Poitni urad Celovec 2 — Verlagspostaml Klagenfurt 2
Izhaja v Celovcu — Erschelnungsorl Klagenfurt
Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 filingov
P. b. b.
Letnik XX.	Celovec, petek, 12. november 1965	Štev. 46 (1224)
Charles de Gaulle se noče ukloniti
in bo znova kandidiral za predsednika Francije
Ob koncu minulega tedna je francoski predsednik de Gaulle napravil konec dolgemu ugibanju, ko je v svojem govoru po radiu in televiziji napovedal, da bo pri volitvah 5. decembra znova kandidiral za predsednika Francije. Njegova odločitev sama na sebi ne predstavlja nobenega presenečenja, saj so splošno pričakovali, da se de Gaulle kljub svojim sedemdesetim letom še ne bo odpovedal vodilnemu položaju. Toliko bolj pa je presenetil način, kako je napovedal svojo ponovno kandidaturo: po njegovem mnenju ima Francija samo eno izbiro — ali izvoli njega ali pa propade. S lem se je močno zameril številnim krogom tako v Franciji kot tudi izven njenih meja, toda hkrati je jasno povedal, da hoče dosledno nadaljevati svojo politiko.
Odmevi na govor de Gaulla so si tako v francoski kot v mednarodni javnosti edini v tem, da je napravil napako, ko je svojo osebo istovetil z usodo Francije. Posebno enotni v tem mnenju so si kandidati ostalih strank za predsedniške volitve, ki poudarjajo, da ustvarja de Gaulle okoli sebe »mit« ter se obrača na francosko javnost tako kot pred 25 leti, ko je bila Francija v smrtni nevarnosti pred Hitlerjevim navalom, ali kakor pred sedmimi leti, ko je bila na robu državljanske vojne.
Prvi je zavzel stališče do izjav de Gaulla skupni kandidat levičarskih strank Mitterrand, ki je dejal, da de Gaulle ne zaupa niti v svoj režim niti v ljudi, ki jih je poklical na oblast, ker trdi, da bi se Francija brez njega v najkrajšem času zrušila. »Ker bo on poosebljal osebno oblast, se bom boril proti de Gaullu; kot kandidat pravice se bom boril proti njemu, ker predstavlja Socialno nepravičnost; kot kandidat mladosti se bom boril proti tistemu, ki je poveličeval preteklost, toda ni znal pripraviti prihodnosti.« Kandidat desnice Tixier-Vignancour je ugotovil, da je bil de Gaulle nepreviden, ker je svoj obstoj na oblasti povezal z usodo Francije, kandidat centra Le-canuet pa je poudaril, da de Gaulle ne zaupa lastnemu režimu, ker je v svojem govoru izrazil prepričanje, da 'bi Francija doživela hudo 'preizkušnjo, če bi on odšel z oblasti.
De Gaullove izjave obširno komentira tudi francoski tisk. »Com-bat« piše, da je de Gaulle zahteval »slepo glasovanje« in da daje volitvam pomen plebiscita. »Aurore«
ugotavlja, da je v preteklosti Francije težko najti »tako indentifikacijo dežele z nekim človekom«, medtem ko katoliško glasilo »Croix« sprašuje, kako je mogoče, da nacionalist in po vrhu še sedemdesetletnik misli, da je absolutno nenadomestljiv za svojo domovino. Glasilo komunistične stranke »Humanite« pa poudarja,
da je sedaj stvar popolnoma jasna: začenja se odločilna bitka med enotnim kandidatom levice in generalom de Gaullom, ki je voditelj reakcije. Dolžnost demokratov je sedaj jasna — če hočejo biti državljani in ne reči brez osebnosti, če hočejo zadati udarec osebni oblasti in plebiscitarnemu sistemu, bodo morali glasovati za Mitterranda, ki je skupen kandidat levice.
Prav tako živahni so komentarji tudi v mednarodni javnosti im v svetovnem tisku, kjer podobno opozarjajo na dejstvo, da je de Gaulle povezal bodočo usodo Francije s svojim osebnim uspehom pri volitvah. Čeprav v takem uspehu zlasti na Zahodu vidijo nevarnost za atlantsko zavezništvo, pa so prepričani, da se bo zmagovalec 5. decembra imenoval — Charles de Gaulle.
VLADNI STRANKI STA SE SPORAZUMELI:
Nove volitve bodo 6. marca 1966
Medtem ko je prejšnji teden še izgledalo, kakor da bi bili med vladnima strankama porušeni vsi mostovi, se je takoj v začetku tega tedna položaj bistveno spremenil. Že v noči od ponedeljka na torek so zastopniki obeh strank namreč dosegli sporazum v vseh tistih vprašanjih, ki so zadnje čase nevarno bremenila odnose med OVP in SPO ter več ali manj blokirala celotno delo vlade.
Najprej je bil dosežen sporazum glede termina za nove državnozborske volitve, ki bodo v nedeljo 6. marca 1966. S tem je bila zglajena pot za reševanje tudi ostalih odprtih vprašanj. Na torkovi seji ministrskega sveta je bil sprejet proračunski provizorij za prvo polletje 1966, ki predvideva za vsak mesec eno dvanajstinko letošnjega proračuna, dodatno k temu pa še sredstva za tiste izdatke, ki so bili sklenjeni tekom letošnjega leta. Poleg tega je ministrski svet podaljšal za nadaljnje leto vrsto gospodarskih zakonov, katerih veljavnost poteče s koncem tega leta.
Vzdušje v vladi se je torej spet »normaliziralo*, v kolikor je v sedanjih razmerah sploh mogoče govoriti o »normalnem* stanju. Obe vladni stranki in z njima vse ostale politične skupine se namreč že zdaj pripravljajo na volilni boj. Čeprav je do volitev skoraj še štiri mesece časa, je notranjepolitični barometer dosegel že nevarno višino ter bodo v prihodnjih tednih in mesecih potrebni res jekleni živci, da ne bi že malenkosten vzrok stopnjeval napetost do viška.
Italija in Jugoslavija za poglobitev prijateljstva
Prvi uradni obisk predsednika italijanske vlade v Jugoslaviji
Danes se bo zaključil večdnevni uradni obisk predsednika italijanske vlade Alda Mora v Jugoslaviji, kjer so bili v zadnjih dneh številni razgovori med predstavniki obeh držav tako o vprašanjih medsebojnega interesa kakor tudi o mednarodnih problemih. Pri tem je bila na obeh straneh izražena pripravljenost in želja, da bi se sodelovanje in prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo še naprej razvijalo in utrjevalo. Predsednik italijanske vlade Aldo Moro je v Jugoslavijo prispe' v spremstvu ministra za zunanjo trgovino Matiarelle, podsekretarjev v zunanjem ministrstvu Lupisa in Zagarija ter številnih visokih uradnikov vlade in posameznih ministrstev. Italijanske goste je sprejel tudi predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito.
Obisku predsednika italijanske vlade v Jugoslaviji, kjer je bil gost predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča, so v obeh državah pripisovali izredno velik pomen. To je poudaril tudi predsednik Moro, ki ije ob prihodu v Beograd med drugim dejal: Odno-šaji med Italijo in Jugoslavijo so se v zadnjih letih zelo ugodno razvili in med drugim nudili pomemben zgled, kako lahko dve sosedni dr-
Deželni proračun za leto 1966
obsega 1,18 milijarde šilingov
Deželni finančni referent, deželni svetnik Erich S u c h a n e k , je prejšnji teden predložil deželnemu zboru osnutek deželnega proračuna za leto 1966, o katerem bodo v prihodnjih tednih razpravljali in sklepali deželni poslanci.
V celoti obsega proračun 1 milijardo 180,645.800 šilingov, in sicer 1.081,600.500 šilingov v rednem ter 99,045.300 šilingov v izrednem proračunu; v rednem proračunu je predviden tudi tako imenovani eventualni proračun, ki obsega 23 milijonov šilingov. Proračun za leto 1966 je za 167,7 milijona šilingov ali za 16,6 odstotka večji kot v tekočem letu, vendar je — kakor v vseh minulih letih — v celoti izravnan, tako da predvideni izdatki v nobenem primeru ne presegajo pričakovanih dohodkov.
Kakor je v svojem govoru dejal deželni finančni referent, je glavni poudarek proračuna tudi za prihodnje leto na pospeševanju investicij in gospodarskega razvoja. Investicijska politika prihaja do izraza zlasti v izrednem proračunu, za katerega je po zaslugi varčnega gospodarjenja v minulih letih uspelo določiti 99 milijonov šilingov.
Glavna postavka pri investicijah bo tudi v prihodnjem letu gradnja bolnišnic in je v ta namen predvidenih okroglo 55,1 milijona šilingov; na drugem mestu pa je gradnja šolskih poslopij predvsem za obrtne in kmetijske poklicne in strokovne šole, za kar je določenih 23,5 milijona šilingov.
Za personalne potrebe je v proračunu predvidenih 320,9 milijona šilingov, kar je za 34,6 milijona več kot letos, vendar se je delež personalnih izdatkov na celotnem proračunu zmanjšal od 31,4 na 29,7 %. Občutno zvišanje sredstev je predvideno tudi za razne druge potrebe, za šolstvo n. pr. za 3,5 milijona šilingov, za kulturo in prosveto za 1,7 milijona in za socialno skrbstvo za 2,5 milijona šilingov. Za gradnjo stanovanj in deželnih cest je predvidenih 271 milijonov šilingov, kar je za 23,3 % več kot letos. Sredstva za pospeševanje kmetijstva bodo povišana za osem milijonov na 62,3 milijona šilingov, kar pomeni v primerjavi z letošnjim letom povišanje za 15,9%; poleg tega pa bo kmetijstvo v glavnem deležno tudi sredstev, ki so predvidena za popravo škode po poplavah.
žavi, ob skrbnem upoštevanju svojih zakonitih nacionalnih interesov, pa vendar pripravljeni na vsakršno mednarodno sodelovanje, globoko zainteresirani za probleme miru, kljub različni notranji ureditvi najdeta ustrezen teren za zaupen in konstruktiven dialog.
Uradno poročilo o razgovorih, ki so jih imeli te dni predstavniki Italije in Jugoslavije, bo objavljeno šele danes. Vendar pa je gotovo, da so ob tej priložnosti govorili tudi o vprašanjih narodnih manjšin v obeh državah. Ravno temu delu razgovorov je pripisovala poseben pomen slovenska narodnostna skupnost v Italiji, katere osrednja organizacija — Slovenska kulfur-
Vprašanje Kitajske
PRED GLAVNO SKUPŠČINO OZN
Na sedežu Združenih narodov ta teden spet razpravljajo o vprašanju sprejema LR Kitajske v svetovno organizacijo. Tozadevno resolucijo je predložila večja skupina držav, katerih predstavniki so zahtevo po sprejemu LR Kitajske kot države z največjim številom prebivalstva podkrepili s tehtnimi orgu-menti.
Kakor že vsa minula leta, se je ameriški delegat izrekel proti kitajskemu članstvu v OZN, vendar njegova utemeljitev ni bila preveč prepričljiva. Kitajski je med drugim očital, da izvaja atomske poskuse (kakor da Amerika tega ne bi delala) in da noče pomiritve v Aziji (kakor da ne bi bila ravno Amerika tista, ki vodi vojno v Vietnamu). Številni delegati drugih držav so mu dali zasluženi odgovor ter se izrekli za sprejem LR Kitajske v OZN in vse njene organe.
Glasovanje o tem vprašanju bo verjetno danes.
no-gospodarska zveza v Trstu — je že pred obiskom poslala predsedniku Moru posebno pismo in ga opozorila na nerešena vprašanja manjšinske zaščite.
V vrsti vprašanj, ki se nanašajo na obe državi, so zlasti obravnavali problematiko gospodarskega in kulturnega sodelovanja, odločeni, da bi že sedaj tako plodne odnose postavili na čedalje bolj •‘ trdne, konstruktivne in prijateljske temelje. Vendar pa beograjski razgovori niso bili toliko posvečeni reševanju drobnih medsebojnih vprašanj, marveč v prvi vrsti splošni utrditvi medsebojnega zaupanja in sodelovanja. V tem smislu so obisk na obeh straneh ocenili kot dragocen prispevek k poglobitvi ifalijansko-jugoslovanskega prijateljstva.
Velike proslave
ob 48-letnici oktobrske revolucije
Posebno v Sovjetski zvezi, pa tudi v številnih drugih državah, so bile ob koncu minulega tedna velike proslave 48-letnice oktobrske revolucije. V Moskvi so se slavnosti zaključile z vojaško parado, med katero so pokazali najsodobnejše vrste orožja, predvsem različne rakete, ki so vzbujale splošno zanimanje. Sovjetski obrambni minister maršal Malinov-ski je ob tej priložnosti dejal, da si Sovjetska zveza v zunanji politiki prizadeva za uresničitev enotnosti socialistične skupnosti. Ostro je obsodil ameriško napadalno politiko v Vietnamu ter načrte, po katerih naj bi tudi Zahodna Nemčija dobila atomsko orožje.
Sovjetska vlada je priredila poseben sprejem, katerega so se poleg sovjetskih voditeljev udeležili tudi predstavniki iz več kot 60 držav.
Izmenjava kulture in umetnosti
prispeva k spoznavanju in prijateljstvu med narodi
„Koroška deželna vlada z veseljem pospešuje kullurno-umetniško izmenjavo med sosednimi deželami, ker se zaveda, da je tako sodelovanje vedno spet hvaležno črpanje iz bogatega vrelca kulturnih dobrin sosednih narodov," je poudaril namestnik ravnatelja deželnih uradov dvorni svetnik dr. Otmar Rudan, ko je zadnji torek v imenu službeno zadržanega deželnega glavarja Sime otvarjal razstavo »Gore v podobah" v celovškem Domu umetnikov. Nakazal je uspešni razvoj dolgoletne kulturno-umetniške izmenjave med Koroško in Slovenijo ter izrazil prepričanje, da bo tudi ta razstava, ki jo je posredoval Umetnostni paviljon iz Slovenj ega Gradca, nov prispevek k poglobitvi prijateljstva, kajti „v njej ne vidimo le krasote slovenske pokrajine, marveč nam predstavlja tudi dušo in srce tamkajšnjega ljudstva in tako prispeva k medsebojnemu sporazumevanju."
Otvoritve razstave se je udeležilo veliko število predstavnikov kulturno-umetniškega in javnega ž ivljenja obeh dežel. Iz sosedne Slovenije so prišli podpredsednik izvršnega sveta Beno Zupančič, podpredsednik republiške skupščine in predsednik Planinske zveze Jugoslavije dr. Marijan Brecelj, republiški sekretar za kulturo in prosveto Tomo Martelanc, univ. prof. Boris Ziherl, predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik ter veččlanska delegacija iz Slovenjega Gradca pod vodstvom predsednika občinske skupščine inž. Franca Razdevška; prav tako sta bila navzoča jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Franc Pirkovič in konzul Željko Jeglič. Koroškega deželnega glavarja je zastopal dvorni svetnik dr. Rudan, slavnosti pa so se udeležili tudi podpredsednik deželnega zbora Hans Pawlik, bivši deželni glavar Ferdinand Wedenig, zastopniki mest Celovec in Beljak ter mnogi koroški umetniki.
Goste je pozdravil predsednik Umetnostnega društva za Koroško dr. Brandt ter se zahvalil vsem, ki so omogočili to lepo in zanimivo razstavo. O vsebini in pomenu razstave je govoril ravnatelj slovenjgraškega paviljona prof. Pečko, medtem ko je umetnostni zgodovinar dr. Fran Zupan nakazal zgodovino in razvoj planinskega slikarstva na Slovenskem. (Posebej o razstavi poročamo na 3. strani današnje številke — op. ured.)
2 _ Št^v. 46 (1224)		12. november 1965
		
Blaginja odprte meje
V dneh, ko se je predsednik italijanske vlade Aldo Moro pripravljal na uradni obisk v Jugoslaviji, so predstavniki obmejnih občin vzdolž italijansko-jugoslovanske meje dajali poročila in izjave o razvoju maloobmejnega prometa med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo. Pri tem so naglašali, da je gospodarsko in kulturno sodelovanje med mejnimi področji ena najtrdnejših oblik prijateljskega sodelovanja med državami, ki imajo skupno mejo.
Za sodelovanje med mejnimi področji, ki je danes uveljavljeno načelo mirnega in prijateljskega sožitja med narodi in državami in ki postaja stvarnost na čedalje številnejših mejah evropskih držav, sta pred 10 leti z Videmskim sporazumom Italija in Jugoslavija položili temeljni kamen. Takrat je le malokdo verjel, da bo ta sporazum večdesetletne napetosti in sovraštvo na tej meji, kar je prebivalstvu obeh strani le še škodovalo, v kratki dobi desetih let odpravil in spremenil v tako obsežno prijateljsko sodelovanje, kakor se je medtem razvilo. Nihče ni računal, da se bo do leta 1965 število mejnih prehodov samo na področju občin Gorica in Nova Gorica dvignilo na 1 milijon 386.000, še manj pa je bilo takrat verjetno, da bo mejni prehod v Škofijah med občino Milje in občino Koper pasiralo dnevno tudi po 20.000 prebivalcev obeh mejnih področij, kakor jo zadnje čase pasira.
Toda te številke niso edini izraz koristnosti in potrebe maloobmejnega prometa. Ta promet se je tudi za gospodarski razvoj teh področij pokazal kot nadvse blagodejen. Tako je med občinama Gorica in Nova Gorica blagovni promet na podlagi Videmskega sporazuma narasel od vrednosti 10 milijonov lir leta 1955 na 10 milijard lir v tekočem letu. Promet blaga čez mejne prehode teh občin je medtem narasel na letno 32.000 ton. Kako naglo ta promet zadnja leta narašča, vidimo na primeru občin Milje in Koper. Lani je na tem področju jugoslovanski izvoz v okviru maloobmejnega prometa predstavljal vrednost 575 milijonov dinarjev, letos pa je že v prvih devetih mesecih dosegel vrednost 894 milijonov dinarjev. Še močneje je narasel italijanski izvoz. Od lanske vrednosti 216 milijonov dinarjev je letos v prvih devetih mesecih poskočil na vrednost 761 milijonov dinarjev.
Danes prebivalstvo, ki živi na meji, nikakor ni več zapisano zaostalosti in življenju v gospodarski negotovosti. Odprta meja in neposredno gospodarsko sodelovanje, ki ga omogoča, mu nudi iste, če ne boljše pogoje življenja, kakor jih nudi integracija ali sodelovanje v velikem. Med občinami vzdolž italijansko-jugoslovanske meje se je to sodelovanje medtem razširilo na komunalno področje in teži vedno bolj za neposredno kooperacijo med industrijskimi in obrtnimi podjetji v tem območju. Vrsta konkretnih primerov tega sodelovanja je bila medtem že uveljavljena ali pa se uveljavlja. Med njimi naj bodo tokrat omenjene le neposredne telefonske zveze med Gorico in Novo Gorico, njuna skupna kanalizacija, oskrba občine Milje s pitno vodo s področja koprske občine ter predlog občine Gorica za pripravo seznama vprašanj in ukrepov, ki bi jih občine v bodoče skupno reševale po predhodni odobritvi s strani vlad obeh držav.
Če se naposled vprašamo, kaj je tako iniciativno pospešilo razvoj maloobmejnega prometa med F urlanijo-J ulijsko krajino in Slovenijo, potem na to vprašanje samo lahko odgovorimo: krajevna iniciativa od spodaj navzgor in skupno spoznanje koristnosti večanja te iniciative. Brez tega bi Videmski sporazum ostal akt, ki bi verjetno nekje trohnel, kakor po svetu trohnijo drugi akti, za katerimi take iniciative ni bilo.
Nazadovanje izvoza v Italijo
Avstrijski izvoz v kalijo je bil v prvih osmih mesecih tekočega leta za 18 odstotkov nižji kot v istem razdobju minulega leta. V prvih osmih mesecih 1964 je Avstrija v Italijo izvozila blaga v vrednosti 3,6 milijarde šilingov, letos pa ga je izvozila le v vrednosti 2,94 milijarde šilingov. V isti primerjavi pa je italijanski izvoz v Avstrjo močno narastek Lani je Avstrija iz Italije uvozila blaga v vrednosti 2,69 milijarde šilingov, letos pa ga je uvozila v vrednosti 3,04 milijarde šilingov.
Nazadovanje izvoza je predvsem prizadelo lesno trgovino in industrijo železa in jekla, na kateri odpadeta skoraj dve tretjini nazadovanja izvoza. Nazadovanje izvoza pa 9ta občutili tudi industrija strojev in industrija volne. Vzrok nazadovanju avstrijskega izvoza v Italijo pripisujejo strokovnjaki krizi na kapitalnem trgu, ki še vedno vlada v Italiji in zaradi katere sta .gradbena dejavnost in proizvodnja tekstilne industrije močno skrčeni. Nazadovanju izvoza jekla in železa pa je v največji meri kriva diskriminacija na področju carin, ki jo EGS uveljavlja nasproti tretjim deželam.
Naraščajoče mednarodno zanimanje za Avstrijski lesni sejem
Prihodnji Avstrijski lesni sejem v Celovcu obeta po novostih in po mednarodni udeležbi prekositi vse dosedanje lesne sejme v Celovcu. Njegova največja pridobitev bo nedvomno nova razstavna hala lesne konstrukcije v velikosti 100 metrov dolžine, 75 metrov širine in 25 metrov višine. Tej hali pa se bo pridružila še nadaljnja hala, ki bo istotako zgrajena iz lepljenega lesa in ki bo 600 metrov široka. Modelna žaga, ki je že letos zbudila veliko občudovanja, bo tudi na prihodnjem lesnem sejmu obratovala in bo v tehnični opremi še zboljšana
Kot nova udeleženca prihodnjega Avstrijskega lesnega sejma sta se doslej najavili Sovjetska zveza in Švedska, medtem ko je bilo že prej jasno, da bosta Poljska in Ro-
munija tudi na tem sejmu spet razstavljali.
Prihodnji Avstrijski lesni sejem v Celovcu bo v času od 11. do 21. avgusta 1966. Kot petnajsti po vrsti bo istočasno tudi jubilejni sejem. Smernice za njegovo ureditev je pred kratkim sklenil sejemski sosvet, ki je pod predsedsivom predsednika sejma podžupana Novaka, podpredsednika občinskega svetnika Bergerja in direktorja Gut-s c h m a r j a zasedal v Celovcu.
Sovjetska zveza se bo sejma udeležila po svoji organizaciji za izvoz lesa, Švedska pa bo na sejmu uredila svoj intormacijski center. Poljska in Romunija sta za razstavo svojih lesnih izdelkov rezervirali večje prostore, kot sta jih imeli letos. Jugoslovanski paviljon bo tokrat napolnjen predvsem s pohištvom, tržaški paviljon pa bo zamenjan z večjim,
'ki ga bodo zgradile gospodarske organizacije pokrajine Furlanrja-Julijska krajina.
Domača lesna industrija bo na jubilejnem sejmu zboljšala koncentracijo razstavljenega blaga in se predstavila z večjo izbiro
INDUSTRIJA V PRVEM POLLETJU:
Rekord proizvodnje
Avstrijska industrija je v prvem polletju dosegla dva rekorda. Vrednost njene bruto-proizvodnje je narasla na 62 milijard šilingov, s čemer je bila za 6,6 % višja kot v lanskem prvem četrtletju. Ker je v isti primerjavi v neposredni proizvodnji zaposlovala letos 273 ljudi manj kot lani, je narasla tudi njena produktivnost.
Skupno je 5076 industrijskih podjetij v prvem polletju zaposlovalo 620.835 ljudi, od tega 18.092 v centralnih upravah. Po zveznih deželah so bila industrijska podjetja razdeljena tako-le: Dunaj 31 % podjetij in 27 °/o zaposlenih, Nižja Avstrijska 16 in 19°/o, Zgornja Avstrijska 14 in 18%, Štajerska pa 11 in 16%. Na ostale zvezne dežele, to so Gradiščanska, Koroška, Salzburgj Tirolska in Pred-arllska pa je odpadlo 28 % podjetij in le 20 % zaposlenih, čeprav odpade na 'te zvezne dežele 25 % avstrijskega prebivalstva. Izvzemši Predarlsko torej v teh deželah industrijskih podjetij še vedno primanjkuje.
Vprašanje Avstrijske pridružitve k EGS:
zlasti na področju lesne obrti in industrije papirja. S področja gozdnega gospodarstva bo zboljšana maketa ureditve hudournikov in obrambe pred plazovi. Zboljšana bo tudi stalna gozdarska razstava, kjer bo zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo verjetno uredilo še informacijski center gozdnega gospodarstva.
V vrsti raznih sejemskih prireditev je že sedaj gotovo, da bodo imeli avstrijski tesarji v Celovcu svoj občni zbor. Kakor lani bo prišlo tudi letos do konference deželnih gradbenih direktorjev in do mednarodnega srečanja novinarjev lesnega gospodarstva, ki se ga bodo udeležili novinarji skoraj vseh evropskih držav. Posebne razstave v okviru sejma bodo dale glavni poudarek moderni gradnji z lesom. Zaključno je sejemski sosvet apeliral na industrijo in frgovino pohištva, da priredijo prvi Avstrijski strokovni sejem pohištva v letu 1967 v Celovcu, ker so tukaj zanj dani optimalni pogoji.
in produktivnosti
Po vrednosti proizvodnje sta v prvem polletju stali kemična industrija in industrija žč vil na prvem mestu. Vrednost njune proizvodnje je znašala 7,6 in 7,55 milijarde šilingov. Več kot 5 milijard šilingov je znašala vrednost proizvodnje še v tekstilni in strojni industriji, medtem ko sta industrija, kovinskega blaga in industrija železa proizvedli blaga v vrednosti 4,81 in 4,75 milijarde šilingov. V tej primerjavi so sledile po vrsti elektroindustrija, industrija papirja, kamnov in keramike, nadalje kovinska industrija ter industrije mi-neralnh olj, vozil in obdelave lesa, katerih vrednost proizvodnje se je gibala med 2 in 3 milijardami šilingov.
Po številu zaposlenih je bila na prvem mestu tekstilna industrija, ki je imela nad 70.000 zaposlenih, medtem ko jih je imela strojna industrija zaposlenih le nekaj nad 67.300. Najmanj ljudi so zaposlovale industrija vozil, industrija obdelave lesa ter papirna industrija in ■sicer med 19.000 in 25.000.
Negotovost glede nadaljevanja pogajanj
Ob zaključku četrte runde pogajanj za pridružitev Avstrije k Evropski gospodarski skupnosti začetkom oktobra v Bruslju je bilo rečeno, da se bodo predstavniki obeh strani v drugi polovici novembra spet sestali, da nadaljujejo s pogajanji. Peti sestanek avstrijske delegacije in komisije EGS je bil sedaj odložen na začetek decembra. Kakor je slišati, bo to zadnje srečanje v okviru mandata, ki ga ima komisija EGS za ta pogajanja. Šlo bo za vprašanja naknadnega uveljavljanja sklepov EGS v Avstriji.
Za nadaljnja pogajanja komisija EGS nima nobenega pooblastila. To pooblastilo more dobiti le od ministrskega sveta EGS, zakar pa je potreben soglasen sklep vseh šestih članic EGS. Za tak sklep pa so iz-gledi dokaj slabi, če upoštevamo, da je
Francija že nekaj časa postavila EGS „na led”. Dosedanja prizadevanja ostalih petih članic EGS, da bi Francijo spet privabili za zeleno mizo v Bruselj, niso še rodila nobenega sadu. Opazovalci so mnenja, da na spremembo zadržanja Francije napram EGS ni računati pred prezidentskimi volitvami.
Toda to je v avstrijskih prizadevanjih za pridružitev k EGS le podrejeno vprašanje. Bolj bistveno je vprašanje, kakšno stališče bo ministrski svet EGS sploh zavzel do avstrijskih stališč, ki so bila tolmačena v dosedanjih štirih rundah. Njihova bilanca — kakor smo to že zapisali — namreč kaže, da je le malo upanja, da bo prišla bruseljska šestorica iznešenim avstrijskim željam tako daleč nasproti, kakor to zagovorniki pridružitve pričakujejo.
Prvi industrijsko-kmetijski kombinat v Avstriji
V Grofj-Enzersdorfu pri Dunaju je pričel obratovali prvi industrijsko-kmetijski kombinat v Avstriji. Ta kombinat je v zadnjih dveh letih zgradila mednarodno znana akcijska družba Unilever. Kombinat, ki je stal 100 milijonov šilingov, bo proizvajal ledeno kremo, poleg tega pa pripravljal zelenjavo za globoko hlajenje v lastni zmrzoval-nici z 20.000 kubičnih metrov obsega. Kombinat je prevzel tudi dostavo ledene kreme in globoko hlajene zelenjave, ki jih ustrezno pakira, po vsej Avstriji. Kombinat zaposluje nad 500 ljudi, v sezoni zorenja zelenjave pa tudi po 800.
Kombinat je medtem že sklenil pogodbe z okoliškimi kmeti, ki bodo v kooperaciji za njegove potrebe pridelovali zelenjavo. Doslej ima tozadevne pogodbe sklenjene že za 500 hetarjev zelenjave. Kakor je slišati, hoče to površino še povečati. S tem bo kombinat v svoji okolici zlasti med manjšimi kmeti odprl pot za špecializacijo kmetijske proizvodnje in za njeno intenzivacijo, ker zagotavlja svojim pogodbenikom zanesljiv odkup zelenjave, ki jo bodo pridelali.
Kombinat pa bo tudi drugače zanimiv za razvoj kmetijstva v okolici. Za proizvodnjo ledene kreme bo potreboval letno nad tri milijone litrov mleka in okoli 300.000 ton masla. Tako bo že zgolj za kritje njegovih potreb po mleku v okolici potrebnih okoli 1000 krav, za kritje potreb po maslu pa nadaljnjih 2500. To pa je poleg tega, da bo kombinat dajal delo In zaslužek 500 do 800 ljudem Nižje Avstrijske, njegova velika prednost za kmetijstvo in ne na zadnje za celokupno gospodarstvo okolice Grofj-Enzersdorfa.
osi rokco) svetu
LONDON. — Predsednik britanske vlade Harold Wilson bo v doglednem času uradno obiskal Sovjetsko zvezo, kamor ga je povabil predsednik sovjetske vlade Kosigin. V spodnjem domu je Wilson glede tega obiska dejal, da je še naprej v stikih s predsednikom Kosiginom, vendar pa datum obiska doslej ie ni bil določen. Dodal je, da je treba bri-tansko-sovjetsko srečanje na najviiji ravni poprej zelo skrbno pripraviti. Tej pripravi bo nedvomno služil tudi petdnevni obisk britanskega zunanjega ministra Stewarta, kateri bo 29. novembra odpotoval v Sovjetsko zvezo.
NEW YORK. — /imeniki predsednik Johnson je opozoril rasistično vlado v Južni Rodeziji, da bo Amerika nasproti njej »sprejela povračilne ukrepe”, če bo enostransko razglasila neodvisnost. S tem je dal ameriiki predsednik odločno podporo britanski vladi, katera se prizadeva, da razglasitev neodvisnosti Južne Rodezije ne bi koristila samo tamkaj-injim belim priseljencem, marveč prav tako tudi domačinom, ki so sicer v veliki večini, vendar doslej nimajo nobenih pravic.
BEOGRAD. — Na povabilo predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita bo Jugoslavijo uradno obiskala poljska partijsko-vladna delegacija, ki jo bosta vodila prvi sekretar CK poljske združene delavske partije Wladislaw Gomukka in predsednik poljske vlade Jožef Cyrankiewicz. Obisk je predviden za sredo novembra.
JOHANNESBURG. — Južnoafriška rasistična vlada je začela novo akcijo proti črnskemu prebivalstvu. Z utemeljitvijo, da hoče iztrebiti »oboroženo razboj-ništvo", je policija v dveh dneh aretirala več kot 1200 ljudi, večinoma črncev. Pri aretaciji je sodelovalo 2500 policajev, katerim je pomagalo še kakih 1000 gojencev glavne policijske šole v Preforiji. šef policije je napovedal, da bodo s takimi akcijami še nadaljevali.
HAMBURG. — V bivšem nacističnem taborišču smrti Neuengamme pri Hamburgu (Zahodna Nemčija) so odkrili spomenik žrtvam, umorjenim v tem taborišču. Računajo, da so nacistični zločinci v tem taborišču v času od 1938 do 1945 pobili okoli 55.000 ljudi.
MEXICO. — Prvič v zgodovini Mehike se je zgodilo, da je prišla ženska na vodilni položaj v najvišjem zakonodajnem organu države. Za predsednico mehiške skupščine je bila namreč za mesec november izvoljena pros. Marta Andrale del Rosal.
NEW YORK. — Skupina osmih nevtralnih držav-članic ženevskega raizorožitvenega odbora je predložila političnemu odboru Glavne skupščine OZN osnutek resolucije, ki se nanaša na prepoved širjenja jedrskega orožja. Resolucija poziva vse države, naj store nujne ukrepe, da bi čim prej sklenili sporazum o prepovedi širjenja atomskega orožja. Sporazum naj bi slonel na naslednjih načelih: ne sme biti nobene »vrzeli”, ki bi dopuščala atomskim ali neatomskim državam, da neposredno ali posredno razpečavajo atomsko orožje; ustvariti je treba sprejemljivo ravnotežje med vzajemnimi odgovornostmi in obveznostmi atomskih’ in neatomskih držav; sporazum je treba smatrati kot etapo na poti do splošne in popolne razorožitve. Določbe sporazuma naj prouči ženevska konferenca, ki mora nadaljevati s svojim delom.
LONDON. — Grškemu kralju Konstantinu je med njegovim zasebnim obiskom v Londonu izročila skupina britanskih laburističnih poslancev zahtevo, naj v Grčiji izpustijo 85 političnih zapornikov, ki so zaprti že več kot 15 let.
PARIZ. — Francosko vojaško sodišče je obsodilo na smrt vojnega zločinca Jacquesa Vasseura, ki je med drugo svetovno vojno služil gestapu v zahodni Franciji. Odgovoren je za aretacije, pregone in za smrt številnih francoskih rodoljubov.
WASHINGTON. — Po podatkih zdravstvene službe na svetu vznemirljivo narašča slepota. V 80 odstotkih je slepota posledica bolezni, katere povzročiteljev še niso odkrili. Danes je na svetu 10 milijonov slepih; od teh jih je največ oslepelo zaradi trahoma.
RIO DE JANEIRO. — Argentinska vlada je sklenila prepovedati sleherno politično dejavnost sindikalnih organizacij, kar je med delavstvom sprožilo veliko razburjenje. Generalna federacija argentinskih delavcev, ki šteje okoli 2,5 milijona članov, je napovedalo splošno stavko in delavske pohode, hkrati pa zagrozila, da bodo delavci prevzeli gospodarske objekte. Boj argentinskih delavcev je >v prvi vrsti naperjen proti gospodarski politiki vlade, katera ini sposobna zovreti stalnega naraščanja draginje v državi, kajti življenjski stroški se v Argentini na leto povečajo tudi do 40 odstotkov.
MAUTHAUSEN. — Zadnjo nedeljo se je v bivšem nacističnem taborišču Mauthausen zbralo okoli 2500 mladih sindikalistov iz cele Avstrije, kjer so priredili spominske slavnosti pod naslovom »20 let druge republike — 20 let demokratične Avstrije”. Socialistična poslanka Jochmann je mlade sindikaliste, ki zadnje vojne sami niso doživeli, pozvala, naj skrbijo za to, da se v Avstriji nikdar več ne bodo ponovili časi koncentracijskih taborišč.
NEW YORK. — Na sedežu OZN so spet razpravljali o kolonialni politiki. Tokrat sta bili na »zatožni klopi" Velika Britanija In Portugalska. Veliki Britaniji so očitali, da izvaja represalije proti prebivalstvu v Adcnu in južnoarabskih protektoratih, Portugalski pa, da se v boju proti osvobodilnemu gibanju domačega prebivalstva v svojih kolonijah poslužuje vojaške pomoči atlantskih zaveznikov.
VARŠAVA. — Avstrijski obrambni minister dr. Pra-der in državni sekretar Rbsch sta na povabilo poljskega obrambnega ministra maršala Spychalskega obiskala Poljsko, kjer sta si ogledala razne vojaške ustanove ter imela razgovore s predstavniki poljskega obrambnega ministrstva.
DUNAJ. — V ponedeljek so se na Dunaju začele slavnosti ob 150-lefnici tamkajšnje tehnične visoke tole. Ob tej priložnosti je bil položen tudi temeljni kamen novega inštituta za elektrotehniko, avstrijska Narodna banka je jubilej počastila s srebrnimi kovanci po 25 šilingov, poštna uprava pa s posebno spominsko znamko.
LIZBONA. — Pri nedeljskih parlamentarnih volitvah na Portugalskem je vladna stranka predsednika Salazarja osvojila 130 mandatov, ker so opozicijske stranke umaknile svoje kandidate in tako protestirale proti omejevanju svobode tiska in govora.
Italijanska manjšina v Jugoslaviji
Pred. nedavnim je imela v Pulju osrednja organizacija italijanske manjšine v Jugoslaviji — »Unione degli Italiani delTlstria e di Fiume* — svoj dvanajsti občni zbor, katerega se je udeležilo nad sto delegatov včlanjenih organizacij. Kot gostje so se občnega zbora udeležili predsednika republiških komisij SZDL za manjšinska vprašanja iz Slovenije m Hrvaške Bojan Lubej in Irena Bjelič, predsednika teh komisij z Reke in iz Kopra, iz Trsta pa predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race. Občnemu zboru pa je ves čas prisostvoval tudi italijanski generalni konzul v Kopru dr. Cerchione.
Na občnem zboru je bilo podano obširno poročilo o delovanju Unije v minulih dveh letih. Zbrane zastopnike italijanske manjšine je med drugimi pozdravil tudi predsednik osrednje organizacije slovenske manjšine v Italiji Boris Race. Za predsednika Unije je bil znova izvoljen prof. Antonio Borme. O delovanju osrednje organizacije italijanske manjšine v Jugoslaviji povzemamo glavne misli iz tozadevnega poročila v »Primorskem dnevniku*.
Italijanska manjšina je v zadnjih dveh letih doživela vrsto lepih uspehov. S problematiko manjšinskega vprašanja se bavi posebna šolska komisija Unije, ki se je v dveh letih sestala enajstkrat, da bi obravnavala šolska vprašanja in da bi 'Z oblastmi našla primerne rešitve za probleme, ki so v zvezi z italijanskim šolstvom sproti nastajali. Komisija se je ukvarjala s stanjem učbenikov za italijanske šole. V zadnjih dveh letih sta bili dve veliki šolski prireditvi, in sicer ob zaključku šolskega leta 1964 v Umagu, ob zaključku šolskega leta 1965 pa v Piranu. Na obeh zelo posrečenih manifestacijah »življenjske sile« italijanske manjšine je sodelovalo od 600 do 800 otrok, kar je ena četrtina vseh šolarjev in dijakov italijanskih šol v Istri in na Reki.
Za izboljšanje strokovne usposobljenosti učiteljstva na italijanskih šollah sta veliko doprinesla seminarja, ki sta bila za italijanske učitelje in profesorje prirejena lani v Kopru letos pa v Rovinju. Na obeh seminarjih so predavali strokovnjaki iz Italije v dogovoru med italijanskimi in jugoslovanskimi oblastmi.
Kulturno-umetniško udejstvovanje manjšine usmerja posebna komisija Unije, ki skrbi za dejavnost dramskih odsekov, zborov, folklornih skupin, knjižnic in za predavanja. V zadnjih dveh letih so bili na teh področjih doseženi res lepi uspehi tako iglede števila prireditev kakor tudi glede števila obiskovalcev. V poročilu je nadalje govora o koristni izmenjavi, ki jo manjšinske organizacije gojijo z ustanovami in organizacijami v Italiji. Posebno živahni so bili stiki s tržaško ljudsko univerzo, ki je v italijanskih krožkih v 'Istri in na Reki priredila vrsto predavanj leposlovnega in znanstvenega značaja ter koncertov.
Leta 1963 je italijanska manjšina ustanovila tudi svoj krožek pesnikov, pisateljev in likovnikov, ki je zelo aktiven in je že doslej zabeležil lepe uspehe. Pisatelji in pesniki iz vrst manjšine imajo na razpolago reviji »La Battana« in »Panorama« ter še drug italijanski tisk, ki izhaja v Jugoslaviji. Krožek je imel vrsto literarnih večerov v posameznih središčih manjšine, enega pa tudi v Gorici. Poseben poudarek pa zaslužijo literarni krožki na italijanskih šolah.
Italijanska manjšina ima svojo založbo EDIT, v kateri izhajajo tudi dnevnik »La Voce del Popolo« ter reviji »Panorama« in »11 Pioniere«. V zadnjih dveh letih je založba izdala 15 učnih knjig za osnovne šole in dve učni knjigi za gimnazijo, poleg tega pa še 13 drugih publikacij. Revija »La Battana« pa je letos organizirala v Opatiji srečanje italijan-
skih in jugoslovanskih pisateljev, ki je imelo velik uspeh ter bo postalo vsakoletna prireditev v duhu mostu med književniki obeh sosednih držav. Založba EDIT si je kot 'bodočo nalogo zastavila tudi vpliv na uvoz in razpečavanje italijanskega tiska, ki prihaja iz Italije v Jugoslavijo, medtem ko hoče svoje publikacije razširiti na Italijo in druge države.
Važno vlogo v kulturno-umetniškem življenju italijanske manjšine igra italijanska Drama na Reki, ki izvaja svojo dejavnost v vseh središčih, kjer žive večje skupine Italijanov. Finančna sredstva za vzdrževanje in dejavnost tega gledališča dajejo oblasti. Na leto ima Drama kakih 60 prireditev, vendar bi jih lahko imela še več, če bi imela na razpolago dovolj umetnikov. Zato se Unija zavzema za
V celovškem Domu umetnikov:
tozadevno pomoč iz Italije, ki bi kot matična država morala vzdrževati nadaljnje umetnike, kateri bi delovali pri manjšinskem gledališču, podobno kot podpira druge italijanske umetnike in ansamble, ki gredo na gostovanja v tujino.
Zelo povoljno se razvija delo italijanske sekcije pri radiu Koper ter pri reški radijski postaji. Radio Koper ima povprečno 6 ur na dan italijanskega programa. Posebno priljubljene so oddaje radia Koper za italijanske šole, o čemer priča tudi dejstvo, da je uredništvo teh oddaj dobilo v lanskem letu 7230 dopisov in 1500 ilustracij od šolarjev in dijakov italijanskih šol v Istri in na Reki. Na razvoj italijanskih oddaj nedvomno vpliva dobro vzdušje, ki vlada med slovensko in italijansko redakcijo. Pred nedavnim je bil oddajnik nad Piranom bistveno okrepljen, tako da radio Koper zdaj dobro slišijo tudi tam, do koder doslej ni segal.
Končno je bilo v poročilu navedeno, da dobiva Unija izdatno finančno podporo od oblasti, ki jo porabi za pomoč posameznim krožkom in ansamblom. Zelo tesne stike pa ima Unija tudi s Slovensko kulturno gospodarsko zvezo v Trstu, s katero je imela že več skupnih posvetovanj o perečih manjšinskih vprašanjih.
Razstava „Gore v podobah"
Gotovo so se v celovškem Domu umetnikov zvrstile že mnoge razstave, ki so bile nekaj posebnega tako po svoji vsebini kot po odzivu v javnosti. Prav tako gotovo pa je, da predstavlja izreden dogodek tudi sedanja razstava „Gore v podobah", ki jo je posredoval Umetnostni paviljon v Slovenjem Gradcu, kjer je bila meseca junija prirejena v počastitev 70-lefnice izhajanja ..Planinskega vestnika", glasila Planinske zveze Slovenije.
Gre za specializirano razstavo, ki je v celoti posvečena goram in planinskemu svetu Slovenije. Skupno obsega 68 slik kakih 30 umetnikov ter nudi zanimiv prerez skozi zgodovino in razvoj planinskega slikarstva na Slovenskem. Kot taka je nedvomno nekaj edinstvenega in so slovenjegraški prireditelji potrebovali skoraj tri leta, da so slike zbrali v raznih galerijah in muzejih, iz zasebnih zbirk in pri posameznih umetnikih.
Časovno obdobje, ki ga zajema razstava, sega od začetka 16. stoletja do današnjih dni. Najstarejšo upodobitev planin predstavlja kopija freske neznanega umetnika (1510) iz Križne gore pri Škofji Loki, naj novejša dela so nastala letos, vmes pa se vrstijo stoletja s svojimi umetnostnimi obdobji, zastopana z najbolj značilnimi predstavniki od romantike mimo realizma in impresionizma do modernega abstraktnega slikarstva. Zastopana sta Anton Karinger in naš domačin Marko Pernhart (poseben okras razstave je njegova štiridelna panorama s Triglava) prav tako kot Ladislav Beneš, slavni impresionisti Rihard Jakopič, Ivan Grohar in Matija Jama, ter ..folklorist" Maksim Gaspari, katerim sledijo Maks Koželj, Anton Gvajc, Valentin Hodnik, pozneje Edo Deržaj, Miha Maleš, Božidar Jakac in Ive Šubic, iz najnovejše dobe pa Dore Klemenčič, Dora Plestenjak-Slana, Peter Adamič in Bogdan Meško. Kakor je širok in bogat krog umetnostnih obdobij, tako pestra pa je zbirka tudi po tehniki: freska, oljnate slike, akvareli, gvaši, pasteli, risbe ter lesorezi in linorezi.
Razstava, ki sta jo mojstrsko uredila ravnatelj slovenjgraškega paviljona prof. Karel Pečko in umetnostni zgodovinar dr. Fran Zupan, je pravo doživetje tako za ljubitelje umetnosti kot tudi za ljubitelje planin. V celovškem Domu umetnikov bo odprta do 24. novembra, in sicer dnevno od 9. do 12. ure ter od 15. do 18. ure. Obisk vsakomur toplo priporočamo.
Prof. Ernst J. Gorlich
šestdesetletnik
Prihodnji torek, 16. novembra, bo obhajal svoj 60-letni življenjski jubilej znani avstrijski pisatelj in znanstvenik višji študijski svetnik prof. dr. Ernst Joseph Gorlich.
Jubilantovo ime je znano daleč preko meja Avstrije. Napisal je vrsto znanstvenih del s področja avstrijske in svetovne zgodovine ter s področja zgodovine književnosti in kulture. Razne znanstvene ustanove so mu izrekle priznanje s tem, da so ga izvolile za svojega dopisnega člana, tako Arheološka družba v Atenah in Mednarodno združenje raziskovalcev papirusa v Bruslju. Na področju literarnega dela so zlasti znani njegovi zgodovinski romani in povesti; njegova dela so doslej prevedena v španski, francoski, italijanski, holandski, finski in slovenski jezik. Posebno priznanje pomeni njegova izvolitev za člana avstrijskega PEN kluba. Končno pa je prof. dr. Gor-lich tudi avtor besedila gradiščanske deželne himne.
Za njegovo 60-letnico je izšla posebna številka revije »Avstrijska kulturna beseda", v kateri številne znane osebnosti kulturnega in javnega življenja pišejo o osebnosti in delu jubilanta. Med drugim vsebuje slavnostna številka prispevke, ki so jih napisali prof. Franz Theodor Csokor, bivši minister dr. Feliz Hurdes, zvezni svetnik univ. prof. dr. Hans Thirring, visokošolski profesor dr. Karl Lugmayer, ministrski svetnik dr. Karl Baschiera itd. Poseben odbor pa je pripravil razne proslave in slavnosti v čast prof. dr. Gorlichu ob njegovem življenjskem jubileju.
»Illllllllllllllllillllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllliuillllllllllllllli:
Videmski orkester
= =
§	bo gostoval v Celovcu	=
E V okviru kulturne izmenjave med = E Koroško in Furlanijo bo v ponedeljek S E gostoval v Celovcu simfonični orkester = E iz Vidma, ki bo pod vodstvom diri- § | genta Armanda La Rosa Parodija pri- 5 E redil koncert v veliki dvorani Doma = E glasbe.
| Na sporedu bodo dela italijanskih = | skladateljev, in sicer bodo zastopani = E Gian Francesco Malipiero, Giuseppe = E Tartini, Claudio Monteverdi, Alfredo | | Casella, Domenico Scarlatti in Gioac- = | chino Rossini. Kot solistka bo sodelo- = | vala mednarodno znana pianistka = I Marcella Crudeli iz Rima.
§ Videmski orkester je na Koroškem | | že dobro znan od prejšnjih gostovanj, § | zato bo tudi njegov tokratni koncert = | privabil mnogo ljubiteljev glasbe, za | | katere bo ta večer gotovo lep užitek. |
fimiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiriiiiiniiiiiiiiiiiiiimiš
»Nebotičnik svetovne znanosti66
Pred nekaj leti je v starosti 80 let umrl Axel Wenner-Gren, po katerem se imenuje mednarodni raziskovalni center, ki so ga zgradili v Stockholmu. Vanj so doslej vložili dobrih sedem milijonov dolarjev; petino je prispeval Wenner-Gren, za preostalo vsoto pa sta prevzela jamstvo švedska država in mesto Stockholm s perspektivo, da se bo inštitut polagoma sam vzdrževal. Zato je najemnina v tem centru tudi razmeroma visoka, pač pa velja poseben popust za raziskovalce iz držav v razvoju.
Inštitut je začel delovati šele pred dobrima dvema letoma, vendar se je v njem zvrstilo že daleč nad tisoč raziskovalcev iz vseh delov sveta. Na razpolago imajo edinstvene pogoje. »Nebotičnik svetovne znanosti«, kakor imenujejo zgradbo Pylon, premore dovolj prostora za pisarne raznih znanstveno-raziskov tlnih ustanov, kot so svet za naravoslovje in za medicinske raziskave, zavod za atomsko znanost ter odbori za vesolje, za varnost v prometu in za računske stroje, tehnološki inštitut, švedsko Zjdruženje za kemijo ter inštitut za mednarodno gospodarstvo in komite za štipendije — skratka: trdnjava znanosti v pravem pomenu besede. V 25. nadstropju »Pyflona« pa je zbornica, kjer se redno sestajajo znanstveni raziskovalci in tehnični ■strokovnjaki iz sfkoraj vseh dežel sveta.
Nebotičnik »Pylon« v polkrogu obdaja štirinadstropno poslopje »He-licon«, v katerem je skupno 130 stanovanj, opremljenih v najboljšem švedskem slogu. V njih živijo družine znanstvenikov in raziskovalcev, skupno kakih 200 ljudi iz več kot 30 dežel. V Stockholmu študirajo, delajo
v laboratorijih, se izpopolnjujejo v bolnišnicah in na klinikah ter skupno s švedskimi znanstveniki širijo in poglabljajo dosedanja odkritja.
Obiskovalec najde v »Heliconu« vse, kar sodi k udobnemu domu, vse od gospodinjskih pripomočkov in posteljnega perila do pralnih strojev v kleti in do otroškega vrtca, katerega osebje govori več jezikov.
V zgornjem nadstropju nebotični-
ka je poleg kluba s knjižnico in okrepčevalnico tudi ozvočena predavalnica s filmskim projektorjem, v pritličju pa razen restavracije in vseh potrebnih prodajaln še .naj večja strokovna knjigarna v Skandinaviji.
Skupni cilj vseh, ki se zbirajo v tej ustanovi, je znanost. V inštitutu najdejo ugodno vzdušje za razvoj ustvarjailne znanstvene misli. Tudi številni Nobelovi nagrajenci so že delali v 'tej ustanovi, kjer se zasnuje na mednarodni ravni mnogo raziskav, ki jih znanstveniki potem nadaljujejo vsak v svoji deželi. Ugotovitve razprav in predavanj izhajajo v knjižni obliki. Naslov ene izmed injih je »Znanost v družbi jutrišnjega dne«. 'Priznani učenjaki nakazujejo v njej prihodnost biologije, vesoljske polete in možnosti za zagotovitev hrane bodočim rodovom.
»Trdnjava male učenosti66
Seveda povsem drugačna, vendar prav tako zanimiva je ustanova, ki so jo dobili otroci v japonski prestolnici Tokio: to je večnadstropno poslopje za izobraževanje in razvedrilo, ki ga imenujejo »Trdnjava male učenosti* ali pa tudi »Hiša otroških sanj*, kajti v njej se jim izpolnjujejo mnoge želje iz domišljijskega sveta.
V kletnih prostorih te stavbe so oddelki za znanstvene raziskave ter laboratoriji za optiko, akustiko, elektrotehniko in kemijo. V dvorani za radijske zveze, opremljeni z oddajniki in sprejemniki, si otroci lahko pridobijo znanje, kakršno je potrebno radioamaterjem. Dvorana znanstvene domišljije se ponaša z
gledališki oder, v posebni dvorani se vrstijo razstave raznih predmetov, namenjenih predvsem otrokom, zraven pa je knjižnica za mlajše in starejše šolarje. Dva prostora sta namenjena glasbeni in likovni vzgoji, •na ravni strehi poslopja pa je vrt
z radarjem in vremenoslovno opazovalnico. .
Že prve izkušnje so bile tako dobre, da je tokijska uprava sklenila zgraditi in opremiti podobne »Trdnjave male učenosti« v vseh večjih četrtih mnogomilijonskega velemesta.
»Mesto za mlade ljudi66
Končno še nekaj besed o mestu za mlade ljudi, ki si ga je v neposredni okolici Koebenhavna zgradila danska mladina čisto po svojih željah in težnjah. Leta 1960 so mladinke in mladinci v starosti od 13 do 18 let vzeli orodje v roke, danes pa ima »n jihovo* mesto lastne prodajalne, tovarne v malem, delavnice, banko in zavarovalnico. Ponos stalnih in začasnih »mladih meščanov* pa je mestna hiša, ki so jo okrasili bodoči umetniki, starostni vrstniki graditeljev.
velikanskim robotom, okoli katerega vozi po radiu krmarjen avto.
V delavnici, ki je polna smotrno izbranih strojev, orodja in drugih
uči-
ki
strojev,
pripomočkov, se mladi Japonci jo ravnanja z delovnimi pripomočki in se usposabljajo za konstruktivno dejavnost. V višjih nadstropjih je več dvoran, kino ima 800 sedežev in
Prvo pobudo je dal danski arhitekt Berge Lorentzen, !ki je pripravil tudi osnutke, katerih izvedba naj bi podprla ideale in težnje sodobne mladine. Zamisel je podprla država, ki je prispevala 12 milijonov kron, polagoma pa so se vključevala tudi podjetja, ki so vložila skupno 5 milijonov kron; največji prispevek pa je seveda dala mladina sama — navdušenje in krepke roke.
Mesto mladine ima zdaj 240 stalnih prebivalcev, začasnih pa se zvrsti v njem tekom leta okoli 5000. Mestna vrata so odprta vsej danski doraščajoči mladini, ki dejavno posega v življenje svojega mesta, hkrati pa se praktično seznanja z delom v banki, zavarovalnici, prodajalni, trgovski upravi pisarni ali v kateri izmed delavnic. Mladi ljudje, ki delajo pod nevsiljivim vodstvom najboljših strokovnjakov, se imenitno
počutijo v »svojem« mestu. V prostem času tudi sami dajejo in uresničujejo pobude za nadaljnjo izpopolnitev naselja, razen tega pa kažejo posebno vnemo za izobraževanje in za športno dejavnost.
Danski poskus je zbudil zanimanje tudi v drugih državah, kjer nameravajo uresničiti podobne načrte, zavedajoč se, da ima ta zamisel tudi velik psihološki pomen. Danski vzgojitelji namreč ugotavljajo: »Pri mladih ljudeh zaleže prepričevalna beseda starostnega vrstnika več kot včasih togo navodilo odraslih, ki jih je življenje že preveč utrudilo, da bi mogli vložiti v svoje delo toliko poleta in mladostne vneme. V tem mestu pa mladina — pod vodstvom iz ozadja — samostojno išče pot v prihodnost in svoje mesto v bodočem življenju.«
(Po »Delu*)
4	— Šfev. 46 (1224)
MALOOBMEJNI PROMET:
Več iniciative od spodaj navzgor
Na drugi strani lahko beremo, da prebivalstvo, ki živi — kakor mi na Južnem Koroškem — na meji, nikakor ni več zapisano zaostalosti in življenju v gospodarski negotovosti. Odprta meja omogoča neposredno gospodarsko sodelovanje, ki je ena najtrdnejših oblik prijateljskega sodelovanja med državami, ki imajo skupno mejo. Za razvoj tega sodelovanja je v prvi vrsti merodajna krajevna iniciativa od spodaj navzgor. Ta iniciativa je tudi koristna, ker gospodarsko sodelovanje občin in podjetij na meji pomaga krepiti gospodarski položaj obmejnega prebivalstva in odpravljati ostanke njegove gospodarske zaostalosti.
Za Videmskim sporazumom o maloobmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo je pred petimi leti stopil v veljavo tudi sporazum o maloobmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo. Ta sporazum in dodatni sporazumi o izvajanju tega maloobmejnega prometa, ki se od tedaj naprej vrstijo, odpirajo tudi na tem območju prebivalstva obmejnih občin poleg čedalje večjih možnosti obiskov čez mejo in izmenjave na kulturnem in športnem področju tudi možnosti za razvoj gospodarskega sodelovanja, kakor se uveljavlja na italijansko-jugoslovanstki meji. Na primerih občin Železna Kapla-Bela na eni ter Kranj in Mozirje na drugi strani so se tekom leta že pojavili prvi zaplodki razvoja gospodarskega sodelovanja, v primeru občin Beljak, Jesenice, Radovljica in Trbiž pa so s sodelovanjem na področju turizma dobili že zelo določene gospodarske oblike. Ob vsestranski dobri volji in nadaljnjih iniciativah od spodaj navzgor obeta to sodelovanje razvoj, do kakršnega je prišlo na italijansko-jugoslovanski meji.
Kakor iniciativa od spodaj navzgor blagodejno vpliva na gospodarski razvoj tamkajšnjega mejnega področja, tako lahko koristi tudi mejnemu področju Slovenije na eni ter Koroške in Štajerske na drugi strani. Če nekoliko podrobneje razmišljamo o objektivnih pogojih na obeh straneh, potem pričenjamo spoznavati, da bi ob ustrezni iniciativi od spodaj navzgor tudi naša mejna področja gospodarsko lahko zelo plodno sodelovala z mejnimi področji Slovenije. Podobno kot v gornjih primerih bi tudi druge občine po Rožu in Podjuni sprožile iniciativo za razvoj gospodarskega sodelovanja s sosednimi občinami na meji, n. pr. z Jesenicami, Tržičem in Ravnami, da imenujemo med njimi le občine, ki so neposredno na naši meji.
Ni namen tozadevnega razglabljanja, da bi konkretizirali možne oblike tega sodelovanja. V to vprašanje se morajo podrobneje poglobiti naše občine in jihovi gospodarski činitelji. To vprašanje je — kakor nas uči primer mejnih področij Italije in Jugoslavije — v prvi vrsti njihovo vprašanje, ker bo prišel razvoj gospodarskega sodelovanja v neposredno korist njihovega prebivalstva in ljudi, ki jih zaposlujejo. Načelna iniciativa od zgoraj navzdol je bila tudi v našem primeru maloobmejnega prometa že dana, sedaj je treba ta promet izoblikovati z iniciativami od spodaj navzgor. Tudi pri nas so •te iniciative prvi korak k naglejše-mu gospodarskemu napredku mejnih področij kot najbolj prirodnemu fun-damentu prijateljskega sodelovanja med državami in miru na njihovi meji.
K O	L E D A R
Petek,	12. november: Martin
Sobota,	13. november: Stanislav
Nedelja,	14. november: Serafin
Ponedeljek,	15. november: Albert
Torek,	16. november: Otmar
Sreda,	17. november: Gregorij
Četrtek,	18. november: Odon
AKCIJA PROTI PROMETNIM NEZGODAM NA CESTI:
Življenje ima prednost
Zvezno ministrstvo za notranje zadeve pripravlja v sodelovanju z organi javne varnosti in organizacijami avtomobilistov akcijo, katere namen je, da pripomore k zmanjšanju prometnih nezgod, zlasti onih s smrtnim izidom. Po nedavni izjavi notranjega ministra bo ta akcija stekla z novim letom in bo zajela vse udeležence cestnega prometa, pešce enako kot avtomobiliste, motocikliste, mopediste in traktoriste.
Z naraščajočim številom avtomobilov naraščajo tudi prometne nezgode. V zadnjih dveh letih se je število motornih vozil v državi povečalo za 327.381 na 1,917.381. Vsak deseti državljan pa je že posestnik avtomobila. V tem razdobju je prišlo v državnem merilu do 107.913 prometnih nezgod, pri katerih so bili poškodovani udeleženci prometa. 9651 nezgod so povzročili vinjeni vozači. Če k tem dvem podatkom še dodamo, da dbleži pri nas zaradi prometnih nezgod na cesti vsako leto okoli 2000 mrtvih in da odpade povprečno na mesec 3597 prometnih nezgod s 4900 telesno poškodovanimi in 158 mrtvimi, potem sta nam potreba in pomen te akcije dovolj predočena.
Za zmanjšanje prometnih nezgod hoče notranje ministrstvo predvsem harmonizirati iniciativo varnostnih organov in organizacije avtomobilistov. Poleg tega hoče doseči boljšo označbo cest in več semafo-rov za regulacijo prometa. V sklop njegovih prizadevanj bo spadalo tudi prizadevanje za zboljšanje stanja cest, ki so v veliki meri krive prometnih nezgod. Posebno pozornost hoče ministrstvo med drugim posvetiti šolanju ljudi v zadržanju v cestnem prometu in s tem zajeti tako pešce kot lastnike in vozače motornih vozil. V tem sklopu naj bi organi javne varnosti tudi gledali na avtomobiliste in pri tem uveljavljali načelo, da avtomobilist na cesti nima prednosti pred pešcem.
Zgledna akcija celovške občine
Okoli 1100 celovških otrok, ki so vstopili v prve razrede ljudskih šol, je dobilo v ponedeljek na prvi pogled nenavadno darilo mestne občine. To darilo, ki je obstojalo iz vrečke, v kateri so bili ščetka za čiščenje zob, zobna pasta in kozarček za izpiranje ust. S tem darilom je socialni referent magistrata v sodelovanju z mestnim šolskim nadzornikom in mestnim zdravnikom hotel mlade šolarčke opozoriti na čiščenje in nego zob in jih navaditi, da bi postalo čiščenje zob njihovo vsakodnevno jutranje opravilo.
Ta akcija uprave našega glavnega mesta sodi v akcije v okviru tedna za zdravje zdb. V eni izmed šol in sicer v ljudski šoli Welzenegg so vrečke z zobno ščetko, zobno pasto in kozarčkom za izpiranje ust delili mestni svetnik Fluoher, mestni šolski nadzornik, deželni poslanec Lu-
kas in mestni zdravnik dr. Btan-d 1, ki so se istočasno prepričali, kdo od otrok je že v posesti zobne ščetke i.n kdo zobe dnevno čisti. Mestni zdravnik je otrokom tudi pokazal, kako je treba zobe čistiti.
Prav in potrebno bi bilo, da bi se po tem zglednem primeru ravnale tudi naše podeželjske občine, kjer je čiščenje zob navadno še bolj zanemarjeno kot po mestih.
PREBERIMO — GOVORIMO — UKREPAJMO!
Naše hranilnice in posojilnice so steber našega gospodarstva
Varčevanje je med koroškimi Slovenci stara, lepa in dobra navada. Koroški Slovenci imamo najstarejšo ustanovo organizirane gospodarske samopomoči. Nastala je pred 93 leti kot Hranilnica in posojilnica Šentjakobska v Rožu. Nastala je iz potrebe po združeni samoobrambi in samopomoči v letih stiske, ko je moral kmet pričeti računati z denarjem in ga pridobivati, da je z njim lahko „odrajtal" svoje dajatve in da se je lahko uveljavi! v tržnem gospodarstvu, ki se je pričelo razvijati. Takrat so naši predniki dojeli tok časa in rekli so: dajmo svoj denar v skupno blagajno, da bomo lahko pomagali, ko ga ta ali drugi enkrat ne bo imel. Tako je ta skupna blagajna v Si. Jakobu na eni strani kot hranilnica proti dostojnim obrestim zbirala denar, da ga je na drugi strani kot posojilnica lahko proti dostojnim obrestim posojala svojim članom.
Ta oblika samopomoči se je v tistih časih naglo uveljavila. Po šentjakobskem zgledu so z istim delom samopomoči pričele hranilnice in posojilnice po drugih naših krajih. Vse so — več ali manj, to bodi danes puščeno ob strani — obvarovale naše vasi pred stisko in obubožanjem, ki je pretilo našim vasem in v katerem je v tisti dobi šlo drugod na tisoče kmetij na boben.
Ta oblika naše zadružne samopomoči, da nalagamo svoj odvisni denar pri domači hranilnici in posojilnici, da se je lahko poslužujemo, kadar denar potrebujemo, nam je odtlej naprej vedno spet pomagala, če smo prišli v stisko in če nam je drugače v naših gospodarskih stremljenjih kdaj primanjkovalo denarja. Vedno so bile naše hranilnice in posojilnice naš steber, naši hraniiničarji in posojilničarji pa granit tega stebra. Dvakrat nam je usoda časa skušala zrušiti ta steber in dvakrat znova sta življenjska volja našega ljudstva in njegova vera v pravilnost in koristnost te samopomoči iz nič obnovili naše hranilnice in posojilnice ter njihovo delo. Danes delujejo sredi med nami na oko prikupnejše, v poslovanju sodobnejše in v svoji zmogljivosti na kreditnem sektorju sposobnejše in solidnejše kot marsikdaj prej. Na nas vseh pa leži, da se jih poslužujemo v našem namenskem varčevanju enako kot v sodobnem denarnem prometu in poslovanju. Tako bomo vsak s svojimi deleži, s hranilnimi vlogami, tekočimi računi in posojili pripomogli, da bodo lahko postale še sposobnejše in solidnejše, kot so.
Boljši pogoji za zimski promet po Ljubeljski cesti
Po svojem potovanju po Sloveniji in Hrvatski v zvezi s prihodnjim gostovanjem dunajske »Revije na ledu« v Celovcu je direktor uprave sejma in umetnega drsališča Friedrich Gutschmar sporočil, da se
Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Pliberku VABILO
V nedeljo, 21. novembra 1965 bosta v meddruštveni kulturni izmenjavi gostovala v Pliberku
Folklorni ansambel z godalnim kvintetom in Koroški oktet
kulturno-prosvetnega društva »Prežihov Voranc" iz Raven
Prireditev bo ob pol tretji uri popoldne v dvorani gostilne Schvvarzl v Pliberku.
Po prireditvi prosta zabava in ples!
K obilni udeležbi vabi odbor
bo tega gostovanja udeležilo okoli
30.000	obiskovalcev iz Slovenije in Hrvatske. V času od 3. do 20. februarja 1966 je računati, da bo prišlo skozi Ljubeljski predor v Celovec dnevno 60 do 80 avtobusov z obiskovalci revije.
S	tem v zvezi je deželna gradbena direkcija obljubila, da bo do zime koroški del Ljubeljske ceste tako daleč sanirala, da bodo pozimi po njej lahko vozili tudi štirideset in večsedežni avtobusi. Predvsem bodo tekom prihodnjih tednov razširili ovinke in druga »ozka grla« te ceste. Podvzeli pa bodo tudi druge potrebne ukrepe za neoviran zimski promet po tej cesti.
Na svojem potovanju po Sloveniji je direktor Gutschmar priredil tiskovne konference v Mariboru, Celju, Zagrebu, Ljubljani, Novem mestu, Kranju, Tržiču in na Jesenicah. Te dni pa je na poti po Furlaniji-Julijski krajini, kjer bo imel tiskovne konference v Vidmu, Gorici, Trstu in Benetkah.
TO IN ONO
v
cd Smchcva do Jlaboža
PODKLOŠTER. - Krajem ob Ziljici in Zilji je preteklo nedeljo grozila nevarnost poplave. Ker je počil jez Rabeljske elektrarne za Trbižem, so morali jezero v naglici sprazniti, vsled česar se je po Ziljici proti Koroški začelo valiti več 9totisoč kubičnih metrov vode in je obstojala nevarnost, da bosta Ziljica in Zilja zaradi tega prestopili bregove in povzročile večjo škodo na elektrarnah BBU in elektrarni KELAG v Zabučah. Elektrarne so zaradi tega odprle svoje zapornice. K sreči sta strugi Ziljice in Zilje zmogle povečano količino vode. Tako ni prišlo v tem območju do večjih poplav.
BELJAK. — Danes teden se je konstituiral novo izvoljeni občinski svet mesta. Na. seji je za župana mesta ponovno izvolil vladnega svetnika Gottfrieda Timme-r e r j a , za njegova namestnika pa sta bila izvoljena ing. Josef R e s c h in deželni poslanec ing. Wil;helm S e r e i n i g.
Tovarna celuloze Rebrca ne sme biti zaprta!
Ko smo v zadnji številki ob 75-letnici tovarne celuloze Rebrca na kratko opisali njen nastanek in njene stalno ponavljajoče se težave, smo tudi omenili, da je tovarna sedaj prešla v roke skupine 14 podjetij industrije papirja. Spričo tega smo izrazili upanje, da bo v tem sklopu sanirana in da bo narasla tudi njena kapitalna in gospodarska moč, da bo dala zaposlitev številnim delavcem, ki so v okolici na razpolago in da bo lahko predelovala les iz svojega neposrednega zaledja.
Te dni pa smo bili poučeni nečesa drugega. Tudi pod novimi lastniki je tovarna celuloze Rebrca spet v nevarnosti. Zaloge lesa na njenem skladišču se nevarno manjšajo. Tovarna celuloze brez zalog lesa pa mora prej ali slej ustaviti svoje obratovanje. Z ustavitvijo obratovanja bi v tem primeru zgubilo v občinah 2e!ezna Kapla-Be-
la, Žitara vas in Galicija, kjer druge industrije takorekoč ni, 347 delavcev svoje stalno delovno mesto. Tega pa si novi lastnik tovarne ne sme in ne more dovoliti.
Navzlic temu se skupina 14 podjetij avstrijske industrije papirja ba-vi z iikvidacijo Rebrce. Ta namen je jasno razviden iz vsebine torkovega sestanka na deželni vladi, ko so deželni glavar Sima, deželni finančni referent S u c h a n e k , deželni poslanec in župan L u b a s ter sekretarja sindikata delavcev v kemični industriji ugotovili akutno nevarnost, da nameravajo lastniki Rebrce v predvideni reorganizaciji obratovanje tovarne ustaviti. S tem v zvezi so predstavniki deželne vlade naglasili, da je deželna vlada proti temu ukrepu, ker je treba tovarno v tem kraju ohraniti.
Deželna vlada je že leta 1962 prevzela jamstvo za desetmilijon-ski kredit, ki je bil namenjen za sa-
nacijo podjetja. Takrat je pomagalo tudi ministrstvo za socialno skrbstvo, ki je z 10 milijoni šilingov iz sredstev za zaposlitev brezposelnih pomagalo podjetju iz stiske. Trenutno deželna vlada iz svojega podjetju ne more pomagati, ker je zaradi vremenskih katastrof finančno preobremenjena.
Vprašanje nadaljnjega obstoja tovarne pa ni le vprašanje deželne vlade, marveč je to državno vprašanje. Zato so na sestanku zbrani zastopniki dežele, občine in sindikata pozvali zvezno vlado in vse, ki se bavijo z vprašanjem tovarne celuloze Rebrca, da podprejo prizadevanja, da se tovarna obdrži in ustrezno sanira, ker ije to v politično in gospodarsko korist države. Država ima nalogo, da pospešuje gospogarski razvoj koroškega obmejnega področja, ne pa da ga zavira in mirne duše gleda, kako na tem področju podjetja stagnirajo in odmirajo.
VAJŠKRA. — Zaradi prenagle vožnje šalarskega avtobusa v ovinku bi prišlo v petek kmalu do hude prmetne nezgode pred mostom čez Jezernico pri Beljaku. Avtobus z 61 šolarji je v ovinku zaneslo in se je ujel šele na ograji čez Jezernico. Ker otroci iz avtobusa niso mogli izstopiti pri vratih, je dvanajstletni učenec Reinhold Koller razbil šipe zadnjega okna, pri katerem so se potem otroci rešili iz avtobusa.
BAJTIŠE. — Pristojni krogi so se končno iotili regulacije bajtiške-a hudournika, ki že leta ob vsa-em večjem nalivu prekinja promet v Sele in ogroža okoliška področja. Regulacija hudournika bo stala 4,5 milijona šilingov, pri čemer si bodo stroške delile država, dežela in prizadeti občini.
KAZAZE. — Zadnjo_ nedeljo v oktobru je bila tukaj blagoslovitev nove farne cerkve. Pri renovi-ranju stare cerkve so se lotili tudi injenega povečanja. S tem so dobile Kazaze, ki se zadnje čase gospodarsko kar lepo razvijajo, novo in lepo središče kraja.
Na vprašanje, kakšen bo svet čez pol tisočletja, seveda danes nihče ne more dati zadovoljivega odgovora. Tudi znanstveniki, ki sicer radi nakazujejo razvojne možnosti — pač vsak za svoje področje, ne tvegajo napovedi o zaokroženi podobi sveta bodočnosti. Vendar pa človeška domišljija ne pozna meja in tako se tudi mnogi pisatelji bavijo s tem, da v svojih utopičnih zgodbah skušajo že danes napovedati dogodke, ki se bodo odvijali šele čez stoletja.
Med take pisatelje spada tudi Arthur Clark, ki je napisal že več znanstveno domišljijskih zgodb. Clark je optimist in takšna je tudi podoba njegovega domišljijskega sveta sredi prihodnjega tisočletja, kot jo je po njegovi knjigi »Obrisi prihodnosti" naslikal moskovski mesečnik »Tehnika mo-lodjoži”.
Človek je stopil čez vesoljski prag, hkrati pa začenja izkoriščati atomsko energijo v miroljubne namene. Znanost napreduje čedalje hitreje. Za sorazmerno bližnjo prihodnost napoveduje Clark polete k drugim planetom našega osončja, kmalu po letu 2000 pa naj bi se ljudje tudi že naseljevali na njih. Potem bo človeštvo podredilo vreme svoji volji, rudo bo pridobivalo z morskega dna in hkrati prodrlo daleč proti središču Zemlje. Sredi prihodnjega stoletja bo znanost premagala težnost in začela z ana-biozo podaljševati življenjsko dobo.
V 21. stoletju se bodo vesoljska vozila že močno približala hitrosti svetlobe. Po zaslugi podatkov, vloženih v magnetni spomin, bodo elektronski možgani v znanju prekosili človeka. Proti koncu prihodnjega stoletja se bodo ljudje srečali s prebivalci
L2ar)Kr)ivo$a!zn«i
0 Menda bodo nekatere ameriike petrolejske družbe v kratkem začele prodajati bencin v trdnem stanju. Bencin je v drobnih kapsulah, ki ijih je mogoče zdrobiti s pritiskom roke in bencin je spet tekoč. Vozniki lahko vzamejo iz ikatle toliko bencina, kolikor jim je potrebno, kapsule se potem spet same strnejo in preprečijo izhlapevanje.
0 V goratih predelih Jave so odkrili kosti prazgodovinskega človeka iz plio-pleistocenskega obdobja, ki je bilo priča nastajanja prvih razumnih bitij. Na Javi so ob koncu preteklega stoletja prvikrat odkrili ostanke tega našega prednika.
0 V zadnjem času so se v vrsto zabav na luksuznih plažah uvrstili še zmaji, ki so izdelani na istem principu kot tisti, s katerimi igrajo otroci, le da so večji. Smučarja na vodi in z velikim zmajem na sebi vleče motorni čoln po vodi toliko časa, da doseže primerno hitrost, potem pa se dvigne v zrak tudi do 30 metrov visoko. Na tak način lahko premaga razdaljo enega kilometra.
0 .Če mačke ni pri hiši, miši plešejo,” pravi star pregovor. Japonci pa so izdelali mehanični nadomestek za to žival, ki naj ustrahuje tako miši kot tudi mačke. 'Ko se .mehanični maček” priključi na električni tok, vsakih nekaj minut glasno mijavka, v mraku pa mu oči tako žarijo, da poženejo strah v kosti vsem mačkam in mišim v bližini. Najvažnejše je seveda to, da je .mehanični maček” zelo čist in tudi ne povzroča nikakršne škode. Razen tega je tudi poceni.
0 Nek angleški zdravnik priporoča vsem, ki se ne morejo upirati alkoholu, da vsak dan popijejo žlico olja. Olje menda zmanjšuje željo po alkoholu in je menda zmožno alkoholike odvrniti od pijače.
Kakšen bo A svet / leta 2465 '
drugih osončij, biokemija pa jim bo znatno podaljšala življenje.
In podoba sveta čez petsto let?
Sprejemljivo napoved lahko tvega le človek, ki ima izredno domišljijo in ki hkrati dobro pozna tehnične dosežke, splošni napredek in raziskovalne smeri znanstvenih panog. Clark pravi, da bodo ljudje živeli v visokih poslopjih, katerih pritličja bodo pod vplivom zemeljske težnosti, nadstropja pa bodo lebdela v antigravitacijskih poljih. Zračna vozila bodo zasnovana na zemeljskem magnetizmu, grajena iz materialov, ki vzdržijo hitrost nad 10.000 km na uro.
Rastline in tudi živali kot vire hrane bodo gojile obsežne farme na morskem dnu. Pripravljanje hrane (od nabiranja do kuhe) bo popolnoma avtomatizirano. Uveljavila se bo
»Štiriletni otrok je po navadi zelo zgovoren. Besede mu vro iz ust, z njimi se igra rajši kot z najljubšo igračo. V povprečju izgovori 12.000 besed na dan, čeprav premore njegov besedni zaklad le kakih 920 pojmov,« je povedal švedski profesor in mladinski psiholog Tlhord Erasmie v razgovoru s sodelavcem stockholmskega dnevnika »Dagens Ny-heter«.
Erasmie je zadnje čase proučeval zlasti razvoj govora pri otrocih, starih štiri do šest let in pol. V ta namen je na slepo izbral 156 otrok v Norrkopingu, ki velja s sociološkega stališča za povprečno švedsko mesto.
Enoletni otrok obvlada — tako ta kakor nadaljnji podatki se nanašajo na švedsko povprečje — tri besede, šest mesecev kasneje se razširi njegov besedni zaklad na 26 pojmov, nato pa narašča čedalje hitreje; v prvi polovici petega leta na primer se zviša od 920 na 1240 besed. Šestinpolletni otrok uporablja okoli 2000 besed, njegov pasivni besedni zaklad — se pravi, da besede pojmovno dojema, vendar jih še ne uporablja — pa je približno trikrat večji.
»Poskusi so potrdili že znano mnenje,« pravi prof. Erasmie, »da ni neposredne zveze med zgovornostjo in ugodnim razvojem govora oziroma inteligence. Med činitelje, ki ugodno vplivajo na razvoj govora, seveda sodita otrokovo splošno dozorevanje in izobrazba staršev, zlasti še matere. Besedni sklad šestletnih otrok, katerih matere imajo vsaj srednjo šolo znaša 1810, povprečje vse skupine (156 otrok) 1650 besed pri otrocih mater z osnovnošolsko izobrazbo pa okoli 1500.«
Značilno je, pravi Erasmie, da so v primerjavi z materinim vsi drugi vplivi (bratov
tudi sintetična hrana. Ljudje bodo nosili sintetične obleke; po enkratni noši jih bodo vračali tovarnam, ki jih bodo uporabljale kot surovino za nove izdelke.
Pod umetnimi sonci bo Antarktika postala svetovna žitnica. Tehnika bo spremenila tudi športne igre. Clark govori o nogometaših, ki se bodo na magnetičnih zračnih vozilih po radiu pogovarjali med seboj. Seveda to ne bo več nogomet v današnjem pomenu besede, sicer pa bo imel šport v Clarkovem svetu prihodnosti drugačno vlogo in pomen. Motorne čolne, vodne smuči in tobogane bo nadomestilo posebno vozilo, ki bo povrhu vsega še ubogljivo in hitro letalo po zraku. V stanovanjih bodo roboti z elektronskimi možgani opravljali vsa domača dela. Nadzirali bodo tudi družinske izdatke in celo z otroki ponavljali šolske naloge.
Napovedi pisca znanstveno domišljijskih zgodb se bodo morda uresničile v tolikšnem obsegu, kot so se tiste, ki jih je zapisal Jules Verne. Nedvomno so zelo mikavne, vendar segajo mnogo predaleč v prihodnost da bi jim človek mogel brez pridržka verjeti. Čas, na katerega se nanašajo, je tako oddaljen, da danes niti ne moremo reči: »No, bomo videli..."
in sester, vrstnikov pri igri v otroškem vrtcu) nebistvenega pomena. Prav tako ni posebne razlike med deklicami in dečki, zelo presenetljiva pa je ugotovitev, da so imele deklice med temi 156 otroki o pomenu besed »prepir«, »boj« in »stroj« mnogo boljšo predstavo, kakor pa dečki enake starosti in so jih tudi izdatneje uporabljale, medtem ko so se dečki bolje spoznali na tisto, kaj vse mora biti opoldne ali zvečer na mizi in kaj je v skledi.
♦	r
! Napoleon
X „oče“ manekenk	|
| Napoleon lil. je bil prvi, ki je dal ♦ t leta 1870 sebi in cesarici Evgeniji po- ♦ X kazati najnovejšo modo tako, da so £ Z obleke nosile mlade dame. Tedaj so ♦ 1 se rodile manekenke. Popularne pa so t t manekenke postale, ko je opazil An- ♦
*	glež Charles F. Worth, lastnik pariške |
X modne hiše, da imajo prodajalke v | X oblekah, kakršne prodajajo, mnogo t X več uspeha kot prodajalci.	$
»««<»»« m«..............  ♦»»»»»«♦♦»«»<
Oltk/Lf Vtkj0lf~d3l)
s področja prehrane
® Največja jed na svetu je pečena kamela, ki jo Beduini pripravljajo le za svatbene svečanosti. Pripravijo jo pa takole: s trdo kuhanimi jajci nadevajo ribe, s temi ribami nadevajo kuhane kokoši, le-te dajo v trebuh pečenih ovac, tako nadevane ovce pa dajo v kamelji trebuh in kamelo pečejo na ražnju.
® Najtežji puran je živel leta 1955 v Kaliforniji; težak je bil 24,9 kg.
•	Najdaljšo klobaso na svetu so izdelali leta 1601 v Nemčiji. Po mestnih ulicah Ko-nigsberga so jo nosili 103 mesarji, kajti dolga je bila 914,7 metra, tehtala pa je 401,4 kg.
&	Farmerji v Michiganu so leta 1957 izdelali največji sir na svetu: tehtal je 5390 kg. Zanj so potrebovali mleko 6600 krav.
® Najdaljši jedilnik na svetu ima restavracija Oskarja Devidsona v Kopenhagnu; dolg je 115,5 cm in priporoča gostom 177 jedi.
•	Najmanjše jajce izvali ptič-muha na Ja-maici; dolgo je komaj 13 milimetrov.
Muzej igralnih kart
Zahodnonemško mesto Bielefeld se ponaša z edinstvenim muzejem — zbirko igralnih kart. Osnovo za ta nenavadni muzej, ki je letos obhajal svoj desetletni jubilej, je dal neki gradbeni strokovnjak iz Hamburga, ki je v štiridesetih letih zbral 8000 svežnjev igralnih kart iz vseh delov sveta. Danes pa obsega ta zbirka že 110.000 različnih igralnih kart za najmanj 3500 različnih iger.
Prav tako pester, kot so igre, pa je tudi material, iz katerega so izdelane karte. Indijanci na primer so narezali za kvartopirske potrebe koščke trdnega usnja ter jih zaznamovali in jih olepšali z raznimi okraski. Japonci so uporabljali cvetlične karte — koščke gladke lepenke z nežnimi risbami cvetic. Prav tako iz Japonske so tudi prve »poučne" igre: karte s podobami pesnikov in z njihovimi pesmimi, tako da so se kvartopirci med igro tudi lahko kaj naučili. Drugačna je indijska igra »ganjifeh" z okroglimi kartami iz želvovine; te karte ponazarjajo orožje štirih vrst v staroindijski vojski. Evropski poker, ki je še razmeroma mlada igra, pa ima svojega prednika v stari Perziji, kjer je kak bogataš pri igri »asnas" lahko v kratkem zapravil vse svoje premoženje.
Bielefeldski muzej je verjetno največja zbirka svoje vrste na evropski celini. Okoli 400 grafičnih prikazov in priblžino toliko izdelkov domače obrti posreduje zaokroženo predstavo o razširjenosti »hudičevih podobic".
Otroška govorica v številkah
.................milil...............................................mm...mmiiiii.im...................miiimiimmmmmmm...mm...mimmmmmiiit..immmmmmmii........umu..mimmmim
VLADO FIRM:
Uskoška nevesta
23. NADALJEVANJE
»Stopi v hišo, kjer čaka pop, da naju zveže."
Prijel jo je okoli pasu in jo odpeljal čez dvorišče v razsvetljeno hišo. Brez besed je voljno stopala za njim. Ob njej je bil Tudor, vitke postave in mišičast. Njegov pogled, ki je bil vedno oster, je bil tokrat miren. Le ustni kotički so mu komaj vidno drgetali. Ko je prestopila prag hiše in so se za njo zalupnila vrata, je vedela, da mora postati žena, žena Vukmirovega sina.
Na dvorišču so se polglasno razgovarjali posli. Pogledovali so proti zastrtemu oknu v prvem nadstropju. Potihoma so odšli okoli hiše, umirili pse in v polkrogu zapeli pod oknom.
Rahlo se je dvignil in zopet padel napev uskoške pesmi, ki je kot rahel vetrič splaval k oknu:
Spevala mi Mara, da je gora čula,
Da je gora čula, dva bregi zeleni,
Dva bregi zeleni, dva pak ne zeleni;
Med njimi je tekla pelinkova voda,
De mi Mara prala svoje bele ruke,
N ju je zvala majka s pisanog gajka:
»Hodi dimo, Mara, ako si oprala.*
»Nisem, moja majko, stopram sem pričela.*
»Mara, čerka moja, kaj pak si delala.*
»Po gori šetala modro cvetje brala,
Modro cvetje brala, vence povijala,
Vence povijala, junakom davala:
Koji lepši bili, gorše su dobili.*
Za zaveso se je zganila senca. Bela mesečina se je poigravala z razpuščenimi Daninimi lasmi. Za njo pa je prekrižanih rok stal Tudor in globoko vdihaval hladni nočni zrak. Skoraj neslišno so se odprla vrata. V sobo je stopil Jure, odšel k mizi in upihnil leščerbo ter jo odnesel iz sobe tiho, kot je prišel. Na stari hruški za hišo pa so se na vršiču oglašali mladi srakoperji s svojim zateglim kvi-kanjem.
OOO
V	hudi vročini se je pozibavalo žito, ki ga še prišla vski kmetovalci niso poželi. Med njim so se prerivale mlade prepelice in s pedpedikanjem klicale stara, ki pa se že nista več menila zanje. Med polji pa je počasi korakal pristavski posel in v enakomernih razdaljah razmeščal poljska strašila, ki naj bi odganjala vsiljive vrabce in nadležne golobe.
V	ogradi za pristavo so se pasli spočiti konji. Podili so se ob ograji in obgrizovali sveže lubje debel, iz katerih je bila postavljena ograja. Lisasti sivec je iztegoval vrat čez visoko ograjo in rezgetal. Žrebec je imel svetlo-rožaste nozdrvi, ki so mu lahno drgetale. Male uhlje je vrtel zdaj na levo zdaj na desno in lovil vsak najmanjši šum.
Po travnati poti je prihajala Dana. Poigravala se je z majhnim bičevnikom in trgala marjetice. Ko jo je lisasti sivec opazil, je zahrzal in povesil ušesa. Isker je bil, a trmast. Ko se mu je dobrikaje bližala, je pokazal zobe, in ravno pravočasno se je še umaknila, da je ne bi pograbil za komolec. Njen bič je zažvižgal po zraku. Sivec je zahrzal in odkopital za ostalo čredo, ki je zdirjala okoli ograje.
Frfotajoči metulj, ki se je zapletal v njene razpuščene lase, se sam ni mogel rešiti. Frfotal je in se zaman trudil.
Z roko si je segla v goste lase in ga prav lahko prijela. Izpustila ga je in okorno je sfrfotal v zrak. Na njenih prstih pa je ostal rumen prah metuljčkovih kril.
Ko je zatopljena v misli prišla do ovčje staje, jo je iz zamišljenosti vzdramil pastiričin glas: »Gospodarica, glavarjevi vojščaki so vas iskali."
»Že spet," se je začudila Dana.
»Da, mlada gospodarica. Oskrbnik jim je dejal, da sta s Tudorjem že pred dnevi odjezdila v Gorjance. Joj, kako so robantili."
Dani so se jezno zabliskale oči:
»Da, najprej me ugrabi in sedaj se moram skrivati."
Z očmi je premerila zajetno pastirico, ki si je v zadregi mečkala obleko. Belo črni janjček, ki se je norčavo podil okoli nje, se je naenkrat zaletel Dani med noge in bi jo bil malone spodnesel. Sklonila se je, ga zgrabila in vzela v naročje. Janjček je nekaj časa brcal, nato se je umiril in ji zaril gobček v nedrja.
Oddaljeni klic se je razlegal čez travnike, po katerih je počasi jezdil Tudor. Na drugem koncu pa sta pastirja kriče gonila govedo k napajališču. V globokem vodnjaku, ki mu ni bilo videti dna, je bila vedno mrzla voda. Ko sta pripregla h gredi konja in ga pognala, da je stopil v širokem krogu okoli vodnjaka, se je prizibala iz globine velika golida polna vode. In ko sta jo spraznila, se je kolo zopet škripaje zavrtelo; konj je pričel leno stopati v nasprotno smer in vrv na vretenu se je počasi odvijala.
Tudor je pognal konja. Ko je bil že v bližini ograde, je v diru skočil s konja, počenil, se bliskovito zravnal in se smeje napotil k ženi, ki je potihoma občudovala njegovo jahalno veščino. Ko je opazil janjčka v njenem naročju, je iztegnil roke. »Dana!" je poklical ženo in odhitel za njo. Kako lahka je bila njena hoja. Stekla je in se ustavila ob ograji. Žrebec jo je zagledal in zopet po-
o — Štev. 46 (1224)

12. november 1965
Turizem je pogoj za obstoj gorskih kmetov
Na Vzhodnem Tirolskem se nahaja občina Pragraten. Ta občina je ena najbolj ekstremnih gorskih občin Avstrije. Leži v 1312 metrov nadmorske višine v bližini ledenikov. Od njene skupne površine je le 27 odstotkov zemljišč kolikor toliko pripravnih za kmetijsko rabo, ki jo pa še močno ovira njena strma lega. Od kmetijsko rabljenih zemljišč odpade 86 odstotkov na planine, vsled česar so za intenzivnejšo rabo na razpolago le 503 hektarji zemljišč, ki si jih deli 96 kmetov. Povprečno torej odpade na kmetijo le 5,25 hektarja njiv in travnikov.
V tej višinski legi in v teh ekstremnih pogojih bi na tako majhni kmetijski površini nobena družina ne mogla več shajati, če se cela občina ne bi intenzivno bavila s turizmom. V zadnjih letih je ta občina pogoje za razvoj turizma razvila tako, da je leta 1963 že dosegla 73.000 turističnih nočitev.
Z razvojem turizma se je pričel zboljše-vati tudi gospodarski položaj kmetov te občine. Skoraj polovica turističnih sob odpade na imenovanih 93 kmetij. Dohodki od oddajanja turističnih sob odgovarjajo skoraj na vsaki kmetiji vrednosti, ki jo na leto ustvarita dve molzni kravi. Toda ti dohodki niso edini, ki jih imajo kmetje občine Pra-graten od turizma. Turistični gostje v poletnem času predstavljajo hkrati tudi neposredno možnost ugodnega vnovčenja klavne živine, mleka in mlečnih izdelkov, perutnine in jajc ter drugih kmetijskih pridelkov, ki jih imajo, ne da bi jih bilo treba po dolgi in zamudni poti spravljati v dolino.
Zato se je tekom let že vsaka, tudi najbolj samotno ležeča kmetija vključila v turizem in s tem dobila novo pridobitno panogo. Za kmete te občine je postal turizem pridobitna panoga številka ena. Njihovi letni dohodki so se s pomočjo turizma podvojili, s čemer je ogroženost njihove eksistence takorekoč odpravljena, ker je gotovo, da se bo število turističnih nočitev v prihodnje še povečalo.
Podobno aktivno vlogo igra turizem tudi v kmetijstvu drugih gorskih občin, ki so se ga oprijele in ustvarile tozadevne pogoje. Zelo tipičen primer so v tem pogledu koroške gorske kmečke občine Berg im Drautal, Rangersdorf im Molltal, St. Urban ter Wurm-
lach. Prve tri občine imajo od 1200 do 1350 prebivalcev, četrta pa jih ima sploh samo 600. Ta občina — torej Wurmlach — je leta 1959 imela 16.509 turističnih nočitev, lani pa jih je javila že 31.757. V primerjavi s številom prebivalstva je na vsakega prebivalca občine odpadlo lani 53 turističnih nočitev in prehrambenih dni. Če računamo, da je vsaka nočitev in vsak prehrambeni dan povezan samo s 75 šilingov dohodkov — kar pa je vzeto izredno nizko — vidimo, da je lani znašal dodatni dohodek, ki ga je
Sredi septembra so v naši državi našteli skupno okroglo 2,962.000 prašičev, kar je za 4,2 odstotka manj, kot so jih našteli pred letom dni. Iz tega sledi, da smo v tako imenovanem ciklusu prašičereje od naraščajoče proizvodnje tekom poletja prešli na nazadujočo proizvodnjo. To nazadujočo proizvodnjo najbolj spoznamo po tem, da je bilo letos septembra za 22,4 odstotka plemenskih svinj manj brejih, kot jih je bilo lani in da je bilo tudi število pujskov v starosti do 8 tednov za 11 odstotkov manjše kot lani. Nazadovanje števila pa spoznamo tudi na primerjavi števila mladih pitancev od 8 tednov do pol
prinesel turizem v občino, po prebivalcu najmanj 4000 šilingov, po družini pa okoli
18.000	šilingov.
Podobno se je turizem v zadnjih šestih letih razvijal tudi po ostalih treh navedenih koroških gorskih občinah. V istem razdobju je število turističnih nočitev naraslo v občini Berg im Drautal od 27.242 na 44.305, v Rangersdortu od 15.561 na 38.571, v St. Urbanu pa od 19.578 na 32.315. Upoštevati je treba, da so to izrazite gorske občine, ki turistom ne morejo nuditi drugega kot poletno sonce, svež zrak in solidno, čeprav preprosto postrežbo. Te občine nimajo zimske turistične sezone in odpade število nočitev takorekoč le na poletne mesece, od srede junija do konca avgusta. Razumljivo pa je, da se po teh občinah turizem ni pričel razvijati sam od sebe, marveč je njegov sedanji obseg rezultat večletnih intenzivnih prizadevanj vseh činiteljev v teh občinah, gostinstva in trgovine enako kot kmetov in občinske uprave.
Blaž Singer
leta starosti; njihovo število je padlo za 3,3 odstotka.
Večje kot lani septembra je letos le še število pitancev, ki so starejši od pol leta. Teh je biilo letos že za 9,1 odstotka več ko lani. Večina od njih je vendar namenjena za domači zakolj. Skupno vzeto se je tekom leta dni število prašičev v državi zmanjšalo za 130.040. Tako že kar v naprej lahko rečemo, da prihodnjo pomlad ni treba pričakovati, da bi prišlo do prekomerne ponudbe na trgu, kakor je prišlo letos pomladi, ko ni bilo mogoče spraviti 100.000 klavnih prašičev do konzumenta.
Če vendar nekoliko podrobneje pogledamo na bodoči razvoj ponudbe klavnih prašičev, potem lahko rečemo, da je s pičlo ponudbo računati že od januarja naprej in da bo le-ta padla vso pomlad in vse poletje. V času od januarja do marca bo prišlo na trg za ca 11 odstotkov manj klavnih prašičev kot letos, pozneje pa bo ponudba tudi za 20 odstotkov nižja.
Ta prognoza za Koroško ne drži v celoti. Na Koroškem se je od lanskega do letošnjega septembra število prašičev zmanjšalo le za 1,5 odstotka, medtem ko se je n. pr. na Gradiščanskem zmanjšalo za 8,7 odstotka, na Predarlskem pa celo za 13,3 odstotka. Tako je na Kordškem pričakovati, da bosta v prvem polletju ponudba in povpraševanje dokaj izravnana in da bo šele s pričetkom turistične sezone pričela ponudba vidneje pojemati. Na Koroškem se na trgu s klavnimi prašiči obeta podoben razvoj kot leta 1962, kajti sedanje število prašičev je zelo podobno številu pri septembrskem štetju leta 1961.
Razširjena seja
Nadzornega in Upravnega odbora Slovenske kmečke zveze
Po ustreznih predpripravah s strani Izvršnega odbora je bila v četrtek 4. novembra v Celovcu razširjena seja Nadzornega in Upravnega odbora Slovenske kmečke zveze, ki so se je udeležili skoraj vsi člani obeh odborov in vrsta občinskih zaupnikov SKZ. Pod vodstvom predsednika Nadzornega odbora Janka Ogrisa sta oba odbora v temeljiti diskusiji ocenila razvoj kmetijstva po naših vaseh v zadnjih letih in s tem povezano tudi sedanji položaj in vlogo Slovenske kmečke zveze.
Pri oceni razvoja in problematike kmetijstva po naših vaseh so bili zlasti dragoceni prispevki, ki so jih v diskusiji dali predsedujoči Janko Ogris, predsednik Upravnega odbora Tone K r u š i c ter odborniki Lojze Trunk, ing. Nace Nachbar, Mirko Kumer, Jurij Pečnik, ing. France Einspieler, Lovro K r a -m e r in Feliks W i e s e r. Njihovi prispevki na uvodne misli tajnika Blaža Singerja bodo pripravna osnova za ukrepe Slovenske kmečke zveze v letošnjem zimskem času njenega dela.
Po vsestranski oceni nastalega položaja je pododbor Izvršnega odbora predložil v razpravo načrt zimskega dela Slovenske kmečke zveze. V tem delu bo kot strokovnopolitična organizacija slovenskih kmetov na Koroškem v prihodnjih mesecih posvetila največjo pozornost kmečkogospo-darskim problemom na vasi, nadaljevalnim tečajem za mlade kmetovalce in kmečke fante, ki jih bo prirejala v Podravljah v sodelovanju s tamkajšnjo kmetijsko šolo, ter izobraževalnemu in organizacijskemu delu na področju organizirane proizvodnje kvalitetnih mesnatih prašičev v okolici Pliberka, ki se dobro razvija.
Posebno pozornost bo SKZ posvetila tudi koordinaciji prizadevanj svojih članov v občinskih svetih in v krajevnih kmečkih odborih. Naposled sta odbora sklenila, da bo v marcu redni letni občni zbor Slovenske kmečke zveze. Podrobne priprave za zimsko delo sta odbora poverila Izvršnemu odboru in pododborom za posamezna področja.
Vedno več nezgod s ivahlcvji
Le ena četrtina od približno 200.000 traktorjev, ki delajo v avstrijskem kmetijstvu, je opremljena z ogrodjem nad sedežem traktorista, ki ga je v stanju zaščititi pred smrtno nezgodo, če bi se traktor prevrnil. V letu 1964 je prišlo v državi do 1918 nezgod s traktorji, pri čemer je bilo 74 traktoristov ubitih. Samo na Nižjem Avstrijskem, kjer teče tri četrtine vseh traktorjev v državi, so se med letom 1963 in 1964 smrtne nezgode s traktorji podvojile. 62 odstotkov nezgod s smrtjo traktorista se je pripetilo na cestah in poteh. V nobenem od teh primerov pa traktor ni bil opremljen z ustrezno zaščito nad sedežem traktorista.
Zakonite osnove za obvezno zaščito traktoristov ima med vsemi evropskimi državami le Švedska. V Avstriji je v pripravi nov zakon o motornih vozilih in je pričakovati, da bo vanj vnešeno tudi določilo, da mora biti traktor opremljen s preizkušeno in zanesljivo zaščito za življenje traktorista. Neglede na to pa je v lastno korist vsakega posestnika traktorja, da kupi tako zaščito in jo pusti montirati na traktor. V sedanjem položaju je namreč vsak človek, ki ga nezgoda odtrga od kmetijskega dela, takorekoč nenadomestljiv, kar lahko na kmetiji sproži krizo, iz katere se more rešiti šele tekom let. Zaradi tega nabava ustrezne zaščite za traktorista za nobenega kmeta ne bi smela biti vprašanje kolebanja sem in tja, marveč samo po sebi razumljiva nujnost, je vendar človeško življenje tudi v kmetijstvu več vredno, kakor pa nekaj tisoč šilingov, ki jih taka zaščita stane.
Razvoj na trgu s klavnimi prašiči
v luči septembrskega štetja
mfiiiiiiiiiiniiiiiiuniiiiHiiiiiiiH!!iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii<iiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiutiiii
vesil ušesa. Tudor pa je stekel za njo in jo zadihan objel. Rahlo se mu je skušala izviti.
»Poglej, Dana, lisastega žrebca, njegove nozdrvi. Moj! Pokliči ga, Moj!" Žrebec je priostril ušesa, ko je zaslišal Tudorjev glas. »Tvoj je, Dana! Podarjam ti ga!"
Prijel jo je za brado. Njene hladne oči so se uprle v njegove.
»Domov hočem, razumeš! Dovolj mi je skrivanja. Domov hočem!" je skoraj zavpila. Tudorja je zamrazilo.
»Domov?" je ponovil besedo.
Spustil jo je, odstopil za korak in namršil čelo.
»V Zumberk pojdeš!" je osorno odgovoril, se obrnil in odšel. Zažvižgal je konju. Hrzaje se je konj v skoku ustavil pri njem. Tudor je, ne da bi se še zmenil za ženo, odjezdil na pristavo.
Na gradu v Zumberku pa je v veliki sobani hodil gor in dol stari glavar. Ves v bojni opremi je rožljal po sobani in si gladil sive povešene brke. Težka srebrna čelada je ležala na mizi. Truden je bil. Pravkar se je vrnil z Belega dvora. Njegovo mrmranje je bilo nerazumljivo. Pozvonil je in postal pri oknu. Kmalu je vstopil mladi strežaj.
»Gospodar, klicali ste me!"
»Da, da, hm. Pojdi k poveljniku martolozov in mu povej, naj se takoj zglasi pri meni. Iz kuhinje pa mi pripelji Barbaro, si razumel?"
»Sem glavar!"
»Potem pojdi, brž!"
Strežnik je pozdravil in odšel.
»Tako torej! Na pristavi se je skrival z ženo," se je pogovarjal stari glavar sam s seboj. »Oskrbnik je le zvoh-Ijal, kje se zver skriva. Hm, spustiti moram Ostoiča, sicer moram zapreti še sina." S pestjo je udari! po mizi. »Obe-šenjak vročekrvni, poigral se je z Živo in vzel svobodnja-
kovo hčer. Hm, hm. Vojvoda je užaljen. Hej, jaz bi ga pozval na dvoboj, na dvoboj Tudorja. Eh, kje so tisti časi?" si je dejal in se prijel za brke. »Vojvodi pošljem živino, se že unese. Moj sin je."
Nasmehnil se je in vzel v roke težko čelado, že pretežko za njegovo osivelo glavo. Trkanje na vrata ga je zmotilo iz razmišljanja. Vstopil je poveljnik, tršat in visok možak. Starec je stopil k njemu in mu položil roko na ramo.
»Da sem še tvojih let, Jusef. Duša osmanska, kaj praviš?"
»Siten si, gospodar."
»Ne, trese se mi desnica, Jusef. Sicer bi te dvignil in treščil skozi vrata, ker lažeš. Starec sem in zato hočem vnuka, si razumel."
Mladi poveljnik martolozov je nemo buljil v sršeče starčeve oči.
»Vnuka hočem! Izberi desetino Uskokov. Po sina in ženo gremo. Pripelji iz ječe malopridnega Jureta, pa brž, kaj strmiš vame, da bi te bes!”
Mladi Jusef se je še vedno nekoliko zmeden obrnil in naglo odšel.
Dvokrilna v-rafa so se sunkoma odprla. Med vrati sta bila zagozdena debela Barbara in strežnik, ki je kljub prizadevanju ni mogel zriniti v sobano.
»Ho, Barbara," je nasmejan zagodel sfarec. »Kar med vrati ostani, sicer mi jih snameš. Sin se mi vrača z ženo. Obrni se v kuhinji, sobane pospravite, ženske, specite janjca!"
»Ze grem, že grem," je sopihaje spravila iz sebe zalita kuharica in zaloputnila vrata. Na hodniku je bilo kmalu slišati njeno ukazovanje in sitnarjenje. Pele so metle in plesale krpe. Uskoki so se ji smeje izogibali.
Jure je, ne da bi trenil z očmi, stopi! pred starega
glavarja. Martoloza sta za korak odstopila. Stari glavar je stopil tesno k njemu in mu nasršen pomolil golo sabljo pod nos.
»Hej, nepridiprav, si si že premislil? Kje je moj sin? Govori? Govori! Pade ti glava.”
Sirokopleči Jure je drzno pogledal glavarju v oči in skomignil z rameni.
»Jure, stari upornik, pojdi z Jusefom in pripeljita mi sina in ženo. Na pristavi je, grča!"
Gromko se je nasmejal, lopnil Jureta po ramenu in se obrnil. Ostre poteze so izginile z Juretovega obraza.
»Pripravite se, z vami pojezdim!"
Na samotni graščini pa je bilo zopet čutiti živahno življenje. Vojaška enoličnost se je izgubljala. Vse je hitelo in skušalo podaljšati dan. Vendar je kradoma prišel mrak, prinesel s seboj zvezde in jih prepustil noči, ki si ni dala kratiti svojih pravic. Le cvrčanje murnov je skušalo preglasiti žabje regljanje iz bližnje mlake na grajskem vrtu.
Uskoškim vojščakom je bila kratka poletna noč predolga. Prečuli so jo. Ej, povrne se mladi gospodar! Po-šepetavali so, se smejali in oblečeni legali na ležišče. Radi so ga imeli, nič manj ga niso pogrešali kakor starec.
Ko se je na vzhodu zasvitalo, je desetina Uskokov že sedela v sedlih. Nestrpni so bili kot konji, ki so kopitljali in kopali v peščena tla. Mladi poveljnik je zaukazal. Usko-ški vojaki so se spremenili v kipe. Stari glavar je prišel z oskrbnikom čez vdorišče. Ko mu je hotel eden od Uskokov pomagati v sedlo, ga je rahlo odrinil in se prožno zavihtel. Njegova drža je bila zopet ravna. Pozorno si je ogledal vojščake, si privihal brke, zadovoljno prikimal in dvignil roko. Konjski topot je odmeval po dvorišču. Debela Barbara je zrla za njimi in si brisala znoj, ki ji je lil po obrazu. Na ognjišču pa je prasketalo in cvrčalo.
(NADALJEVANJE SLEDI)
Prenagljen
MAEVA PARK
Kriminalna zgodba
strel
Že več tednov je živela Isabel Wil-liams kakor omamljena, vendar vedno zadržana. Bližala se je damskemu frizerskemu salonu. Tik pred njo je stopila v poslovalnico vitka, mlada svetlolaska. Pogled nanjo je Isabel kar presunil »če bi bila še enkrat tako mlada in lepa,« si je mislila. »Morebiti bi Gerald 'Spremenil svoj sklep in me ne bi zapustil.«
Mlada žena, z bledozlatimi lasmi, je stopila k elegantni polici in nekaj zamrmrala. Upravnica salona, z visoko črno lakirano pričesko, jo je sprejela, pogledala v beležno knjigo in prijazno pokimala: »Takoj 'boste na vrsti, gospodična Farell. Kabina 7. Miss Joanne vas bo postregla.« Isabelini frizerki je bilo ime Miss
»Da,« je pripovedoval veseli glas. »Nocoj odletiva v Mehiko. Če bi se Geraldova žena branila ločitve zakona, bo Gerald od tam vse uredil. On pravi, da je to najbolj pametno. Tudi s podjetjem bo prekinil vse zveze. Končno ga je ustanovil že ženin stari oče. Gerald pa gotovo ne bo ostal v podjetju, potem, ko bo napravil konec v zakonu. Ima pa dovolj denarja, da bo v Mehiki znova začel.«
Isabel si je tiščala z dlanmi ušesa, da ne bi slišala glasu in brnenja sušilne naprave iz sosednje kabine.
To je torej! Vitka svetlolaska s ponosno hojo, to je tista ženska, ki ji je ukradla moža. Kakšna igra slučaja, morda previdnost usode, da je sedela
Carla. Vse deklice v salonu so klicali v kabini poleg svoje tekmice. Isabel
_ _	__::__1-	nAaA	.	*	1	1 *	____
je stisnila ustnice, da se ne bi glasno zasmejala. Kakšen pa bi bil njen smeh?
V tem trenutku je začela Carla govoriti in Isabel ni več slišala pogovora iz sosednje kabine.
»Sedaj boste pa sedli pod sušilni aparat,« je rekla Carla. Peljala je Isabel pod aparat in ji dala nekaj ilustriranih časopisov. Čez nekaj minut ji je prinesla kavo, ki jo je Isabel hvaležno popila.
Isabel je 'trajalo sušenje las prejo. isaoei je secia na sio, d , Vedela ^ • da - Cada ne
°?.rnlk.b.!1.0. S bi dovolila oditi z mokrimi in neurejenimi lasmi.
Kar odleglo ji je, ko je tudi svetlolaska sedla skoraj poleg nje in začela prebirati revijo. Isabel je imela še dovolj časa. Ko so bili .njeni lasje suhi, so bili zelo lepi. Ko je prišla v salon, je bila zelo zaskrbljena in
po imenu, priimek se jim ni zdel pomemben.
Za svetlolasko je Isabel stopala mimo vrsto dam, ki so sedele pod sušilnimi aparati, nasproti vrsti kabin s steklenimi stenami. Svetlolaska je stopila v kabino 7. Mimogrede je Isabel videla skozi špranjo samo Miss Joanne, čedno, živahno rjavolasko, v brezhibno beli halji.
Isabel je šla v naslednjo kabino na štev. 9. »Dober dan, gospa Wil-liams,« je pozdravila Carla s poklicno uslužinostjo. Isabel je sedla na stol, Carla pa ji je ogrnila belo ogrinjalo in ji zataknila okrog vratu papirnat trak, da se ji ne bi zmočila obleka. Carla je opazovala Isabeline lase in upadle kodre.
»Dobro bi bilo, če bi vam natrla glavo iz oljem,« je rekla Isabeli Carla. »Kakšen barvni odtenek želite? Vidim nekaj sivih las.«
»Vem,« je odgovorila Isabel in se žalostno nasmehnila. »Napravite, kar morete, Carla.« Dobro je vedela, kakšna je, ogledalo je neizprosno. Njen obraz je bil upadel in zagrenjen. Njeni svetli lasje, ki so se nekoč svetili kot zlato, so postali pusti in od barvanja rdečkasti. Carla je pričela vtirati lasišče. 'Pod frizerskimi spretnimi prsti je Isabeli popustil živčni krč. Ko ji je začela Carla umivati glavo, so ji tekle solze z vodo vred po licih. Zdelo se ji je nerazumljivo, da moževe spremembe ni opazila v zadnjih mesecih. Gotovo je Gerald zaljubljen že dalj časa v drugo žensko. Odločili se je, da bo pustil mesto drugega direktorja pri kar-tonažnem podjetju PACKARD in odšel v Mehiko.
Slučajno je Isabel našla v njegovi listnici vozovnici za letalo. Iskala je vozniško dovoljenje in našla vozovnici. Geraldova odsotnost se ji je vedno zdela sumljiva. Šele tedaj ji je postalo vse jasno. Vedno je hodil na krajša potovanja in imel telefonske pogovore. Ves se je spremenil. Več mesecev je že urejeval posle, 'da bi jih lahko predal drugemu. Kljub vsem tem znakom se je bala, da bi odkrila nezvestobo. Preveč bi jo bolela. Še vedno ga je ljubila. Sama pa ga ni hotela vprašati. Drevi pa bo to storila. Moralno jo bo podprla nova pričeska in dragocena obleka, ki jo je kupila zato. Ni mogla prenašati negotovosti in še dalje molčati. Hitro si je morala biti na jasnem, ker sta bili vozovnici rezervirani za naslednji petek. Končno pa mu je pripomoglo do denarja premoženje njenega očeta. V visoko družbo ga je ona vpeljala. Po vseh teh letih uspeha se je je hotel končno znebiti, da bi začel povsem novo življenje v eksotičnem vzdušju Mehike. Njo, Isabel, pa je hotel pustiti zasmehu in pomilovanju njenih znancev in prijateljev.
Njeni starši so medtem že umrli. Oče ji je zapustil podjetje, ki je Ge-ralda postavilo na noge.
»Oprostite, prosim,« je rekla Carla in osušila Isabeline lase.
»Sedaj pa se lahko vzravnate.«
Frizerka je začela pripravljati trajno kodranje in navijala lase. V kabini je bila tišina, tako da je Isabel lahko slišala vsako besedo iz sosednje kabine.
zagrenjena, sedaj pa je kar žarela in spet bo postavnemu Geraldu primerna družica.
Hitro je plačala in dala Carli visoko napitnino. Ko je vzela svojo torbico in rokavice, je slišala iz sosednje kabine, kako sta se lepa svetlolaska in frizerka veselo poslovili. »Na svidenje, Joanne.« »Na svidenje, Liz.«
Isabel je globoko vzdihnila. Sedaj je vedela dovolj. Sledila bo svoji tekmici. Zvedeti mora njen naslov. Njeno ime ji je sedaj znano: Liz Farell — Elizabeth Farell.
Isabel je stekla k prvi telefonski celici. Nervozno je listala po imeniku. Končno je odprla pravo stran in zagledala ime Elizabeth Farell, poleg imena pa Wilton Street 87.
Črke so ji kar plesale pred očmi. Zapomnila si je naslov, ki so ga njene ustnice tiho ponavljale. Kot v snu je zapustila celico. Nikdar v življenju pa še ni bila tako odločna kot •tokrat. Obraze mimoidočih je videla samo kot meglene, svetle točke. Spomnila se je Shakespeara in Hamletovega slavnega citata: ... v 'bran postaviti se morju gorja in pokončati ga z bojem.
'Prav to bo sedaj storila. Njeno ■morje gorja naj se končno osuši. Avtomatično je šla do parkirnega prostora, našla svoj avtomobil, vstopila in se odpeljala. Wilton Street je hitro našla. To je bila cesta novozgrajenih blokov, na južni strani mesta. Isabel je parkirala dve cesti dalje in tekla nazaj k hiši številka 87. To je bilo svetlo, elegantno poslopje, obdano z negovanim dvoriščem, v katerem so stale palme v keramičnih posodah. Majhen vodomet je pršil vodo in kapljice so se svetile v soncu. Olajšano je Isabel opazila, da ni bilo nikogar v bližini. Poiskala je tablico z napisom Elizabeth Farell in se odpeljala z dvigalom v sedmo nadstropje. V vsakem nadstropju so bili štirje apartmaji in Isabel se je krčilo srce ob misli, da je najbrž njen mož plačeval vse to Lizino razkošje.
Pritisnila je na zvonec in počakala. Sama Liz Farell ji je odprla vrata.
AN E KD OTE
Zdaj že pokojnega predsednika francoske republike Reneja Cotyja so na razstavi abstraktnih slik vprašali, ali vse to dojame. Z vzdihom je Coty odvrnil: »Potreboval sem celo dolgo življenje, da sem dojel, kako nikakor ni potrebno vsega dojeti."
Slavni avtor basni je bil zelo pozabljiv in raztresen. Osem dni po pogrebu svojega prijatelja se je kot po navadi pojavil na njegovem domu, točno ob uri kosila.
„Toda," začenja služabnik v zadregi, »gospod je že osem dni na pokopališču. Ali niste vedeli tega!"
»Oh, nisem mislil, da se bo tam tako dolgo zadržal," se opravičuje La Fontaine.
James Mason je jako samozavesten slikar-amater. Pride k njemu kritik in pravi:
»Angele slikate v krznu in svilenih nogavicah! Pa ste kdaj videli take angele,"
In Mason hladnokrvno: »Pa vi! Ste vi videli kakšnega brez krzna in bosega!"
»Država — to sem jaz," so bile priljubljene besede kralja, ki so ga prilizovalci imenovali »sončni kralj". Sezidal je ogromen dvorec v Versaillesu, podpiral nastajajočo industrijo, usposobil armado, širil kolonialne posesti in gojil umetnost, literaturo In znanost. Doseženi uspehi so ga v njegovem absolutizmu še bolj utrjevali.
Svojim dvorjanom je nekoč rekel:
»Kralji imajo oblast od boga. Če vam ukažem, da skočite v Seino, morate to brez obotavljanja storiti."
Ob teh besedah se dvigne s svojega sedeža vojvoda de Guise in se napoti k vratom. Kralj ga vpraša:
»Kam pa, vojvoda!"
»Učit se grem plavanja."
Ko se je kralj odločil, da bo osebno vodil obleganje trdnjave Mons, je povabil s seboj tudi slavnega pesnika Racina. Temu pa kraljev predlog ni posebno ugajal in je rajši ostal doma. Upal je, da kralj tega ne bo opazil.
Toda Louis XIV. je takoj po vrnitvi v Pariz poklical pesnika k sebi in ga nagovoril:
»Zakaj niste prišli!"
»Veličanstvo," se je izgovarjal veliki pesnik, »nisem imel obleke za potovanje in sem jo naročil pri krojaču. Toda čeprav je ta hitel, so mesta, k! ste jih oblegali, padla prej, kot pa je izgotovil obleko."
Kralj je na te besede samo molčal.
Isabel je ibila prepričana, da je njena tekmica doma in tako je tudi bilo.
»Moje ime je Isabel Williams,« je rekla Isabel, ko je zagledala Liz. Svetlolaska jo je začudeno pogledala. »Smem vstopiti?«
»Seveda, prosim,« je rekla Liz in se umaknila, da je Isabel vstopila.
Šli sta skozi predsobo v elegantno opremljeno dnevno sobo.
V ročni torbici je imela Isabel revolver. Že dva tedna ga je nosila 'S seboj in si ni bila na jasnem, koga naj ustreli, sebe ali Geralda?
Potegnila je revolver iz torbice. »Ne dovolim, da bi mi taka oseba, kot ste vi, ukradla moža,« je rekla Isabel popolnoma mirno. Nato je zadela Elizabetho Farell naravnost v srce.
Isabel je vtaknila orožje v torbico. Šla je v predsobo in pogledala skozi linico v vratih. Nikogar ni bilo, zato je hitro zapustila stanovanje. Vrata so se zaprla, dvigalo jo je odpeljalo .. .
Malo zatem je prišla domov. Alberta, njena postrežnica, je pospravljala stanovanje in čakala nanjo. Isabel ji je hitro plačala in se zadovoljno nasmehnila, ko ji je rekla: »Gospa Williams, kako očarljivi ste danes! Nova pričeska vas je pomladila za deset let.«
Hitro je Isabel odslovila ženo in odšla nato v dnevno sobo. Neslišno je hodila po debelih preprogah. Revolver in rokavice je zaklenila v skrivni predal svoje pisalne mize.
Šla je v kopalnico pod prho, kakor da bi hotela izmiti s sebe vso grozo. Skrbno se je uredila in oblekla novo coctail obleko, ki je izzivajoče poudarjala njeno še vedno lepo postavo. Občudovala se je v ogledalu in bila je zadovoljna.
Isabel je čakala in kmalu nato je zaslišala moževe korake. Počasi mu je šla naproti. Stal je v predsobi ves zatopljen v svoje misli. Klobuka in plašča pa še ni odložil in aktovko je držal v roki. Kako čeden je bil videti, tako možat, postaven in simpatičen. Isabel je ob pogledu nanj prevzel občutek zmage, ker je tega moža iztrgala drugi iz rok. Iztrgala za vedno.
»Dober dan, Gerald,« je rekla. 'Pogledal jo je in njegov začudeni pogled jo je poplačal za vse muke tega dne.
»Isabel,« je rekel. »Komaj te poznam. Sijajna si. Popolnoma spremenjena.«
To je moja zmaga, si je mislila. Rahlo ga je poljubila na lice. »Pripravila ti bom coctail,« je rekla. Spet je čutila začudenje na njegovem obrazu. Dolgo, dolgo se že nista poljubila, ali pa kramljala kot normalni zakonski par. Niti prepirala se nista več.
Vlila je gin in wermouth v kozarce in dodala ledene kocke. Ves čas pa je premišljevala, kako sta se mogla tako odtujiti. Morebiti je bila sama kriva. Zanimala se je preveč za gospodinjstvo in si ustvarila lasten krog znancev. Že kot dekle je bila skromna in bojazljiva. Ko je Gerald prosil za njeno roko, je bila zelo presenečena in ni vedela, ali jo zares ljubi, ali pa bi rad uspel s pomočjo denarja njenega očeta.
»Zakaj pa ne odložiš plašča,« je začudeno vprašala, ko je Gerald vstopil. Še vedno je držal aktovko v eni roki, v drugi pa šop papirjev. Končno je postavil aktovko na mizo in vzel v roko kozarec s coctailom. »Ne bom ostal pri večerji,« je rekel in v dušku izpil pijačo.
Isabel je prevzel strah in čutila je, kot da jo nekaj stiska za vrat. Negibno je stala in čakala, kaj ji bo povedal.
»Žal mi je, da ti moram to povedati, Isabel,« je sočutno začel, »toda zaljubil sem se v drugo.«
»Vem,« si je trpko mislila. Njene oči pa so ga srepo gledale.
'Papirje je dal v aktovko in zaprl ključavnico. »Nameraval sem te zapustiti šele v štirinajstih dneh, danes pa mi je podjetje zaupalo novo nalogo in zdelo se mi je bolj umestno, da takoj z vsem končam.«
Gerald jo je sedaj skoraj ljubeče gledal: »Mislim, da je bolje tako. Tako ne bo časa za solze in očitke. Uredil sem vse denarne zadeve, lahko boš ddbro živela. Vse je pri advokatu. Upam, da boš privolila v sporazumno ločitev.«
Na koncu življenja
Moj prijatelj Stasio se je odločil, da bo storil samomor, zato me je poklical in mi sporočil svojo poslednjo željo.
Na mizi je gorela sveča, ker mu je gospodinja spet izključila elektriko. Pila sva konjak. Zadnji požirek z dna steklenice bi moral biti obenem tudi zadnji požirek v njegovem življenju. Stasio je o vsem dobro razmislil.
— Upam, mi je dejal — da me ne boš prepričeval, kako lepo je živeti. Lahko ti povem le to: vse se mi gnusi, zagabilo se mi je prav vse in zato nočem več živeti.
Srkal sem konjak in mislil, da se bom vzdržal, potem pa sem nenadoma spregovoril:
— In vendar je življenje ... hm ... lepo. Gozdovi, planine in tako naprej.
— Pa kaj potem? — pravi Stasio.
— Manjusi bo gotovo žal — sem nadaljeval. — Dobro dekle je in gotovo jo bo zelo prizadelo.
— Pa kaj potem?
— Potem je tu še književnost, umetnost. Slikarstvo na primer. Lahko bi se mu posvetil.
— Pa kaj potem?
Vrgel sem še zadnji adut:
— Kaj pa tvoja družina, starši? Žal mi je za njih.
Za trenutek je pomolčal in razmislil, potem pa je odkimal:
— Glej, tu je moja zadnja želja — mi pravi. — Podpiši, da si jo sprejel.
Podpisal sem z drhtečo roko. Medtem je sveča že dogorevala, konjaka pa je ostalo le še nekaj kapljic.
— Predvsem pa vedi — sem nenadoma vzkliknil — da se bo tvoja gospodinja veselila, ker ti je vedno želela slabo. Vriskala bo.
— Kaj? — ga je spreletelo. — To je nemogoče. Praviš, da bi ji s tem storil uslugo? Da bi vriskala nad mojo krsto?
Čez eno uro sva bila v baru. V začetku je bil še mračen, toda hitro ga je minilo.
Joana Willinska (Poljska)
Ko mu ni odgovorila, je rekel: »Odpotovala bova še danes z letalom ob 10. uri.«
»Misliš,« si je mislila Isabel. Želela je, da bi bila poleg, ko bo našel svojo ljubico ustreljeno. Nihče, tudi Gerald je ne bi obsodil takega dejanja. Njen mož ni vedel, da ji je bilo znano njegovo razmerje z Liz Farell.
»No, dobro,« je rekel v zadregi. »Zdravstvuj, Isabel.« Njegove mrzle ustnice so se površno dotaknile njenega lica. Stala je vsa omamljena in imela je občutek, da je iz kamna, tako da ni mogla spregovoriti niti besedice. Gledala ga je, ko se je pokril s svojim elegantnim klobukom, ki mu je tako pristojail.
»Jaz, jaz ti bom pisal,« je še počasi pristavil. »Zakaj ne bi ostala prijatelja?«
Isabel si je pokrila z dlanjo usta, da ne bi živčno zakričala, ali se celo zasmejala. Gerald pa je imel občutek, da bo vsak čas bruhnila v jok. Hitro je rekel: '»Prosim te, ne delaj scen. Če resno pomisliš, že dolgo nisva bila mož in žena. Nič več si nisva pomenila. Boš videla, kako hitro boš vse pozabila.«
Gerald je pritisnil na kljuko, ker si je že želel oditi.
»Le pojdi,« si je mislila Isabel, »saj se boš kmalu vrnil.«
Tedaj se je še enkrat ozrl in se oprostil. Ves rdeč je bil v obraz, kot kak zaljubljen, mlad študent. »Hiteti moram na letališče. Joanne me že čaka.«
Vse se je zavrtelo okrog Isabel. Komaj je opazila, da so se vrata za možem zaprla in slišala je odmev njegovih korakov po stopnicah. Ti koraki so ga vodili k Joanne.
Joanne je bila njegova ljubica in ne Liz. Joanne iz kabine 7, čedna rjavolaska. Frizerka, ki je zabavala Liz Farell, medtem ko 'jo je stregla.
Vsako leto za 60 milijonov
se poveča število ljudi na svetu
Statistični urad OZN je objavil demografski letopis, v katerem je ugotovljeno, da se je prebivalstvo sveta od 31. junija 1963 do 31. junija 1964 povečalo za 60 milijonov oseb, tako da je svetovno prebivalstvo sredi minulega leta štelo 3.220,000.000 ljudi. V obdobju ene generacije je prebivalstvo sveta naraslo za 50 odstotkov; v obdobju od leta 1930 do leta 1964 se je dvignilo od nekaj več kot ene milijarde na 3,2 milijarde; samo od leta 1960 do leta 1964 pa je prebivalstvo sveta naraslo za 170 milijonov.
Po številu prebivalstva je Azija še vedno daleč pred ostalimi celinami: v Aziji živi 1 milijarda 783 milijonov ljudi, Aziji sledi Evropa s 440 milijoni, nato Afrika s 304 milijoni, Amerika in Kanada skupaj štejeta 286 milijonov prebivalcev, Južna Amerika jih ima 162 milijonov, na zadnjem mestu pa je Oceanija z dobrimi 17 milijoni ljudi.
Država z največjim številom prebivalcev je Kitajska, kjer živi po cenitvah strokovnjakov OZN 686 milijonov ljudi; vendar je ta podatek v precejšnjem nasprotju z domnevami angleških strokovnjakov, ki trdijo, da Kitajcev ne bo več kot 400 milijonov, medtem ko gredo drugi v nasprotno skrajnost in pravijo, da je na Kitajskem nad 700 milijonov ljudi. Po številu prebivalcev je v Aziji na drugem mestu Indija, ki po tem poročilu šteje nekaj nad 471,5 milijona prebivalcev. Sovjetska zveza jih ima 228 milijonov, Amerika 192 milijonov, Indonezija nekaj več kot 102 milijona, Pakistan pa skoraj 101 milijon. V Afriki je na prvem mestu Nigerija, ki ima 56,4 milijona prebivalcev, medtem ko v Južni Ameriki vodi Brazilija, ki šteje le nekaj manj kot 79 milijonov prebivalcev. V Evropi je razen Sovjetske zveze po številu prebivalstva najmočnejša Zahodna
Nemčija, kjer so našteli nekaj nad 56 milijonov ljudi, Velika Britanija jih ima 54 milijonov, nato pa prideta Italija z nekaj manj kot 51 milijoni ter Francija z 48,5 milijona prebivalci.
Za največje mesto na svetu — po številu prebivalcev leta 1964 — še vedno velja Tokio, ki ima samo na področju mesta
8,733.000	ljudi, skupno s predmestji pa 10 milijonov 428.000 ljudi. Drugo največje mesto je New York z 8,086.000 prebivalci, medtem ko s svojimi predmestji šteje 11,291.000 ljudi in tako prekaša celo Tokio. London sam ima 3,184.000, „veliki" London pa 8 milijonov 187.000 prebivalcev. Nato sledijo Šanghaj s 6,9 milijona, Moskva s 6,3 milijona in Bambay s 4,5 milijona prebivalcev. Z več kot milijon prebivalci pa je na svetu 80 mest.
RADIO CELOVEC
I.	PROGRAM
Poročila: S.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže
—	11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi —	12.40	Deželna	poročila	— 13.05	Opoldanski koncert —	14.00	Objave	— 14.55	Posebej	za	vas — 16.00
Glasba	zate — 16.55	Kulturna	poročila	—	17.00 Popol-
danski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni iport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 13. 11.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača knji-ževnst — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika —	15.50	Iz vseh	dolin zveni — 16.30	Govorimo o
znanstvenih knjigah — 17.00 Srečanje z ADEG — 18.00 Kulturni razgledi — U9.10 Odmev časa — 20.15 Srečanje v mraku, pripovedka — 20.45 Koncert dunajskih filharmonikov.
Nedelja, 14. 11.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Med gorami in dolinami — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate —
16.30	Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Koncert ljudskih pesmi — 19.00 Nedeljski šport — 20.15 Rajski vrtec, veseloigra — 21.20 Homo mechanicus, slušna igra. Ponedeljek, 15.	11.:	8.00 Zveneči jutranji pozdrav —
8.15	Most čez Drino, roman — 8.45 Ljudska glasba tujih
dežel — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.25 Za vas, za vse — 18.35 Mladina in film — 19.00 Glasbeno srečanje med ženami	—	20.15 Brati in razumeti	—	20.30
Staroavstrijske podobe — 21j15 Za mesto in podeželje.
Torek, 16. 11.:	8.00	Zveneči jutranji pozdrav	—	15.45
Knjige za darilo — 15.30 Za vetrinjskim gradom — 18.00 Koršoka avto- in motorevija — 18.15 Iz prve roke — 18.35 Aktualna literarna oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Vstajenje, slušna igra — 21.30 Povej skozi rožce.
Sreda, 17. 11.:	8.00	Zveneči jutranji pozdrav	—	15.15
Knjige za darilo — 15.30 Dunajsko moško pevsko društvo
—	15.45 Hanns VVeissenborn, lirik — 17.00 Mednarodni radijski teden — 18.00 Aktualna reportaža — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstvena govorilna ura —
20.15	Mednarodni forum.
Četrtek, 18. 11.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Po dolini Gline — 18.00 Koroška kulturna poročila — 18.05 Kmetijska oddaja — 18.20 Gospodarski komentar — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Koroške pripovedke — 21.00 Radijski poštni nabiralnik — 21.10 Pripovedujemo in pojemo o deželi Drave — 22J5 Mednarodni radijski teden.
Petek, 19. H.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 četrt ure koroške domače obrti
—	18.00 Koroške pihalne godbe — 18.35 Kaj pravi industrija — 20.15 Seina — Donava — 20.45 Evergreens, tokrat z Dunaja — 21.00 Glasbene šarade.
II.	PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00,
22.00, 23.00.
Dnevno oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti
—	17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni
komentar — 22.10 Pregled po svetu.
Sobota, 13. 11.; 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.35
PEČI
ŠTEDILNIKE
v največji izbiri dobavi
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
Ul. 0-42-36 204
Agrarna politika — 14.00 Glas narodov — 14.40 Tehnični razgledi — 15.30 Šport in glasba — 17.35 Za delovno ženo — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 19.30 Velika šan-sa — 20.15 Avstrijska hitparada — 22.20 Mali večerni koncert.
Nedelja, 14. 11.: 8.15 Kaj je novega — 10.00 Tedensko ogledalo domačega	tiska	—	11j15	K 70-letnici Paula
Hindemitha — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Most na Drini, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.35 Mednarodni radijski	teden	—	18.00	Mednarodna radij-
ska univerza — 18.25 Pozor, jezikovna policija — 19.10 Teden svetovnih dogajanj — 19.25 Glasba ne pozna meja — 20.25 Mednarodni radijski teden — 22.00 Svetovni šport.
Ponedeljek, 15. 11.: 8j10	Glasba na tekočem traku —
9.35	Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Mednarodni radijski teden — 15.35 Zaljubljene gosli — 16.00 Otroška ura — 16.30 Knjige za darilo — 17.25 Brali smo za vas
—	17.40 Oddaja za	ženo	—	19.30	Sibeliusov teden v
Helsinkih — 22.15 Romunski pesnik Tudor Arghezi.
Torek, 16. 11.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Dunajsko koncertno ogledalo — 13.30 Mednarodni radijski teden — 15.05 Kruh za lačne — 16.00 Tuji vzorci, napačne zastave — 17.25 Znanje za vse — 17.40 Staro in moderno na Ceylonu —
19.30	Poleti z nami — 20.30 Robert Stolz dirigira lastne skladbe — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 17. 11.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opere — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 15.45 Otroška ura — 16.00 Madrid pod vodo — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo, teenagerji
—	20.15 Vseh devet — 22.15 Tretje znamenje.
Četrtek, 18. 11.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Mozartov koncert —
14.35	Ljudska glasba — 15.35 Glasbeni podret — 16.00 Mozart v Pragi — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Danes slišite Maxa Hausena —
Oddaja sadnih drevesc vseh plemen in znanih sorf samo v drevesnici. Posebno velika zaloga češpelj, sliv in ribezov. Marko P o I z e r , pd. Lazar, pri Šf. Vidu v Podjuni.
20.00	Mednarodni radijski teden — 21.00 Premaganje brezupnosti — 22j15 Zelena muza.
Petek, 19. 11.; 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvoritve velikih mojstrov — 13.20 Mednarodni radijski teden — 14.35 Ljudska glasba — 15.35 Mednarodni radijski teden — 16.00 Leto otroškega vrtca — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Mednarodni radijski teden — 21.15 Mi in gore — 22.35 Mednarodna radijska univerza.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 13.	11.:	9.00	Od pesmi	do pesmi,	od	srca do
srca — 18.25	Na	dom	obujaš mi	spomin.
Nedelja, 14. 11.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek,	15.	11.:	14.15 Poročila, objave,	pregled
sporeda — Športni mozaik — 18.00 Za naše male poslušalce.
Torek, 16. H.: 14.15 Poročila, objave — Vokalni koncert.
Sreda, 17.	11.:	14.15 Poročila,	objave —	Kar želite,
zaigramo.
Četrtek, 18. 11.: 13.15 Poročila, objave — Koroški kulturni pregled — Razmišljanje o svetu in ljudeh.
Petek, 19. 11.; 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — S knjižne police.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz. Poročila; 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro —
11.00	Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert —
19.05	Glasbene razglednice — 22.10 Plesna glasba.
Sobota, 13. 11.: 8.05 Orkestralna in komorna glasba — 9.25 Mladi glasbeniki pred telefonom — 10.15 Arije iz Verdijevih oper — 12.05 Novosti iz našega študia —
12.40	Jesen na deželi — 14.05 Iz oper jugoslovanskih skladateljev — 14.35 Voščila — 15.30 Pesmi in plesi Jugoslavije — 17.35 Najpriljubljenejše popevke tedna —
18.45	S knjižnega trga — 20.00 Sobotni koncert lahke glasbo — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Vedri zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 14. 11.: 8.05 Pustolovščine Petra Zgage, mladinska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši
—	10.45 Ljubiteljem lahke glasbe — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Humoreska tedna —
17.05	Znamenite arije, slavni pevci — 17.40 Hiša, radijska igra — 18.30 Trideset minut pri virtuozih — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Simfonije Franza Schuberta.
Ponedeljek, 15. 11.: 8.05 Glasbena matineja —- 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 juke box — 10.35 Naš podlistek — 12.05 Festivalski orkester iz Batha — 12.40 Po slovenskih krajih — 14.35 Voščila — 15.30 Zborovske skladbe Danila Bučarja — 18.20 Zvočni razgledi — 18.45 Pota sodobne medicine — 20.00 Slovenske zabavne melodije — 20.15 Simfonični koncert Slovenske filharmonije
—	22.10 Zveneči akordi.
Torek, 16.	11.: 8.05	Glasbena	matineja —	9.25 Spre-
hod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Iz jugoslovanske operne poustvarjalnosti — 12.05 Slavni virtuozi —
12.40	Ansambel Rudija Bardorferja in ansambel Štirje kovači — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.30 V torek nasvidenje — 18.45 Na mednarodnih križpatjih —
20.00	Komorni zbor iz Celja — 20.17 Človek, ki ni nikoli umrl, radijska igra — 22.10 Serenadni večer.
Sreda, 17.	11.: 8.05	Glasbena	matineja —	8.55 Pisan
svet pravljic	in zgodb	— 9.30 V	svetu lahke	glasbe —
10.15	Sopranistka Onida Otta in violinist Rok Klopčič —
10.45	Človek	in zdravje — 12.05	Naši solisti v Mozartovem ,Don	Juanu"	—	12.40	Iz narodne zakladnice	—
14.35	Voščila — 15.30 Koncert pihalne godbe — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Kitara v ritmu — 20.10 Večni mornar, opera.
Četrtek, 18. 11.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Sanje male Vere, glasbena zgodbica — 9.40 Stari in novi znanci — 10.15 Priljubljeni ansambelski prizori iz oper —
12.05	Iz zakladnice ruskega glasbenega realizma —
12.40	Čez	hrib in	dol — 14.05 Češka filharmonija	—
14.35	Lirika za otroke — 15.40 Literarni sprehod — 17.05
Turistična	oddaja	—	18.20	Odskočna deska — 18.45
Jezikovni pogovori	—	20.00	Četrtkov večer — 21.00	Iz-
ročilo XX. stoletja — 22j10 Komorna ura.
Petek, 19. 11.: 8.95 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domače viže, domači ansambli —
9.35	Pet minut za novo pesmico — 10.35 Novost na knjižni polici — 12.05 Iz oper Georga Friedricha Haendla —
12.40	Slovenske narodne pesmi — 14.35 Zbor madrigalistov iz Celovca — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 18.20 Plesni orkester RTV Ljubljana —
18.45	Kulturne diagonale — 20.00 Iz arhiva operetnih melodij — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled —
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava:	Celovec -
Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec -Klagenfurt 2, Postfach 124.
AVSTRIJA
Sobota, 13. 11.: 17.03 Nezaželjen gost — 17.30 Mojstrska šola za avtomobiliste — 17.50 Pohod okoli svetega ognja — 18.35 Kaj vidimo novega — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Madžarska svatba, opereta — 21.55 Niagara.
Nedelja, 14. 11.: 17.03 Pravljica za otroke — 18.05 svet mladine — 19.00 Družina Leitner — 19.30 Aktualni šport — 20.15 In spet pojejo, igra — 21.55 Sedem dni časovnih dogajanj.
Ponedeljek, 15. 11.: 18.30 Tečaj francoščine — 19.00 Kitara za vse — 19.30 Čas v sirki — 20.15 Collage 65 — 20.50 Smrtni patent, televizijska igra — 22.20 Forumski razgovori.
Torek, 16. 11.: 18.30 Tečaj angleščine — 19.00 Ne obupati, Stangla vprašati — 19.30 čas v sliki — 20.15 Enaindvajset — 21.00 Horizonti — 22.10 Euro-jazz-band.
Sreda, 17. 11.: 10.00 Mali svet velikih čudežev — 11.03 Luciferjeva hčerka — 17.03 Pavlihove pustolovščine —
17.45	Cvetlični zdravnik — 18.30 Tečaj francoščine —
19.00	Razmišljanje se obrestuje — 19.30 čas v sliki —
20.15	Lep je bil čas — 21.00 Film — 22.45 Podobe iz Avstrije.
Četrtek, 18. 11.: 11.03 Zgodovina živih bitij — 12.00 John F. Kennedy — 18.30 Tečaj angleščine — 19.00 Športni kalejdoskop — 19.30 čas v sliki — 20.15 Vaš nastop, prosimo — 21.00 Podeželjska hiša.
Petek, 19. 11.: 10.00 Rodovitna jesen — 11.03 Vaš nastop, prosimo — 11.50 Euro-jazz-band — 12.40 Podobe iz Avstrije — 18.30 Z nasvetom in dejanjem — 19.00 Trg koncem tedna — 19.30 čas v sliki — 20.15 Velika ljubezen mojega življenja — 22.05 Evropa tukaj in danes.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 13. 11.: 17.40 Kje je, kaj je — 17.55 Zoki poki, lutkovna oddaja — 18.10 Vsako soboto — 18.25 Obzornik
—	18.45 Kako je s tem, mladinska igra — 19.25 Ko sem bil majhen, pripovedka — 19.40 Cikcak — 20.00 Dnevnik
—	20.40 Peščena ura — 21.10 Druga plat medalje —
22.00	Serijski film.
Nedelja, 14. 11.: 9.30 Narodna glasba — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Združenje radovednežev — 11.30 Cirkuški deček — 12.00 Kulturna tribuna, nato športno popoldne — 19.00 Glasbeni magazin — 20.00 Dnevnik —«
20.45	Dovolj je, če molčiš — 21.45 Zgodba za vas. Ponedeljek, 15. 11.: 17.40 Angleščina — 18.10 Risanke
—	18.25 Obzornik — 19.15 Tedenski športni pregled —
20.00	Dnevnik — 20.30 Reci, da sem lažnivec, drama —
21.30	Biseri glasbene literature — 21.45 Posebna oddaja.
Sreda, 17. 11.: 16.40 Govorimo rusko — 17.00 Učimo se angleščine — 17.40 Tiktak — 17.55 Pionirski študio — 18.25 Obzornik — 18.45 Glasbeniki o sebi in glasbi —
19.15	Filmski pregled — 20.00 Dnevnik — 20.40 Večerna šola, humoristična oddaja.
Četrtek, 18. 11.: 11.00 Angleščina — 17.40 Tisočkrat zakaj, otroška oddaja — 18.25 Obzornik — 18.45 Po Jugoslaviji — 19.10 Plesni orkester RTV Ljubljana — 19.40 Kalejdoskop — 20.00 Dnevnik — 20.30 Baletni klas —
20.40	Kulturna panorama — 21.40 Iz arhiva jugoslovanske kinoteke.
Petek, 19. 11.; 16.40 Govorimo rusko — 17.00 Učimo se angleščine — 18.00 Mendov spored — 18.25 Obzornik —
18.45	Tribuna — ,19.115 S kamero po svetu — 19.45 Akcijo
—	20.00 Dnevnik — 20.40 Celovečerni film.
cooooooooooooooooc>ooc>ooo<x>o©oooooo<>ooooooooo<x>ooc <xxxx>©© <XX>©<X>
Ta teden vam priporočamo:
Za dom in gospodinjo
88 Felicita Kalinšek: SLOVENSKA KUHARICA, važen pripomoček in najboljši
svetovalec, 740 str., slik. priloge, pl. 104 šil. ŽIVLJENJSKO ČILI V POZNA LETA, dietna navodila za pravilno prehrano
starejših ljudi, 88 str., br. 8 šil.
H France Vardjan: KAJ CVETI IN ZELENI NA OKNU IN V SOBI, znane in neznane sobne rastline, 3 knjige skupaj 464 str., ilustr., br. 45 šil. m NEZGODE DOMA, v prehrambenih obratih in v pralnicah,
144 str., ilustr., br. 13 šil.
■	Andreja Grum: SLOVENSKE NARODNE JEDI iz Gorenjske, Dolenjske,
Bele krajine, Primorske in Istre, Štajerske in Koroške,
310 str. ilustr., slik. priloge, ovitek iz umetne snovi 65 šil. PREHRANA PREDŠOLSKEGA OTROKA, nasveti za pravilno prehrano malih
otrok, 120 str., br. 12 šil.
B Jože Šircelj: ŽEPNI BONTON, navodila za lepo vedenje,
144 str., večbarvne ilustracije, br. 27 šil. KOLINE, priročnik o higieni pri klanju prašičev in pripravi domačih mesnin,
64 str., ilustr., br. 6 šil.
£ Jakiča Acceto: OPREMLJAMO STANOVANJE, nasveti za sodobno ureditev
stanovanj, 112 str., ilustr., br. 24 šil. B JEDI, KI NE REDE, pravilna prehrana ljudi, ki nagibajo k debelosti,
112 str., br. 16 šil.
U Janez Kromar: ZDRAVILNE RASTLINE, priročnik o domačih zdravilnih
rastlinah, 124 str., ilustr., br. 15 šil.
88 INDUSTRIJSKA ŽIVILA V NAŠI PREHRANI, navodila za pravilno uporabo
konserviranih živil, 84 str., slik. priloge, br. 18 šil. BI Miha Ogorevc: POT V VRTNO VESELJE, knjiga o okrasnih drevesih, grmičju
iin cvetlicah, 144 str. ilustr. br. 16 šil.
| PLETENINE IN PLETENI VZORCI, nasveti za pravilno izbiro in nego pletenin,
160 str., ilustr., br. 18 šil.
8| Matajc-Košak: PREHRANA ZDRAVEGA DOJENČKA, navodila za pravilno
sodobno prehrano dojenčkov, 96 str., br. 19 šil. 88 Branka Tancig: KUHINJA, nasveti za sodobno ureditev in opremo kuhinjskih prostorov, 112 str., ilustr., br. 15 šil. 8| GREMO NA IZLET, koristni napotki in izkušnje za potovanje in bivanje v
naravi, 104 str., ilustr., br. 12 šil.
■	Dr. Karl M. Kirch: KNJIGA O ZDRAVJU IN BOLEZNIH, odgovori na vprašanja
o vzrokih, bistvu in zdravljenju vsakdanjih bolezni, 384 str., ilustr., ppl. 54 šil. 88 Milčinski-Žvanut: POŠKODBE V ELEKTROGOSPODARSTVU in prva pomoč,
40 str., ilustr., br. 3 šil.
■	Pero Velkavrh: KUHARSKI RECEPTI za naše gospodinje,
48 str., ilustr., br. 5 šil.
8| Jože Grom: GOBE, užitne in strupene gobe v sliki in besedi, 48 str., br. 20 šil.
■	ORGANIZACIJA DELA V GOSPODINJSTVU, pravilna razdelitev gospodinj-
skega dela na celo družino, 72 str., ilustr., br. 5 šil.
Knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih.
Knjigarna „Naša knjiga'*, Wulfengasse