se ustanovila Zveza jugoslovenskih mest. V Zagrebu se je vršila začetkom letošnjega leta predkonferenca, na kateri je bilo sklenjeno, da se izdela poseben pravilnik za Zvezo jugoslovenskih mest in da se nato skliče kongres mest v Zagrebu. Ta kongres je sedaj od pripravljalnega odbora določen za dneve 7., 8. in 9. maja t. L v Zagrebu pod predsedstvom zagrebškega župana inž. Heinzla. Udeležbo na kongresu je prijavilo okoli 100 mest.
Iz Slovenije bodo na kongresu zastopana štiri avtonomna mesta in sicer: Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Ljubljano bosta zastopala magistratni direktor dr. Miljutin Z a r n i k in mag. tajnik dr. B r i 1 e j. Beograd bo zastopan po predsedniku občine dr. Kosti Kuma-n u d i j u in po članih mestnega odbora. Kongresa se udeleže tudi nekatera mesta iz inozemstva, tako Praga po županu dr. Baxi in druga.
Oficijelni program kongresa še ni objavljen. Te dni so bila razposlana po-sarneznim jugoslovenskim mestom vabila na kongres. Glavno točko razprav-nega programa tvori načrt pravilnika za Zvezo jugoslovenskih mest Kot druga točka je na dnevnem redu osnutek novega zakona o avtonomnih mestih. Posebna komisija, v kateri sta sodelovala drž. svetnika dr. S a g a d i n in dr. S c a r i a, je izdelala vladni načrt, ki je bil nato razposlan posamnim mestnim korporacijam in pripravljalnemu odboru kongresa v proučevanje. Vladni načrt se v gotovih ozirih približuje modernemu zakonu o avtonomnih mestih, vsebuje pa nekatere preostre določbe glede finančne kontrole, ki omejuje finančno avtonomijo mest.
Kongresisti ne bodo prve dni prirejali nikakih izletov, 8. maja posetijo korporativno razstavo avtomobilov na zagrebškem velesejmu. Kongresa se u-deleži približno 30O zastopnikov mest
Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon
(Občni zbor.)
Snoči je podalo pevsko društvo >Ljub-Ijanski Zvon< v 6vojih novih prostorih v Gajevi ulici bilanco svojeea dela. Iz poročil posameznih hrnkeijonarjev je razvidno, da je bil »Ljubljanski Zvon« tudi lani med našimi vodilnimi pevskimi društvi in da ge lepo razvija.
Predsednik g. Lojze Drenovec je pozdravil zbrane člane, zlasti častnega predsednika dr. Šviglja in tajnika JPS g. Premelča. Spominjal se je vseh v preteklem letu umrli h članov, med njimi prerano umrlega marljivega sodelavca g. S. Gartuerja, na kar je poročal o društvenem delovanju v preteklem letu.
Iz tajniškega poročila g. Matulja je posneti, da je >Zvon^ v preteklem letu priredil serijo koncertov. Društvo je gostovalo z uspehom v raznih krajih Slovenije, nastopilo pa je tudi v Ljubljani in Zagrebu. Bratskemu pevskemu društvu > Obilić« iz Zagreba je priredil »Zvon« prisrčen komers. »Zvonov« kvartet je nastopil v raznih krajih Slovenije in je žel povsod obilo uspehov, pevski zbor sam pa je v Ljubljani sodeloval pri raznih prireditvah, tako pri spominski proslavi Forsterja, na novinarskem koncertu v Unio-nu, na Taboru itd. V preteklem letu je društvo preživelo precejšnjo krizo radi izgube lokala, vendar pa novi lokal za prvo silo na-iomestuje prejšnjega.
Blagajniško poročilo je podal g. Lombar, na kar so podali svoje referate še gospodar, arhivar in upravnik »Zborov«.
Nato je povzel besedo društveni pevo-vodja g. Zorko Prelovec. Dotaknil se je pred vsem programa bodoče sezone, v glavnem pa je poročal o »Zborih*. Poudarjal je, da je zanimanje za »Zbore« rapidno padlo, kar je znak današnje socijalne krize. > Z bori« pač zaslužijo večje zanimanje 9 strani pevskih društev, ker bo edina slovenska glasbena revija. Društvo apelira na oblastno skupščino, da votira večji znesek za »Zbore«.
Občni zbor je pozdravil nato častni predsednik dr. švigelj, na kar so sledile volitve. Izvoljen je bil ta-le odbor: predsednik g. Drenovec, podpredsednik g. Prelovec, revizorja gg. Grilc in Hartman ter odborniki: gg. Šulc, Jamnik, Lombar, Pip, Bončar, Pe-lan Danica, Ramšak Marica, Vohinc, Kobilca, Gabrovšek in Artač.
Pr os ve ta
Repertoar Narodnega gledališča
Drama. » Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 27.: Pegica mojega srca. A. Gostuje
gdč. Kovačičeva. Četrtek, 28.: ob 15. uri Triglavska bajka. Predstava za šolsko mladino po izredno znižanih cenah. Izv. Petek, 29.: Vojiček. D.
Sobota, 30.: Hlapci. Delavska predstava. Izv. Znižane cene.
Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sreda, 27-: Eros in Psyche. B. Četrtek, 28.: Zaprto. Petek, 29.: Madame Bulterflv. C.
Krasen uspeh našega rojaka dr. Maksa Adriana v Pragi. Naš odlični tenorist dr. Adrian, ki je angažiran v Pragi na nemškem gledališču kot prvi tenor, je po svojih številnih uspehih, ki jih žanje v Pragi, doživel minuli teden v Straussovi muzikalični spevoigri, predelani po Korngoldu, <NbČ v Benetkah«, resnično pravi triurni. Tako poroča »Prager Abendblatt«: »Vojvoda, ki bi se z odličnejšim nobeno svetovno mesto, kjer se zdaj vpri-zarja »Noč v Benetkah« ne moglo ponašati, fe bil Maks Adrian. Ne samo edinstvena lahkota njegovega petja, vzvišenost podajanja, ampak tudi njegova igralska ljubeznivost so mu prinesle triumf, kakršnega smo v Pragi redkokdaj slavili.« Dr. Adrian je poleg svojega angažmana v Pragi obvezan kot stalni gost te sezone v gledališču v Ustju nad La-bo, kjer istotako doživlja stalne uspehe.
Gostovanje nemških igralcev v Beogradu. Včeraj popoldne je iz Novega Sada dospela v Beograd skupina nemških igralcev, bivših članov Reinhardtovega gledališča v Berlinu. Goste je sprejel ves ansabel beo-gradskega gledališča in mnogo občinstva. Zvečer so gostje igrali Hauptmannov >Bobrov kožuh«, danes pa dajo Shavvov »Pvgmaliou«. Iz Beograda odpotujejo v Sofijo in Carigrad.
Ksaver Šandor Gjalski, slavni hrvatski romanopisec, živeč v Gredicah, je bil zdaj, v 73. letu. odlikovan s častnim občanstvom mesta Zagreba. Slovenska Matica v Ljubljani ga je že pred 20 leti odlikovala s častnim Članstvom.
Najvišji honorar za filmanje drame je prejela ameriška pisateljica Anne Nichols. Plačali so ji za njeno dramo »Abiejina irska roža« honorar 300.000 dolarjev (nad 16 milijonov dinarjev). Za filmanje romana »Ben Hur« so plačali dotlej najvišji znesek 100 000 dolarjev. Toda Nicholsova ima pogodbo, da se ji honorar zviša na en milijon dolarjev, ako doseže njena drama isti uspeh v filmu, kakor ga je dosegla na odrih.
Opozarjamo na prvi letošnji koncert Narodno železničarskega glasbenega društva »Sloge« v ponedeljek, dne 2. maja t. L ob 20. v unionski dvorani pod taktirko g. H. Sve-tela. Pri koncertu sodelujejo: operna pevka ga. Ribičeva, društveni mešani zbor in operni orkester, pomnožen s člani društvenega orkestra. Spored je jako zanimiv in vlada za koncert veliko zanimanje. Vstopnice v Matični knjigarni.
Najuspešnejši dramatik na svetn je Francoz Louis Verneuil, ravnatelj in igralec pariškega gledališča >Antoine«. VeČina francoskih novitet doživi 30 do 40 predstav; 100 repriz je že velika izjema. L. Verneuilova komedija »Maitre Bolbec in njegov može pa je v letošnji sezoni dosegla že 200 predstav in jih do oktobra t. I. doživi gotovo še 600! Z velikanskim uspehom igra Theatre de Pariš (Rejane) njegovo komedijo >Tu m' epou-seras«; Theater du Gvmnase je pred leli igral njegovo komedijo »La cliarette anglai-se« 170krat. Rajna Sara Bernhard je igrala njegovo »Regine Armand« kot svojo poslednjo vlogo. Njegova »Ma cousine de Varsavie« je bila po svetu že igrana nad lOOOkrat in se igra v raznih jezikih. Verneuilove komedije uprizarjajo na Nemškem, v Avstriji, Angliji, Ameriki in Italiji zopet in zopet.
Režiserske orgije v Berlinu. Ehra VVelk je napisal dramo »Vihar nad Gotlaij-dijoc, ki kaže komunistično romantično revolucijo ob Vzhodnem morju L 1400. Režiser Piscator je dal igralcem ruske maske po znanih voditeljih boljševikov. Tudi Lenin nastopa v tej drami! Kritika in publika pa je anali ronizem odklonila.
Hrvat, slikar Vlad. Bceić žanje za svoje slike izredno laskave kritike po mnogih evropskih in ameriških sredincih, kjer je prirejal svoje razstave. Becid je bil rojen leta 1886. v Brodu na Savi kot sin bančnega svetnika. Učil se je v Munchnu pri Hubermannu in v Parizu pri Matissu in Picassu. Zdaj je profesor na umet. akademiji v Zagrebu.
£Beiežnica
KOLEDAR. Danes: Sreda, 27. aprila 1927; katoliča* ni: Peregrin; pravoslavni:  14. aprila; Mar* trn.
Jutri: Četrtek, 28. aprila 1927; katoli* čani: Pavle; pravoslavni, 15. aprila, Aru* starh.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: *Pegica mojega sr« ca». A. — Opera: «Eros in Psyche». B. Kino: Matica: aBiscot*.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Raraor, Miklošičeva cesta; Trn« kocz>\ Mestni trg. —'. Jutri: Bohinc, Rim= ska cesta; Levstek, Resi jeva cesta.
*
Soince zaide danes ob 19.00, vzide jutri ob 4.55 in zaide ob 19.01.
Za NASE NAROČNIKE. Danes so na vrsti naročniki serij G in H.
Sport
— Kolesarstvo. Združeni odbor kluba kolesarjev in motociklistov Ilirija in kole* sarskega društva Sora priredi v nedeljo dne 1. maja t. L otvoritvene medklubske dirke. Razpise in prijavnice so vsi klubi, kateri so včlanjeni v koturaškem Savezu Kralje* vine SHS že prejeli. Zaključek prijav se je podaljšal do petka ob 12. uri opoldne, ter se na pozneje d-ospelc prijave ne bo moglo ozirati. — Odbor «llirije» in «Sore».
— Tekme za državno prvestvo. V nede* Ijo je JNS izžrebal pare, ki tekmujejo za prvenstvo države. Prvo kolo dne 29. maja odigra po cup sistemu, in sicer odpadejo tu trije klubi. Dne 29. maja: I. prvak Ljub* ljane — drugoplasirani v Zagrebu; II. pr* vak Subotice ; prvak Osijeka; III. drugo* plasirani Beograda — prvak Sarajeva Nato igrajo vsi trije zmagovalci po točkah s prvaki Zagreba, Beograda in Splita. Prvi in drugi imata nato pravico sodelovanja pri srednjeevropskem prvenstvu. Dne 5. junija Hašk — zmagovalec III; BSK — zmagovalec L; Hajduk — zmagovalec II. Dne 12. junija Hašk — zmagovalec I.; BSK
— Hajduk; zmagovalec II. — III. Dne 19. junija Hašk — Flajduk; BSK — zmagovus lec II.; zmagovalec I. — III. Dne 3. julija Hašk — BSK; Hajduk — zmagovalec III.; zmagovalec I. — II.  Dne 10. julija Hašk
— zmagovalec II.; BSK — zmagovalec III.; Hajduk — zmagovalec L Mesto odigranja se določi naknadno.
— Naša nogometna reprezentanca proti Rumuniji. Savezni kapetan je definitivno določil postavo našega teama, ki igra v za* četku maja proti Rumuniji in Bolgariji: Friedrich (Hašk) — Vrbančič (Cone), Iv* ković (Jugasl.) — Arsenijević* (BSK), Pre* meri (Vikt.). Popović (Jusosl.) — Marjano* vić (BSK), Pcrcl (BSK), Luburić (Jugosl.), Ronačić (Hajduk), Giller (Gradj.); rezerve: Mihelčič, Dasovie, Petrovič, Načevič, Perška.
— Kje se igra I. kolo za državno prvena stvo. JNS je odredil mesta, kjer se odigra* jo izločilne tekme prvega kola: Gradjanski
— Ilirija v Ljubljani, Jugoslavija — Sašk v Sarajevu, Sand — prvak Osijeka v Osi* jeku. Prvenstvo podsavezov sicer še ni končano, vendar igrajo predvidoma zgoraj imenovani klubi.
Vsled ogromne   dolžine današnjega programa se vrše predstave ob:
ELITNI KINO MATICA
COT
čimi mornarji in kurjači, da mi pre* preči potovanje k prijatelju strica Johna — aretiranemu majorju, od ka? terega sem dobil mesto dvestotisoč frankov drugo pismo.
Zares, drugo pismo. Prišlo je prej, predno sem zapustil mesto in svetlo* modro morje in bilo je v vseh ozirih pisano na isti način, kakor prvo. Visoko velecenjeni gospod! O, da bi mi dal vsemogočni moč, da napišem to pismo!   Odkar sem namreč pisal prvo pismo in dobil s pomočjo pobožnega očeta Mousona vaš cenjeni odgovor, se je pripetilo nekaj  tako strašnega, da  vam ne morem povedati. V vaši deželi, kjer so sodišša pravična, bi kaj takega ne bilo mogoče. Toda v naši deželi se lahko pripeti arestantu vse. To je resnica, verjemite mi.
Blagorodni gospod, kako naj se vam jetnik iz temne ječe zahvali za plemenitost, izkazano s tem, da ste mu poslali toliko denarja? Angelsko pobožni oče Mouson mi je padel solznih oči v naročje, ko mi je ori* povedoval o vaši plemenitosti. Sku* paj hvaliva Boga. da so na svetu še tako blagorodno čuteča bitja.
Moja Marija, 161etna deklica, o kateri sem vam pisal v prvem pismu se ni mogla premagati, ko je to sli* šala. — Kje je ta blagi gospod? — je vzkliknilo krasno dete. — Na ko* lenih se hočem zahvaliti tistemu, ki ie rešil moiega očeta.
Velecenjeni gospod, take so bile naše solze in naše besede. Mislil sem že, da je z vašimi štirimi tisoči frankov moj kovčeg rešen iz rok policije. Toda slabo sem poznal de* želo, kateri sem služil kot aktivni major. Veste — o, ko bi mi vsemo* gočni dal moč to napisati! — veste, da je sodišče naenkrat podvojilo stroške za moj proces! Ne zahteva več štiri, marveč osem tisoč. To pač ni sodišče, marveč krvnik pravično* sti. Ako pa plačate teh osem tisoč, bo kovčeg prost in pobožni oče Mouson ga Vam prinese, da si vza* mete iz njega svoj delež.
Sprejmite,    blagorodni gospod, pozdrave tistega, ki bi mu bilo živ* ljenje neznosno, ako bi ne bilo na svetu ljudi, kakršen ste vi — Pozzo di Borgo, aktivni major, zaprt na Korziki.
P. S. Priložena je moja oporoka in slika Marije, moje 161etne hčerke, ki jo prepuščam po svoji smrti z denar* jem vred vaši plemenitosti. Tudi ona piše zaščitniku svojega nesrečnega očeta.
Oporoka je bila res priložena. Pi* sana je bila v francoščini in overovlje* na po dveh pričah s težko čitljivimi 'meni. V oporoki je bilo rečeno, dr. pripade tretjina premoženja majorja Pozzo di Borga, torej dvestotisoč fran* kov (200.000) gospodu Richardu Heve* h*, asorodniku mojeg* nepozabnega priiatelia Johna HeveJa«. za niex*ovo
čudovito dobrodelnost, in da je pover* jeno varuštvo nad majorjevo hčerko isti osebi, «ako se hoče zavzeti za mla* do deklico, čije edini zločin je njena mladost in lepota, ki pa nista kažnjivi po nobenem zakonu na svetu.
Poleg teh listin je bila v kuverti fo* tografija in pismo. Fotografija je pred* stavljala deklico, ki pa še ni bila tako razvita, kakor bi človek pričakoval pri 161etni južanki. Bila je srednje lepe postave, s črnimi, nad čelom razčesa* nimi lasmi, ki so bili pa večinoma skriti pod belim trakom. Njene oči so bile globoke kakor madonine in bil je v njih izraz neskaljene iskrenosti. Da, nedvomno je bila krasna. — Naposled sem našel v kuverti še pisemce, pisano na lahno parfumiranem papirju. Bilo je od moje bodoče varovanke in pisa* no v zelo slabi švedščini. Poveličevalo je moje dosedanje zasluge za rodbino Pozzo di Borgo in izrekalo za nje svo* jo najglobljo hvaležnost Dekletce je vpraševalo: «Kako se godi mojemu dragemu stricu?« in «moj striček, ali kaj mislite na svojo bodočo nečaki* njo?» Trdilo je. da bi bila to stričeva dolžnost, zakaj njegova uboga osam» ljena nečakinja misli nani «vedno. ka* dar le more in sme», to se pravi ved* no. kadar njene misli niso pri ubogem papanu, «pri žrtvi človeške krivično* sti». Končno mi je poljubljalo pismo, ^obe roki» in se končalo s prošnjo, naj takoj pišem ubogemu papanu in svoji eglobok** vduni nečakinli Mariil*.
-Tev. 95
•SrOTENSKI  NAROD» dne 28. aprila 1927.
Stran 3.
Dnevne vesti
VA Ljubljani, dne 27. aprila 1927.
— VSEM CENJENIM NAROČNI* KOM, katerim poteče naročnina kon* cem meseca, smo danes priložili polož* niče in jih naprošamo, da isto obnove takoj, oziroma vsaj prve dni meseca maja. Vsem onim, kateri bi naročnine pravočasno ne obnovili, se bo pošilja* nje lista z 19. majem ustavilo. — Upra* va ^Slovenskega Naroda*.
— Prometni minister v Zagrebu. Včeraj dopoldne je dospel prometni minister general Milosavljević na povratku iz Splita v Zagreb, kjer si je ogledai železniške naprave. Obljubil je, da bo po možnosti skušal izposlovati potrebne kredite za najnujnejše adaptacije in potrebne preureditve.
— Češkoslovaško - jugoslovenska lisa v Pragi je imela v nedeljo občni zbor, na katerem so ligml funkcionarji poročaii o delovanju v preteklem letu. Po referatih so se vršile volitve. Za predsednika je bil ponovno izvoljen minister dr. Hodža, za podpredsednika praški župan dr. Baxa ter vse-učiliška profesorja dr. Murko in dr. Koutskv, za generalnega tajnika pa dr. Beringer.
— Proslava 1. maja. Socijaiistične stranke so za dostojno proslavo delavskega praznika 1. maja že izdelale po nekaterih industrijskih in drugih krajih obširnejši program. Notranje ministrstvo je sedaj razposlalo na vse velike župane posebno okrožnico z navodili, kako je treba nastopati povodom praznika 1. maja. Notranie ministrstvo je kategorično prepovedalo vse javne obhode in manifestacije. Dovoljena so samo zborovanja v zaprtih lokalih. V smislu te okrožnice notranjega ministra je tudi ljubljanski veliki župan da* gotova navodila podrejenim varnostnim organom. V Ljubljani bodo prepovedane vse povorke po ulicah, zborovanja pa bodo dovoljena. Slična navodila izda tudi mariborski veliki župan. Pred-Ieti so bili v Sloveniji še dovoljeni javni obhodi delavstva. Notranji minister je takrat sicer izdal zadevno prepoved obhodov za vse pokrajine, toda izjemo je napravil za Slovenijo.
— Materinski dan 15. maja. Narodni ženski savez in Rdeči križ priredita 15. maja — materinski dan, ki je bil lani uveden po vsej državi. Po vseh osnovnih šolah se vrše po nalogu prosvetnega ministra predavanja o materinski ljubezni in hvaležnosti otroka do matere. Po večjih mestih se prirede cvetlični dnevi. Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani priredi na posebno slovesen način proslavo materinskega dne.
— IH. književna tombola Jugoslovenske .Matice. Pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani je bilo vposlanih do 23. t. m. šest tombolskih tablic . ki so zadele tombolo. V smislu razpisa se je vršilo za dobitke in vrstni red še ožje žrebanje, ki je izpadlo sledeče: Prva tombola: Ivanka Čokova, Ljubljana; druga tombola: Anton Mrkun, župnik, Homec p. Radomlje; tretja tombola: Franjo Zupančič, Selo pri Ljubljani; četrta tombola Vinko Sire, Ljubljana; peta tombola: Olga Očko, Ruše pri Mariboru. S tem je igra za III. književno tombolo končana In J. M. se vsem. ki so pri njej sodelovali z razpečevanjem in nakupom tablic, naj'iskreneje zahvaljuje. Seveda m* bila tudi pri tej igri vsakomur sreča mila; ima pa naj zavest, da je z nakupom tombolskih atblic podprl J. AL, odnosn-o svoje neodrešene brate.
— Šolskim upraviteljstvom sporoča Jugoslovenska Matica, da ji je prva naklada razglednic4 za otroke, ki so prispevali k zbirki pirhov, že pošla. Druga, večja naklada trenutno še ni dostikana, kar se bo zgodilo še tekom tega tedna, nakar se jim zahtevane razglednice takoj pošljejo.
— UJU in hrvatski učitelji. Med hrvatskim učiteljstvom se pojavlja čim intenzivnejše stremljenje za enotno učiteljsko organizacijo. Hrvatski učitelji, ki so bili včlanjeni pri separatističnih hrvatskih učiteljskih društvih, uvidevajo moč in moralno oporo velike in enotne organizacije. Zato so se začeli zanimati za enotno organizacijo učiteljstva, odnosno za pristop k UJU. V Zagrebu se je 14. t. m. vršila konferenca zastopnikov hrvatskih učiteljskih društev, ki so z malo večino glasov odklonili pogajanja z UJU glede vstopa.
— Iz tajništva ZKD Ljubljana. Vsa društva, ki nam doslej še niso poslala statističnih podatkov, prosimo tem potom najnujneje, da to takoj store, ker moramo te podatke čimpreje zbrati in podati točno sliko o naprednem prosvetnem delu na merodajnih mestih.
— Izlet naših gostilničarjev na strokovno .azstavo v Gradcu priredita Zveza gostilničarjev in Zveza za tujski promet v Ljubljani. Posetniki imajo na avstrijskih železnicah 25% popusta in so oproščeni avstrijskega vizuma. Za legitimacijo služi vstopnica na razstavne prostore, ki se dobi pri Zvezi gostilnicarskih zadrug v Ljubljani, Gosposvetska cesta 16, in pri tujsko - prometni zvezi »Putnik« v palači^ Kreditne banke. Ker bo razstava zares moderna in poučna, je pričakovati precej številne udeležbe naših gostilničarjev, hotelirjev in ka-varnariev.
— Na specijalni živinorejsko-poljedelskl šola na Grmu (Novo mesto) se vrši dne 16. maja t. I. dvodnevni teoretični in praktični tečaj za pridelovanje krme. Oba dneva začne pouk ob 8. uri dopoldne. V tečaj se sprejme le do 20 prosilcev. Revni udeleženci tečaja dobilo na zavodu brezplačno hrano in prenočišče. Kdor se namerava udeležiti tečaja, naj se prijavi po dopisnici Najpozneje do 9. maja, da bodo nato vsi spTejeti lahko pravočasno obveščeni.
— Praktični tečaj za gospodarske vajence. Gospodarske vajence sprejme specijalna živinorejsko - poljedelska šola na Grmu za dobo od 1. junija do 31. oktobra 1927. S7>rp»>rrmT nogoij so: starost najmanje 16
'----st   neoDorekljivost ter
dovršena osnovna šola. Prednost imajo kmečki sinovi, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski vajenci se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Zato dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje. Gospodarska praksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1 novembrom 1927. Pri sprejemu v šolo imajo gospodarski vajenci iz ljubljanske oblasti prednost pred drugimi prosilci, tudi pred onimi iz ljubljanske oblasti in sicer ako izpolnijo ostale pogoje. — Lastnoročno na vso polo pisane, s 25 Din (5 + 20) kolkovane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, zadnjim šolskim izpriče-valom teT izpričevalom nravnosti, ie poslati do 20. maja 1927 ravnateljstvu specijalne živinorejsko - .poljedelske šo4e na Grmu pri Novem mestu.
— Velikonočni želodec Beograda. Po trošarinski statistiki je bilo za pravoslavne velikonočne praznike v Beogradu prodanih 28.000 jagnjet in preko 8000 prešičkov. Ako se k temu doda še nad en milijon jajec in vse zalije s primerno količino dobrih kapljic, si lahko predstavljamo prav dober apetit beograjskega prebivalstva ob minulih praznikih.
— Znano kavarno Union v Mariboru, Meljska cesta 12. je prevzel gosp. Lojze I v a n či č, vodja kavarne Jadran ter Ljubljančanom znan iz kavarne Zvezda. Kavarno otvori svečano dne 30. t. m. Prikupna osebnost in njegova večletna praksa jamči, da bo ta kavarna nudila prijetno zbirališče vsem Mariborčanom.
— Smrtna kosa. V Podgori v Kamniku je preminula v ponedeljek splošno znana in priljubljena posestnica in gostilničarka gospa Angela D o r n j k, roj. PirnaL Pokojna je bila na glasu kot izredno simpatična, zavedna slovenska žena. Pogreb se vrši danes ob pol petih popoldne na pokopališče na Žalah. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalie!
— Poneverba pri poštnem uradu v Rogaški Slatini. Pri poštnem uradu v Rogaški Slatini so te dni odkrili veliko poneverbo. Dne 21. t. m. je izginil tamošnji poštni upravnik Albert Gabri č. Uvedena preiskava je dognala, da *e poneveril 41.000 Din. Gab-riča doslej niso mogli izslediti. Vse kaže, da ie pobegnil v inozemstvo. Znano je, da so klerikalci takoj po vstopu v vlado upokojili prejšnjega dolgoletnega poštnega upravnika, ker je bil — demokrat.
— Težke avtomobilske nesreče v Beogradu. Predsinočnjim sta v Ratarski ulici v Beogradu trčila tramvaj in avto mehanika Dragoljuba Ferkoviča. Karambol je bil tako silovit, da se je avto direktno razpolovil. Posebno težko je bila ranjena Ferko-vičeva žena, ki je z otroki sedela v avtu. Sam Ferkovič je lažje poškodovan, a otroci le malo opraskani. Avto je popolnoma razbit, a na tramvaju se je razbilo samo okno. Policija se ni mogla ugotoviti, kdo je zakrivil karambol, ker si izoovedbe očivid-no nasprotujejo. — VobČe so se tekom velikonočnih praznikov zgodile v Beogradu razne avtomobilske nezgode. V Topčideru je avto s pijanim šoferjem in štirimi vinjenimi potniki udaril ob kamen in se zvrnil v jarek. Pod razvalinami avta sta dva potnika obležala mrtva, dva s šoferjem vred pa težko ranjena. Na dvorišču državne bolnice pa je avto, ki ga je šofiral sam upravnik bolnice, tik pred vrati dvorišča povozil neko žensko in jo težko poškodoval.
— Vlom v stanovanje zagrebškega župana. Zagrebška policija vztrajno lovi neznanega lopova, ki se je nedavno splazil v stanovanje župana Hehrzla. Plena ni dobil posebnega, ker je bilo vse zaklenjeno. Ker se domneva, da ga ni zanimalo pohištvo, marveč samo dragotine, ga iščejo med tisto tolpo uzmovičev. ki jih ima zagrebška policija v posebno dobri evidenci. Zagreb ima seveda senzacijo in se čudi predrznosti lopova, ki ni poštedil stanovanja prvega zagrebškega meščana. Cim ga policija vjame, bo seveda zanimivo slišati, za katero ldsto je falot glasoval pri zadnjih občinskih volitvah
— Po daljšem izrednem presledku se je
včeraj izvršil v Zagrebu zopet poskus samomora. Mlada slovenska kuharica Minka Kovačeva, uslužbena pri neki rodbini v Hatzovi ulici, Je iz neznanega razloga izpila večjo količino jodove tinkture Pravočasno pa so jo prepeljali v bolnico in ji rešili življenje.
— Smola zagrebške umetnice. Znana zagrebška slikarica ga. Nasta Roje je nedavno doživela na Jelačičevem trgu občutno nepriliko, da ji je neznan žepni tat izmaknil 1000 Din. Te dni je slikarica doživela nov maheur. Neki tatinski pobalin se je ponoči splazil na vrt njene hiše ter polomil vse veje lepega španskega bezga in tako povzročil škodo za okroglih 600 Din.
— Nesreča pri kupovanju samokresa. Franjo Pavlaković, trgovec v Veprovcu, se je te dni mudil v Vukovaru ter v trgovini z orožjem izbiral primeren browning. Pomočnik v trgovini mu je razkladal mehanizem samokresa. Pri tem se je nepričakovano sprožil strel in je krogla prodrla trgovcu v prsi. Lastnik trgovine je ranjenca takoj vzel v oskrbo in pozval zdravnike, ki so Pavlovića odpravili v Sisak, da se podvrže operaciji. Toda pomoč je biLa zaman. Krogla je poškodovala glavno žilo in je ranjenec že pred operacijo izdihnil v bolnici v Sisku.
— Pri poapnenju arterij možganov . in
srca se da z vsakdanjo rabo majhne količine prirodne grenčice »Franz - Josef« doseči telesno izpraznenje brez hudega napora. Cenjeni klinični učitelji notranie medicin-* so celo prf enostransko ohromelih z vodo Fran? - Josel dosegli še na »boljše uspehe za očiščenje črevesa. 46/L
«ITO» zobna pasta najboljša.
lz Ljubljane
—Ij   Dnago dr. Kugvjevo predavanje.
Dr. Kugy je po dovršeni turneji v Nemčiji, kjer je bilo povsod veliko za&fanaana za r/egova predavanja, prišel tudi k nam, da priredi v Ljubljani, Zagrebu In Mariboru predavanja. Kako veMka ie njegova ljubezen do planin, posebno pa do Jul irskih aip, kjer je preživel takorekoč svoje najlepše ure, se je lahko prepričal vsakdo, ki ga je poslušal na prvem večeru. V petek ob 8. uri zvečer nadaljuje in zaključi svoja predavanja v unionski dvorani. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni SPI), Seien-burgova ulica 7/II., levo.
—(j Letalo nad LJubljano. Tudi včeraj kmalu po 15. so opazovali tuje letalo nad Ljubljano. Letalo je plulo zelo nizko nad mestom, tako da so prav razločno čitali mednarodno priznane znake letala. Letalo nosi na eni strani znak: A. Z. L, na drugi strani pa I. B. in številko. Letalo je plulo v severovzhodni smeri. Gre najbrže za letala, ki vzdržujejo zračni promet med Dunajem in Benetkami, a morajo radi vremenskih neprilik leteti nad južno železnico, ki je bolj pripravna za orijentacijo, kakor enotirna bohinjska.
—Ij Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek v sredo 27. t. m. ob 18.30 na moškem učiteljišču s sledečim dnevnim redom: L Predava pisatelj br. Cerkveniko »In-telekutalnem delu in alkoholizmu« — po dr. Ant. Maricu L 2. Priprave za občni zbor. — Vabimo poleg članov vse prijatelje našega pokreta.
—Ij Koncert s plesom priredi Vrtnarsko in sadjarsko društvo v Rožni dolini dne 1. maja 1927 na Strelišču pod Rožnikom. Začetek ob 15. (3.) uri. Vstopnina prosta. Ker je spored lep in bogat, se vsi prijatelji narave in zabave k mnogobrojnemu obisku najvljudneje vabijo. 387-n
—Ij Javna zahvala. Društvo Skrb za mladino v Ljubljani se tem potom zahvaljuje vsem posetnikom in ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu tombole. Posebno se zahvaljujemo vsem p. n. trgovcem, mesarjem za darovane razne dobitke, ki so s tem veliko pripomogli do zgradi? e DeČjega doma, za revno in bolehno slovensko deco v Aleksandrovem.
—Ij Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani bo imelo v četrtek dne 28. aprila ob 16. uri izredno odbor ovo sejo. 390n
—Ij Merkurje vi pevci prirede v slučaju lepega vremena v nedeljo 1. maja izlet na Katarino. Zbirališče ob pol 7. zjutraj pred kavarno Evropa. Odhod točno ob 7. uri. Prijatelji vabljeni. — Pevski odsek. 389n
—Ij Društvo »Kuratorij slepcev« naproša vabljene gospe in gospodične, da naj se zanesljivo udeleže seje, ki bode ta petek dne 29. aprila ob 5. uri popoldne v prvem nadstropju kavarne Emona radi prireditve »Dneva slepih«.
—Ij Motociklistova nezgoda. Inženjer Rado MaWy je snoči okoli 20. vozil z motornim kolesom in priklopnim vozom po Dolenjski cesti proti mestu. V temi je zadel ob zatvomice na železniškem križišču. Znatno si je poškodoval motorno kolo, a sam je dobil k sreči le lahke poškodbe na glavi Ln ustnicah. Njegova spremljevalka v priklopnem vozu ni bila poškodovana.
—Ij Majniška proslava Sokola I. V nedeljo 1. majnika ob 3. popoldne mladinska proslava. Nastopa deca in naraščaj s telovadnimi točkami in narodnimi igrami, nagovor br. župnega prosvetarja, sodeluje orkester Sokola I. Sedeži po 6 Din, stojišče 3 Din. — Zvečer za odrastle zabavni večer pri pogrnjenih mizah, sodeluje društveni orkester, poleg drugega ples. Vstopnine ni. Ves spored se vrši v notranjih prostorih. Vabljeno sokolsko članstvo in društveni prijatelji.
—Ij Drobiž policijske kronike. Snoči in danes zjutraj so bile aretirane 3 potepuhinje in tajne prostitutke. Spravili so jih čez noč v zapore, kamor navadno zapirajo razgrajače, ki so to noč skoraj povsem mirovali. Prijavljena je tatvina čevljev, vrednih 150 Din. — Tri osebe so prijavljene radi nedostojnega vedenja in kaljenja nočnega miru. — Neki posestnik J. V. je zakopal crknjenega konja, ne da bi o tem obvestil konja-ča in sanitarno oblast. Zato bo imel pred policijo sitnosti. — Prijavljenih je 13 voznikov radi cestnopoliciiskega reda.
—Ij Mestna zastavljalnica v soboto 30. t. m. radi snaženja uradnih prostorov ne Posluje. 3ss.n
Ravnokar so dosoela:
Prav! kraški teran
a liter Din 36. Mardešičev vičan — črnina
a liter Din 14. Viški odoIo   a liter Din 12 Ta in druga pristna vina toči
restavracija »LJUBLJANSKI DVOR«.
Abonente na hrano po zelo nizkih cenah!
Iz Celja
—c Renoviranje Marijine cerkve. Te dni so pričeli s pripravljalnimi deli pri renoviranju Marijine cerkve. Obnovitve je bila stavba te cerkve že skrajno potrebna. Dela vodi stavbnik g. Kališnik.
—c Izlet gostilničarske nadaljevalne šole.
O priliki strokovne razstave gostilniške, hotelske in kavarniške obrti v Gradcu dne* 2 in 3. maja priredi celjska gostilničarska šola poučen izlet v Gradec Ta Izlet bo nedvomno velikega pomena za naobrazbo našega strokovnega naraščaja.
—-c Učite!)iščnice iz Sombora. 33 učenk in 3 profesorji, so se mudili v ponedeljek na izletu v Celju. Ogledali so si mesto in njega znamenitosti. Obedovali so v Narodnem domu, nakar so odpotovali v Maribor.
—c Umrl je v Jurčičevi ulici brivski mojster g. Miroslav Bulatović. N. v m. oj
V deželi umorov in nasilja
Poročilo danskega novinarja o beg Zogu albanski Ivan Grozni
Danska »Poli tik en« je poslala v Albanijo svojega uglednega novinarja Knuda Holmboea, da z bistrim očesom in spretnim peresom predoči evropski javnosti čim popolnejšo sliko sedanjih razmer v Albaniji. Holm-boe ie bival tri mesece v Albaniji in zdaj podal naslednji opis tamošnjih razmer pod vlado Ahmed bega Zogu: Mračne albanske gore so bile vedno o-škropljene s krvjo, toda strahotni režim, ki ga je ljubljenec Italije Ahmed beg Zogu etabliral v Albaniji, nima primera v prošlosti nesrečne dežele, ki je bila dolga leta igračka v rokah velesil. Ahmed beg Zogu se zelo rad ponaša, da je ustavni prezident republike. Albanski parlament res zaseda, toda
opozicije ni, ker je pobegnila ali pa prebiva na pokopališču.
Ahmed beg Zogu je vase zaljubljen možak, ki ga bolehna domišljavost zavaja k ekscesom poveličevanja samega sebe. Že zunanje učinkuje s svojo eksotično uniformo kakor kak operetni kralj. Prepasan je z neštetimi zlatimi vrvicami in opremljen z najrazličnejšimi redi in odlikovanji. V vseh javnih lokal'ih mora njegova podoba viseti na prazni steni. Kdor je še ni obesil, riskira življenje.
Ahmed beg Zogu tako malo upošteva razpoloženje svoje dežele, da niti svojih oficirjev ne plačuje. Govoril sem z nekim albanskim stotnikom, ki je nalašč dospel v Skader, da iztirja gazo, ki je že več mesecev ni prejel. S praznim žepom se je vrnil zopet v svojo garniziio. Denar je pač v Albaniji
redkejši kakor zanjka, v kateri je ravno dovolj prostora za človeški vrat.
Ogromen je seznam onih žrtev, ki jih je Ahimed beg Zogu dal pomoriti od leta 1922 dalje. Med njimi so najboljši albanski možje: poslanci, višji uradniki, novinarji. Leta 1922 se je Ahmed beg Zogu spri s Kurtom Agarjem Tjelajem radi nekega posestva. Tjelaj je bil ustreljen na ulici, morilcev niso nikoli našli. Istega leta je Ramis Stadži v parlamentu napadel Ahmed bega. »Predrzneža« so še tisti dan zavratno ujeli in eskorta ga je brez vsake presodbe u-strelila izven mesta. Istotako v letu 1922 si je prefekt Dibre pridobil prefekturo s tem, da je aretiral Zogovega nasprotnika Halila Lešija, katerega je seveda dal takoj justificirati. Tekom let 1923, 1924 in 1925
razmerah v Albaniji. — Ahmed , — Zločini in podkupnine. —
so Ahmed begove eskorte brez pravih povodov aretirale in usmrtile: kavajskega župana Kazasija in njegovo ženo, nadalje El-grivija Jusufija, častnika &ja Berdriba, novinarja Saniha Tjehala, korzovskega prefekta Bajram Cura ta muslimanskega duhovnika Nadžiba Efendijo, ki Je proslavljal Bajram Curov spomin.
V letu 1925 je bil obešen Bajram Curov brat Aslan, dne 5. marca 1927 pa je ista usoda zadela katoliškega duhovnika Jona GasluHja v Skadru, ki je po zatrdilu ska-derskega škofa bil popolnoma nedolžen.
Čisto brez povoda je bil leta 1925 umorjen Marklufti, višji uradnik finančnega ministrstva, ki je imel nekoliko preveč znanja
o raznih mračnih transakcijah.
Na italijanskih tleh, v Bariju, je neprostovoljna smrt dosegla bivšega finančnega ministra Gura KuČija; morilca so sicer prijeli, a ga Je italijansko sodišče oprostilo. Zove se Baldor Stamola. prebiva zdaj v tiranskem hotelu »Roma* in prejema od albanske vlade
mesečni Častni honorar 30 napoleondorov.
Vodja katoliških nasprotnikov Ahmed bega Zoge v severni Albaniji, Sei Notsi, jc bil leta 1926 na zagoneten način ustreljen sredi ulice. Lista umorjenih s tem seveda še dolgo ni popolna, a nadaljno navajanje bi vodilo v strašen obseg.
Ahmed beg Zogu je deležen posebnih italijanskih milosti. Neki višji uradnik Narodne banke v Tirani mi je rjripovedoval, da je bilo tistega dne, ko se je podpisal tiranski pakt, Ahmed begu nakazanih
15 milijonov laških Ur.
Svojo današnjo pozicijo Ahmed beg Zogu prav za prav zahvaljuje Jugoslaviji. A to ga naravno ni oviralo, da ne bi prešel pod italijansko zastavo. V albanskih mestih danes mrgoli Italijanov. Prišli So semkaj baje samo zato, ker je v Albaniji pred meseci razsajal majhen potres. Zemlja se je med tem zelo pomirila in doni samo pod koraki itatija-nskih vojakov ...
Vse razpoloženje albanskega ljudstva jc proti Ahmedu begu Zogu in njegovi politiki, toda ne more podreti gozdovja vojaških bajonetov.
Ahmed beg Zogu, albanski Ivan Grozni
se upa na ulico samo pod močnim vojaškim spremstvom. Ako se mu slučajno kaj zgodi, se lahko Italija posluži tega povoda, da izsili upoštevanje tiranskega pakta. Ali bo Društvo narodov takrat dovolj močno, da bo preprečilo nezakonitosti?
Iz Maribora
—m 251etnica glasbenega delovanja A. Mitroviča. Sredi maja slavi priljubljeni gledališki kapelnik g. Andro Mitrovič, ki je dve leti uspešno deloval pri mariborskem Narodnem gledališču, 25Ietnico svojega glasbenega delovanja. Ob tej priliki se hoče tudi mariborsko gledališče oddolžiti svojemu priljubljenemu in zaslužnemu članu. Te dni je bil osnovan poseben odbor, ki bo ukrenil vse potrebno, da bo proslava, čim dostojneiša V proslavo vprizore Verdijevega »Rigoleta«. Predstava se bo vršila začetkom maja, na kar opozarjamo že danes vse prijatelje gledališča, ker bo zlasti ta predstava res nudila umetniški užitek.
—m Ljudska univerza v Mariboru, Koncert Ijublianske primadone ge. Žalu-d o v e se vrši v ponedeljek dne 2. maja v veliki kazinski dvorani in bo vseboval češko pesemske skladbe vseh dob. Opozarjamo že danes na ta krasen umetniški večer in priporočamo pravočasno rezerviranje prostorov. Natančnejši spored priobčimo.
—m Tudi pomemben jubilej.    V nedeljo
dne 24. t. m. je član mariborskega rešilnega oddelka g. Ivan Rochel nastopil svojo jubilejno vožnjo z rešilnim avtomobilom. Tisočkrat je v prostovoljno sprejeti službi rešilnega oddelka priskočil bližnjemu na pomoč in rešil tekom svojega delovanja pri rešilnem oddelku marsikateremu ponesrečencu življenje in ohranil neštetim otrokom očeta in rednika. V znak priznanja mu pokloni rešilni oddelek zlat prsta z rdečim križem. V današnji materialistični dobi je ta jubilej požrtvovalnosti tem pomembnejši. Jubilantu tudi mi iskreno čestitamo!
Gosrodarstuo
—g Statistiko o državni trošarini na vino in vinski mošt ter petij o t in o občinskih do-kladah k tej trošarini v Sloveniji sa leto 1926. bo objavila delegacija ministrstva financ v Ljubljani v 47. številki cUradnepa lista» z dne 30. aprila. Iz tabele I. je razvidno število občin, ki pobirajo doklade, ter odstotna obremenitev v posameznih občinah, iz tabele II. pa količine vina (petijota in vinskega mošta), ki so bile zatrošarinjene v posameznih davčnih okrajih, ter zneski državne trošarine in občinskih doklad, ki so bili pobrani od dotičnih količin. Na ozemlju ljubljanske oblasti je bilo zatrošarinjenega vina (vinskega mošta in petijota) 197.313.19 hektolitra, od tega odpade na Ljubljano 67.062.79 hI. Napram 1. 1925. (197.544.46 hI, od katerih je odpadlo na Ljubljano 59.4S8.4S hektolitra), je torej Ljubljana sama napredovala, vse ozemlje ljubljanske oblasti pa nekoliko nazadovalo. Na ozemlju mariborske oblasti je bilo zatrošarlnjenega vina (vinskega mošta ter petijota) 144.368.16 hI, kar znaci napram 1. 1925. s količino 129.229.80 hI precej več. Državne trošarine (35 Din. oziroma za mošt 25 Din od hI in 0.50 P; n steklenico od 0.7 1) je bilo plačane na lju ljubljanske oblasti 6,709.615.15 Din i 1 teira v Ljubljani 2.249.S12.25 Din. Napram 1. 1925.. ki je vrglo 6.6 (v Ljubljani 1.96) milijona Din, se je donos kllub zmanjšani množini zvišal, kar je pripisovati činjenici, da se je količina zh t rosa ri njenega mošta s nnftlavkn 25 Din znižala količina vina * iwv.
stavko 35 Din pa zvišala. Na ozemlju mariborske oblasti je bilo pobrane državne trošarine 4,958.924.50 Din. Napram letu 1925. z zneskom 4,362.455.85 Din se je tudi tukaj donos zvišal. — Obremenitev vina in vinskega mošta z občinskimi dokladami se jo gibalo v splošnem kakor leta 1925. med 25 % in 250 c/o. Višje doklade, in eicer do 650 %, je pobiralo 102 občine, v letu 1925. pa samo 61. Pobiralo je doklade v ljubljanski oblasti 332 občin (1925. 326), v mariborski oblasti pa 504 občine (1925. 508). Skupaj se je na občinskih dokladah k trošarini na vino in vinski mošt pobralo 1. 1926. v ljubljanski oblasti 16,875.444.25 Din, od tega zneska odpade na Ljubljano 6,579.828 Din, v mariborski oblasti pa 9,050.918.79 Din. Vsi ti podatki se nanašajo samo na navadno vino od soda (inkluzivno petijot), na vinski mošt in na navadna vina v steklenicah, ne pa tudi na šampanjec in ostala tako zvana fina vina, kakor malaga, sherry.
—g Strokovna pekovska razstava. V Es-senu se vrši od 13. do 31. julija 1.1. strokovna pekovska razstava. Razdeljena bo na naslednje oddelke: 1. sirovine za pekovstvo in slaščičarstvo; 2. tehniške naprave za pekovske, slaščičarske in sorodne stroke; 3. izdelki pekovske in slaščičarske obrti; 4. pripomočki in blago pri razpečavanju pekovskih in slaščičarskih obrtov; 5. znanost, gospodarstvo in kulturna zgodovina pekovske in slaščičarske obrti. Točnejše informacije in prijavnice dobe interesenti pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
—g Žitni trg. Fc poročilu novosadske blagovne borze je bilo povpraševanje na žitnem trgu pretekli teden radi velikonočnih praznikov neznatno. Cene so nekoliko poskočile. Promet je znašal 108 vagonov. Pšenico je bilo prodane 15 vagonov- koruze 62, moke 26, otrobov 3, ovsa 1 in fižola 1 vagon. Pšenica je notirala 357 do 308, koruza baska 156.50. po zaključku borze 150, banat-ska 184—155, moka Offc 445—450, banatska 440, Ogg 440 do 442.5aTšt. 2 415 do 417.50, št. 5 povpraševanje 3S0, st. 6 povpraševanje 360, otrobi v jutenih vrečah 155, oves sremski 188, fižol 150.
—g Živinski sejem v Zagrebu. Včeraj se je vršil v Zagrebu živinski sejem. Prignanih je bilo 421 volov, 30 bikov, 602 kravi, 120 juncev, 106 telic, 258 telet, 9O0 konj, 308 Zrebet, 658 prašičev in 3 bivoli. Prvovrstno govejo živino so kupovali za Trst, Milan ia G raz. Cene so pri goveji živini nekoliko poskočile.
Napisi na ploščah
prevlečeni t radlo*tinkturo, morejo se citati tudi ponoči. — En primer.
i: NOGAVICE KLJUČ
Daruimo za spomenik kralia Petra Osvoboditelja!
srratt 4.
SLOVENSKI   NAROD* dne 28. aprila 1927.
Stev 95
To in
22 letni zaročenec in 68 letna zaročenka
ono
V kraju Guardiella — San Giovan* ni sta se meseca oktobra 1925 nastani« la 221etni Anton Napurini in 681etna vdova Helena Nozipia. Sosedje so bili prepričani, da je starka mladeničeva teta ali stara mama. Radovedna sose* da je pa nekega dne pomolila svoj nos v samotno hišico in dognala, da spita oba v skupni postelji v isti sobi Vsa soseščina je začela govoriti o nena* vadnih zaročencih.
Kmalu nato je starka naznanila Na« purini j a orožnikom in ga obdolžila sle« parije. Izjavila je, da ji je mladenič pod pretvezo, da jo bo poročil, izvabil okoli 40.000 lir; nato je pobegnil k neki mladi ženski. Obdolženi Napurini se je tako dobro zagovarjal, da je bil ra* d i pomanjkanja dokazov oproščen.
Največja poplava na svetu
Reka Mississippi je poplavila 25.000 kvadratnih kilometrov sveta.
Ameriko je zadela strašna elementarna katastrofa, kakršne ne pomnijo hiti najstarejši prebivalci. Radi neprestanega, že dva meseca trajajočega deževja, je reka Mississippi z vsemi pritoki prestopila bregove. Poplava traja že nad mesec dni in zavzema vedno večji obseg. Pod vodo je že 35.000 kvadratnih km zemljišča. Ameriški listi poročajo, da spominja poplava na vesoljni potop.
Slika pustošenja reke Mississippi je strahotna. Uničenih je okoli 800.000 hektarjev bombažnih plantaž, število porušenih in razpadlih farm pa znaša okoli 60.000. Najhujše je poplava prizadela državo Tennesse, kjer se je vršil prosluli opičji proces. Tu je okoli 150 tisoč oseb brez krova. Pa tudi države Arkansas, Louisiana in Mississippi so pod vodo. Šest cvetočih mest stoji v vodi. Po ulicah Memphisa dere voda
kakor hudournik. V mestu Arkansas City stoji voda 6 Čevljev visoko, prebivalstvo je odrezano od sveta. Iz Greenvilla je bežalo 6000 oseb v višje ležeče kraje.
Vlada je mobilizirala vse razpoložljive sile, pionirske čete, motorne Čolne in letala. Pionirji rešujejo ogroženo prebivalstvo, letala pa prinašajo zdravila v poplavljeno ozemlje, ker se je bati izbruha epldemiČnlh bolezni.
Poplava je zahtevala tudi mnogo človeških žrtev. Utonilo je okoli 500 oseb, 100 utopljencev so že potegnili iz valov. Odigravajo se pretresljivi prizori, ker prebivalstvo noče zapustiti o-groženih krajev. Vojaštvo mora ljudi s silo goni« v druge kraje.
škoda je ogromna in se Še niti približno ne da ugotoviti. Listi poročajo, da znaša približno 1 milijardo dolarjev, zdi se pa, da je to močno pretirano. A-meriški Rdeči križ je takoj uvedel obširno akcijo za zbiranje darov. Zbral je že 25 milijonov dolarjev.
Indijski maharadža v Bukarešti
Na svojem lanskem potovanju v Ameriko se je rumunska kraljica Marija v Parizu seznanila z maharadžo Bahad-urom iz Kapurtale in ga Dovabila, naj pose ti Rumunijo. Maharadža se je va* bilu odzval In te dni je napolnilo radovedno prebivalstvo rumunske prestolice vse prostore okrog severnega kolodvora, da si ogleda odličnega indijskega gosta. Listi so poskrbeli, da ie bila javnost poučena o življenju in ogromnem bogastvu indijskega mogotca.
Maharadža Bahadura ima 300.000 podanikov in je eden najbogatejših indijskih vladarjev. Zato ie razumljivo, da je vladalo v Bukarešti veliko zanimanje za njegov prihod. To zanimanje se je še povečalo, ko ie priobčila »Dl-mineata« o maharadžl Članek, v katerem piše, da ima na turbanu toliko draguljev, da bi zadostovali za odplačilo vseh rumunskih vojnih dolgov. Toda prebivalstvo Bukarešte je bila razočarano, kajti maharadža je pustil turban
in dragulje doma ter prispel v Bukarešto s svojim sinom v preprosti obleki evropskega kroja. Večje zanimanje so vzbujali samo njegovi spremljevalci, ki so imeli na glavah turbane. Rumunija je maharadži zelo ugajala. Zadovoljen je bil zlasti s podnebjem, kaiti v Rumuniji ne znaša temperatura v senci 50 stopinj, kakor v Kapurtali.
Francija svojim junakom
Na nedavnem kongresu rezervnih oficirjev je vojni minister izjavil, da se hoče vlada oddolžiti junakom, ki so v svetovni vojni rešili čast in svobodo Francije. Vlada izda zakon, po katerem bodo vsi generali, ki so se udeležili svetovne vojne, pokopani v cerkvi Invalidov, kjer počiva Napoleon in generali njegove dobe. Vlada je že izdelala osnutek tega zakona, ki določa, da imajo vsi maršali in generali, udeleženci svetovne vojne, pravico počivati po smrti v cerkvi invalidov, ako izrazijo to željo v oporoki ali če žele to njihove rodbine.
Ko je Painleve sporočil rezervnim oficirjem ta sklep vlade, je med generali na Častni estradi zašumelo. Generalov in maršalov, ki so se udeležili svetovne voine in si pridobili za zmago zavezniškega orožja nevenljive zasluge, je ostalo še 28. Ministrove besede so sivolase vojaške dostoianstvenike zelo ganile. Kdo bo prvi? Ta misel je obšla vse, ko je minister govoril o sklepu vlade. Samo maršal Petain je sedel nepremično In zrl molče predse. Kot 70-letni starec se čuti ta junak svetovne vojne še vedno mladega.
Najprej ležejo k večnemu počitku ob Napoleonovi strani mrtvi, čijih zemski ostanki so raztreseni po raznih francoskih pokopališčih. Pokopanih je že 17 junaških poveljnikov iz svetovne vojne. Njihove kosti bodo letos v juliju izkopane in prenesene v skupno vojaško grobnico, kier počiva Napoleon. Samo eden ostane na svojem mestu. To je Gallienl, ki je rešil Pariz in ustavil nemško ofenzivo leta 1914. Gallieni je v oporoki izrazil željo, da bi rad počival na saintraphaliskem pokopališču v južni Franciji. Med generali, čijih zemski ostanki bodo svečano preneseni v cer-
kev Invalidov, naj omenimo zlasti ge-nijalnega poveljnika Mangina, ki je zadal v svetovni vojni Nemcem odločilni udarec. Ob Napoleonovi strani bo počival tudi zmagovalec v bitki na Marni Manourv, ki je izgubil leta 1916 na bojišču o5L
S prenosom zemskih ostankov slavnih junakov svetovne vojne se pa Francija še ni v polni meri oddolžila onim, ki so rešili njeno čast in svobodo. Vdove zaslužnih generalov dobivajo od države mesečno pokojnino, ki ne znaša niti tisoč frankov. Za vdovo slavnega generala Mangina so morali prirediti dobrodelno zbirko, da so ji omogočili vzgojo S nedorastlih otrok.
*
X Letalske katastrofe. Znan; ameriški letalec Noel Daviš, čigar drzni poleti so nedavno zadivili vso ameriško Javnost, je nameraval prihodnji mesec prepluti Ocean med Newyorkom in Parizom. Usoda pa mu ni bila mila. Daviš ie pri nekem poskusnem poletu treščil z letalom na tla in se ubil Tudi njegov spremljevalec je bil takoj mrtev. — V Nemčiji se je smrtno ponesrečil pilot Otto Durne, ki je nad Magdeburgom izvajal razne produkcije v zraku. Letalo se je popolnoma razbilo.
X Iz goreče hiše v smrt. V kraju Le-laaid v Ameriki, ki je rad; poplave reke Mississippi popolnoma pod vodo, je v nekem
poslopju izbruhnil požar. Prebivalci so bežali iz goreče hiše, zajela pa jih je voda in vsi so utonili. Katastrofa je zahtevala 25 človeških žrtev, med njirnd je bilo več črncev.
X Zasledovanje mehikanskih banditov. Kakor Javljajo iz Amerike, Je vojaštvo izsledilo tolpo banditov, ki Je Izvedla bestijalni napad na vlak Borba med vojaki In band«ti je trajala pet ur. Ubitih je bilo 60 zločincev.
X Nesreča na morju. Blizu otoka Saha-liu je neki potniški parnik, ki je imel aa krovu nad 500 oseb, trčil ob ledeno goro. Parnik se je potopiL Utonilo je okrog 50 potnikov.
X Umor dveh Zidov ▼ Vilni. V Vilni na Poljskem sta postala te dni dva Židovska trgovca žrtev verskega fanatizma. Napadla ju je tolpa fanatičnih seljakov, ju zvezala in zavlekla na katoliško pokopališče. Tam so ju na be9tijalen način umorili. Oblasti so uvedle strogo preiskavo.
X ^Postani slikar*. Pariški «Matin* pri* naša poročilo o čudnem slučaju nekega premogarja, po imenu Lesage Mož je rad* rja leta opustil premogarslči poklic in se iotU slikarske umetnosti. Uspehi, ki jih je dosegel, so izredno veliki, čeprav ni bil na nobeni akademiji. Zanimivo je predvsem, kako je Lesage prišel do slikarskega čopi* ča. Nekoč je imel navdahnjenje, v kate* rem je slišal besede »Postani slikar!« Poslu Šal jo svoj notranji glas, začel slikati in danes je znan v Parizu in širom francoske dTžave.
Na splošno željo!
Danes
Na splošno željo!
B I S C O T
Najboljši komik Francoske v svojem največjem in najboljšem dosedaj izdela* nem filmu *Gineta». Napetozanimiva vsebina je istočasno vesela, ljubavna, pu» stolovna, kriminalna, senzacijonalna, prepletena s komičnimi zapleti ja j i in sme* hapolnimi humorističnimi scenami — Film aGineta* je posnet v Nizi, Parizu, Marselju, oazi Biskra, v Bombavu, Tunisu. Alžiru itd. — Krasni naravni posnetki. — Smeh in napetost od začetka do konca. — V ostalih vlogah vidimo vse samo najboljše in dobro znane francoske igralce kot: Herman, Michel, S. Milo* vanov itd. (Sakounin, Phrasic, Sara štuka. itd.). — Velikomestni pustolovci. —
Nihilisti. — Tajne organizacije itd. — Vsled ogromne  dolžine   filma (skupno
čez 11.000 metrov)
se vrše dnevne predstave ob 4., četrt na 8., četrt na 10.
Prvovrstni umetniški orkester pri vseh predstavah.
Elitni Kino Matica, najudobnejši kino v Ljubljani. Tel. 2124.
Bili
kakršnikol
brez
Palma
življenje
Pomlad!
Nogavice, kravate, srajce, rokavice, na* ramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice in nogavičke, nahrbtniki, palice, dežniki, kloti v vseh barvah, sifoni. Solingen škarje, noži, potrebščine za krojače, čevljarje, tapetnike, šivilje in sedlarje. — Razna dišeča mila — samo pri
Josip Peteline
ofiiu Prešernovega spomenika ob vod-
Nainlžle cene* Ullblfana ročna ooctreiba
ideje
sprejema v delo in popravilo po konkurenčnih cenah »«
mehanična izdelovalnlca prelitih ode]
J. Paolin & Co.9 Llatiljana, Meteikoia 5
m/
m
Po vseh večjih krajih
države išče prvovrstna in dobro uvedena firma izkušene, marljive in zaupanja vredne
ZASTOPNIKE
Pismene ponudbe na naslov: Poštanski pretinac 380, ZAGREB I.
	Wiil»
	i timta
	I
	
Kemična pralnica in barvanje oblek
* najrazličnejših barvah izvn šuje dela s najkrajšem času pri najnižjih cenah.
Anton Boc, Ljubljana. Šelenburgova ulica 6'1 - Tovarna: Vič-GIince.
Posteljne žične vloge
nudi najceneje točno po naro čilu ter iste sprejem« v popra« vilo Prva ljubljanska Izdelo* valnica Učnih posteljnih vloi* kov
Andlovic & Strgulec,
LJUBLJANA, Hrenova ulica št. 16._1024
Iščem družabnika
za staro, na najboljšem glasu nahajajoče se, sodno protoko* Hrano trgovino v Ljubljani. — Sodelovanje v trgovini pogoj.
Ista se nahaja na najpromet« nejfiem kraju središča Ljublja* ne. Lep. svetel, zelo cenen lo* kal z več izložbami.
Vsled bolezni se ista tudi pod zelo ugodnimi pogoji proda. — Ponudbe pod «M G 1023» na upravo «S1 Naroda*.
L«
Posest
Realitetna pisarna družba z o. z.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4
sprejema prijave io
posreduje
prt oddaji stanovanj, sob. tr* govskib in obrtnih lokalov, za oddajalce popolnoma brezplačno
Nudi prevzemnikom veliko izbiro w stanovanjih, samskih -tebah, trgovskih in obrtnih okalib pO nizkih pristojbinah
Za oddaialce najboljša pri. 'ika oddaje stanovanj, kei bre2 «seb stroškov. 43'L
Miren zakonski par
išče   snažno   stanovanje 1—2 sob     *uhinj"* v   tari ali i ovi hiši   Vselitev lahko takoj, ev kasneje. — Ponudbe pod «Mir* nost/992* na upravo *S1. Nar.».
Opremljeno sobo
oddam šivilji Električna raz* svetljava, solnčna lega Pred* nost imajo s svojo posteljo. — Ponudbe pod »Prometen kraj 996» na upravo «SL Naroda*
Dobroidočo gostilno
v mestu ali na prometnem kra* ju na deželi iščem takoj v na* lem. — Ponudbe pod «Prome* ten kraj/1013* na upravo «S1 Naroda*.
Fijakarska koncesija
z vsem ostalim — naprodaj. — Ivan Sustersič, Ljubljana, Sa* lendrova ulica 4. 1021
Lepa zračna soba
v Rožni dolini, z električno razsvetljavo — se odda gospo* du ali gospodični. — Ponudbe pod  «M i ren /1029*
«Slov. Naroda*.
na upravo
Trgovski pomočnik
izurjen v mešani trgovini, želi premeniti sedanje mesto. Gre tudi na deželo. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod «Juni/l028».
Enodružinsko vilo
na Bledu, vodovod, električna razsvetljava, velik vrt — radi od potovanja   poceni prodam —   Ponudbe   pod «Vfla/1027* na upravo »Slov. Naroda*.
Učenec
močan in priden, se želi izučiti ključavničarske obrti; najraje da bi mel stanovanje in hrano v hiši. — Ponudbe pod »Učenec/1015* na upravo «Sloven« skega Naroda*.
Notarski uradnik
z večletno prakso, vešč stroje* pisja, želi mesta v kaki notar* ^ki ali odvetniški piRanji Na* ^topi lahko takoj — Cenj po* nudbe pod »Vesten ^56-» na • »pravo  »Slov Naroda*
; Postrežba točna!
Otvoritev Kavarne .UNlON
Maribor,  Meljska  cesta  štev. 12.
Cene zmerne!
Prevzel sem kavarno «UNION* na Meljski cesti 12 ter isto preuredil in restaurirah Posebno privlačna bo zasebna soba, v kateri bodo lahko prirejali razni klubi, zaprte družbe in društva svoje seje. Kot pripoznan strokovnjak v tej stroki in kot večletni vodja kavarne «Jadran» zagotavljam svojim cenj. gostom, da bom imel vedno v zalogi samo najboljša in pristna vina. kakor Uutomerčana dalmatinski šiler itd Istotako bom držal vedno najboljšo kavo in domače pecivo. Svečana otvoritev s koncertom bo dne 30. aprila t 1. ter se priporočam vsem cenj. znancem, prijateljem in p. n. publiki, da me blagovolijo posetiti, — Za obilen obisk se priporoča
Alojz Ivančič. lastnik. Maribor. Meliska cesta štev. 12.
SVETUJEMO VAM
da si naroiite
..PUCH" KOLO
ki je najboljSe.
Oobi se po solidni ceni in tudi na obroke le pri tvrdki
JGN. VOK, LJUBLJANA
Taviarieva ulica Stev. 7.
Zapustila nas je previđena s sv. zakramenti naša dobra sestra, svakinja, teta, gospa
roj. ril lili l
posestnica in gosti ln i čarka.
Pogreb se vrši v sredo, dne 27. aprila ob pol 5. url popoldan iz hiše št. 11 v Podgori na ookopališče na Žalah.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji frančiškanski cerkvi.
V Kamniku, dne 25. aprila 1927.
Žalujoči ostali.
se faDora!
ZVITKE
(pole)
,«....>. ,tr.i.     m ».,^1». ****** »'»■»'"•     y5og Lud- Baraga, Ljubljana, Selenburgova ulica 6|l Telefon 2980
m» jAUKiek •   Z* mseratni de* lista: Oton ChristoL — Vsi v Ljubljani.
UteJoJo. Josip 2ananiUA.     JLm «Nr—jmmađaiam
77
94
0953
4550