GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ ihedmstvo in uprava ptuj. mlo. h. nadstropje - telefon st 158 čekovni račun pri narodni banki, podružnica ptuj. stev 643t-206 urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik vrabl j02e rokopisov n"e vračamo — tiska mariborska tiskarna letna naročnina 400 din, polletna 200 dm, četrtletna 100 din Cena din 8.— Štev. 8 — Leto VI. PTUJ, 20. februarja 1953 v primerov so letošnji ofcčni zbori kmetijskih zadrug dobro pripravljeni in obiskani. To dokazuje, da so se Splošne lanetijske zadruge na vaseh za- čele uveljavljati in da je član- stvo zainteresirano, kdo bo vo- • dil njihovo zadrugo, da jim bo v tekočem letu zasiguran čim večji gospodarski uspeh in na- predek. V diskusiji na občnih zborih dobiž vtis, da je še vedno trgo- vina glavna dejavnost kmetij- skih zadrug. O kmetijskih pro- blemih se na zborih premalo go- vori. Nikakor bi ne- bilo prav, podcenjevati trgovske dejavnosti KZ, saj je bila prav zasluga trgovine, da so si zadnage fi- nančno opomogle. Potrebno pa je, da zadruga ne izgubi izpred oči, da je smoter in namen za- družne trgovine, omogočiti svo- jim članom čim ugodnejšo pro- dajo poljedelskih artiklov in to brez posrednika. Ce se že na občnih zborih mnogo diskutira o trgovini, bi bilo potrebno, da se diskusija ne razvija samo glede \'prašanja delitve dobička, ampak da se ob tej priliki iz- nesejo vse nepravilnosti, izkuš- nje in napake, ki so jih zakri- vili bodisi uslužbenci trgovine, bodisi upravni odbori KZ. Mar- sikje posluje zadružna trgovina bress jasnega cilja in se zaradi premale zainteresiranosti, od- nosno slabe trgo-vn.nske verzira- nosti, krepi privatnik na račun zadruge. Pogodbe, ki jih bodo , zadruge v bodoče sklepale z na- kupovale! sadja in drugih polj- dcih artiklov, ne smejo več do- puščati. da bi si naknpovalec na račan zadruge prisvojil večji del dobička. Po^ pogodbi bo n. pr. nakupovalec* sadja pri KZ DestemUt dobil za delo štirih mescev v preteklem letu 243.000 difiarjev. nakupovalec sadja pri KZ Vurberk pa 240.000 din. Za- nimanje članstva za trgovsko osebje in za njegovo delo mora v bodoče onemogočiti, da bi upravni odbori ščitili poslovod- je, M so napravili zadrugi ob- čutne primanjkljaje, kot n. pr. poslovodja KZ Vitomarci. ki je zakrivil v lanskem letu 120.000 din primanjkljaja, poslovodja K Z Podvinci pa 90.000 din pri- manjkljaja. Kot že rečeno, se o kmetlj- skili vprašanjih na občnih zbo- rih vse premalo razpravlja. Kmetijsko pospeševalni odseki, ki bi morali biti tisti faktor, kateri bi direktno skrbel za dvig kmetijske proiz\'odnje, so pri mnogih zadrugah le na papirju. Vse premalo se diskutira, koli- ko in kako lahko dvignemo kme- tijsko proizvodnjo z lastnimi silami. Ponekod o tem niti no- čejo razpravljati, češ da Je možno dvigniti naše kmetijstvo le z izdatno pomočjo države Ce pogledamo samo na^e sadno drevje, ki ga kapar skoraj ne- moteno uničuje, kljub temu, da mnoge zadruge razpolagajo s škropilnicami, vidimo, da bi do- bro organiziran in delaven sad- jarski odsek z malimi stroški lahko veliko režil. Naši travniki so zanemarjeni in preveč Izko- riščani Z malo nege, z dodat- kom komposta ali umetnega gnoja bi se pridelek krme po- dvojil, kar je nujno potrebno, če hočemo imeti uspeha v živi- noreji. To so le nekateri pro- blemi, o katerih bi se naj raz- pravljalo, kako marsikaj izbolj- šati potom raznih odsekov. Več pozornosti zahtevajo tudi nova zadružna pravila, ki jih je pripravil UO zadruge. Nova za- družna pravila so mnogo bolj demokratična, kot so bila dose- danja. Zadruga se lahko po no- vih pravilih razvija, kakor to najbolj odgovarja njenim pri- likam, le da ustvarja poleg po- večane proizvodnje še pogoje za utrjevanje socialističnih odnosov tla vasi, to je, da si ustvarja skupna zadružna sredstva in da krepi skupno zadružno imovino Teh nekaj najvažnejših zapa- žanj in izkušenj naj bi koristilo upravnim odborom in članstvu KZ pri bodočem delu KZ. Ing. S. M. Generalni podpolkovnik Dušan Kveder predava oficirjem v Švici Ptuj, 18. febr. (LP). Ptujčan, generalni podpolkovnik tov. Du- šan Kveder je že od začetka te- ga meseca na predavateljski turneji v Švici na povabilo društva oficirjev v Bernu. Nje- gova predavanja so že poslušali v Bernu, Ženevi, Lausannl Aurau, Solothumu, Zurlchu, Baselu in Oltenu, predaval pa bo še v mestih Clarus, Brugg, Rupers\vil in Le Lede. Za nje- gova predavanja je veliko za- niriianje. O njih pišejo vsi švi- carski časopisi. Izkušnje osvo- bodilnega boja v Jugoslaviji so za švicarske oficirje zelo zani- mive in poučne, zato je Imel generalni podpolkovnik Kveder razgovore tudi z višjimi švicar- skimi oficirji. Tudi ta predava- nja bodo mnogo pripomogla k zbižanju med Švico in Jugosla- vijo. VREMENSKA NAPOVED Med 23. februarjem in 1. mar- cem pričakujemo in sicer do 27 februarja lepo vreme, med 28. februarjem in 1. marcem pa dež in sneg. Odbornikom Ljudskega odbora mestne občine Ptuj Sklicujem odbornike Ljud- skega odbora mestne občine Ptuj k tretji seji v četrtek, dne 26. februarja 1953 ob 15. uri v predsednikovi sobi. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Predsednik Ljudskega odbora: VOGRINEC JANKO Poverjeniki Prešernove družbe Javljajte svoje točne naslove, da vam bomo mogli poslati po- trebne tiskovine in podrobnej- ša navodila. Ne pozabite navesti koliko rednih in podpornih čla- nov predvidevate, da jih boste pridobili. Za kritje stroškov je določena provizija 10 "/o od red- ne članarine ter 5 % od pod- porne članarine in naročnine na Obzornik. Svoje naslove Jav- ljajte ne glede na to, da morda z njimi razpolagajo že okrajni oziroma mestni odbori Prešer- nove družbe . Naš naslov: Glavni odbor Prešernove družbe, Ljubljana, Erjavčeva cesta 12. Tudi v Podlehniku so izvolili delegata za republiški kongres OF v četrtek, 12. t. m. Je bila v Podlehniku občinska konferen- ca, ki se je je udeležilo lepo število delegatov iz vseh 11 va- ških organizacij OF, Prisostvo- val Je tudi predsednik okrajne- ga odbora OF, tov. Tramšek Jože. Tov. Jures Anton, član 00 OF je go\'oril o pomenu kongresa in predlogu preimenovanja OF v SZDLJ, ki bo še dokončno sprejet sklep na kongresu. Za delegata republiškega kon- gresa Je btl izvoljen tov. Jureš Anton 2 državnega posestva v Podlehniku. Toa'. Tramšek je z delegati dolgo diskutira.l o raznih pere- čih gospodarskih problemili na- ših Haloz. Člani OF z Brega za haloške otroke Breg, 18, febr, (VJ) Breški člani OF so prispevali za mleč- no kuhinjo izvenšolskih otrok v Halozah 4140 dinarjev. Nova sredstva za blagajno OF si je organizacija pridobila po zaslugi članstva, ki se je udele- žilo v soboto 14. februarja dru- žabnega večera v zadružnih prostorih na Bregu. 80 odst. dobitka bo šlo v KZ Zavrč v korist sadjarstva Zavrč, 15. febr. (KV). Na da- našnjem občnem zboru Splošne kmetijske zadruge, ki se gia je udeležilo skoraj vse članstvo, je bilo med drugim sklenjeno, da se od 100.000 dinarjev dosežene- ga dobička uporabi 80 ®/o za na- bavo sadne škropilnice in škro- piva za pomoč v borbi proti ameriškemu kaparju, 20"^,'o do- bička pa bo razdeljenih med za- družnike v gotovini ali v blagu. v novi upra\mi in nadzorni odbor so izvolili člane OF, ki so že z dosedanjim delom doka- zali, da so resno na strani de- lovnega ljudstva in da ga pod- pirajo v borbi za napredek. Za ^^Osmi marec" se temeljito priprat mo Prav gotovo nI v ptujskem okraju nobene, vsaj malo aktivne sekcije AF2, kjer ne bi že- ne razmišljale o praznovanju »Osmega marca, dneva borbe- nih, naprednih žena.« V zadnjih letih je ta dan vedno bolj do- bival svoj pravi pomen in vse- bina proslav je pomagala dvi- gati idejno politično zavest žena in z njimi celotne družine ter družbe. Velike naloge, ki jih stavljamo na vse zavedne člane naše so- cialistične skupnosti, pa nujno terjajo še večje poglobitve v praznovanju 8. marca, saj se borbena vsebina ob tem dnevu tako lepo ujema z razvojem so- cialistične demokracije v našem Javnem življenju. Članice okraj- nega tajništva AF2 so zato na zadnji seji razpravljale o pred- logih, kako bi z letošnjimi pro- slavami še bolj prišle do izraza pridobitve našega razvoja tudi po zaslugi žena. Ob osmem marcu naj se dviga samozavest naših žena, ki imajo po svojem sodelovanju v NOV v našem go- spodarskem in političnem živ- ljenju ogromen delež. Da bi to tudi Javno manifestirali, naj delovni kolektivi, kjer dela več- je število žena, pripravijo ča- janko aH družabno prireditev s kulturnim programom, ki mora seveda odgovarjati vsebini osme- ga marca in zlasti poudarjati nujnost aktivnega udejstvova- nja žena v graditvi socialistič- ne družbe. Posamezne ptujske terenske organizacije gotovo ne bodo ho- tele zaostajati za lanskim letom, ko so imele dobro obiskane in vsebinsko bogate terenske pri- reditve. Obisk akademij v Ptu- ju, Ormožu, Središču, Strnišču In ostalih večjih centrih naj bo odraz pravilnega množičnega razumevanja deleža žena v bor- bi za socialistično družbeno ureditev. Organizacije, ki še niso tako daleč, da bi lahko pripravile akademijo, čajanko ali družab- ni večer s programom, naj vsaj skličejo množični sestanek s primernim predavanjem. Naj ne bo vasi, kjer bi prezrli pomen Osmega marca, Ici naj nas vzpodbuja k borbenosti za do- sego naših velikih ciljev. Zahvala tov. Tita za uestitke ob izvolitvi za predsednika FLRJ Pismo tov. Tita Gregorčičevem terenu Ptuj Ptuj, 17. febr. (RJ). Organiza- cija OF Gregorčičevega terena Ptuj je prejela od predsednika republike Jugoslavije tov. Tita pismo z dne 30. I. 1953 z njego- vim lastnoročnim podpisom, v katerem se najlepše zahvaljuje za pismo, s katerim smo mu čestitali ob izvolitvi za predsed- nika FLRJ in želi naši orga- nizaciji mnogo uspehov pri na- daljnjem delu. finogradsi^ic! iz Haloz se ne merefo sprlfazulti z iiameraMano uifnftvffo Vinarskih zadrug Cirkulane, 15. febr. (RJ). Pred 14 dnevi se je po občnem zboru Splošne kmetijske zadruge raz- šlo lepo število zadovoljnih čla- nov, ki so se prepričali, da KZ Cirkulane napreduje. V marsi- čem jim je že v dosedanjem kratkem času koristil novi trak- tor UNIMOG, ki je vsestransko uporaben. Doseženih 908.000 din prebitka bo koristno uporablje- nih v korist zadružnega gospo- darjenja. Ta vsota pa še ipak ne pomeni mnogo zlasti glcl-^ na ■potrebno obnovo \'inogradov in ^dovnjakov. Na občnem zboru ^ bilo sklenjeno, da bo imela KZ svojo pekarno in da bo za- čela odkupovati živno vsak po- i^edeljek med 10. in 12. uro po najvišji dnevni ceni. Živinorej- ci so sami sprevideli, da so si doslej rnzni nakupovalci živine pridobili lepe zaslužke in provi- zije, od česar pa oni ničesar ni- majo, zato bodo v bodoče raje prodajali živino potom zadruge. Dobiček zadruge bi bil že doslej višji, če ne bi mešetarili posa- mezniki na svojo korist. Dokaj živahna diskusija je med vinogradniki v zvezi z raz- pravo na občnem zboru glede ukinitve Vinarskih zadrug. S tolmačenjem o nujnosti ukinit- ve vinarskih zadrug se ne stri- njajo, to tem manj, ker v vseh letih obstoja ni bilo v tej zadru- gi primerov primanjkljajev in izgub, poneverb in drugačnih malverzacij, kot je to bilo več primerov po KZ, ki se še sedaj ne morejo rešiti posledic. Z do- plačili za vino, ki so Jih za- družniki prejemali n. pr. od ptujske zadruge, si je zadruga pridobila ugled in zaupanje, za- to tudi ni čudno, da so bili redki vinogradniki, ki niso bili člani te zadruge. Nabavljala jim je vse potrebno, če pa so bili v stiski, pa jim je tudi pomaga- la. Ne morejo si niti predstav- ljati, kako bi se iste naloge lo- tile KZ in še ne verjamejo, da bodo KZ lahko več doprinesle k obnovi vinogradov kot je Vinar- ska zadruga, ki je gospodarila ? milijonskimi vrednostmi vina in ki Je znala uveljaviti haloško vino na svetovnem trgu. O tem problemu pričakujejo vinogradniki široko diskusijo v tisku. Radi bi slišali mnenje tov. Vidmarja, tov. Ureka In drugih funkcionarjev Vinarske zadruge pa tudi mnenja funkcionarjev Vinogradniških zadrug ter stro- kovnjakov OZZ v zvezi s tem vprašanjem. AH se bodo ogla- sili? Naj nam pomagajo rešiti pereči problem, kako čimprej obnoviti vinograde. Juršinci, 15. febr. (RZ) Na da- našnji občinski konferenci OF v šoli je bil izvoljen za delega- ta za republiški kongres Osvo- bodilne fronte tovariš Gajser Vinko. Na tej konferenci so čla- ni iznesli več predlogov za bo- doče delo Socialistične zveze de- lovnih ljudi. Konference se je udeležil v imenu Okrajnega od- ^>ora OF tov. Benčič Stane ter vsi delegati vaških oragnizacij OF. Konferenco je otvoril se- kretar tcv. Pignar. O pomenu kongresa OF in preimenovanja v Socialistično zvezo je govoril tov. Benčič Stane. V diskusij- so delegati predla- gali močnejšo agitacijo za okre- pitev IZUD in da bi OF podprla prizadevanje ljudstva za doseeo elektrifikacije, v kolikor bo te akcija zadela na kakršnekoli te- žave. Ljudstvo samo si resno prizadeva, da bi dobili ti kraii čimprej električno napeljaw. Diskutirali so tudi o načinu po- biranja članarine bodoče Socia- listične zveze. Lahko rečemo, da je konfe- renca uspela tako glede udelež- be kot glede njene vsebine. Za- vedamo pa se, da bo morala Socialistična zveza še mnogo storiti za dvig socialistične za- vesti ljudstva tukajšnje okolice, ki živi daleč od mesta in indu- strije in se še premalo bavi z vprašanjem, kako doseči na- prednejše kmetijstvo vinograd- ništvo in sadjarstvo. Generalna skupščina bo pri- hodnji teden spet pričela z de- lom. Kakor kaže obvestilo glavnega tajnika OZN Trygve Lieja državam-članlcam Združe- nih narodov, je na dnevnem redu drugega dela sedmega za- sedanja še deset važnejših vprašanj, od katerih zavzemajo korejska vojna In vprašanja okrog nje najvidnejše mesto. Od časa, ko so lani v decem- bru prekinili zasedanje, pa do danes se je na daljnem Vzhodu marsikaj izpremenllo. Poročali smo že o tako imenovani »de- nevtralizaciji Formoze«, ki Jo je brez posvetovanja z ostalimi državami - udeleženkami v ko- rejski vojni izvedla sedanja ameriška vlada z Eisenhower- jem na čelu. Sedaj grozi nevar- nost, da se spoprimejo Mao Ce Tungove in Cangkajškove enote, ker med njimi, t. j. med oto- kom Formozo in kitajsko celi- no. ni več ameriškega sedmega brodovja, ki je doslej brzdalo take poizkuse. Da ne gre za kakršno koli pretirano trditev, nam pričajo dogodki sami. Te dni je nacio- nalistična vlada na Formozi že razglasila »malo blokado-« kitaj- ske obale Cangkajškove pomor- sek enote — in te vsekakor ni- so malenkostne — bodo v bo- doče napadale vsakršno trgov- sko ladjo, ki se bo skušala pri- bližati kitajski celini. V Lon- donu že mislijo na posebne za- ščitne konvoje, ki bodo varo- vali pred temi napadi britanske ladje In ladje njenih prijateljev. Velika Britanija je namreč na- sprotnica popolne kitajske blo- kade, ker so njeni izvozniki v duhu svobodne trgovine vendar- le močno vezani na kitajsko tržišče. Podobne skrbi tarejo tudi francoske Izvoznike in francosko vlado. Kaj bodo rekli k temu v ZDA? Eisenhowerjeve izjave, da za sedaj še ne misli na popolno blokado Kitajske in tudi ne na trgovinsko zaporo, se kosajo z ravnanjem naciona- listične vlade. Zasedanje britanskega parla- menta je ozko povezano z raz- vojem dogodkov na srednjem Vzhodu. Pred dnevi sta britan- ski veleposlanik v Egiptu Ste- venson in predsednik egiptov- ske vlade general Nagib pod- pisala sporazum o Sudanu, po katerem bo sudansko ljudstvo samo odločalo o svoji bodoči usodi. Po mnenju Kaira bo imelo na izbiro <:amo dve poti: popolno neodvisnost ali pa zve- zo z Egiptom. Temu nasproti pa razvija London tudi tretjo mož- nost: Sudan naj postane enako- praven član Britanske skupnosti narodov. Izjave britanskega zu- nanjega ministra Edena v tem smislu je general Nagib ostro napadel, pri čemer Je omenil, da podpisani sporazum pred- videva samo prvi dve rešitvi. Sedaj napovedujejo razgovore o umiku britanskih čet s pod- ročja ob Sueškem prekopu In tudi bodoči sporazum. Menda pričakujeta obe zainteresirani strani novih predlogov, s kate- rimi bi medsebojna pogajanja pričeli. Protižidovska gonja Kremlja je te dni dosegla svoj višek. Sovjetska vlada je prekinila diplomatske stike z Izraelom. Uradno sicer trdi, da je storila ta korak zaradi atentata na so- vjetsko poslaništvo v Tel Avlvu, vendar je dosedanja preiskava izraelskih oblasti pokazala, da atentatorjev ne bo zlahjca za- slediti. Razen tega krožijo gla- sovi, da gre za sovjetsko provo- kacljo, ki naj bi služila kot po- vod za prekinitev diplomatskih stikov. Ce upoštevamo načrtno protižidovsko gonjo v SZ in v satelitskih državah, se nam ti glasovi zde zelo verjetni. Ta teden se bodo v Atenah sestali predstavniki naše drža- ve, Grčije in Turčije, da pre- gledajo in dopolnijo osnutek medsebojnega sporazuma o so- delovanju. Ker so turški visoki predstavniki z našim tajnikom za zunanje zadeve Popovičem in predsednikom republiVe maršalom Titom v bistvu že rešili vsa osnovna vprašanja, gre samo za tehnično Izpopol- nitev pisanega besedila in mo- rebitne manjše popravke. Po- zneje se bodo v Atenah sestali trije zunanji ministri, ki bodo sporazum potrdili. Svečano pod- pisovanje listin bo v Ankari, zamenjava listin pa v Beogradu. Tako bodo tri balkanske države v sorazmerno kratkem času rešile Balkan pred uničujočimi spletkami, ki jih na eni strani vsiljuje Moskva, na drugI stra- ni pa današnja uradna Italija z očitno željo, da se vmešava v zadeve balkanskih držav. Vse napredne sile sveta, ki se v res- nici zavzamejo za trajen mir in mednarodno sodelovanje, bodo sporazum na Balkanu iz srca pozdravile. Iz Azije poročajo o zasedanju gospodarske komisije OZN za Azijo, ki se je v svojih sklepih zavzela za nadaljnjo gospodar- sko in finančno pomoč od Zdru- ženih narodov in Amerike. Po vesteh iz Berlina skušajo vzhod- nonemške oblasti preprečiti množično bežanje svojega pre- bivalstva v zahodni del mesta, ki je pod zavezniškim nadzor- stvom. Vendar dotoka beguncev ne morejo povsem ustaviti Bol- garska skunš^^ina pa je pred dnevi za ubežnike ali samn za poizkus«? pobegov uvedla smrt- no kazen. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 20. februana 1953 Barloi Branko: O vodnogospodarskih problemih m cr§anm oziru ter š°le r?5to pr-; ■ t O";'■ i J.- t^--). jektov, ki so za izvedbo potrebni. LOKALNE MELIORACIJE SO TUDI VA2NE Kakor že uvodoma rečeno, imamo v našem okraju poleg pravkar navedenih glavnih me- lioracijskih problemov še veliko število lokalnih melioracij. Sem spadajo osuševanja posameznih manjših kompleksov, za katere ni potrebno predhodno regulirati odvodnika. Tudi namakanja manjših samostojno ležečih po- vršin bi se lahko izvršilo ločeno od glavnih problemov in to z oroševalnimi napravami, v ne- katerih prim-3rlh pa tudi z brazd- nim namakanjem. Uspešno iz- vedene male melioracije bi naj- hitreje pokazale interesentom pridobitve in prednosti meliorl- ranih področij in s tem ugodno vplivale na pravilno gledanje našega kmeta na melioracije. Male melioracije naj bi se, vsaj od začetka, izvajale pred- vsem preko splošnih kmetijskih zadrug, s čimer bi te dale zgled ki bi pritegnil k temu delu tudi ostale kmetovalce in lastnike premokrih ali presuhih zemljišč REGULACIJA DRAVE ZAHTEVA VEČJE KREDITE Glede čistih regulacij (tako imenujemo uravnavo rek, katere namen niso ne osuševanja ne namakanja) pa imamo v našem okraju pereč problem — regu- lacijo Drave. Večja regulacijska dela na Dravi so se pričela pred 60 leti ter so se izvajala vse do izbru- ha prve svetovne vojne. Nato je sledila doba kakih 7 do 8 let (vojna in prva povojna leta), ko se praktično ni izvrševalo na Dravi skoraj nik&kih del. V po- znejših letih stare Jugoslavije so se dela ponovno začela izva- jati, v nekaterih letih več, v drugih manj, kakršni so pač bili razDoložljivi krediti. Zaradi velikih del v zvezi z industrializacijo in elektrifikaci- jo naše države so bila tudi po osvoboditvi regulacijska in vzdr- ževalna dela na Dravi zelo šibko dotirana. Zato so začele stare regulacijske zgradbe propadati, kajti živa sila vode nikoli ne miruje, temveč stalno gloda in izpodjeda tako nezaščitena ka- kor tudi že utrjena obrežja Prav v ptujskem okraju je Dra- va najbolj podivjana in razčle- njena v mnoge rokave ter stal- no odnaša rodovitno zemljo, na drugih mestih pa odlaga prod in pesek. Pa ne samo to; s svo- jimi globokimi zajedami se Dra- va na nekaterih mestih pribli- žuje tudi naseljem ter Jih nepo- sredno ogroža. Zaradi tega je nujno potrebno, da se pristopi čimprej ako ne že k sistematični regulaciji Drave pa vsaj k naj- nujnejšim vzdrževalnim in za- varovalnim delom. INVESTICIJE ZA MELIORA- CIJE BI SE AMORTIZIRALE V OSMIH LETIH Za izvedbo naštetih meliora- cijskih in regulacijskih proble- mov so potrebne razmeroma vi- soke investicije. Te investicije bi se po izvršenih melioracijah Pesniške doline in Ptujskega polja amortizirale približno v 10 do 15 letih, upoštevajoč sa- mo zvišanje hektarskega donosa in pridobitve novih površin njiv in travnikov. Ako bi pa upošte- vali v rentabilitetnem računu tudi škodo, povzročeno po po- plavah, bi se doba amortizacije skrajšala na 6 do 8 let. Drugače pa je z ekonomiko regulacije Drave. To se je sku- šalo že večkrat prikazati na podlagi zavarovanja zemljišč in pridobitve novih zemljišč z za- muljenjem, vendar so se vsi ti poskusi izjalovili, ker so regu- lacije velikih rek v primeri z melioracijami zelo drage. Vkljub temu, da se ekonomika regula- cije Drave ne da računsko — ali bolje rečeno komercialno — prikazati, so vendar ogroženja podivjane reke ne samo njiv in travnikov, temveč tudi komuni- kacij in vasi, takega obsega, da je nujna potreba po regulaciji Drave očividna. Saj tudi druge kulturne države izvajajo in so v veliki meri že izvedle regu- lacije velikih rek. Vzdrževanje samo pa ima že pomen v tem, da se obvaruje obstoječe regu- lacijske zgradbe, v katere so bile vložene velike investicije in tako očuva splošno ljudsko pre- moženje. MATERIAL ZA REGULACIJO IMAMO SAMI Pri regulacijskih delih na Dravi je končno omeniti, da so izdatki za dobavo materiala iz tovarn razmeroma zelo nizki (žgana žica, v redkih slučajih cement) in da se ves ostali mar terial pridobiva v neposredni bližini reke, n. pr. fašine, pro- dec, piloti, lomljenec itd Zara- di tega se steka večji del Inve- stirane vsote za predmetna dela v roke obrežnega prebivalstva VODNE SKUPNOSTI IN INTERES POSESTNIKOV Finansiranje regulacije velikih rek, pri nas Drave, se vrši iz državnih sredstev, bodisi repub- liških ali okrajnih. Pri finansi- ranju melioracijskih področij pa morajo biti udeleženi tudi last- niki poljedelskih površin, ki bo- do imeli od izboljšanja zemlji.šč neposredno korist. V to svrho se bo moralo organizirati za vsako melioracijsko področje, kakor je bilo že na tem mestu poudarjeno, vodno skupnost Sa- mo potom vodnih skupnosti, v katerih bodo sodelovali vsi la.st- niki površin melioracijskega področja, se bo lahko izvršilo potrebna osuševalna odn nama- kalna dela. Dotacije iz republi- ških kreditov dobe v prvi vrsti ona področja, ki že imaio orga- nizirane vodne skupnosti. V PTUJU JE SEDEŽ VODNO- GOSPODARSKE UPRAVE Za upravljanje hidrotehnične službe je organiziral Gospodar- ski svet LRS terenske vodno- gospodarske uprave. Tako je za okraje Ptuj, Maribor-okolica, Maribor-mesto in Slovenj Gra- dec osnovana Vodnogospodarska uprava za Dravo s sedežem v Ptuju. Uprava je proračunska ustanova s samostojnim finan- slranjem in je samostojna orga- nizacijska enota, ki jo vodita upravnik in vodnogospodarski odbor. Ta odbor sestavljajo de- legati, katere imenujejo ljudske skupščine prizadetih okrajev. Na ta način je vodnogospodar- ska služba postavljena na široko demokratično osnovo. Poleg svojih rednih funkcio- nalnih in tehničnih poslov lah- ko predmetne uprave prevza- mejo tudi projektiranje in iz- vedbo objektov za druge inve- stitorje iz panoge nizkih in vod- nih zgradb. Z ozirom na že opi- sani veliki pomen vodnih skup- nosti pa je dolžnost vodnogospo- darskih uprav tudi sodelovanje pri ustanavljanju teh skupnosti, predvsem po tehnični plati, med- tem ko prevzamejo organizacij- sko plat v glavnem okrajni in občinski ljudski odbori Pri Staršah si je utirala Drava svojo pot Momrnin ED^ SeliofiEci Uredba o arondaciji je tudi zadrugi Sobetinci dala možnost, da zaokroži svojo zemljiško po- sest. Toda njeno izv-;janje je dvignilo cel vihar prizidetih, ki niso hoteli prav nič razumeti, da je na razdrobljenih parcelah nemogoča uvedba mehanizacije in pravilnega plodoreda, s tem pa zvišcinje donosov in znižanje proizvodnih stroškov. Vsi so si- cer trdili, da so za arondacijo, da niso nasprotniki zadruge, a svoje zemlje ne dajo in druge ne sprejmejo. Nemogoče stanje, ki je s tem nastalo, se te dni popravlja tako, da ne bo nihče oškodovan. Uprava KDZ je pokazala pri popravljanju napak dovolj razu- mevanja. Od 49 prizadetih po- sestnikov je 23 vrnila vso zem- ljo, ostalim pa tudi deloma, da pride sedaj v poštev samo 26 ha zemlje. Za to zemljo je bila do- deljena zemlja v isti razdalji in isti kvaliteti, v mnogo primerih pa celo bliže in boljša zemlja, ki pa jo kmetje kl;',:b temu od- klanjajo. B'..jt sr zamere pri ne- priznanem vaškem advokatu Obranu, ki jih hujska, naj ne jemljejo zemlje. Oskubil jih je celo Z'?, dve voznini za izlot v Bfograd, z obljubo, da bo on vse »rešil-... Uredbo si on kar po svoje tolmači, pridiga, da spo- •štuie za .one, a tiho ui a, da bos svojim ravnanjem zadrugo raz- bil. Ko je postavljen pred dej- stvo, da si lahko izbere zemljo, katero hoče in kjerkoli hoče, pa izjavlja, da se s kompleksa ne umakne. Kompleks pa mu je 38 arov zemlje, ki je arondirana njegovi ženi. Takega človeka so si izbrali nekateri ljudje, da soli pamot njihovim lahkovernim glavam, ni pa več daleč čas, ko ga bodo preklinjali. Dokler bo še kaj takih prijateljev ljudstva, bo teklo delo počasi in težko. KZ Po!enšak je na dobri poti Minulo nedeljo se nas je zbralo veliko število članov KZ na Polenšaku k sedniemu red- nemu občnemu zboru. Zanima- nje je pritegnilo tudi precej gostov. Iz poročil upravnega in nad- zornega odbora je izstopila razveseljiva vest, da je odprav- ljen strah pred plačevanjem izgub. Prikazaii sta se postavki, karšenih do sedaj pri naši KZ nismo poznali r čisti dobiček in višek. Oboje glasno poudarja, da nam v bodoče nikakor ne bo potrebno težiti le k golim do- bičkom, pač pa bomo morali vse delovanje svoje zadruge zdnižiti v naporih za dobro skupno gospodarjenje, ki je osnova devizam. Z dobrim delovanjem v pre- teklem letu Se je ugled naše KZ razveseljivo dvignil. Vse, kar vlagamo v svojo zadrago, se nam samim vrača — viški slu- žijo našemu kmetijstvu. Prav odseki v KZ pa so tisti, v ka- , terih bomo dvignili lastno go- spodarstvo. Dokler sadjarski odsek ne bo dvignil glasu za nujno in v vseh sadovnjakih enako teme- ljito čiščenje in dokler ne bo pognala dobra škropilnica, bo vsa naša borba proti kaparju le besedičenje. Tudi našim iz- koriščanim travnikom dolguje- mo gnojil ker nam bodo druga- če prav kmalu obležali kot ne- plodna zemeljska površina. Za- druga nam bo pomagala pri na- bavljanju umetnih gnojil, ker ie prav poljedelstvo njena po- glavitna dejavnost. S tem bomo ustvarili tisto krmsko osnovo, na kateri stoji živinoreja. Prav živinorejski odsek pa bo moral pristopiti k računom o naši živini, njenih vrstah in donosih. Z dobrim in uspešnim delova- njem zadružnih odsekov bo KZ pomagla članom — kmetom in gospodarjem. Da bo zadružno gospodarstvo čisto, to je brez nadležnih dol- gov, so člani soglasno predlagali, naj se z dobičkom najprvo po- krijejo vsi dolgovi. Edini pred- log, naj bi letos pokrili le po- lovico do'gov, ni prišel do ve- ljave. Soglasni predlog, naj se ostali čisti dobiček 92.000 din obrne za elektrifikacijo, je padel kot en sam močan gias. Ta od- ločitev zadmžnih članov je zo- pet jasen izraz velike želje tu- kajšnjega prebivalstva po eieK- triki, kajti brez nje tudi gospo- darstvo ne more biti napredno. Višek so prisodili v pomoč kmetijstvu in sicer 40.000 din za živinorejo, 50.000 din za sadjarstvo, 73.000 din za inve- sticije. Ob delitvi zadružnih dobičkov in viškov se pa člani KZ še pogosto in neprestano vračajo k tistim posameznikom, ki so nji- hovi zadrugi prizadejali težke dolgove. Tega ne morejo poza- biti, še manj pa odpustiti, kajti prav ti ljudje, ki so nekoč sa- mopašno obračali zadružni de- nar, so krivi, da danes zadruž- niki z dragocenim dobičkom pokrivajo njihove dolgove. Na- mesto da bi te zlate vsote že letos pripomogle potrebnemu kmetijstvu, padajo v jamo sta- rih dolgov. Navzoči Bec Martin, Id je po presoji zadružnikov pri tako imenovani zadružni drevesnici povzročil do 30.000 din dolga, si je umil roke z izjavo: »Ni dala zadruga za dreves- nico, pač Pd jn? in " Razumemo. Ce nisi ti, tov. Bec, zadruga, smo pa mi za- druga! Ko trdiš, da smo dali za drevesnico mi, je to toliko, kot če bi rekel, da je dala zadruga, kajti mi smo zadruga. Zraven pa vsakdo izmed go- spodarjev dobro ve, da s števi- lom 30.000 din ta drevesnični dolg še ni zaključen. Še danes se namreč na šolskem zemljišču širi propadel Becov nasad oku- ženih breskovih divjakov, ki v deblu in vejah služijo kaparju, v zemlji med koreninami i>a voluhariem, bramorjem in polj- skim mišim. To ni gospodarsko! To ni zadružniško! V novoizvoljeno vodstvo nale KZ stavimo vse nade, ker smo postavili liudi, ki so si s ix)šte- nim in dobrimi gospodarjenjem zaslužili naže zaupanje. Zave- damo se, da jim moramo kot dobri člani zvesto stati ob stra- ni, ker zadruga smo mi. Pk. Poštnemu us'užbencu so zaupane resns in odgovorne na'oge Ptuj, 18. februarja (LP) Na občnem zboru sindikalne po- družnice ptt uslužbencev, ki združuje ptt uslužbence iz ptuj- skega okraja, je bilo v diskusiji po poročilu predsednika in se- kretarke o političnem in orga- nizacijskem delu podružnice v preteklem letu največ poudarka na vprašanju, kaj vse mora storiti podružnica v bodoče, da bodo uživali ptt uslužbenci kot strokovni delavci in kot držav- ljani vse spoštovanje in za- upanje ljudstva, da se bodo zavedali, da jim je zaupana odgovorna in zaupna funkcija v družbenem življenju in da bodo brez rezerve delali za socializem. Poročilo o lanskem delu, te- žavah in uspehih je vsebovalo več priznanj kolektivu, pa tudi kritike o nekaterih slabostih. Kadarkoli so sindikati stopali v razne akcije, ni manjkalo podružnice ptt. 79 članov in 51 članic, od tega 11 mladincev, nima prilike skupno nastopati s svojim programom, ker so razporejeni po vsem okraju in se le od časa do časa sestane- jo. Zato je organizirala podruž- nica 24 predavanj v okviru Tedna pošte po terenu, ki jih je poslušalo 4229 udeležencev Uspel je Teden pošte, velik obisk je imel koncert maribor- skih poštarjev, v Dol. Toplice se je peljalo na proslavo deset- letnice slov. brigad 12 članov, v društvo »Svoboda« se je vključilo 80 odstotkov članstva kot aktivni ali podporni člnni, š^-udij politične in strokovne literaturo je obiskovala večina članov, skrati-a, lotevali so se nalog, ki so jih tudi iz^.-rševnli Di.^-.kusiio po poročil:; pu.s1-'l i. -lektiv v meri upravnikoma pošte iz Ormoža in Ptuja ter nekaterim članom in gostom iz Ljubljane, Mari- bora in Ptuja. Tov. Kostjukov- skega Georgija iz Ljubljane, načelnika poštnega oddelka pri direkciji, so vsi z zanimanjem poslušali, ko jim je tolmačil da je od strokovne sposobnosti, od kvalitetnih uslug ptt in od stopnje državljanske zavesti članov te sindikalne podružnice v največji meri odvisno, kako bodo plačani in kako bodo ži- veli. Zavest ptt uslužbencev, njihova predanost socializmu ter njihova patriotičnost se najnazorneje izraža pri njiho- vem delu. Poštni uslužbenec ne sme pomeniti v prostem času za ljudstvo samo uslužbenca, ki je v svojih urah opravil svoje delo in ga pozneje nič ne briga, kaj se godi okrog njega, temveč državljana, ki je po svojem prepričanju in svoji predanosti ljudstvu in socializ- mu pripravljen povsod poma- gati, kjer gre za cilje naše bo- dočno!5ti, naše svobode in neod- vi-snosti ter miru. Med ptt uslužbenci si ni mogoče zamiš- ljati človeka, ki bi trdil, da se ne zanima za politiko, da ga nič ne briga niti demokracija ljudska oblast in socializem Pri ptt uslužbencih, ki oprav- ljajo zaupne in odgovorne državne posle, ki so velikega pomena v miru in vojni, ni mogoče trpeti dvoličnosti. Ko- mur noče biti iasno, kdo so sovrnžniki sociali.-rma in kako mu hočejo ti na vsakern kora- ku škodovati, temu je težko zaupati poštno službo. Dokaj razveseljiva so bila navzočim načelnikova 'olrmčo- nja glede doprinosa ptt k druž- benemu planu :n gl^^de izgle- dov r>a =:pi'fr-"'';r;br. nhlek. Končno je želel kolektivu mnogo uspehov ter izrazil, da ga veseli, da si je ustvaril ptt kolektiv tako dobro povezavo z lokalnimi organi oblasti in množičnih organizacij, kar se je odražalo tudi po udeležbi na občnem zboru. Na diskusijo upravnika pošte v Ormožu je odgovoril uprav- nik ptujske pošte tov Klinar. Ormoški upravnik je nakazal nekatere tehnične težave služ- be in je predlagal poenostavi- tev dela. O bodočem delu ptt sindi- kalne podružnice sta govorila še gosta iz Maribora, nadalje zastopnik republiškega odbora sindikatov tov. Sok iz Maribo- ra, pa tudi predsednik okraj- nega sindikalnega sveta tov. Pernat Ludvik. Oba sta česti- tala podružnici za dosedanje delo in ji želela, da bi v bo- doče dosegla s političnim, stro- kovnim in kulturno-prosvetnim delom, da bodo ptt uslužbenci res predstavljali državljane, ki so vedno in povsod kot zavedni državljani v službi ljudstva, graditelji socializma in čuvarji miru. Občni zbor ptt uslužbencev smemo prištevati med zbore, ki so si zadali težke, vendar izvedljive naloge in ki se bodo z vso resnostjo zavzeli za ve- liko udeležbo članstvo pri njih izvedbi. »HRANA« IZ ZAGREF,.^ TE DVAKRAT PLAČALA ISTO BLAGO Vintirovci, 18. febr. (JT). Podjetje »Hrana« iz Zagreba je prišlo v poslo\i-i' stik s trgov- skim odsekom KZ Desterrik in njegovim nakupo-\-alcem Vogrin Ivanom iz Viniarovr- št. 89. Oi teh stikov pa KZ Des mernik ni Stlcovšlii Kinslje razilš''al8 e imm na iBi!! e kroi-ilrto Cirkovci, 18. februarja (KN). Na področju naše občine, zlasti med kmetovalci, ki imajo raz- meroma visoke predpise akon- tacij in odmere za lani, se naj- več razpravlja o tem, kako bi se v bodočnosti zavarovali pred posledicami suše in se izognili težavam v zvezi z življenjskimi potrebami in z davčnimi obvez- nostmi. Dosedanje izkušnje so pokazale, da se ni dalo v toliki meri znižati davčnih obveznosti kot so pričakovali. Pravijo, da škoda radi suše ali toče ni bila povsod realno ocenjena. Ne /a- ležejo nešteta pota na krajevni in sedaj na občinski ter okrajni ljudski odbor s pritožbami in raznimi prošnjami ter drugimi vlogami v zvezi z davčnimi ob- veznostmi. Ne pomaga, trditev da sami obnavljajo ceste, šolo in opravljajo druga lokalna dela iz svojih sredstev. Suša jirn je prekrižala račune. Od letošnje letine pričakujejo mnogo več impla mnogo koristi, pa tudi ne podjetje »Hrana«. S'.cdnje je kmalu dognalo, da ga Vogrinove usluge preveč stanejo. Isto blago je hotel imeti celo dvfikrat pla- čano. En'ela dijakinja III. razreda Ko- va čec Slava »šlager«: Daleko je moj Split. — Imela je nekoliko treme. Spremljevalka na har- moniko je bila za zastorom, kar je imelo za posledico slab kon- takt, zaradi česar je solistka ne- koliko distonirala. Slava Kova- čec ima lep prikupen glasek, le škoda, da je pela tako zguljen »šlager«, ko imamo Slovenci to- liko lepih narodnih in umetnih pesmi. Lepo je zapel ženski gimnazijski oMet Vodopivčevo: Ptici. Zadnja točka gimnazij- skega zbora je bila Mihelčiče- va; Pesem mladinskih delovnih brigad. Vse te točke je naštu- dirala tov. Manca Terbucova, za kar ji gre vse priznanje. Mi- mogrede me je obšla misel, za- kaj ne bi zbor pripravil kakšno radijsko oddajo, ko pa slišimo po radiu včasih neprimerno slabše in manj zveneče mladin- ske zbore?! Cankarjeva zborna recitacija Hlapec Jernej, je bila zelo do- bro pripravljena. V kolikor je bila tu in tam kakšna fonetična pomanjkljivost (isto velja za pevski zbor, kar pa je za Šta- jerce skoraj neizbežno), so bili logični akcenti, dinamika in tempi zelo dobri, izgovorjava v zboru in harmoničnost glasov pa naravnost vzorna. V tem se je odražal velik trud učiteljice tov. Fric Hedvike. Prav tako je ista učiteljica naštudirala tudi naslednjo skupinsko plesno toč- ko: Kolo, ki Pa je zaradi pre- počasne spremljave na klavirju, izgubila osnovni ritem in tem- perament kola, čeprav je bila sicer skladno izvedena. Do sem je bil program v glavnem izveden z osnovnošol- sko in gimnazijsko mladino, to- raj nekak šolski doprinos k proslavi Kulturnega praznika. Za pionirji so nastopile razne .<;ekcije IŽUD »Ruda Sever«. Prvi je nastopil pred kratkim ustanovljeni mešani zbor pod vodstvom ravnatelja St. Stani- ča, s skoro petdesetimi pev- skimi grli. Zapel je sedem pesmi (Gobec-Venturini: Pesem o svobodi, Premrl: Zdravica, Adamiča: V snegu, Brčica: Kaj pa delajo ptički. Vipavsko in Slavka Mihelčiča: Pesem mla- dinskih delavnih brigad) Zbor zveni že v tem kratkem času obstoja ubrano in vlito. Tudi glasovno razmerje je primemo. Program, ki so ga izvajali, je bil dobro izbran tako po kva- liteti pesmi, kakor po glasovni in intonančni zmogljivosti zbo- ra. Vsekakor je tak pevski zbor lepa kulturna pridobitev za Gorišnico in želja javnosti je, da dirigent in zbor v tem smi- slu delo nadaljujeta Nastopila je še godba na pi- hala, ki je pod vodstvom tov. Bombeka Franca zaigrala nekaj skladb. Godba je še mlada, zasedba je še nepopolna. Upam, da se bo ta vrzel odpravila, čim bodo instrumenti na razpolago. Prijetno so nas iznenadili tam- buraši iz Zagajič, ki so pod vodstvom tov, Župec Ivana za- igrali nekaj vedrih skladb. Temu bogatemu, rekel bi li- terarno-glasbenemu sporedu, ki ga je občinstvo ves čas sprem- ljalo z zanimanjem in vidnim odobravanjem, je sledila v re- žiji Staneta Staniča Linhartova komedija: Veseli dan ali Mati- ček se ženi. (Dalje prihodnjič.) AH boste tudi Vi med nfimi, ki bodo pomagali bolnim do sdrovfa? Naša država je dobila sodobne aparate za shranjevanje krvne tekočine v obliki praska. Orga- nizacija RK, ki zasleduje vzvi- šene in človekoljubne cilje, si je zadala tudi plemenito nalogo, pridobivati krvodajalce. Ker se je tehnika transfuzije (prenosa krvi) zelo izpopolnila, so od- stranjene vse neprijetnosti in nevarnosti, ki so nekoč obstojale za krvodajalce. Dati kri, pome- ni danes izpolniti eno izmed osnovnih dolžnosti do družbe. Ozrimo se na kratko na nek- danji in sedanji način prenosa krvi! Že v starih časih so krvi pripisovali čudodelno moč: po- mlajevalno in zdravilno. Frve transfuzije sodijo v 15. stoletje Kmalu se je pojavilo tudi vpra- šanje prenosa živalske krvi v žilo človeka In so se take trans- fuzije tudi izvajale. Toda zdrav- niki so spoznali, da je pri člo- veku dopustna samo transfuzija človeške krvi. Niso si pa mogli razlagati, zakaj ima transfuzija krvi ene in iste osebe pri enem bolniku močan in hiter učinek, pri drugem pa povzroči poslab- šanje njegovega stanja, celo smrt. Zato so začeli opuščati transfuzijo vse do odkritja krv- nih skupin. Leta 1901 pa je Av- strijec Landstreiner odkril 3 krvne skupine, njegovi učenci pa kmalu za njim še četrto. To je bilo edinstveno odkritje. Vendar so ostali še mnogi problemi nerešeni. Transfuzije so vršili še po stari metodi. Krvodajalcu in sprejemalcu so prerezali žilo in vanjo vtaknili cevko. To je bila neprijetna operacija, ki je povzročala bo- lečine in zapuščala brazgotino. Pri takem načinu ni bilo mogo- če točno določiti količine krvi; krvodajalec je bil izpostavljen preveliki izgubi, sprejemalec pa preobremenitvi krvnega obtoka. Med prvo svetovno vojno pa so odkrili sredstvo (natrijev citrat), ki preprečuje strjevanje krvi in omogoča, da se odvzeta kri spravi najprej v stekleničico. Spremenil pa se je tudi način odvzema krvi. Žile ni treba več prerezati, ampak vbodejo vanjo Iglo za Injekcije; kri pa teče po gumijasti cevki, ki je pritrjena na iglo, v stekleničko. Z najno- vejšimi aparati pa spreminjajo krvno tekočino v prašek, ki se drži dalj časa kot tekočina. Ta- ke aparate je dobila sedaj tudi naša država. Danes transfuzija krvi na predstavlja za krvodajalce prav nobene nevarnosti, ampak je zanj celo koristna. Od nas je sedaj odvisno, ali si bomo pra- vočasno ustvarili rezerve, ki bo- do v potrebi rešile življenje nam ali pa našim soljudem. Dolžnost vsakega zdravega dr- žavljana je, da da količino kr- vi, ki ne škoduje njegovemu zdravju, v shrambo, iz katere jo bo dobil mogoče celo sam. n.1e- govi najbližji ali pa neznani so- ljudje. Naši vidnešji funkcio- narji v Ljubljani in Mariboru so se takoj po razglasu Rdečega križa javili na transfuzijskih postajah in ponudili svojo kri. Upamo, da se bo tudi prebi- valstvo našega okraja polnošte- vilno odzvalo tej humanitarni akciji In se v to svrho javilo pri odborih Rrdečega križa. (Po dr. Sonji Sovdat-Banič) A, M. IJsoeli koncert [)pd oboda ' iz Pf^ja v Koreni pri Manboru Korena, 17. febr. (C). Na po- vabilo kultumo-umetniškega društva »Breznar Tonček« (Bar- bara pri Mariboru) je nastopila godba na pihala DPD x Svoboda« Ptuj v nedeljo, 8, februarja tu- kaj s koncertom. Sekciji sta se pridružila tudi člana okrajnega gledališča, tov. Vičar France in tov. Sugman Danijel, ki sta po koncertu nastopila z veselim za- bavnim programom. Koncerta se je udeležilo re- kordno število kmečkega pre- bivalstva (okrog 500), ki je pri- šlo tudi po 10—15 Icm daleč in ki je z zanimanjem sledilo kon- certnemu programu. Uvodoma je predsednik KUD-a Korena, tov. Prekoršek Vlado pozdravil nastopajoče ter jim zaželel dobrodošlico. Omenil je, da prebivalstvo v Koreni zelo ceni glasbo, posebno močnejšo glasbo, t. j. godbo na pihala in da je to prvi koncert v dvorani, ki so jo zgradili v jeseni leta 1952. Pripomnil je še, da si kmečko prebivalstvo žeH še več takih koncertov, za kar je dokaz to, da je danes do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Na pozdravne besede je od- govoril predsednik ptujske »Svobode« tov. Karel Koren, ki je omenil, da je dolžnost delav- sko-prosvetnih društev »Svobo- da«, gostovati tudi na vaseh in pomagati domačim KUD-om pri njihovem kultumo-prosvet- nel delu. Omenil je tudi, da se še več sekcij ptujske »Svobode« pripravlja nq gostovapia Tako bomo se močneie utrdi'i vezi med kmečkim prebivalstvom in med delavci. Godba na pihala je nato pod vodstvom dirigenta Stud Ja- koba zaigrala 10 koncertnih skladb, ki so bile sprejete z ve- likim aplavzom, V znak zahva- le Za uspešen nastop je pred- sednik KUD-a Korena izročil dirigentu tov Studu majhno darilo. Po koncertu sta nastopila čla- na okrajnega gledališča tov Vičar Franjo in tov Sugman Danijel kot Marulek in Matja- =ek z vp.lgo nr^r^^i^^fii šušlialo o razmerah v gledališču, kjer nastopa oseba, ki nima čiste preteklosti. Nekateri zato gle- dališče bojkotirajo, drugi ,so se pa začeli odvračati sedaj, ko postajajo govorice vedno glas- nejše. Čudimo se, da nastopa v kulturni ustanovi, odkoder se širi lepa slovenska govorica in v kateri se vzgaja naša mladina in naše pošteno delovno ljud- stvo oseba, ki je strahovala v času okupacije kot paznica v taborišču naše poštene in za- vedne slovenske žene ter de- kleta. Kako naj širi kulturo oseba, ki je bila kaznovana na tri leta zapora zaradi nepošte- nja? Kako naj na prosvetnem polju deluje oseba, proti kateri se vodi preiskava o raznih de- hktih. Kako naj vzgaja oseba, o kateri se ve, da s svojim raz- diralnim delom ruši v gledali- šču tovarištvo in smisel za slož- no skupno delo? Slična vprašanja krožijo med ljudstvom v Ptuju in okolici. Zahtevamo, da se to vprašanje v nai!:riišem času razčisti. Podpisi Janez Petrovič: V'nog]radn'šk5 kongres v Fieiburgu Pri pogledu na zeleno morje vinskih trt nas je močno čudilo, da ni bilo nikjer videti nobene zidanice, nobene stiskalnice in tudi nobenih cistern za priprav- l.:anje šliropiva. Vsepovsod sa- me vinske trle med katerimi so se vr.e lepe in utr.jene ceste, po katerih je celo naš veliki »OM« z lahkoto vozil. Upravnik vinarske zadruge nem je takoj pojasnil zakaj čla- ni zad-i.-uge vsega tega ne potre- bujejo. pa tudi srednji vino- fi-adniki si no morejo privoščiti l'stnega klet^r^enja ker na oni strani s primitivn-mi prodstvi in n^dovolinimi strokovnimi iz- kušnjami ne morejo svojc^.a p^-idp-ka izšolati na tako kvali- trto kct jo zahteva trg na drug' s>ani na je k'etar'cn.:c v za- družni klet; nepr-m':'r-^o crne-^Sc. k^^r rsTPOiPo.a z modernimi Ide- tarskimi stroji, nr.-r^vimi in dru-^ m k^r k temu spada Z ozirom na idp.^.no ureditev Cf>stišč, s čimer ^e omocooen la- in conen Irsnsr-ort bi bi"o ^"ved-;! rc«miselno če hi v-ak ZaLo ga v celoti odJa svoji za- drugi, ki odtod dalje, vse do prodaje vina opravi z minimal- nimi stroški vse kar je :še po- trebno. Taka ureditev cestišč omogoča tudi dovoz vsega potrebnega materiala v vinograd zato si škropiva ne pripravlja vsak po- sameznik, temveč to stori za- dru.na za vse člane v ogromnih centralnih cisternah, od lšta bi siabo (5:>spodarila, le bi mnogi posnema!i Tacinprjevo Marijo Makole, 18. febr. (RO) Mnogi ljudje iz okolice Makol pišejo znancem in prijateljem ter so- rodnikom in jim ne pride na misel, da bi naj šlo to njihovo veselje na račun pošte. Tega se je domislila le Tacinger Marija iz Makol 22. Pisala je Tacinger Poziki in Tacinger Cirilu in obe pismi odposlala na srečno pot z rabljenimi znamkami. Ker Marija ni hotela poslušati svoje vesti, da to ni pošteno, ni- ti opomina poštne uprave Ptuj po časopisu, da je to kaznivo, bo pač morala poslušati sodni senat, ki ji bo 28. II. 1953 na razpravi povedal besedo, dve, o kratki poti nepoštenja. Da!i s^^ mu kruha, za hvaležnost pa jim je v škodo 2etale. 17. febr (T) Člani KZ Zetale še dolgo ne bi imeli ve- like koristi od svoje zadruge, če bi jim vodil knjigovodstvo Stanko Vrbančič. Mesto da bi ščitil zadružno premoženje in interese članstva in izterjal od trgovskega poslovodje Milana Svenška G0.70fi dinarjev pri- manjkljaja, je Svenšku celo v.soto odpisal kot zastareli in noizterljivi dolg. Pravice KZ je moral zaščititi tožilec, ki je obtožil Vrbančiča zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic in predlagal so- dišču, da ga na razpravi 28. II. 1953 primerno obsodi. To Vrbančičevo početje je vž-ibudilo močno ogorčenje med zadružniki, saj so s tem spozna- li. da je bilo njihovemu usluž- bencu več za Svenškovo skrb. k-iko bo plačal orimanjkljaj, kot 7a teiave haloških delovnih ljudi. Pr^OTI STRAHU PRED OPERACIJO Največ bolnikov odlaša z ope- racijo iz strahu pred bolečina- mi. To človeško slabost je izra- bila farmacevtska firma Croo- kes Laboratories Ltd. iz Londo- na, ki je začela izdelovati veli- ke količine seruma z imenom cfokain. ki bo baje pripomogel, da se bodo bolniki odločali za najtežje operacije, ker ne bodo čutili bolečin. Efokain ni ane- stitično temveč enelgezično sredstvo, ki bo vbrizgano bolni- ku z injekcijo. Iznajditelji tega sredstva trdijo, da bo ta serum prijromogel, da bolnik 6 do 12 pa tudi do 21 dni ne bo občutil bolečin, seveda bo treba paziti, da ne bo dobil prevelike količi- čine tega seruma. Rojstva, poroke in smrti januarja in februarja 1933: VIDEM Rojstva: Seruga Marija, roj. Zupanič, Majski vrh 7, je rodila hčerko; Maroh Justina, roj. Ku- rež, Lancova vas 14, je rodila sina; Murko Ana, roj. Murko, Sela 4, je rodila hčerko; Maroh Cecilija, Vareja 21, je rodila sina; Maroh Marija, roj. Sven- šek, Majski vrh 3, je rodila hčerko. Poroke: Potočnik Janez, roj. 1928, Kočice 30, in Ferčec Da- nica, roj. 1928, Popovci 15; Si- monič Janez, roj. 1912, Zg, Breg 43, in Muzek Frančiška, roj. 1928. Tržeč 30; Mlakar Franc, roj. 1928, Lancova vas 18, in Majhen Elizabeta, roj. 1923, Lancova vas 64; Cebek Jakob, roj. 1926. Sela 21, in Murko Marija, roj. 1929, Zg. Pristava 41; Vavpotič Karel, roj. 1920, Zg. Breg 21, in Svenšck Rozi- ka, roj 1926, Lancova vas 56. Smrti: Pišec Ivana, roj. Bez- jak, roj. 1885. iz Sela 8; Rogina Ivana, roj. Zupančič, roj. 1880. iz Pobrežja 58; Seruga Veroni- ka, roj. 1953 (14 dni stara), iz Majskega vrha 7; Kitak Tere- zija, roj. Kamenšek. roj. 1871, iz Zg. Pristave 1; Kojc Roza- lija, roj. 1878. iz Pobrežja 39 GOniSNICA Poroke: Brumen Stanko, Ga- jcna in Brumen Marica. Goriš- nica 44; Petek Martin. Bre.snica in Skerjanc Marija, Zamušani; Kovačec Franc. Formin 44 in Cvetko Marija, Zamušani 40; Plohi Konrad. Bukovci 6 in Horvat Ana, Zagojci 32; Zamu- da Franc, Gorišnica 51 in Jam- nik Marija, Gajevci 8; Domanj- ko Janez, Mala vas in Jamnik Ivana, Gajevci 8; Bezjak Jože, Gajevci 13 in Zamuda Franči- ška. Oslušcvci 5: Petek Franc. Tibolci 1 in Hudžar Marija, For- min; Petek Franc. Sobetinci 22 in Pondrk Marija, Mala vas 36. Smrti: Poštrak Genovefa. Muretinci 41. Potočnik roj. Bel- šak Tekla. Murctinci 41. Feguš Andrej, Bukovci 133, Vincek roj. Pondrk Marija, Mala vas 36, Ziher Marija, Muretinci 41 LESJE Rojstva: Rodilo se je skupaj 14 otrok, od teh 9 dečkov in 5 deklic. Poroke: Poročenih je bilo 11 parov in sicer: Korže Stanko, Grdina 6 in Mlakar Bernarda, Ptujska gora 38; Klanjšek Ja- nez, Zupečja vas 4 in Vodu.šek Alojzija. Podlože 34; Planine Janez, Sitcž 13 in Korez Tere- zija, Cermožiše 11; Kores An- ton Strmec 2 in Lorber Mari- ja, Stoperce 19; Toplak Ivan, Bukovnica, Murska Sobota in Ternar Marija, roj. Dominko, Breg 20; Vinkler Anton. Sto- govce 26 in Cigljar Julijana Majšperk; Klemenčič Franc. Strnišče-Gradis. baraka 5. in Skledar Lucija. Apače 2; Fuks Anton. Maribor. Pajkova ul. 4 in Trčič Terezija, Pletei'je 44; Medved Jožef, Pleterje 11 in Planinšek Katarina. Pleterje 19: Tominc Anton. Apače 105 in Mohorko Marija. Apače 101, Cigan Štefan. Strnišče-Gradis. baraka 5. in Mlakar Frančiška, Strnišče 109. Smrti: Umrlo je 7 oseb in sicer: Gregorec Marija. Ptujska gora 7, K0i'0šec Helena, Sveča 30; Kranjc Jakob. Podlože 100; Pesek Štefan, Sesterže 45: Po- točnik Štefan, Dolcna 49; Eberl Franc, Slape 23, in Kolar Alojz, Stoperce 61, proglašen mrtvim. Prof. M, M. Čebelarji ob slabi letini Leto 1952 Je v kroniki našega čebelarstva med najslabšimi. Spomladansko pašo je vzela sla- na, poletno suša, ajdovo mede- nje pa je preprečila nizka sep- temberska temperatura. Tako so roji zaključili delovno dobo z zimsko zalogo, ki je znašala a 3 kg na panj. Ker rabi pod nor- malnimi pogoji ena družina naj- manj in kg zimske hrane, je nastal primanjkljaj po 7 kg na panj, ki ga je bilo treba dodati. Čebelarje je doletela huda preizkušnja, iz katere so si mo- rali pomagati. Stednja in navo- dilo o pravilnem zazimovanju sta narekovali, da slabe in ne- rentabilne družine združimo, srednje in močne pa dokrmimo, »Zveza čebelarskih društev v I,jubljani« je na merodajnih mestih izposlovala enoletni kre- dit (2 % obresti) in s tem omo- gočila nabavo denaturiranega sladkorja (kg 110 din). Vsak če- belar je lahko na osnovi menice pri Narodni banki dvignil v dn.'i>Odkup živine'? Okraj- ne zadružne zveze v Ptuju je utrpelo od januarja do konca iuliia 1952 primanjkljaja din 263.013. ker je bil denar za od- kup živine zauoan uslužbencu, ki ni vodil o porabi potrebne evdence. Spor med podjetjem =n Pirnat Francom zaradi nevestnega de- la v službi in nastale škode 263.013 dinarjev bo predmet raznrave 28. II. pred ptujskim sodiščem Obtožnica očita Pirna- tu, da je nevestno vršil .»službo na škodo podjetja in bo moral to tudi poravnati, zraven tega pa predlaga strogo kazen. Nesreča ne počiva Prvo pom.oč je nudila zadnje dni ptujska bolnišnica v slede- čih primerih: Borko Greti iz Ormoža 130 (poškodba desne noge pri telo- vadbi), Arnuš Martinu iz Vel. Okiča 26 (poškodba na glavi — napaden s kolom). Ličen Fran- cu, Ptuj (po.škodba ključnice), Letonja Mariji, Ptuj (poškodba roke), Cimerman Mariji. Sar- dinje 41 (zlom roke), Campa Ani, Lancova vas (poškodba no- ge), Hvaleč Tereziji. Majski vrh (poškodba glave). Golob Ivani, Dornava (poškodba noge). Maj- cen Ivanu. Sodinci 53 (poškodba spodnje čelju.sti). Grahl Neži, Ptuj-Breg (poškodba noge), Kmetec Vladku, Pongerci (no- tranje poškodbe). Lesiak Rudi- ju, Maribor (poškodba hrbteni- ce), Ogrizek Janezu. Zlatoličje (podrl ga avto), Skrinjar Mar- jeti, Ptuj (poškodba noge). Ma- ček Josipu, Ljutomer (poškod- ba noge). Kump Cirilu iz Sen- čaka (strel v roko), Klemenčič Antonu iz Moravč (po.š.kcdbe po glavi in roki s kolom). Hor- vat Francu. Desenci (poškodbe po gla\'i), UmeLič Dragotu, Pti.ij '^opekline po glavi in roki). Brglez Joižetu iz Narapelj (po- škodba kolena). PREKLIC Obžalujeva in preklicujeva neresnične trditve o Kosi Fran- cu iz Velike Nedelje štev. 26 in se mu zahvaljujeva, da je od- stopil od tožbe. Kajnč Avgust in Vincek Vin- ko, Trgovišče. IZJAVA. Stumberger Franc, de- lavec v tovarni Strnišče, pre- klicujem kot neresnične ob- dolžitve glede tov. Hanželič Jožefa, delavca v tovarni Strnišče. — Ptuj, dne 14. fe- bruarja 1953. — Stumberger Franc. POZOR! Prvovrstno strešno ope- ko po din 13.20, franko po- staja Ptuj, Vam dobavi ob takojšnjem naročilu Stano- vanjska zadruga »Gradi — dom« v Ptuju, Prešernova 10. MAL! OGLASI MENJAM STANOVANJE v Ma- riboru za enakovredno v Ptu- ju. Vprašajte v OZZ Ptuj. PRODAM MOTORNO KOLO DK\V 250 ccm in RADIO. — Vprašajte v upravi lista. RAZNASALKO(-CA) ČASO- PISJA za tri ure dnevno sprejmemo. Oglasite se v po- družnici »Slovenskega poroče- valca v Ptuju._ KUPIM hišo v okolici Hajdine ali Turnišča. Kolar Franjo, Strnišče, taborišče štev. 14. 13 do 14 letno deklico brez star- šev sprejmem. Naslov v upra- vi lista. PRODAM travnik in njivo ter parcelo. Belavšek 8, pošta Le- skovec. PRODAM vinograd s hišo blizu Borla ali ga zamenjam za nji- vo blizu Ptuja. Naslov v upra- vi lista. f/sESTNI K ING PTUJ predvaja od 20. do 23. II. 1953 ameriški film »ČLOVEK Z DIVJEGA ZAPADA« Osemdesetega leta v Texasu, boji med priseljenci, med stari- mi in novimi, med živinorejci. in poljedelci. Borba za obstanek in zakon divjega zahoda sta bi- la trda, kruta in krvava. Toda strasti so se polegle, ljudje so spoznali, da je v slogi moč, zato je zmagalo zdravo življenje ... Poljedelci in živinorejci so se sovražili na smrt. Ce so živino- rejci ujeli koga, ki je obdeloval pašnike, so ga obsodili na smrt. Pri neki taki sodbi je pastir Cole s svojo drznostjo rešil živ- ljenje nekemu poljedelcu. Ugnal je seveda s puško sodnika in poroto, zato si je nakopal smrt- no sovraštvo živinorejcev. Ti so napadli nekoč farmarje in jim požgali vas. Pri tem je iz.subil življenje tudi Caliphet Matlev.^.s, oče Jane Ellen, za katero je skrivaj gledal kovboj ColeHar- den. Iz ljubezni do dekleta in iz maščevanja nad zločinskim požigom vasi je Cole tako dol- go za.cledoval krivce, da jih ie kaznoval. Sodnika Beana jo našel v prazni dvorani nekega zabavišča in je kar tam obra- čunal z njim. Vendar pa ie smrtno ranjenemu pu«?'!! doži- veti še srečo, da je videl svojo neznano oboževano oevko Lily. Cole se je vrnil nazaj k po- ljedelcem. Z Jane Ellen sta za- čela sicer znova, zato pa v mi- ru. Zakon divjega z^.boda, kon pesti in sile. pi.štole je bil premagan z ljubeznijo in dom. Poljedelci in živinorejci so odslej živeli v miru.