PRODAJALNA
TRADICIONALNI 27. NOVOLETNI SEJEM
prodajni sc
NOVO ZA CESTE IN LETALIŠČA
BRNIK — Plastični snežni plug za čiščenje letališč in avtocest ter napravo za razledovanje letaliških stez je 9. decembra prikazal na letališču Brnik ribniški Riko predstavnikom večjih jugoslovanskih letališč, zveznega komiteja za promet in zveze, JLA in upravljavcem jugoslovanskih avtocest. Plug se uravnava elektronsko in z lahkoto premaguje tudi neravnine, ne da bi pri tem poškodoval rinež ali vozišče.
Vozilo za razledovanje so zasnovali skupaj strokovnjaki Rika in danske firme Epoka. To vozilo posipa letališke steze s posebno kemično tekočino ali zmesjo, ki učinkuje do minus 20° Celzija. Formulo za to tekočino so pripravili strokovnjaki kočevskega Melamina. Učinkuje od 5 ur do 5 dni, odvisno od količine padavin.
Zelo pestro praznovanje dneva JLA
Vrsta športnih in kulturnih prireditev
NOVO MESTO — Vse od 8. - decemhra nanrci ko se ie začel v
Iavli Doma JLA šahovski turnir, pa do 23. decembra, ko bo na sporedu zadnji izmed jugoslovanskih voj-
Inih filmov iz tovrstne revije filmov, bo v Novem mestu potekalo praznovanje v počastitev 45-> letnice in dneva JLA. namesto enodnevnega proslavljanja, ki je bilo običajno suho formalno, se tokrat srečujemo z zelo pestrim programom.
O RIBNICA — V soboto, 20. decembra, bo ob 19. uri v domu JLA v Ribnici začetek svečane akademije v počastitev dneva JLA. Na njej bodo podelili priznanje zaslužnim rezervnim vojaškim starešinam. Plaketo Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije bo prejel rezervni major Janez Picek, zlato značko ZRVS Slovenije pa rezervni major Radi-siav Boravac. Občinska priznanja bodo prejeli: Dušan Oven, Dušan Jamnik, Alojz Češarek in Janez Bambič. Po akademiji bo ob 20. uri družabni večer.
V petek, 12. decembra, so v Domu JLA imeli umetniški večer. Najprej je bila otvoritev samostojne likovne razstave kap. Milorada Ljubisavljeviča, nato pa je potekal večer poezije in glasbe, kot gost je nastopila Jadranka Stojakovič. V ponedeljek, 15. decembra, je bil v Domu JLA kegljaški turnir. V četrtek, 18. decembra, bodo odprli desetdnevno razstavo Razvoj oboroženih sil SFRJ.
Jutri bo v Domu JLA ob pol osmih zvečer svečana akademija v počastitev dneva JLA. Naslednji
Idan pa bo v športni dvorani Marof tradicionalni ženski rokometni turnir ter turnir v streljanju. Praznovanje bodo zaključili v e ponedeljek, 22. decembra, ko bo ' dopoldne sprejem pionirjev pri ko-i mandantu vojašnice inpri predsedniku skupščine Novo mesto, še pred sprejemom pa bo ob 10. uri v vojašnici svečan zbor.
BERITE DANES!
na 3. strani:
• Kaj z vinom, namenjenim prodaji
na 4. strani:
• Novoles ni snedel obljube
na 5. strani:
• Žal so elitna samo oblačila
na 6. strani:
• Razmere spreminjajo ljudi
na 8. strani:
• Še: V zmoti, ker ne vemo
na 9. strani:
• Preveč borcev za premajhno občino
na 11. strani:
• Nov pogled v skodelico kave
na 12. strani:
• Z vilicami zabodel zaročenko
Miha Ravnik, predsednik slovenskih sindikatov, je na Otočcu govoril o nujnem odločnem spopadu s konkretnimi slabostmi, ki bi odpravil sedanjo mlačnost
Št. 51 (1949) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 18. december 1986 Cena: 120 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
OTOČEC — »Družbene in gospodarske razmere so take, da bi terjale več dela sindikalnih aktivistov, dogaja pa se ravno nasprotno. Marsikje niti ne vedo za stališča republiškega sveta, še manj prihajajo do izraza kongresne usmeritve. Da je tako, je krivda v tem, da stališča sindikalnega vodstva niso prenešena med članstvo, kar je krivda funkcionarjev pa tudi sredstev javnega obveščanja, ki ne opravljajo vedno najbolje svoje vloge,« je dejal Miha Ravnik na seminarju za predsednike občinskih in medobčinskih svetov Zveze sindikatov, ki je bil od 15. do 16. decembra na Otočcu.
Kot je še dejal Ravnik, zlasti vzbujajo skrb gospodarski rezultati, saj se je izvoz celo zmanjšal, uvoz pa povečal. V Sloveniji je rast industrijske proizvodnje celo manjša kakor v ostalih predelih Jugoslavije. Zato pa je bila dosežena precejšnja rast osebnih dohodkov, ki se že približujejo rasti dohodka, kar je seveda v nasprotju z osnovnimi usmeritvami in stališči Zveze sindikatov. Poudaril je, da se bo treba ob obravnavi zaključnih računov resno spopasti s slabim
Kranjski	Janez
Slovenski novinar, ki ima dolžnost in čast napisati nekaj slovesnih besed ob dnevu JLA in 45-letnici jugoslovanskih oboroženih sil, ni sprejet lahke naloge. Predvsem in tudi zato, ker je pobuda slovenskih mladincev o civilnem služenju vojske v drugih federalnih enotah naletela na domala soglasno obsodbo, hkrati pa so ju (pobudo in obsodbo) nekatere sile vpregle v kaj čudem voz, češ, kranjski Janezi so proti JLA, zadnji nedotakljivi svetinji naših narodov in narodnosti. In pika. Zoper tako sestavljeno obtožbo, ki je hkrati obsodba, težko najdeš besede. Pa ne zato, ker jih ne bi bilo. Lenekoliko nerodno in neskromno je več kot 40 tet ponavljati dejstva o vlogi slovenske partizanske vojske v NOB in revoluciji, pogumu, ki ni bil nič večji in tudi nič manjši kot pri naših bratih po krvi in orožju, o deležu (gmotnem in človeškem) v povojni graditvi naših skupnih oboroženih sil in ne nazadnje tudi o ugledu, ki ga imajo slovenski vojaki in častniki v JLA. Naj vse to zdaj izniči drobcen predlog, ki je samo opozori! na nekaj, kar je v vseh modernih armadah že zdavnaj urejeno? Najbrž ne samo zaradi ljubega miru, demokracije in različnih deklaracij ter listin o človeških pravicah. Tudi zaradi večje učinkovitosti. Seveda pa ni zaradi tega pripetljaja dan JLA prav nič manj slovesen in slovenski.
MARJAN BAUER
gospodarjenjem, ki je med drugim tudi vzrok za veliko naraščanje izgub, za razvoj pa ni denarja. Razmere, v kakršnih živimo, terjajo boljše delo sindikalne organizacije, ki se je marsikje sprevrglo v gol formalizem. Hkrati z izboljšanjem gospodarstva bi moralo potekati tu-
• Naseminarjusogovorilitudiopre-kinitvah dela in nalogah sindikata v zvezi z njimi, nalogah pri uresničevanju stališč 6. seje republiškega sveta ZSS, zlasti v zvezi s predvidenimi spremembami ustave in zakona o združenem delu.
di urejanje samoupravnih odnosov. Marsikje preprosto ukinjajo temeljne organizacije, kar je posledica zaostrovanja odnosov med samoupravnimi enotami. Po mnenju Ravnika ima tudi demokratizacija svoje meje, čeprav tega procesa ni mogoče več ustaviti. Zahteva pa več odgovornosti in tenkočutnega obravnavanja vseh problemov. Skratka, težav je več kot dovolj insindikat bi se jih moral odgovorno lotiti, hkrati pa prekiniti s sprejemanjem posplošenih ocen.
Ocena političnovarnostnih razmer kaže, daje vedno več napadov
V drugi polovici tedna bo vreme do pretežno oblačno in hladneje.
Prva dolenjska brezcarinska prodajalna
V Šmarjeških Toplicah
Slovesno ob 45-letnici JLA *
na temeljene vrednote jugoslovanske družbe, tako s strani domače opozicije kot tujih sil. Zaskrbljuje-naraščanje prekinitev dela, političnih špekulacij, etiketiranja in sramotenja funkcionarjev. Vse to seveda slabo vpliva na delovne ljudi.
J. SIMČIČ
IZBRANI ŠPORTNIKI NOVEGA MESTA — Posebna komisija je s pomočjo tisočev glasovnic Dolenjskega lista minuli petek na veliki športno-zabavni prireditvi v športni dvorani pod Marofom pred kar 2.000 obiskovalci proglasila najboljše športnike Novega mesta za leto 1986. Naziv najboljše ekipe je pripadel članski vrsti kolesarjev KD Krka (na posnetku od leve proti desni: Jože Smole, J anez Božič, Srečko Glivar, Branko Bojane, Darko Papež in Sandi Papež), naslov športnika leta je pripadel kolesarju Sandiju Papežu, medtem kojebila med športnicami najboljša alt etinja Greta Hren(na posnetku desno). Več o prireditvi in dosežkih nagrajenih športnikov na 13. strani. (Foto: J. Pavlin)
NOVO MESTO — Gostinstvo novomeške tovarne Krka ima po zakonu možnost odpreti 4 carine proste prodajalne. Prvo med temi in hkrati prvo na vsem Dolenjskem so odprli 12. decembra v enem preurejenih bungalovov v Šmarjeških Toplicah.
Skromna otvoritev je bila v navzočnosti vodje novomeška carinske izpostave in predstavnika Brodocom-mercea z Reke, kije tudi pomagal sofinancirati ureditev sicer majhne, toda zelo lepo opremljene trgovine. Za
ZA DEVIZE, namenjena tujcem in zdomcem, ki so jo odprli v Šmarjeških Toplicah, je že pred uradno otvoritvijo dosegla lep promet. (Foto: R. BaČer)
začetek imajo v njej na voljo razne vrste uvoženih cigaret in pijač, na katerih cene v nemških markah pričajo, daje tovrstno blago v brezcarinski trgovini celo cenejše, kot če bi ga kupec nabavil v redni prodaji v Nemčiji.
Sčasoma bodo izbiro v šmarješki brezcarinski prodajalni močno popest-rili, predvsem s parfumerijskimfizdel-ki, kristalom, zlatnino in kožuhovino. Take lokale bo Krka odprla še na Otočcu, v Dol. Toplicah in Strunjanu.
V Šmarjeških Toplicah bo lokal za tujce — tudi naše državljane na začasnem delu v tujini — odprt med 8. in 12. uro, popoldne pa od 15.30 do 19.30. Prav verjetno bodo organizirali prodajo tudi ob sobotah v dopoldanskih urah.
V organizaciji Brodocommercea je zdaj v državi 80 takih trgovin, do maja 1987 jih bo enkrat več.
R. B.
SPRIČEVALO — Predsednik slovenske gasilske organizacije prof. Branko Božič je v petek v Tončkovem domu na Lisci izročil direktorju sevniške Kopitarne inž. Jožetu Štimcu listino o napredovanju v višjega častnika. Poudaril je, da je Štimac eden od takšnih direktorjev, kakršnih bi si v gasilskih vrstah še želeli. Štimac je pomagal ustanoviti industrijsko gasilsko enoto v tovarni, je njen predsednik in tudi zato ima enota že čez 60 članov in nov dom. Na sliki: Štimac (na desni) prejema listino. (Foto: P. Perc)
V KANIŽARICI IZPOLNILI LETNI PLAN
KANIŽARICA — Pretekli petek so v rudniku Kanižarica izpolnili letni plan: nakopali so 120.000 ton premoga. Načrtujejo, da bodo do konca leta presegli letošnji načrt za 6 odst., kar pomeni, da bodo nakopali za odstotek več premoga več kot lani. To jim bo uspelo kljub številnim težavam, kot so pogosti požari, vdori vode, večja globina in s tem daljše transportne poti, dodatna dela, kot na primer predvrtavanja, in podobno.
SPET TRI STEKLE LISICE
KOČEVJE, RIBNICA —Vtednu dni so bili odkriti spet trije primeri stekline, in sicer v Dolenji vasi (občina Ribnica) ter Fari in Dolgi vasi (občina Kočevje).
Zaradi ponovnega pojava stekline v občinah Kočevje in Ribnica spet veljajo vsi ukrepi za preprečevanje ste-line: psi morajo biti privezani, mačke zaprte itd.
Enota S. Galiča končuie leto z izjemnimi rezultati — Visoka raven morale in bojne izurjenosti — Se večja varčnost ter osebni in družbeni standard
ni h ur gre v desettisoče. O pomembnih praznikih in jubilejih je enota Stanislava Galiča prirejala dobro organizirane svečanosti, razstave oborožitve, predavanja, obiske garnizije itd. Vez'
vr\«ol"N»> i« ctnroiin c •'-aKiualn	j
.	aiu.v^.upivU.u.v.:	-fc.
mesta in njegovimi družbenopolitičnimi organizacijami so tradicionalne in prijateljske.
M. B.
KONCERTI NA TEKOČEM TRAKU
BREŽICE — Učenci tukajšnje glasbene šole letos veliko nastopajo. Koncerte prirejajo po osnovnih šolah, ta mesec pa bodo igrali v Domu JLA in v Domu upokojencev. Pripravljajo se tudi na nastop klavirskega oddelka, v katerem imajo največ učencev. Interne glasbene prireditve, katerih se razen učencev udeležujejo tudi starši, da spremljajo napredovanje otrok, bodo poslej v Posavskem muzeju. Zamisli za dvorano v stavbi brežiškeglasbene šole se morajo člani kolektiva za nekaj časa odpovedati, čeprav še vedno upajo, da bodo s preureditvijo dveh učilnic dobili prostor za nastope svojih učencev in za gostovanja glasbenikov, ki jih želijo povabiti medse.
S SKUPNIM ZNANJEM ZA IM V — V ponedeljek sta glavni direktor Smelta iz Ljubljane Jože Žagar in predsednik poslovodnega odbora IMV Marjan Anžur (prvi in drugi z leve) podpisala sporazum o desetletnem poslovno-tehničnem sodelovanju. Tako bodo še uradno poglobili že siceršnje dobro sodelovanje med obema organizacijama. Smeltovi strokovnjaki naj bi poslej pretehtali vsako novo investicijo IM V. Tako bi se s skupnim znanjem poslej odločali za dobre naložbe. Na sliki: po podpisu sporazuma so si predstavniki Smelta ogledali delo v novi proizvodni dvorani prikolic. (Foto: J. Pavlin)
Sindikat mora v oster spopad
NOVO MESTO — Stanislav Galič, poveljnik enote JLA, ki ima sedež v Novem mestu, je v četrtek sklical tiskovno konferenco, na kateri soon in njegovi sodelavci seznanili novinarje z
L. m I• U rlrvcpnl 1 \t IaIu L/v nr°'*
UJ^ClIl, IVI aujliiuv/ovgii v IVIU,
nujemo 45-letnico JLA.
Z VLAKOM DO LETALA
LJUBLJANA, ZAGREB — Od ponedeljka, 16. decembra, bo odslej dvakrat dnevno vozil med Ljubljano in Veliko Gorico in obratno Jatov zeleni vlak. Za prvi vlak te vrste v Jugoslaviji in enega redkih v svetu sta se dogovorila Jugoslovanski aerotransport in Železniško gospodarstvo Ljubljana, da bi letalskim potnikom iz Ljubljanein Zagreba, ki zaključujejo ali začenjajo svoje potovanje na domačih in mednarodnih Jatovih progah na teh dveh letališčih, tako omogočili kar najhitrejšo in najugodnejšo povezavo.
Pozornosti so vredni zlasti rezultati bojnega usposabljanja in vzgoje. Streljanje in taktične vaje so bili izvrstno izvedeni, ocene so odlično ali prav dobro. Poudariti velja tudi uspehe, ki
e« it h tmialri m ctar#>£*r»A#»not#»^tQr^jo..
va Galiča dosegli na idejnopolitičnem in kulturnem področju. Prispevek političnega dela se kaže v krepitvi moralnopolitičnega stanja in splošni bojni pripravljenosti enote. Zelo aktivni sta bili organizaciji ZK in ZSM. Psihofizične sposobnosti vojakov in oficirjev so na zavidljivi ravni.
Na letnem športnem prvenstvu LJAO so Novomeščani, če lahko tako rečemo, dosegli drugo, na zimskem pa tretje mesto. Imajo prvaka v krosu, v kegljanju so bili drugi, upravičeno so zelo ponosni tudi na prvo mesto v orientacijskem pohodu. VeliKO so naredili tudi za večji osebni in družbeni standard, temeljito so prenovili kasarno, sami se v celoti oskrbujejo z nekaterimi živili, neizmerljiv je njihov delež pri urejanju ceste v Bršljinu in pri nekaterih drugih delih. Število delov-
P
Preveč je spon
Opozorila ob sprejemanju novega plana LB — T emeljne dolenjske banke
NOVO MESTO—Srednjeročni plan domače in združene Ljubljanske bankesta bila na zboru 15. decembra v Novem mestu soglasno sprejeta, čeprav imata pomembna dokumenta še nekaj neznank. Sprejeti so tudi akti, ki dajejo Temeljni dolenjski banki verifikacijo za nadaljnji obstoj.
Ko je Sergej Thorževskij, predsednik poslovodnega odbora TDB, predstavil zboru glavne točke obeh planskih dokumentov do leta 1990, je poudaril, da še niso znani vsi pogoji gospodarjenja.
Trenutno predstavlja denar občanov 34 odst. vseh bančnih sredstev, v naslednjih letih računajo na nadaljnjo rast tega deleža, zato «■ prizadevajo v banki varčevalcem tudi več nuditi. Predvsem gre za širše možnosti kreditiranja, vendar te odločitve niso le v rokah banke, temveč zvezne vlade. Predsednik zbora banke Valentin Papež je v razpravi navedel tudi nekaj neugodnih dejstev za dolenjsko združeno delo. Banke so vse preveč vpete v administrativne spone, zato tudi letošnja visoka likvidnost ni omogočila take pomoči združenemu delu, kot bi mu po sredstvih šla. Zaradi raznih omejitev in sporazumov se dolenjska sredstva odlivajo na druga območja.
V srednjeročnem planu domače banke je dobil posebno podporo tisti del, ki govori o posodobitvi poslovanja, izboljšanju kadrovske zasedbe v delovni skupnosti in ustreznem nagrajevanju. Delegati Trima Trebnje, 1MV in stanovanjskega gospodarstva pa so opozarjali na problematiko svojih področij. Medtem ko sta se delegata iz gospodarstva zavzemala za večjo in izdatnejšo spremljavo banke izvoznih programov, menijo v stanovanjskem gospodarstvu, da bi morali uvesti pospešeno odplačevanje stanovanjskih posojil.
Kritična razprava ob rob planskima dokumentoma, ki jo je podala Joža Miklič, direktorica SDK Novo mesto, pa bo deležna posebne obravnave v izvršilnem odboru banke. Opozarjala je, da rast dolenjskega gospodarstva slabi, izgube so večje kot inflacija, vrednost vlaganj pa je pod doseženo amortizacijsko stopnjo.
R. BAČER
Banka se je potrdila v praksi
LB-Temeljna posavska banka bo kreditirala naložbe v sodobno opremo
wwvwwww'yy
KRŠKO — Na 2. seji zbora Ljubljanske banke-Temeljne posavske banke Krško, ki je bila pretekli teden, so delegati sprejeli vrsto pomembnih aktov, med drugim tudi elaborat o izpolnjevanju pogojev za nadaljevnje dela Ljubljanske banke Združene banke, predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi LB ZB, predlog srednjeročnega plana LB ZB in predlog samoupravnega sporazuma o organiziranju tržišča denarja in vrednostnih papirjev. Hkrati so sprejeli tudi akte, s katerimi vstopa Temeljna posavska banka v novo srednjeročno plansko obdobje.
Narodna banka Jugoslavije je izdala	terja Zakon' HkratT 50 dele8atl sPreJel)
LB-Temeljniposavsk?banki£" n Sne	°
mnenje o izpolnjevanju pogojev, ki jih sta,'ut J P°SaVSke ^ t6r
POPOLDNE Z DR. BERKOPCEM — Ob 80-letnici rojstva belokranjskega rojaka akademika dr. Otona Berkopca (na sliki levo) je Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu pripravila minuli četrtek popoldan srečanje s tem jubilantom, pesnikom, prevajalcem in konzulom. O njegovem življenju in deluje govorila upravnica knjižnice Nataša Petrov, zatem pa so v spodnjih prostorih odprli še razstavo iz Berkopčevega bogatega pesniškega in prevajalskega dela. (Foto: J. Pavlin)
Direktor LB Temeljne posavske banke mag. Dejan Avsec je na zboru dejal, daje Temeljni posavski banki uspelo dokazati, da je v skladu z 233. členom zakona o temeljih bančnega in kreditnega sistema sposobna še naprej opravljati svoje delo. Banka seje namreč v preteklem obdobju izkazala kot resničen gospodarski subjekt in je dobro opravljala vse naloge za člane, komitente in občane. O tem pričajo tudi skladi, ki znašajo več kot 10 odst. celotnega potenciala banke. Zahtevne naloge pa čakajo posavsko banko in seveda tudi vse posavsko gospodarstvo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju. Banka bo spodbujala še bolj intenzivno gospodarsko rast, izvoz, zlasti pa inovacije. Vseh teh ciljev pa ne bo moč doseči, če banka ne bo zagotovila dovolj sredstev za investicije, zlasti v sodobno opremo, uvajanje računalništva, odpravljanje ozkih grl v pr-uu-vv/imji. inči puuiucju Kmetijstva pa bodo vlagali denar v izboljšave kmetijskih zemljišč. Delovne organizacije, ki bodo »tlele še naprej levji delež v posavskem gospodarskem razvoju, pa so TCP Djuro Salaj, Metalna-tozd TGO Senovo, SOP Krško, Transport Krško, Tovarna pohištva Brežice, Lisca izSev-nice in druge, na področju kmetijstva pa M-Agrokombinat Krško, M-Kmetijski kombinat Sevnica, Agraria Brežice, itd. Da bi banka lahko v celoti ustregla potrebam gospodarstva in občanov, bo razvila informacijski sistem znotraj bankein izven nje. V tem srednjeročnem obdobju se bo bilančna vsota banke povečala od 25 milijard dinarjev na okoli 190 milijard dinarjev. Vendar bo realna rast sredstev le neznatna, pomembno pa je, da bo denar občanov še naprej znašal domala polovico vseh bančnih sredstev.
J. S.
Gospodarstvo ječi pod bremeni
Posavskemu gospodarstvu zmanjkuje sape — Ni pravih spodbud, zato devetmesečni rezultati poslovanja Se zadovoljivi — Najvišje rasti v Sevnici
POSAVJE — V letošnjih devetih mesecih je divjanje cen tudi posavskemu gospodarstvu vzelo iz rok adute in voljo za učinkovitejšim gospodarjenjem, ni spodbujalo varčevanja, je pa spodbujalo porabo in zadolževanje.
Zunanjetrgovinska gibanja ods- obrestnih mer ni vplivalo na nižje
topajo*od načrtovanih, za kar je ve^ razlogov: sprejet a politika stvarnega' tečaja dinarja ni dosledna, denarne spodbude niso takšne, da bi nadomestile izpad dohodka zaradi nižjih cen na tujih trgih. Znižanje
Ljubljansko pi smo
Črnogleda
profesorjeva
napoved
Dr. Ljubiča Adamovič o naših problemih
LJUBLJANA — Zadnje čase vse bolj razgreto govorimo in pišemo o gospodarski in družbeni krizi. Ali so takšni spodrsljaji v gospodarskem življenju možni samo v socializmu?
Ne le v socializmu, tudi v kapitalizmu! Negledenato.daupravljajo s svojimi sredstvi, in ne glede na to, da tam ljudje bolj varujejo svojo lastnino kot mi družbeno, so gospodarske napake tudi tam neizogibne. Gre samo za vprašanje, kolikšen je odstotek zgrešenih investicij in odločitev v primerjavi s tistimi, ki so se izkazale kot upravičene. Vzemimo za zgled ameriško gospodarstvo, kjer vsakoleto registrirajo okrog 500 tisoč novih podjetij, prvega rojstnega dne pa jih ne dočaka niti polovica. Lahko si predstavljamo, kako huda konkurenca vlada tam, kakšna huda čistilnica za nesposobne! Resje, da je večji del teh podjetij ustanovljen po načelu: en človek, eno podjetje. Na rešetotržišča prideta tako kapital kot delavec in tako lastnina prehaja iz manj sposobnih v bolj sposobne roke. Pri nas pa nenehno podpiramo tiste, ki so obsojeni na propad.
In tako smo tam, kjer smo! Tudi če bi sedaj začeli z radikalnimi ukrepi zdraviti naše gospodarstvo, bi morali imeti na voljo deset let,da bi dosegli raven, kakršno smo imeli leta 1973. To pomeni, da bomo leta 1993 za dvajset let v zamudi.
Kako, da takšne razmere tako potrpežljivo prenašamo? Gospodarstveniki pravijo, da ne kaže pozabiti, da imamo pri nas kar nekaj učinkovitih dušilcev za nezadovoljstvo in nepotrpežljivost. Pri nas ni dovolj delovne discipline in tudi ni sile, ki bi koga pripravila k uresničitvi njegove poklicne ali delovne naloge. Srečujemo se s samovoljo in lagodnim obnašanjem na vseh ravneh, kjer se ustvarja dohodek. Za del zaposlenih, ki so ali vsaj mislijo, da so v težavnem položaju, je takšno početje napačen ventil za sproščanje nezado-
voljstva. Namesto da bi svojo nepotešenost spričo majhnega zaslužka zdravili z boljšim delom, jo sproščajo s čim manjšim delovnim naporom. Kdo jim pa kaj more?! Z dela odhajajo, kadar se komu zljubi, vračajo se, kadar hočejo. Zaposlitve tako ne morejo izgubiti.
Gospodarske težave pa blaži tudi naša tradicionalna družina, v kateri se razdeljuje dohodek med tistimi, ki delajo, in tistimi, kinede-lajo oziroma niso zaposleni. Te razmere beograjski profesor dr. Ljubiša Adamovič, od katerega smo povzeli tudi gornje ugotovitve, takole opisuje (intervju v Naših razgledih 21. novembra 1986): »Naši otroci so naši otroci pri sedemnajstih, pri petindvajsetih in pri tridesetih letih. Tudi otroci naših otrok so naši otroci. Pripeljejo jih domov in vsi živimo skupaj kot stari Slovani pod lipo. Tu seveda ne more biti napredka, kajti te delitve dohodka pravzaprav korumpirajo mlade rodove. Niso fizično lačni, ob zaslužku in dohodku staršev lahko vztrajajo in čakajo. In tako ta naša družina olajšuje delo našim družbenim vodnikom, ki so za status quo. Vse to na prvi pogled deluje kot nekakršna terapija in blažilo za bolečine, v resnici pa je s socialno-političnega vidika morfij, ker prelaga družbene pritiske in spremembe na kasnejše čase.«
Kakšna je torej naša perspektiva? Prof. Ljubiša Adamovič je dokaj črnogled, takole pravi: »Ostaja nam životarjenje, reprogramiranje dolgov in zniževanje življenjskega standarda do socialno komaj še sprejemljivih meja. Tako bo vse dotlej, dokler ne bomo prisiljeni na ' uravnilovko, na nekakšen socializem skupnega kotla, ki bi spet ustrezal določenemu številu ljudi. Nikar ne mislite, da to moti vse ljudi. In kadar pridete na to enakost v siromaštvu — to bodo v glavnem množice — še zmeraj ostane v podjetjih, v občinah, republikah, pokrajinah, v federaciji vladajoči sloj, ki bo izločen iz tega, ki bo še naprej lepo živel in govoril o pravičnosti in enakosti. Najbrž bo nominalno prejemal podobne plače ali pa bo, tako kot je to bilo v letih 1945,1946in 1947,priboljškedobi-val iz vojaških, diplomatskih in drugih skladišč. To je pač neizogibna spremljevalna menažerija takšnega socializma. Seveda seda tudi tako živeti! Toda potem moramo prenehati misliti o tem, da mora Jugoslavija postati modema evropska država. Če bo naš mladi rod to dovolil, potlej drugega pač ne zasluži.«
Ob tej mračni podobi našega jutrišnjega dne seje vredno zamisliti, predvsem pa zoper njo kaj — storiti.
V. BLATNIK
stroške plačil za obresti, ampak predvsem na večje povpraševanje po posojilih.
O razbremenjevanju gospodarstva je veliko praznega govoričenja, v praksi pa ostaja vse po starem — gospodarstvo vse bolj stoka pod še
• V letošnjem tričetrtletju je 18.879 zaposlenih v gospodarstvu Posavja ustvarilo 217 milijard dinatjev celotnega prihodka, porabljena sredstva so znašala 155 milijard, doseženi dohodek pa 61,8 milijard dinarjev.9,6 odstotka celotnega prihodka je bilo ustvarjenega na tujih trgih. Čisti odliv denarja iz naslova obresti za posojila je znašal 4.607 milijonov dinarjev, kar je skoraj 61 odstotkov ustvarjene akumulacije v devetih mesecih letos. Toin pa šestkrat večje izgube (2.487 milijonov), o katerih smo že pisali, ne obetajo ravno rožnatih časov.
težjimi bremeni zavoljo splošne in skupne porabe. Še zdaleč ne more dobro poslovati, saj se mora nenehno prilagajati zakonskim spremembam in administrativnemu urejanju gospodarskih vprašanj.
Najvišje stopnje rasti je letos doseglo sevniško gospodarstvo, deloma tudi zaradi nizke lanske osnove. V vseh posavskih občinah pa je bila rast celotnega prihodka večja od rasti porabljenih sredstev, hkrati pa manjša od rasti dohodka. Razlike v rasti so največje v gospodarstvu občine Krško (zaradi atomske elektrarne), precejšnje pa
so tudi v brežiškem gospodarstvu. V delovnih kolektivih so verjetno uporabili nekaj načinov(dovoljenihoz. poldovoljenih) za prikaz večjega obsega dohodka od dejansko ustvarjenega, deloma tudi zaradi opravičevanja višje rasti osebnih dohodkov.
P. P.
OBIŠČITE
Partizanska 4, Novo mesto V prodaji: oblačila za Novo leto
in ostale priložnosti.
Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure, sobota od 9. do 12. ure. Strankam želim srečno in uspešno Novo leto!
JANA JOVIČ .	1044/51-86
NOVOLESOVI BRIKETI V IZVOZ
KOSTANJEVICA — Novolesov tozd Lipa iz Kostanjevice, kije začel pred nedavnim iz žaganja izdelovati brikete za kurjavo, je z njimi dosegel že na domačem trgu velik uspeh. Povpraševanje je večje od ponudbe. Sedaj pa so začeli brikete izvažati tudi v Avstrijo, kamor jih vsak mesec odpremijo po 25 ton. Za brikete se zanimajo tudi Švicarji. Na tujem trgu je cena za brikete ugodnejša kot na domačem.
Kaj hromi razvoj obrti
Krško: skušajo ugotoviti in odpraviti globlje vzroke
. KRŠKO —r V krški občini,sp s£ odločili, da bodo »bika zagrabili za roge«. Ker niso zadovoljni s stanjem v gospodarstvu, to pomeni, da bo občinski izvršni svet organiziral še več sej z nosilci posameznih panog, podobno, kakor seje pretekli teden sestal s predstavniki obrtnikov iz krške občine. Razvoj drobnega gospodarstva je bil namreč v planih zapisan kot prednostna naloga, na tem področju bo lahko zaposlenih še več občanov in razvoj še hitrejši. Življenje pa očitno ne poteka vskladu z zapisanimi načeli, zato se tudi obrt v občini ne razvija tako, kot bi se morala.
Vzrokov je bilo naštetih cela vrsta, kot je dejal predsednik izvršnega sveta Igor Dobrovnik, pa osnovni vzrok ni samo v pomanjkanju denarja, ampak gre prej za pomanjkanje programov. Podatkov o tem, kakšna obrt naj bi sev občini razvijala, za sedaj še ni in občina ne more postreči z njimi interesentom za obrt, tudi zdomcem ne, ker sama ne more biti nosilka obrti. To sta lahko samo Obrtna Zadruga Resa in obrtno združenje, ki pa doslej nista pokazala tega, kar bi morala.
V poročilu o razvoju in stanju drobnega gospodarstva namreč piše,
, da drgbnogospodarstvo ne napreduje,
da je vedno manj kooperacij z organizacijami združenega dela, da upada število zaposlenih v drobnem gospodarstvu. Da bi se povečalo število obrtnikov, pa tudi ni pričakovati čez noč, saj manjka kapitala, razvoj obrti je omejen samo na obrtno cono, kjer pa velja parcela več kot 10 milijonov dinarjev. Obrtniki menijo tudi, da je za zaostajanje razvoja obrti kriva tudi zakonodaja, ki sespreminja tako rekoč od danes do jutri. Kot zaviralni dejavnik pa so obrtniki navedli tudi davčno politiko.
Nasploh je bila davčna politika večkrat omenjena kot zavora hitrejšemu razvoju obrti. Poročilo o izvajanju davčne politike v občini in razprava direktorice uprave za družbene prihodke sta nasprotnega mnenja. Davki zavzemajo manjši del dajatev, ki jih mbrajo obrtniki odvajati družbi. Obrtniki so na neki način priznali to dejstvo, vendar pa zahtevajo bolj poštene odnose. Politika davkarjev naj bo dosledna, ampak obrtnikom naj bi ostalo tudi kaj za rezervni sklad, za reprezentanco in druge stroške.
J. S.
C
Nasa anketa
Povelja v slovenščini?
Slovenski jezik se je kot jezik poveljevanja, raportiranja in vojaškega pouka razvil in popolnoma uveljavil že med narodnoosvobodilnim bojem (tudi na osnovi še starejšega izročila), uspešno pa v njem že vrsto let poveljujejo in poučujejo v enotah teritorialne obrambe. Vztrajanje pri rabi srbohrvaščine tudi v tistih govornih položajih, za katere zakon o JLA tega ne predvideva, in pojmovanje srbohrvaščine kot vsesplošnega in za vse obveznega uradnega jezika armade pa je zgrešeno in povzroča zlasti med tistimi pripadniki armade, katerih materinščina ni srbohrvaščina, upravičeno nezadovoljstvo in prizadetost. To je del nedavne izjave jezikovnega razsodišča pri RK SZDL Slovenije kot odgovor na vprašanje rezervnega starešine, kateri jezik se sme oz. mora uporabljati med služenjem v rezervnem sestavu. Majhni narodi so na odnos drugih do svojega jezika kot enega temeljev narodnostne identitete upravičeno občutljivi. Njegovo potiskanje na stranski tir iz kakršnihkoli razlogov tudi v JLA ni sprejemljivo.
JOŽE HUMLJAN, upokojenec iz Ro-salnic pri Metliki: »V partizanih sem bil od začetka februarja 1943 in v partizanski vojski smo ves čas uporabljali samo slovenščino, tako za poveljevanje kot za vse drugo sporazumevanje. Kdo pravi, da se v slovenščini ne da poveljevati? Če seje dalo med vojno, bi se tudi danes! Vsaj v Sloveniji bi moral biti poveljevalni jezik v vojski slovenski, prav pa bi bilo, da bi slovenski fantje vojake služili v Sloveniji. Če bo do česa prišlo, se bodo tukaj borili, kot smo se mi, ki smo imeli svojo vojsko, svoj Glavni štab in seveda svoj jezik.«
ANTON KOŠAK, vodja oddelka v TOZD Lipa v Kostanjevici: »Jaz sem za uporabo slovenščine v vojski. Medsabo tako govorimo slovensko, ker smo v rezervni enoti, kjer sem jaz, sami Slovenci. Poveljevanje in pouk pa je v srbohrvaščini. Jaz in mnogi moji tovariši bi se v vojski nemara bolje počutili, če bi govorili po slovensko, hitreje bi vse skupaj dojemali in vojsko bi bolj občutili kot svojo. Srbohrvaščina moti tudi rezervne starešine. Mnogi uporabljajo slovenščino.«
IVAN BOŽIČ, komandant teritorialne obrambe v Sevnici: »Mislim, da bo potreben določen čas, da se bodo ljudje navadili na poveljevanje v slovenščini. Uho pa ni vajeno slovenskih komand, čeprav jih mora poznati vsak starešina v TO. V JLA so jasna pravila, kateri jezik se uporablja za poveljevanje, oziroma sporazumevanje.
Včasih nekateri preveč pretiravajo glede ogroženosti jezika, drugo pa je, če kdo iz malomarnosti ali kakšnih nagibov omalovažuje rabo jezika, tudi slovenščine, v naših oboroženih silah.«
ZVONE BUTALA, izvršni sekretar pri predsedstvu OK ZKS Črnomelj: »Prav bi bilo, da bi bili napisi na vojašnicah v Sloveniji tudi v slovenščini. Poveljevanje pa naj bi v vojašnicah ostalo v srbohrvaščini, že zaradi ljudi različnih narodnosti, ki skupaj služijo vojaški rok. Žalostno pa je 40 let po osvoboditvi ugotavljati, da smo v vojašnicah pozabili na slovenščino. Včasih smo preveč mačehovski, premalo zavzeti za svoj jezik.«
ADI ZUPANČIČ, srekretarOK ZSMS Novo mesto: »Mislim, da je prav, da se v vojski, kjer je toliko različnih narodnosti, uporablja jezik, ki ga vsi poznamo. Lahko povem, da mi pri vojakih nihče ni onemogočal govoriti slovensko, vprašanje pa je, če so me vedno razumeli. Mislim, da bi slovenščino lahko brez težav uporabljale vse slovenske teritorialne enote, ki jim poveljujejo slovenski starešine.«
MAJDA ČERNI, članica predsedstva OO ZSMS Zakot—Bukošek: »Kot mladinska prostovoljka sem bila pri teritorialcih takrat, ko so začeli sprejemati dekleta, in bilo nam je samo po sebi razumljivo, da je bil poveljevalni jezik slovenski. V redni x vojski je drugače, pri siceršnji rabi pa me moti, da se moram prilagajati v domačem okolju. Pri lepakih, vabilih in drugem, ki nimajo zveze s poveljevanjem, bi v Sloveniji morali uporabljati slovenščino.«
IGO R M ARINČ, tiskar v Kočevskem tisku, Kočevje: »Vojsko sem služil v Makedoniji in menim, da je bolje, če jo služiš dlje od doma, saj je manj domotožja^ in še ne kaj sveta vidiš. Menim, najdbo v JLA jezik srbohrvaški, v TO pri nas pa slovenski. Tudi služenje vojaškega roka je nuja in 12 mesecev je kar v redu.«
JANKO DEBELJAK, tajnik KS Loški potok: »Starejši pravijo, da so služili vojsko dve ali tri leta, pa zaradi tega niso delali nobenih problemov. Mlajši pa menijo, naj se v upravičenih primerih posamezniku omogoči civilno služenje, ki naj bi trajalo dlje. To bo za družbo ceneje, občutek demokratičnosti bo večji in tudi ljudje bodo bolj zadovoljni.«
FRANC KRŽIČ, konstruktor v Trimu Trebnje: »Ko sem bil v šoli za rezervne starešine v Bileči, so nas učili srbohrvaškega poveljevanja, in kolikor vem, je podobno v ljubljanski .podružnici1 Bileče. Problem je, ker so oficirji redni vojaki in se ne naučijo slovenskih povelj. Ob taki navajenosti na srbohrvaščino slovenske komande marsikomu zvenijo nekako smešno. Slaba zastopanost Slovencev v poklicih v JLA tudi prispeva k takemu stanju rabe slovenščine.«
kmetijstvo
Pridelava večja, odkup manjši
Kmetje iščejo ugodnejše tržišče, zato pridelke prodajajo raje na Hrvaško kot zadrugi — Obisk predsednika Zadružne zveze Lea Freliha in sodelavcev
ČRNOMELJ — O tem, kakšne so razvojne možnosti črnomaljske kmetijske zadruge, kako je organizirana pospeševalna služba, o diferenciaciji kmetij in hranilno-kreditni službi je tekla beseda na nedavnem obisku predsednika Zadružne zveze Slovenije Lea Freliha, vodje centra za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Ervina Kuharja in tajnika zveze hranilno-kreditneslužbe Mihaela Demšarja v Črnomlju.
ZDRUŽITEV VETERINE
RIBNICA — Ribniški občinski izvršni svet je dal na seji 10. decembra soglasje za združitev Veterinarskega zavoda Krim Grosuplje, ki je opravljal tudi veterinarsko službo za območje občine Ribnica, z Veterinarskim zavodom Ljubljana. Strinjal se je tudi z združitvijo drugih veterinarskih ustanov z ljubljansko. Pojasnjeno je namreč bilo, da se bosta z Veterinarskim zavodom Ljubljana združila še zavoda iz občin Kočevje in Kamnik ter daje tako združevanje nujno zaradi strožjih predpisov.
OBČNI ZBOR SEVNIŠKIH ČEBELARJEV
SEVNICA — V nedeljo, 21. decembra ob 8. uri, bo v sindikalni dvorani v Sevnici občni zbor Čebelarskega društva Sevnica. Franc Zagorc bo spregovoril o perečih nalogah čebelarjev, zlasti v boju zoper varozo. Trem članom bodo podelili odlikovanja Antona Janše 3. stopnje.
• Bog je ustvaril samo vodo, človek je ustvaril vino. (Hugo)
• Lakota je najboljša začimba jedi. (Cervantes)
lNOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — Nič kaj prida založenost je bila značilna za tržnico 15. decembra. Zelo malo ponudbe je bilo pri kmetovalcih, dokaj dobro založeni pa so bili v kioskih. Cene 'malce lezejo navzgor, karpričajopo-datki: kilogram čebule je veljal 200 din, ohrovta 150 din, krompirja 100 din, pomaranč 518 din, limon 712 din, banan 713 din itd. Na vsak tržni dan pa je več stojnic z novoletnimi okraski, za katere za zdaj še ni pretiranega zanimanja. Slabše založen je bil zaradi snega tudi obrtniški del tržnice.
O • ' v v
o ejm is ca
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 290 prašičev, starih do 3 mesece, in 38 prašičev, starih nad 3 mesece, lastnika je menjalo 185 mlajših m 17 starejših pujskov. Za vsak kilogram živetežemlajšihjebilo [.treba odšteti 1.000 do 1.100 din, starejših pa 750 do 800 din.
Temeljna zadružna organizacija (TZO) kmetijske zadruge je imela lani nekaj več kot 6 milijonov dinarjev izgube, letos pa so v devetih mesecih ustvarili toliko čistega dohodka, da so nekaj denarja namenili tudi v poslovni in rezervni sklad, kar se že dolgo ni zgodilo. To je rezultat sanacijskih ukrepov, ki pa jih še niso ure-
• Gostje iz Ljubljane so si v črnomaljski občini ogledali dvedobro vpeljani kmetiji na komasiranem področju na Cerkviščih, Mravinčevo in Dragoševo, družbeno posestvo na Lokvah ter meliorirano dragatuško polje, kjer so sedaj tik pred razdelitvijo 430 hektarov površin. Po zagotovilih direktorja kmetijske zadruge Nika Požeka s komasacijo kljub 400 lastnikom skoraj niso imeli težav, zatopa toliko več s pomanjkanjem denarjapri melioraciji, saj je bila naložba prenizko ovrednotena. Kot je dejal Leo Frelih, je sedaj najpomembnejše, da bodo dosegli proizvodni plan ter da bodo zemljišča redno vzdrževali, kar pomeni, da bi morala imeti melioracijska skupnost tudi primerne stroje.
sničili v celoti. Tako so še vedno pod vprašajem trgovine v manjših krajih, ki poslujejo z izgubo, vendar krajani ne pustijo, da bi jih zaprli. Zadnji takšen primer je bil na Preloki. Te probleme bo morala zadruga reševati skupaj z družbenopolitično skupnostjo. V zadrugi ugotavljajo tudi, da je odkup v kooperacijski proizvodnji vse manjši, vendar bi bilo
Tayberry, nova vrsta jagodiCja
Uradno pri nas še ni
Tayberryjenovavrstajagodičja, ki so ga leta 1977 vzgojili s križanjem robide in maline, ime pa je dobilo po škotski reki Tay. Grm je bujne rasti, podoben delno robidam in delno malinam, prav tako pa plodovi spominjajo na obe rastlinski vrsti: po rdeči barvi so podobni malinam, po okusu pa robidnicam.
Novost je primerna le za gojenje po vrtovih, saj ocenjujejo, da nikoli ne bo imela večje gospodarske vrednosti. Bo pa zato veselje z njim imelo vse več vrtičkarjev, saj zmore dati tayberry zelo velik pridelek, tudi do 360 kg na ar površine. Plodovi so okusni in aromatični, žal pa precej mehki in zato manj primerni za prevoz na večje razdalje. Uporabljati jih je mogoče na podobne načine kot maline, kot svež sadež, za sok ali za marmelado.
Pri nas ta nova sadna vrsta še ni preizkušena in tudi sadik ni mogoče kupiti, ker je ni v slovenskem sadnem izboru. Kljub temu pa je že »zašla« tudi na naše vrtove. (Moj mali svet)
Kmetijski
Drevo izdaja skrbnika
Lastna hiša z vrtom je vroča želja, da ne rečemo (malomeščanski?) ideal Slovenca. To izrazito pokaže vsaka anketa o slovenskem javnem fnnenju. S koščkom zemlje postane naš človek tudi ljubiteljski vrtnar in sadjar, kar je iz več razlogov prav koristna stvar, večkrat pa mu manjka znanja, čeprav to zanj seveda ni usodno.
Amaterski sadovnjaki kažejo strokovnemu očesu precej pomanjkljivosti. Nekaj zmede je naredil že širok izbor podlag. Pregosti nasadi so kar nekaj običajnega,,in nič čudnega ni potem, če lastnik ni zadovoljen z rodnostjo dreves. Tudi obrezovanje je včasih prav diletantsko; v šoli se dandanesčlovekpačničvečteganenauči.Sškarjami popoldanci največkrat pretiravajo, režejo preveč v živo in namesto rodnosti spodbujajo rast, ta pa jih še dodatno podžiga v njihovi vnemi. Zeleno listje; kije ponekod še sedaj na drevju, kar pomeni, da les ni dozerel, je vsem vidno spričevalo takega početja.
Zdaj je čas, da seamater o tem sam malo poduči, s pomočjo knjig, seveda, kijih ne manjka. Čas pa je tudi za umirjen premislek. Nerodo-vitnost, ki je končna posledica naravnih danosti pa tudi zmot in neznanja, ima številne vzroke, ki jih je dobro poznati. Že sama beseda pojasnjuje, kaj je, denimo, mladostna nerodovitnost. Na vegetativni podlagi zarodi jablana precej prej, kot pa če je cepljena na sejancu; rdeči delišes na sejancu v 6. do 7. letu, na podlagi M 9 pa že v 3. ali 4. Podobno razlike so tudi pri drugih sadnih vrstah.
• O vplivu rezi je bilo že nekaj rečenega. Strokovnjaki priporočajo, naj bi v prvih letih rezali čim manj, v nekaterih intezivnih vzgojnih sistemih celo nič, da bi tako spodbudili rodnost. Posebej priporočajo le zmerno gnojenje zdušikom,ki spodbujarast. Ljubiteljski sadjarji prav tu mnogokrat grešijo, saj jim ni treba skrbno kalkulirati ali obžalovati izdatkov za prevelike odmerke dušičnega gnojila, ki kaj slabo vpliva na ravzoj cvetnih brstov.
So še nekateri drugi vzroki za slabo ali izmenično rodnost, ki je največja nevšečnost v sadjarstvu in proti kateri se je treba boriti z vsemi ukrepi in skozi vse leto. Prva stvar, ki bo zdaj na vrsti, bo rez, prav pravilno obrezovanje pa lahko največ koristi.
Inž. M. LEGAN
S
0
0
i
S
0
\
0
0
0 0 0 0 0 0
1 0.
napačno sklepati, da gre tudi za padec proizvodnje. Kot je povedal kmet s Cerkvišč, se je v gribeljski krajevni skupnosti v zadnjem času proizvodnja zagotovo povečala za tretjino, vendar so kmetje raje prodali pridelke po višji ceni na hrvaško stran.
Prav zaradi tega, ker so številni kmetje iskali čim ugodnejše tržišče, ne oziraje se na kmetijsko zadrugo, so večji čisti kmetje zahtevali diferenciacijo kmetij. Tako bi bili
upravičeni do premij in drugih ugodnosti le tisti, ki bi vse tržne presežke prodali zadrugi.
Glavna usmeritev zadruge bo še nadalje živinoreja, torej pridelava mleka in mesa, pa poljedelstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo. Zlasti za slednje je v občini še veliko možnosti, vendar po mnenju predstavnikov kmetijske zadruge ljudje še niso spoznali, da seje moč donosno ukvarjati tudi s tovrstno proizvodnjo. Kot pa je povedal predstavnik kmetov, morajo le-ti vedeti, komu bodo lahko z gotovostjo prodali pridelke in po kakšni ceni, kajti ljudje danes dobro premislijo, kaj se splača in kaj ne.
M. BEZEK-JAKŠE
NA MELIOR1RANIH POLJIH — Predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih (tretji z leve), tajnik Zveze hranilno-kreditne službe Slovenije Mihael Demšar (četrti z leve) ter vodja Centra za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi SRS Ervin Kuhar so si ob obisku v črnomaljski občini ogledali tudi meliorirana polja pri Dragatušu. Zanimalo jih je predvsem, kakšne težave so imeli pri melioraciji in komasaciji njiv ter kako bodo zemljišče vzdrževali v prihodnje.
Pot do kakovostnih vin
Vinogradniki podpirajo usmeritev metliške Vinske kleti v predelavo kakovostnih vin
METLIKA — Več kot polovica od okoli 600 kooperantov metliške Kmetijske zadruge, ki oddajajo grozdje Vinski kleti, se je udeležilo zadnjega zbora vinogradnikov Bele krajine v prostorih Vinske kleti, ki so ga združili z martinovanjem.
v prvi vrsti so na tem zboru analizirali letošnjo vinsko trgatev. S trgatvijo in letino so bili zlovoljni tako vinogradniki kot klet, v zadrugi pa mislijo, da je tudi dohodek od grozdja, ki so ga vinogradniki dali kleti, letos dokaj dober, čeprav je res, da še vedno ne dovolj visok. Seveda je zbor, ki se ga udeleži toliko vinogradnikov, tudi lepa priložnost za izmenjavo mnenj in dogovor o nadaljnjem sodelovanju med kletjo in vinogradniki. V kleti zelo poudarjajo pomen kvalitetne trgatve za kar se da kvalitetno vino, se pravi, da mora priti v klet zdravo in nepoškodovano grozdje. Tega se že zavedajo tudi kmetje in letošnja trgatev je bila ena najkvalitetnejših, če ne sploh najbolj kvalitetna doslej, kar se kaže tudi v kakovosti letošnjega vina. O tem so se vinogradniki prepričali, ko jim je klet predstavila letošnja stekleničena vina:
# Od metliških vin letošnjega letnika so že v prodaji mlada metliška črnina, belokranjec in rose, medtem ko bo metliška črnina na trgu v začetku prihodnjega leta. Te dni pa bo vproda-ji tudi doslej najbolj kakovostno vino, kar so ga pridelali v Beli krajini sploh — jagodni izbor laškega rizlinga, letnik 1985, ki je doslej zorelo v steklenicah. Tega vina so pridelali le 2.300 buteljk, v prodaji pa ga bo za sedaj samo 500 buteljk, in sicer le v metliškem vinotoču in v ljubljanski vinoteki. Zanimanje za to izvrstno vino je veliko, saj ljudje vsak dan sprašujejo, kdaj ga bo moč kupiti, tako da bo kljub visoki ceni 3.976 dinarjev za buteljko gotovo hitro pošlo.
mlado metlišKo črnino, belokranjca in rose, s kakovostjo katerih so bili vinogradniki ZeKfžadovOtjni. Izjavljali- so, da kleti labko-zaupajo, k? rob taki kvaliteti ni bojazni, da belokranjska vina ne bi šla v prodajo tudi po višjih cenah. V kleti pa pravijo, da raje dobijo desetino grozdja manj, pa tisto res kvalitetno,
Letos je Klet odkupila tudi večje količine grozdja iz sosednjih vivovind-kih in drugih krajev v ozaljski občini. Po hrvaški zakonodaji so vino iz tega grozdja lahko imenuje le »plješiviško bijelo«, vendar so vinogradniki iz teh krajev proti temu in zahtevajo, da se imenuje vivodinac ali ozaljsko bijelo. Sedaj čakajo, da se te formalnosti urede. Vino je primerne kakovosti, zelo podobno belokranjcu, predelali pa so ga okoli 3.000 hektolitrov.
A. B.
S
I
N
I
S
I
*
I
S
I
s
I
s
>
>
s
I
v
I
s
I
s
I
s
I
s
I
v
I
s
K
I
s
>
N
I
\
I
N
I
S
I
N
>
I
S
te
s
I
s
I
i
s
5
»
L
EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
L>eja: Tit Doberšek
Vertovčeva Vinoreja za Slovence
O rezi vinske trte
Vertovec o rezi trte svetuje, »da mora biti pri različni reji (vzgoji) ter-ta drugače obrezana Namen obrezovanja je, da terta letos veliko grozdja da in za prihodnje leto tudi zarodni les vzredi, da bi tudi v bodoče obilno od nje imeli-. Če terte ne bi obrezovali, bi v dveh ali treh letih zdivjala, na nji ne bi bilo več lepega grozdja. Karkoli kmetovalec stori mora z umom in premislekom storiti. To velja tudi pri tertnirezi. Človek mora pogledati z bistrim, razumnim očesom, starost, razsežnost, deblo in rast terte. Sele potem naj jo obreže tako, da bo na nji puščen zarodni les z imenovanimi okolnostmi v taki meri, da bo največ kar je mogoče grozdja dala, pa tudi v prihodnje zarodni les vzredila. Pri rezi nikar ne glej na deželno (okoliško) navado, bodi razumen. Če si tertoobrezal na 12 očes in ti naredi za prihodnje leto še zmiraj lep in krepak zaroden les, bi bila velika neumnost in škoda, ko bi jo na 4 očesa skrajšal (tu je mišljena posamezna rozga), 12 očes da več in boljšega grozdja kot pa štiri. Če je terta na tri velike verhe (debla) speljana in ji na vsakem verhu 7 do 10 očes pustiš, je za močno terto to premalo, pri močnem deblu in rasti smemo deset do dvanajst tacih mladik pustiti. Po nekaj letnihsku-šnjah že na pogled (oko) vidiš kako gre terto obrezati. Dobro rejene terte, ki so z živežem (hranilnimi snovmi) bogato predvidene (založene), je prav bolj z rodnim lesom obkladati, da tako košato ne rastejo.
Terte obrezujejo večidel povsod spomladi, pa tudi v jeseni se dajo obrezovati. Po zimi pa nikarneob-
rezuj, ker bi se rane prav ne zasušile in ko bi nagli mraz nastopil, bi se znale terte popokati in umreti (posušiti). Kakor hitro so vinogradi obrezani, moramo precej šparone povezati.
Obdelava vinograda
Žalostno bi bilo za človeka, ko bi samo od tega živel kar mu zemlja sama od sebe rodi. Obdelovati jo mora, če hoče preživeti. Z umnim kmetovanjem si zna obilne pridelke in prijetnejše življenje nakloniti. Površino zemlje je obdelovati, na kakršen koli način rahljati, drobiti, obračati, da povrhna zemlja pride do korenin, spodnja, zbitapa na vrh, da na zraku rodovitnost dobi.
Vsakdanje izkušnje spričujejo, če zemljo okrog terte obdelujemo, tudi bolj pitonega (obilnega) grozdja daje. Srednjo in visoko rejo (vzgojo) z drevesom (plugom) okopavamo. Navada je, da spomladi terte odkopavamo, da tertam zgornje korenine odrežemo. Tega pri nas za potrebno ne najdemo (razen mladih). Že 18 let brez škode nismo vinogradov pustili odkopavati.
Zakaj vinograde okopavamo? Treba jih je okopavati, dasezemlja v njih zrahlja, dober pedenj več ali manj. S hojo stlačimo zemljo. Zato jo je treba zrahljati, da mokrota in gorkota lažje do korenin pride. Zrahljana zemlja se zraka napije, ki je rastlini potreben kot kruh človeku.
Okopavanje vinogradov je še koristno zato, da se plevel zakopa in zatre. Plevel je v vinogradih nepotreben in nepovabljen gost, ki tortam potreben živež krade in s senco tla zakriva, dazemljanedobi potrebne gorkote. Okopavanje mora tedaj tako globoko in skerbno biti, da se ves plevel s koreninami ven spravi. Ne bodi tedaj zanikam, ampak poskrbi, da bodo vinogradi čisti od plevela.«
T.D.
(Drugič dalje)
'1
i
I
S
5
i
s
>
s
*
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
>
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
N
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
i
s
I
\
I
s
Kaj z vinom, namenjenim prodaji
______Obvestilo vinogradnikom posavskega vinorodnega rajona
Vsi tržni proizvajalci grozdja in vina v Sloveniji, tako družbeni kot zasebni, morajo biti po predpisih o vinu vpisani v poseben register, ki se imenuje »Register proizvajalcev grozdja in vina« in ga vodijo občinski upravni organi, pristojni za kmetijstvo. Vpišejo se pri tisti občini, na območju katere so vinogradi.
Vinogradniki, vpisani v register, morajo vsako leto do 30. novembra prijaviti ves svoj pridelek grozdja, mošta ali vina. Hkrati morajo prijaviti vse spremembe, ki so nastale v tekočem letu pri njihovih vinogradniških površinah, sortah in številu trsov. Prijava letnega pridelka je za proizvajalca dokazni dokument, na' podlagi katerega se izkaže glede pridelanih količin grozdja, mošta ali vina v letu prijave, hkrati pa je to tudi dokaz, na podlagi katerega si pridobi pravico za zaščito geografskega porekla in kakovosti svojega vina, pridelanega v letu prijave.
Vsa vina z geografskim poreklom, ki so namenjena prodaji, morajo po republiških predpisih o vinu po zveznem pravilniku o kakovosti analizirati in oceniti pooblaščene organizacije za ocenjevanje vina (v Sloveniji so pooblaščene organizacije Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani, Kmetijski zavod v Mariboru in Kmetijsko-veterinarski zavod v Novi Gorici).
Le na podlagi dokumenta o ocenitvi se lahko daje vino z geografskim poreklom v promet. Označuje pa se v skladu s to ocenitvijo. Zato prosimo Vse vinogradnike,jki so zaintertsirani, da dobijo potrdilo o analizi vinaža prodajo, da istočasno prinesejo še originalno potrdilo o prijavi letnega pridelka za leto 1986, katerega pooblaščena organizacija zadrži do izdaje potrdila o ocenitvi vina. Poopravljeniocenitvi vi-
na pooblaščena organizacija vpiše oz. potrdi na hrbtni strani obrazca prijave letnega pridelka naslednje: količino vzorca vina z navedbo imena vina ter ali vino ustreza predpisom o vinu oz. ne
9 V pomoč vinogradnikom in zaradi cenejšega transporta Kmetijski inštitut Slovenije sprejema vzorce vina posavskega vinorodnega rajona v analizo in ocenitev še na naslednjih prevzemnih postajah:
Dolenjski vin. okoliš: pri Romanu Kosu Lapajnetova 10, Krško Belokranjski vin. ok.: pri Tonetu Pezdircu, KZ Metlika, TOZD Vinska klet
Bizeljsko-srem. v. ok.: pri Francu Šekoranji, gostilna Bizeljsko (informacije tel. 068-68137 Šmarsko-viršt. vin. ok.: pri Roziki Omerzu, Imeno 26, Podčetrtek Vzorce sprejemajo ob ponedeljkih od 9.—12. ure.
ustreza (slednje, če je bilo ugotovljeno, da analizirano vino ni spbsobno za promet oz. ne ustreza predpisanim normam za označevanje vina z geogr, poreklom). Prijavo letnega pridelka vrne pooblaščena organizacija zasebnim proizvajalcem hkrati spotrdilomo analizi vina.
V primeru, ko lastnik vina da isto vino ponovno v ocenitev, mora ob naročilu ponovno predložiti prijavo letnega pridelka in potrdilo o zadnji ocenitvi vina.
Ob prejemu naročilnice za analizo namiznega vina z geogr, poreklom lahko pooblaščenaorganizacijapo lastni presoji zahteva od proizvajalca vina podatek o uporabljeni količini sladkorja za dosladkanje vinskega mošta(Ur. 1. SRS št. 18/77). V potrdilu o analizi in ocenitvi namiznega vina z geografskim poreklom in potrdilih o ocenitvi vina z geografskim poreklom (9., 23. in 38. člen pravilnika o kakovosti vina) se za besedilom »to potrdilo velja samo za preiskani vzorec z navedeno označbo« doda še naslednje besedilo: »organoleptične in kemične lastnosti vina v prometu, na katero senanaša to potrdilo, se morajo skladati z analizo tega vzorca.«
Inž. M. KOCJANČIČ
V tovarni krmil s polno paro
Tovarna močnih krmil rešena izgub, prihodnje leto uvajajo drugo izmeno
NOVO MESTO — Medtem ko je bršljinska tovarna močnih krmil, ki posluje kot tozd KZ Krka Novo mesto, še lani izkazovala izgubo, letos donosno posluje.
»Letošnja proizvodnja bo za 70odst.
večja, kot je bila lani, po tehnični zmogljivosti zdaj proizvajamo več, kot lahko daje ena izmena, zato po potrebi uvajamo dopolnilno ali nadurno delo.
Zaradi trdnih novih pogodb in večjega obsegadela nameravamo v letu 1987 uvesti drugo delovno izmeno, pravi ipž. Branko Premelč, direktor tovarne.
Zmogljivosti tovarne prejšnja leta niso bile polno zasedene, zato tudi ni bilo mogoče doseči rentabilnosti. Delali so le za kupce v kooperacijski proizvodnji hrane in neorganizirano rejo. Letos so vključeni v Mercatorjev aranžma mednarodne trgovine pri
kooperacijski reji za izvoz, razen tega dobavljajo krmila farmi v Krškem.
Branko Premelč
Po finančni plati letos rezultati še ne bodo tako dobri, da bi si lahko meli roke, ker so izdelki tovarne prepoceni glede na podražitve surovin, na nove cene pa morajo čakati štiri mesece.
Vendar po direktorjevih napovedih ob koncu leta izgube vseeno ne bo.
V prihodnjem letu pa se tudi pri finančnem rezultatu nadejajo bistvenega izboljšanja. To velja tudi za osebne dohodke, ki so bili še ob tričetrtletju s poprečjem 89.791 din znatno manjši kot poprečni zaslužki panoge, zaostajali so za poprečjem v zadrugi in tudiza osebnimi dohodki novomeškega gospodarstva. In to navzlic dejstvu, da so letos zaslužki že za 171 odst. večji, kot so bili pred letom dni.
R. BAČER
Grozdje na trti čaka na mraz
METLIKA — Ko so 20. novembra v zadružnih vinogradih na Vinomeru trgali grozdje laškega riž H riga, ki bo dalo vino kakovosti izbor, karje višja stopnja kot pozna trgatev, so na trti pustili še dobro tono posebej izbranega grozdja, s katerim bodo počakali, da bodo dosegli pogoje za ledeno vino, kije v vrhu vin s pridevki. Enega‘od pogojev so že dosegli, kajti sladkorna stopnja grozdja je že dosegla 120 in celo več Oechsleje-vih stopinj, sedaj pa čakajo še na padec temperature. Temperatura mora ze nekaj dni pasti na najmanj 8° C pod ničlo, tako da tudi sok v jagodah zmrzne in nezmrznjen ostane samo najbolj kakovosten jagodni sok. Potem bodo na hitro, v uri ali dveh, grozdje potrgali, zmrznjenega prepeljali v klet in ga takoj sprešali, tako da bo vsa voda v obliki ledu ostala na preši. Računajo, da bodo iz te tone grozdja dobili morda 200 litrov ledenega vina.
Če jim bo uspelo, bo to prvo ledeno vino v posavskem vinogradniškem rajonu in eno redkih v zgodovini slovenskega vinogradništvasploh.
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
Zakloniščni nered pojenjuje
Samo še šest jih nima up-orabnega dovoljenja
NOVO MESTO — Na območju novomeške občine je trenutno 42 zaklonišč, v katerih je 6975 zakloni-ščnih mest. Poročilo o dosedanji izgradnji zaklonišč v občini, datirano letos novembra, kaže, da jebilo na tem področju od leta 1977 veliko narejenega. Občani, ki plačujejo obvezne prispevke za gradnjo zaklonišč, dostikrat godrnjajo, češ da se ne ve, kam je šel zakloniščni denar, čeprav so bila poročila o tem v delegatskih gradivih za občinsko skupščino in tudi že objavljena v javnih glasilih.	k
Medtem ko so še pred dvema letoma * ugotavljali domala porazno stanje, se je lani in letos precej izboljšalo. Tre-nutnojihmed42 zaklonišči v občini le 6 nima uporabnega dovoljenja. Uspela je zahtevna sanacija zaklonišč v srednji šoli tehnične in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, prav tako v zaklonišču na Mestnih njivah, ki je bilo vrsto let predmet kritike krajanov.
V bodoče bo družbena akcija za ureditev razmer v zakloniščih usmerjena zlasti v naslednje naloge: da vsa zaklonišča pridobijo uporabno dovoljenje, da bodo zaklonišča redno vzdrževana, da bo zagotovljen strožji nadzor pri gradnji novih zaklonišč in da bi vsa zaklonišča postala večnamenska. Investitorji takih objektov bi morali skupno s projektanti najti ustrezne rešitve, da dragi podzemni prostori ne bi prazni čakali hudih časov.
R. B.
Kalup ni za vse
Nujen je pogled v ozadje statističnih podatkov
NOVO MESTO — Številke so sicer dobrodošle, dostikrat pa je potrebno pogledati še v ozadje, da bi prišli do prave slike. Tak primer so podatki o zaposlovanju. Letos v novomeški občini ugotavljajo malo večje zaposlovanje, kol gaje načrtovala resolucija, predvsem v negospodarstvu. Tudi v novi občinski resoluciji, ki je za leto 1987 šele v razpravi, je predvideno, naj bi v negospodarstvu ne zaposlovali več kol letos, posebnonev družbenih dejavnostih (sicer je predvidena 1.3-odstotna rast). Če bo tak predlog obveljal in ga bodo morali vsi upoštevati, bodo ponekod nastale težave, ki jih bodo hudo občutili tudi občani.
Iz novomeške bolnišnice že zdaj opozarjajo na nujne nove zaposlitve, ker so se ob odhodih, boleznih nekaterih strokovnih kadrov na nekaterih oddelkih znašli pred dejstvom: dobiti strokovnjake ali pa zapreti. Primer je akuten na otolaringologiji, kot je povedal delegat bolnišnice na zadnjem zasedanju občinske skupščine.
Nove zaposlitve bi bile torej ponekod nujne, ker jih narekuje življenje. Bržkone pa bi občane zanimala tudi analiza letošnjih novih in prekomernih negospoddarskih zaposlitev. Občani ne bi bili proti zaposlitvam v zdravstvu in še v kakšni laki dejavnosti, završalo pa bi, če bi številke pokazale nov razrast administracije in birokracije.
Nezaposlenosti se za zdaj v novomeški občini ni potrebno bati. Računajo, da bo v letu 1987 na novo dobilo delo 300 ljudi, okrog 600 pa bi jih zaposlili kot nadomestne zapo-. Htve upokojenih, umrlih ati odišlih. tako da bo poskrbljeno domala za ves generacijski priliv. Trenutno je v občini 15 odst. manj čakajočih na delo kot pred letom dni, med njimi pa je tudi 16 občanov, ki prejemajo denarno nadomestilo za nezaposlene.	^
Začetek dober
V zasebni trgovini na Mestnih njivah je bii prve dni naval
NOVO MESTO — Krajani Mestnih njiv so v bloku 4 a 10. decembra dobili novo oskrbovalno trgovino — samopostrežnico s tekstilnim oddelkom, ki sta jo odprla zasebnika Bojan Fink in Bojan Jerančič. To je prvazasebna oskrbovalna trgovina v mestu.
Podjetna trgovca dovažata kruh iz zasebne Slivnikove pekarne v Brežicah, mleko in mlečne izdelke pa iz Celjskih mlekarn. Blago, ki ga v drugih prodajalnah ni. Tekstilni oddelek je v začetku skromno založen, ker pač nimata veliko obratnih sredstev, imata pa spet le take izdelke, kijihvdrugihtrgovinah ni. Polivinilastih vreč tu ne dajejo, ampak lične papirnate vreče z reklamnim napisom in pripisom: Varujmo okolje.
Čas bo pokazal, kako se bo zasebna prodajalna obnesla, vsekakor pa je zasebna trgovina vnesla dodaten konkurenčni boj, to pa je za kupce lahko le koristno.
R. B.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 20. decembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine z živili do 19. ure:
• v Novem mestu: Samopostrežba Šmihel, Delikatesa v hotelu Kandija
• v Šentjerneju: Mercator Samopostrežba
• v Dolenjskih Toplicah: Merca-tor-KZ Krka, prodajalna Vrelec
• v Žužemberku: Emona-Dole-njka Market
• v Straži: Mercator-KZ Krka. Ker j>o sohota, 20. decembra,
delovna, bodo ostale trgovine z živili odprte do 15. ure.
Novoles ni snedel obljube
Novoles ima za Hinje program in tehnologijo za manjši industrijski obrat
STRAŽA — Tik pred zaključkom so dogovori med Novolesom, izvršnim svetom novomeške občine in Hinjčani, da bi v nedograjenem gasilskem domu v Hinjah odprli manjši industrijski obrat. Če bo Novolesov predlog sprejet, bi lahko že leta 1987 obrat začel delati.
raže, kjer je proizvodnja prostorsko utesnjena in je na zdajšnji lokaciji ni mogoče širiti.
Zmago Novak je pojasnil: »Iz Straže smo že preselili vrsto dejavnosti in v vseh primerih seje ta poteza pokazala za smiselno. V Kostanjevico
Tako sta povedala inž. Zmago Novak, svetovalec KPO za progra-msko-tehnološka vprašanja, in Slavko Medle, vodja tehnološkega oddelka v razvojnem centru Novole-sa. Novoles že vrsto let išče možnosti, da bi nerazvitemu suhokranjske-mu predelu pomagal k napredku z nekaj novimi delovnimi mesti. »Pred kratkim smo prišli že do povsem konkretnega predloga: nudimo proizvodni program in tehnologijo, občina in krajani pa naj bi zagotovili prostor in nekaj denarja za sanacijo objekta. Gre za nedograjeni gasilski dom v Hinjah, v katerem bi lahko uredili proizvodnjo za naše potrebe. V prvi fazi bi v tem obratu lahko zaposlili 15 ljudi v dveh izmenah, pravi Slavko Medle.
Zamisel o obratu v Hinjah sodi v okvir Novolesovega programa za preselitev nekaterih dejavnosti iz St-
»ŠE SO MOŽNOSTI ZA SUHO KRAJINO,« pravita inž. Zmago Novak in Slavko Medle, vodilna iz Novolesovega razvojnega oddelka, ki imata nekaj zamisli že v pismeni obliki.
smo preselili struženje in kopiranje, hkrati pa sanirali tamkajšnji obrat v izgubi. Na Ruperč vrhu smo od Komunale prevzeli manjši lesni obrat in v njem uredili sodobno proizvodnjo za razžagovanje lesa plemenitih listavcev in večje skladišče. V Mirni peči smo od Novotehne prevzeli mizarstvo in uredili obrat za proizvodnjo drobnega sedežnega pohištva v malih serijah. Na Račje selo smo preselili proizvodnjo ploskovnih elementov, hkrati pa ukinili tamkajšnjo izgubarsko proizvodnjo keramičnih ploščic. V okviru tega preselitvenega programa proizvodnje iz Straže na podeželje so možnosti tudi za Suho krajino. Ker je po tamkajšnjih vaseh še nekaj neizkoriščenih družbenih domov, ni izključeno, da ne bi razen v Hinjah, še kje stekla Novolesova proizvodnja.«
Vsekakor sta izjavi dveh odgovornih iz Novolesa za Suhokranjčane spodbudni, morda tudi najlepša voščilnica tamkajšnjim krajanom ob prehodu v leto 1987.
R. BAČER
Tokrat brez vsakršnih obljub
Žužemberčani in funkcionarji občine o perečih zadevah kraja
ŽUŽEMBERK — Kdaj čistilna naprava s kanalizacijo, nova šola, večja poštna centrala, gasilski dom, obnova spomenika in kako reševati romsko vprašanje, je bila glavna vsebina razširjenega sestanka, ki ga je 10. decembra sklicala SZDL s krajevno skupnostjo, vodstvi družbenopolitičnih organizacij in najodgovornejšimi funkcionaiji iz občine in vseh občinskih političnih
PRIZNANJA JUBILANTOM — V soboto so v Domu JLA slavili Pionirjevi jubilanti, ki v tem gradbenem podjetju vztrajajo nepretrgoma 10,20 in 30 let. Najzaslužnejši so prejeli srebrna odličja GIP Pionir, ki sta jih podelila predsednik centralnega delavskega sveta Vlado Žmavc in predsednik poslovodnega organa Slavko Guštin (na sliki). Ob tej priložnosti so več kot 300 jubilantom pripravili kulturni program pevci mešanega pevskega zbora Pionir, folklorna skupina Kres, plesna skupina Mojce Hočevar, harmonikaši glasbene šole in ansambel Henček. (Foto: J. Pavlin)
organizacij.
V Žužemberku so očitno nejevoljni, ker o perečih zadevah več let govorijo, jih dajejo v plane, a ostajajo neuresničeni. Tak primer je zlasti gradnja čistilne n apraves kanalizacijo, kije bila v občinskih planih že v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Tudi del sredstev je bil že zagotovljen, a ker zaradi pomanjkanja dokumentov in načrtov, so denar porabili drugod. Medtem je tudi domača Iskra, ki je bila pripravljena znatno podpreti gradnjo čistilne naprave, ta problem uredila za potrebe svoje tovarne, takoobnoviakciji ni mogoče računati na pomembnejšo finančno podporo tega kolektiva. Kot se je v dolgotrajni razpravi izkazalo, je gradnja čistilne naprave spet v občinskih in krajevnih planih za to srednjeročno obdobje, vendar je najzgodnejši realni rok za začetek gradnje leto 1988.
Za občinski referendumski načrt za izgradnjo novih šol v Žužemberku že 17 let plačujejo samoprispevek, a šola domuje še vedno v stari zgradbi, v kateri je dvoizmenski pouk, in je daleč pod standardom, ki ga imajo druge sodobne šole v občini. Glede tega je bilo ugotovljeno, da so se Žužemberčani ob sprejemanju zdajšnjega samoprispevka za gradnjo šol odrekli novogradnji, zato pa so prvi iz tega programa dobili prizidek k šoli in za silo urejene razmere. Odrekli pa so se novogradnji s pogojem, da bodo ob novem referendumskem programu spet uvrščeni na prednostno listo za novo šolo. Ta sklep so tokrat ponovno verificirali.
V hudi zagati so tudi zaradi telefonije. Krajevna skupnost in ljudje so v napeljavo telefonskega omrežja vložili ogromno dela in prispevali veliko denarja, a telefonov ni. Manjka večja avtomatska centrala v Žužemberku. Čeprav je ta tudi v družbenem planu, in sicer že za leto 1987, se v Žužemberku ob slabih izkušnjah s PTT bojijo, da bo ostala le zapisana. Glede tega soobčin-ski možje edino obljubili pomoč pri pogovorih s PTT.
Načeli so vprašanje gasilskih prostorov, ker bi osrednje naselje v Suhi krajini potrebovalo dom z zadostno opremo, tako pa imajo edino stare cisterno na prostem. Dela se škoda.
razen tega predstavlja ta cisterna edino možno takojšnjo pomoč v sušnih
Zagate trgovine na deželi
Štipendija ni socialna podpora
Veliko kadrovskih štipendij ostalo nepodeljenih — Žeije mladih po šolanju in programi metliške industrije ne grejo skupaj — Nič »na zalogo«_
METLIKA — Letos so v metliški občini razpisali 106 kadrovskih štipendij, od tega pa je kar 42 ostalo nepodeljenih. Glavni razlog za to vidijo v Metliki v neustreznih programih oziroma v nezainteresiranosti metliške mladine za programe metliške industrije, del krivde pa pripisujejo tudi ne dovolj budnemu delu kadrovskih služb.
Tako je Beti razpisala 71 kadrovskih štipendij za vse stopnje izobraževanja, podelili pa sojih samo 39.
Najmanj interesentov je bilo za štipendije za študij na VI. in VII. stopnji, se pravi na višjih in visokih šolah, največ pa za poklicne šole. Podobno je bilo tudi v prejšnjem šolskem letu, ko so od 150 štipendij podelili le 18 za študij na višjih in visokih šolah. Od vseh letošnjih štipendistov jih je 65 odst. iz metliške občine, ostali pa iz sosednjih, največ iz črnomaljske in novomeške, delno pa tudi iz sosednje Hrvaške.
Sedanja struktura metliškega gospodarstva je še vedno taka, da zahteva predvsem kadre s poklicno in srednjo tehnično šolo, ob tem pa v Metliki ugotavljajo, da premalo štipendirajo dom?'c dijake in študente in daje štipendijska politika premalo dolgoročna, da nič ne štipendirajo »na zalogo«, zelo malo pa je v Metliki tudi tehničnega kadra.
Iz čistih združenih sredstev dobiva letos štipendijo 24 ljudi, kot dopolnilno še okoli 40 dijakov in študentov. Tujevečštipendijza5.,6. in 7. stopnjo. Vseh študentov iz metliške občine je okoli 120, od katerih
večina dobiva štipendijo iz domače občine. Ob delu pa študira okoli 50 'judi, in to na 5., 6. in 7. stopnji.
Vsekakor je zaskrbljujoče, da večina delovnih in drugih organizacij nima kadrovskega plana'do leta 2000. Pri podeljevanju štipendij nasploh je še vedno preveč v ospredju socialno stanje, ne pa toliko resnične kadrovske potrebe, medtem ko je vprašanje bolj nadarjenih šolarjev povsem ob strani. Prav tako je kadrovsko vprašanje tesno povezano tudi z osebnimi dohodki, ti pa so, kot je znano, v metliški občini slabši kot drugje. Vsaj za začetek pa je treba vsem, ki so končali šolanje, zagotoviti vsaj opravljanje pripravništva, če že ne kar zaposlitev za nedoločen čas.
A. B.
Na Suhorju bi namesto dveh raje imeli eno dobro založeno trgovino
SUHOR — Na Suhorju pri Metliki že dalj časa govorijo o potrebi po boljši preskrbljenosti tega krajevnega središča, na katero je vezano tudi več okoliških vasi. Na Suhorju sta.sicer dve trgovini, metliške Kmetijske zadruge in Mercatorjeva, vendar bi ljudje raje eno, pa tisto večjo in bolje založeno.
»Zlasti se ljudje pritožujejo nad preskrbljenostjo s kmetijskim reprodukcijskim materialom,« je povedala poslovodktnja zadružne
Jožica Hribar: »Ljudje so nejevoljni, če morajo po vsako vrečo gnojila v Metliko.«
trgovine Jožica Hribar. »To je mešana trgovina. Imamo vsega: živila, malo tekstila, lonce, celo železnino, gnojila in zaščitna sredstva.« Prav slednjih večkrat zmanjka in ljudje negodujejo, če morajo za vsako vrečo gnojila v Metliko. Gnojila in zaščitna sredstva pripeljejo iz Metlike, če jih že tam prej ne prodajo, poleg tega pa je dostop do skladišča te trgovine tako slab, da že v malo slabšem vremenu avto ne more do njega. V trgovini, ki je odprta vsak dan do dveh popoldne razen sobote, sva dve ženski in medve ne moreva nositi težkih vreč v skladišče. Enkrat sva zložili 200 vreč gnojila in so naju dva tedna bolele roke. V prvi vrsti’ je treba urediti dovoz do skladišča.«
V tej trgovini jedvakrat nateden tudi mesnica, mesar pride iz Metlike. »Večkrat nimamo kakšne stvari tudi zato, ker se večjih količin živil ne upamo naročati, roki trajanja so namreč dokaj kratki, kartoni so veliki, mi pa v kratkem času ne prodamo toliko, da ne bi robi potekel rok trajanja,« je povedala Hribarjeva, domačinka, ki že pet let dela v tej trgovini in dobro pozna potrebe teh krajev. Seveda krajevna skupnost pritiska na zadrugo, da bi zgradili novo trgovino, oziroma povečali sedanjo, potrebe po novi trgovinfse zavedejo tudi v zadrugi, vse pa se ustavlja pri denarju.
A.	B.
obdobjih (teh v Suhi krajini ni malo) in tudi za gašenje v združenem delu. Problem je, a na tem sestanku niso našli možnosti, kako bi ga kmalu rešili.
Boleča točka krajanov je veličasten spomenik na Cviblju, ki pa je v kaj žalostnem stanju. Ker se propadanje nadaljuje, tako da je v sramoto ne le kraju, ampak_tudi občini in celotni Sloveniji, so Žužemberčani zahtevali pomoč za ureditev objekta, ker v kraju nikakor niso sposobni te investicije.
• Romsko vprašanje, ki že nekaj let buri kri domačinov, je tokrat za las napredovalo. Znano je, da se po občinskem planu pripravlja zazidalni načrt za ureditev romskih bivališč v občini, med katerimi je tudi Žužemberk. Tu živi 48 Romov v 13 družinah, le ena je v kontejnerju, ostale pod šotori, ki ne zaslužijo tega imena. Nihče med temi Romi ni zaposlen, polovica je mladih in sposobnih za delo, večina je nepismenih. Nasploh so žužembe-rški Romi najbolj bedna in od družbe zapostavljena bitja v občini. Pripravljen je osnutek zazidalnega načrta v dveh inačicah: v Budganjski vasi in na Zaliscu, kjer bi postopoma zanje uredili zidana bivališča z vodovodom in elektriko. Občani so temu nasprotovali od vsega začetka, ker Romi kradejo in so vedno bolj nasilni in neljubi sosedje. Na tem sestanku pa so Žužemberčani prišli do spoznanja, da bo težav vedno več in vedno bodo hujše, če Romov ne bodo civilizirali. Načelno so pristali na ureditev bivališč, kje, bo pokazala javna razprava. Zahtevali so obenem tudi celovito rešitev za Rome, ne samo bivališča.
Občinski možje s predstavniki strokovnih služb tokrat niso dajali nikakršnih obljub, pač pa le nasvete, kako je možno s hitro in dobro organizirano akcijo krajevne skupnosti posamezne naloge spraviti iz mrtvega teka. Glavna bitka za sredstva pa se ne bo bila drugod kot v interesnih skupnostih, kjer pa tudi ne upoštevajo samo najbolj glasnih, ampak najbolj argumentirane zahteve.
RIA BAČER
PROSLAVA OB 22. DECEMBRU
METLIKA — V počastitev dneva oboroženih sil bo v petek, 19. decembra, ob 10. uri v Kulturnem domu Edvarda Kardelja v Metliki proslava, na kateri bo imel pozdravni govor predsednik metliške občine Stane Bajuk. Na proslavi bodo podelili priznanja, pripravili pa bodo tudi kulturni program.
O RTV PROGRAMU
METLIKA — Svet za informativno dejavnost pri tukajšnji občinski konferenci SZDL je pretekli teden obravnaval osnutek programa RTV Ljubljana ter statut Dolenjskega lista. Medtem ko o slednjem niso imeli pripomb, pa so poudarili, da bi morali na televiziji nameniti večjo pozornost informativnim oddajam tudi iz drugih regij, ne le iz Ljubljane in Maribora. Zanimalo jih je, kdaj bodo lahko Belokranjci gledali 2. ljubljanski program, opozorili pa so tudi na zelo slab jezik predvsem na radiu, zlasti pri oddajah, ki niso v celoti vnaprej pripravljene. Metličani upajo, da bodo tudi njihove pripombe v Ljubljani upoštevali, kar doslej ni bila ravno navada.
Novomeška kronika
OPRAVIČILO — Minuli teden smo zapisali, daje v potrošniškem centru na Cesti herojev Romka ob blagajni zagnala vik in krik, češ da sojo oguljufali za 1.000 din. Novica ni resnična, kot tudi ni res, da je Romka poklicala milico, ki naj bi v blagajni našla že 3.000 din presežka. Izkazalo seje, da so dogodki potekali popolnoma drugače, veliko manj nenavadno. Romi so res prišli k blagajni, nekaj šarili z drobižem in omenjali goljufijo. Ko pa so trgovci (in ne Romi) samo omenili policijo, je bila ob blagajni takoj čistina. Domnevamo, da je prišla neresnična vest iz krogov, ki menijo, da bi morali Romi prvi okusiti slasti komunizma, ali z drugo besedo, vsakomur po njegovih potrebah.
ROTOVŽ — Nekdanja novomeška mestna hiša, ki ji pravimo kar rotovž, bo kmalu (ne po svoji krivdi) na najnižji točki ugleda. Poleg zoba časa in nemarnih gospodarjev so seje zdaj ostro lotili tudi golobi. Eno stran pročelja so že tako posrali, da kar kaplja od njega.
STREHA — Nesreča ali neznanje sta doletela tudi nekdanjo stavbo Novomontaže v Adamičevi ulici. Novi lastnik jo je sklenil preurediti in obnoviti. Dela seje lotil Pionir. Najprej so na novo prekrili streho in jo okrasili z bakrenimi žlebovi, potem pa je šla vsa te lepota v sekundi ali dveh v nič, streha se je prelomila po slemenu, prastaro ostrešje je popustilo. Škoda je seveda ogromna, gradbinci pa bi lahko vedeli, da se od zgoraj navzdol zida samo gradove v oblakih.
POŠTENOST — Novomeškemu avtomobilistu, ki je na Petrolovi črpalki na Cesti herojev pozabil denarnico z dokumenti, kar je opazil šele na Otočcu, so fantje s črpalke oboje spravili na varno. Ko se je zaskrbljeno oglasil pri njih, so mu že od daleč mahali s polno denarnico. Bravo, Petrol!
Ena gospa je rekla, da stane v Novotehni pralni stroj iz Gorenja 250.000 din, candy iz konsignacije pa dobite (prav tam) za 240.000 din. Kaže, da izraz svetovne cene ne bo prav dolgo v uporabi.
V času od 4. do 10. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Grubar iz Volčkove vasi — Alojza, Ivanka Tomc iz Bušinje vasi — Romana, Erna Podlogar z Vine gorice — Simono, Breda Tomc iz Mladice — Urško, Milena Legan iz Dolnjega Ajdovca — Leo, Elizabeta Trempus iz Ogulina, Dejana, Nevri Žugelj iz Otoka — Andrejo, Silva Lužar iz Dolenjih Lakovnic — Mojco, Tatjana Baznik iz Velikega Podloga — Roka, Ana Bogovič z Malega Kamna — Matejo, Anica Schvveiger iz Zastave — Darka, Martina Brulc iz Gruče — Renato, Zdenka Pintar iz Meglenika — Anjo, Dragica Jadrič iz Jadričev — Jadranko, Marija Škulj iz Šutne — Roka, Ida Gradišar s Štrita — Petro, Mateja Žunič iz Gradca — Milana, Marjeta Požeg iz Dolenjih Laknic — Zdenko, Jožica Saje iz Malenške vasi — Anjo, Jožica Verbič iz Martinje vasi — Natašo. Alojzija Šega iz Dolža — Silvestra. Marija Čemas iz Zilj — Janeza in Milena Murn iz Mirne peči — dečka.
IZ NOVEGA MESTA:	Irena
Roženbergar, Majde Šilc 6 — Jerneja, Zlata Ristovski z Zagrebške 18 — Natašo in Karmen Škulj, K Roku 103 — Gašperja. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
ČE SE ŠE NISTE ODLOČILI, kje boste preživeli najdaljšo noč v letu, vam bo koristilo prebrati teh nekaj vrstic. Integral, TOZD Gostinstvo, pripravlja silvestrovanje v metliškem hotelu Bela krajina in v semiškem pen-sionu Smuk. V Šokariji bo igral ansambel Belokranjci, v Metliki pa mojster Silvester Mihelčič. Silvestrski menu in vse, kar sodi zraven, bo v Metliki 8.500 dinarjev, v Semiču pa 5.500. Plesi pa bodo tudi že nekaj dni pred zadnjim dnevom v letu, a tudi prvi.dan prihajajočega 1987. leta. Za prvoja-nuarski ples si pravpčasno rezervirajte prostor in 5.500 dinarjev za Semič ali pa 3.500 dinarjev za Metliko.
V KOMETU SO SE ODLOČILI ZALOŽITI pesniško zbirko Alenke Mežnaršič, pesnice, ki piše nežne, občutene pesmi in jih je do zdaj objavljala v Vezilu. Tudi Janiju Bevku seje zasvetilo: za tiskanje njegovih pesmi IZZA UPA je dobil naročilnico občinske konference ZSMS Metlika. Obrtna zadruga, ki je obljubljala založiti tretjo knjigo Gašperičevih humoresk, pa seje tik pred zdajci skujala.
TE DNI BO ZAGLEDALA SVETLOBO tanka knjižica, v kateri bo natisnjena monodrama Tonija Gašperiča Metlika je Šparta. Kot Pesmi izzapitja tudi ta ne bo v prodaji, ampak jo bo Toni podarjal znancem in prijateljem. Naklada bo 500 izvodov, zgodbo pa je ilustriral akademski slikar Jože Kumer iz Novega mesta.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
KONEC NEVARNOSTI — Podirajoča se hiša t ik ob cesti na Suhorju pri Vinici je končno porušena. Končno zato, ker gotovo nobena druga stavba v črnomaljski občini ni bila deležna toliko časa tolikšne pozornosti kot ta stara kamnita belokranjska bajta. O njej so nič kolikokrat razpravljali delegati zborov občinske skupščine, a ne zato, ker bi bila hiša pomemben spomenik kulturne dediščine, ampak iz povsem praktičnega razloga: grozila je nevarnost, da se bo zrušila na mimoidoče. Seveda som občini obljubili rušenje, ki pa bi po Gokovem predračunu veljalo 2 milijona dinarjev. Pa so se krajani Dragatuša znašli: porušili so hišo, odpeljali kamen v kamnolom, kjer ga bodo zmleli; da bodo lahko z njim posipali ceste. S tem pa so zmanjšali tudi izdatek občini: za plačilo so dobili le desetino Gokove predračunske vrednosti. Volk sit, kozacela.
PRVI SNEG — V začetku tedna je zapadel prvi sneg, ki pa je kljub temu, da smo že tik pred koledarsko zimo, gotovo marsikoga presenetil. To se bo kmalu pokazalo na neočiščenih pločnikih, po katerih, žal, Črnomelj še vedno slovi. Marsikomu se namreč zdi škoda, da bi razdajal energijo za take malenkosti, kot je čiščenje snega na pločniku pred svojo hišo, čeprav tako ukazuje tudi odlok.
Ribniški zobotrebci
LONČARJI ŽELE TAJNIKA KS — Na nedavni krajevni konferenci SZDL v krajevni skupnosti Dolenja vas so razpravljaji o dosedanjem delu in načrtih za prihodnje leto, pri čemer so si zadali več nalog na področju družbenopolitične dejavnosti in komunale. Ob tem so ponovno izrazili zahtevo, naj dobi krajevna skupnost poklicnega tajnika, ki bo vodil in usklajeval razvejeno delo v krajevni skupnosti.
CESTO V PLAN — Večja vzdrževalna dela na lokalni cesti velike Poljane-Vrh so bila predvidena že v minulem srednjeročnem obdobju. Zdajje zadeva tako daleč, da je izdelan idejni načrt. Ko bodo urejene še ostale nujne zadeve, bo SIS za ceste občine Ribnica začel postopek o vključitvi teh del v svoj letni načrt, vsekakor pa bo to opravljeno še v sedanjem srednjeročnem obdobju. Tak je na kratko odgovor na v delegatsko vprašanje Poljancev.
NEVARNA CESTA — Že magistralna cesta je slabo vzdrževana, da je na nekaterih odsekih omejena hitrost celo na 60 km na uro. Še šlabša je cesta Žlebič-Sodražica, ki je polna lukenj. Od Sodražice do Gore pa je mokra in tudi poledenela, a je posuta in ob zmerni vožnji kljubstrmininemorepritido nesreče.
Drobne iz Kočevja
NAMESTO SNAGE NESNAGA — Odvoz smeti je organiziran zato, da bo mesto bolj čisto. Žal paje prav okoli kontejnerjev za smeti največ nesnage. Pri nekaterih zabojnikih že manjka po ena kljuka za zapiranje vrat, skozi katere stresajo smetarji smeti na smetišču, preostala kljuka paje po nekem čudu odprta in tako stanovalci skozi gornje odprtine mečejo -v zabojnik smeti, pri doljnih pa zaradi odprtih vrat izpadajo.
BLOK ALI CIGANSKO NASELJE? — Nekateri kočevski stanovanjski bloki so lepo vzdrževani, drugi pa so že pravo cigansko naselje. Ponekod so pri vhodnih vratih otroci pobili že vse šipe, njihovi starši pa jih niso nadomestili z novimi, pač pa z lesonitnimi ploščami. Tako je v bloku tudi podnevi tema.
PICERIJA BREZ PICE — Tudi v Kočevju smodobili predleti picerijo, ki je sprva pridno pekla pice, potem pa se je nekaj zataknilo. Menda s picami ni zaslužka, kar pa ne more biti opravičilo, da bi imeli za pico registrirano picerijo brez pice.
PESTER PROGRAM OB DNEVU JLA
ČRNOMELJ — Slavnostna aka-I demija ob dnevu oboroženih sil bo v | Črnomlju v petek, 19. decembra, ob
19.	uri v kulturnem domu. V kulturnem programu bodo nastopili učenci osnovne šole in vojaki iz vojašnice »Bela krajina«, Boris Lovrenčič pa bo prejel priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, in sicer za uspešno delo v TO. Poleg tega ob praznovanju dneva naše armade pripravljajo v Črnomlju še pester program. Tako bo zbor pripadnikov TO in ZRVS, sprejem pionirjev in mladincev v vojašnici »Bela krajina«, svečan zbor enot garnizije »Bela krajina«, obiski vojaških starešin v DO, OŠ in KS. Pripravili bodo tudi številna športna srečanja, izbrali najboljšo šolo na področju SLO in DS, učenci bodo pisali spise o oboroženih silah. V kulturnem domu bodo odprli razstavo o naši armadi, bo pa še vrsta drugih prireditev s podobno tematiko.
0 zakloniščih
IOdgovor na delegatsko vprašanje ribniške skup-______________Sčine_____________
RIBNICA — Kdo plačuje prispevek za zaklonišča in kako je zbrani denar porabljen? Na to vprašanje delegata v zboru združenega dela občinske skupščine Ribnica je bil te dni dan naslednji odgovor oddelka za ljudsko obrambo:
Po do sedaj veljavnih predpisih plačujejo prispevek le v naseljih Ribnica in Sodražica, in sicer investitorji, ki so oproščeni gradnje zaklonišč, po stopnji 2 odstotka od predračunske vrednosti gradbenega dela stavbe; organizacije in skupnosti za upravljanjes stanovanjskimi in drugimi stavbami ter prostori po 2 odstotka od skupne stanarine oziroma najemnine; imetniki pravice uporabe poslovnih prostorov ter drugih stavb v družbeni lastnini po 0,03 odstotk a od nabavne vrednosti oz. osnove za obračun amortizacije in po isti stopnji tudi občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne in druge stavbe.
Od leta 1977 do 1. oktobra letos je bilo zbranega tega prispevka7,056.052 din. Ta denar je bil razporejen tako: 1,399.246 dinje bilo danih kot posojilo zdravstvenemu domu Ribnica za izgradnjo zaklonišča, 1,900.000 din kot posojilo za gradnjo zaklonišča pri otroškem vrtcu v Sodražici, 410.155 dinje plačilo načrta Tegradu Ljubljana, 98.648 din pa je bilo stroškov za obnovo zaklonišča pri osnovni šoli Ribnica. Skupaj je bilo tako doslej uporabljenih 3,808.049 din, neuporabljenih paje še 3,248.003 din.
1	J.	P.
Z BORCI ODREDA
Ob rojstnem dnevu naše domovine praznujemo delovne uspehe in prirejamo proslave. Na našo šolo so ob tej priložnosti prišli borci Zapadnodole-njskega odreda. Učenci naše šole smo pripravili krajšo proslavo. Najprej so I novosprejeti pionirji ponovili pionirsko zaobljubo pred borci in učenci naše šole. V pionirsko organizacijo so bili sprejeti v pobrateni krajevni skupnosti Prule. Po zaobljubi je sledil prizorček Muc gospe Vriskove. Nastopajoče smo nagradili z dolgim ploskanjem. V zadnjem delu so spregovorili borci odreda. Izročili so nam ključ svojega tabora na Jelovki pri Zaloki in album s slikami srečanja borcev s pionirju. Veseli smo bili tega dogodka.
*	MAJA	OGRINC
5.razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
Nova oprema za jubilej
30 let črnomaljskega Knjigovodskega centra
ČRNOMELJ — Občinski ljudski odbor Črnomelj je pred tremi desetletji ustanovil Knjigovodski center, in sicer kot zavod s samostojnim financiranjem. Vse premoženje ob ustanovitvi je bilo takrat vredno 150 tisoč dinarjev. Danes se lahko pohvalijo z moderno računalniško opremo.
Vendar pa so v Knjigovodskem centru zelo pozno začeli posodabljati opremo — šele pred dvema letoma, ko so kupili mikroračunalnik. Prej pa so vsa leta delali s strojno in programsko opremo, ki je bila izredno raznolika, neprilagojena uporabnikom, a tudi ekonomsko in tehnološko na robu
iztrošenosti m zastarelosti. Zato je bilo razumljivo, da je bila edina rešitev za center le temeljita obnova opreme, kar jim je uspelo pravv letošnjem jubilejnem letu. Tako je pretekli mesec poskusno steklo delo na novih računalnikih Iskra Delta. Za naložbo, ki je veljala 100 milijonov dinarjev, so prispevali denar Integral-tozd Promet in delavnice, Kmetijska zadruga, Obrtna zadruga, rudnik Kanižarica, skupščina občine in Knjigovodski center. S tem so približali tudi delo porabnikom s terminali.
Črnomaljski Knjigovodski center obdeluje podatke za 52 porabnikov. Še vedno je osnovna knjigovodska dejavnost, z novo opremo sojo razširili tudina računalniško obdelavo podatkov, načrtujejo pa, da bi razširili delo še na poslovno-tehnične storitve. Kot je povedal direktor centra Drago La-dešič, so načrtovali, da bi v črnomaljski občini zgradili enotni računalniški sistem, tako da bi v primeru okvare lahko obdelovali podatke tudi v semiški Iskri ali Beltu. Vendar so se v Beltu odločili za nakup računalnika El Niš, ta sistem pa ni združljiv z Iskrinim. M. B.-J.
Žal so elitna samo oblačila
Zapostavljena delavnica ljubljanske elitne konfekcije Novost — Nizki prejemki, stari stroji, neprimerni prostori — Vsi izdelki v izvoz_
ČRNOMELJ — Črnomaljska delavnica ljubljanske elitne konfekcije Novost z elitizmom nima veliko skupnega. 23 zaposlenih se stiska v neprimernih prostorih, kar so ugotovileže številne inšpekcije. Predvsem oporečno je varstvo pri delu, in čeprav se je delovna organizacija zavezala, da bo napake odpravila, za zdaj tega še ni storila.
Črnomaljska Novost je ena tistih manjših dislociranih delovnih enot v občini, kjer kar krepko občutijo zapostavljenost zaradi tega, ker so oddaljeni od matične organizacije. Dela imajo sicer dovolj, s tem jih iz Ljubljane dobro oskrbujejo, zatakne pa se že pri strojih. Ce kupijo nove, ostanejo v slovenski prestolnici, v Črnomlju pa dobijo že rabljene. Pred petimi leti se jim je ponudila priložnost, da bi kupili boljše prostore, toda čeprav je bil denar, so ga raje porabili v Ljubljani. V črnomaljski delavncici še niso opustili misli, da bi si našli boljše prostore,
PRELOŽENI REFERENDUM
RIBNICA, DOLENJA VAS — Referendum o novem pravilniku o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov na centralni osnovni šoli Ribnica, podružnični celodnevni šoli Dolenja vas in podružnični šoli Sušje je bil razpisan v torek, 9. decembra, za sredo, 10. decembra, a je bil že nekaj ur po razpisu tudi preklican; Obrazložitev je bila, da je potrebno nekatere zadeve še uskladiti. Po predvidevanjih, če ne bo prišlo spet kaj vmes, bo referendum danes, 18. decembra.
V KOČEVJU NE BO ŠTAFETE
KOČEVJE — Štafete mladosti (lokalnih in zvezne) v letu 1987 v kočevski občini ne bo, so se skladno s sklepom republiškega kongresa ZSM odločili tudi mladi v Kočevju. Denar, ki ga bodo tako privarčevali, pa želijo mladi namčniti za vsebinsko novo obeleževanje dneva mladosti v občini. Kakšno bo to praznovanje v občini, še niznano, saj bo program izdelan na osnovi predlogov iz osnovnih organizacij ZSM, ki jih bo občinsko vodstvo mladine sprejemalo še do konca leta 1986.
čeprav se zavedajo, da je zaradi pomanjkanja denarja možnost, da bi uspeli, iz dneva v dan manjša. Tudi osebni dohodki so sorazmerno nizki, znašajo 60 do 100 tisočakov.
PušJanez
»Predvsem pri prejemkih smo močno tepeni. Da je konfekcija elitna, pomeni, da šivamo v majhnih serijah, navadno po 80 do 120 kosov.
ASFALTIRANA CESTA DO ŽUNIČEV
ŽUNIČI — Novembra so od Marindola skozi Miliče do mosta v Žuničih asfaltirali 4.200 metrov dolg odsek partizanske magistrale, sedaj pa urejujejo še bankine in nabrežine, vendar bodo delo morali nadaljevati spomladi. Naložba je veljala 340 milijonov dinarjev, denar je prispevala skupnost za ceste Slovenije izsredstev za gradnjo partizanske magistrale. Ta cesta je za kraje v manj razvitem obkolpskem območju izrednega pomena. Črnomaljski izvršni svet je že poslal predlog na republiški odbor ZZB NOV, da bi nadaljevali gradnjo partizanske magistrale skozi Preloko na Vinico.
Potrebe, načrti in želje
Čisto na kratko o razpravah na konferencah SZDL
KOČEVJE — Programske seje krajevnih konferenc SZDL v občini Kočevje so zaključene. Na vseh so raz-
Resolucija v očeh mladih
Vrsta konkretnih pripomb k osnutku tega dokumenta
KOČEVJE — Kočevska mladina je v okviru svoje organizacije že dala več splošnih pripomb na osnutek resolucije v razvoju občine v letu 1987. Naslovila jih je na komite za družbeni razvoj in urejanje prostora. Navajamo nekaj konkretnih pomislekov.
Tako mladi opozarjajo, da je razvoj turizma premalo obdelan in da ni predvidena niti izdaja turističnega prospekta. Vprašujejo tudi, če je res potrebno vse mleko voziti na dodelavo in predelavo v Ljubljano in potem (osiromašeno) spet nazaj v Kočevje ter če ni možno organizirati v Kočevju prodaje svežega mleka in njegove predelave. Tudi za avtobusni prevoz potnikov na progi Kočevje—Ljubljana in obratno ugotavljajo, da ni primeren, saj so avtobusi prenatrpani
in tudi rezervacije ni možno kupiti. Predlagajo tudi, da bi na določene dni uvedli potniške vlake.
Pri družbenih dejavnostih paso imeli največ pripomb na področje telesne kulture in kulture. Ugotavljajo, da športni objekti v glavnem so, njih uporaba pa je v nekaterih primerih nemogoča ali vsaj otežena (plavalni bazen je zaprt, teniška igrišča so brez mrež).
Za področje kulture pravijo, da bi ob takih resolucijskih določilih ostalo nespremenjeno in mrtvo. »Narod brez kulture ni narod. Od temeljnekulturne skupnosti Kočevje pričakujemo prog-resivo politiko,« so zapisali mladi v svojih stališčih.
J. P.
Trebanjske iveri J Preveč želja spodjeda zaupanje
ŠIRITEV — »»Dolenjski list naj se širi, ne pa krči. Dolenjskega radia ne bi imeli časa poslušati,« je dejala ena izmed razpravljalk na volilno-pro-gramski seji občinske konference socialistične zveze in se jezila na ljubljanski radio, ki daje premajhen poudarek lokalni informaciji. Pri Trebanj-cih in še kje pa so zavoljo lokalnega radia tehtnejši pomisleki. Sprašujejo, koliko bo vsa reč stala potem, ko bi obratovala, saj se ob njegovi ustanovitvi močno zatika prav pri denarcih. Radi bi pač čiste račune že zdaj, da bi dolgo ostali prijatelji.
, MALICE — V gostilni Grmada v Trebnjem kar dobro kuhajo, tudi malice so okusne in dokaj obilne. Le nekaj pa jim v kuhinji ne uspeva — dobro skuhati krompir. Menda ga olupijo že prejšnji večer, čez noč ga pustijo v vodi, da ne potemni, potem pa ga ne morejo prav skuhati. Stari Trebanjci pravijo, da bi bil za Grmado dobrodošel recept za kuhanje krompirja, ki so ga uporabljale že njihove babice: poleg krompirja naj dajo v gostilni kuhatiše»štefto«, kot pravijo po domače cveku, in ko bo ta kuhan, bo zanesljivo tudi krompir. Zadovoljstvo . bo pri gostih in kuharicah.
S programsko-volilne seje Občinske konference SZDL Trebnje
TREBNJE — Zanimanje ljudi za delo v Socialistični zvezi je upadlo, delo SZDL je postalo preveč forumsko. Društva so prepuščena sama sebi. Če naj bo Socialistična zveza vseljudska organizacija, bo morala ljudem tenkočutno prisluhniti.
Tak je bil eden izmed poudarkov volilno-programske seje OK SZDL Trebnje prejšnji četrtek, na kateri je podpredsednica RK SZDL Božena Ostrovršnik pohvalila bogato razpravo, poročilo o delu paocenilakot preveč vse obsegajoče. Bolje si je zastaviti manj nalog, ki jih je moč učinkovito rešiti, kot pa veliko želja, zaradi katerih po nepotrebnem SZDL izgublja energijo in zaupanje. Nove metode dela naj pritpevajo, da sc ne bodo stvari dogajale izven in mimo frontne organizacije.
V trebanjski občini bodo skušali razvijati tehnološke zahtevne programe, za kar bo treba dosledno ure^ sničiti načelo: Prave ljudi na prava mesta! Zdajjevobčiniokoli3001judi
z višjo in visoko izobrazbo, do leta 2000 naj bi jih bilo 850.
V Mokronogu, Šentrupertu in na Mirni pravijo, daje nemogoče razvijati civilno zaščito brez ustreznega . vira financiranja. Kljub podpisanim sporazumom denarja ni, zato sta civilna zaščita in narodna zaščita v Mokronogu na tleh. Gasilci so prepuščeni sami sebi pri pridobavanju članstva, moti jih tudi, da za gradnjo doma požarne varnosti v Trebnjem ni podpore. Kulturna društvain tudi druga se pritožujejo, ker zahteva služba družbenega knjigovodstva od njih prav tako finančno-administra-tivno poslovanje kot od kakšne velike krajevne skupnosti.
Predsednik MS SZDL za DOLENJSKO Jure Perko je menil, da je
Dolenjska kot regija nekoliko slabše organizirana kot druge, zato tudi manj uspešno nastopajo na republiški ravni. Ni še dovolj prodrlo spoz-
• Na volilno-programski seji OK SZDL vTrebnjem sosezahvalili dosedanjemu predsedniku Jožetu Tomažinu za uspešno delo. Za novega predsednika OK SZDL so izvolili Pavla Žagaija, vodjo enote uprave inšpekcijskih služb Novo mesto v Trebnjem in dolgoletnega družbenopolitičnega delavca, za nove člane predsedstva pa Francija Pusta, kmeta s Hudej pri Račjem selu, Olgo Rahne, predmetno učiteljico na osnovni šoli Veliki Gaber in Marico Škoda, ekonomistko iz Trima.
nanje, da so ljudje resnično povezani, soodvisni najsi gre za skupne interese v gospodarstvu, kmetijstvu ali drugje.	P.	PERC
pravljali o delu v minulem obdobju in načrtih v novem letu. Značilno za vse je; da niso razpravljale le o delu SZDL, ampak tudi o dejavnostih na komunalnem in drugih področjih.
STRUGE — Pogrešajo cestno povezavo Struge—Četež in Struge—Mala gora, manjši industrijski obrat, nekaj težav pa je tudi s pridobivanjem telefonskih priključkov.
KOČEVSKA REKA — Želijo boljše otroško varstvo in zgraditi novi vrtec, posodobiti ceste, urediti vodovod in naselja.
IVAN OMERZA« LIVOLD — Prednost naj ima posodobitev ceste Zajčje polje—Črni potok, pločnik v Dolgi vasi in urejanje ulic. Potrebno je tudi prenoviti in razširiti šolo.
RUDNIK—ŠALKA VAS—Urediti bivališča prebivalcem Trdnjave in Nove kolonije in jim asfaltirati ulice, urediti kanalizacijo, posodobili ceste (Šalka vas—Klinja vas, Cvišlerji— Onek—Koprivnik) in prenoviti osnovno šolo v Željnah. Ustanoviti žele tudi turistično društvo (jezero).
STARA CERKEV — Urediti kanalizacijo in pločnike pa tudi zgraditi novo trgovino. Potrebujejo še prostore za mladino.
KOSTEL — Posebni poudarek velja izgradnji vodovoda za Jakšiče in razvoju turizma (avtokamp).
KOČEVJE — V načrtih so posvetili posebno pozornost komunalni dejavnosti, varstvu okolja, delovanju potrošniških svetov in tudi morebitnemu samoprispevku za razvoj osnovnega šolstva v občini in tudi v mestu Kočevje, kjer potrebuje šola nove prostore, da bo lahko zagotovila spet enoizmenski pouk.
J. P.
VELIKO BESED, MALO DEJANJ
TREBNJE — Predsednica občinske Zveze kulturnih organizacij Trebnje Zvonka Falkner je na volilno-programski seji poudarila, da so na nedavnem občnem zboru ZKO terjali večjo družbeno podporo. Več pomoči bi morali dobiti tudi od SZDL. »Pred letom smo govorili o kulturnem prostoru, o kulturi dela, okolja, danes pa o vsem tem molčimo, smo na vse pozabili. Škoda, da se ogromno govori in premalo naredi,« je zagrenjeno dejala, pogrešajoč pregled uresničitve lanskih programskih usmeritev OK SZDL.
Gre že skoraj za obrtniški način izdelave, vendar pa se cene naših izdelkov bistveno ne razlikujejo od cen konfekcije, sešite v velikih serijah. Zagotovo lahko rečem, da so zaslužki v obrtnem sorazmerju z znanjem in trudom, ki ga morajo vložiti v izdelek naši krojači in šivilje,« • pove vodja delavnice Janez Puš. Prav zaradi tega je v zadnjih dveh letih zapustilo kolektiv devet ali deset izkušenih delavk. V Novosti pa potrebujejo predvsem takšne, ki imajo končano šiviljsko ali krojaško šolo, kajti zaradi velikega števila različnih izdelkov morajo delavke obvladati veliko različnih operacij. Tu ne gre več za običajni tekoči trak.
M. BEZEK-JAKŠE
Spomladi vodovod
Potočane bo obnova vodovoda veljala nad 70 mi-lljonov dinarjev
LOŠKI POTOK — V Loškem potoku smo imeli težave s pitno vodo, ker je bil stari vodovod dotrajan in so se na njem pogosto pojavljale okvare. Pred dvema letoma so ga začeli obnavljati, dokončan pa bo predvidoma v začetku prihodnjega leta. Dela je bilo in še bo precej, saj je bilo potrebno zgraditi dva nova vodna zbiralnika, novo črpalno postajo pri Malnih, položili pa so tudi že okoli 3 km vodovodnih cevi. Pri zemeljskih delih so Potočanom pomagali vojaki JLA.
V dveh letih opravljeno delo in vgrajeni material sta po približni oceni vredna okoli 70 milijonov dinarjev. Dela so finansirali Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava, Samoupravna komunalna skupnost občine Ribnica, Ljubljanska banka-komu-nalna banka je dala posojilo, ostalo pa predstavljajo iz raznih virov in v raznih oblikah zbrana sredstva krajevne skupnosti in tudi vrednost del, ki sojih opravili vojaki.	j	p
USPOSOBLJENA VEŽICA
LOŠKI POTOK — Mrliško vežico so usposobili na pokopališču v Loškem potoku. Z novim letom bo pokopališko dejavnost tudi za območje Loškega potoka prevzela Komunala Ribnica.
OBDARITEV OTROK BO
RIBNICA — Nesporazum v zvezi z izvajanjem samoupravnega sporazuma z dedkom Mrazom o finansiranju novoletne obdaritve otrok po krajevnih skupnostih je* razrešen. Tudi Inles bo poravnal obveznosti po tem sporazumu.
Obdaritev bo torej tudi letos potekala podobno, kot je prejšnja leta. Kot smo zvedeli pri »tiskovnem zastopniku« dedka Mraza, znaša prispevek na zaposlenega v občini
1.000	din. Računajo, da boto tako zbrali okoli 3,5 milijona dinarjev in ker je v občini okoli 1.200 otrok, bo vsak dobil darilo v vrednosti od 2.500 do 3.000 din.
DEDEK MRAZ V RIBNICI
RIBNICA — Novoletni živžav se bo začel v Ribnici 22. decembra, ko bodo v dvorani doma JLA predvajali za otroke ob 17. in 18. uri risan.e. 24. decembra ob 17. uri bo igrica »Zajček Kazimirček« in še program učencev glasbene šole. 25. decembra ob 17.uribolutkovna igrica »Sneguljčica«, 26. decembra ob 17. in 18. uri pa risanke. 27. decembra bodo ob 13. in 16. uri nastopili učenci SŠTUD iz Kočevja z igrico »Sneguljčica in smrkci«, vsakič pa bo ta dan dedek Mraz obdaril otroke. Vse te prireditve bodo v domu JLA. 29. decembra ob 18. uri pa bo dedek Mraz pripravil v ribniškem gradu še novoletno presenečenje za otroke.
KOČEVJE: DEDEK MRAZ PRIHAJA
KOČEVJE — Že pojutrišnjem, v soboto, 20. decembra, bo začel dedek Mraz obiskovati s svojim spremstvom kočevske otroke, in sicer najprej po delovnih organizacijah. Pred obdaritvijo bo vedno poskrbel tudi za lutkovno igrico. Taki obiski bodo trajali vse do novega leta. V dneh pred novim letom, 29. in 30. decembra, bodo tudi prireditve za vse otroke. 29. decembra ob 16. uri bo na ploščadi sredi mesta glasbena igrica »Rdeča kapica«, 30. decembra pa bo ob 16. uri najprej sprevod dedka Mraza nato pa ponovno igrica »Rdeča kapica«.
r &
Lt
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
Denarja ne delijo na lepe oči
SREČANJE INVALIDOV
SEVNICA — Komisija za šport in rekreacijo sevniškega društva invalidov priredi v nedeljo, 28. decembra, na Blanci v gostilni Medvešek družabno srečanje ob zaključku starega leta. Cena je 2000 din, prijave, najpozneje do 25. t. m., pa sprejemajo pri poverjenikih in v pisarni društva ob torkih in četrtkih od 15. do 16. ure. Društvo invalidov se je svojih članov špomnilo tudi s priročnim stenskim koledarjem.
PREKORAČILA
POOBLASTILA
SEVNICA — Izvršni odbor predsedstva občinske konference Socialistične zveze v Sevnici je predsednik OK SZDL Janko Rebernik seznanil, daje bil zoper Mileno Živkovič, tehnično sekretarko na OK SZDL, uveden disciplinski postopek zaradi utemeljenega suma, da je oškodovala družbena sredstva s prekoračevanjem danih pooblastil in z nezakonitim razpola-
fanjem z družbenimi sredstvi. Zoper ;iv....................
čivkovičevo so že uvedli ukrep začasne odstranitve z dela, nadaljnji disciplinski postopek pa bo stekel, ko bo OK SZDL imela v rokah poročilo pristojnih inšpekcijskih služb, ki so že pregledale stanje na OK SZDL in ugotovile osnove za nadaljevanje ukrepov teh služb.
NOVOLETNI SEJEM V SEVNICI
SEVNICA — Turistično društvo v Sevnici prireja od srede 24. do sobote 27. decembra pestro kulturno, družabno in hkrati prodajno prireditev oz. novoletni sejem. Prizadevni turistični delavci bodo okrasili mesto, da bo zadihalo v prednovoletnem vzdužju, na ploščadi pred Merxom pa bodo v teh dnehodl3.do 19. ureorganiza-cije združenega dela in obrtniki prodajali najrazličnejše blago kar ha stojnicah, odprte pa bodo tudi vse trgovine v tem najožjem trgovskem središču. Društvo vinogradnikov bo prodajalo večje količine vina.
Ji
Tekmovanja so za društva največja spodbuda
BREŽICE — Društva prijateljev mladine v občini vsako leto tekmujejo med seboj. Razdeljena sov dve skupini. Osem jih je na sedežih popolnih osnovnih šol, kjer imajo približno enak obseg dejavnosti, zato veljajo zanje enaka merila pri ocenjevanju. Vdrugiskupini je pet društev. Tri so na podružničnih šolah v Kapelah, v Skopicah in V Bušeči vasi, dve v Mrzlavi vasi in na Čatežu, kjer sploh nimajo šole.
Komisija za ocenjevanje tekmovalnih rezultatov pri občinski Zvezi prijateljev mladine je v prvi skupini dodelila največ točk (8065) DPM Bizeljsko. Za izvedbo republiškega srečanja tabornikov mu je priznala še dodatnih 400 točk.
Na drugo mesto se je uvrstilo društvo iz Dobove (7927 točk). Tudi to društvo si je prislužilo dodatnih 200 točk. S tretjim mestom se tokrat lahko pohvalijo Brežičani. Sledijo jim društva Artiče, Velika Dolina, Pišece, Globoko in Cerklje.
V drugi skupini so bili najboljši Kapelci s 3200 točkami. Za njimi so se uvrstila društva iz Skopic, Bušeče vasi, Čateža in Mrzlave vasi.
Vrednost točke je letos ocenjena na 3 din. Prvi skupini so razdelili nekaj manj kot 141 tisočakov, drugiskupini pa nekaj več kot 32 tisoč dinarjev.
ZAKLJUČEK DELAVSKIH IGER
KRŠKO — Ob zaključku 25 delavskih športnih iger pripravlja občinski svet ZSS Krško slavnostni zaključek. Ta bo v hotelu Sremič 18. decembra ob 17. uri popoldne. Najboljšim ekipam in posameznikom bodo podelili pokale, diplome in priznanja. V kulturnem programu bo sodeloval tamburaški orkester iz Artič.
Denarje ponujen na krožniku
Z naložbami bi letos lahko zadržali v Posavju 700 milijonov dinarjev
SREČANJE OSTARELIH
BREŽICE — Pri Medobčinski gospodarski zbornici naj bi ta teden začela delati komisija za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v Posavju. Po sedanjih merilih sodi med taka območja enajst krajevnih skupnosti. Za naložbe v manj razvitih okoliših priznava republika delovnim organizacijam materialne ugodnosti v obliki olajšav in oprostitev pri davkih in drugih obveznostih.
Tako jih oprošča davka
CERKLJE OB KRKI — Tudi letos je tukajšnja organizacija RK ob pomoči osnovne šole, gasilcev, lovskega
društva, pevskega zbora, Agrarie, trgovine Posavje, krajevne skupnosti in občinske organizacije RK organizirala že tradicionalno srečanje krajanov, starih več kot 75 let. Srečanje je bilo zelo prisrčno, babice in dedki so se razživeli in zapeli nekaj najbolj priljubljenih pesmi iz mladosti. V središču pozornostista bila najstarejša krajana, 87-letna Marija Žibert iz Račje vasi in 82-letni J ohan Srpčič, vaški kovač, kije še vedno tudi aktiven gasilec. Udeleženci srečanja se vsem organizatorjem zahvaljujejo zanj.
S. M1LENOV1Č
dohodek za štirikratno višino naložbe za razvoj natehobmočjih. Hkrati jim daje možnost, da za investicije v Posavju porabijo najmanj tretjino obračunane obveznosti za razvoj manj razvitih republik in pokrajin. Tako bi na primer letos lahko zadržali v regiji okoli 700 milijonov dinarjev.
javnost. Za vsak tak objekt bo komisija zbrala še podatke o oddaljenosti od središč, podatke o prometnih in telefonskih zvezah, o zaposlenih, ki se vozijo na delo drugam, in drugih značilnostih kraja, da se bodo morebitni investitorji laže odločali za obliko naložbe, za programe ali dele programov, ki jih želijo prenesti na nerazvita območja.
ZELJE ZABLKOVUANO V
ZABUKOVJE — Krajani Zabuko-vja želijo boljše avtobusne povezave z občinskim središčem — Sevnico tudi tedaj, ko šolski avtobus ne vozi. Radi bi asfaltirali cesto Podovrh — Za-bukovje, uredili cesto na Mrzlo planino in da bi v daljni prihodnosti prišli do novega gasilskega doma. Vedo, da brez pomoči širše družbene skupnosti ne bo šlo, v tej manj razviti krajevni skupnosti pa bi jim veliko pomenilo, če bi se povezanost s svetom vsaj približala razmeram v drugih krajih.
• Pravkar naštete ugodnosti lahko izkoristijo delovne organizacije s sedežem na manj razvitih območjih. V Posavju so to Inplet Sevnica, Mercator-Kmetijski kombinat Sevnica, Agrokombinat Krško, Agraria Brežice, Gruda Ljubljana, Agroteh-nika-Tozd Agroservis, PTT in Elektro Krško, Cestno in Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto in drugi.
Tako se na primer Agraria Brežice ogreva za intenzivnejši razvoj sadjarstva v kooperaciji in nanj navezuje gradnjo hladilnice, Slovin Bizeljsko Brežice pa načrtuje pospešeno obnovo vinogradov. Tudi Agroservis je pripravljen del svoje dejavnosti preseliti v eno od enajstih manj razvitih krajevnih skupnosti.
Komisija pri zbornici mora najprej poskrbeti za popis obstoječih možnosti za razvoj. V Posavju je namreč precej opuščenih šol in gospodarskih objektov, predvsem v sevni-ški in brežiški občini, ki bi jih lahko preuredili za kako koristno de-
Program proizvodnih usmeritev za morebitne investitorje bo pripravila komisija zbornice skupaj s programom za razvoj cestnega in telefonskega omrežja, stanovanjske gradnje ter programom za varstvo
ZA PRISPEVKE V PUSTNEM GLASILU
BREŽICE — Leto je okoli in to je čas, ko si najlaže prikličemo v spomin dogodke in pojave, vredne zapisa v pustnem glasilu. Odbor za izdajanje pustnega časopisapri Turistični zvezi brežiške občine prosi dosedanje in nove sodelavce, da začno pošiljati svoje prispevke na krajevno skupnost v Brežicah. Dobrodošle so tudi samo ideje, da so le vredne novinarske obdelave.
PROSLAVA DNEVA OBOROŽENIH SIL
ZA SREDNJEROČNI PLAN
SEVNICA —Občinski štab teritorialne obrambe, oddelek za ljudsko obrambo in občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin občine Sevnica priredijo v petek, 19. decembra, ob 18. uri v kulturni dvorani sevniških gasilcev osrednjo posavsko proslavo v počastitev (jneva oboroženih sil. V programu bodo sodelovali mešani pevski zbor Lisce, učenci osnovne šole Savo Kladnik iz Sevnice in vojaki garnizije Cerklje.
KRŠKO — Delavci TCP Djuro Salaj so 10. decembra glasovali o temeljih srednjeročnega plana. Referenduma seje udeležilo več kot 90 odst. zaposlenih delavcev, »za« pa je glasovalo okoli 80 odst. Glavni cilji srednjeročnega plana so povečanje proizvodnje celuloze, satiniranega in voluminoznega papirja, lepenke in embalaže, tako da bo ob koncu srednjeročja proizvodnja približno za desetino večja kot sedaj. Veliko bodo tudi vlagali v rekonstrukcije in modernizacije.
Razmere spreminjajo ljudi
Občinski komite ZK Krško razpravljal o vlogi SZDL vdružbi—Slabegospodarske ________razmere vplivajo na razpoloženje ljudi — V Kovinski na boljše
KRŠKO — Nihče izmed članov občinskega komiteja Z K Krško na zadnji seji v razpravi ni podcenjeval tako pomembnih točk dnevnega reda, kot so vloga članov ZK v SZDL in občinske resolucije o uresničevanju družbenega plana občine v prihodnjem letu ter poročila o sanaciji Kovinarske. Pa vendar je največ pozornosti vzbudila informacija o politično-varnostnih razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji.
Veča se odgovornost članov ZK, ki morajo v slehernem okolju pokazati, kaj so in kdo so, med drugim tudi v Socialistični zvezi, kjer jih je bilo doslej še premalo čutiti. Očiten je razkorak med zapisanimi načeli ter ravnanjem v vsakdanjem političnem življenju. Predsednik občinske konference SZDL Krško Branko Pireje dejal, daSocialis-tična zveza ni sposobna biti prava frontovska organizacija, v kateri bi lahko svoje interese uresničeval najširši krog ljudi. Ni dovolj samo pripravljati različne proslave in izvesti volitve, marveč bi morala SZDL več narediti za dopolnjevanje in pravo delovanje delegatskega sistema. V praksi se namreč dogaja, da ni prave povezave med delegacijami in strokovnimi službami. Večkrat šepa tudi neposredno informiranje, ki ga morajo opraviti funkcionarji. Nasploh pa bo treba poenostaviti politično delovanje
in se pripraviti tudi na to, da bo znotraj SZDL mogoče voditi demokratičen dialog o vseh pomembnih vprašanjih, kjer bodo imela prostor tudi tako imenovana alternativna gibanja.
razvoju dogodkov. Pa se očitki srbskih intelektualcev niso ustavili samo pri tem, saj med drugim tudi dvomijo o legitimnosti avnojskih sklepov, kjer naj bi ne bilo zakonito izvoljenih srbskih delegatov. Memorandum ni osamljen pojav, pojavljajo se tudi glasovi meščanske desnice — taki so tudi v Sloveniji — ki žele vrnitev večstrankarske demokracije. Člani komiteja so
V kakšnih razmerah živimo, je podrobneje spregovoril sekretar medobčinskega sveta ZK za Posavje Franc Pipan. Opozoril je na to, da so razmere nadvse resne, saj se bližamo trištevilčni inflaciji, tri federalne enote so ekonomsko dejansko na tleh, nezaposlenih je več kot milijon, poleg tega pa precej ljudi prejema osebne dohodke tako rekoč na meji življenjskega minimuma. Vse to seveda vpliva na ljudi in memorandum Srbske akademije znanosti, v katerem srbski intelektualci trdijo, da je Srbija, ker sta bila Tito in Kardelj hrvaške oziroma slovenske narodnosti, v federaciji potegnila krajši konec, je očitno samo logičen člen v
• Komite je podprl predlog predsedstva OK SZDL Krško, da se referendum o uvedbi občinskega samoprispevka za gradnjo novega zdravstvenega doma umakne do pomladi. K temune silijo samotrenutnepoli-tične razmere, ampak tudi podatek, da bi bila selektivna stopnja samoprispevka (krajani vseh krajevnih skupnosti ne bi plačevali enakega odstotka samoprispevka) nezakonita.
Prinašajo enotnost in vnemo
V sevniški občini ugodno ocenjujejo prispevek zvezne mladinske delovne akcije  Kozjansko pri izboljšanju življenjskih razmer v odročnih krajih
SEVNICA — V Šentvidu pri Planini so vsako leto nastanjene zvezne mladinske delovne brigade. V treh izmenah od julija do septembra delajo po štiri brigade na območju laške, sevniške in šentjurske občine.
mladinske organizacije v Sevnici, z mnenji drugih družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta v občini, ki
Financiranje mladinskega prostovoljnega dela je v Sloveniji urejeno z družbenim dogovorom in tako je bilo letos zbrano za zvezno mladinsko delovno akcijo Kozjansko 22,6 milijona dinarjev. Poleg denarja, ki ga porabijo brigade v naselju za svoje delovanje, morajo občine primakniti še kakšen dinar za organizacijo in opremo brigadirjev. V sevniški občini so letos interesne skupnosti in temeljna organizacija kooperantov sevniškega M-Kmetijskega kombinata zbrale za brigadirje: za nabavo orodja, organizacijo kulturnih programov, raznih predavanj, delno kritje stroškov prevozov brigadirjev na delo, za obiske po delovnih organizacijah itd. natanko 1.165.000 din.
Brigadirsko naselje v Šentvidu tvorijo dotrajale barake in stara šola. Lani so na zahtevo republiške konference ZSMS pričeli posodabljati naselje. Zg-
radili so sanitarije, novo kuhinjo in prizidek, v katerem bodo uredili spalne prostore. Za to posodobitev, ki je veljala 18 milijonom, je sevniška občina prispevala 2 milijona; da bi do konca maja 1987 naselje delno uredili in zagotovili količkaj zadovoljive razmere za bivanje, bo treba' zbrati še približno 10 milijonov, sevniška občina pa bo prispevala 120 tisočakov in materiala za poldrugi milijon dinarjev.
»Dela brigadirjev ne moremo vrednotiti le z rezultati njihovega dela. Zaradi prihoda brigad se poveča aktivnost krajanov, ki z lastnimi močmi predvidenih del ne bi mogli opraviti. V akcijah postanejo ljudje enotni in njihova vnema pripomore k uspešnemu zaključku. Z ureditvijo boljših življenjskih pogojev v odročnih krajih mladi raje ostajajo na podeželju,« soglaša Stojan Anzelc, sekretar občinske
9 Letos so brigadirji s Kozjanskega v sevniški občini na izredno težkih terenih izkopali za vodovod in elektriko 12.666 m jarkov. Pomagali si pri vodovodih na Veterniku, v Gaberju in Zletečah ter elektrifikaciji Veternika. V letu 1987 bodo brigadirji pomagali pri vodovodih Ostrožno, Križ, Jablanca, Primož in pri urejanju višinskih površin Žirovnice. Predvidevajo da bodo brigadirji opravili 15.000 delovnih ur, celotne naložbe pa so ovrednotili na 150 milijonov dinarjev! !
podpirajo razmah mladinskega prostovoljnega dela in torej tudi zvezno mladinsko delovno akcijo Kozjansko 87.	,	•
P.P.
opozorili na to, da razmere tudi v krški občini niso rožnate.
Ko so razpravljali o osnutku resolucije o uresničevanju družbenega plana 1986—1990 v prihodnjem letu, so vsi po vrsti opozarjali, da sedanji rezultati gospodarstva nikogar nebi smeli uspavati. Zelo slabo je, da rast akumulacije ne zaostaja samo za načrti, ampak tudi za potrebami. Slabo je tudi, da se nekaterih kroničnih slabosti ne lotevajo sproti. Nevzdržno je, so med drugim dejali, da se o Novolesovem tozdu Bor pogovarjajo že 15 let, pa v tem času ni bilo nič narejenega. Marsikaj bi se dalo narediti tudi na drugih področjih, zlasti v elektrogospodarstvu, ki očitno ne bo moglo v nedogled poslovati z izgubo. Predlagali so tudi, naj se poslovanje TE Brestanica nekako racionalizira skupaj z JE Krško.
Edina svetla točka v obširnem dnevnem redu na seji komiteja je bilo poročilo opoteku reševanjatežavv Kovinarski. Sanatorjem je uspelo zagotoviti posel Kovinarski za prve tri mesece prihodnjega leta. Kot je povedal predsednik ZKPO Vinko Trafela, bo potrebna pomoč krškega združenega dela. Če bo ta pogoj izpolnjen, bo Kovinarska prihodnje leto že lahko pridelala kakšnih 15 odst. bruto akumulacije. Komiteje tudi podprl povečanje osebnih dohodkov zaposlenih, ker bo le na ta način mogoče zavreti odhajanje strokovnjakov iz delovne organizacije. Trafela je še zagoiovil, da bo sanacijski program sprejet do 28. februarja prihodnje leto.
J. SIMČIČ
okolja. Pri izpeljavi strokovnih nalog bodo pomagali komiteji za družbenoekonomski razvoj, vseh treh občin.
J. TEPPEY
Prestavitev
krškega
referenduma
Sklep delegatov
KRŠKO — Pretekli teden so se tu sestali vsi trije zbori občinske skupščine na ločenih sejah, vendar so tri točke dnevnega reda obravnavali na skupnem zasedanju. Sprejeli so osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana ob-, čine Krško v prihodnjem letu, razpravljali o predlogu sklepa o razpisu referenduma za občinski samoprispevek in obravnavali poročilo
9 V ponedeljek, 8. decembra, se je v Krškem sestale predsedstvo občinske konference SZDL in obravnavalo osnutek občinske resolucije, za katerega je menilo, da je doVolj dobro pripravljen in daje dobra osnova za pripravo predloga. Člani predsedstva so sprejeli tudi sklep, da referenduma o uvedbi občinskega samoprispevka ne bo pred pomladjo, ker bi bile različne prispevne stopnje za različne krajevne skupnosti v nasprotju z veljavo zakonodajo. Sprejeli pa so sklep, da se politične aktivnosti za pripravo referenduma nadaljujejo.
komisije za spremljanje sanacije v Kovinarski.
Cilji resolucije so jasni. V prihodnjem letu je treba zagotoviti gospodarsko rast z izkoriščanjem že razpoložljivih sredstev pa tudi z uvajanjem sodobnejše tehnologije. Tako naj bi družbeni proizvod v prihodnjem letu porasel za 3,5 odst., dohodek za 3,2 odst., izvoz blaga in storitev na konvertibilni trg pa za 5 odst. To so naloge, za katere bi se morali vsi skupaj zavzeti, saj je resolucija dogovor, ki gaje treba izpolniti. Predsednik izvršnega sveta Igor Dobrovnik je v uvodnem govoru poudaril da bi se morali do resolucije vesti tako, kakor se sicer do dogovorov v združenem delu. Če tam dogovor ni izpolnjen, je to hujša kršitev delovnih dolžnosti. Kazen za neizpolnjevanje resolucije pa je še hujša kot disciplinski ukrep: če je proizvodnja manjša, če ni dohodka, tudi za družbene potrebe ni moč prispevati več.
Delegati so pozdravili predlog predsednika OK SZDL, da seski ep o izvedbi referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka za gradnjo novega zdravstvenega doma začasno umakne. Strinjali so se, da sedaj ni primeren trenutek zanj, čeprav je eden izmed vzrokov za umik tudi zakonska nezadostnost. Menili so, tudi, da gradivo za referendum ni dovolj dobro pripravljeno, in spet je bilo slišati pripombe čez delo zdravstvene službe. Strinjali pa so se tudi, da priprave na referendum tečejo naprej.
Delegati so z odobravanjem sprejeli poročilo o izvajanju sanacijskih ukrepov v delovni organizaciji Kovinarska. Začasni KPO zagotavlja, da bo moč delovno organizacijo s pomočjo združenega dela le spraviti na zeleno vejo.
J. S.
»ZLATNIKI« — Na petkovem srečanju delavcev vzgoje in izobraževanja sevniške občine v Krmelju so za 30 let dela v prosveti podelili priznanja — zlatnike Faniki Blas, Jožici Blatnik, Vidi Bogovič, Slavici KoračJ Mileni Kranjc, Ivanki Trbovc, Ivu Snuderlu in Alešu Fenosu (slednji na posnetku levo), devetim učiteljem pa so izročili srebrnike za 20 let dela. Posebno priznanje je dobila za več kot 30-letno predano delo ena prvih vzgojiteljic Brigita Lendaro. (Foto: P. P.)
Hm
mic i
j
RESNIC JE VEČ — Koliko jihje, bi težko rekli. Zagotovo lahko potrdimo le to, da se med seboj razlikujejo uradne in poluradne, zasebne, zamolčane, stare in nove kričeče, žalostne in vesele resnice. V Brežicah bodo v kratkem dobili tudi Pustne resnice. Pod tem naslovom bodo namreč izdali prihodnjo številko pustnega časopisa.
ZA VSAK PRIMER — Hidroelektrarn na zahtevo občanov in javne tribune ne bo v dolgoročnih dokumentih, s peskom s poplavljenih površin bodočega jezera pa zatrdno računajo v obeh občinah. Bodočim odjemalcem ga na tihem že vnaprej ponujajo.
EVIDENCA BO TUDI POUČNA — O prejemnikih vseh vrst družbenih pomočijo vodi Center za socialno delo v Brežicah. Denarno pomoč prejema 3 tisoč otrok iz socialno šibkejših družin. Pri skupnosti socialnega skrbstva dobiva pomoč okoli 800 občanov, pri skupnosti za zaposlovanje 550, pri stanovanjski skupnosti 200, nekaj pa tudi pri zdravstveni skupnosti. Podvajanje podpor ne bo več, saj bodo podatki na voljo delovnim organizacijam, sindikatu, krajevnim skupnostim in šolam.
LAHKO SE JE ZNAŠATI NAD TUJIM PREMOŽENJEM — Na železniški postaji, kot je dobovska, si vinjeni potniki veliko dovolijo. Če nebi bilo budnih mož postave, bi napravili precej več škode povsod, kjer se zadržujejo. Tudi na vlakih ni nič bolje, sla po uničevanju jih tam še bolj omamlja. Strezni jih samo denar, če ga morajo dati iz svojega žepa.
Krške novice
ŠUŠTEČA SEJA — Čeprav se je predsednik zbora LB-Temeljne posavske banke Edo Komočar zelo trudil, da bi delegate zbora na zadnji seji spodbudil k razpr' mu to ni uspe'o. Delegati so vztrajno molčali, uro trajajoča seja, na kateri so sprejeli vrsto pomembnih aktov, pajemintla nekako šušte. Delegati so se potrudili vsaj toliko, da so obračali liste v obširnem gradivu in po pozivu predsednika zbora dvignili roke v znak, da sprejejo plane, samoupravne sporazume, statute in podobne akte. In pri vsem tem je nekaj narobe: ali so gradiva čisto brez vsebine ali je delegatom vseeno, kaj bo jutri in pojutrišnjem ali pa so imeli vsi skupaj samo slab dan, razen Komočarja, ki je sejo sicer vodil v 'Thunskem slogu najboljših mojs*rov za ceremonial.
ŽAL SO PRAZNE — V teh prednovoletnih dneh direktor Posavske banke prav rad obdari ljudi z de-narničko za drobiž. Res, denarnice, ki jih deli direktor mag. Dejan Avsec, so lične, tudi materialu nič ne manjka, prav pridejo vsakemu občanu, imajo pa eno samo napako — prazne so.
KRŠKO — Iniciativni odbor za uvedbo kabelske televizije v krški krajevni skupnostt, ki je bi! izvoljen na sestanku v začetku novembra, nid-aljuje delo. Pred kratkim je obiskal mariborsko krajevno skupnost, ki kabelsko TV že ima, in se s predstavniki dogovoril za sodelovanje.
Iniciativni odbor za uvedbo kabelske TV v krški krajevni skupnosti poziva krajane, naj sodelujejo v anketi, ki naj bi pokazala, koliko je sploh zanimanja za to novost.
Sevniški paberki
klAKCIJA — O odmevnosti te rubrike bi se lahko vsakdo prepričal, če bi bil v koži novinarja Dolenjskega lista. Pridno je zvonil telefon, na ulici pa so predstavnika sedme sile vlekli za rokav zlasti Florjančani. Zatrjevali so, da sposojevalec plohov ni iz njihove ulice, ampak je pravi naslov za pritožbene zadeve — sevniška krajevna skupnost. Preverili smo, če to drži, in res so na krajevni skupnosti potrdili, da so si plohe iz nedograjene stanovanjske hiše v Florjanski ulici sposodili, da bi lahko na tovornjak naložili Bomaga. Še zmeraj pa drži, da so si za več dni »sposodili« plohe, ne da bi o tem obvestili lastnika plohov.
HOTEL — Zaradi lokacije bodočega hotela se precej lomijo kopja. Eni prisegajo, da je za poslovni turizem najprimernejši prostor ob zdravstvenem domu, drugi spet zatrjujejo, da si poslovneži, ki prihajajajo v Sevnico, želijo več miru in bi hotel zato raje videli pri sevniškem kopališču. Zdaj nekateri poslovni ljudje, ki zaradi hrupa z železnice nočejo prenočevati v hotelu Ajdovec, iščejo sobe pri Dolinšku na Vrhu nad Boštanjem, na Čatežu ali celo v Mokricah. Če so zaradi sorazmerne oddaljenosti od Sevnice ti' poslovneži kaj manj uspešni, ni znano, cot tudi to ne, zakaj bi jim bil preveč od rok nov hotel, če bi bil zgrajen za slab streljaj proč od zdravstvenega doma— pri bazenu?!
PREDNOSTI — Za prihodnje leto je nekaj makadamskih cest v sevniški občini v tako imenovani prvi prioriteti republiške skupnosti za ceste, kar pomeni, da bi imele pri posodobitvi orednost pred drugimi. Ako bi se zadovoljili s pregovorom: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, bi bili lahko zelo veseli, če bi asfaltirali vsaj cesto od Orehovega do Brega ali od Loke do mostu čez Savo pri Radečah. Bolje je ostati trdno na tleh kot sladko sanjati v oblatcih!
9 Odgovornost na žalost predpisujejo neodgovorni. (Matija Logar)
tura
n
bra-
anje
ZMAGOVALKE — Učenke bršljinske osnovne šole — Tatjana Draginc, Irena Ostojič in Tatjana Varga — med Analnim tekmovanjem kviza Glasbene mladine Slovenije o glasbi v NOB na Slovenskem v Mariboru, kakor smo jih lahko videli tudi na televizijskem posnetku tekmovanja.
Na dvoboju iz znanja boljše Novomeščanke
Učenke bršljinske osnovne šole zmagale na kvizu o glasbi v NOB na Slovenskem — V finalu boljše od tekmic — ekipe OŠ Šentjur pri Celju
MARIBOR — Končna zmagovalka vseslovenskega kviza o glasbi v NOB na Slovenskem, ki gaje kot vseh osem do zdaj organizirala Glasbena mladina Slovenije, je tričlanska ekipa osnovne šole 12. SNOUB iz Novega mesta, ali krajše, bršljinske šole, ki so jo sestavljale učenke Tat ja-na Draginc, Irena Ostojič in Tatjana Varga.
Na finalni prireditvi, ki je bila v petek, 12. decembra, v Mariboru (televizijski posnetek smo si lahko na malih ekranih ogledali v nedeljo, dva dni zatem), so se Novomeščanke pomerile z ekipo osnovne šole Šentjur pri celju, pokazale več znanja in dobile več točk kot učenke šentjurske šole. Na koncu seje pokazalo, daje ekipa bršljinske šole zbrala 44, nasprotnice pa41 točk od 47 možnih. Novomeške učenke so zmagale, kljub temu da so bile simpatije žirije, še bolj pa voditeljice zaključnega tekmovanja bolj na strani tekmovalk iz Šentjurja (ob gledanju televizijskega posnetka očitne naklonjenosti ni bilo moč prezreti). Zdaj je seveda najpomembnejše to, daje šla zmaga v Novo mesto, da je prinesla veselje in ponos vsej bršljinski šoli, še posebej pa Radi Rebernik, pod katere mentorstvom in vodstvom so se učenke pripravljale in pripravile na to tekmovanje.
Povejmo še, da je v okviru kviza o glasbi v NOB na Slovenskem sodelovalo 100 osnovnošolskih ekip izraznih krajev.Odtehsejihje 17 prebilo do polfinala, ki so ga izvedli v Ljubljani in Mariboru, zmagovalni ekipi polAnalov — Novomeščanke in Sentjurčanke — pa sta se * morali pomeriti še za naslov najboljše v Sloveniji. Več znanja so torej pokazale učenke bršljinske osnovne šole.
I.Z.
Aplavz zaperce- f
V Novem mestu nastopil APZ Tone Tomšič iz Ljubljane
NOVO MESTO — 12. decembra je po skoraj treh letih v Domu kulture v Novem mestu nastopil na samostojnem celovečernem koncertu Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, ki obhaja letos 40-letnico svojega delovanja. Skoraj 50 pevcev je z zborovim umetniškim vodjem Jernejem Habjaničem številnim obiskovalcem pripravilo lep glasbeni večer.
APZ-jevci, ki imajo letos za seboj že več turnej v tujini — pred kratkim so nastopili tudi na Trubarjevih slavnostih v Tiibingenu — in številne nastope pred domačim občinstvom, so na petkovem koncertu dokazali dobro poznavanje starih mojstrov in v enaki meri sodobnih domačih in tujih zborovskih skladb. Pokazali so, da zanjo izkoristiti ustvarjalne možnosti zborovskega petja, izkazali so smisel za skladnost glasov in s tem mojstrskoobvladovanjetehnike in si prislužili buren aplavz.
Vrh večera bi verjetno lahko iskali v pesmi Pojdem u rute. V že precej razgretem ozračju je ta koroška narodna z izredno doživetim solo nastopom nehote izzvenela v komentar k situaciji današnjega človeka, k njegovi moralni izpraznjenosti. Preblisk ob tej pesmi je razumljivo takle: človek naj vsaj za hip ustavi korak in »mal’ požebra« s sočlovekom. Navsezadnje so to vendarleplemenita in poštena človeška čustva. Koncerti, kakršen je bil Akademskega pevskega zbora, taka občutja vsaj za kratek čas spet obudijo v življenje. Torej tudi po tej plati čestitke APZ-jevcem!
M. LUZAR
LUTKOVNA IGRA
V četrtek, 11. decembra, so otroci iz vrtca in male šole ter učenci od prvega do šestega razreda gledali lutkovno igrico Pravljica o Mezinčku, s katero se nam je predstavilaskupinaTone Čufar z Jesenic. Ogled igrice, pri kateri smo se prijetno zabavali in se na koncu naučili tudi pesmice, nam je omogočila sevni-ška kulturna skupnost.
NOVINARSKI KROŽEK COŠ Milan Majcen Šentjanž
Pri delu tudi v stiku z drugimi
Andragogi se zavzemajo za povezavo vseh, ki se v novomeški občini in širše na Dolenjskem ukvarjajo z izobraževanjem odraslih — Predsednik novomeške pod-_____ružnice Andragoškega društva Slovenije je zdaj Zlatko Zepan_
NOVO MESTO — Na občnem zboru novomeške podružnice Andragoškega društva Slovenije, ki so ga 10. decembra opravili v prostorih srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, so ugodno ocenili društveno dejavnost v minulih dveh letih. Pripravili so nekaj predavanj in pogovorov o oblikah izobraževanja, predvsem pa so si prizadevali pridobiti kar največ novih članov. Številčni rasti podružnice, kiji od dejavnostjo, in skupaj z njim prireja-
omenjenega občega zbora predseduje andragog Zlatko Zepan iz centra usmerjenega izobraževanja Boris Kidrič, bodo tudi v prihodnje posvečali veliko pozornost. V program pa so tudi zapisali, da se bodo trudili povezati vse dejavnike, ki se v novomeški občini in tudi v dolenjski regiji ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. Tesno bodo sodelovali z Društvom pedagoških delavcev Dolenjske, ki se ukvarja s sorodno
li predavanja, zanimiva tako za and« ragoge kot tudi za pedagoge.
Čeprav je novomeška podružnica po nastanku še mlada, pa si je z dejavnostjo že pridobilaimein širšo veljavo. Nemara je tudi to pomagalo k odločitvi Andragoškega društva Slovenije, da priredi prihodnje leto republiški andragoški posvet v Novem mestu. Kdaj natanko bo ta posvet, bodo iz Ljubljane sporočili
Kako delati z zborom
Novomeška ZKO spet pripravila seminar za zborovodje, na katerem je predaval prof. Mirko Slosar
NOVO MESTO — Novomeška ZKO je v zadnjih treh letih pokazala veliko skrb za izobraževanje zborovodij. Za predavatelja ji je uspelo pridobiti priznanega zborovodjo in odličnega pedagoga prof. Mirka Slosarja iz Kopra. Začeti je bilo treba od temelja, saj je znano, da je problem zborovodskega kadra na Dolenjskem zelo pereč, pri izobraževanju pa seje izkazalo, daje seminarska oblika dela še najprimernejša.
Delo z zborom zahteva veliko znanja. Sem sodijo oblikovanje zborovskega zvoka, vokalna tehnika, intonacija, dirigiranje, pravilna in temeljita priprava zborovodje na vajo, analiza skladb in pravilno izbran repertoar. Vse to pa so bile tudi teme, ki so jih zborovodje na seminarju temeljito obdelovali. Prof. Mirko Slosar jim je s svojim znanjem in izkušnjami pri praktičnem delu z zbori veliko pomagal. Pred dvema letoma so se vabilu na seminar odzvali številni pevci mladinskega mešanega zbora SŠTZU Goriš Kidrič iz Šmihela.
Ob koncu prvega tedna v decembru so se zborovodje iz novomeške občine ponovno zbrali na dvodnevnem seminarju. Predavatelj prof. Slosar je tokrat delal z zborom, ki so ga sestavljali pevci iz številnih v novomeški občini delujočih zborov.
Prek 60 pevcev je po besedah predavatelja dovolj intenzivno in prizadevno sledilo njegovim napotkom. Z znanjem, kot ga ima, in z nadvse človeškim pristopom je znal iz dolenjskih ljubiteljskih pevcev izvabiti homogen zvok, kot si ga zborovodje v svojih zborih lahko le želijo.
Prof. Slosar je s pevci obdeloval dve pesmi iz različnih obdobij. Prva je bila čitalniško obarvana pesem Karla Boštjančiča z naslovom Kaj pa je tebi, ljubica, druga pa Ženjica poznoromantičnega skladatelja Janka Ravnika, ki ji vrsta poltonskih in drugih novih intervalnih postopkov daje nov, sodobnejši zvok in pevce pripravi k novemu spoznanju, da se ne bodo več upirali in z bojaznijo segali po skladbah novejšega časa. Tako bomo na prihodnjih revijah pevskih zborov, vsaj upamo lahko, že mogli ocenjevati rezultate tega dela.
Zborovodje imajo veliko volje za trdo delo in nadaljnje izobraževanje, zato bo seminar spet organiziran jeseni 1987. Prof. Slosar je kajpak tudi reden gost na vsakoletni občinski pevski reviji, ko pripravijo v Novem mestu strokovni posvet z zborovodji in razčlenijo izvajanje posameznih zborov. Pri tem je beseda strokovnjaka še kako dobrodošla.
CVETKA HRIBAR
naknadno, vendar so novomeški andragogi že zdaj začeli misliti na priprave.
Po občnem zboru je prof. Marija Gabrijelčič andragogom predavala o miselnih vzorcih za učinkovito umsko delo. Ta tema je pomembna za predavateljsko delo in za usmerjanje slušateljev v smotrnejše organiziranje lastnega študijskega dela.
I.Z.
PREDAVANJE O FILIPINIH
ČRNOMELJ — Danes, 18. decembra, ob 18. uri bo v Ljudski knjižnici v Črnomlju predavala inž. agr. Vera Veselič o vtisih s Filipinov. Predavanje bo popestreno s slikovnim materialom in diapozitivi.
POMEMBNO
ZASEDANJE
NOVO MESTO — Danes ob 12. uri bo imela skupščina tukajšnje kulturne skupnosti v Dolenjski galeriji zadnjo letošnjo sejo. Delegati bodo . med drugim glasovali o ustanovitvi Doma kulture kot nove delovne organizacije v Novem mestu, razpravljali o problematiki in razvoju knjižničarstva v občini s posebnim poudarkom na razvoju knjižnične mreže, govorili o založniški dejavnosti Dolenjskega muzeja in drugem. Sprejeli bodo tudi srednjeročni plan novomeške kulturne skupnosti do leta 1990. Na koncu bodo poslušali še informacijo o poteku priprav za začetek delovanja novomeškega radia.
GRAFIKE KUBANSKEGA LIKOVNIKA PRI NAS
LJUBLJANA — V Moderni galeriji v Ljubljani je od minulega petka na ogled 30 grafik sodobnega kubanskega likovnega umetnika Wif-reda Lama. Lam, ki sodi med najpomembnejše likovne ustvarjalce Kube, je slikarstvo študiral v Evropi, v Madridu. Leta 1939 je razstavljal skupaj z znanim španskim umetnikom Picassom. Dobil je več mednarodnih priznanj in nagrad. V več evropskih prestolnicah je imel retrospektivne razstave.
Krona Meseca knjige 86
V Ljubljani slovesno podelili nagrade mladinskega natečaja in Trubarjeva priznanja — Nagrajeni učenki iz Posavja
LJUBLJANA — Odbor za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije je ob Mesecu knjige 86 razpisal nagradni natečaj za literarno črtico, novelo in reportažo za učence višjih razredov osnovnih šol in za srednješolce. Na razpis je poslalo prispevke 310 učencev, od tega 44 iz srednjih šol. Žirija seje odločila nagraditi deset učencev, ki so po njeni sodbi napisali najboljše prispevke, in sicer po pet osnovnošolcev in srednješolcev. Vsi nagrajeni spisi so objavljeni v zadnjem Mentorju (št. 7 — 8). Povejmo, da sta med nagrajenci tudi dve učenki iz Posavja: Helena Drewry, učenka 4. c srednje naravoslovne, pedagoške in ekonomske šole v Brežicah za črtico »Jaz sem odvrgel kravato. Ona si je slekla obleko.«, Vesna Dirnbek, učenka 7. razreda OŠ Globoko in članica šolskega literarnega krožka, pa za .črtico »Belolaski«.
Avtorji nagrajenih in v Mentorju objavljenih spisov so prejeli knjižne nagrade. Podelili so jim jih na včerajšnji slovesnosti v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani, kjerso podelili tudi Trubarjeve plakete in diplome, priznanja Zveze kulturnih organizacij Slovenije pisateljem, prevajalcem, mentorjem in novinarjem za njihovo delo pri širjenju bralne kulture. Komisija za Trubarjeva priznanja, ki ji predseduje Jaro Dolar, je odločila, da dobijo Trubarjeve plakete pisatelji Kristina Brenkova, Anton Ingolič in Ignac Kamenik, Trubarjevi diplomi pa mentorici Vera Mrdavšič in Francka Šiljer. Po podelitvi je bil krajši kulturni program, na katerem so nastopili kitarist Žarko Ignjatovič in učenci z branjem nagrajenih prispevkov. Povejmo še, da seje s prireditvijo v prostorih Društva slovenskih pisateljev tudi formalno končala akcija Mesec knjige 86.
I.Z.
Čopič v vojaških rokah
Prva samostojna razstava kap. M. Ljubisavljeviča Večer pesmi in glasbe v počastitev dneva JLA
NOVO MESTO — Običajno vojske ne povezujemo s kulturo, vendar pa najrazličnejše prireditve kažejo, daje v vrstah vojakov in starešin JLA prostora tudi zanjo. To so dokazali tudi načrtovalci prireditev v počastitev 45. obletnice JLA in letošnjega dneva JLA, ko so med drugim pripravili otvoritev razstave likovnih del slikarja samouka kapetana Milorada Jjubisavljeviča ter večer poezije in glasbe. Obe prireditvi sta bili v petek, 12. decembra, v prostorih novomeškega Doma JLA.
V avli so najprej odprli likovno razstavo. Ljubisavljevičseobčinstvu prvikrat predstavlja s samostojnim izborom svojih slik, predvsem gre za
Risbe aktov
Pri Slonu razstavlja Dušanka Hlavaty — Kmalu nova razstava
NOVO MESTO — V razstavišču novomeškega gostišča Pri slonu jena ogled že peta razstava. Tokrat se predstavlja Dušanka Hlavaty, in sicer z risbami aktov, kiparskimi izdelki čoveške glave v glini ter s samostojno modno kreacijo slavnostnega oblačila s torbico v črni svili in svetlečem se lameju. Dela izražajo avtoričin pogum in žilavo vztrajnost, saj pravi o sebi: »Z ustvarjanjem bom nadaljevala. Nimam visoko letečih ciljev, le željo, da bi bilo moje delo čim kvalitetnejše in toliko polno, da bo tudi vam del spoznavanja in vedenja o likovni kulturi.«
Jutri bo pri Slonu nova, že šesta razstava, na njej se bo s svojimi deli predstavil še en član novomeške likovne skupine, in sicer Dušan Jamnik iz Trebnjega. Jamnikova dela bodo na ogled do 26. decembra.
F. D.
Razstava o Trubarju
V petek je slavil tudi Trebanjski oktet — Nastopil tudi igralec Dare Ulaga
TREBNJE — V Goliovi knjižnici, ki domuje v pritličju stare osnovne šole, je na ogled knjižna razstava, posvečena očetu prve slovenske 'knjige in utemeljitelju slovenskega knjižnega jezika Primožu Trubarju ob 400-letnici njegove smrti. Razstavo so pripravili v sodelovanju s Študijsko knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu, ki premore več Trubarjevih knjig in del drugih protestantskih piscev.
Razstavo so odprli minuli petek proti večeru s kulturnim programom, ki so ga oblikovali Ivan Gregorčič, pesnik in ravnatelj mirenske osnovne šole, učenci trebanjske glasbene šole, literarni ustvarjalci iz trebanjske občinein Dare Ulaga, gledališki igralec iz Ljubljane.
Igralec Ulaga je kasneje kot gost nastopil še v trebanjskem kulturnem domu, kjer je imel slavnostni koncert Trebanjski oktet, ki obhaja 5-letnico ustanovitve.
krajinarstvo. Slogovno slikar tiplje med impresionističnim in abstraktnim slikarstvom. Osnovni vir navdiha mu je krajina. Kot je ljubiteljski slikar povedal za Dolenjski list, gre prav Dolenjski zahvala, da seje začel ukvarjati s slikarstvom. »Doma sem iz Lozovika v ravninskem predelu Srbije. Ko sem pt išel v Novo mesto, me je lepota pokrajine zelo prevzela in začel sem slikati. Zdaj slikam že šesto leto, sem pa sam sebi učitelj in učenec,« je dejal Ljubisav-ljevič.
Na kulturnem večeru, ki je sledil otvoritvi, so se predstavili vojaki in starešine novomeške in ajdovske vojašnice kot pesniki, recitatorji in pevci. Novomeške pesnike je dostojno zastopal Severin Šali. Večerje mikavno popestril nastop sarajevske šansonjerke Jadranke Stojakovič.
Prireditev je bila res v počastitev JLA, vendar pa bi med množino uniform med obiskovalci lahko videli tudi kaj več neuniformiranih občanov.
MiM
RAZSTAVA »RIBNICA 86«
RIBNICA — V petek, 12. decembra, so v Domu JLA v Ribnici in v Petkovi galeriji v ribiškem gradu odprli razstavo del udeležencev letošnjega srečanja likovnikov v Ribnici »Ribnica 86«. Razstavljajo: Todorče Atanasov, Nikolaj Beer, Mirsad Begič, Zdenko Huzjan, • Stane Jagodič, Erik. Lovko, Sergio Mazzola, Zmago Posega, Boštjan Putrih in Lujo Vodopivec. Razstava bo odprta še do 30. decembra.
KRKINI PEVCI POJO DANES V DVEH KRAJIH
NOVO MESTO — Mešani pevski zbor Krke, novomeške tovarne zdravil, bo imel danes dva koncerta. Ob 17.30 bodo pevci zapeli gostom v Šmarjeških Toplicah, ob 20. uri pa v Dolenjskih Toplicah.
Lamut Sele prihodnje leto
Razstavo v Dolenjski galeriji prestavili, ker kasni izid monografije
NOVO MESTO — Retrospektivo razstavo umetniških del akademskega slikarja Vladimira Lamuta, ki jo je Dolenjska galerija načrtovala za nedavni dan republike, bodo odprli šele februarja prihodnje leto in z njo počastili tudi slovenski kulturni praznik. Razstavo so prestavili zato, ker kasni izid Lamutove monografije, saj je bilo od vsega začetka predvideno, da bi bila predstavitev te knjige ob otvoritvi razstave. To je toliko pomembnejše, ker za razstavo niso pripravili kataloga, marveč naj bi takšno publikacijo, ki jo sicer običajno natisnejo, v tem primeru nadomestila kar monografija.
Kot so povedali na nedavni seji galerijskega sveta, se je zavlekel tudi natis monografije Jakčev dom, zato bo kasneje tudi razstava del akademskega slikarja Božidarja Jakca, predvidena ob izidu oziroma predstavitvi te knjige. Zdaj je razstava načrtovana za april prihodnje leto.
Na prihodnje leto so prestavljene še nekatere razstave iz letošnjega programa, med drugim razstava kiparskih stvaritev akademskega kiparja Toneta Demšarja. Sicer pa so za prihodnje leto poleg omenjenih predvidene še vsaj tri razstave. V poletnem obdobju se bo v Dolenjski galeriji s svojimi intarzijami predstavil novomeški likovni samouk Ciril Podbevšek. V jesenskem obdobju naj bi najprej videli razstavo slikarskih del slovenske izseljenke Marije Bajuk, novembra in decembra pa se bo s svojimi deli predstavil akademski slikar in grafik Branko Suhy.
Galerijski svet seje podrobno seznanil z dejstvi, zakaj bo v Dolenjski galeriji poslej manj razstav kot prejšnja leta. Kot je bilo slišati, ni glavna ovira pomanjkanje denarja, marveč strokovnjakov. Sedanji vodja umetnostnega oddelka v Dolenjskem muzeju ima zdaj sam na skrbi program v Dolenjski galeriji in mu ostaja malo časa, da bi se bolj posvečal razstavnemu programu.
I.Z.
SKUPŠČINA
PLESALCEV
LJUBLJANA — Minuli petek so v Cankarjevem domu opravili konferenco Združenja plesnih skupin Slovenije. Ocenili so delo v minulem obdobju in sprejeli delovni program za leto 1987.
V Posavju tri dni literarna kolonija
30 mladih pesnikov in pisateljev iz vse Slovenije bo v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem prisluhnilo besedi o problematiki
KRŠKO — V Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja bo od jutri do nedelje potekala tradicionalna literarna kolonija, ki jo je odbor za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije tokrat pripravil v sodelovanju z literarnim klubom »Beno Zupančič« v Krškem.
Delovnega srečanja mladih pesnikov in pisateljev se bo udeležilo 30 avtofjev, ki se s svojimi leposlovnimi prispevki oglašajo v literarnih revijah ali pa so bili izbrani za republiško srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov.
Program obsega štiri okrogle mize, na katerih bo govor o strokovnih straneh pisanja, in nekaj spremnih prireditev. Tako bo zanimiv že prvi dan kolonije, ko bo Metka Zupančič govorila o značilnostih novega romana, od oblike do pomenov. V soboto bo program potekal ves dan.
Dopoldne bo Andrej Blatnik predaval o motivnotematskem obsegu mlajše slovenske literature, popoldne pa Igor Bratož o obrtnih problemih proznega pisanja. V nedeljo dopoldne bo Peter Božič govoril o vrednostnih temeljih literarnega pisanja.
Od spremnih prireditev omenimo dve. To sta literarni večer, ki bo v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja ob koncu jutrišnjega programa, in gledališki večer v soboto. Na literarnem večeru se bodo s svojimi pesniškimi ali proznimi deli predstavili udeleženci literarne kolonije in člani krškega literarnega kluba, na gledališkem pa bo igralka Jerca Merzel, nagrajenka letošnjega Borštnikovega srečanja gledališč v Mariboru, nastopila z recitalom.
I.Z.
pisma in
odmevi
Še; V zmoti, ker ne vemo
Izčrpen strokovni odmev na komentar, objavljen 11. decembra na 1. strani
lekcija iz posiovnosti
Poteza Nede iz Senja <
V neki novomeški trgovini je mati kupila otroško pižamo. Otrok jo je veselo oblekel in v njej tudi odlično spal, edina napaka je bila, da seje pižama od pranja do pranja (pravzaprav je doživela samo dve) tako skrčila, da je bila komajda prav pol mlajšemu nad-obudniku. Ogorčena mati seje zatekla v trgovino, kjer so ji povedali, da sejih oblačilce in njegovo krčenje pravzaprav ne tiče, bili pa so toliko ljubeznivi, da so povedali naslov domnevnega proizvajalca. Zakaj domnevnega,. bo jasno kasneje.
Mati je pižamo zavila in jo s še kar umirjenim pismom poslala na dani naslov. Že čez nekaj dni je prišlo presenečenje v obliki zavitka tovarne trikotaže Neda iz Senja. V paketu sta bili dve pižami, stara (skrčena) in nova nadvse modernega kroja. Dodano je bilo tudi pisemce, v katerem je lepo povedano, da tiste pižame, ki tako leze vase, zagotovo niso naredili v njihovi tovarni, kar je razvidno tudi po etiketi. Domnevajo, da so se zmotili novomeški trgovci in jih po krivem določili za izdelovalce.
To pa, draga tovarišica, zadeve ne spremeni veliko, piše v pismu. Glede na to, da ste bili, kot pravite, doslej z našimi izdelki vedno zadovoljni, vam kot darilo pošiljamo naš model otroške pižame. Stranko nato pozdravljata glavni kontrolor in direktor tovarne trikotaže Neda iz Senja.	M.	B.
NOV JEZIK: SLOVANŠČINA
Tedni so dobili belokranjski obrtniki (in morda še kdo) po pošti reklamni koledarček in koledarček z vžigalicami ter spremno besedilo, v katerem Džirlo iz Stare Pazov e sporoča svojim morebitnim kupcem v močno polomljeni slovenščini, da lahko pri njem naročijo kot skromno darilce za poslovne partnerje »kolendar« ali »kolendar-viigalice«. Ko človek ob prebiranju sporočila že skoraj zgubi voljo za branje, ga pisec v zadnjem stavku le potolaži, da je besedilo na »kolendarju« napisano v bolj prebavljivem jeziku. To podkrepi s podatkom, da »je besedilo na kolendarju v slovanščini«. Za kakšno slovanščino — spakedranščino gre, lahko za zdaj le ugibamo.
Komentar Dolenjskega lista pod gornjim naslovom prinaša zaskrbljujoče podatke o onesnaženem zraku v Novem mestu. To opozorilno pisanje Marjana Legana meje spodbudilo, da njegova pravilna razmišljanja dopolnim z rezultati nekaterih ekoloških raziskav, ki so bile v zadnjem času opravljene pri Zavodu za družbeno planiranje Novo mesto.
O slabšanju razmer v naši Krki ter praktično vseh njenih pritokov je javnost že nekaj časa obveščena, prav tako je tudi seznanjena z neljubo resnico, da so vsi vodni viri po bakterioloških lastnostih le še izjemoma primerni za pitno vodo. O neustreznem odlaganju odpadkov je bilo v zadnjih letih prelitega tudi precej tiskarskega črnila. Nazadnje je prišel na vrsto še zrak, o čigar kvaliteti so pred nedavnim razpravljali tudi zbori občinske skupščine. Na ta način ogroženost okolja v občini prehaja iz točkovane v splošno in sklenjeno. Obsega sicer na nobenem sektorju še ni tolikšen, da bi bilo treba zaradi njega že biti plat zvona, toda potencialna ogroženost (zaradi skromnih samočistilnih sposobnosti voda, kraških tal in tudi ozračja za-ladi kotlinske lege) je tolikšna,date-
SREČANJE BORCEV XV. URADNE DIVIZIJE
V soboto, 13. decembra, smo se preživeli borci in borke 15. udarne divizije NOVJ zbrali na svojem tradicionalnem srečanju v Domu jugoslovanske ljudske armade v Ljubljani. Navzoče je pozdravil predsednik skupnosti borcev 15. udarne divizije Albin Štok ter orisal dosedanje delo in bodoče naloge. Zbor so pozdravili tudi pionirji osnovne šole (Grm) v Novem mestu, ki nosi ime te slavne divizije. Predsedniku so izročili šopek cvetja in izvedli kratek kulturni program. Zatem je tov. Štok podelil zaslužnim borcem odličja, in sicer: veliko plaketo staprejela Milan Tominc in Ivan Slapnik — posmrtno. Priznanja je prejelo še sedemnajst tovarišev na predlog odborov brigadnih in drugih enot 15. divizije. Po končanem programu je sledilo tovariško srečanje. Mnogi se niso videli že dalj časa, zato je bil stisk rok in objem še bolj prisrčen.
TONE SLOBODNIK
rja široko družbeno akcijo in hitro vendar celovito ukrepanje. Brez dobre vode, zraka in hrane ter urejenega okolja ni napredka, celo obstoja ne. Je to povsod upoštevano?
Razmere na področju varstva zraka že dobrih deset let spremlja služba za varstvo zraka pri Hidrometeorološkem zavodi’ SRS. Tudi podatki, ki jih je M. Legan navedel, izhajajo iz ' meritev in delovanja osnovne mreže merilnih postaj za varstvo zraka. Merilne postaje so klasičnega tipa (brez avtomatike), ki imajo opremo za meritve 24-urnih koncentracij žveplovega dioksida in dima. Vse meritve se nato laboratorijsko obdelajo na Hidrometeorološkem zavodu, pri čemer za določanje koncentracij SO2 uporabljajo paroksidno metodo, za dim pa reflektomerično: Merilna postaja v Novem mestu je na Glavnem trgu 7. Na podlagi teh meritev se Novo mesto med 42 naselji, kjer merijo emisije, razvršča glede vsebnosti SO2 v zadnjih desetih letih
• Ob tem se postavlja vprašanje, ali pravilno razumemo varstvo in urejanje okolja? Vsekakor to ne more biti le saniranje stanja, gašenje požarov, temveč bistvo razvojne politike v organizacijah, ki so največji onesnaževalci. Razvojna politika naj sekaževtem, da uveljavljamo novo strategijo razvoja, ki temelji na modernizaciji tehnologije oziroma zamenjavi onesnažujoče tehnologije s čisto, racionalnejšo in obetavnejšo. Poleg novih tehnologij potrebujemo tudi novo kulturo upravljanja, obnašanja in vzgoje.
povprečno na 30. mesto — torej v spodnjo tretjino oziroma med relativno manj onesnažena mesta v Sloveniji. Povprečne 24-urne koncentracije so ves čas v tolerančnih mejah dovoljenih koncentracij, pač pa so maksimalne koncentracije v povprečju vsako drugo leto presegle mejne vrednosti.
Bolj kritična je v Novem mestu onesnaženost z dimom. Tu maksi-malo koncentracije v kurilni sezoni tako rekoč redno dosegajo z zakonom še dopustne dnevne koncentracije dima. Pri onesnaženosti ozračja z dimom je zanimivo še to, da se Novo mesto v vsem desetletnem obdobju razvršča povprečno na 15. do 16. mesto. Izjema je le kurilna sezona 1985/86, ki je Novo mesto uvrstila na 6. mesto, torej pod sam vrh najbolj onesnaženih mest v Sloveniji.
Podatke Hidrometeorološkega zavoda smo nato poskušali prime-
Meso in mesar brez pregleda
Pripombe k ugovoru prizadetega mesarja Mija Carja (DL 11. dec.)_
NOVO MESTO — Tretjič in upamo, da tudi zadnjič, bomo tokrat zasebni mesnici v Bršljinu namenili nekaj prostora. Pisali smo namreč že o nepravilnostih, ki so jih v omenjenem lokalu zasebnika Mija Carja s pomočjo veterinarja odkrili novomeški inšpektorji, a je dobršen del teh trditev v svojem odgovoru prejšnji teden lastnik mesnice zanikal, s tem pa pisca in uslužbence novomeške uprave inšpekcijskih služb spravil v kaj čuden položaj. Navsezadnje to ne bi bilo prav nič narobe, če bi bil njegov zagovor seveda na trdnejših tleh.
Mijo Car namreč v svojem odgovoru pravi, da je res prodajal nežigosano meso brez veterinarske odpreme, kar pa po njegovem še zdaleč ne pomeni, da je takšna mesnina posledica nujnih ali črnih zakolov. Predpisi pa so takšni: vsako meso brez žiga je za prodajo neuporabno, šteje se kot črni zakol. Ako ni tako, je Carjeva dolžnost, da to dokaže, vprašanje je seveda, kako. Še zmeraj namreč ostaja dejstvo, da je veterinar v enem primeru odkril v mesnici 157 kgsvinjskihpolovicbrezvete-rinarske odpreme, drugič spet 80 kg
Obvestilo
Borcem brigad, ustanovljenih v Sovjetski zvezi
Predsedstvo skupnosti obvešča vse borce brigad, da bo 20. decembra ob 10. uri letni zbor skupnosti, na katerem bo izvedena letna konferenca z izrednimi volitvami. Po končanem zboru bomo nadaljevali s tovariškim srečanjem, katerega se poleg borcev, članov naše skupnosti gorenjske regije, kot gosti lahko udeleže tudi borci iz ostalih regij naše republiške skupnosti. Vabimo tudi bližnje svojce umrlih in padlih borcev brigad.
Zbor bo v Domu jugoslovanske ljudske armade v Kranju, Nazorjeva ulica.
Predsedstvo skupnosti borcev
govejega mesa brez žiga, da ne naštevajo naprej. Car v nadaljevanju svojega odgovora postavlja vprašanje, zakaj mu inšpektorji takšnega mesa niso zasegli in ga analizirali, in trdi celo, da je takšno meso lahko prodajal naprej. Meni, da zategadelj, ker so inšpektorji vedeli, da je meso v redu. Resnica je seveda nekoliko drugače. Ko je veterinar odkril nežigosano meso, je o tem obvestil inšpektorje, vendar je bila mesnica vselej, kadar so se ti pojavili pred vrati, zaklenjena. In prav zato, ker Car poslovni čas lokala kroji povsem po domače, bo te dni ukrepala tudi tržna inšpekcija. Vedeti je pač treba, da veterinar brez inšpektorjev nima pravice ukrepati, neuporabno meso lahko le izloči, a kaj to pomaga, koga lahko mesar po njegovem odhodu vnovič vrne v prodajo!
Ob vsem tem pa Car krši predpise še na drug način. Njegovo obrtno dovoljenje mu omogoča leprodajo mesnine, nikakor pa ne predelave. A Car se za to očitno ne zmeni, pač pa v mesnici, čeprav za to v njej ni ustreznih pogojev, izdeluje tudi klobase. O prepovedi takšnega početja bodo tržni inšpektorji izdali odločbo, kršitelja pa tudi prijavili.
In za konec še nekaj o živilskem pregledu. Car priznava, da mu je rok potekel, a da gre po njegovem zgolj za formalnost, ki ji je zadostil še isti dan, in da je bila zategadelj mesnica zaprta vsega nekaj ur. Pustimo vnemar vprašanje, ali je živilski pregled pri opravljanju takega dela, kot je prodaja mesnine, res zgolj formalnost, zapišimo pa, da bi morala biti mesnica po odločbi inšpektorjev zaprta od 19. do 21. novembra, ko je Car potrdilo o
ŽERJAVICA V. KONTEJNERJU
V gornjem koncu Šentjerneja, na začetku ceste na staro sejmišče in ob zelo prometni pleterski cesti nekdo vsak dan strese v kontejner za smeti še vroč pepel z žerjavico. Zaradi tega se iz kontejnerja zelo kadi, pa tudi gori po meter ali dva visoko. S tem se seveda dela škoda na kontejnerju, še hujši je ta dim in smrad, ko gorijo plastične vrečke, kosti in še vse mogoče, kar je v kontejnerju. To seje dogajalo lani vso zimo, dogaja se tudi letos.
opravljenem pregledu dostavil upravi inšpekcijskih služb. Če je bila res zaprta le nekaj ur, kot trdi Car v svojem odgovoru prejšnji teden, potem pač ni moč zapisati kaj drugega, kot daje kršil inšpektorsko odločbo in vnovič pokazal, koliko mu je do spoštovanja predpisov in zakonov.
BOJAN BUDJA
Kdo kaj ve o njej?
Pojasnilo UNZ Novo _____________mesto________________
V zvezi s pisanjem o smrti Anice Praznik, objavljenim v Dolenjskem !istu4.decembranazadnjist-rani, je UNZ Novo mesto dolžna dati naslednje pojasnilo:
Anica Praznik je bila pogrešana od 26. septembra letos, ko je ob
13.30	zapustila delovno mesto na upravi Dolenjke v Novem mestu. Prvega oktobra je bilaob 10.40naj-dena mrtva v reki Krki v Novem mestu. Delavci milice in delavci UNZ Novo mesto so si ogledali kraj najdbe trupla, v novomeški bolnišnici pa je bila opravljena obdukcija. Da bi raziskali okoliščine smrti, so delavci milice in delavci UNZ izprašali občane in sorodnike pokojnice, ki bi vedeli o dogodku karkoli povedati. Na truplu in na kraju najdbe trupla ter v neposredni okolici ni bilo ugotovljenih sum vzbujajočih znamenj, na podlagi katerih bi lahko sklepali, dajesmrt Anice praznik posledica kaznivega dejanja.
Po zdravniškem mnenju, ki je rezulat obdukcije, je bila pokojnica v vodi najmanj štiri dni, in ne le 10 ur, kot je napačno navedeno v omenjenem pisanju. Pri obdukciji je bilo ugotovljeno, da je vzrok smrti utopitev.
PRIPIS — Dolenjskemu.listu ne štejemo v čast, da je odstopil prostoi časopisa naeni najbolj branih strani neargumentiranemu in nepreverjenemu članku, ki seje nezaupanje v delo organov za notranje zadeve.
UNZ Novo mesto
rjati z ocenami emisij žveplovega dioksida na podlagi statističnih podatkov o porabi tekočih in trdih goriv (brez lesa) ter ocenjenih povprečnih vsebnosti žvepla v teh gorivih. Izračuni so pokazali, da skupna vsota emisij žveplovega dioksida znaša 1756 ton/leto. Od tekoličine več kot dve tretjini prispevajo industrijski onesnaževalci, med njimi prednjačita Krka in IMV, vsaka s približno po 400 ton na leto. Šestino ali 285 ton na leto SO2 prispevajo k onesnaženosti zraka skupinske kotlovnice in individualna kurišča. Preostalih 20 odstotkov k skupnemu onesnaževanju pa dodajo še motorna vozila ter ogrevanje poslovnih prostorov.
Sedaj, ko poznamo količine emisij, naj na kratko predstavimo še osnovne meteorološke značilnosti novomeške kotline, ki so prav tako zelo pomembne za proučevanj e onesnaženosti. Na povečano onesnaženost v največji meri vpliva brezvetrje. Po Furlanovih podatkih v Novem mestu v 59% meritev beležimo brezvetrje. Zatišna lega je npr. večja kot v Celju, Ljubljani ali Mariboru. Podatki tudi kažejo, da je največ brezvetrnih dni pozimi, ko je onesnaženje zraka največje. Pri slabem vetru in pogostih temperaturnih obratih so idealni pogoji za nastanek megle. V kotlinah so najbolj pogoste radiacijske megle, ki so povezane z jezeri hladnega zraka. Povprečno znaša letno število dni z meglo v Novem mestu 103. V tem pogledu se lahko primerja s Celjsko kotlino (117 dni) terjeza tretjino manjša kot npr. v Ljubljani (152 dni). 70% meglenih dni je v hladni polovici leta. Megla tudi slabi sončno obsevanje, saj so znani primeri, ko jeson-čni Miklavž na Gorjancih tudi za 7 — 9° C toplejši od meglenega Novega mesta.
Za kotline, kakršna je tudi novomeška, kjer se del zimske polovice zadržuje jezero hladnega zraka, je poleg poznavanja količin katastra emisij enako pomembno ali še pomembnejše, da poznamo emisije, ki jih kotlina še prenese, da ne bi bil presežen njen asimilacijski potencial. Izračuni so pokazali, da dopustna količina emisij SO2 znaša 190 kg/h, vsota dejanskih emisij pa je 182,3 kg/h. Indeks emisijskega potenciala je 0,96, kar pomeni, daje asimilacijski potencial praktično izčrpan. Za primerjavo je indeks emisijskega potenciala: v celjski kotlini znaša 1,45, v ljubljanski pa 1,43.
Gornji rezultati kažejo, daje kvaliteta zraka v Novem mestu sicer še zadovoljiva; vendar na robu obno-vljivosti. Potrjujejo se tudi Leganove zaključne misli, da je uničevanje bistveno hitrejše od sposobnosti obnavljanja. Ali bomo dovolili, da se s kvaliteto zraka zgodi enako, kot seje že zgodilo s pitno vedo?
MARJAN RAVBAR Šegova 10 Novo mesto
• Revolucija še vedno teče. Posamezniki so si zajezili le nekaj pritokov. (Milan Dedič)
• Vstali so iz ruševin revolucij in naročili kavo. (Matija Logar)
Dedek bo spet pozdravil tisoče
T radicionalni novomeški novoletni živžav bo 23. in 24. decembra med 16. in 19. uro
NOVO MESTO — Občinska zveza prijateljev mladine vneto pripravlja letošnji 5. novoletni živžav. Prizorišče bo spet Glavni trg, ki že nudi pravo novoletno podobo. Tako bo mestookinčano in osvetljeno vse do 6. januarja. Novost pri okrasitvi bo zagotovo več svetlobnih
• Program na velikem odru pred mestno hišo se bo pričel ob 16. uri. Pred osrednjim dogodkom, prihodom sprevoda z dedkom Mrazom, bodo čakajoče zabavali: ansambel GU-GU, priznani lutkar Nace Simončič, čarovnik Romano iz Portoroža, pevka Katja Židanik, humorist Toni Gašperič in še nekateri drugi. Skratka, letos bodo imeli otroci in njihovi starši kaj videti, vrhunec pa bo gotovo ognjemet nad trgom, kakršnega Novo mesto še ni videlo. Dedek se bo kot po navadi pripeljal s kočijo v spremstvu novomeške in šentjer-nejske godbe, mažoretk in nad stočlanskega spremstva otrok, oblečenih v kostume snežink, palčkov, živalic.
nizov, osvetljeni most in drugačni stiroporni okraski. Otrokč bo ves prednovoletni čas privabljala tudi izložba Dolenjkine trgovine Tekstil z malo lovsko razstavo, kjer se bodo otroške oči lahko nagledale nagačenih živali v pravem gozdnem okolju.
Osrednja prireditev bo na trgu 23. in 24. decembra med 16. in 19. uro. Ulica dedka Mraza bo v treh dnevih nudila precej drugačno sliko: parkirane avtomobile bodo zamenjale stojnice, kijihbodopos-tavili obrtniki, nekaj posluha za otroški živžav pa so pokazale tudi nekatere delovne organizacije. Za tople napitke, hrano in sladkarije -bodo na veselje staršev in otrok poskrbeli delavci šolskega gostinskega centra. Za otroke bo nadvse zanimiv srečelov, ki so ga tudi letos pripravili prizadevni člani DPM Center. Vsaka srečka pomeni dobitek, zato ne bo razočaranih obrazov.
J. P.
Dedek Mraz v Črnomlju
26. decembra v športni _________dvorani_________
ČRNOMELJ—Občinska zveza prijateljev mladine bo pripravila večjo skupno prireditev za vse črnomaljske otroke. Prireditev bo v petek, 26. decembra, ob 15.30 v športni dvorani v Črnomlju. Učenci Osnovne šole Veljka Vlahoviča in ansambel IZ nastropje iz Ljubljane bodo predstavili glasbeno igro Maček Muri, na koncu pa bo dedek Mraz povabil otroke na rajanje »trič-trač«.
Denar za obdaritev otrok in praznovanje zbirajo po posebnem sporazumu delovne organizacije. Po krajevnih skupnostih pripravljajo šole, vrtci in društva prijateljev mladine pestre prireditve, ki bodo trajale ves teden. Za predšolske otroke, ki ne obiskujejo vrtca, bo obdaritev in obisk dediča Mraza v ponedeljek, 29. decembra, ob 15.30všolivLokitervtorek,30. decembra, ob 15. in 16.30 v kulturnem domu. V Semiču bo dedek Mraz obiskal predšolske otroke 29. decembra ob 12. uri, in sicer pred pošto, če pa bo slabo vreme, pa v šoli. Isti dan ga bodo sprejeli tudi otroci v Črešnjevcu, Štrekljevcu, Rožnem dolu in Črmošnjicah. V Vinici bo dedek Mraz predšolske otroke obdaril v torek, 30. decembra, ob 11. uri v gasilskem domu, Dragatuš pa bo obiskal istega dne ob 14. uri. V Starem trgu bo v soboto, 27. decembra, ob 17. uri v šoli, v Tribučah v četrtek, 25. decembra, ob 15. uri v gasilskem domu, adlesiško šolo bo obiskal 29. decembra ob 11. uri, gribeljsko pa isti dan ob 9. uri. Poleg tega bo v ponedeljek, 29. decembra, ob 11. uri v kulturnem ^mu v Črnomlj’’. filmska predstava za učence nižjih razredov, ob 16. uri pa za vse ostale.
- M
tl/Kicl/niAltoor
hjd/
NONET VITRA PEL SKLADATELJU GOBCU
RIBNICA — Nonet »Vitra«, ena od skupin KUD »Jakob Gallus« v Ribnici, je 13. decembra pod vodstvom Bernarde Kogovšek v avli Osnovne šole »Dr. France Prešeren« v Ribnici izvedel koncert. Prireditev je bila posvečena prijatelju noneta in njegovemu strokovnemu mentorju skladatelju Radovanu Gobcu, ki slavi 77-letnico rojstva in je tudi prisostvoval koncertu. Nonet je zapel 18 pesmi, od tega osem Gobčevih. S tem koncertom, ki se ga je udeležilo mnogo ljubiteljev glasbe iz Ribnice in okolice, so počastili tudi 30-letnico smrti skladatelja Marija Kogoja in 5-ietnico smrti skladatelja Rada Simonitija.
NA RAZSTAVI
Učenci osmih razredov osnovnešole Bršljin smo si ogledali zelo zanimivo razstavo starih knjig, ki sojo pripravili v Študijski knjižnici Mirana Jarca ob 40-letnici obstoja. Zanimivo je bilo v živo videti dragocene knjige, o katerih smo se učili v šoli. Večina knjig je izpopolnjena z raznimi ornamenti, platnice nekaterih so izredno lepe. Zelo zanimive so tudi črke. Neverjetno, koliko dragocenosti je v tako tesnih prostorih. Le kdaj bodo dobili večje?
OŠ 12. SNOUB, Novo mesto
V ČRNIČKOVI JAMI
Preteklo soboto smo šli člani jamarskega krožkaTn kluba podrobneje raziskovat Čmičkovo jamo v vasi Jama pri Dvoru. V jarri je bilo blatno in splozko, prehodili in preplazili smo veliko rovov, da smo prišli v prvo dvorano. Z dolgim iskanjem smo na koncu ozkega rova našli še manjšo dvorano, kjer je jezero. Bili smo veseli, ko nam je mentor povedal, da smo prvi odkrili to dvorano. MATJAŽ LONGAR, 7. a Dolenjske Toplice
Novomeška kronika omalovažuje
Oster protest ločenskega Potrošniškega centra zaradi zbadljivk v rubriki
Bralci Dolenjskega lista so gotovo opazili, da ta tednik izjemno veliko prostora namenja Potrošniškemu centru v Ločni (PC). Z občasnimi namigovanji, pretiravanji, polresnicami ali celo lažmi »skrbno« bdi nad delom tega kolektiva.
Verjetno se še spomnite, da je v Novomeški kroniki smešil našo pripravljenost za dostavo špecerije na dom. Ni mogel niti mimo zborov delavcev, ki jih imamo na ravni delovne organizacije za zadeve, kjer je potrebna ta oblika odločanja. Pisec seje ob tem spraševal, ali razpravljamo o bedni založenosti v PC! Mimogrede: še do sedaj nismo ugotovili, ali so bili z bedno založenostjo mišljeni vsi oddelki PC. Če to leti samo na samopostrežni oddelek, naj povemo, da smo se in seše oskrbujemo iz istega skladišča oz. imamo iste dobavitelje kot ostale poslovne enote DO Mercator-Stan-dard. Zato je malo verjetno, daje naša ponudba slabša kot drugje. Trudili pa smo se in se še, da bi ustregli kupcem, saj se zavedamo, da nismo sami sebi namen.
Odnos prodajalec — kupec in obratno je poglavje zase. Dolenjski list nam pripisuje slab odnos do kupcev, še nikoli pa ni ničesar objavil o odnosu nekaterih kupcev do prodajalcev. Trgovce izkušnje učijo, daje najbolje, če damo kupcu vedno prav. Pri tem pa moramo prenesti marsikatero kaprico, zbadljivko ali najnizkotnejšo žaljivko. Vsega pa le ni mogoče prenesti z nasmeškom. Krpanjerekel: »Aligaboms pogačo pital, če me s kolom po glavi?« No, ne mislimo tega dobesedno, radi bi le povedali, da imamo tudi mi človeško
dostojanstvo. Na srečo prevladujejo kupci z izoblikovano nakupovalno kulturo in niso redki primeri, ko se zavzemajo za prodajalca.
Večkrat je obravnavana urejenost prodajnih in ostalih poslovnih prostorov. Moramo povedati, da tudi sami z njo nismo zadovoljni, namreč s standardom, ki ga sedaj premoremo. Ne mislimo se opravičevati, vendar bomo le povedali, daje težko organizirati dodatno delo. če je le ena delavka samopostrežnega oddelka iz Novega mesta, vsi ostali pa so vezani na prevoz tudi iz najbolj oddaljenih krajev občine in iz sosednjih dbčin, dnevno pa je po približno 50 odst. osipa zaradi bolniških, porodniških in ostalih odsotnosti. Veliko bi nam lahko pomagali kupci, če bi nas opozarjali na pomanjkljivosti, ki jih ne uspemo takoj sami odkriti. Res pa se najdejo taki. ki npr. zaradi razlitega mleka v največji prodajni konici pokličejo inšpekcijo.
Dolenjski, list vse to redno spremlja in opremlja s komentarjem. Bil je že primer, da je bila pri splošnem pregledu inšpekcije zaprta ena od novomeških trgovin, vendar je bila pri poročanju v Dolenjskem listu komaj omenjena, češ da ji je bil izrečen ureditveni ukrep. Ob tem je bilo naši prodajalni posvečenega največ prostora pod poudarjenim podnaslovom, kako so bile najslabše razmere pri nas. Je to objektivno?
Sedaj pa še k zadnjemu primeru, ko je Dolenjski list v 50. številki 11. decembra 1986 nekaterim prejšnjim bolj ali manj dvoumnim sodbam o naši (ne)poštenosti dodal novo, ki nas je močno razburila. Zapis NN-pisca v
Novomeški kroniki je namreč popolna izmišljotina. V njem namiguje, da nam niti Romi več ne zaupajo in da morajo pravico uveljavljati z miličniki. Le-ti naj bi v blagajni ugotovili 3.000 din preveč.
In kaj je res? Postaja milice vNovem mestu o tem ne ve ničesar. Delavci PC pa se spominjajo, daje mlajša Romka kupila 2 kg sladkorja in ga plačala z bankovcem za 1.000 din. Blagajniča-rkajije vrnila 364din. Kasneje je prišla druga starejša Romka in zahtevala preostal i znesek do 1.000 din, češ da ga blagajničarka ni vrnila. Zaradi izkušenj z Romi in kersejeblagajničarka dobro spomnila, da je denar vrnila, Romki ni nasedla. Dnevni zaključek blagajne je pokazal, daje ravnalaprav. saj ni bilo nikakršnega presežka. Torej, nikakršne intervencije organov milice in nikakršnega presežka. Res pa je blagajničarka nameravala poklicati LM, ker ji je Romka fizično grozila.
To je vse. In iz kakšnih nagibov je Dolenjski list oz. njegov neznani pisec skoval novega zazidalnega okostnjaka? Gotovo iz zlonamernih nagibov, to ie škodovati ugledu PC Ločna in DO Mercator-Standard.
Povemo naj še, da tako pisarijo sprejemamo kot omalovaževanje naših prizadevanj in odrekanj, da bi kljub kadrovskim in ostalim težavam zagotovili normalno oskrbo občanov. Zato ostro protestiramo pri uredništvu Dolenjskega lista, zahtevamo nedvoumno opravičilo. (Objavljeno je danes v taisti Novomeški kroniki na 4. strani, opomba uredništva).
Za kolektiv PC Ločna vodja JOŽE MARKOVIČ
od četrtka	do	četrtka	•	od	četrtka	do	četrtka	•
Preveč borcev za premajhno občino
Pred leti je po Beli krajini krožila šala, češ da je ta dežela še danes zibelka s loven s k ega partizanstva, kar občutijo tudi nekdanji vodilni partizani, ki so med vojno tu uživali varnost in gostoljubje, sedaj pa se ob obiskih spet zibljejo po belokranjskih razdrapanih cestah. Kot v vsaki šali, je tudi v tej precej resnice. Bela krajina, katere delež v narodnoosvobodilnem boju je ogromen, se je še dolgo po vojni otepala z zaostalostjo, medtem ko so drugi deli naše dežele ob izdatni družbeni pomoči napredovali neprimerno hitreje. Tudi tisti, kjer so tovarne ves čas vojne delale za okupatorja s polno zmogljivostjo in s še danes zavidljivo storilnostjo. Belokranjcem pa so v glavnem govorili, naj se »oprejo na lastne moči«. In kar danes imajo, je res v glavnem plod teh lastnih moči.
Da pa so te moči še marsikdaj hudo šibke, že ves čas boleče občutijo prav belokranjski borci. Po vojni so namreč skrb za borce v največji meri prevalili na občine. In s stališča te skrbi je imela metliška občina dvojno nesrečo: majhna in povsem nerazvita pred vojno je dala v primerjavi z ostalimi nesorazmerno veliko število borcev in udeležencev NOB. Po vojni pa je, čeprav je bila še zmeraj majhna in nerazvita, vsaskrb zanje padla na njena šibka pleča. Inposledi- ■ ca tega je bila, da je prišlo tudi med borci v Sloveniji do socialnega razlikovanja. Metliški in belokranjski nasploh so se v primerjavi s tovariši, ki živijo v gmotno močnejših občinah, počutili manj vredne, odrinjene, užaljene in ponižane. Zadnja leta to ob vsaki priložnosti na glas tudi povedo. V zadnjem času so sicer merila za izplačevanje priznavalnin borcem v Sloveniji poenotili, a belokranjski borci kljub temu še niso zadovoljni in so še vedno prepričani, da so v primerjavi z ostalimi v slabšem položaju.
• Danes šteje metliška občina S.300 prebivalcev, od tega živi tu okoli 920 udeležencev NOB, od teh jih 422 dobiva borčevsko priznavalnino. Po številu upravičencev do občinske priznavalnine je metliška občina, ena najmanjših v Sloveniji, na četrtem mestu v naši domovini,po številu upravičencev na število prebivalcev pa visoko na prvem.
Temu primerna je tudi obremenitev občinskega proračuna, kajti priznavalnine se plačujejo iz tega vira. Za letos znaša proračun metliške občine 410 milijonov dinarjev, od tega gre za borce 87,5 milijona dinarjev ali celih 22 odst. občinskega proračuna. Kako velika obremenitev za metliško občino je to, pove tudi podatek, da v Sloveniji dajo za priznavalnine povprečno 5,6 odst. občinskih proračunskih sredstev, v ljubljanskih občinah pa 2,3 odst. V metliški občini znašajo priznavalnine od 200 do
50.000	dinarjev na mesec.
Resje, da je metliška občina med tistimi, ki jim republika odstopi del republiškega prometnega davka za financiranje občinskih proračunskih potreb. Za letos naj bi ta vsota znašala 119 milijonov dinarjev, za priznavalnine pabodo dali, kot rečeno, 87,5 milijona. Vendar tudi tukaj ni sorazmerja, saj bona primer trebanjska občina od republiškega prometnega davka letos dobila 80 milijonov dinarjev, za priznavalnine bodo dali pa 26,5 milijonov dinarjev. Še večji je ta razkorak pri občini Krško, ki bo letos od republike dobila največ od slovenskih občin, 224milijonov dinarjev, zapriznaval^ nine pa bodo dali nekaj manj kot 80 milijonov dinarjev.
Poleg tega je v metliški občini večina bor cev kmetov, ti pa so od trdega kmečkega dela še bolj izčrpani in potrebni nege, pomoči in zdravljenja. Metliška zdravstvena skupnost se vseskozi otepa z denarnimi težavami in ne more tako kot bogatejše občine pošiljati borcev v zdravilišča. Prav tako v Metliki zaradi pomanjkanja denarja za borce ni patronažne službe, nege na domu in še česa. Borci iz drugih občin imajo ne samo plačano vse bivanje in zdravljenje v zdraviliščih, ponekod jim dajo s seboj še žepnino, metliški morajo za štirinajstdnevno bivanje v zdravilišču sami prispevati po 20 tisočakov. Letos je komisija odobrila zdraviliško zdravljenje 69 metliškim borcem, po ugotovitvah dispanzerja za borce pa bi ga bilo nujno potrebno 150 borcev.
Metliški borci razumejo, da jim njihova občina sama s svojim denarjem ne more omogočiti vsega, česar so deležni njihovi soborci iz drugih občin. Na seji občinske skupščine, na kateri so razpravljali o družbenem dogovoru o priznavalninah udeležencev NO V, se je eden od borcev re-signirano vprašal, če so se oni borili samo za metliško občino, samo za Belo krajino ali pa za Slovenijo in Jugoslavijo.
A.	BARTEU
Telefoni so, telefonije pa ni
V Novem mestu na bršljinskem koncu, ki se kar precej širi, seže k ar v teta sešteva čas, ko se ni mogoče priključiti na telefonsko omrežje. Pa ne le zasebniki, tudi delovne organizacije, ki jih j e tu kar nekaj, od Pionirja inNovot eksa.jio Krkine proizvodnje zelišč in izolacij, Železniške transportne organizacije in še mnogih drugih, ne morejo dobiti novega telefona. Kriv je preslabotni kabel od telefonske centrale na pošti do
Čez pet let bo Romom In nam še enkrat
V novomeški občini se zadnje čase spet zaostruje romsko vprašanje, zlasti v krajih, kjer naj bi po občinskem programu za socializacijo Romov kot osnovo postavili ljudem dostojna bivališča z vodo in elektriko.• Ljudje na splošno Romov ne marajo, ker so čedalje bolj nasilni in zahtevni, čedalje bolj predrzni.
Kot je po eni strani povsem razumljivo, da se Novomeščani na vse kriplje branijo stalne romske soseščine zaradi slabih izkušenj, je nepojmljivo, kako malo premišljen je tak NE. Nataliteta je pri tem delu prebivalstva nekajkrat večja kot sicer. Vedno več mladih ljudi, ki ostajajo brez dela in nekih stalnih dolžnosti, pomeni čedalje več nasilnežev in tatvin. Od nečesa živ človek mora živeti. Nepremišljene so tudi
izjave prenekaterega občana: naj gre delat! Kam? V kateri tovarni pa ima Rom odprta vrata in na kateri njivi naj bi sam pridelal hrano?
V vseh delovnih organizacijah tudi zahtevajo, da pride delavec zjutraj točno v službo, umit in čist, Rom pa si v zdajšnjih razmerah take čistoče ni zmožen zagotoviti, kar je tudi eden od vzrokov, da jih je mnogo kmalu odnehalo, ko so dobili delo v tovarni.
Proces socializacije Romov je dolgotrajen, vendar je prav v novomeški občini že nekaj primerov, ko so družbena prizadevanja povsem uspela. Za začetek pa mora imeti Rom osnovne življenjske pogoje.
Občani navadno brez premisleka zavračajo urejanje romskih sosesk. Čim slišijo za zazidalni načrt, ki ga pripravlja občina, že udrihajo čez oblast, češ da tatovom daje potuho, misleč, da je s sprejetjem zazidalnega načrta zagotovljen tudi denar za gradnjo in da bodo Romi kar tako prišli do hiš po sistemu »ključ v roke«. Ker so tako glasni zoper te zazidalne načrte, jim niti ni mogoče dopovedati, zakaj sploh gre. Zazidalni načrt je šele teoretična možnost da do gradnje sploh lahko pride, ko bo denar za postavitev romskih bivališč in še prej za napeljavo vode in elektrike. Da gre pri tem za znatna družbena sredstva, kijih povsodpri-manjkuje, je jasno in tudi za Rome ne bo lahko priti do denarja. Romske hiše pabodo imele za najemnike še več pogojev; redno zaposlitev in pomoč pri postavljanju
omrežja v tem koncu mesta. Da odpravijo nemogoče stanje na področju telefonije — brez telefona si danes res ni mogoče predstavljati normalnega poslovanja — bodo tukajšnje delovne organizacije posebej združevale denar za močnejšo kabelsko povezavo na tej relaciji. Zadevo naj bi, če bo šlo končno vse po sreči, na terenu udejani!: že v prihodnjem letu, morda celo v prvih mesecih. Stala bo okrog 100 milijonov dinarjev, novih seveda. Le mimogrede povejmo še, da je tovrstna ponudba tukajšnjih delovnih organizacij stara že dve leti, ko so govorili še o 30 milijonih predračunske vrednosti, le da naše poštno podjetje ni in ni»zgrabilo vabe«.
• Vsa zadeva morda sploh ni vredna besed in kakšne posebne pozornosti. Navsezadnje novomeški bršljinski konec ni nikakršna tovrstna telefonska bela vrana. Naša poštna podjetja, med katerimi novomeško, ki sicer kot eno redkih v Sloveniji vsaj ne posluje z izgubo, ni izjema, še zdaleč nimajo denarja, da bi lahko zadostila vsem, brez dvoma upravičenim željam, potrebam in zahtevam po razširjanju in izboljševanju telefonskega omrežja.
Letos na primer bo novomeško poštno podjetje razporedilo dobre 804 milijone svojih in v območnem poštnem sisu združenih investicijskih dinarjev. Da prav veliko s lem ni mogoče narediti, verjetno ni potrebno posebej razglabljati in dokazovati. Marsikaj je jasno, če k temupostavimopodateko potrebnih 100 milijonih za dober kilometer »močnejšega« kabla.
Ker tako ni samo letos, ampak že vsa leta, da ne poštna organizacija ne za to področje ustanovljena interesna skupnost (govori se o njihovem preoblikovanju) ne zmoreta zbrati niti približno dovolj denarja za približno normalen razvoj na tem področju, ljudje in združeno delo večinoma v veliki meri izgradnjo telefonije sami financi-
rajo. Podjetje zaptt promet in sis v glavnem lefinancirata glavne povezave in telefonske centrale, a zaradi finančne nemoči, ki daje posledica večno prenizkih cen, pa tudi hudih kadrovskih zagat v poštni organizaciji za tehnično področje, tudi pri tem lahko vse manj sledita željam in zahtevam s terena, ki imajo marsikdaj osnovo celo v že zbranem denarju ljudi. Preprosteje povedano: dogaja se, da ljudje po več let čakajo na telefon, četudi s svojim denarjem zgradijo celotno krajevno omrežje, ker poštno podjetje pač nima denarja za vse potrebne telefonske centrale in za njihove razširitve. Včasih je celo videti, kot da poštna organizacija ni sposobna prevzeti v upravljanje svojega osnovnega sredstva, ki so mu ga zgradili ali kupili drugi.
Žalostno, prav zares. Tudi s telefonijo, se vse bolj oddaljujemo od razvitega sveta, bi se pa še bolj, če ne bi ljudje tudi za to prispevali posebej »zaradi posebnega interesa«iz svojih žepov. Nekomu v naši družbi očitno ni jasen pomen telefonije. Prst pa je težko upreti le v poštne delavce.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Le sekajj sekaj smrečico?
Božični in novoletni prazniki so pred nami in malo je domov, kjer bi si praznovanje lahko zamislili brez okrašene jelke ali smrečice. Idila ob okrašenem drevescu je seveda človekova intimna pravica, kljub temu pa je prav, da v trenutku, ko večina razmišlja, kako priti do te pravice, osvetlimo nekaj pomislekov, ki se ob tem pojavljajo in zaradi katerih bi morala svečava na najlepših okrašenih primerkih zaradi sramu nekolikopobledeti. Dogajasenamreč, daje precej drevesc ukradenih, pa naj bo to v družbenih ali zasebnih gozdovih. Za to pa sta dva načina in, na kar verjetno ne pomislimo, oba kazniva. Prvi način je ta, da se posameznik z avtomobilom poda v najbližji gozd, na hitro izbere najlepši primerek, ga poseka in odpelje domov, pri tem pa ne pomisli, koga je okrade!, Dogaja se tudi, da odseka le vrh smrečice, ki mu je všeč. Drugi način je tq, da lastniki gozdov, ki sicer prodajajo smrečice na trg, sekajo v svojem gozdu. v sosedovih in v družbenih, potem pa vse skupaj prodajajo kot svoje. Prave kontrole, koliko je kdo posekal in kje, v tem primeru ni in je tudi skoraj ne more biti. Le kdo bo šel preštevat vse štrclje po širnih gozdovih?
• Na druge, bolj dolgoročne in z gozdnogospodarskega vidika pomembne vidike te praznične idile pa so nas opozorili v Gozdnem gospodarstvu Novo mesto. Revirni gozdar Uroš Kastelic pravi, da imajo pravico do poseka le tisti lastniki gozdov, ki so posek že prej prijavili, dobili dovoljenje za določeno število in tudi obročke, s katerimi morajo biti vsa drevesca opremljena. Le taka, na katerih je videti izvor, sena trgu lahko tudi prodajajo.
So lastniki gozdov, ki so se na posek smrečic že iz tradicije specializirali, in ti vedo, katera in kakšna drevesca lahko posekajo.
Gozdarski inženir Janez Blažič pa pravi, da v stihiji sekanja smrečic nikakor ne smemo pozabiti na napačno selekcijo, ki nastane pri sekanju novoletnih in božičnih drevesc. Pri tem ponavadi izbiramo ravno najlepša drevesca, ki bi morala z leti obogatiti gozdni sestoj. Kljub temu daje smreka v dolenjskem nižinskem okolišu v .ofenzivi', se pravi, da delno izpodriva listavce, pa še vedno ni doseženo tisto sorazmerje, ki so si ga gozdni gospodarstveniki v določenih kategorijah gozda zastavili. Tako je v nižinskem gozdnem rastišču smreke 23 do 30 odst., bilo pa naj bi je 30 do 35 odst. Smreka na našem območju od negativnih
objektov in pri gradnji komunalnihnaprav. Kot vsak drug občan bo Rom v najeli hiši plačeval stanarino, vodo in elektriko. Vsa-
ka družina, ki bo živela v hiši, naj bi po občinskem načrtu dobila tudi kos najemne Zemlje za obdelavo, da bi vsaj nekaj hrane
«*•
m
v
ekoloških vplivov še ni občutno napadena, vendar pa bi jo morali varovati in z njo pametno ravnati, zlasti jelko, katere rastišče je v okolici Straže in v vznožju Roga. Ta pa že kaže posledice ekološke onesnaženosti. Zlasti moramo pomisliti na to, da se zaradi hitro spreminjajočih se ekoloških učinkov na gozd sedanje razmerje kaj hitro podre.
Po podatkih, kijih ima inž., Radovan Lapanje v GG T O K Novo mesto, je letos zanimanje za organiziran posek in prodajo smrečic manjše kot prejšnja leta, zlasti pa tega GG že iz zgoraj navedenih razlogov ne spodbuja, saj ne sovpada z rednim konceptom gospodarjenja z gozdovi. Res je. daje na nekaterih rastiščih lahko tudi po 20 tisoč primerkov smrečic na hektar, medtem ko jih pri urejenem sajenju podtaknejo le 3 tisoč, vendar gozdarji nimajo dovolj osebja, da bi se ravno ob decembrskih konicah posebej posvečali strokovni selekciji. Ta je torej prepuščena le posameznikom in njihovi vesti ter strokovni izobraženosti. O organiziranju strokovnih seminarjev za zasebne lastnike gozdov prav sedaj gozdarji resno razmišljajo. Manjša ponudba na trgu pa tudi cene bodo marsikoga napotile v gozd po smrečico na lastno pest. Proti temu pa tudi drugim črnim sečnjam so se gozdarji opremili z izkaznicami in značkami, ki jim dajejo status gozdnih nadzornikov s posebnimi pooblastili, pa tudi miličniki imajo dožnost ustaviti vozilo, ki bo prevažalo neoznačene smrečice iz gozda. Vse ostalo je te praznike in še v« naslednje prepuščeno naši lastni vesti in zavesti.
TONEJAKŠE
Kako je država ubrala svoja pota
Država ubira svoje poti do odločanja, poti, ki jih delegati ne odobravajo in ne razumejo. To so razne oblike hitrih postopkov in ena izmed njih so bili tudi izredni sklici osmih sisovskih skupščin v minulem tednu.
Republiški izvršni svet je namreč zahteval, naj se v vsehobčinahobjavijo prispevne stopnje za leto 1987 pred rednimi sejami skupščin. Da bi bil volk Sit in koza cela — beri, dane bi popolnoma obšli samoupravne poti — so Brežičani delegate na hitro poklicali skupaj.
• V delovnih organizacijah je to izzvalo val negodovanja in protestov. Tako je na skupščini kulturne skupnosti več delegacij zahtevalo, naj se tako vmešavanje države ne ponovi. Gradivo so dobili šele en dan pred sejo. V njem so videli predvsem obremenitve za gospodarstvo, zato v mnogih kolektivih niso podprti predloga za zvišanje stopnje.
Skupščine so potekale v razburljivem vzdušju. V zdravstveni skupnosti predlaganega prispevka za 1987 niso izglasovali, v izobraževalni skupnosti pa so se odločili za nekaj vmesnega, za nekoliko znižano stopnjo. Drugod tovrstnih sprememb ni bilo. Skupščina zdravstvene skupnosti je sklenila, naj razlike med sisi uskladi zbor združenega dela, vendar to ni obveljalo. Medtem smo namreč zvedeli, da bo vlogo razsodnika oziroma usklajevalca prevzelo predsedstvo občinske skupščine.
Po pravici se zdaj sprašujemo, če rezultat opravičuje naglico, porabljeni papir, in ure, ki sojih delegati prebili na sejah, ne da bi prej imeti možnost za temeljito poglobitev v gradivo in v posledice svojih odločitev. Države to ne prizadene. Požvižga se na samoupravne poti.
J. TEPPEY
sami pridelali, tako kot okoliški kmetje. Seveda jih bopotrebno obdelovanja zemlje-naučiti, ker tega ne znajo.
Predvideno je še, da bi bila v novih romskih naseljih zdravstvena in socialna služba veliko med njimi, da bi jih poučili, kako živeti v hišah, kako skrbeti za higieno in zdravje, Vsega teganevedo, ker jih tega nihče ni uč(/. Ne gre torej samo za zavetje pred mrazom in vročino, ampak za korenite spremembe v mišljenju in načinu življenja Romov.
Veliko let bo trajalo, preden se bo današnji, Večinoma tatinski in asocialni Rom povsem otresel tisočletne vzgoje, in to odtlej, ko bodo romske hiše že stale. A koliko let bo trajalo, preden jih bodo dobili? Družine si Romi ustvarjajo že pri petnajstih letih. Čedalje večja množica neprilagodljivih ljudi bo med nami in vedno manj ji bomo kos. Odlašanje z začetkom družbene akcije je zato hudo neodgovorno dejanje.
Kako zaposliti Rome, pa je posebno poglavje, obdelano v posebni znanstveno raziskovalni nalogi. Dosedanje izkušnje kažejo, da se zaposlitve ob tekočem proizvodnem traku niso obnesle. Morda ne vselej zaradi lenobe. Zdravstvena služba je namreč že ugotovila, da večina mladih Romov ni sposobnih za težja fizična dela. So šibkega zdravja, kar je posledica nezdrave in neredne prehrane, nehigiene in slabih življenjskih razmer ter razvad.
RIA BAČ ER
Fotoslišal: Milan Markelj
HITREJŠI SEM OD INFLACIJE!!!
dolenjski list pred 20 leti
V zahvalo pa — klofuta!
Poplave — Zajela nas je duhovna kriza — Ukiniti  hočejo progo Novo mesto — Karlovac_____________________
DEZEV j E IN NENADNA otoplitev v petek, 2. decembra, nista obetala nič dobrega. Potoki so naraščali z veliko naglico. Posebno silovito je narasla Bistrica v Ribniški dolini. Že v petek zvečer je štab za elementarne nezgode v Ribnici opozoril najbolj izpostavljene kraje, naj bodo pripravljeni na najhujše. Ponoči je voda začela uničevati. Poplavila je Sodražico, Ribnico, Goričo vas, Hrovačo in nekatera druga naselja. Posebno hudo je bilo v Ribnici. Voda je ponekod poplavila do en meter visoko, zalivala kleti, skladišča in druge prostore.
ZADNJA LETA ČUTIJO VSI, ki so sploh občutljivi zagibanjev družbeni zavesti, da nas je zajela duhovna kriza. Dospeli smo do odločilnega razpotja. Pred četrt stoletja je bila na tehtnici naša fizična (osebna) eksistenca, danes pa je duhovna. Nismo zašli v finančne zagate samo v šolstvu in prosveti, marveč so tudi odnosi do kulture takšni, da nas skrbijo. Pojavi nekulturnosti med mladino in odraslimi, navdušenje za slepo posnemanje dekadentnih pojavov z Zahoda, naraščajoča polpismenost, splošna apatičnost in poplitvenost, nezaupanje in neiskrenost — vsi ti in še drugi pojavi dajejo vsem še količkaj mislečim ljudem nedvomno precej misliti.
NAŠIM LJUDEM smo več let obljubljali cesto do Vinice, a je zaenkrat ne bomo gradili. Komaj smo občane prepričali, da moramo počakati zaradi splošnega pomanjkanja sredstev za investicije in da Bela krajina zaradi zaslug v NOB ne bo pozabljena, že smo brali v časopisu, da namerava ŽTP ukiniti železniško progo Novo mesto — Karlovac. Baje ni rentabilna. Če se to zgodi — dobimo Belokranjci veliko klofuto za vse, kar smo žrtvovali.
MED MLADINO je že ustaljena nelepa navada — risanje in pisanje po zidovih. V mestu skoro ni plota, hiše ne zidu, kjer rte bi zasledili napisov. Taki napisi se pojavljajo celo na novih stanovanjskih blokih, ki so bili komaj prepleskani.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 15. decembra 1966)
*pO&vWu
OKI
Sli
m 10TJ-
18
L
BLIŽAJOČI SE prazniki gotovo ne bodo izboljšali finančne slike, ki seje letos razkrila o ameriških državljanih. Pripravljajo se na božične in novoletne nakupe, pozabljajo pa, da so že krepko zadolženi. Statistični podatki govore, da so se Američani zadolžili vsega skupaj za 566 milijard dolarjev, kar pomeni, da je vsak dolžan okrog 2.830 dolarjev, z dojenčki in Indijanci vred. Pa se zgražamo, da smo mi zadolženi! No, resje, da so ameriški dolžniki od dolgov tudi nekaj imeli.
V PRAZNIČNO PROMETNO gnečo se po nakupih in obiskih ne bo peljal z avtom Wimboržan John Meldrum. Letos je imel smolo in se je zaletel v pred njim vozeče vozilo. Po nesreči in naloženi kazni je le spoznal, da ne vidi najbolje in bo nekaj časa le pešec. Mimogrede omenimo, da je John letos izpolnil 101. leto.
PASJE ŽIVLJENJE je pač pasje življenje, pod čimer običajno ne razumemo zadovoljnega bivanja. Ameriškim psom je sicer zelo lepo, odevajo jih v plašče, hranijo s hrano, po kateri bi segel tudi marsikateri dvonožec vrste homo sa-piens, vodijo jih k frizerjem, na, počitnice, sprehode, ljubkujejo jih," vrte jim video kasete, splohjim nudijo vse mogoče. Pa vendar so zdolgočaseni, frustrirani, nesrečni. To je ugotovila voditeljica pasje dresurne šole Barbara Bocci. Za novoletne praznike zato priporoča, naj lastniki svoje pse nekako zaposlijo, če naj se praznikov vesele. Človekovi najboljši prijatelji naj torej ne oponašajo ljudi, posebno ne tistih z dvema levima rokama.
TAKIH NIKOLI DOVOLJ
spočitih delavcev je povsoddovolj, še posebno pa so se, kot piše italijanski tisk, namnožili v komunalnem podjetju mesta Neapelj. Ulice in parki so tam zasmeteni, da je groza, smetarji pa namesto zgledenga čiščenja in pobiranja ^smeti počno druge reči. Inšpekcija je med drugim našla nekaj smetarskih mladcev med delovnim časom lepo raztegnjenih na zimskem soncu, kako si nabirajo lepo barvo polti za poletje in ljubezni željne tujke. Zagorela polt številnih drugih zgovorno priča, da je navada razširjena nekoliko bolj, kot je za čistočo mesta zdravo.
NEVARNO RAZMERJE
(JOŽE UK)
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Učitelji so pokvečili učence
»Milina« nemške kulture na Poljskem — Učenci stavkajo — Umrl je pesnik Gregorčič — Po Kandiji se javljajo tatovi — Konec streljanja proti toči
(Pruski) učitelji vtepajo poljskim učencem verouk v nemškem jeziku v glavo; veliko učiteljev je bilo kaznovanih, ker so s tepenjem pokvečili učence (tako »mila« je nemška kultura!), zato pastariši ne marajo svojih otrok pošiljati v šole, in sedaj stavka nad 50.000 poljskih otrok. Poljski nadškof Stablewski se je hotel naravnost pismeno obrniti na cesarja s prošnjo, naj prepreči in prepove to kršenje naravnih človeških pravic in teptanje zdrave pameti. A oholi nemški cesar niti ni hotel vsprejeti njegove prošnje.
(U m r 1) je v Gorici pesnik Simon Gregorčič, najbolj priljubljeni slovenski pesnik. Kraljevsko veličasten je bil pogreb v Gorici pa do rojstnega kraja, koder so ga položili — tako je sam hotel — k zadnjemu počitku: ves tam obdolgi poti bivajočislovenski narod je tekmoval, da izkaže velikemu ljubljenemu sinu svojemu zadnjo čast. Patonibilamrzlo-uradna parada, ampak prisrčno sočutrp žalna slovesnost. In marsikateremu Slovencu in Slovenki širom
V očeh strokovnjakov se vesolje gručasto?
podoba vesolja temeljito spreminja — Zakaj je snovno — Od kod strahovite praznine? — Nova teorija
Vesolje ostaja še naprej skrivnostno in izziva človekov razum z množino nerešenih ugank. Med najbolj sitnimi, a temeljnimi vprašanji je gotovo uganka, zakaj je vesolje gručasto. Astronomi že nekaj let poskušajo odgovoriti na to, vendar zaman. Nikakor ne najdejo zadovoljivega odgovora, zakaj so nekateri neizmerni predeli vesolja prepolni materije in se v njih jate galaksij kar gnetejo, drugi, prav tako neizmerni predeli vesolja pa so popolna praznina, skoraj povsem brez sledu materije. Raziskovanja so ta dejstva neizprosno pokazala, strokovnjaki pa jih ne razumejo in ne znajo razložiti.
Poskušali so uganko razrešiti s priznano teorijo o velikem poku. Kot je sicer splošno sprejeto v astronomski vedi, naj bi se vesolje ustvarilo pred 10 do 20 milijardami let s tako imenovanim velikim pokom oziroma bumom. Zaradi tega nezamisljivega dogodka naj bi se materija tudi tako gručasto porazdelila po praznini. Toda astronomi so sami našli dokaz, da z velikim pokom ni mogoče razložiti gručaste oblike vesolja. Z močnimi radijskimi teleskopi so odkrili sevanja, ki so nekakšni odmevi te praeksplozije. Našli so jih povsod v vesolju in povsod so ti odmevi velikega poka enaki. Eksplozija vesolja je bila enovita, zato sedanje gručasto oblikovano snovno vesolje ni neposredna posledica velikega burna.
In kaj zdaj?
Morda so odgovor našli trije strokovnjaki: dva priznana prin-cetonska znanstvenika in diplomiran študent, ki so skupaj objavili fantastično novo teorijo, s katero je mogoče znanstveno razložiti sedanjo obliko vesolja. Začel jo je s samostojnimi raziskovanji razvijati astrofizik Jeremiah Ostriker, nato pa sta se mu pridružila še fizik Edward Witten in diplomiranec Chris Thompson. Vesolje naj bi se po njihovem mnenju gručasto oblikovalo zaradi vpliva tako imenovanih kozmičnih nihov ali niti. Gre za nize zgoščene čiste energije, ki sevajo elektromagne-
r.
domovine je porosilo oko, ko se je raznesel glas: »Gregorčič je umrl.«
(V zadnjem) časusepravprepogostojavljajopo Kandiji in okolici posebni prijatelji kokoši, petelinov itd. Pri eni hiši so spraznili ti tički cel kurnik, pri drugih pa le deloma, kakoršna jim je menda potreba. Ker te vrste pečenka ni ravno preslaba, se bodo menda še zglasili tam, kjer so še kaj pustili. Priporočamo jih najtopleje c.kr. žandarmeriji, kakor tudi policiji, da dobe za to delo še zasluženo plačilo.
(D r ž a v a) in dežela sta ustavili prispevke za streljanje proti toči. Razni merodajni možje so mnenja, da je boljše pustiti vse skupaj, kakor pa delati tako površno, kakor se sedaj . dela. Oglasili so se razni govorniki, ki so bili tega mnenja, da se streljanje proti toči opusti in da se napravi raje deželno zavarovalnico proti škodi, ki jo povzroča toča po vinogradih.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. decembra 1906)
Rak izgublja boj
Zgodnje odkrivanje bolezni s krvnim testom
Prej ko pri obolelem zdravniki odkrijejo raka, več možnosti je, da to težko bolezen uspešno ozdravijo. Zgodnje odkrivanje raka je izjemno pomembno in nič čudnega ni, če medicinski raziskovalci kar naprej prihajajo na dan z novimi odkritji in načini, kako zločesto bolezen čimprej odkriti. Najnovejši <io-sežek pri teh prizadevanjih predstavlja molekularni krvni test, ki so ga razvili raziskovalci bostonske bolnišnice Beth Israel in harvardske medicinske šole. Kot zatrjujejo strokovnjaki teh uglednih ustanov, je mogoče ugotoviti nastanek rakastega obolenja v tako zgodnjih fazah, ko ga ni mogoče zaznati še z nobeno drugo metodo, ne z X žarki in ne s kakšnimi drugimi napravami. Nastanek bolezni je mogoče ugotoviti celo prej, kot se pojavi sploh kakšen simpton.
Za testiranje krvi strokovnjaki uporabljajo eno najsodobnejših naprav, in sicer jedrski magnetni rezonančni spektrometer. Z njim je mogoče klasificirati najrazličnejše vrste molekul glede na njihov odziv na radijske valove v magnetnem polju. S pomočjo računalnika pa so rezultati lepo razvidni na pri-kazalnikih. Pri človeku, ki ima raka, je mogoče s to napravo zaznati nekatere nenormalnosti v določenih telesnih maščobnih in beljakovinskih molekulah.
Poskusna testiranja 331 ljudi so se odlično obnesla. Naprava je nezmotljivo odkrila tiste z rakastimi obolenji. Zmoti se lahko 'edino pri nosečnicah in ostarelih moških s povečano prostato.
Čeprav je naprava silno draga in je pač ne bo mogoče imeti v vsaki večji bolnišnici, pa je sam krvni test hiter in poceni. Ne bo problem z eno napravo opraviti teste za številne bolnišnice. Edina pomanjkljivost je ta, da test nič ne pove, kje se je bolezen začela. To morajo zdravniki seveda sami odkriti.
tno žarčenje, pritisk tega žarčenja pa naj bi izrival materijo navzven in jo oblikoval v tanke lupine, hkrati pa ustvarjal ogromne praznine v vesolju.
»Če teorija drži, potem bomo morali sedanje poglede na vesolje temeljito spremeniti,« pravi astrofizik Ostriker.
Teorija zares ponuja odgovor na številna vprašanja o naravi vesolja, z njo je mogoče razložiti tudi nastanek galaksij in še nekatere druge skrivnostne pojave. Ustvarjalci te teorije so združili v domiselno celoto najnovejše zamisli astrofizike in fizike elementarnih
	
	
	
	JMSK
Na posnetku, narejenem s pomočjo radijskih teleskopov in računalnika, je videti skrivnostne kozmične nize.
delcev. Osrednja postavka, ki vse to združuje in na kateri vsa teorija stoji, pa so prav kozmični nizi — čudni, zaenkrat še zgolj domnevni pojavi. Nizi zgoščene čiste energije naj bi bili tanjši od atomskega jedra, dolgi, kot je vesolje široko, in tako zgoščeni, da bi poldrugi kilometer dolgi del kozmičnega niza tehtal toliko kot ves naš planet.
Kozmični nizi so se najprej pojavili v matematičnih modelih fizike elementarnih delcev, in to povsem nepričakovano. Matematiki so domnevali, daje prišlo takoj po velikem poku do hitrega hlajenja in do prehodne stopnje, podobno spremembam, ki se pojavijo, ko se voda spremeni v led. V ledu se pojavijo razpoke in črte, ki so posledica neenakomernega in nehkratnega zamrzovanja, podobno pa naj bi pri ohlajanju vesolja nastali kozmični nizi.
Nizi naj bi se krčili in raztegovali, zvijali in vibrirali ter se tudi cepili, kadar bi se prečkali. Pri vsem tem dogajanju pa naj bi seveda vplivali na oblikovanje snovnega vesolja. Kot predvideva Edward Witten, ki raziskuje lastnosti kozmičnih nizov na svojih matematičnih modelih, so ti nenavadni pojavi nekakšni super prevodniki električne energije, ki teče po njih neskončno. Izračunal je, da gre za električni tok strahotne veličine, 100 kvintilijonov amperov (število z 18 ničlami). Tok proizvaja močno magnetno polje okoli niza, pri čemer pride do tega, da delci, kot so elektroni, zajeti v polje, žarijo. In zares so astronomi odkrili nekaj podobnega. Letos spomladi sta astronoma Mark Morris
in Farhad Yusef-Zadeh z močnimi radijskimi teleskopi snemala središče naše galaksije. Na posnetkih, ki jih je obdelal računalnik, je lepo videti svetlobne nize. To bi prav lahko bili kozmični nizi, menijo mnogi strokovnjaki za ta vprašanja.
V prid novi teoriji gredo tudi tista spoznanja, ki so jih pred dvema letoma razvili nekateri drugi astronomi, in sicer gre za tako imenovano teorijo o mehurčastem vesolju. Raziskovanja so pokazala, da so v vesolju ogromne praznine in da je snov dejansko razporejena v tankih plasteh kot površina milnega mehurčka. Ostriker je ob pomoči Wittna in Thompsona izračunal, da bi takšne gigantske praznine lahko nastale v primerih, ko se kozmični niz sklene v zanko. Električna zanka je v bistvu radijski oddajnik, če pa gre za zanko s tako strahotno veliko energije, kot jo je v kozmičnem nizu, potem takšna zanka oddaja super močne ultra nizke radijske valove, ki bi lahko pline in zvezdni prah potisnili neizmerno daleč od sebe.
»Se vedno ne vemo za gotovo, ali so takšne stvari, kot so kozmični nizi,« pravi Ostriker. »Neverno tudi, ali so zares superprevodniki in če po njih teče močan električni tok. Toda vse to je zelo verjetno. V nekaj letih bodo kozmični nizi ali povsem spremenili naše poglede na vesolje ali pa bodo povseni pozabljeni.«
MiM (Vir: Time)
ZA DRAGE INSTRUMENTE
NOVO MESTO — V sklad zadrage medicinske instrumente pri občinski organizaciji Rdečega križa Novo mesto so prispevali: Janez Ivec-Jovičiz Bušinje vasi 23 namesto cvetja in sveč na grob pokojne sestre Marije Urh iz Metlike, 10.000 din; Stane Žunič, Majde Šilc 9, Novo mesto, 5.791 din honorarja; Anton Božič iz Ljubljane 38.657 din prispevka; Ban iz Kopra, Ferjančič iz Idrije, Trampuž iz Poljan, Makuc iz Ljubljane, Makuc iz Kranja in Makuc iz Kopra namesto cvetja na grob pokojnega Franca Križmana s Trdinove 12b 62.000din; Franc Cizej iz Ločnikarjeve 12, Ljubljana, namesto venca na grob pokojnega Franca Križmana 15.000 din; sosedje Trdinove ulice a, b, c iz Novega mesta namesto cvetja na grob pokojnega Franca Križmana 14.000 din; krajevna organizacija Rdečega križa Podturn 17.000 din prispevka. Vsem darovalcem iskrena hvala!
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru RK so prispevali: konferenca OO ZS LB, TDB Novo mesto 30.000 dinarjev, delavci delovne skupnosti L B, TDB Novo mesto 116.800 dinarjev in Delavci LB, TDB, poslovne enote Trebnje 23.000 dinarjev, vsi namesto cvetja na grob Ani Thorževskij; družina Svent iz Novega mesta, Slavka Gruma 2 20.000 dinarjev v spomin Darji in Jožetu Udoviču; Skupščina občine Novo mesto 8.000 dinarjev namesto venca na grob tov. Križmana. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Srčna kap ni neobvladljiva
Nova odkritja kažejo, dajeogroženostsicerveiika.ajo  je mogoče učinkovito zmanjšati______________
terola v krvi. Pri stopnji 245 mg/dl se možnost srčne kapi v šestih letih poveča na 242 odstotkov. Raziskovalci pri tem posebej poudarjajo, da je povečana stopnja holesterola v krvi nevarna tudi za tiste moške, ki ne kade in imajo običajni krvni pritisk.
Zdravniki že dolgo povezujejo visoko stopnjo holesterola v krvi s srčnimi boleznimi, predvsem ka-pmi, ki vsako leto poberejo veliko število mož (žensk občutno manj) v polnem razcvetu delavnosti. Povezava je nesporna, nikakor pa strokovnjaki ne morejo ugotoviti, katera stopnja je že zares nevarna. Pred kratkimje revija The Journal of the American Medical Associa-tion ponudila presenetljiv odgovor na to vprašanje.
V posebni številki, posvečeni prav temu problemu, so strokovnjaki na osnovi študij in raziskav razkrili grozljivo stanje: da namreč ni nevarno ogrožena le največ desetina prebivalstva srednjih let, marveč da povečana stopnja holesterola v krvi ogroža kar 80 odstotkov prebivalstva srednjih let.
V raziskave je bilo vključenih 356.222 moških, starih od 35 do 57 let, trajale pa so v obdobju dveh let. Raziskovalci so ugotavljati povezavo med višjo stopnjo holesterola v krvi in smrtnostjo zaradi srčnih kapi, odkrili pa so, da se smrtnost poveča že pri 180 miligramih na deciliter krvi. To je tako nizka stopnja, da so jo mnogi kardiologi imeli za nenevarno.
Možnost srčne kapi se dviguje hkrati z dviganjem stopnje holes-
Poročilo v strokovni reviji pa ne prinaša le zloveščih številk. Nekaj je tudi dobrih novic. S primemo prehrano, predvsem z zmanjšanjem užitih maščob in opustitvijo kajenja, je mogoče dokaj učinkovito znižati stopnjo holesterola v krvi, z njo vred pa sčasoma seveda upade tudi nevarnost srčnih obolenj in kapi.
Američani, ki so nasploh že pred leti dokaj resno vzeli nevarnost žilnih in srčnih obolenj in prešli na bolj zdrav način prehrane, življenja in dela, opažajo, da se smrtnost zaradi srčnih bolezni občutno zmanjšuje.
Poročila navajajo tudi, da je mogoče stopnjo holesterola zmanjšati, če seveda dieta in opuščanje kajenja ne pomagata, tudi s pomočjo nekaterih novih zdravil. A vendar, pravo zdravilo ima vsakdo v svojih rokah in predvsem v svoji volji!
MiM
(Vir: Newsweek)
NAGRADA V ČRNOMELJ MAJA ŠIMEC iz Črnomlja je imela največ sreče pri žrebanju in žreb jo je izmed reševalcev naše predzadnje nagradne križanke izbral za nagrado. Po pošti smo ji že poslali slov ensko noviteto: sodobno pripoved mladega slovenskega pisatelja Borisa Jukiča Mavrica in kukavičja pesem. Pisec niza v knjigi spominske drobce, mestoma veristično zarisane, vsekdar pa zanimive in izzivalne.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3,68000 Novo mesto. Upoštevali bomo vse rešitve, ki bodo prispele do vključno 19. decembra. Pri naslovu pripišite KRIŽANKA 47.
PRG3SČE
rmrsu
Porabništvo uničuje človeka in mu jemlje njegovo dostojanstvo.
V.GRMIČ
Kdorzida varnostna lažeh in krvi, sezida si krvavo, lažno varnost. W. SHAKESPEARE
	1 NAGRADNA KRIŽAI\										IKi	\	
§§				KEM. SIMBOL ZA FOSFOR	OTROŠKA GUSTA	RAVNOTA	TEPEC	BUBSTlCNA SEKTA	SESTj J.UDIR	ZBIRKA PERIMIT, SPISOV ^	ZNANI IT. POLITIK (SANDRO)	IT. REKA (FIRENCE!)	DL
				►					AVSTRIJSKA AGENCIJA				ČASOVNA ENOTA
				FR. PISATELJ, TVOREC SADIZMA					KRAJ PRI VRHNIKI/ CRKOVNICA NA PIS. STROJU				
				PET ZADETKOV (PRI LOTERIJO CESKA PRITRDILNI CA /DEL VOZA ►									
								ANGL FIZIK (IZ0T0PN0-STI) n IME					
												PREBIVALEC JAME	DL
DL ZGoa POKRAJINA OB SREDO-ZEM.	MORSKI ROPAR	IT. GRADITELJI GODAL	ZVffl/SU- ROVINA ZAIZDEL CEMENTA				GORA V SRBUi /SVETNIŠKA PODOBA						VaiKO (AFR. JEZERO)
		-								" PISEC FLEMING /RUMENORJAVA BARVA			
MUSLIM. VERSKI POGLAVAR					AM. GENERAL VSECES. VOJNI	RIM. DRŽAVNIK /STARA UTE2					MENCINGER JANEZ /AM. DRAMATIK (GEORGE)		
ZDRAVILIŠČE NA SEV. IT. RIVIERI								SVETINOV ROMAN					
ETIOP. PLEMENSKI POGLAVAR				VEČNOST.				VRSTA RISALNEGA PERESA					
PROGA				GR.CRKA				VRSTA P#.ME					
vaša zgoam
Nov pogled v skodelico kave
Raziskovalci so oprostili kavo dveh težkih sumov: da povzroča ciste na dojkah in raka na trebušni slinavki — Zmernost pri pitju kave je prava pot
Prihajajo prazniki, veseljačenje, tekoče in druge dobrote bodo na mizah, po kozarcu vina bo segel tudi tisti, ki se alkohola sicer brani, skodelica črne kave pa bo prav tako v rokah prenekaterega, če prej ne, pa naslednji dan, ko bo treba nekako premagati utrujenost po praznikih. In morda se bo takrat vprašal, kaj je s to presneto kavo, s katero se v naši domovini nalivamo, kot daje,samoljubo zdravje v nji. Da ni prav pametno uživati preveč kave, da skodelica ne škodi, daje enim dobrodejna, drugim pa ne — vse to in kar je podobnih sumničenj, dvomov, negotovosti, se vztrajno drži kave. Dokaza, kaj je z_njo, pa nikjer pravega!
Že skoraj celo stoletje — tako dolgo bo že, odkar se znanost ukvarja s kofeinom v pravi kavi — spletajo okoli te snovi najbolj čudne probleme. Toda doslej šeni uspelo znanstveno neoporečno dokazati, da kofein škodi. Zdravniki, farmakologi, toksikologi in drugi strokovnjaki so kofein in kavo z njim obsodili za vse nesreče tega sveta: svoj čas je bila kriva za slabe kosti, za srčni infarkt, za prirojene okvare novorojenčkov od zajčje ustnice do zakrnelih udov, bila je obtožena za rakotvorno itd. Več slabega kot dobrega je bilo in je še slišati. Kava pa ostaja priljubljena pijača, nepogrešljiva doma in v službi, na obisku ali sestanku.
In zdaj dobra nbvica za privržence kave. Medicinski raziskovalci so dokončno ovrgli doslej najbolj utemeljene sume, da kofein igra zločesto vlogo pri nastanku benignih cist na dojkah in raka na trebušni slinavki. Seveda moramo besedico dokončno razumeti nekoliko bolj prožno, saj ne gre za popolno in za vse večne čase veljavno spoznanje. Le kolikor je sodobni znanosti možno spoznati, toliko velja »dokončno«.
Prvi, ki je pred leti močneje posumil, da je uživanje prave kave tesneje povezano z nastajanjem cist na dojkah, je bil ameriški kirurg John Minton, član ameriškega združenja za borbo proti raku. Odkril je, da pri ženskah s fibroznimi cistami na dojkah spremlajoči simptomi, kot je napetost dojk in bolečina, izginejo kmalu potem, ko ženske prenahajo uživati kavo.
Miltonovo tezo so seveda takoj zagrabih najrazličnejši strokovnjaki. Preverjali sojo v treh večjih raziskovalnih središčih na svetu; eno je bilo tudi pri naših sosedih Italijanih. Toda raziskave niso potrdile doslej najbolj »gotovega« suma o škodljivem učinku kave na zdravje njenih uživalcev.
Raziskovalci so sicer ugotovili, ua pri ženskah s cistami na dojkah res prenehajo bolečine in napetost, ko kave več ne uživajo, vendar pride do tega šele po več mesecih, zaradi česar ni mogoče vzet i prenehanja bolečin kot posledico neuži-vanja kave.
»Do takšnega zmanjšanja bolečin prihaja zelo pogosto pri teh obolenjih. Prav značilno je zanje, da se bolečine pojavijo, ojačajo in nato prenehajo, vse na nepravilen
način,« razlaga raziskovalec Carlo La Vecchia z Inštituta za farmakološke raziskave v Milanu.
G povezavi med rakom na trebušni .slinavki in pitjem kave je prva spregovorila z nekaterimi dokaj utemeljenimi razlogi skupina epidemiologov s Harvarda. Statistično so odkrili, da je med obolelimi za rakom na trebušni slinavki veliko vnetih kavopivcev. To je bilodovoljzaboljobsežneinteme- • ljite raziskave, ki so sejihponovno lotili tudi drugi raziskovalci, še posebno zaradi tega, ker je to rakasto obolenje v razvitem svetu vse pogostejše, sodi pa med tiste, o katerih se ve zelo malo.
»Tudi raziskave, ki naj bi preverile odkritja harvardskih znanstvenikov, niso dale potrdilnih rezultatov, pravi La Vecchia. Milanski raziskovalci niso mogli odkriti nobene povezave med količinami zaužitega kofeina in rakom na trebušni slinavki. Raka te vrste imajo tako kavopivci kot tisti, ki kave sploh ne uživajo redno.
Kava je torej oproščena dveh resnih obtožb. Toda pozor, to ne pomeni, da se zdaj lahkoznjonali-vamo po mili volji. Kje pa! Kot poživilo s posebnimi lastnostmi in značilnostmi je še vedno prepovedana za vse tiste, ki imajo čir na želodcu. Kofein spodbuja izločanje želodčnih sokov, to pa seveda prav nič dobrodejno ne vpliva na že oboleli želodec. Za bolnike s
Sloni rudarji
Kopljejo v ugaslih vulkanih
Britanski biolog lan Redmond je v svoje poročilo zapisal, da je v jamah ugaslega vulkana Elgon na meji med Ugando in Kenijo opazoval slone. Cele črede sivih velikanov so se drenjale v ugaslem žrelu in nekaj vneto iskale. Redmond meni, daje to vsakodnevno početje slonov, saj si na ta način bogatijo jedilnik. Kako to?'Slone vendarle poznamo kot rastlinojede živali in ne kot požiralce vulkanskega kamenja. Menda je . vsa skrivnost prav v okamenelih vulkanskih izmečkih.
Sloni z okli rijejo po sten ah in po tleh med kamenjem in izkopane kose drobijo in žrejo. Te kamenine so bogate z rudami, in tako sloni pridejo do mnogih sestavin, potrebnih za »zdravo« življenje. Posebno veliko menda dobijo natrija, ki ga v njihovi rastlinski hrani ni v obilju. Kopanje po vulkanskem kraterju za slone ni enostavno. Zoologi zatrjujejo, da so rovi slonjih »rudnikov« potegnjeni celo do 150 metrov v vulkanska področja. Pri tem se živalim njihovi znameniti beli okraski pogosto obrusijo prav do kratkih štrcljev.
Podobno početje so znanstveniki ugotovili tudi pri slonih v Indoneziji, razlika je v tem, da tam samci rijejo z okli, medtem ko samice niso nič manj urpešne z nogami. To delo slonov je koristno v dveh pogledih: za slone in za številne manjše živali, ki ves čas prežijo, kdaj se bodo rovi izpraznili.
L. M.
(Vir: Kosmos)
čirom na želodcu ali s kakšnim podobnim obolenjem je pač kava, tako kot še marsikaj dražečega, na oni strani dovoljenega.
In kako je s kavo in srcem?
Italijanski strokovnjak La Vecchia pravi takole: »Kava lahko povzroči povečano bitje srca, vendar le, čejo uživamo v večjih količinah, se pravi, ko presežemo običajno
Koliko nevarnosti je skritih v nji?
število skodelic na dan.« Koliko kave posamezniku še godi, vsakdo hitro sam odkrije. Vsekakor pa ni dobro, če človek popije na dan preko deset skodelic, pa naj se pri takšni nenormalni količini popite kave še tako odlično počuti. Zmernost je pač tudi pri pitju kave, podobno kot pri skoraj vseh stvareh v življenju, najboljša mera in najboljša pot do dobrega počutja in zdravja.
Naravni izum
Kaj se lahko naučimo od nočnih moljev?
Molji in vešče so si v svojem dolgem razvoju pridobili med drugim tudi imenitne varovalne sposobnosti. Krila imajo tako pisana, da jih je težko opaziti, kadar mirujejo, nočnim lovcem pa se izmikajo tudi tako, da sejir.i ne izdajajo z očmi. atroicovnjaki so namreč uti Kiii, presenetljivo lastnost, da oči teh živalic ne reflektirajo svetlobe. Nočne vrste imajo namreč mrežnico sestavljeno tako, da absorbira infra rdeče žarke.
Ta naravni izum pa so sklenili koristno posnemati in ga industrijsko uporabiti. Raziskovalci iščejo možnosti, kako bi izdelali podobno antirefleksno membrano, ki bi jo potem lahko uporabili za prevleko optičnih diskov. Takšni diski bi bili izjemno uporabno orodje za najsodobnejše računalnike in bi že tako čudovite zmožnosti shranjevanja informacij in hitrega dostopa do njih še povečali.
»Takšni diski bi bili zelo učinkoviti vsrkovalci svetlobe in bi za branje podatkov na njih lahko uporabljali šibak laser,« pravi Anthony Warren, vodja družbe North American. To pa pomeni manj potrebne energije, učinkovitejše delovanje naprav.
Seveda bi se dala takšna snov uporabiti še marsikje drugje, od prevlek za okna in televizijskih ekranov do prevlek za vojaške naprave.
Družba, kjer se o konfliktu ne sme govoriti, je bolna in nehumana. To je pasivizira-na in omrtvičena družba.
P. BRAJŠA
MUCA
Nekega dne seje pojavila pred vrati. Pretegnjena, suha in preplašena je pobegnila, ko sem jo hotela pobožati; oči velike in sestradane, na sebi pa je imela vse mogoče barve, od črne, bele, rumene do rjave, sive. Skratka grda in neprivlačna muca. Pa lačna.
Vedela sem, dajoje nekdo odložil pri naši hiši. To seje že večkrat zgodilo. Meščani se hočejo rešiti muce, odpeljejo jo na deželo in običajno pustijo nekje pri hiši, ki je odmaknjena od vasi, na samem. To ni bilo prvič.
Muci sem nalila mleka v skodelo, ki je vsa okrhana čakala na smetarja. Slastno gaje popila in me že malo bolj krotko gledala. Poklicala sem jo, prišla je bliže, pa spet ušla, ko sem jo hotela pobožati. Končno sem ji spet nalila mleka in ji pustila skodelo na ganku.
Nekaj dni je takole hodila jest in nato sem skodelo dala v kuhinjo, vrata pa pustila odprta. Prišla je noter, izpila mleko, bila je že malo manj plašna. Bila je zgodnja pomlad in hladno. Muca je nekaj časa ostala v kuhinji, potem sem jo spustila ven. Čez teden dni je bila domača. Prišla je v kuhinjo sama, ni več bežala pred domačimi.
Potem pa seje zgodilo. Postala je zelo okrogla in vedeli smo, da bo imela mlade. Nekega jutra je izginila in je nekaj dni ni bilo na spregled, čeprav je mleko, ki jo je čakalo pred vrati, drugi dan izginilo. Nekoč sem jo zalotila pri skodeli in šla za njo. Naskednju je imela gnezdo in v njej tri mlade muce. Čez dva dni sta ostali v gnezdu le še dve, ena je neznano kako izginila. Končno je obe muci pripeljala tudi na dvorišče. Ena je bila običajna, temna, druga pa rumena in silno kosmata, kot kepa volne. Črnega muckaje nekega dne povozil avto, ostal je le ru meni lepotec. Bilje ljubljenec vse hiše in vsi po vrsti smo ga crkljali.
Toda nesrečni muci ni bilo dano, da bi ji bilo lepo. Zgodnje poletno jutro sem se odpravljala na vlak in muca seje z mladičem igrala na dvorišču. Nenadoma sem zaslišala žalostno mijavkanje, skoraj otroški jok. Pritekla sem na dvorišče in vsa pretresena opazila, da leži na mucku velik čok za sekanje drv. Nekdo gaje postavil tik na betonski rob drvarnice in čok je kdove kako padel mucku na hrbet. Pol gaje gledalo izpod čoka, pretresljivoje mijavkal od bolečin. Dvignila sem čok. Mucek je zadnji konec vlekel za seboj, nogi sta mu negibni viseli vsaka k sebi. Vedela sem, da ima zlomljeno hrbtenico, daje z njim konec. Vedela sem tudi, da mu ne morem pomagati. Da ne bi trpel, gaje bilo treba ubiti.
Te naloge nikakor nisem mogla opraviti sama. Poklicala sem očeta. Muca je hodila okrog svojega mladiča in na kratko mijavkala, ga lizala in me proseče gledala. Strašno me je pretreslo. Mucek
jč moral umreti.
Muca je ostala sama. Hodila je žalostno naokoli in mijavkala. Postala je spet čudaška in zaprta, kot da se nas spet boji. Dolgo je trajalo, daje postala spet domača. In kot daseje drži prekletstvo: v vsakem leglu mladičev ima enega rumenega mucka in vse doslej je vsak poginil mlad.
m
Ignac Jereb:
Umirajoča domačija
Ta laž se ji je globoko zarezala v srce. »Kakšne skrivnosti se dogajajo v tej hiši?« se je zajedalo v njeno notranjost.
Osojnik je potegnil klobuk globoko na oči in pohitel prek dvorišča ter spustil Volkuna iz sušilnice.
»Preklemansko!« je zarobantil, ko je Marjeta odšla v hišo, izpljunil od tobaka črnikasto slino. »Volkuna lahko zaprem, te ne bom mogel, da ne bi videla, kaj se dogaja okoli hiše. A vidi vse.«
Bil je.čudno vroč dan. Svinčenosivi oblaki so se naglo kopičili nad dolino in grozili z nevihto. Iz daljave se je že slišalo grmenje, ki je prihajalo vse bližje. Osojnikovi so hiteli s spravilom sena. Stari Osojnik je na vozu tlačil, Matevž je hitel nakladati, za njim pasta urno grabili Polona in Marjeta.
Take vremenske spremembe so vedno vplivale na Mohorjevo bolezen. Tudi tokrat je bil izredno nemiren in na robu ravnice je z gromkim glasom oponašal zvonenje zvonov: »Bim bam, bim bam...«
Nenadoma je zarjovel kot ranjena zver in se pognal na dvorišče. Zagledal je deklo, šantavo Meto, ko se je poganjala prek dvorišča in se pozibavala. Njena desna noga je bila krajša, zato je bila njena hoja podobna nekakšnemu kotalenju pošvedranega kolesa. Mohor je v svoji nerazsodnosti mislil, da ga oponaša. Skočil je za njo, jo lovil po dvorišču, dokler mu ni pobegnila na senik. Planil je po lestvi za njo in jo ulovil. Nekaj časa jo je tiščal za vrat in jo tresel, dokler mu ni omahnila iz pridelka na pod.
Grmenje izza gore se je preneslo na Osoje. Med gromom in bliskom se je
silovito ulil dež, pomešan s točo. Sikalo je in treskalo, od streh pa lilo, da žlebovi niso utegnili požirati tolikšne količine vode.
Na tleh na podu je ležala mrtva Meta. Sunki vetra so vrtinčili deževno ploho, pomešano s točo, da ni nihče utegnil skočiti v hišo po svečo, da bi jo prižgali umrli.
Ko je Matevž zaslišal Mohorjevo rjovenje, je takoj zaslutil nesrečo. Odvrgel je vile in pritekel na skedenj, toda bilo je že prepozno. Na Osojah so naenkrat zgubili dve delovni moči. Osojniku je bilo hudo za obema. Dejal je: »Škoda ju je, sta bila oba pridna, kolikor sta jima zdravje in pamet dopuščala.«
Meto so pokopalj v dolini na pokopališču ob farni cerkvi, Mohorja pa so orožniki odgnali v dolino na orožniško postajo in kasneje v umobolnico.
Pri og'ledu Metinega telesa je zdravnik našel na vratu črnine od davljenja in ugotovil, da je bila že pred padcem zadavljena in mrtva.
Na Osojah so ju zelo pogrešali. Opravljala sta okoli hiše vsa tista nevidna drobna dela. V hlevu in svinjaku je bila žival vedno o pravem času nakrmljena in urejena. Tako so se vsi ostali lahko brezskrbno podali po ostalih opravilih.
Zvečer po Metinem pogrebu se je Marjeta mučila s spancem. Matevž je takoj zaspal, a ona je ostala dolgo budna. Cez čas je zaslišala hojo pod oknom, tako kot pred enim mesecem. Potrkalo je na kamrino okno. Tiho. komaj slišno.
Marjeto je postalo strah, da je zadrhtela in zadržala dih.
Spodaj seje ponovilo trkanje, nakarse je okno odprlo in po kratkem šepetu zaprlo. Neznanec je odše1 od okna okoli hiše in vežna vrata so zaječala pri odpi-
ranju in zapiranju. Tudi tokrat ni bilo ničesar slišati iz spodnjih prostorov. Vse se je ponovilo kot pri prvem prihodu neznanca. Tudi Volkun se ni oglasil.
»Prav gotovo je zopet zaprt v sušilnici za sadje,« je pomislila Marjeta.
Marjeto je postajalo vedno bolj strah in poklicala je Matevža.
Matevž se je zdravmil in začudeno vprašal: »Kaj je?«
»Nekdo hodi okoli hiše,« je drhteče spravila iz sebe.
»Ce se Volkun ni oglasil, ni nič posebnega. Nekdo bo to noč ali dve prespal pri nas,« je Matevž že napol dre-maje odgovoril, se preobrnil na drugo stran ter zasmrčal naprej.
»Pa ti veš, kdo je?« je Marjeta pocukala Matevža.
»Jaz ne vem nič, pa tudi zate je bolje, da ne veš ničesar o teh skrivnostnih ljudeh!«
»Torej ne prihaja samo eden...?«
»Lepo te prosim, zaspi in ne razmišljaj dalje!« je rekel Matevž in že trdno zasmrčal.
Marjeta je obmolknila, a ob skrivnosti, ki ji je v tej hiši prikrivajo, jo je postalo groza. Šele proti jutru, ko se je v oknu že medlo svetlikalo jutro, je nekoliko zadremala. Prebudil jo je Volkun, ki je veselo lajal pod oknom.
Cas je tekel dalje. Pospravili so seno, žito pa zopet otavo, pospravili so krompir in svinsko rejo v klet. Matevž in Marjeta sta hodila po delu in nihče ni nič omenil o skrivnostnih prihodih neznancev na Osoje.
POTA IN STJfc?
Zaročenko zabodel z vilicami
Dvajset let zapora za 45-letnega Jožeta Potočnika iz Martinjaka, kije lanskega 27. ___decembra	umoril	54-letno	Marijo	Gruden-Pirnat	iz	Kočevja
	dežurni M	»
I	poročaj	D
KOČEVJE — Na dvajset let zapora je bil pred sodiščem v Kočevju obsojen 10. decembra 45-letni Jože Potočnik iz Martinjaka v občini Cerknica, ki je 27. decembra 1985 umoril 54-letno Marijo Gruden-Pirnat iz Kočevja, Trg Zbora odposlancev 55. To je doslej najvišja sodba, izrečena pred sodiščem v Kočevju, vendar ni še pravnomočna.
ODVIL LEVIv KOLESI — Marko Zlatic iz Novega Šeherja pri Maglaju je v noči na 12. december parkiral osebni avtomobil na prostoru pred AMZ na Otočcu. Odsotnost lastnika vozila je izkoristil tat in mu z vozila odvil dvoje levih koles ter tako Zlatica oškodoval za 100 tisočakov.
OB USNJENO BUNDO—Tat je bil na delu tudi v črnomaljskem Beltu. Iz garderobne omarice Tomaža Nove je zmaknil usnjeno bundo, vredno 128 tisočakov.
IZGINILO ŠEST PLOŠČ PLOČEVINE — V noči na 14. december je nezanec ukradel Novomeščanu Ivanu Petriču šest plošč pločevine, ki so bile shranjene pri gospodarskem poslopju.
PRETEPAL JE DOMAČE — Miličniki iz Dolenjskih Toplic so 14. decembra pridržali doiztreznitveMičo Gojkoviča iz Gorenje Straže. Možakar je doma razgrajal in pretepal domače. Čaka ga pot k sodniku za prekrške.
KJE JE LEVI ŽAROMET? — Med 5. in 7. decembrom je nezan storilec s tovornjaka ljubljanskega Viatorja ukradel levi žaromet in oškodoval delovno organizacijo za 70 tisočakov. Voznik Bojan Molk iz Naklega je tovornjak parkiral pred motelom Pu-tnik. Tatu še iščejo.
TO IN ONO IZ INŠPEKTORJEVE BELEŽNICE
• Inšpektorji večkrat obiščejo trgovino v Loki pri Zidanem mostu pa vedno znova odkrijejo, da se tamkajšnji trgovci ne zmenijo dosti za kazni in opozorila. Prodajajo sadje brez deklaracij, brez cenikov, higiena je slaba, meso in mleko ter druga živila so pomešana med sabo. Skratka, trgovina je taka kot branjarija najslabše sorte. M-Kmetijskemu kombinatu iz Sevnice, kamor trgovina šteje, prav gotovo ne more biti v ponos, saj so ostale prodajalne tb delovne organizacije na precej boljšem glasu.
• Kaj so mislili izvajalci melioracij pri Armeškem, ko so vrgli na piano vodovodno napeljavo, še do danes ni znano. Dejstvo je, da so bili tamkajšnji prebivalci kar precej časa brez vode. Da je spet pritekla iz cevi, je bilo potrebnih kar precej intervencij.
• LepokašosijeskuhaltistiKrčan, ki je kupil barvni televizor El Niš. Televizor, kije bil proizveden junija in gaje kupec prevzel v trgovini septembra, se je pokvaril po enem dnevu delovanja. Pa kaj, tu so servisi, sije rekel občan, in oddrvel v krški servis za te zadeve. Toda serviserji so mu dejali, da za televizorje El Niš nimajo rezervnih delov. Svetovali so mu, naj gre v novomeškega, v Novem mestu pa za tak servis ne vedo, čeprav je v registru servisov celo •napisan. Lastnik barvnega televizorja menda še sedaj išče servis, ki bi mu aparat popravil.
Obtožnica je Jožeta Potočnika bremenila, da je na grozovit način vzel življenje Mariji Gruden, in sicer tako, da jo je najprej davil, nato udaril s pestjo v čelo, jo porezal z nožem, končno pa tudi trikrat zabodel z velikimi vilicami. Od teh treh vbodov sta bila dva smrtna, kakor je ugotovil sodni izvedenec dr. Jože Lovšin, kije opravil obdukcijo.
Obtoženi Jože Potočnik je med obravnavo poudaril, daje ob prostih izhodih iz zapora od avgusta lani na vsakih 15 dni (že od 16. februarja 1978 prestaja kazen 10 let in 10 mesecev zapora, na katero je bil obsojen zaradi dveh poizkusov umora, poizkusa posilstva in poizkusa pobega iz zapora) prihajal v Kočevje h Grudnovi, s katero sta se nameravala poročiti. Usodnega večera pa naj bi — po obtoženčevi izjavi — prišel na obisk nenapovedan in videl, da je iz stanovanja Grudnove odšel neznan moški, njo pa je našel v stanovanju pomanjkljivo oblečeno. Ker ni hotela z njim spolno občevati, sta se začela prepirati; hotel jo je tudi zastrašiti, ne pa umoriti. Tudi se ni
PO DOLENJSKI DE2EU
• V prejšnji številki smo na tem mestu poročali o početju nekega 24-letnega Novomešča-na, po imenu S. S., ki naj bi razbil termopansko steklo nihajnih vrat v Mercatorjevem Potrošniškem centru na Cesti herojev v Novem mestu. Iz novomeške UNZ smo dobili popravek, daje š!o za vhodna vrata pisarne krajevne skupnosti Ločna-Mač-kovec. Učinek je bil seveda isti..
• Da so'se tatovi preselili v šolska poslopja, so prejšnji teden spoznali tudi v črnomaljski osnovni šoli. Iz kabineta tehnične delavnice so izginili štirje kompleti sestavljenk za tehnični pouk. Morda ne bi bilo napak poslej sestavljenke shranjevati v kabinetu za pouk temeljev marksizma in samoupravljanja. Tja namreč tatov začuda ne mika...
• V nedeljo popoldne je bil najden kiosk Dela na Cesti herojev z razbitim steklom. Ker je že v soboto zmajkalo Dolenjskega lista, je bil trud neznanca zaman, odšel je praznik rok.
zavedal, je trdil, da bi jo umoril, saj sicer ne bi prespal v stanovanju in celo na vil budilko, ki ga je zbudila ob štirih zjutraj, nakar je začel zaročenko tresti in klicati, a ko je videl, da je mrtva, je odšel na avtobus.
Izvedenec dr. Gregor Mrevlje je v svojem mnenju o obtoženem med drugim poudaril, da so njegove umske sposobnosti v mejah noi male in da je bila ob dejanju njegova sposobnost presoje zmanjšana, a ne bistveno. Ostale priče so opisale pokojnico kot redoljubno žensko, povedale pa so tudi, da je tisti večer pričakovala Potočnikov obisk, da se je res nameravala z njim poročiti, da pa je to svojo zvezo nameravala prekiniti, ko je zvedela, zakaj je zaprt.
V zaključnem govoru je tožilec zahteval izrek najstrožje kazni, ki jo zakon določa za tako kaznivo dejanje (10 do 20 let zapora ali smrtno kazen).
Zagovornik obtoženega, odvetnik Lado Orel, je obširno opisal vzroke, ki so pripeljali do usodnega dejanja, obtoženčevo ljubosumnost, čustveno labilnost, in menil, da bi bil izrek najtežje kazni zategadelj prestrog.
ZAPORA V DNEH ŽIVŽAVA
NOVO MESTO — Zaradi priprav in izvedbe letošnjega novoletnega Živžava bo na Glavnem trgu in nekaterih ulicah urejena začasna zapora prometa, na parkiriščih pa prepoved parkiranja. Danes na trgu že poteka okraševanje celotnega trga, Zato bo prepoved prometa in parkiranja na Glavnem trgu do 14. ure. Oba dneva prireditve torek, 23. decembra in sredo, 24. decembra bo zapora prometa čez Glavni trg med 15. in 20. uro, prepoved parkiranja na Glavnem trgu pa velja od 5. do 20. ure. Zaradi povorke bo delno moten in začasno zaprt tudi promet na Kotarjevi cesti, delu Zagrebške ceste, križišče v Kandiji, prihod na most iz Društvenega trga in Sokolske ulice, delna zapora velja tudi za Cesto komandatna Staneta, Ljubljanske ceste in Ceste herojev do • osnovne šole Katja Rupena. Zapora in prepoved parkiranja velja tudi za torek, 6. januarja med 8. in 13. uro, ko bo potekalo odstranjevanje novoletne dekoracije. Obvestila o zapori naj upoštevajo vsi občani.
Nesrečne steklenice piva
Je za usedline v pivu kriva le trgovina?
Posavski tržni inšpektorji so marca letos v eni izmed trgovin krške Preskrbe odkrili pivo znamkeTuborg, v katerem je bilo precej več usedlin, kakor bi jih smelo biti. Seveda je sledila prijava, pred kratkim pa je prišla razsodba okrožnega gospodarskega sodišča iz Bjelovara, ki izpodbija upravičenost prijave.
Trinajst steklenic piva Tuborg, ki ga proizvaja Podravka, tozd Panonska pivovarna iz Koprivnice, so inšpektorji odkrili letos marca. Pivo pa je bilo proizvedeno 10 mesecev
Kako preko železnice?
Od 32 križišč cest zželeznico je 15 predvidenih za ukinitev — Pri Riku nadvoz, da bo manj nevarno
RIBNICA — V ribniški občini seje zgodilo že več hudih nesreč na križiščih cest in poti z železniško progo. Na območju občine je kar 32 takih križišč. O njihovi (ne)varnosti je bilo že več razprav, pritožb občanov in delegatskih vprašanj. Na zadnje tako vprašanje, ki je bilo zastavljeno na seji zborov občinske skupščine v okrobru, je bil te dni posredovan obširen odgovor, ki ga na kratko povzemamo.
Cestni prehodi preko železnice so v ribniški občini zavarovani s cestnoprometno signalizacijo (Andrejev križ in znaki STOP). Na progi Grosuplje—Kočevje pelje v obe smeri v 24 urah 6 vlakov, katerih hitrost je 30do40 km na uro. Na šestih izmed 32 prehodov je vidljivost manjša kot 100m(od 10 do 70 m). Razen tega je posebna komisija republiškega komiteja za promet in zveze, ki si je letos vse te prehode ogledala, dala tako mnenje: 16 prehodov naj ostane zavarovanih s cestnoprometno singaliza-cijo, petnajst naj se jih ukine, eden (sedaj gozdna pot, ki se uporablja za dostop v gozdove in do novega naselja Gornje Lepovče) pa naj se zavaruje z avtomatski-
mi napravami za cestneprehode, saj je tu predvidena nova, 7 m široka cesta do naselja.
Občani opozarjajo, da je med vsemi prehodi najbolj prometen in najbolj nevaren tisti pri Riku v Ribnici, saj gre čezenj na delo vsak dart 900 delavcev hkrati pa prav takrat pelje še vlak. Razen tega je tu še prehod za-Veterinarsko postajo in Dolnje Lepovče pa v gozd, do Francetove jame, ribniške planinske trans ve-rzale itd. PO občinskem programu je v bližini sedanjega prehoda predvidena gradnja nadvoza, kar bo povezano tudi s predstavi,, tvijo magistralne ceste iz naselji! Ribnica.
J. P.;
Obtoženi Potočnik je bil čustveno zelo prizadet, saj mu je šlo že med razpravo na jok. Tudi v končni besedi je s solzami v očeh zatrjeval, dade-janja ni vnaprej načrtoval, da je prišel na obisk h Grudnovi kot k zaročenki, s katero seje nameraval poročiti, in da sejevsezgodilo, kerni privolila v čustveno razmerje.
Senat peterice, ki mu je predsedoval sodnik Blaž Volf, je razsodil, daje Jože Potočni k zakrivil umor, vendar ne na grozovit način, in gaje ob upoštevanju obteževalnih (predkazno-vanje, vztrajanje pri dejanju, sto-rilstvo med prostim izhodom iz zapora itd.) in olajševalnih okoliščin (odkrito priznanje, ni bilo nizkotnih nagibov) obsodilo za to dejanje na 20 let zapora. Upoštevaje sodbo, po kateri je obsojen na 10 let in 10 mesecev zapora, je senat izrekel enotno kazen 20 let zapora, v katero se mu všteje tudi že prestana kazen od 16. februarja 1978 dalje.
J. PRIMC
POŠKODOVAN OB EKSPLOZIJI
KOČEVSKE POLJANE — 9. decembra med 7. in 8. uro je 27-letni Ivan Fink iz Kočevskih Poljan v roškem gozdu pripravljal detonator in vžigalno vrvico za miniranje. Pripravljene vžigalne vrvice je polagal na papirnato škatlo poleg ognja, med delom pa se je eden od detonatorjev pregrel in povzročil eksplozijo. Pri tem je Finku delček aluminijastega detonatorja padel v oko, poškodovano pa je imel tudi nogo. Finka so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
Gradili bomo iz sramu
Ne skrb za življenja, pač pa, kot kaže, skrb za ugled bo tista, ki bo pomagala graditi dolenjsko avto cesto
NOVO MESTO —Marsikomu so verjetno ušle v zadnji številki našega lista na 1. strani obljavlje-ne vrstice, (eprav so za Novo mesto in vso Dolenjsko vsaj tako pomembne kot- katerakoli pridobitev dolenjske regije v zadnjih desetletjih. Gre namreč zavest, da naj bi bila do leta 1992 vendarle dograjena nova štiripasovnica med Ljubljano in Bregano.
Odveč bi bilo naštevati vse podatke, ki so dolenjsko magistralo doslej uvrstili na čelo najboljkrva-* vih cest pri nas, kar navsezadnje sploh ni čudno, če vemo, da sprejme tudi po 30 tisoč vozil na dan. Zahodni kriteriji za takšen promet zahtevajo šestpasovnico, pri nas pa smo se leta in leta zaman borili vsaj za tretji, kaj šele četrti pas na najnevarnejših odsekih in klancih. In pravzaprav vsa sreča, da smo letos zavrtali prve metre v bodoči karavanški predor, kajti n ekateri so zdaj vendarle spoznali, da bi bilo za deželo z enim najmodernejših in najdaljših predorov prava sramota, če bi se moral promet nadaljevati po dvopasovni, luknjičavi in dotrajani cesti smrti, kot so nekateri že poimenovali dolenjsko magistralo. Ker pa naj bi promet skozi karavanški predor stekel že v letu 1991,jerazumljivo, naj bi bila v približno enakem času končana tudi gradnja dolenjske avto ceste. Če ne izgubljena življenja, nas je torej do tega spoznanja privedla nekakšna skrb za ugled, ki bi ga lahko izgubili. Vprašajmo pa se raje, ali ga je ob takšni cesti.
na kateri se tujci ustavljajo in vprašujejo, ali nemara niso zašli, sploh še kaj ostalo.
A kaj bi se razburjali. Navsezadnje še nihče ni zagotovo rekel, da avlo ceste sploh bo, nakazujejo se šele možnosti, ki jih edina podkrepljuje gradnja karavanškega predora, ob njej pa še za spomladi predvidena gradnja odseka Šmarje-Sap-Višnja gora. Denar namreč še ni zagotovljen — avto cesta naj bi veljata 300 milijonov dolarjev — pa tudi poseben konzorcij za cesto naj bi bi! ustanovljen šele do spomladi leta 1987. Po vseh teh letih čakanja pravzaprav nič čudnega, če smo Dolenjci postali tako nezaupljivi, čeprav je po drugi strani že slišati razprave o tem, naj bi bil na bodoči dolenjski avto cesti odprt cestninski sistem, kar pomeni, da bi vozniki cestnino plačevali lev Ljubljani ali Bregani, da denarja na priključkih ne bi pobirali, prav tako pa se ponekod že prepirajo, kje in kakšen bo priključek na avto cesto. Prav tako vedo bolj poučeni povedati, naj bi sedanja magistrala po temeljiti obnovi služila kot pot v eno smer, druga dva pasova, ki naj bi bila ponekod tudi po kilometei oddaljena od ostalih dveh, pa bosta seveda do cela nova.
A nehajmo raje, da nas ne bo namreč kdo čez čas primerja! z lačnim otrokom, ki se mu brez ficka v žepu ob pogledu na bogato založeno delikatesno izložbo cedijo sline.
B.	BUDJA
J
Bo pojasnilo zaleglo?
Predsedstvo OK SZDL Kočevje o predlogu sklepa za izvolitev sodnikov pri temeljnem sodišču Ljubljana
prej. Kot je dejal branilecobtoženca, rok trajnosti piva vskladu z veljavnimi zakonskimi predpisi ni omejen. Torej glede na starost do takega pojava usedlin ne bi bilo smelo priti. Je pa res, daje treba pivo skladiščiti v temnem prostoru, ki ni toplejši od 10° Celzija. Ker ni bilo mogoče dokazati, daje bilopivo pravilno uskladiščeno, krivda za usedline ne zadene proizvajalca. Sploh pa v Podravki trdijo, kar je razvidno tudi iz dokumentacije, da je bilo pivo izdelano 18. maja 1986 in že čez šest dni odpremljeno v skladišče v Grosuplje. Sistem praznjenja skladišča pa je tak, da pivo v njem nikakor ne bi moglo stati toliko časa.
Tako je na koncu za usedline v pivu kriva trgovina, ki piva ni hranila v temi, ampak samo v hladilni vitrini. O tem, ali se bo inšpekcija pritožila zoper razsodbo sodišča, pa še ni vesti.
IZ ŠOLE IZGINILA RAČUNALNIKA
DOLENJSKE TOPLICE — Med 5. in 8. decembrom je nezan storilec obiskal prostore osnovne šole Baza 20 v Dolenjskih Toplicah. Potem ko je pregledal več kabinetov, jeodnesel osebni računalnik ZX 81 Sinclair in računalnik Spectrum. Šola je s tatvino oškodovana za 300 tisočakov, za ljubiteljejti računalništva pa možje postave še stikajo.
KOČEVJE — Predsedstvo OK SZDL Kočevje je 10. decembra razpravljalo o podrobnem pojasnilu predsedstva višjega sodišča v Ljubljani o tem, zakaj sodnik Julij Plut ni ponovno predlagan za sodnika temeljnega sodišča Ljubljana. To pojasnilo so zahtevali zbori občinskih skupščin Kočevje in Ribnica, ko so 26. in 27. novembra razpravljali o predlogu sklepa za izvolitev sodnikov pri temeljnem sodišču Ljubljana. Ta predlog je bil takrat v Kočevju zavrnjen, v Ribnici pa sprejet (in ne zavrnjen, kar bi se zaradi dveh prispevkov o tej zadevi, združenih v enega pod naslovom Čudna »nagrada« sodniku, objavljenih v 49. št. Dol. lista, lahko sklepalo in zaradi česar se prizadetim opravičujemo).
Dva donosna vloma v eni sami noči
Kdo je šaril po parkirišču Garni hotela na Otoč-_______________cu_______________
OTOČEC — V noči na minuli petek je nekdo pridno šaril po parkirišču Garni hotela na Otočcu. Najprej je vlomil v osebni avtomobil Vladislava Popoviča iz Carina pri Trsteniku in ga dodobra olajšal. Iz vozila so namreč izginili plašč, radiokasetofon, usnjena torbica, 300 švicarskih frankov, za nameček pa še štiri hranilne knjižice v skupni vrednosti 150 tisočakov. Storilec je v avtomobil vlomil skozi okence na zadnjih desnih vratih.
Isto noč je bilo na tem parkirišču vlomljeno še v osebni avtomobil italijanskega državljana Franza Fra-nzuttija. Skozi razbito okence je vlomilec vdrl v vozilo in iz njega odnesel oblačil v skupni, vrednosti preko 250 tisočakov. Nočnega predrzneža še iščejo.
Seje predsedstva OK SZDL v Kočevju so se udeležili tudi predstavniki višjega sodišča iz Ljubljane, temeljnega sodišča Ljubljana in republiškega sekretariata za pravosodje. Na podlagi pojasnilain razprave je predsedstvo OK SZDL Kočevje ugotovilo, da so bila pri ocenjevanju dela sodnikov in tudi Julija Pluta upoštevana merila za izvolitev sodnikov temeljnih sodišč, zato predsedstvo predlaga zborom občinske skupščine Kočevje, da tudi oni izvolijo predlagane sodnike na naslednji seji, Julij Plut pa ima možnost, da se prijavi na morebitni novi razpis za sodnike.
Člani predsedstva so dali tudi pobudo, naj se v naslednjem mandatu delo sodnikov ocenjuje sproti in seta poročila redno vsako leto dostavljajo občinskim skupščinam, ne pa da se čaka na oceno do konca sodnikovega mandata, nato pa se pride na dan z vsem slabostmi in očitki. Sicer pa, je bilo rečeno dalje, bi morala biti praksa, da se vsako leto obvesti o delu sodnikov tiste, kijih volijo, torej delegate. Tako nebo prihajalo do nesporazumov in neprijetnosti, kakršnim smo bili priča tokrat.
J. PRIMC
OBTOŽEN POIZKUSA UMORA
KOČEVJE — Javno tožilstvo je tednivložiloprikočevskienoti temeljnega sodišča Ljubljana obtožbo zoper 51-letnega Franceta Janeža iz Kočevja. Obtožba ga bremeni kaznivega dejanja poizkusa umora, ker je 14. septembra 1986 ob 20.30 močno vinjen na svojem stanovanju zabodel svojega sina Franceta. Datum razprave Še ni določen, obtoženi Franc Janež pa je še vedno v priporu.
ZADREMAL ZA VOLANOM — Slavko Gajič iz Kikinde se je 14. decembra zjutraj peljal s tovornjakom, kije imel pripet priklopnik, po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Zaradi utrujenosti je voznik nekje pri Selih zadremal in zapeljal čez bankino na nasip, kjer seje vozilo prevrnilo na bok. Gajič je na srečo ostal cel, materialne škode pa je za 3,5 milijona dinarjev.
NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO — 60-letni Matija Jame-
vič iz Metlike seje 8. decembraob 16.30 uri peljal z osebnim avtom iz Metlike proti Jurovskemu brodu. V križišče s prednostno cesto je zapeljal, ne da bi se prepričal, ali je pot prosta. Prav takrat je namreč po njej z osebnim avtom pripeljal 33-letni Hasanija Ikanovič in med vozili je prišlo do oplazenja. V nezgodi se je laže ranil Ikanovičev sopotnik, 33-letni Mahmed Smajič, začasno zaposlen v Avstriji. Zdravniško pomoč so mu nudili v metliškem zdravstvenem domu.
Niko Novak
Inšpektor ni kos vsem malomarnostim
Delovne organizacije bi morale bolj skrbeti za požarno varnost
ČRNOMELJ — Niko Novak je bil zadnje leto edini požarni inšpektor za vse štiri dolenjske občine, šele pred nekaj meseci se mu je pridružil Ratomir Filej. Vendar je inšpektorski nadzor še vedno pomanjkljiv, saj bi Dolenjska potrebovala kar tri požarne inšpektorje-
»Naša inšpekcija daje prednost opravilom, ki so povezana z delom drugih organov, da stranke ne čakajo na pridobitev potrebnih dovoljenj. Tudi to je razlog, dani zadostnega inšpekcijskega nadzora; zlasti ne v skladiščih in proizvodnih prostorih delovnih organizacij. Če bi upoštevali le število požarov, je požarna varnost sicer kar zadovoljiva, dejansko pa je le naključje da nesreč ni več,« pravi Novak. Prepričan je, da bi si v delovnih organizacijah najprej morali pomagati sami, kajti še toliko inšpektorjev s svojimi zahtevami ne more veliko rešiti, če kolektivom ni mar za njihovo varnost.
»Premalo pozornosti posvečajo pri izobraževanju delavcev požarni varnosti. V glavnem so zaposleni seznanjeni le z uporabo ročnih gasilnih aparatov, premalo pa z nevarnostmi v tehnološkem procesu. V Beli krajini je izredno slaba požarna varnost v delavnicah IMV, težave ,sq s pomanjkanjem požarne vode, predvsem-v Beli krajini paje zelo razširjeno nevarno požiganje trave. Pri tem bi se morala predvsem spremeniti zavest ljudi, inšpekcija in policija temu požiganju ne bosta kos,« pove iz izkušenj Novak.
ŠKODE ZA PREKO ŠTIRI MILIJONE
ČATEŽ — 12. decembra zvečer je Mile Koruga peljal tovornjak s priklopnikom iz Ljubljane proti Zagrebu in pri Čatežu pričel prehitevati drugo tovorno vozilo. Takrat mu je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljal Ljubljančan Sreč.': o Ulaga, ki nesrečeni mogel preprečiti. Po trčenju je osebni avtomobil odbilo čez bankino po nasipu navzdol, kjer je obstal na boku. Ulaga seje v nezgodi hudo poškodoval, materialno škodo pa so ocenili na
4,100.000	din. Poškodovani voznik se zdravi v brežiški bolnišnici.
Pionir dvakrat presenetil
Najprej prijetno v srečanju z Ljubinjem, nato pa neprijetno v tekmi na Ravnah — Kočevke brez poraza
NOVO MESTO — V vsega treh dneh so odbojkarji novomeškega Pionirja odigrali dvoje prvenstvenih srečanj zahodne skupine II. zvezne lige in obakrat ostali praznih rok. In če je bil poraz v četrtek proti Ljubinju pričakovan, so Novomeščani toliko bolj nepričakovano izgubili sobotno srečanje na Ravnah z zadnjeuvrščenim Fužinarjem, ki mu je tako po sušnih sedmih kolih uspelo osvojiti prvi prvenstveni točki.
Še posebej pa je poraz na Ravnah presenetil tiste, ki so si v četrtek ogledali srečanje med Ljubinjem, vodilno ekipo, ki po devetih kolih še ni okusila poraza, in Pionirjem. Novomeščani so namreč goste presenetili zizredno igro, ki je spominjala na leta nazaj, ko so se pionirjevci potegovali celo za vstop v I. ligo. Mladi Petkovič, Travižan, Prah in Goleš so ob izkušenih Komadini, Brulcu in kasneje še trenerju Gregureku
LEVIČARJU SPOMINSKI DEBELAKOV TURNIR
SEVNICA — Šahovska sekcija DKPD Svoboda iz Krmelja je pred dnevi organizirala tradicionalni V. šahovski turnir v spomin na Borisa Debelaka, zagnanega šahovskega in družbeno-političnega delavca iz Krmelja. Turnirja se je udeležilo 7 ekip in 29 posameznikov, v moštveni konkurenci pa je zmagala vrsta ŠK Milan Majcen iz Sevnice,!. ŠK trebnje, 3. ŠK Milan Majcen II. V posamični konkurenci je z 9,5 točke zmagal Ivan Levičar, drugi je bil Rudi Blas (oba Sevnica) 9, tretji pa Štimec iz Mokronoga.
J. BLAS
Krčanom zmaga na tekmovanju za dan JLA
Med štirimi ekipami-Krčani najuspešnejši
KRŠKO — V počastitev dneva JLA je krška ZTKO minuli vikend pod pokroviteljstvom skupščine občine Krško, občinskega sindikalnega sveta, OK SZDL ter občinskih in pokrajinskih štabov TO izvedla tekmovanje, ki se ga že po tradiciji udeležujejo ekipe Brežic, Krškega, Sevnice in cerkljanskega letališča.
Sodelujoči so se pomerili v petih disciplinah: streljanje je bilo v Leskovcu, odbojka v leskovški športni dvorani, namizni tenis so igrali v OŠ Jurij Dalmatin v Krškem, šah v prostorih OŠ Leskovec, medtem ko je bilo kegljanje v hotelu Sremič. In kakšni so bili rezultati?
V streljanju z zračno puško je zmagala vrsta Krškega s 533 krogi, Brežice so bile druge s 510 in letališče Cerklje tretje s 348 krogi, medtem ko je bil posamično najboljši Krčan Sotošek s 181 krogi. Tudi med šahisti so bili Krčani najboljši, Brežičani drugi intekmoval-ci Cerkelj tretji, posamično pa je zmaga pripadla Sevničanu Levičarju. V kegljanju je zmagala vrsta Cerkelj, drugo je bilo Krško; v namiznem tenisu so bili najboljši Krčani, v odbojki pa igralci letališča Cerklje. V skupnem seštevku je tako z 18 točkami zmagala ekipa Krškega, ki je osvojila pokala letališča Cerklje, letališče Cerklje je bilo drugo s 13 točkami, Brežičani so jih zbrali 7, prav toliko pa tudi Sevnica.
Ob koncu omenimo še nekaj. Škoda je namreč, da je bilo obveščanje o tem tekmovanju tako slabo, saj se nekatereekipepravza-radi neobveščenosti niso udeležile tekem. Tako so v sevniški občini še konec minulega tedna trdili, da bo tekmovanje šele prihodnjo soboto, 20. decembra.
J. BLAS
favoriziranim gostom odvzeli drugi niz na letošnjem prvenstvu in imeli celo možnost, da pripravijo največje presenečenje v dosedanjem delu bojev za točke. Gostje so namreč z veliko težavo dobili že prva dva niza, potem pa so Novomeščani z izredno igro na mreži in dobrim sprejemom servisa odločili sebi v prid tretji niz. Rečijetre-ba, daje k temu veliko pripomogel prav trener Gregurek, ki je vstopil v igro v najtežjih trenutkih. Ogorčen boj seje nato bil tudi v četrtem nizu. Pri rezultatu 13:13 so imeli Novomeščani možnost za preobrat, a so se očitno ustrašili velike priložnosti, kar za tako mlado in neizkušeno ekipo ni prav nič čudnega. Kakih 100 gledalcev pajim je ob koncu vendarle iskreno zaploskalo v upanju, da je novomeška odbojka stopila na pravo pot.
In tako je tudi kazalo po prvih dveh odigranih setih v soboto na Ravnah, ko so Novomeščani gostiteljem oddali vsega štiri točke. Maloštevilni gledalci so že zapuščali dvorano, prepričani o novem neuspehu domače vrste, a so pionirjevci v nadaljevanju začuda povsem popustili. Gostitelji so proti zmedenim gostom dobili kar tri sete zapored in tako zabeležili prvo zmago na prvenstvu. Novomeščani pa so se s tem porazom znova znašli v krogu ekip, ki jih v nadaljevanju čaka ogorčen boj za obstanek. Še rezultat: Eužinar — Pionir 3:2 (-2, -2, 11, 8, 7).
Po osmih odigranih srečanjih so Novomeščani s 4 točkami na 10. mestu, v soboto pa bodo imeli v gosteh ekipo Salonita, v kateri igra tudi bivši Pionirjev član Smrke.
KOČEVJE — MEŽICA 3:0 (7,7,9) — Z zmago v zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva proti Mežici so Kočevke le potrdile naslov jesenskih prvakinj, do katerega so prišle brez izgubljenega srečanja. O premoči Kočevk najbolje priča podatek, da imajo pred drugouvrščeno ekipo kar 6 točk prednosti, kar bo skoraj zagotovo zadostovalo tudi za končni uspeh. Kočevke so v devetih kolih izgubile vsega 7 setov, ob tem pa je treba dodati, da so domala vsa najtežja srečanja odigrale v gosteh. Že v prvem kolu drugega dela prvenstva se bodo tako na domačem parketu pomerile z vrsto drugouvrščenega Krima, ki so ga na startu prvenstva ugnale s 3:2.
B.	B.
NA PRAGU VELIKEGA PRESENEČENJA — Odbojkarji novomeškega Pionirja so minuli četrtek odigrali preloženo tekmo prvenstva v II. zvezni ligi — zahod proti ekipi Ljubinja, ki se poteguje za vstop v I. zvezno ligo. Z izredno borbenostjo in dobro igro tako v polju kot na mreži je Novomeščanom uspelo gostom odvzeti drugi set na letošnjem prvenstvu, bili pa so celo na pragu največjega presenečenja. Posnetek je s tega srečanja: akcijo mladega Travižana spremljajo (od leve proti desni) Komadina, Goleš, Petkovič in Brulec. (Foto: B. Budja)
Znana imena športnikov leta
Uspela novomeška športno-zabavna prireditev — Pri moških Sandi Papež, dekle-____________tih	Greta	Hren	in	med	ekipami	kolesarsko	društvo	Krka____________
NOVO MESTO —NabitopolnašportnadvoranapodMarofomjebilaminuli petek zvečer priča nadvse uspešni športno-zabavni prireditvi, na kateri je Novo mesto po daljšem premoru vnovič dobilo športnika, športnico in najboljši športni kolektiv pravkar iztekajočega se leta.
MIKULIN NOVI INLESO V TRENER
RIBNICA — Kot je znano, je vrsta rokometašev Inlesa po jesenskem delu prvenstva v I. SR L osvojila prvo mesto, navzlic temu pa je dosedanji trener Ribničanov nikola Radič sklenil pustiti mesto trenerja. V obrazložitvi je zapisal, da zaradi prenaveličanosti igralcev in dolgoletnega dela v klubu mesto prepušča drugemu. Klubska uprava je tako sprejela Radičevo ostavko, na mesto trenerja pa imenovala dosedanjega trenerja mladincev Zdenka Mikulina. Ob tem so člani uprave veliko besed namenili tudi zaključni proslavi in turnirju v počastitev 30-letnice kluba.
Po nastopih ansambla GU-GU, Mateje Koležnik, Tonije Gašperiča, Toneta Fornezzija-Tofa in Marjana Kralja, narodnozabavnega ansambla Slavček, številnih pogovorih, ki sta jih imela z bolj ali manj znanimi novomeškimi športniki voditelja Miša Molk in Marjan Lah, ter modni reviji Beti, Laboda in Novoteksa, je kašnih 2.000 gledalcev z zanimanjem čakalo proglasitev najboljših športnikov Novega mesta za Ipto 1986.
Z veliko pomočjo glasovnic in ob upoštevanju tekmovalnih dosežkov v letošnji sezoni je posebna komisija naziv športnika Novega mesta podelila Sandiju Papežu. Med predlaganimi šestnajstimi imeni za ta. naslov je bil Papež razred zase. Letos je namreč osvojil kar pet naslovov držav-
MIRNA-LITIJA 69:83 (31:38)
MIRNA — V nadaljevanju prvenstva II. SKL-zahod so na Mirni gostovali košarkarji Litije in zasluženo osvojili obe točki. Gostitelji so sicer potihem računali na zmago, vendar so povsem odpovedali pri metih na koš, tako da gostje niso imeli pretežkega dela. Še najboljši v domači vrsti je bil Šemrov.
,Mrk‘ je koristil gostom
Tesen Novolesov poraz doma v nadaljevanju I. SKL — Katastrofa Novomeščank — Slednje že odpisane?
V novomeški športni dvorani pod Marofom je bil v soboto dvojen košarkarski spored, ki pa je maloštevilnim gledalcem prinesel tudi dvoje razočaranj. V nadaljevanju I. SKL so namreč Labodove igralke katastrofalno izgubile proti ekipi Metalservisa Pomurje, medtem ko so fantje Novolesa ostali praznih rok v srečanju s Heliosom.
NOVOLES — HELIOS 88:91 (44:45) — Novomeškim košarkarjem je sreča tudi tokrat obrtnila hrbet. Skozi celo srečanje so bili povsem enakovreden nasprotnik favorizirani ekipi iz Domžal, vendar so ob koncu sklonjenih glav zapuščali igrišče. Novomeščani so bili v drugem delu celo boljši, vodilfso s 60:58, ko je v dvorani zmanjkalo elektrike. Polurni premor je očitno prav prišel gostom, ki so se zbrali in v nadaljevanju zaigrali bolje, odločitev o zmagovalcu pa je
Po §estih kolih Kastelic
šahovski turnir ob 40-letnici ŠK Novo mesto
DOLENJSKE -TOPLICE — V počastitev 40-letnice delovanja novomeškega šahovskega kluba seje minuli petek, 12. decembra, v prostorih resta-
USPEH NOVOMEŠKIH MARATONCEV
VARAŽDIN — Skupina atletov novomeškega AK Iskra Tenel se je v soboto udeležila tradicionalnega 21 kilometrov dolgega cestnega teka od Varaždina do Ivanjca. V močni konkurenci, saj je nastopilo kar 165 atletov iz raznih krajev Jugoslavije, so Novomeščani dosegli naslednje uvrstitve: Karpljuk je bil 16., Škedelj — Močivnik 30. in Bukovec 32. Zmagal je Ptujčan Vindiš pred Mariborčanom Kremplom.
racije Rog v Dolenjskih Toplicah pričel tradicionalni, že 5. turnir, katerega pokrovitelj je izvršni svet skupščine občine Novo mesto.
Poleg številnih novomeških šahi-stov, članov ŠK, so med udeleženci turnirja tudi novomeški rojak velemojster Stojan Puc pa mojstrski kandidati Damjan Plesec I iz Ljubljane, Antun Materni iz Zagreba in Ljubljančan Hinko Krumpak. Doslej je bilo v prostorih restavracije Rog odigranih že pet kol. Na čelu lestvice je Marjan Kastelic iz Novega mesta, ki je doslej zbral 4,5 točke, drugi je njegov klubski tovariš Emil Luzar (4), tretji Plesec iz Ljubljane (3,5 točke in ena prekinjena partija), četrti Novomeščan Rudman (2,5) itd. Turnir bo zaključen v soboto,
20.	decembra, ko bo ob 9. uri na sporedu zadnje kolo.
verjetno padla že 5 minut pred koncem srečanja, ko sta morala na klop Pintar in Golobič. Gostom je bilo to dovolj, da so izbojevali tesno zmago.
Novoles: Cerkovnik 24, Pintar 6, Vučkovič 17, Seničar 7, Golobič 4, Župevec 20, Plantan 10.
Po 8. kolu so Novolesovi igralci s tekmo manj z 10 točkami na 9. mestu (imajo namreč neodigrano srečanje s Kraškim zidarjem), v soboto pa potujejo v goste k ekipi Rogaške.
LABOD — METALSERVIS POMURJE 61:90(19:50) — Zdi se, kot da so se Novomeščanke že poslovile od ligaškega statusa. Čeprav so gostje nastopile z vsega petimi igralkami, so povsem nadigrale gostiteljice. Te v prvem polčasu niso pokazale prav ničesar, o čemer dovolj zgovorno priča tudi rezultat (19:50), medtem ko so v drugem delu predvsem po zaslugi neza-vzete igre gostij držale korak z nasprotnicami.
Labod: Srebrnjak 24, Gal 15, Bratož 7, Čavlovič 11, Smrke 4.
Po osmih kolih so Labodove igralke z eno samo zmago na predzadnjem mestu, v soboto pa jih čaka pot v Maribor, kjer se bodo v derbiju začelja pomerile z zadnjeuvrščeno ekipo na lestvici, ki doslej še ni okusila slasti zmage. Le uspeh daje Novorrreščan-kam še nekaj upanja za boljše nadaljevanja prvenstva.
PO ŠESTIH KOLIH ELEKTRO
KOČEVJE — Šahovski klub Kočevje, občinska TKS in OS ZS so organizatorji občinskega sindikalnega šahovskega prvenstva, na katerem nastopa 11 ekip. Po šestih odigranih kolih je na čelu lestvice vrsta Elektra z 20,5 točke, Snežnik je drugi s 16, Trgopromet pa tretji s 14,5 točke. Sicer pa poglejmo rezultate 6. kola: Lik-Itas 3:1, Tekstilana-Kovinar 2:2, Sob-Obrtniki 1:3, Gramis-Snežnik 0:4 in Elektro-Snežnik I 2:2.
M. G.-č.
nih prvakov, saj je najboljši v Jugoslaviji v cestni vožnji, cikloicrosu, vožnji na kronometer, na 4.000 metrov na dirkališču, bil pa je tudi član ekipe KD Krka, ki je osvojila ekipno zmago na državnem prvenstvu. Sandije bil letos stalni član naše državne reprezentance, s katero je na svetovnem prvenstvu v
• Kot smo že omenili, bo ves izkupiček od prodanih vstopnic namenjen razvoju in podpori invalidskega rekreativnega in tekmovalnega športa v novomeški občini. Ob tem se organizator prireditve zahvaljuje tudi številnim delovnim organizacijam Dolenjske, ki so tako ali drugače pomagale pri izvedbi prireditve, za katero po letošnjem ogromnem odmevu že lahko zapišemo, da bo poslej tradicionalna.
ameriškem Coloradu Springsu v ekipni vožnji osvojil 11. mesto, bil pa je tudi 4. v končni razvrstitvi mednarodne dirke Alpe-Adria in 5. v skupnem seštevku dirke po Jugoslaviji.
Naziv športnice leta je med predlaganimi enajstimi imeni osvojila Greta Hren, atletinja iz Dolenjskih Toplic. Hrenova je imela v začetku letošnjega leta najboljši dvoranski rezultat v skoku v daljino v Jugoslaviji s 593 cm, kar jo je privedlo tudi v člansko državno reprezentanco. Na državnem prvenstvu na prostem je bila Greta v skoku v daljino s 590 cm četrta, letos pa je osvojila še tri naslove republiških prvakinj; v dvorani je bila najboljša v teku na 60 metrov z ovirami in skoku v da-
ljino, v tej disciplini pa je zmagala tudi na prvenstvu na prostem.
In katera je najboljša športna ekipa Novega mesta za letošnje leto? Brez prave konkurence je med devetimi športnimi kolektivi, kolikor so jih predlagali bralci Dolenjskega lista, -zmagala članska vrsta kolesarjev KD Krka. Njihovih uspehov ni potrebno posebej naštevati, omenimo le, da sc si letos priborili naslov najboljše ekipe v Jugoslaviji, svojo premoč pa so potrdili tudi na državnem prvenstvu v Krškem, kjer so v ekipni vožnji močno zmagali. Ob tem, da so Papež, Smolein Glivar stalni člani naše najboljše reprezentance, so tudi Bojane, Robič in Božič že oblekli majico z državnim grbom.
Rokometna sobota v Novem mestu in Šentjerneju
Kvaliteten turnir v počastitev dneva JLA
NOVO MESTO, ŠENTJERNEJ — Kot smo na kratko že zapisali, bo v soboto. 20. decembra, v Novem mestu in Šentjerneju že 13. ženski rokometni turnir v počastitev dneva JLA. Ljubiteljem rokometa na Dolenjskem se tako obeta nadvse zanimiv dogodek, saj bo, po imenih prijavljenih ekip sodeč, letošnji turnir eden najmočnejših doslej.
Svečana otvoritev turnirja bo v soboto ob 8. uri v novomeški športni dvorani pod Marofom, ob 8.30 pa se bosta v prvi tekmi novomeške predtekmovalne skupine pomerili ekipi novega mesta in Zvečeva, ob
9.20	pa vrsti Velenja in Kranja. V Šentjerneju bo ob 8. uri tekma med Iskro in Burjo, ob 8.50 pa srečanje ekip Trešnjevke in Olimpije. V obeh skupinah bosta nato še srečanje za prvo oziroma tretje mesto, zmagovalni vrsti obeh predtekmovalnih skupin pa se bosta pomerili vfinalu,ki boob 12.'30v novomeški športni dvorani. Naj omenimo ob tem, da bosta finalno tekmo sodila zvezna sodnika Pavle Erjavec in Fikret Kobašlič, ki se s tem poslavljata od dolgoletnega aktivnega in uspešnega sojenja.
Organizatorja turnirja sta ŽRK Novo mesto in komanda novomeške garnizije, pokrovitelj prireditve pa je komanda ljubljanskega armadnega območja. Pri organizaciji turnirja pomagajo še tovarna zdravil Krka, IGM Strešnik Dob-ruška vas, TKS Novo mesto tertoz-di Iskre v novomeški občini.
PRIZNANJA NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM — V prostorih novomeške športne dvorane pod Marofom je bila v petek popoldne slovesnost, na kateri so najboljšim športnikom in športnicam občine podelili priznanja. Toni Žulič, atlet novomeške Iskre Tenel (na posnetku desno), prejema darilo za svojetekmovalne dosežke v letošnjem letu iz rok Boštjana Kovačiča, predsednika občinske skupščine Novo mesto. (Foto: B. B.)
Le Matoh na državno prvenstvo
V Ljubljani je bilo repu-bliško prvenstvo v goju
LJU BL J ANA — Kar pet novomeških predstavnikov, kar je največ doslej, seje udeležilo letošnjega republiškega prvenstva v goju, ki je bilo od petka do nedelje v Ljubljani. V konkurenci triindvajsetih igralcev iz štirih slovenskih klubov so Novomeščani dosegli zadovoljive rezultate, res pa je, da svojih najboljših uvrstitev doslej niso ponovili.
Republiški prvak je postal Mariborčan Bizjak, kimujetočetrtizaporedni uspeh, medtem ko sta na drugem in tretjem mestu Ljubljančana Mutabžija in Klemenčič. Najboljši Novomeščan je bil Matoh na 7. mestu, kar mu je tudi prineslo pravico do nastopa na državnem prvenstvu. Ostali Novomeščani so zasedli naslednja mesta: 10. do 11. je bil Jukič, 14. Čefarin, 20. do
21.	Horlander in 23. Šoper.
Zapišimo še, da je bilo to že 18. republiško prvenstvo, pravico do nastopa na njem pa so imeli vsi nosilci mojstrskih naslovov in zmagovalci polfinalnih turnirjev.
ŠPORTNI KOMENTAR:
Disko namesto kegljišča?
Gorjanci zavestno zanemarjajo skrb za kegljišče
NOVO MESTO — Upravičeno so ogorčeni novomeški kegljači. Šport z bogato tradicijo v mestu ob Krki je namreč nekaterim postal trn v peti. ki bi se ga radi znebili. Kako naj si drugače razlagamo zadnja dogajanja v gostišču Loka. ki je bito vse doslej pravzaprav edino domovanje številnim novomeškim kegljačem, združenim v kar 16(šestnajst!) klubih, kolikor jih je ta čas v mestu?
Za boljše razumevanje teh vrs-tieje potrebno poseči v preteklost. Kegljišče na Loki je s sovlaganjem .»Gorjancev« gradil Dominvest, vendar so kasneje »Gorjanci« objekt odkupili in tako pridobili razpolagalno pravico do kegljišča. Reči je treba, da so v »Gorjancih« kar lep čas vzorno skrbeli za kegljišče, imeli zanj celo skrbnika, kegljanje pa je v tem času doživelo velik razmah. Omenimo le, da je bilo pred leti na taistem kegljišču celo mednarodno tekmovanje za pokal narodov, da seje na glas razmišljalo o razširitvi prostora za gledalce in še o čem. Kegljaške idile pa je bilo kmalu konec.
Samovolja gostincev na Loki je v pičlem času poslanstvo gostišča docela spremenila. Očitno je račun pokazal, da s kegljiščem ni pravega dobička. Priljubljen novomeški lokal ob Krki je postaja!
zbirališče mladih, vse glasneje so tod odmevali zvoki disko glasbe, vse več je bilo nastopov pop, rock in podobnih skupin. Skrb za kegljišče je »Gorjancem« postala deveta briga, zavestno so ga zanemarjali. o čemer govori tudi podatek, da že obstajajo nekakšni načrti, da bi kegljišče spremenili v disko prostor. Tudi kegljači so se med gručami mladeži vse teže prebijali do kegljaških stez.
Prva je na potezi novomeška TKS. Če smo dorekli, da je Loka športni kompleks, kegljišče pa njegov sestavni deI. potem nima nihče pravice spreminjati njegove namembnosti brez vednosti in soglasja javnosti. O vsem tem naj bi bila beseda tekla tudi na včerajšnjem zasedanju zborov občinske TKS in najmanj, kar je, bi si morala ta organizacija zagotoviti svoj vpliv pri odločanju o tako pomembnih zadevah. Seveda pa bo za kaj takega potrebno tudi iz sredstev TKS primakniti kak dinar za vzdrževanje kegljišča. V tem primeru pa gre tudi za načelo doslednosti. Danes bomo na Loki izgubili kegljišče, jutri odboj-kaško igrišče, pojutrišnjem rokometno. Loka pa je v Novem mestu le ena. Inčespominnevara.smojo namenili oddihu in rekreaciji.
BOJAN BUDJA
TELEVIZIJSKI SPORED
•mm
PETEK, 19. XII.
TV MOZAIK:
•s 50 TEDNIK
9.40	Kranjska gora: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — VELESLALOM (M)), prenos 1. teka
12.55	VELESLALOM (M), prenos 2. teka
15.10	— 23.50 TELETEKST
15.25 TV MOZAIK, ponovitev
16.25 VELESLALOM (M), posnetek iz Kranjske gore
17.25 POROČILA
17.30	VELIKA IN MALA LUNA, 2. del
17.50	Z VRHA, 1. del angl. nadaljevanke
18.15	ENERGIJA NAŠIH REK,2. del izobraževalnega niza
18.45	RISANKA
19.00	DANES:
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	NOVI PACIFIK, 6. del
21.10 HOLLYWOODČANKE, zadnji del nadaljevanke
22.00	DNEVNIK
22.20	ARETACIJA, ameriški film Glavna junaka filma sta policaja iz oddelka za moralo, ki navezujeta stike s prostitutkami, da bi preko malih rib prišla do velike,človeka, ki ima vsvojih rokah niti prostitucije in trgovine z mamili. Pri svojem delu imata policaja nemalo težav. Junaka nimata nasprotnikov samo na drugi strani,ampak tudi na svoji, a kljub temu vztrajata v svoji borbi.
DRUGI PROGRAM
17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45
Mak in Zak — 18.15 Kulturna dediščina — 18.45 Podium — 19.30 Dnevnik
— 20.00 Portret skladatelja Borisa Pa-pandopula — 20.45 Včeraj, danes, jutri
— 21.00 Porota — 22.05 Dnevi vina in rož (ameriški film) — 00.00 Bis
TV ZAGREB
8.25 Poročila — 8.25 Mak in Zak —
8.55	TV v šoli — 10.35 TV v šoli —
12.35	Poročila — 14.30 Kamčevci —
15.00	TV v šoli — 16.00 Dober dan —
17.25 Kronika Reke — 17.45 Mak in Zak — 18.15 Kulturna dediščina —
18.45	TV koledar — 18.55 Številke in črke (kviz) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pod krinko (3. del nanizanke) — 20.55 Melodije morja in sonca — 21.40 Dnevnik — 21.55 Kultura srca — 23.25 Poročila — 23.30 Bis (nočni program)
SOBOTA, 20. XII.
7.45 — 22.35 TELETEKST
8.00 POROČILA
8.25 ZLATA RIBICA
8.55 SMOGOVC1II
9.25 MITI IN LEGENDE: Jezus v Jeruzalemu
9.50	Kranjska gora: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SLALOM (M), prenos 1. teka
11.15	MIR IN RAZOROŽITEV, ponovitev 6. dela
11.45 VARSTVO PRI DELU
12.20 SLALOM (M), prenos 2. teka
13.20 NOVI PACIFIK, ponovitev 6. dela
14.30	SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), posnetek iz Valzoldane
15.00 ML ADI TOM EDISON, ameriški film (ČB)
16.25 LJUBIT ELJI NARAVE, 7. del angl. dok. serije
16.55 POROČILA
17.00 Zadar: DP V KOŠARKI — ZADAR . PARTIZAN
i »1.25 NA ZVEZI
A K DKJAMIC A
19.00	DANES:
ŠE NEKAJ ZASE!
19.30	DNEVNIK
19.45	VREME
19.50 ZRCALO TEDNA
20.15	VSAKEMU SVOJE, italijanski film
Gre za ljubezensko zgodbo, za tragično zgodbo poročene žene, ki se je morala odpovedati mladostni ljubezni in se poročiti s primernim moškim. Toda njena ljubezen traja, zato je tudi uboj njenega moža na lovu ne presune. Je bil njen mož slučajna žrtev ali so bili streli namenjeni samo njemu? Oblast noče, da bi se resnica razkrila. Nekdo pa pride na pravo sled in lepa vdova mu skuša pomagati, vendar samo do trenutka, ko bi razkritje utegnilo ogroziti njeno mladostno ljubezen.
21.50 DNEVNIK
22.05	VIDEOGODBA
DRUGI PROGRAM
12.55	Test — 13.10 Jugoslavija, dober dan — 13.40 Otroški festival — 14.40 Severno ledeno morje (mladinski film)
— 16.20 Miti in legende — 16.35 Berlin ekspres (ameriški film) — 18.05 Pravičnik (ponovitev drame) — 19.00 Zvezde, ki ne ugasnejo (zabavnoglasbena oddaja) — 19.30 Dnevnik —
20.00	Glasbeni oder (zabavna oddaja)
— 20.30 Dokumentarna oddaja —
21.15	Poročila—21.25 Športna sobota
— 21.45 Svetovni pokal v bobu (reportaža) — 22.05 Glasbeni večer — 23.35 Bis (nočni program)
TV ZAGREB
8.55 Poročila — 9.00 TV v šoli —10.30 Poročila — 11.45 Slalom (m), prenos 2. teka iz Kranjske gore— 13.15 Dallas (ponovitev ameriške serije) — 14.15 Program plus (ponovitev) — 15.45 Sedem TV dni—16.15Narodnaglasba
— 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar
— 17.00 Košarka Zadar.Partizan —
18.25 Prisrčno vaši — 19.30 Dnevnik
— 20.00 Mehanik (ameriški film) —
21.55 Od našega dopisnika iz... —
23.25 Poročila — 23.30 Bis (nočni program)
NEDELJA, 21. XII.
7.55	—22.20 TELETEKST
8.10 POROČILA 8 15 ŽIV Ž A V
9.10 LUTKOVNI ŽIV ŽAV
9.16 Z VRHA, ponovitev 1. del nadaljevanke
9.50	SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SLALOM (M), 1. tek
10.40 SLALOM (Ž), posnetek 1. teka
11.00	PTUJ 86,5. oddaja
12.20	SLALOM (M), 2. tek in SLALOM (Ž), 2. tek
13.40 SLAVNI ZDRAVNIKI BOLNIŠNICE CHARITE — Mali doktor.
3. del nanizanke
15.25	BREZNO IN NIHALO, ameriški film
16.55	POROČILA
17.00 V NEDELJO POPOLDNE IZ MARIBORA
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
KO ŠE NE BOLI
19.30	DNEVNIK 19.53 VREME
20.00 A. Marodič: PISMA, 2. del nanizanke
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.45 ALPE-JADRAN
22.15	POROČILA
DRUGI PROGRAM
7.55	Poročila — 8.00 Oddaje za JLA in Vojaki (jugosl. film) — 14.30 Oddaja resne glasbe — 15.15 Izlet v center vojaške kopenske vojske — 16.25 Prometni krog — 16.45 Odbojka Vojvodina:Mladost Monter — 17.45 Vaterpolo Kotor:Partizan — 18.45 Udeleženec in priča — 19.30 Dnevnik — 20.00 Španska državljanska vojna (5. del dok. serije) — 20.55 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Sokolov let (TV nadaljevanka) — 22.15 Poezija —
22.45	Tekmovanje v bobu
PONEDELJEK, 22. XII.
TV MOZAIK:
9.00	ZRCALO TEDNA
9.20 DOKUMENTARNA ODDAJA TELETEKST
.... TV MOZAIK, ponovitev
17.20 POROČILA
17.25	BOLNIŠNICA FRANJA
17.45	SMOGOVCIII
18.15	NAŠA PESEM — MARIBOR
86
18.45	RISANKA
19.00	DANES:
PODRAVSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	DRAGULJ V KRONI, 1. del angleške nadaljevanke
Dogajanje je postavljeno v Indijo, v zadnja leta britanske okupacije. Daphne Mannorsova je nesrečno zaljubljena v mladega Indijca in njeno
življenje se obme v pravo tragedijo. Edvvina je misionarka in obup jo pripelje do samomora. Sarah poskuša premagati nepremagljivo pregrado med rasama. Heri je Indijec, ki se je šolal v Angliji, njegov nasprotnik Ronald je obseden rasist, ki povzroči He-rijev propad in tudi svojega. Nadaljevanka, ki so jo v večini posneli v Indiji, ima 14 delov.
22.00	OMIZJE 00.00 POROČILA
TOREK, 23. XII.
TV MOZAIK:
9.00	PROSTORSKO NAČRTOVANJE
9.30 AJDNA
15.30 — 23.35 TELETEKST
15.45 TV MOZAIK, ponovitev
16.35	POROČILA
16.40	PEDENJŽEP
17.15	OTROŠKI FESTIVAL V
ANKARI
17.45 AGROPOPI GREDO V HOL-
LYWOUU
18.30 NAJBOLJŠI ŠPORTNIK SLOVENIJE 1986
18.45	RISANKA
19.00	DANES:
GORENJSKI OBZORNIK
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
VEČER SODELOVANJA Z MADŽARSKO TV:
20.05	PECS — LJUBLJANA
21.40	RESNIČNA LEGENDA IN LEGENDARNA RESNIČNOST: KRALJ MmTJAŽ — MATIJA
KORVIN
22.4(fbNEVNIK
22.55	POGOVOR O ODDAJI RESNIČNA LEGENDA IN LEGENDARNA RESNIČNOST
DRUGI PROGRAM
17.00	Mostovi — 17.30 Hokej Jese-nice:Partizan — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Revolucija, ki traja — 21.50 Alije izvir zdravilen
SREDA, 24. XII.
TV MOZAIK:
9.00	T. Partljič: ŠČUKE PA NI, fČIIKF PA NF
16.25	TV MOZAIK, ponovitev
17.30	POROČILA
17.35SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O dveh bratih siromakih, 1. del
17.50	ZLATA RIBICA, 6. del nadaljevanke
IS. 15 RAZVOJ SATELISTSKE TV; Industrija sreče, 2. del niza
18.45	RISANKA
19.00	DANES:
ZASAVSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	FILM TEDNA: JE KONČNO LJUBEZEN?, ameriški film
Film je musical, zgodba je enostavna: milijonar se zaplete s kabaretno zvezdnico, ob koncu pa pristane v varnem pristanu že preizkušene ljubezni. Tudi ta skromna zgodba je režiserju Petru Bogdanovichu ponudila vrsto povezav s klasičnimi ameriškimi
glasbenimi filmi.
22.10	SPOZNANO, NEZNANO, oddaja o znanosti
22.50	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik —17.45 Dolga bela sled —18.15 Izobraževal na oddaja— 18.45 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik —
20.00	Koncert pianista Lazarja Berma-na — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Pretekli čas, sedanji čas — 22.00 Prijateljska mosta — 23.00 Povodi in sledi
ČETRTEK, 25. XII.
TV MOZAIK:
'9.00 NEZNANI CHAPLIN — Skriti zakladi, zadnji del
16.20	— 22.45 TELETEKST
16.35 TV MOAZIK, ponovitev
17.30	POROČILA
17.35 TURJAŠKA ROZAMUNDA, balet
•18.15 MOZAIK KRATKEGA FILMA — Odkritje zime IvanaGeneraliča in Umetnost gline in ognja (jugosl. filma)
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
DOLENJSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 TEDNIK
21.05 BESEDILOSLOVNI UTRINKI: O jezikovni pragmatiki
21.20	CECILIJA, zadnji del nadaljevanke
22.00 DNEVNIK
22.15	MIR IN RAZOROŽITEV — APOKALIPSA, 7. del dok. serije OZN
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Brat moj edini — 18.15 Znanost — 18.45 Dobre stare uspešnice — 19.30 Dnevnik — 20.00
Lev Tolstoj (1. del nadaljevanke) —
21.00	Poročila — 21.05 Umetniški večer
Moja dežela.
ZAHVALA V 79. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
ANTONIJA RAJER
upokojena babica iz Šentjerneja Vsem, ki ste nam pomagali in se od nje poslovili, iskrena hvala! VSI NJENI
ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in praded
ALBERT ŠUS
iz Rodin 13 pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pospremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Slonkarjevim, sosedi Francki in Danici, duhovniku za lepo opravljeni obred, kolektivoma BETI Črnomelj in BELT, ZB Talčji vrh, GD Rodine, Otovec, Rožič vrh, govornikoma za poslovilne besede ter sosedom Kidričeve, Tomšičeve in Trubarjeve ul. v Črnomlju.
Žalujoči: žena Rezka, otroci Zalka, Zinka, Milka in Jože z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 36. letu življenja nas je mnogo prerano zapustil sin, brat in oči
STANE KOPAR
Male Poljane 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki ste nam v težkem trenutku kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala Elektru Novo mesto, pevskemu zboru Mokronog, Gasilskemu društvu Zbure. Iskrena hvala vsem trem govornikom za izrečene poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: mama, ata, brat Janez z družino, Martina z družino, sin Boštjan in hčerka Irena
ZAHVALA
V 50. letu starosti nas je tragično zapustil brat, svak in stric
ALOJZ CERAR
iz Doblič pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sodedom za vso pomoč v težkih trenutkih in podarjeno cvetje. Hvala nekdanjim sodelavcem iz DO Planina, govornikoma Kralju in Starcu in GD Dobliče. Hvala tudi pevskemu zboru ter g. župniku za molitve in lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sestra Ančka, bratje Jožko, Janko, Tone in Stanko z družinami in brat France
Jesen prebuja vigred in poletje in v srcih naših nate drag spomin. Nad Tvojim tesnim domom drobno cvetje. *le v Tvojih prsih ni več bolečin. Za sleherno iskreno solzo, za sočustvovanje z nami, za številne vence in cvetje, za zaigrane žalostinke ter za vso moralno in materialno pomoč ob nenadnem odhodu v večnost mojega pokojnega moža in najinega očka
DANETA ZALOŽNIKA
iz Krškega
vsem iskrena hvala!
Žena in sinova ter ostalo sorodstvo
DOM UPOKOJENCEV IN OSKRBOVANCEV IMPOLJCA —SEVNICA
objavlja po sklepu sveta doma
javno licitacijo
za prodajo karamboliranega osebnega vozila R 4TLJ, letnik 1985, prevoženih 18.570 km, v nevoznem stanju. Izklicna cena je 700.000 din.
Javna licitacija bo vpetek, 26.12.1986, ob 10. uri. Licitacija bo po sistemu ogledano-kupljeno. Ogled vozila bo na dan licitacije od 7. do 9. ure.
Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom licitacije vplačajo kavcijo v višini 5% od izklicne cene na blagajni DO.
Prometni davek plača kupec
Javna licitacija in ogled vozila bo na IMPOLJCI!
1036/51-86
DO Elektro Ljubljana, n. sub. o. TOZD Elektro Novo mesto, o. sub. o. Ljubljanska 7,68000 NOVO MESTO KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
objavlja
naslednja dela oz. naloge:
1. 4 elektromonterjev v skupinah v Novem mestu 2. 2 elektromonterjev v Trebnjem in Šentjerneju 3. 2 PK elektromonterja v skupini v Novem mestu 4. 1 snažilke v upravni stavbi v Novem mestu.
Pogoji:
pod 1: KV delavec elektro smeri — jaki tok oz. IV. stopnja strokovne izobrazbe — smer energetika in 6 mesecev delovnih izkušenj;
pod 2: KV delavec elektro smeri — jaki tok oz. IV. stopnja strokovne izobrazbe—smer energetika in 3 leta delovnih izkušenj,
pod 3: priučeni delavec elektro smeri — jaki tok z vsaj 6. razredi dokončane osnovne šole in 1 leto delovnih izkušenj,
pod 4: nekvalificirani delavec, lahko tudi brez delovnih izkušenj.
Delavcem, ki bodo sprejeti za opravljanje del oz. nalog pod 3, bomo omogočili izobraževanje ob delu za III. oz. IV. stopnjo strokovne izobrazbe — smer energetika.
Z delavcem, ki bo sprejet za opravljanje del oz. nalog pod 4, bomo sklenili delovno razmerje za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom); Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov TOZD v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri.
1037/51-86
”®"0'
asi.
* »h 15-25. decembra. /o v dneh od 15
p°od. skladišča Novotehna v ‘ovo mesto
'
, _ ,7 do 16.ure
lovni dan od“
Vsak delovni ^ Sobota od 7.
NOVOTEHNA
novo mesto
vm
zima 1987
8-DNEVNI ARANŽMAJI (organiziran prevoz)
Kopaonik, Zlatibor, Tara, Divčibare, Jahorina, Igman, Brdo pri Kranju*, Bled*, Bohinj*, Bohinj-Vogel, Platak**, Portorož**, Poreč**, Lovran**, Opatija**, Dubrovnik.
*v ceno vključen izlet v Celovec **v ceno vključen izlet v Trst
Za smučarsko karto na Kopaoniku je obvezna fotografija
7-DNEVNI ARANŽMAJI (lasten prevoz)
Planine in jezera
Kopaonik, Zlatibor, Tara, Divičbare, Goč-Mitrovo polje, Jabuka, Brezovica, Jahorina, Igman, Bjelašnica, Brdo pri Kranju, Bled, Bohinj, Bohinj-Vogel, Kranjska gora, Lipica, Plitvice
Morje
Izola, Portorož, Novigrad, Poreč, Vrsar.Medulin, Lovran, Opatija, Crikvenica, Šibenik, Trogir, Kaštel Stari, Stari grad (Hvar), Makarska, Neum, Dubrovnik, Kupari, Mlini, Cavtat, Igalo, Hercegnovi
ZDRAVILIŠČA (7-dnevni aranžmaji)
Arandjelovac, Vrnjačka Banja, Soko Banja, Jošanička Banja, Banja Koviljača, Kuršumlijska Banja, I lidža, Banja Vručica, Banja Kiseljak, Višegradska Banja, Fojnica, Istarske Toplice, Stubičke Toplice, Dolenjske Toplice, Dobrna
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
PUTNIK, LJUBLJANA, Miklošičeva 17/19, tel. 061/311-542,314-889, in pooblaščene agencije
METALNA, strojegradnja, konstrukcije in montaža, n. sol. o., Maribor, Tozd Priskrba sredstev dela, n. sol. o., Maribor, Zagrebška 20
Za delo po pogodbi iščemo
voznika z lastnim tovornjakom nosilnosti 6 ton, z zabojnikom.
Prevoze bo opravljal za tozd Priskrba sredstev dela, materialno poslovalnico v Senovem, in sicer za področje SFRJ.
(Pretežnoza področje SR Slovenije).
Kandidati naj se v 10 dneh po dnevu objave prijavijo na naslov: METALNA M AR I BOR, tozd Priskrba sredstev dela, Maribor, Zagrebška 20.
1038/51-86
igmp
n. sol. o.
TOZD IGM
Komisija za delovna razmerja
vabi k sodelovanju
2 KV električarja za opravljanje nalog vzdrževanja
Pogoji:
poklicna šola, zaželjene so delovne izkušnje, delo je za nedoločen čas in z dvomesečnim poskusnim delom.
1 delavec bo sklenil delovno razmerje v DE Drnovo kjer je dvoizmensko delo, in 1 delavec v DE strojni obrat, kjer je enoizmensko delo.
Kandidati nai pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po dnevu objave na naslov: IGM SA 'A KRŠKO-TOZD IGM, Cesta krških žrtev 59, Krško.
Prijavljene kand!r'ate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku i 'ka za zbiranje prijav.
1042/51-86
POKLICNA BASILS ENOTA NOVO MESTO jiu.
■m m ran • etra mojo v
POKLICNA GASILSKA ENOTA NOVO MESTO p. o. 68000 NOVO MESTO — CESTA HEROJEV 27
objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih vozil:
ZASTAVA 750, letnik 1984, cena 368.000 din Motorno kolo TOMOS APN-6, let. 1984, cena78.000 din Motorno kolo TOMOS APN-6, let. 1982, cena50.000 din Motorno koloTOMOS APN-4, let. 1981, cena49.000din
Javna licitacija bo v petek, dne 19.12.1986, ob 11. uri v prostorih Poklicne gasilske enote, Novo mesto, Cesta herojev 27.
Kandidati morajo pred licitacijo vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene. Prometni davek plača kupec.
1041/51-86
'ca
Komisija za delovna razmerja UNILES TRIBUNA tovarna otroških vozičkov in otroške opreme LJUBLJANA, Zvonarska 1
objavlja prosta dela in naloge
DVEH VARILCEV
Pogoji: — 2-letna SSI ali z delom pridobljene delovne zmožnosti
— 2 leti delovnih izkušenj
Objavljena prosta dela in naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo po pravilniku. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dnehnanaslov:DOUNILESTRIBUNA, 61000 LJUBLJANA, Zvonarska 1, O izbiri bomo kandidate obvestili-v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
1040/51-86
MERCATOR — KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ, n. sub. o. TZO Kmetijstvo Črnomelj, n. sub. o, in TOZD Živinoreja Črnomelj, n. sub. o. Črnomelj, Kolodvorska 39
objavljata, na podlagi sklepov organov upravljanja
javno licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. točilni pult, izklicna cena 60.000.— din,
2. lesena baraka pri železniški postaji Semič izklicna cena 80.000.- din,
3. dve mostni tehtnici, 10 ton, izklicna cena 250.000.— din,
4. stiskalnica za seno »Pika preša«, izklicna cena 200.000.— din,
5. traktorske grablje »Sonce«, izklicna cena 10.000.— din,
6. silokombajn »New Holand«, izklicna cena 200.000.— din,
7. traktorska kcsilnica, bočna Fe, izklicna cena 50.000.— din.
Licitacija bo 25. 12. 1986 ob 9. uri v prostorih Kmetijske zadruge, Črnomelj, Kolodvorska 39.
Interesenti morajo pred začetkom licitacije plačati 10-odst. polog od izklicne cene pri blagajni KZ.
Vse dodatne informacije v zvezi z objavljeno licitacijo in ogledom dobite na sedežu temeljnih organizacij.
1043/51-86
Iskra
ISKRA ELEMENTI TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA Kostanjevica na Krki Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
VODENJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA IN ZUNANJEGA TRANSPORTA
— 1 delavec za nedoločen čas
Pogoji:
— komercialni tehnik ali trgovinski poslovodja
— tri oziroma dve leti delovnih izkušenj
— opravljen tečaj skladiščnega poslovanja I in II
— vozniški izpit B kat., zaželjena tudi C kategorija
— odslužen vojaški rok
— 3-mesečno poskusno delo
Kandidati naj pošljejo vloge na gornji naslov v 8 dneh po objavi, o izbiri pa bodo obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
1039/51-86
mama - tovorno pohiltva brrtit« ■.__J
SLOVENIJALES Tovarna pohištva Brežice
razpisuje dela in naloge
organiziranje in vodenje dela splošno kadrovskega sektorja, organiziranje in vodenje dela nabavne službe.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje-pod 1) — imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo pravne, pedagoške, sociološke, organizacijske smeri ali z delom pridobljene zmožnosti, 5 let delovnih izkušenj pri izvajanju nalog splošne in kadrovske funkcije, znanje slovenskega jezika,
pod 2) — imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo lesarske, ekonomsko-komercialne smeri ali z delom pridobljene zmožnosti, 5 let delovnih izkušenj, 2 leti posebnih delovnih izkušenj pri delih in nalogah nabavne funkcije, pasivno znanje enega svetovnega jezika. Kandidati bodo izbrani za 4 leta.
Kandidati morajo biti moralno neoporečni, imeti pozitiven in ustvarjalen odnos do samoupravljanja ter ustrezne organizacijske sposobnosti za vodenje in organiziranje dela sektorja in izpolnjevati druge splošne pogoje, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Brežice.
Kandidati morajo vlogi priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev.
Prijave sprejema kadrovska služba v 15 dneh poobjavi na naslov: SLOVENIJALES, Tovarna pohištva Brežice, 68250 BREŽICE.
1047/51-86
Počitniška skupnost Krško
razpisuje na podlagi sklepa IO
javno licitacijo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. osebni avto Volga, letnik 78, vozen, IC 400.000
2. zastava 125 sanitet, letnik 77, vozen, IC 100.000
3. nakladalec za traktor IMT, IC	500.000
4. greder za traktor IMT, prednji, IC	200.000 1 Licitacija bo v petek, 19.12.1986, ob 12.00 uri v garaži pri
skladišču KOSTAK-a v Krškem, Ogled prodajanih osnovnih sredstev je možen eno uro pred licitacijo na istem mestu.
Licitacijski polog znaša 10% izklicne cene.
Prometni davek plača kupec.
O podrobnostih se lahko informirate po telefonu na številki 068-71-895 od 7.00 do 9.00 ure.
1048/51-86
Komisija za delovna razmerja Tesnila Trebnje — Velika Loka
na podlagi 5. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas:
1. izmenovodja proizvodnje (1 delavec)
— višja izobrazbo strojne ali organizacijske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
— izmensko delo
— 3-mesečno poskusno delo
2. obdelovalec PTFE II. (1 delavec)
— IV. stopnja kovinarsko predelovalne smeri (strugar)
— 2 teti delovnih izkušenj
— dvoizmensko delo
— 2-mesečno poskusno delo
Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v8 dneh po objavi na naslov: Komisijaza delovna razmerja, Tesnila Trebnje, 68212 Velika Loka.
O izbiri bomo kandidata obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka.
1056/51-86
MLADINSKA KNJIGA n.sol.o. Ljubljana, Titova 3 TOZD KNJIGARNE IN PAPIRNICE, Ljubljana, Titova 3
Poslovna enota NOVO MESTO
objavlja
prosta dela in naloge
REFERENTA PRODAJE ZA PODROČJE RAČUNALNIŠTVA
pogoji za zasedbo:
— srednja šola V. stopnje, ekonomske, komercialne ali tehnične smeri
— eno do dve leti delovnih izkušenj
— vozniški izpit
Objavljena dela in naloge so predvsem za kandidate, ki imajo veselje do dela na terenu.
Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: MLADINSKA KNJIGA, DSSS, Splošno kadrovski sektor, Ljubljana, Parmova 33.
O izbiri kandidata bomo vse prijavljene kandidate pisno obvestili v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
1049/51-86
SOP KRŠKO
X, :*
»SOP«Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo, KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DSSS
objavlja prosta dela oz. naloge:
KORESPONDENTSKA IN ADMINISTRATIVNA DELA ZA TAJNIŠTVO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
z naslednjimi pogoji:
— končana 4-letna administrativna šola
— 1 leto delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca
Delo je za določen čas do.vrnitve na delo delavkes porodniškega dopusta.	%
VODENJE EKONOMATA, KURIRSKE SLUŽBE, TELEFONSKE CENTRALE IN DEL NA VLOŽIŠČU
z naslednjimi pogoji:
— izobrazba IV. ali V. stopnje
— znanje strojepisja
— vozniški izpit B kategorije
— najmanj 1 leto delovnih izkušenj
— poskusno delo 1 mesec
Delo je za določen čas do vrnitve na delo delavke z bolniškega staleža s polnim delovnim časom.
Pisne prijave zdokazili o izpolnjevanju pogojevsprejema kadrovska služba »SOP«Krško 8 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
1051/51-86
Mm
mu
NOVOTEKS
NOVO M iTO Ugoden novoletni nakup, ugoden novoletni nakup...
VNovoteksovih prodajalnah: Uršljin,Julija,MetlikainVinica smo pripravili širok izbor volne za ročno pletenje po zelo ugodnih cenah.
Kilogram prvovrstne volne v modnih barvah stanesamo 6.980 din.
Ne pozabite na ugoden flakup volne v Novoteksovih prodajalnah!
1053/51-86
%
Krka, tovarna zdravil \R l\A Komisija za cenitev in odprodajo
razpisuje
javno licitacijo,
ki bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 14.30 na Pluski. Odprodali bomo rabljeno pisarniško pohištvo, računske in pisalne stroje.
Informacije na tel. 22-441, int. 416 Rožič Boris.
1054/51-86
SOP KRŠKO
»SOP« Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo, KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD KLEPAR Krško, Gasilska 3,
objavlja prosta dela oz. naloge
VODENJE OBRAČUNA PROIZVODNJE
z naslednjimi pogoji:
— končana ESš
— 3 leta delovnih izkušenj
— poskusna doba 2 meseca
Delo je za določen čas zaradi nadomeščanja delavke v času porodniškega dopusta.
Pisne prijave zdokazili o izpolnjevanju pogojevsprejema kadrovska služba »SOP« Krško 8 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
1052/51-86
sozd
Mercator -Kmetijstvo Industrija Trgovina n. sub. o. Ljubi^
Mercator — Kopitarna Sevnica, p.o.
Sevnica, Prvomajska 8
DELAVSKI SVET
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJA FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev po zakonu, statutu in drugih internih aktih delovne organizacije morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka izobrazba ekonomske ali komercialnesmeri in tri leta ustrezne prakse na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarskih organizacijah ali
— popolna srednja izobrazba ekonomske ali komercialnesmeri in osem let enake prakse vgospodarskih organizacijah
— ter da imajo ustrezne moralno politične vrline. Kandidat bo izbran za štiri leta. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva objave razpisa.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo na naslov: MERCATOR-KOPITARNA SEVNICA, Prvomajska 8, 68290 SEVNICA.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
1046/51-86
v
ki
DO »GOK« ČRNOMELJ
Odbor za mesebojna razmerja DSSS
objavlja
prosta dela in naloge za določen čas:
KNJIGOVODSTVO OSEBNIH DOHODKOV
Pogoji:
— V. stopnja strokovne izobrazbe — ekonomski tehnik
— 6 mesecev delovnih izkušenj
Pisne prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja DSSS 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidata obvestili v 7 dneh od dneva prejetega sklepa o izbiri. Sklep o izbiri bo sprejet v 15 dneh od dneva poteka 8-dnevnega roka prijave kandidatov.
1050/51-86
za občine
ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE
Z datumom 11. december je izšla 23. številka. Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo:
OBČINA METLIKA
Odredba o ureditvi prometa v mestu Metlika OBČINA NOVO MESTO
Odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje zazidalnega načrta Žabja vas — sprememba in dopolnitev Odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje zazidalnega načrta Klek v Žužemberku Odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje zazidalnega načrta za zdraviliško cono v Dolenjskih Toplicah Odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje zazidalnega načrta Zalog — CMS v Zalogu Odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje zazidalnega načrta za stanovanjsko gradnjo na Dvoru - Odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje zazidalnega načrta Hrastulje v Škocjanu Sklep o sestavi komiteja za urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto
OBČINA RIBNICA
Odlok o spremembi odloka o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov na območju občine Ribnica
OBČINA TREBNJE
Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev (Sklep je, ža najavljen za 22. številko SDL, iz te številke izpadel zaradi pomanjkanja prostora)
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
KOVINARSKA KRŠKO tovarna industrijske opreme in konstrukcij	
ODPRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV	
1. Agregat SA 500 15,2 KW	12 kosov
2. Agretat KC 375	3 kose
3. Varilni aparat COj — 600	2 kosa
4. Varilni aparat LINDE	1 kos
5. Varilni aparat TIG	1 kos
6. Usmernik C-4	2 kosa
7. Prenosni agregat RK 1-6	1 kos
8. Varilni transformator	1 kos
9. Usmernik KS 250	1 kos
10.	Viličar 51, letnik 1970 v voznem stanju 11.	Osebni avto TATRA T-613/NM 793-83	1 kos
vozna brez vetrobranskega stekla	1	kos
12. Dvižna miza tip DM 40-14, letnik 1981	1	kos
13. Pisarniške mize	4	kose
Licitacija bo v soboto, 27.12.1986, ob 9.00 uri v Kovinarski Krško. Ogled in izklicne cene — 1 uro pred pričetkom licitacije. Nakup opreme je po sistemu VIDENO-KUPLJENO, kasnejše reklamacije se ne upoštevajo. Varščino v višini 10% od izklicne cene bomo sprejemali na dan licitacije. Kupec mora plačati kupljeno najkasneje do 29.12.1986.	'
1057/51-86
D novoles
Delavski svet TOZD BOR Krško
razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
vodja splošnega oddelka TOZD
pod pogoji:
— končana VI. stopnja pravne ali organizacijskesmeri, 4 leta delovnih izkušenj oz. z delom ocenjene delovne sposobnosti za opravljanje navedenih del in nalog,
— imeti organizacijske in vodstvene sposobnosti,
— osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Krško.
Kandidati morajo vloge z dokazili poslati v 8 dneh od razpisa na naslov: Novoles, lesni kombinat Novo mesto — Straža, kadrovska socialna služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po končanem razpisu.
Komisija za delovna razmerja DSSS
objavlja prosta dela in naloge:
1. tajnika disciplinske komisije
2. pravnika
pod pogoji:
ad 1.: končana VI. stopnja pravne smeri, do 4 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del in nalog, ad 2.: končana VII. stopnja pravne smeri, 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del in nalog ter pravosodni izpit
Vlogezdokazilioizpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati v 8 dneh od objave na naslov: kadrovsko-socialna služba Novoles Straža. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh od objave.
Komisija za delovna razmerja TOZD BLP
objavlja prosta dela in naloge.
— čistilke
pod pogoji:
končana osnovna šola, zaželjene delovne izkušnje. Vloge sprejema splošna služba TOZD BLP v 8 dneh po objavi.
1055/51-86
ZAHVALA
Iztekel seje čas
JOŽETU SLAKU
roj. 1897
iz Šrange pri Mirni peči
Ob njegovi zadnji poti ste poleg nas izrazili spoštovanje do njegovega življenja in izrekli sožalje: sosedje, posebno Mikličevi in Pencovi, GD Mirna peč in Jablan, pevci iz Stopič, dr. Mance in dr. Vodnik, mirnopeški duhovnik, DO ZZB Mirna peč, delovni kolektivi SGP Pionir Novo mesto, Luka Koper, PTT Ljubljana, ŠK Mirana Jarca Novo mesto ter sorodniki in številni znanci. Vsem se lepo zahvaljujemo.
Vsi njegovi
Solza se bo posušila, a v naših srcih ostala bo bolečina.
ZAHVALA
V 57. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, sestra in teta
DRAGOTINA BOBIČ
roj. Hočevar
iz Zapuž
Ob boleči izgubi se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem ter vsem, ki steji darovali cvetje, nam izrazili sožalje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala GG Novo mesto, IMV Podgorje, Šentjernej, KUD Orehovica, družinam Jakše, Padaršič, Medle, Pavlin, Šuštaršič in duhovniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: mož Franc, sinova Franc inDrago, hčerka Anica z družino, sestra Valerija in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, teta in tašča
FRANČIŠKA
KOS
iz Otočca 70
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč, izrečeno sožalje jn darovano cvetje. Posebna zahvala Domu starejših občanov Šmihel—Novo mesto za skrbno nego v zadnjih dneh življenja ter s. Mici za večkratni obisk in tolažbo, pevcem iz Stopič za zapete žalostinke, govornici za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
V 70. letu nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
JANEZ
GORENC
iz Kamenice pri Metliki
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in izrekli sožalje. Posebna zahvala ZZB in OOZK Drašiči za zastave in vence, Jožetu Plescu za poslovilne besede pred domačo hišo, Stanetu Kostelcu za lepe besede pred odprtim grobom in pihalni godbi Metlika. Vsem šeenkrat iskrena zahvala!
Žalujoča žena Jelena, sin Željko z družino, hčerke Biserka, Nada z družinama in sestra Neža z družinama
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama
MARIJA
TURK
iz Dolenjskih Toplic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Domu starejših občanov Novo mesto za večletno nego in skrb, kirurškemu oddelku v Novem mestu, IMV Novo mesto, GG Novo mesto, Boru v Dolenjskih Toplicah ter Novolesu v Straži. Zahvaljujemo se tudi g. župniku in kaplanu za lepo opravljeni obred. Posebno se zahvaljujemo vaščanom Podhosta za tako številno udeležbo na pogrebu.
Žalujoči: Franc, Ivan, Marica, Malka z družinami
ZAHVALA
Nepričakovano nasje v 48. letu za vedno zapustil
JANEZ
AMBROŽIČ
iz Podgrada 28
Prisrčna zahvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali obstrani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom in sorodnikom za pomoč, govorniku Robiju za poslovilne besede. Enaka zahvala župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage, dobre mame, stare mame, sestre in tete
FRANČIŠKE
ŽIČKAR
iz Velikega Podloga
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo tako številno spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se tudi kolektivom OŠ Leskovec in Vel. Podlog, M-Preskrbi Krško, N. c. Krško in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
VSI NJENI
Sonce nam ne bo nikoli več tako sijalo, ko tebe, Drago, ni med nami.
V SPOMIN
20. decembra bo minilo pet let, odkar nam je kruta usoda iztrgala najinega ljubega sina
DRAGA
PILETIČA
Gor. Gradišče 21 pri Šentjerneju
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Žalujoči: mami, oče ter brat Milan z družino
ZAHVALA
Po težki bolezni je v 78. letu starosti tiho odšel od nas naš dobri oče, mož, dedek in stric
ALOJZ
CESAR
iz Biške vasi 29
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih globoke žalosti kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega spremili na zadnji poti. Hvala tudi kolektivu Tesnila Trebnje, DO Novoteks, OOS IMV — SCP Dobrava TA, Labod TOZD LOČNA, GIP Pionir, OOS/DS interna banka. Zahvaljujemo se tudi vaščanu Francetu Kastelcu za govor ob zadnjem slovesu od doma, cerkvenemu pevskemu zboru in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Po hudi bolezni nasje zapustila naša draga
ANA MARC
roj VRTAR
s Podturna
Ob težki izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in pomagali, pismeno ali ustno izrekli sožalje, darovali pokojnici vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani in kirurškemu oddelku v Novem mestu, Ruži Štravs in Bojani Berus, GG Črmošnjice, TOKO Domžale, Boru Dol. Toplice, OŠ Baza 20 Dol. Toplice, KZ Krka-TOZD OSKRBA, MK Novo mesto ter gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Ničesar nočejo napol
Dobovo spreminjajo v privlačen, urejen kraj
DOBOVA — Kraj je letos dobil zaključeno podobo, ugotavljajo domačini in vsi po vrsti so ponosni na to, da prištevajo njihovo poslovno stanovanjsko zgradbo med najlepše tovrstne objekte v Posavju. Take pohvale dobivajo na račun urejene okolice. V poslopju je deset stanovanj in vsedelovneor-ganizacije, ki so investirale vanje, so že na začetku pristale na to, da v ceno kvadratnega metra vračunajo tudi zunanjo ureditev.
Dobovčani bodo po prenovi prosvetnega "doma, ki bo na vrsti prihodnje leto, prav tako poskrbeli, da bo kulturno središče dobilo kar najlepše okolje. V domu bodo poskrbeli najprej za poslovne prostore. To bosta dve sejni sobi, krajevni urad, pisarna krajevne skupnosti in arhiv. /
Za prenovo dvorane so pred nedavnim naročili popis del. Predvsem bi jo radi osvežili, da ne bo tako temačna in zapuščena. Denar bodo dobili iz 0,5-odst. občinskega samoprispevka, sodelovali pa bodo tudi krajani in delovne organizacije.
J.T.
TEDEN PIONIRSKE SOLIDARNOSTI
V tednu pionirske solidarnosti smo pionirji Osnovne šole Milka Šobar-Nataša posvetili posebno pozornost otrokom na jugu Afrike. Sodelovali smo pri prodaji novoletnih voščilnic in prodali 100 kompletov ter se vključili tudi v izdelovanje platnenih šolskih torbic. KLEMENTINA FON, 7.b~ OŠ Milka Šobar-Nataša Novo mesto
12 BR€ZIŠK£. POR0DNI§NIC€
S
V času d 5. do 13. decembra so v brežiški orodnišnici rodile: Martina Pšeničnik z Vrhja — Janjo, Sonja Milenkovič iz Brežic — Nikolo, Mojca Dojčič i: Brdovca — Denija, Ladislava Ocvirk .z Pečic — Boštjana, Nada Barkot .č iz Brezja — Natalijo, Ivanka
Cirnski iz Cirnika — Gorazda, Mojca Pohar iz Sevnice — Klemena, Karolina Prah iz Krške vasi — Matejo, Tatjana Božič iz Krškega — Karin, Vesna Planinc iz Vukovega sela — Marka, Danica Zajc iz Sp. Starega grada — Dejana, Mojca Kneževič iz Brežic — Gorana in Nino, Sanja Petrovič iz Brežic — Silvijo, Mirjanca Romih izDrenja—Nikola, Branka Bernardič iz Krškega — Kajo, Nevenka Brckovič iz Zdencev — Larise, čestitamo!
V času od 29. novembra do 5. decembra so v brežiški porodnišnici rodile: Ivanka Virant iz Krškega — Matica, Štefka Jurišič iz Bijele Gorice — Igorja, HedvikaŠkof iz Bizeljske vasi — Ester, VlastaHulinaiz Zdencev— Dijano, Mirjana Čorak iz Savskega Marofa — Valentino, BrankaŠtefanič iz Dol. Skopic — Uroša, Antonija De-ržič iz Laz — Davida, Ljiljana Štefanič iz Obrežja — Moniko, Anica Škof iz Drenovca - Aleša. čestitamo!
NARAVOSLOVNI DAN
Pred kratkim so imeli sedmošolci naravoslovni dan o zdravju. Obiskali sta jih mag. Gazvodova in dr. Jerina-Lahova iz zdravstvenega doma Novo mesto. Predavali sta o zobeh, poškodbah, o kajenju, srčnem infarktu, o alkoholu itd. Učenci so gledali tudi film o boleznih, bolnišnicah, o bolnikih med vojno. Naučili so se spet nekaj novega.
OŠ 12. SNOUB Novo mesto
ZA AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE—Ljudje iz gorjanskih vasi na belokranjski strani so skorajda življenjsko vezani na avtobus. Da bi prišli do prepotrebnega avtobusnega postajališča, sovaščani Dol in Drag sami poprijeli in prejšnji teden kljub mrazu začeli ob gorjanski cesti urejati prostor za postajališče. Če ne bi sami tega naredili, bi avtobus še dolgo ustavljal na cesti, oni pa bi ga čakali v dežju in snegu. (Foto: A. Bartelj)
mmm
Četrtek, 18. decembra — Teo Petek, 19. decembra — Urban Sobota, 20. decembra — J ulij Nedelja, 21. decembra — Tomaž Ponedeljek, 22. decembra — Dan JLA Tiorek, 23. decembra — Viktorija Sreda, 24. decembra — Eva Četrtek, 25. decembra — Božič
LUNINE MENE
24. decembra ob 10.17 — zadnji krajec
BREŽICE: 18. in 19. 12. ameriški glasbeni filmTinejdžerke. 20. in 21.12. italijanska komedija Roparji izgubljenega zaklada. 21. in 22. 12. ameriška grozljivka Mora v ulici brestov. 23. in 24. 12. ameriški triler Ne dam svoje hčerke.
ČRNOMELJ: 18. in 21.12. ameriški film Zvezdni borec. 19. 12. ameriški
globtour “SV
i SILVESTROVANJA 789 i na morju in planinah
film Hot dog. 21. 12. nemški film Tifa-ni. 23. 12. hongkonški film Bojevniki Shaolina. 25.	12.	ameriški	film
Diplomant.
KRŠKO: 12. 12. francosko-nemški film Specialni agent 23. 12. ameriški film Nočna izmena. 24. 12. ameriški film Beg s padalom.
NOVO MESTO — D018. 12. filmsko gledališke — ameriški kriminalni film Do poslednjega diha. Od 19. do 22. 12. ameriški znanstvenofantastični film Nekontrolorina moč. 22. (ob 16. uri) in 23. 12. (ob 18. uri) program risanih filmov. 23. (ob 20.) in 24. (ob 18. in 20. urj) francoska komedija Operacija Banzai. 24. 12. (ob 16. uri) ameriška komedija Opičje norčije. 25. 12. . avstralski film Božična pnstlovoščina (ob 16. uri) in italijanska komedija Človek buldožer (ob 18. in 20. uri).
SEVNICA: 18. 12. film Nindža maščevalec. 19. in 20. 12. glasbeni film To je Elvis Presley. 21. in 22. ^.fantastični film Zvezdnate steze. 24. in 25.12. drama Mož z zvezde.
službo dobi
KROJAČICAM, šiviljam ponujamo honorarno zaposlitev v dopoldanskem ali popoldanskem času. Možna redna zaposlitev. Telefon 58-641, od 7. do 15. ure. (P51-10MO)
( V stalno zaposlitev sprejmem delavca za delo v mesarstvu.-Pogoj: odslužen vojaški rok. VOZNIK C kategorije. Pogoj: 5 let delovnih izkušenj-. • Mesarstvo BOBIČ, Škocjan. (123-51-MO)
stanovanja
MLADA DRUŽINA išče stano vanje v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (7856/86).
IŠČEM ogrevano in opremljeno sobo v Novem mestu. Pišite mi na naslov: Darja Katič, Leskovška 23,68270 Krško. (75-51-MO)
43 m3 veliko enoinpolsobno pritlično, centralno ogrevano novejše stanovanje zamenjam za večje, starejše stanovanje, lahko brez centralne, z eventualnim doplačilom. Kličite zvečer, razen petka in sobote, na tel. 23-419. (82-51-MO)
MLADA družina nujno išče stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (7858/86). (141-tl-MO)
motorna vozila
R 4, letnik 1979, ugodno prodam. Tanča gora 16, 68343 Dragatuš. (148-51-MO)
PRODAM R 4 GTL, letnik 1983, prevoženih 36.000 km. Šever Slavko, Levstikova 7 Novo mesto (Žibertov hrib).
ALFA SUD prodam ali zamenjam. Darko Avsec, V brezov log 12. (17-51-MO)
LADO KOMBI, letnik 1981, prodam. Ciril Flajs, Sp. Vodele 18, Tržišče. (22-51-MO)
ZASTAVO 750 L, staro dve leti, ugodno prodam. Martin Andrejčič, Dolenje Mokro polje 8, Šentjernej. (89-51-MO)
ZASTAVO 750_L, staro dve leti, ugodno prodam. Štefan Judež, Krka 15,68000 Novo mesto. (89-51-MO)
GS PALLAS, letnik 1976, prodam. Informacije po telefonu 71-627 dopoldne, 79-172 popoldne. (74-51-MO)
Z 750, registrirano-do marca 1987, prodam za 20 SM. Zupančič, Runkova ■ 2(Regerča vas), popoldne. (78-51-MO)..
Z101, letnik 1977, registrirano do julija, prodam. Telefon 25-359. (78-51-MO)
R 4, letnik 1981, motor v okvari, registriran do novembra 1987, prodam. Povše, Majde Šilc 19, Novo mesto. (80-51-MO)
LADO 1600, letnik 1981, prodam. Anton Zorc, Škocjan 28. (83-51-MO) ZASTAVO 750, letnik 1976, v dobrem stanju, prodam. Telefon 20-532. Alojz Turk, Šegova 10, Novo mesto. (84-51-MO)
Z 750, letnik 1977, prodam. Brdar, Drejčetova pot 31. (13-50-MO)
JUGO, star eno leto, prodam. Telefon 56-137, od 16. do 20. ure. (34-51-MO)
GOLF diesel, star dve leti, karamb-oliran (cena 150 SM), in novo etažno peč (23000 kalorij) prodam. Jože Ger-gšič. Heroja Starihe 9, Črnomelj, tel. 51-989, od 15. ure dalje. (42-51-MO)
Z 101, z rezervnimi deli (obnovljen motor, nova pločevina) prodam. Telefon (068) 85-358. (43-51-MO)
Z -101 GTL, leto 1984, prodam. Telefon 24-458. (44-51-MO)
126 P, 1982, prodam._ Martina -Lekše, Staro sejmišče 21, Šentjernej. (107-51-MO)
Z 750 prodam po ugodni ceni. Franc Komljanec, Stara Bučka 18, 68275 Škocjan. (56-51-MO)
Z 101, letnik 1973, registrirano do maja 1987, dobro ohranjeno, prodam. Brudar, Ivana Roba 23, Novo mesto. (59-51-MO)
ZASTAVO 1300, letnik 1978, prodam z rezervnimi deli. Dragan Simič, Brod 31, Novo mesto. (58-51-MO) KADET, letnik 1975, prodam. Alojz Mežič, Mali Podlog 17, Leskovec. (90-51-MO)
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo it. uredniško politiko.
•UREOMfž-TVO^&ragoBMStja (glavni urednik i« vodja tozda)r-Marjan Legan (odgovorni.llfRdfiik). Ria,BflČeL-Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 120 din, letna naročnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev ali 50 DM (oz. druga valuta v tej vrednosti).
TEKOČI RAČUN pri SDK Novomesto:52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB-Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.000 din, na prvi ali zadnji strani 4.000 din, za razpise, licitacije ipd. 2.500 din. Mali oglasi do deset besed 1.000 din, vsaka nadaljnja beseda 100 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, novinarskega servisa 23-610, ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
BMW 320 metalik, letnik 1977, ugodno prodam. Telefon 51-638. (P51-9MO)
ZASTAVO 101, letnik 1977, obnovljena, prodam. Informacije Jože Jerič, Drska 21, Novo mesto. (149-51-MO)
Z 750 SC, letnik 1979, prodam. Jože Smrekar, Šegova 80, Novo mesto. (72-51-MO)
GOLF, letnik 1980, prodam. Vinko Kerin, Gržeča vas, Leskovec, telefon 75-737. (91-51-MO)
OPEL KADET, letnik 1976, registriran do oktobra 1987, generalno obnovljen, prodam. Tel. 20-411. (94-51-MO)
JUGO 55 L, letnik 1985, prodam. Telefon 25-113. (92-51-MO)
R 4 prodam. Jelše 4, Otočec. (99-51-MO)
Z 750 L, letnik 9/78, dobro ohranjeno, prodam. Zvone Rodič, Sela 4, tel. 84-930. (119-51-MO)
126 P, letnik 1979, prodam. Hočevar, Šmaljča vas, Šentjernej. (106-51-MO)
NOVI zimski gumi in dve kpl. kolesi za R 4 prodam. Žagar, Muhaber, tel.
24-522. (116-51-MO)
Z 750, 1979, zelo dobro ohranjen, prodam. Jože Vidmar, Mačkovec, Dvor pri Žužemberku. (125-51-MO) 126 P, obnovljen, prodam. Turk, Veliki Slatnik 7. (122-51-MO)
ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Telefon (068) 26-972. Dragan, Cesta brigad 47.
ZASTAVO 750, letnik 1975, obnovljeno, prodam za 14SM. Srebrnjak, Veliki Slatnik 34, Novo mesto. (12-51-MO)
R 4, letnik 1978, prodam. Račič Karel, Slomškova 7, Brežice.
Z 101 SC, letnik 8/1980, ugodno prodam. Informacije po telefonu 23-030/236, dopoldne.
R 18, letnik 1982, in camp prikolico, IMV 450 Q ugodno prodam. Informacije mo 15. uri na telefon 84-586. (152-
51-MO)	'	"	*	—  "
Z 101 SC, letnik 8/80, ugodno prodam. Informacije po telefonu 23-030, intLy6^dopoldne. (151-51-MO) UGODNO prodam FORD TA-UNUS 17 M, registriran do 1.12.1987. Telefon 25-656. (145-51-MO)
FIAT 126, letnik 1980, ugodno prodam. Brezovar, Dol. Kamence 58. Ogled v popoldanskih urah. (140-51-MO)
LADO 1600, letnik 1980, prodam ali zamenjam za jugo 45. Telefon 56-654. (136-51-MO)
R4GTL,letnik 1983, prodam: Informacije na telefon 22-488 ali na tel. 84-114. (143-51-MO)
ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Gazvoda, Šegova 6, telefon 26-405. (142-51-MO)
PRODAM BMW 1969 in hidravliko za ravnanje avtomobilskih karoserij. Telefon 21-264. (138-51-MO)
POCENI prodam R 4, letnik 1978, in zlato za zobe. Telefon 25-027. (129-51-MO)
JUGO 45, letnik 1983, prodam. Cesta brigad 10, Novo mesto. (P51-8MO) GOLF D, letnik 1983, prodam. Tel.
25-463. (131-51-MO)
R 4, letnik 1979, ugodno'prodam:' Informacije popoldne na telefon 84-792. (165-51-MO)
R 4 TLS, letnik 1979, prodam. Cena 70 SM. Tel. (068) 71-767. (153-51-MO) ZASTAVO 101, letnik 1974, neregistriran, v voznem stanju, ugodno prodam. Telefon (068) 77-122. (155-51-MO)
GOLF L, letnik 1977, motor letnik 1981, prodam. Telefon (061) 866-144. (158-51-MO)
JUGO 45 L, letnik 1985, prodam. Tel. 79-611. (159-51-MO)
126 P, december 1983, prodam, registriran do decembra 1987, prodam. Telefon 82-178, popoldne. (161-51-MO)
PRODAM Z 101, letnik 1976,dobro ohranjeno, registrirano do decembra 1987. Janez Koračin, Kettejev drevored 41, Novo mesto. (2-52-MO)
ijski stroji
TRAKTOR Ursus- C-'335^ugbdnO" prodam. Podlipa 6, Raka. (108-51-MO)
PRODAM traktofsko prikolico TV 2,51 kiper, rabljeno, obnovljeno. Cena 550.000,— din. Naslov v upravi lista (7857/86). (103-51-MO)
PRODAM traktor TV 420 in plug, star 3 leta. Martin Povhe, Dolenje Vrhpolje 45, 68310 Šentjernej, tel. 32-475. (96-51-MO)
PRODAM traktor Zetor 42 in snopovezalko za kosilnico. Telefon 25-148. (87-51-MO)
PRODAM traktor Štore-Fiat' 402 s kompresorjem. Oglasite se popoldne. Blatnik, Ledeča vas 3, Šentjernej. (13-5I-MO)
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO (17 M3) prodam. Jaklič, Šahovec 5, Dobrnič. (27-51-MO)
TRAKTOR ŠTORE404,letnik 1978, prodam. Božič,Gor. vrh II, Dobrnič, tel. (061) 265-988, po 16. uri. (34-5 f-MO)
| NAKLADAČ za gnoj ter gumi voz (16 col) prodam. Franc Slak, Dečja vas 5, 68210 Trebnje. (40-51-MO) PRODAM novo kabino za »Štore«. Tel. (068) 85-269, zvečer. (28-51-MO)
PRODAM traktor TV 21, letnik 1980, s plugom in frezo ter osebni avto BMW 1600-2. Jože Vegel, Kočarija 5, Kostanjevica na Krki. (2-51-MO) TRAKTOR Ursus (35 konj), letnik 1972, ugodno prodam. Jože Nemanič, Bušinja vas 30,jSuhor, (4-51-MO) PRODAM mptokultivator Goldoni 14 diesel z vsemi priključki in prikolico. Telefon 32-119, popoldne. (164-51-MO)
TRAKTOR IMT 533,1000 delovnih ur, prodam. Telefon (068) 84-777, popoldne. (133-51-MO)
PRODAM traktor IMT 560 s 330 delovnimi urami, trosilec hlevskega gnoja Tehnostroj 3,5 tone, hidravlični na-kladač z roko HU 4, kosilnico BCS, TAM 5000 kasonar. Vse je zelo dobro ohranjeno. Franc Adam, Veliki Ne-rajec 6,68343 Dragatuš. (146-51-MO)
prodam
KRAVO po izbiri prodam. Viktor Kužnik, Podlisec 6, 68211 Dobrnič. (109-51-MO)
PRODAM 2,5 m3 smrekovih letev (5 x 5 cm, dolžina 4 m). Informacije po telefonu 26-603, popoldne.
SPALNICO, novejšo, prodam. Bu-lovec, Majde Šilc 21, Novo mesto, tel. 22-662. (104-51-MO)
HLADILNIK prodam po ugodni ceni. Hrastulje47, Škocjan. (102-51-MO) KOBILO, kombinirano peč za kopalnico in prenosno plinsko peč prodam. Bratkovič, Gor. Brezovica 26, Šentjernej. (101-51-MO)
KRAVO, staro 9 let, brejo 8 mesecev, prodam. Gor. Kamence 1, Novo mesto. (100-51-MO)
PRODAM kombinirani štedilnik Korting Gorenje. Telefon 20-412. (97-51-MO)
UGODNO prodam HIFI Gorenje. Šmmrbetj," Cesta 'tiefojev’26,-telefon 25-300. Informacije po 16. uri. (93-51-MO)
PRODAM 12-colski gumi voz ali zamenjam za 16-colskega. Telefon 43-820. (95-51-MO)
KRAVO po izbiri prodam. Telefon 84-331. (33-51-MO)
KRAVO, osemenjeno, prodam. Može, Dol. Lakovnice 11, Novo mesto. (39-51-MO)
PRODAM rabljen štedilnik in hladilnik Gorenje. Tel. 26-115. (29-51-MO)
PRODAM Singer šivalni stroj za usnjeno konfekcijo (nožni pogon). Telefon 24-063, Novo mesto, od 14. do 16. ure, od 20. do 22. ure. (111-51-MO) PRALNI STROJ in šivalni stroj PFAFF za usnje, oba starejši letnik, prodam. Tel. 26-923. (110-51-MO) HLADILNIK prodam. Golob, Cesta herojev 58, Novo mesto. (41-51-MO) OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in varilni aparat prodam. Telefon 32-436 (popoldne). (112-51-MO)
PRODAM 3000 betonskih blokov in tri leta staro kobilo ali zamenjam, za gradbeno parcelo. Marjan Drenik, Br-š(jtn.31. Informacije tudipri Osolniku,. DEKOP, tel. 21-135. (45-51-MO) PRODAM nov radiokasetofon znamke Philips. Avguštin, Hrib pri Orehku 8. (38-51-MO)
PRODAM krznen plašč (srebrna lisica, tačke), velikost 40-42. Darinka Pečnik, Hočevarjev trg9,68270Krško. (29-51-MO)
PRODAM kombiniran štedilnik, dobro ohranjen. Pantovič, Majde Šilc 19/4, Novo mesto. (146-51-MO) PRODAM pralni stroj Gorenje. Moravec, Cesta herojev 38, tel. 23-312. (5-51-MO)
TELICO, brejo 6 mesecev, prodam. Tel. (068)44-366. (7-51-MO)
KOBILO, staro 6 let, in žrebe, staro 5 tednov, prodam. Jože Škrlec, Dol. Suhadol 16, Brusnice. (9-51-MO) PRAŠIČE, od 100 do 140 kg težke, prodam. Franc Krištof, Zalog 6, Škocjan. (91-51-MO)
PRODAM zamrzovalno skrinjo, svinjsko mast, meso, krompir, nakla-dač LEON, traktor Zetor s kosilnico, motorno žago Stihi. Jaki, Brinje 6, Šentrupert, tel. 40-223. (11-51-MO) PRAŠIČA, iežkaga-od 130do 140kg, prodam. Tel. 25-854. (12-51-MO) PRODAM čca 40 m3 hrastovih hlodov. Tel. (061) 852-503. (P51-3MO) PRODAM peč za etažno centralno ogrevanje, 20 ccal. Tel. 26-750. (64-51-MO)
PRODAM malo rabljen elektrova-rilni aparat in valilnico za 40 jajc. Kump, Kot, n. h., Semič. (66-51-MO) ELEKTRIČNO KITARO ugodno prodam. Telefon 26-961-(70-51-MO)
OVERLOK, japonski, prodam. Telefon 26-961. (70-51-MO)
KOSTANJEVO KOLJE v gozdu prodam. Tel. 32-453. (71-51-MO) UGODNO PRODAM plinsko peč Iskra Super-ser ter otroško posteljico r-jogijem. Informacije po telefonu 71-924, vsak dan med 16. in 19. uro. (73-51-MO)
KRAVO po izbiri prodam. Prečna 21, Novo mesto. (88-51-MO)
KRAVO, dobro mlekarico, prodam. Ivan Jakše, Škrjanče 4, Novo mesto. (76-51-MO)
PRODAM molzni stroj Vitrex, skoraj nerabljen (11,5 M), in centralno peč 35.000 ccal) za 11 M. Telefon (068) 77-023, zvečer. (77-51-MO)
PRODAM barvni televizorGorenje, selektomatic, z daljinskim upravljanjem, ekran 67 cm, star 6 let, za 10 SM. IvanGlogovšek,68270Krško,Papirniška ulica 18, telefon (068) 71-433. Informacije dnevno med 16. in 19. uro. (94-ček-51)
PRODAM dve kravi. Lenart, Smole-nja vas 41, Novo mesto. (79-51-MO) PRODAM kompleten računalnik ATARI 800 x L in klavirsko harmoniko, nemško, 36-basno. Informacije na tel. 21-947. (86-51-MO)
VIDEOREKORDER prodam. Tel. 84-659. (85-51-MO)
PRODAM 3000 komadov zidane silikatne opeke. Tel. (068) 77-169. (P51-4MO)
PRODAM etažno peč TVC (23000 kalorij), rabljeno eno sezono, z bojlerjem za toplo vodo. Franc Turk, Mirna peč 20. (19-J1-MO)
LISIČJO KOŽO prodam. Telefon 25-990. (20-51-MO)
PRODAM 300 I dolenjskega cvička. Anton Tomažin, Ragovo 6, Novo mesto. (23-51-MO) TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (4,5 KW), malo rabljeno, z rezervnimi grelci, prodam. Informacije na telefon (068)21-533. (47-51-MO)
OSTREŠJE za hišo prodam. Telefon (068) 85-269, zvečer. (28-51-MO) NOVO predsobno omaro prodam. Tel. 26-243. (57-51-MO)
ŠTEDILNIK (dva gorilnika na plin, dva električna) in hladilnik z zamrzovalnikom prodam. Stare, Jamska 37, Mirna, tel. 47-296. (154-51-MO) PRODAM enoosno prikolico in smuči RC. Tel. 43-731. (163-51-MO) PRODAM 701 akvarij z ribami. Tel. 27-669. (160-51-MO) TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 3 KW, novo, prodam. Tel. 56-654. (136-51-MO)
SKRINJO (310 1) in štedilnik prodam. Tel. 27-345. (137-51-MO) UGODNO prodam 200 1 domače slivovke. Vidmarjeva 29, popoldne, telefon 27-134 (068). (139-51-MO) KRZNENO JOPO nutrija, novo, prodam. Tel. 23-773, do 14. ure. (P51-7MO)
PRODAM termoakumulacijsko peč AEG 6 KW in avtoradio s kasetofonom, japonski. Tel. 26-416. (P51-11MO)
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ
5 KW in sobno peč na olje Gorenje — Bauknecht ugodno prodam. Tel. (068) 21-644-(144-51-MO)
TV barvni, ekran 66, daljinsko, ugodno prodam. Tel. 21-942: (130-51-MO)
PRODAM 150 1 hladilnik Gorenje, star dve leti. Tel. 23-607. (128-51-MO) PO POLOVIČNI CENI prodam nenošene rjave škornje številka 38 z nizko peto (izdelava Dermastja, Ljubljana). Naslov v upravi lista(7859/86).
PRODAM kotno klop, mizo in dva stola. Telefon 20-421. (127-51-MO) PRODAM nov radiokasetofon Ka-suga in motorno žago Kastor. Strajnar, Češnjevek, 14, Trebnje. (121-51-MO) UGODNO prodam jogi ležišče, moško in žensko kolo maraton, starinski šivalni stroj Singer in štedilnik (dva na plin). Kraševec, Dolenjske Toplice 46. (118-51-MO)
PRODAM varilni aparat CO2, rezervno pištolo, jeklenko za plin CO2, cirkular za rezanje kovin (ravno in kotno rezanje). Ogled možen vsak dan od 16. ure dalje, v soboto in nedeljo cel dan. Jože Ogorevc, 68255 Pišece 55. (62-51-MO)
KOTNO SEDEŽNO garnituro z razstegljivo posteljo in omare za dnevno sobo prodam. Telefon (068) 23-742, popoldne.
kupim
posest
(na Vihri). CirilaLužar,SlavkaGruma 26, Novo mesto. (32-51-MO)
ŽELO UGODNO prodam novo hišo blizu mesta. Ponudbe pod šifro: »DOLENJSKA«. (35-51-MO)
razno
IŠČEMO žensko za pomoč v gospodi njstvu in nego naše mame. Plačilo po dogovoru. Družina Košak, Šentrupert 71, telefon (068) 40-203 ali (061) 557-426. (93-ček-MO)
SPREJMEM drobno delo na dom (sestavljanje, pakiranje ipd.). Naslov v upravi lista (7854/86) (25-51-MO) MLADE KOMUNIKATIVNE fante z lastnim prevozom vzamem za prodajo zelo interesantnih artiklov na terenu (honorar 300.000.—). Telefon (068)26-356. (37-51-MO)
VDOVA išče samsko osebo ali mlado družino za delo na kmetiji. Naslov v upravi lista (53-51-MO), (7855/86).
IZGUBIL se je rjav kodrast pes pasme nemški prepeličar tetoviran v levo uho št. 60860. Prosim, sporočite na telefon (068) 84^776. (f62-51-MO)
čestitke
Dragi mami MARIJI ŠTAJDOHAR
— Kalčevi iz Dragatuša za 85. rojstni dan čestitajo otroci, vnuki in pravnuki. (147-51-MO)
V torek je praznovala 20. rojstni dan MARIJA KUMP z Uršnih sel. Želim ji še mnogo zdravja in razumevanja v krogu domačih. Justa Šobar. (49-51-MO)
Dragi ANICI MASNIK, Poljanska 75, Ljubljana, ob rojstnem dnevu iskrene čestitke. Mama in sestra z družino. (50-51-MO)
Preljubi mami PAVLI ŠPELKO želimo vse najboljše ob njeni 60-letnici mož Tone, sin Zvonko z ženo Marinko, predvsem pa vnukinja Tina. (59-51-MO)
obvestila
KUPIM rabljen fiat 126 P. Ponudbe na tel. (068) 24-832, od 18. ure dalje KUPIM prikolico Adria (ležišča 2 + 2, s predprostorom). Tel. (063) 853-614, v popoldanskem času.
STAREJŠO HIŠO, lahko tudi” vrstno, ali GRADBENO PARCELOv Novem mestu ali okolici kupim. Ponudbe pod šifro: »SELITEV«. (1-51-MO)
NOVO! Popravilo drobnih gospodinjskih aparatov v Črnomlju. Fino-mehanika Damir CVlTOVAC, Mirana Jarca 6, 68340 Črnomelj. (132-51.MO)
OBVEŠČAM cenjene stranke, da je še čas popraviti in pripraviti vaše čevlje za Novo leto, ker bo pozneje zaprto — od 25. 12. 1986 do 5. 1. (987. Obenem vam želim srečno Noyo leto 1987. Ekspres čevljarstvo Rudolf CIKA-NEK( 150-51-MO).
CENJENE stranke obveščam, daje BI FE JANEZOV A KLET na Trški gori čez zimo zaprt. Vsem gostom želim SREČNO NOVO LETO 1987 in se priporočam! (81-51-MO)
ŽALUZIJE, rotete, platnene zavese montiramo in popravljamo. Telefon (061) 264-172, 271-455. (50-50-MO)
ČE VAM izzamrzovaineskrinjeteče ali vam ta na zunanjih stenah ledeni oziroma rosi, pokličite na telefon (062) 34-367 in obiskali vas bomo na vašem domu ter napako z jamstvom odpravili! (22-50-MO)
PERUTNINARJI!
Želja vsakega perutninarja je imeti pri vzreji uspeh, zato ni vseeno, kje in . kaj kupujete. Valilnica PETELIN-. KAR vam je za sezono 1987 pripravila dve pasmi: — težko pasmo zai meso (Hubart) in — odlične rjave nesnice (Hisex). Prvi piščanci bodo v drugi polovici januarja, nato vsak petek popoldne in soboto dopoldne. Informacije kakor tudi vplačila (akotacijo) sprejemamo na naslov: Nada PETE-LINKAR, Cegelnica 20, 68000 Novo mesto. tel. (068) 23-385. (21-51-MO)
C
ZAHVj^A
J
Dr. JERNEJU KRANJCU iz zd
ravstvenega doma Novo mesto s iskreno zahvaljujem za uspešno zd ravljenje in mu želim še mnogo zd ravstvenih uspehov. Hvaležna pacient ka P. N. (46-51-MO)
PRODAM zazidljivo parcelo za vikend v Borštu (Dvor pri Žužemberku). Srečko Tomec, Vojinska cesta 11, Črnomelj. (157-51-MO)
KMETIJO na Kremenu pri Krškem (4 ha) prodam. Cena po dogovoru. Ponudbe po telefonu (061) 264-634. (156-51-MO) - —	-»
STAREJŠO HIŠO ali začeto novo gradnjo v Novem mestu kupim. Cena do 12 mil. Tel. 21-947, zvečer. (130-51-MO)
PRODAM na desnem bregu med Dvorom in Sotesko borov gozdiček s travnikom, manjšo leseno hišico, kompletno z opremo. Možnost zamenjave za gradbeno parcelo v Novem mestu (okolica). Tel. (068) 25-311. (91-51-MO)
V BLIŽINI Mokronoga prodam novejšo hišo. Informacije na telefon 25-545. (64-51-MO)
NOVO, še ne povsem dokončano hišo z' možnostjo obrti prodam v Novem mestu. Telefon 21-826, int. 326. (69-51-MO)
GOZD pod Javorovico, Matijeva dolina, ugodno prodam. Telefon 32-453. (71-51-MO)
NEDOKONČANO HIŠO v Stopičah prodam. Tel. 24-966, popoldne.
VINOGRAD na Malkovcu prodam. Strmole. Mokronog 101. (16-5I-MO) OPUŠČEN VINOGRAD v karteljevskih hribih prodam. Telefon 21-825. (36-51-MO)
CANDY
SERVIS za popravilagospo-dinjskih strojev:
— če vam skrinja ne dela slabo hladi, ob stfani rosi. PokJičite...(Q6aj.^ai4
S
LTH
GORENJE OBODIN DANČULOVIČ Glavni trg 4
NOVO mesto;
HVALEŽNI ZA POMOČ
KAMENICA PRI KRMELJU — Strela je letos avgusta zažgala gospodarsko poslopje Ignaca Goieta iz te vat si. Zgorelo je veliko ostrešje in seno. V mesecu dni je bila zgrajena nova streha. Gospodar se iskreno zahvaljuje vaščanom, sorodnikom in ostalim za požrtvovalno delo in nesebično pomoč. Goletovi se zahvaljujejo tudi članom prostovoljnih gasilskih dru-, štev iz Krmelja, Šentjanža in Sevnice zai požrtvovalno in uspešt.o gašenje. Pred ognjem so namreč obvarovali hišo.
Ne jokajte ob grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 79. letu zapustila naša draga mama, stara mama,
sestra in teta
MARIJA SVIRT
iz Jelš pri Otočcu
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki sojo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetjein nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo kirurškemu in internemu oddelku novomeške bolnišnice, Labodu, AMZS Otočec, Ljubljanskim mlekarnam-zbiralnica Trška gora, sosedom in vaščanom, govorniku za poslovilne besede ter g. župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
* ulihtui' VO >...*ru
JWV.. — ■•JV."
■ m
JL
V naročje tvoje rož ni sula sreča: pot trnja, muk in stisk in bede krute hodila si kloneča in veneča, ko darujoč se cvet rože osute.
(Gradnik)
ZAHVALA
Po dolgotrajnem trpljenju je za vedno zaspala naša dobra mama, stara mama, sestra, teta in tašča
NEŽA ŠTRK
roj. Tršinar,
iz Hrastulj
Najlepše se zahvaljujemo vsem dobrim vaščanom, posebno Mlakarjevim, Peterlinovim, Oberčevim, g. Rešetičevi, sorodnikom in prijateljem, ki so njej v času bolezni stregli in ji lajšali trpljenje, ji darovali toliko lepega cvetja in darovali vdrugenamene, nam pa v najtežjih trenutkih pomagali. Hvaležni smo tudi sodelavcem iz KZ Krka TOZD-OSKRBA, Beograjske banke, Ljubljanske banke, Lojzkinim prijateljem in sorodnikom, sosedom iz Vnanjih goric in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku in p. Krizologu ter pevcem za lepo opravljeni pogrebni obred. Zahvala tudi govorniku Antonu Peterlinu za poslovilni govor. Še enkrat vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali,
naša iskrena hvala.
Vsinieni! Hrastuije, dne 7.12.1986
ZAHVALA
Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 40. letu starosti zapustila draga žena
in mama
DANICA VINSKI
iz Metlike, Cankarjeva cesta 50
Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh za nas težkih in bolečih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Zlasti se zahvaljujemo DO KOMET iz Metlike, DO NOVOLES TOZD TKO Metlika in TOZD ISKRA Mokronog. Posebej se zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, ZD Metlika in pljučnemu oddelku bolnišnice v Novem mestu, ki sojo skušali ohraniti pri življenju in ji v zadnjih trenutkih lajšali bolečine. Zahvaljujemo se tov. Plutovi za tople besede, izrečene ob odprtem grobu, in gospodu župniku za lep obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Danijel, sin Denis, brat in sestri z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V. 58. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ALEKSANDER REBOLJ
iz Zagorice pri Mirni
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, vsem, ki ste pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi GD Sevnica, PTT Trebnje, DO TOZD IMV Mirna, govornikoma za poslovilne besede ter g. dekanu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
ji
ZAHVALA
V 55. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JANEZ JERIČ
Dol. Straža 94
Prisrčno se zahvaljujemo prijateljem, znancem, sorodnikom, vaščanom, posebno družini Košir za vsestransko pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se DO NOVOLES-TOZD TVP, DO DOLENJKA Novo mesto, Žužemberk, SS SIS družbenih dejavnosti Novo mesto, SGP PIONIR Novo mesto TOZD TKI in godbi NOVOLES za podarjene vence in izrečeno sožalje. Hvala Slavku T urku za tople besede slovesa. Gasilskemu društvu Dol. Straža, pevcem za sodelovanje pri maši in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoč i: vsi njegovi
V našem domu je praznina, v srcih huda bolečina.
ZAHVALA
V 54. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož in skrbni oče, brat, stric,
nečak, bratranec in svak
JOŽE STEPAN
Cesta padlih borcev 16, Črnomelj
Ob tej težki izgubi se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom ter družini Plut iz Vojne vasi za nesebično pomoč. Prisrčna hvala podjetjem SCT Kovinar Črnomelj, ISKRA Črnomelj in ISKRA Semič, dr. Steklasovi in dr. Furlanovi ter drugemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, oddelku za hemodializo v Novem mestu, govorniku za poslovilne besede, godbi na pihala ter gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Da noč bi mirno tam med brezovimi gaji s prijatelji spala večno
ZAHVALA
V 87. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, teta in tašča
ANA KOČEVAR
roj. Kregar (
iz Drganj dola pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, darovali pokojnici cvetjein jopospre-mili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
'
V SPOMIN
na dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA DVORŠAKA
iz Blatnega pri Pišecah
Dve leti v grobu temnem spiš, molčič. Naše veseljejes tabo odšlo in vedi, da te naša srca nikoli pozabila ne bodo.
Hvala ti!
Tvoja žena Vera z otroki
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 50. letu starosti zapustil naš dobri oče in stari oče
FRANC OBERČ
iz Grmovelj 17
Zahvaljujemo se vsem vaščanom, sorodnikom, znancem, GD Grmovlje, delovnim organizacijam ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Ivan in Franci z družino
DELO IN TRPLJENJE -JE BIL O TVOJE ŽIVLJENJE.
V SPOMIN
15. decembra sta minili žalostni dve leti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ata, stari ata
SREČKO ROGELJ
Peščenik 16, Višnja gora
jj « i.	^.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
V SPOMIN
NIKOLA BADOVINAC
gostilničar iz Metlike 24.12.1980 — 24.12.1986
Žalujoči: mama, oče, hčerki Petra in Danica, brat in sestra
Zakaj si moral ti umreti, ko pa s teboj je bilo lepo živeti?
Odkar pri meni več te ni, je to dom solz in žalosti.
Ne mine ura. dan ne noč, da pri meni nisi ti navzoč.
V SPOMIN
Minili sta dve žalostni leti, odkar nas je zapustil mož, brat in stric
TONE ZUPANČIČ
upokojeni čebelar Adamičeva 19
Žalujoča žena Amalija in vsi njegovi
i S < ^ S M SsS X i' } s V'
Pl ^
ALBIN	GU
Partizansko brigado taritori-alne obrambe, ki nosi ime po heroju Milanu Majcnu, je komisija glavne inšpekcije za ljudsko obrambo iz Beograda pred dnevi proglasila za drugo najboljšo vojaško enoto te vrste v Jugoslaviji. Svoje spošobnosti so dolenjski partizani prikazali in dokazali na posebni vaji, katere značilnost so bile izjemno težke vremenske in druge okoliščine. Komandant brigade Milana Majcna, ki je že četrtič zapored potrdila vrhunsko bojno izurjenost slovenskih teritorialcev (trikrat so hib nrvi. letos pa drugi v SFRJ) je Albin Gutman iz Novega mesta. Ko ga za uvod in ogrevanje vprašamo, kako je od table in krede (po poklicu je učitelj) prešel na' uniformo, pojasni, tla prepada med tema poklicema pravzaprav nsploh ni. Tudi kot vojak in poveljnik si učitelj in starešina, različen je le predmet. Gutman je poveljnik brigade že štiri leta, nadrejeni in podrejeni trdijo, da je ta že prej odlična dolenjska vojaška enota pod njegovim vodstvom še pridobila na učinkovitosti, strumnosti in poletu.
>>Smo mlada enota." preudarno in racionalno niza besede Albin Gutman, »povprečna starost je nekaj več kot 28 let. Mlado je tudi poveljstvo. Sestava brigade je zelo raznolika, v njenih vrstah srečate delavce in člane občinskih vlad. Sporov ne
m
poznamo, vsak ve za svojo nalogo. Smo mladi zagnanci, kine cincajo med da in ne, vprašanje je le, kako in čim hitreje. Vodenje in učinkovitost sta zelo odvisna od timskega dela poveljstva. Odločitev je res komandantova. elemente pa dajo člani štaba. Z vso odgovornostjo trdim, da je strokovnost v štabu na zelo visoki ravni, oficirji so večinoma zadolženi za stvari, ki so v bistvu njihov civilni poklic, inženirec je na primer gradbinec. To dodatno stimulira in povečuje učinkovitost enote."
'"•••----•"T.r.žrtih človek O.d
KJUirriun j\.	. i.: L iv ’ ■-
njega težko izvabiš, kljub novici o velikem uspehu, evforično izjavo. Raje pripoveduje o pripravah za usposabljanje, sodelovanju pri načrtovanju, vodenju različnih oblik usposabljanja poveljstva in enot. Kako so se pripravili v kabinetih in na terenu, pokaže vaja. Slednja je tudi preizkusni kamen pravilnega ali nepravilnega odločanja. Poveljnik vojaške enote, še zlasti partizanske, mora imeti smisel za timsko delo, hkrati pa mora poznati sposobnosti vsakega posameznika. Ob jasnem cilju in stimulaciji uspeh ne more izostati. Albin Gutman očitno je uspešen poveljnik, o tem priča že omenjeni uspeh na zvezni ravni, kakor tudi dejstvo, da je že trikrat izredno napredoval; zelenec po letih je na čelu enote, ki bi ji sicer poveljeval podpolkovnik ali polkovnik.
»Pa ne mislite, da smo kakšni zadrti Prusi. Stalno izpopolnjevanje, študij in urjenje iz nas, če tako lahko rečeni, niso naredili namenskih robotov. Smo predvsem ljudje, dolenjska partizanska enota, ki jo ljudje radi vidijo in so nanjo ponosni. Sodelovanje z domačini je prisrčno in tudi učinkovito. Ljudje nam gredo na roko. nas goste kot nekdaj prave partizane. Tudi mi nismo od muh. Zadnjič smo neki mamki mimogrede izkopali in zabetonirali greznico, na zadnji vaji pa smo bili celo porodničarji. Veterinar je predolgo hodit, pa smo tistemu teličku kar mi pomagali na svet," je bil med nasmehom nekoliko manj vojaški komandant Albin Gutman.
M. BAUER
*
s
*
s
%
s
s
I
*
s
%
%
S
%
I
*
*
%
*
*
*
n
*
*
s
*
I
*
%
Doziranje začimb dela mojstra
Spet zlata medalja Jožetu Jeričku za kuharske veščine
NOVO MESTO — V slovenski goštinsko-turistični srenji, ki seje nedavno tega zbrala na Bledu in tudi tekmovala, je ekipa Krkinega tozda Hotel Grad Otočec zasedla drugo mesto. Med 27 slovenskimi ekipami sb tekmovali tudi Novo-meščani: Jože Jeriček, vodja kuhinje v restavraciji Pri vodnjaku na Glavnem trgu; Štefka Vidmar, slaščičarka iz Motela Otočec; Valentin Zajc, natakar iz otoškega motela, in Franci Krušeč, barman in vodja gostinstva na Otočcu. Celotna ekipa je osvojila drugo mesto in srebrno odličje; Jože Je-rjjčt se !p wrn'* 7 7'atn medalio v tekmovanju posameznikov, ostali trije pa so prav tako prinesli domov srebrna ali bronasta odličja.
Jeriček tokrat ni dobil prve, ampak že tretjo zlato medaljo na podobnih tekmovanjih. Ima pa še
dve srebrni in eno bronasto odličje. Kako mu uspeva iz množice slovenskih kuharjev priti do najvidnejšega mesta?
»Jaz sem pripravil mesno ploščo, mesne jedi na krožniku in zelenjavne jedi,« je povedal Jože Jeriček. Gostinsko šolo je končal v Novem mestu, poslovodsko v Ljubljanice dvajset let v poklicu in petnajst let vodja kuhinje v novomeški »Ribji«, lokalu, ki je splošno znan pod tem imenom, čeprav ima drugačen izvesek.
Mojster Jeriček pravi, da mora dober kuhar predvsem ljubiti poklic. Poleg znanja, ki ga da šola, sta potrebni še domišljija in iznajdljivost. Veliko vlogo pri pripravljanju jedi imajo začimbe. Prav fantazija pri dodajanju začimb dela iz navadnih kuharjev mojstre.
R. B.
JUTRI OTVORITEV DISKOTEKE NA OTOČCU
OTOČEC —V kletnih prostorih motelske restavracije na Otočcu bo jutri, 19. decembra, ob 20. uri odprta moderno urejena diskoteka, ki lahko sprejme tudi po 200 gostov. Diskoteka bo odprta vsak dan (z izjemo ponedeljka) od 20. do 3. ure zjutraj. Poleg klasičnega programa, ki se bo seveda prilagajal strukturi gostov v lokalu, bo dvakrat mesečno na sporedu tudi večer z živo glasbo. Ob tem pa je kot zanimivost potrebno omeniti še nekaj: za goste iz Novega mesta je organiziran vsakodnevni avtobusni prevoz izpred restavracije Pri vodnjaku. Med tednom bo avtobus iz Novega mesta odpeljal ob 21. uri in se vračal ob 1. uri, v petek in soboto bo odhod ob 21.,22.in23. uri vrnitev pa ob 1., 2. in 3. uri zjutraj. Polegponudbe toplih in hladnih napitkov bo v diskoteki tudi izbor jedi, primernih za tovrstne priložnosti.
Na Silvestrovo bo veselo
Bogat silvestrski program gostinstva novomeške Krke
NOVO MESTO — Le še štirinajst dni nas loči od novega leta.
Bogat silvestrski program tudi letos pripravlja Krkin gostinski del. Na Otočcu bo silvestrovanje v restavraciji gradu in motela ter v gami hotelu.
Goste bo zabava s silvestrskim me-nujem stala 14.000 dinarjev. Zabavali jih bodo Orioni, v garniju pa ansambel Odiseja. V motelski restavraciji in gar-ni hotelu bo novoletni ples 1. januarja zvečer. Vstopninabo4.000dinarjev,za ples 2. in 3. januarja pa 1.000 dinarjev.
V Dolenjskih Toplicah prirejajo silvestrovanje v restavraciji zdraviliškega doma in v restavraciji Rog. V zdraviliškem domu bo goste zabaval zdraviliški a tsambel Termal. v kuhinji
• Nasvete sprejemaj ob vinu,, uporabljaj pa jih obvodi. (Franklin)
• Pijanost je prostovoljna norost. (Seneka)
• Kruhova pijanost je najhujša. (Slovenski pregovor)
CENE
SILVESTORVANJA
KOČEVJE, RIBNICA — Na silvestrovanju v hotelu Pugled v Kočevju bo igral ansambel Notranjci, v restavraciji Nama pa ansambel Obzorje. V obeh gostiščih velja konzumacija 7.000 din za osebo. V domu JLA v Ribnici bo na silvestrovanju igral ansambel SMB, rezervacija pa velja 3.500 din. Obvezna rezervacija 1.000 din je tudi za novoletni ples, ki je po tradiciji vsako leto 1. januarja. V restavraciji Jelka v Ribnici bo igral ansambel »Nace«, konzumacija pa velja 7.000 din.
PO DOLGIH LETIH SPET TROJČKI V NOVEM MESTU — V ljubljanskem kliničnem centru je 25-Tončka Grahek iz Novega mestascar-skim rezom rodila zdrave troičke. Ob prihodu na svet ie Eva tehtala 2.1 kg, Jakob in Mitja pa po 1,9 kg. Srečnega očka gradbenega inženirja Mirka Grahka in diplomirano pravnico mamico Tončko smo obiskali v torek popoldne, tik pred izidom te številke. »Morda novica ni bila tako presunljiva, ker smo od vsega začetka moje prve nosečnosti vedeli, da nosim trojčke. Dr. Marjan Pavlin meje precej časa zdravil proti spontanim splavom. Ko sem nazadnje zanosila, seje odločil za bolniško in strogo ležanje. V osmem mesecu so morali zaradi varnosti trojčkov porod prekiniti in se odločiti za carski rez. Vse je bilo normalno, brez inkubatorja in že po treh tednih smo bili vsi doma«, je vsa srečna povedala mlada mamica. Danes je v prvem nadstropju Grahkovehiše prava mala porodnišnica. Vse se vrti okoli treh štručk. Zaradi obilice dela sta Tončka in Mirko kar doma. On sije za ta čas prihranil celo letni dopust, polno pa je vprežena tudi njihova tašča. Na sliki od leve proti desni: Marija z Jakobom, očka Mirko z Evo in mamica Tončka z Mitjem. (Besedilo in slika: Janez Pavlin)
Atomski absorber bo odkrival onesnažitve
Sklad za drage medicinske instrumente bo zbiral de-nar za atomski absorber — Potrebnih je 10 milijonov
NOVO MESTO — Onesnaženost okolja s težkimi kovinami je precej pogost pojav. Prisotnost živ ega srebra, svinca, kadmija, bakra in drugih težkih kovin v površinskih vodah, podtalnicah, pitni vodi, na izcedkih deponij, v živilih, v človeškem organizmu in drugod bo poslej, če bo akcija uspela, tudi na Dolenjskem hitreje odkrito. K temu naj bi pripomogel tudi sklep upravnega odbora medobčinskega sklada za nabavo dragih medicinskih inst-
pa bodo zanje pripravili ruski bife. Vse bo stalo 15.000 dinarjev, rezervacije sprejemajo v recepciji zdravilišča. V Rogu bo stal silvestrski meni 8.500 dinarjev. igral bo ansambel Odmev. V restavraciji zdravilišča bo tudi ples vse tri praznične dni — 1.. 2. in 3. januarja, vstopnina bo I. 3.000 dinarjev, ostale dni pa 500 dinarjev. Novoletni ples bo tudi v Rogu. v vstopnino 1.500dinarjev je vračunan tudi aperitiv in slano pecivo.
V zdravilišču Šmarješke Toplice bodo gostom na Silvestrovo za 15.000 dinarjev v toplo-hladnem bifeju ponudili bogato izbiro jedi in pijač. I gral bo ansambel Jožeta Gotliba in KORG. Tudi v Šmarjeških Toplicah bo vse tri praznične dni ples. vstopnina bo 1. januarja 3.000, ostala dva dneva pa 500 dinarjev.
Praznično silvestrovanje pripravlja Krka tudi v svoji enoti v Strunjanu v hotelski restavraciji in v restavraciji Primorka. V prvi bo goste zabaval ansambel Cikcak, v drugi Silvano Zonta. V prvi stane silvestrski menu 15.000. v drugi 8.500 dinarjev. Praznovanje bo trajalo vse štiri praznične dni. novoletni ples in ostala večera bodo brez vstopnine.
V hotelu Kandija v Novem mestu bodo gostom za 5.000 dinarjev pripravili hladno predjed in aperitiv, medtem ko menuja nimajo. Igral bo ansambel Spomin.
malo raziskana. Poznamo le malo onasnaževalcev, saj zaradi pomanjkanja sredstev opravimo le tiste analize,'ki nam jih plačnik naroči. Mislim, da je sedaj pravi čas za nabavo atomskega absorberja-, saj je osveščenost ljudi velika. Želimo živeti v zdravem in čistem okolju in tako zapustiti tudi našim zanamcem,« razmišlja vodja sanitarno-kemičnega laboratorija na zavodu inž. Dušan Fortuna. V ta namen so pred meseci na zavodu že kupili plinski kro-matograf, s katerim ugotavljajo prisotnost pesticidov (tudi PCB v Kru pici).
Atomski absorber bo služil petim občinam, uvozno dovoljenje je že odobreno, manjka le denar. Naprava velja 20 milijonov dinarjev. Polovico denarja so zagotovili na zavodu iz amortizacije, ostalo polovico pa pričakujejo kot prostovoljne prispevke delovnih ljudi in organizacij, ki se zbirajo na računu sklada za na-• bavo dragih medicinskih instrumen-
tOV'	J.	PAVLIN
Konjiček da dinar za priboljšek
Lepotne blazine Fanike Riček potujejo tudi čez veliko lužo
SEVNICA — Šele osmo leto izdeluje upokojenka Fani Riček lepotne blazine in za njenega konjička vedo v marsikakšnem kotičku naše ožje domovine in tudi v svetu. Večino izdelkov podari, morda je zato povpraševanje po njenih blazinah tolikšno, če pa ji kdo da kakšen dinar, pa tudi prav pride.
Pokojnina po možu, ki je bil zaposlen na železnici kot kretničar, je majhna. Fani je od rosnih let vajena trdo delati, toda začele soji pešati oči, pa desna roka je več ne uboga, ker se ji je utrgal živec, ko je padla. A ne jadikuje, še več: Tarlnvolina ie in s! *p!j. Č2 bi V5ai približno tako ostalo.
Fani je bila rojena na kmetih kot sedmi otrok. Starši so pomrlrin Fani je šla po svetu s trebuhom za kruhom. V Žalcu jo je veletrgovec Kraševec, ki je imel 30 delavcev, porabil za vsako delo. Potem je delala v kemični čistilnici v Celju. »Ko bi semorala poročiti, še kuhati nisem znala, zato sem se hotela še marsičesa naučiti,« pravi Fani. Pri Medvešku, ki je imel v Celju »hr-vatsko štedionico«, je bila spet dekle za vse. Če česa ni prav naredila, je morala plačati kazen. To je bilo v stari Jugoslaviji. Ko ni zmogla v pol ure zlikatrobleke,je morala plačati 30 din kazni. Na mesec je zaslužila le tri stotake! »Ko se je nekoč prismodila rižota, niso hoteli jesti in sem morala prinesti dva ocvrta piščanca, kar meje stalo 40 din,« se spominja Fani.
P.P.
BLAZINE — Ko smo jo obiskali, je Fani Riček izdelovala ravno stopetdeseto lepotno blazino iz sintetike. Ostanke blaga dobi v Lisci, spužvo pa v Topru.
GRIPA SE NAGLO BLIŽA
Obveščamo vse, ki so se že cepili proti gripi, da pridejo po drugo dozo cepiva, ko mine 14 dni od prve in ne en mesec, kot je bilo prvotno povedano. Do spremembe je prišlo zato, ker se gripa zelo hitro približuje našim krajem.
ZC Dolenjske.Tozd za socialno medicino in higieno
TEKA Otu
Inž. Dušan Fortuna:	»Atomski
absorber ne bo le olajšal našega dela pri odkrivanju prisotnosti težkih kovin, temveč bomo z njim lahkoše pravi čas zaznali tudi najmanjše količine * tovrstnega onesnaževanja človeškega okolja.«
rumentov pri OO RKS, da prično z veliko zbiralno akcijo sredstev za nabavo atomskega absorberja. S to napravo, ki jo je naročil Zavod za socialno medicino in higieno, je mogoče v okolju natančno meriti in zgodaj odkrivati težke kovine.
Dosedanje metode so bile dolgotrajne, z novo, neprimerno bolj občutljivo merilno napravo pa bo odkrivanje hitrejše in dovolj zgodnje, da bo lahko še pravočasno preprečilo možne večje katastrofe. »Naša regija je na tem področju zelo
Z jutrišnjim dnem boste že lahko poslušali hite z naše in vaše lestvice v -novi diskoteki na Otočcu, kjer naj bi poslej skozi mrzle zimske noči ob koncu tedna vrteli vročo glasbo, v prijetnem okolju pa poskrbeli za dobro počutje obiskovalcev in za zabavo. Za tiste, ki nimajo avta ali se bolj zanesejo na poklicne šoferje v poznih nočnih urah, zapišimo še na kratko vozni red avtobusov. Z Glavnega trga izpred vodnjaka vozijo vsak dan ob
9. uri zvečer, vsak petek in soboto pa še ob 10jn 11. uri zvečer, zOtočca pase vračajo vsak dan ob 2. uri zjutraj, vsak petek in soboto pa še ob 1., 2. in 3. uri zjutraj. Problemov s prevozi torej ne bo.
Sedanjo lestvico bo lahko doma poslušala na kaseti, ki ji jo je dodelil žreb, Irena DRENIK iz Malenške vasi 27 pri Mirni peči, ostali pa priditeob koncu tedna v Diskotetko Otočec.
1. Notorious — DURAN DURAN
2. Tipical male —T. TURNER	^
3. Inthearmynow — STATUSQUO
4. Take mv breath away — BERLIN
5. True Blue — MADONNA
6. Walk like Egyptian — BANGLES
7. Human —HUMAN LEAGUE
8. True cplors — C. LAUPER
9. You can call me Al — P. SIMON
10. I want to wake up with you — B. GARDINER (novost)
Pošljite predloge za lestvico na naslov: KRKA Zdravilišče, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom TOP LESTVICA. Nagrada čaka.
POD ENO STREHO NA ENEM MESTU OBUTEV IN ŠPORTNO OPREMO:
smuči, sanke, rokavice, nogavice, bunde, okovje za smuči, smučarske palice, trenirke moške, ženske, otroške in še kaj
VAM NUDI OD PONEDEL. KA DO PETKA OD 8. do 18. ure
in ob SOBOTAH od 8. do 12. ure samo ALPINA, Komandanta Staneta 6, v Novem mestu.
Se priporočamo!
alpina. B
f—kozerija    ■ 1 111  	■	—
PROSLAVILI SO SKUPNO ZMAGO
Dan pred občinskim praznikom Repičeve drage je bil nadvse slovesen. Še najbolj veseli in razpoloženi so bili vaščani Zgornje Repičeve drage. Niti najstarejši niso mogli skrivati radosti, ker je stekel skozi njihovo vas asfalt. Otroci so tekali po njem, se vozili s kolesi, odrasli so kimali z glavami in govorili:
— To pa je pridobitev, to!
V rahlem vetru so ob obeh straneh štiristo metrov dolgega asfalta plapolale repiške zastave.
Godba je udarjala koračnice, kajti vas je pričakovala samega tovariša Zupana in druge njegove sodelavce.
— Govoril bo Zupan. Kaj takega se še ni zgodilo v zgodovini Zgornje Repičevine, je bila navdušena Mara Repiška, kije kot vse druge Repičanke spekla pogačo, narezala klobase in prispevala v skupni sod deset litrov belega, da bodo oni iz mesta videli, kako se na vasi še vedno dobro je in pije.
Tovariš Zupan je govoril ognjevito. Podčrtal je nesluteni
napredek, ki ga je doživelo re-piško ljudstvo po vojni.
— Tudi pri vašem asfaltu gre za delovno zmago, ki je ne gre podcenjevati. Asfalt skozi vašo vas dokazuje, da je v slogi moč, da ne gre podcenjevati skupnih naporov in vlaganj.
Ob tem stavku so pričeli najprej ploskati tisti z občine, šele nato drugo krajanstvo.
— Ne razumem tovariša Župana, je šepnil kmet Plugič Bajtarju. Le kaj misli s temi skupnimi močmi, saj smo denar za pol-
ožitev asiaita zbrali sami Zgor-njerepičani! Vsako gospodinjstvo je dalo po več milijonov pa še dobro nakrampali smo se.
— Počakaj malo, boš že še videl, mu je odšepetal Bajtar.
Na pojedini, kije bila takoj po slovesnosti, so vaščani družno z repiškimi občinskimi možmi pospravili vse, kar so skuhale in napekle zgornjerepiške babnice.
— Na to je mislil tovariš Župan, ko je govoril o skupnih močeh, seje režal Bajtar Plugiču v obraz.
TONI GASPERIC