Poitni urad Celovec 2 — Verlagspostaml Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erschelnungsorl Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 filingov P. b. b. Letnik XX. Celovec, petek, 12. november 1965 Štev. 46 (1224) Charles de Gaulle se noče ukloniti in bo znova kandidiral za predsednika Francije Ob koncu minulega tedna je francoski predsednik de Gaulle napravil konec dolgemu ugibanju, ko je v svojem govoru po radiu in televiziji napovedal, da bo pri volitvah 5. decembra znova kandidiral za predsednika Francije. Njegova odločitev sama na sebi ne predstavlja nobenega presenečenja, saj so splošno pričakovali, da se de Gaulle kljub svojim sedemdesetim letom še ne bo odpovedal vodilnemu položaju. Toliko bolj pa je presenetil način, kako je napovedal svojo ponovno kandidaturo: po njegovem mnenju ima Francija samo eno izbiro — ali izvoli njega ali pa propade. S lem se je močno zameril številnim krogom tako v Franciji kot tudi izven njenih meja, toda hkrati je jasno povedal, da hoče dosledno nadaljevati svojo politiko. Odmevi na govor de Gaulla so si tako v francoski kot v mednarodni javnosti edini v tem, da je napravil napako, ko je svojo osebo istovetil z usodo Francije. Posebno enotni v tem mnenju so si kandidati ostalih strank za predsedniške volitve, ki poudarjajo, da ustvarja de Gaulle okoli sebe »mit« ter se obrača na francosko javnost tako kot pred 25 leti, ko je bila Francija v smrtni nevarnosti pred Hitlerjevim navalom, ali kakor pred sedmimi leti, ko je bila na robu državljanske vojne. Prvi je zavzel stališče do izjav de Gaulla skupni kandidat levičarskih strank Mitterrand, ki je dejal, da de Gaulle ne zaupa niti v svoj režim niti v ljudi, ki jih je poklical na oblast, ker trdi, da bi se Francija brez njega v najkrajšem času zrušila. »Ker bo on poosebljal osebno oblast, se bom boril proti de Gaullu; kot kandidat pravice se bom boril proti njemu, ker predstavlja Socialno nepravičnost; kot kandidat mladosti se bom boril proti tistemu, ki je poveličeval preteklost, toda ni znal pripraviti prihodnosti.« Kandidat desnice Tixier-Vignancour je ugotovil, da je bil de Gaulle nepreviden, ker je svoj obstoj na oblasti povezal z usodo Francije, kandidat centra Le-canuet pa je poudaril, da de Gaulle ne zaupa lastnemu režimu, ker je v svojem govoru izrazil prepričanje, da 'bi Francija doživela hudo 'preizkušnjo, če bi on odšel z oblasti. De Gaullove izjave obširno komentira tudi francoski tisk. »Com-bat« piše, da je de Gaulle zahteval »slepo glasovanje« in da daje volitvam pomen plebiscita. »Aurore« ugotavlja, da je v preteklosti Francije težko najti »tako indentifikacijo dežele z nekim človekom«, medtem ko katoliško glasilo »Croix« sprašuje, kako je mogoče, da nacionalist in po vrhu še sedemdesetletnik misli, da je absolutno nenadomestljiv za svojo domovino. Glasilo komunistične stranke »Humanite« pa poudarja, da je sedaj stvar popolnoma jasna: začenja se odločilna bitka med enotnim kandidatom levice in generalom de Gaullom, ki je voditelj reakcije. Dolžnost demokratov je sedaj jasna — če hočejo biti državljani in ne reči brez osebnosti, če hočejo zadati udarec osebni oblasti in plebiscitarnemu sistemu, bodo morali glasovati za Mitterranda, ki je skupen kandidat levice. Prav tako živahni so komentarji tudi v mednarodni javnosti im v svetovnem tisku, kjer podobno opozarjajo na dejstvo, da je de Gaulle povezal bodočo usodo Francije s svojim osebnim uspehom pri volitvah. Čeprav v takem uspehu zlasti na Zahodu vidijo nevarnost za atlantsko zavezništvo, pa so prepričani, da se bo zmagovalec 5. decembra imenoval — Charles de Gaulle. VLADNI STRANKI STA SE SPORAZUMELI: Nove volitve bodo 6. marca 1966 Medtem ko je prejšnji teden še izgledalo, kakor da bi bili med vladnima strankama porušeni vsi mostovi, se je takoj v začetku tega tedna položaj bistveno spremenil. Že v noči od ponedeljka na torek so zastopniki obeh strank namreč dosegli sporazum v vseh tistih vprašanjih, ki so zadnje čase nevarno bremenila odnose med OVP in SPO ter več ali manj blokirala celotno delo vlade. Najprej je bil dosežen sporazum glede termina za nove državnozborske volitve, ki bodo v nedeljo 6. marca 1966. S tem je bila zglajena pot za reševanje tudi ostalih odprtih vprašanj. Na torkovi seji ministrskega sveta je bil sprejet proračunski provizorij za prvo polletje 1966, ki predvideva za vsak mesec eno dvanajstinko letošnjega proračuna, dodatno k temu pa še sredstva za tiste izdatke, ki so bili sklenjeni tekom letošnjega leta. Poleg tega je ministrski svet podaljšal za nadaljnje leto vrsto gospodarskih zakonov, katerih veljavnost poteče s koncem tega leta. Vzdušje v vladi se je torej spet »normaliziralo*, v kolikor je v sedanjih razmerah sploh mogoče govoriti o »normalnem* stanju. Obe vladni stranki in z njima vse ostale politične skupine se namreč že zdaj pripravljajo na volilni boj. Čeprav je do volitev skoraj še štiri mesece časa, je notranjepolitični barometer dosegel že nevarno višino ter bodo v prihodnjih tednih in mesecih potrebni res jekleni živci, da ne bi že malenkosten vzrok stopnjeval napetost do viška. Italija in Jugoslavija za poglobitev prijateljstva Prvi uradni obisk predsednika italijanske vlade v Jugoslaviji Danes se bo zaključil večdnevni uradni obisk predsednika italijanske vlade Alda Mora v Jugoslaviji, kjer so bili v zadnjih dneh številni razgovori med predstavniki obeh držav tako o vprašanjih medsebojnega interesa kakor tudi o mednarodnih problemih. Pri tem je bila na obeh straneh izražena pripravljenost in želja, da bi se sodelovanje in prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo še naprej razvijalo in utrjevalo. Predsednik italijanske vlade Aldo Moro je v Jugoslavijo prispe' v spremstvu ministra za zunanjo trgovino Matiarelle, podsekretarjev v zunanjem ministrstvu Lupisa in Zagarija ter številnih visokih uradnikov vlade in posameznih ministrstev. Italijanske goste je sprejel tudi predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito. Obisku predsednika italijanske vlade v Jugoslaviji, kjer je bil gost predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča, so v obeh državah pripisovali izredno velik pomen. To je poudaril tudi predsednik Moro, ki ije ob prihodu v Beograd med drugim dejal: Odno-šaji med Italijo in Jugoslavijo so se v zadnjih letih zelo ugodno razvili in med drugim nudili pomemben zgled, kako lahko dve sosedni dr- Deželni proračun za leto 1966 obsega 1,18 milijarde šilingov Deželni finančni referent, deželni svetnik Erich S u c h a n e k , je prejšnji teden predložil deželnemu zboru osnutek deželnega proračuna za leto 1966, o katerem bodo v prihodnjih tednih razpravljali in sklepali deželni poslanci. V celoti obsega proračun 1 milijardo 180,645.800 šilingov, in sicer 1.081,600.500 šilingov v rednem ter 99,045.300 šilingov v izrednem proračunu; v rednem proračunu je predviden tudi tako imenovani eventualni proračun, ki obsega 23 milijonov šilingov. Proračun za leto 1966 je za 167,7 milijona šilingov ali za 16,6 odstotka večji kot v tekočem letu, vendar je — kakor v vseh minulih letih — v celoti izravnan, tako da predvideni izdatki v nobenem primeru ne presegajo pričakovanih dohodkov. Kakor je v svojem govoru dejal deželni finančni referent, je glavni poudarek proračuna tudi za prihodnje leto na pospeševanju investicij in gospodarskega razvoja. Investicijska politika prihaja do izraza zlasti v izrednem proračunu, za katerega je po zaslugi varčnega gospodarjenja v minulih letih uspelo določiti 99 milijonov šilingov. Glavna postavka pri investicijah bo tudi v prihodnjem letu gradnja bolnišnic in je v ta namen predvidenih okroglo 55,1 milijona šilingov; na drugem mestu pa je gradnja šolskih poslopij predvsem za obrtne in kmetijske poklicne in strokovne šole, za kar je določenih 23,5 milijona šilingov. Za personalne potrebe je v proračunu predvidenih 320,9 milijona šilingov, kar je za 34,6 milijona več kot letos, vendar se je delež personalnih izdatkov na celotnem proračunu zmanjšal od 31,4 na 29,7 %. Občutno zvišanje sredstev je predvideno tudi za razne druge potrebe, za šolstvo n. pr. za 3,5 milijona šilingov, za kulturo in prosveto za 1,7 milijona in za socialno skrbstvo za 2,5 milijona šilingov. Za gradnjo stanovanj in deželnih cest je predvidenih 271 milijonov šilingov, kar je za 23,3 % več kot letos. Sredstva za pospeševanje kmetijstva bodo povišana za osem milijonov na 62,3 milijona šilingov, kar pomeni v primerjavi z letošnjim letom povišanje za 15,9%; poleg tega pa bo kmetijstvo v glavnem deležno tudi sredstev, ki so predvidena za popravo škode po poplavah. žavi, ob skrbnem upoštevanju svojih zakonitih nacionalnih interesov, pa vendar pripravljeni na vsakršno mednarodno sodelovanje, globoko zainteresirani za probleme miru, kljub različni notranji ureditvi najdeta ustrezen teren za zaupen in konstruktiven dialog. Uradno poročilo o razgovorih, ki so jih imeli te dni predstavniki Italije in Jugoslavije, bo objavljeno šele danes. Vendar pa je gotovo, da so ob tej priložnosti govorili tudi o vprašanjih narodnih manjšin v obeh državah. Ravno temu delu razgovorov je pripisovala poseben pomen slovenska narodnostna skupnost v Italiji, katere osrednja organizacija — Slovenska kulfur- Vprašanje Kitajske PRED GLAVNO SKUPŠČINO OZN Na sedežu Združenih narodov ta teden spet razpravljajo o vprašanju sprejema LR Kitajske v svetovno organizacijo. Tozadevno resolucijo je predložila večja skupina držav, katerih predstavniki so zahtevo po sprejemu LR Kitajske kot države z največjim številom prebivalstva podkrepili s tehtnimi orgu-menti. Kakor že vsa minula leta, se je ameriški delegat izrekel proti kitajskemu članstvu v OZN, vendar njegova utemeljitev ni bila preveč prepričljiva. Kitajski je med drugim očital, da izvaja atomske poskuse (kakor da Amerika tega ne bi delala) in da noče pomiritve v Aziji (kakor da ne bi bila ravno Amerika tista, ki vodi vojno v Vietnamu). Številni delegati drugih držav so mu dali zasluženi odgovor ter se izrekli za sprejem LR Kitajske v OZN in vse njene organe. Glasovanje o tem vprašanju bo verjetno danes. no-gospodarska zveza v Trstu — je že pred obiskom poslala predsedniku Moru posebno pismo in ga opozorila na nerešena vprašanja manjšinske zaščite. V vrsti vprašanj, ki se nanašajo na obe državi, so zlasti obravnavali problematiko gospodarskega in kulturnega sodelovanja, odločeni, da bi že sedaj tako plodne odnose postavili na čedalje bolj •‘ trdne, konstruktivne in prijateljske temelje. Vendar pa beograjski razgovori niso bili toliko posvečeni reševanju drobnih medsebojnih vprašanj, marveč v prvi vrsti splošni utrditvi medsebojnega zaupanja in sodelovanja. V tem smislu so obisk na obeh straneh ocenili kot dragocen prispevek k poglobitvi ifalijansko-jugoslovanskega prijateljstva. Velike proslave ob 48-letnici oktobrske revolucije Posebno v Sovjetski zvezi, pa tudi v številnih drugih državah, so bile ob koncu minulega tedna velike proslave 48-letnice oktobrske revolucije. V Moskvi so se slavnosti zaključile z vojaško parado, med katero so pokazali najsodobnejše vrste orožja, predvsem različne rakete, ki so vzbujale splošno zanimanje. Sovjetski obrambni minister maršal Malinov-ski je ob tej priložnosti dejal, da si Sovjetska zveza v zunanji politiki prizadeva za uresničitev enotnosti socialistične skupnosti. Ostro je obsodil ameriško napadalno politiko v Vietnamu ter načrte, po katerih naj bi tudi Zahodna Nemčija dobila atomsko orožje. Sovjetska vlada je priredila poseben sprejem, katerega so se poleg sovjetskih voditeljev udeležili tudi predstavniki iz več kot 60 držav. Izmenjava kulture in umetnosti prispeva k spoznavanju in prijateljstvu med narodi „Koroška deželna vlada z veseljem pospešuje kullurno-umetniško izmenjavo med sosednimi deželami, ker se zaveda, da je tako sodelovanje vedno spet hvaležno črpanje iz bogatega vrelca kulturnih dobrin sosednih narodov," je poudaril namestnik ravnatelja deželnih uradov dvorni svetnik dr. Otmar Rudan, ko je zadnji torek v imenu službeno zadržanega deželnega glavarja Sime otvarjal razstavo »Gore v podobah" v celovškem Domu umetnikov. Nakazal je uspešni razvoj dolgoletne kulturno-umetniške izmenjave med Koroško in Slovenijo ter izrazil prepričanje, da bo tudi ta razstava, ki jo je posredoval Umetnostni paviljon iz Slovenj ega Gradca, nov prispevek k poglobitvi prijateljstva, kajti „v njej ne vidimo le krasote slovenske pokrajine, marveč nam predstavlja tudi dušo in srce tamkajšnjega ljudstva in tako prispeva k medsebojnemu sporazumevanju." Otvoritve razstave se je udeležilo veliko število predstavnikov kulturno-umetniškega in javnega ž ivljenja obeh dežel. Iz sosedne Slovenije so prišli podpredsednik izvršnega sveta Beno Zupančič, podpredsednik republiške skupščine in predsednik Planinske zveze Jugoslavije dr. Marijan Brecelj, republiški sekretar za kulturo in prosveto Tomo Martelanc, univ. prof. Boris Ziherl, predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik ter veččlanska delegacija iz Slovenjega Gradca pod vodstvom predsednika občinske skupščine inž. Franca Razdevška; prav tako sta bila navzoča jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Franc Pirkovič in konzul Željko Jeglič. Koroškega deželnega glavarja je zastopal dvorni svetnik dr. Rudan, slavnosti pa so se udeležili tudi podpredsednik deželnega zbora Hans Pawlik, bivši deželni glavar Ferdinand Wedenig, zastopniki mest Celovec in Beljak ter mnogi koroški umetniki. Goste je pozdravil predsednik Umetnostnega društva za Koroško dr. Brandt ter se zahvalil vsem, ki so omogočili to lepo in zanimivo razstavo. O vsebini in pomenu razstave je govoril ravnatelj slovenjgraškega paviljona prof. Pečko, medtem ko je umetnostni zgodovinar dr. Fran Zupan nakazal zgodovino in razvoj planinskega slikarstva na Slovenskem. (Posebej o razstavi poročamo na 3. strani današnje številke — op. ured.) 2 _ Št^v. 46 (1224) 12. november 1965 Blaginja odprte meje V dneh, ko se je predsednik italijanske vlade Aldo Moro pripravljal na uradni obisk v Jugoslaviji, so predstavniki obmejnih občin vzdolž italijansko-jugoslovanske meje dajali poročila in izjave o razvoju maloobmejnega prometa med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo. Pri tem so naglašali, da je gospodarsko in kulturno sodelovanje med mejnimi področji ena najtrdnejših oblik prijateljskega sodelovanja med državami, ki imajo skupno mejo. Za sodelovanje med mejnimi področji, ki je danes uveljavljeno načelo mirnega in prijateljskega sožitja med narodi in državami in ki postaja stvarnost na čedalje številnejših mejah evropskih držav, sta pred 10 leti z Videmskim sporazumom Italija in Jugoslavija položili temeljni kamen. Takrat je le malokdo verjel, da bo ta sporazum večdesetletne napetosti in sovraštvo na tej meji, kar je prebivalstvu obeh strani le še škodovalo, v kratki dobi desetih let odpravil in spremenil v tako obsežno prijateljsko sodelovanje, kakor se je medtem razvilo. Nihče ni računal, da se bo do leta 1965 število mejnih prehodov samo na področju občin Gorica in Nova Gorica dvignilo na 1 milijon 386.000, še manj pa je bilo takrat verjetno, da bo mejni prehod v Škofijah med občino Milje in občino Koper pasiralo dnevno tudi po 20.000 prebivalcev obeh mejnih področij, kakor jo zadnje čase pasira. Toda te številke niso edini izraz koristnosti in potrebe maloobmejnega prometa. Ta promet se je tudi za gospodarski razvoj teh področij pokazal kot nadvse blagodejen. Tako je med občinama Gorica in Nova Gorica blagovni promet na podlagi Videmskega sporazuma narasel od vrednosti 10 milijonov lir leta 1955 na 10 milijard lir v tekočem letu. Promet blaga čez mejne prehode teh občin je medtem narasel na letno 32.000 ton. Kako naglo ta promet zadnja leta narašča, vidimo na primeru občin Milje in Koper. Lani je na tem področju jugoslovanski izvoz v okviru maloobmejnega prometa predstavljal vrednost 575 milijonov dinarjev, letos pa je že v prvih devetih mesecih dosegel vrednost 894 milijonov dinarjev. Še močneje je narasel italijanski izvoz. Od lanske vrednosti 216 milijonov dinarjev je letos v prvih devetih mesecih poskočil na vrednost 761 milijonov dinarjev. Danes prebivalstvo, ki živi na meji, nikakor ni več zapisano zaostalosti in življenju v gospodarski negotovosti. Odprta meja in neposredno gospodarsko sodelovanje, ki ga omogoča, mu nudi iste, če ne boljše pogoje življenja, kakor jih nudi integracija ali sodelovanje v velikem. Med občinami vzdolž italijansko-jugoslovanske meje se je to sodelovanje medtem razširilo na komunalno področje in teži vedno bolj za neposredno kooperacijo med industrijskimi in obrtnimi podjetji v tem območju. Vrsta konkretnih primerov tega sodelovanja je bila medtem že uveljavljena ali pa se uveljavlja. Med njimi naj bodo tokrat omenjene le neposredne telefonske zveze med Gorico in Novo Gorico, njuna skupna kanalizacija, oskrba občine Milje s pitno vodo s področja koprske občine ter predlog občine Gorica za pripravo seznama vprašanj in ukrepov, ki bi jih občine v bodoče skupno reševale po predhodni odobritvi s strani vlad obeh držav. Če se naposled vprašamo, kaj je tako iniciativno pospešilo razvoj maloobmejnega prometa med F urlanijo-J ulijsko krajino in Slovenijo, potem na to vprašanje samo lahko odgovorimo: krajevna iniciativa od spodaj navzgor in skupno spoznanje koristnosti večanja te iniciative. Brez tega bi Videmski sporazum ostal akt, ki bi verjetno nekje trohnel, kakor po svetu trohnijo drugi akti, za katerimi take iniciative ni bilo. Nazadovanje izvoza v Italijo Avstrijski izvoz v kalijo je bil v prvih osmih mesecih tekočega leta za 18 odstotkov nižji kot v istem razdobju minulega leta. V prvih osmih mesecih 1964 je Avstrija v Italijo izvozila blaga v vrednosti 3,6 milijarde šilingov, letos pa ga je izvozila le v vrednosti 2,94 milijarde šilingov. V isti primerjavi pa je italijanski izvoz v Avstrjo močno narastek Lani je Avstrija iz Italije uvozila blaga v vrednosti 2,69 milijarde šilingov, letos pa ga je uvozila v vrednosti 3,04 milijarde šilingov. Nazadovanje izvoza je predvsem prizadelo lesno trgovino in industrijo železa in jekla, na kateri odpadeta skoraj dve tretjini nazadovanja izvoza. Nazadovanje izvoza pa 9ta občutili tudi industrija strojev in industrija volne. Vzrok nazadovanju avstrijskega izvoza v Italijo pripisujejo strokovnjaki krizi na kapitalnem trgu, ki še vedno vlada v Italiji in zaradi katere sta .gradbena dejavnost in proizvodnja tekstilne industrije močno skrčeni. Nazadovanju izvoza jekla in železa pa je v največji meri kriva diskriminacija na področju carin, ki jo EGS uveljavlja nasproti tretjim deželam. Naraščajoče mednarodno zanimanje za Avstrijski lesni sejem Prihodnji Avstrijski lesni sejem v Celovcu obeta po novostih in po mednarodni udeležbi prekositi vse dosedanje lesne sejme v Celovcu. Njegova največja pridobitev bo nedvomno nova razstavna hala lesne konstrukcije v velikosti 100 metrov dolžine, 75 metrov širine in 25 metrov višine. Tej hali pa se bo pridružila še nadaljnja hala, ki bo istotako zgrajena iz lepljenega lesa in ki bo 600 metrov široka. Modelna žaga, ki je že letos zbudila veliko občudovanja, bo tudi na prihodnjem lesnem sejmu obratovala in bo v tehnični opremi še zboljšana Kot nova udeleženca prihodnjega Avstrijskega lesnega sejma sta se doslej najavili Sovjetska zveza in Švedska, medtem ko je bilo že prej jasno, da bosta Poljska in Ro- munija tudi na tem sejmu spet razstavljali. Prihodnji Avstrijski lesni sejem v Celovcu bo v času od 11. do 21. avgusta 1966. Kot petnajsti po vrsti bo istočasno tudi jubilejni sejem. Smernice za njegovo ureditev je pred kratkim sklenil sejemski sosvet, ki je pod predsedsivom predsednika sejma podžupana Novaka, podpredsednika občinskega svetnika Bergerja in direktorja Gut-s c h m a r j a zasedal v Celovcu. Sovjetska zveza se bo sejma udeležila po svoji organizaciji za izvoz lesa, Švedska pa bo na sejmu uredila svoj intormacijski center. Poljska in Romunija sta za razstavo svojih lesnih izdelkov rezervirali večje prostore, kot sta jih imeli letos. Jugoslovanski paviljon bo tokrat napolnjen predvsem s pohištvom, tržaški paviljon pa bo zamenjan z večjim, 'ki ga bodo zgradile gospodarske organizacije pokrajine Furlanrja-Julijska krajina. Domača lesna industrija bo na jubilejnem sejmu zboljšala koncentracijo razstavljenega blaga in se predstavila z večjo izbiro INDUSTRIJA V PRVEM POLLETJU: Rekord proizvodnje Avstrijska industrija je v prvem polletju dosegla dva rekorda. Vrednost njene bruto-proizvodnje je narasla na 62 milijard šilingov, s čemer je bila za 6,6 % višja kot v lanskem prvem četrtletju. Ker je v isti primerjavi v neposredni proizvodnji zaposlovala letos 273 ljudi manj kot lani, je narasla tudi njena produktivnost. Skupno je 5076 industrijskih podjetij v prvem polletju zaposlovalo 620.835 ljudi, od tega 18.092 v centralnih upravah. Po zveznih deželah so bila industrijska podjetja razdeljena tako-le: Dunaj 31 % podjetij in 27 °/o zaposlenih, Nižja Avstrijska 16 in 19°/o, Zgornja Avstrijska 14 in 18%, Štajerska pa 11 in 16%. Na ostale zvezne dežele, to so Gradiščanska, Koroška, Salzburgj Tirolska in Pred-arllska pa je odpadlo 28 % podjetij in le 20 % zaposlenih, čeprav odpade na 'te zvezne dežele 25 % avstrijskega prebivalstva. Izvzemši Predarlsko torej v teh deželah industrijskih podjetij še vedno primanjkuje. Vprašanje Avstrijske pridružitve k EGS: zlasti na področju lesne obrti in industrije papirja. S področja gozdnega gospodarstva bo zboljšana maketa ureditve hudournikov in obrambe pred plazovi. Zboljšana bo tudi stalna gozdarska razstava, kjer bo zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo verjetno uredilo še informacijski center gozdnega gospodarstva. V vrsti raznih sejemskih prireditev je že sedaj gotovo, da bodo imeli avstrijski tesarji v Celovcu svoj občni zbor. Kakor lani bo prišlo tudi letos do konference deželnih gradbenih direktorjev in do mednarodnega srečanja novinarjev lesnega gospodarstva, ki se ga bodo udeležili novinarji skoraj vseh evropskih držav. Posebne razstave v okviru sejma bodo dale glavni poudarek moderni gradnji z lesom. Zaključno je sejemski sosvet apeliral na industrijo in frgovino pohištva, da priredijo prvi Avstrijski strokovni sejem pohištva v letu 1967 v Celovcu, ker so tukaj zanj dani optimalni pogoji. in produktivnosti Po vrednosti proizvodnje sta v prvem polletju stali kemična industrija in industrija žč vil na prvem mestu. Vrednost njune proizvodnje je znašala 7,6 in 7,55 milijarde šilingov. Več kot 5 milijard šilingov je znašala vrednost proizvodnje še v tekstilni in strojni industriji, medtem ko sta industrija, kovinskega blaga in industrija železa proizvedli blaga v vrednosti 4,81 in 4,75 milijarde šilingov. V tej primerjavi so sledile po vrsti elektroindustrija, industrija papirja, kamnov in keramike, nadalje kovinska industrija ter industrije mi-neralnh olj, vozil in obdelave lesa, katerih vrednost proizvodnje se je gibala med 2 in 3 milijardami šilingov. Po številu zaposlenih je bila na prvem mestu tekstilna industrija, ki je imela nad 70.000 zaposlenih, medtem ko jih je imela strojna industrija zaposlenih le nekaj nad 67.300. Najmanj ljudi so zaposlovale industrija vozil, industrija obdelave lesa ter papirna industrija in ■sicer med 19.000 in 25.000. Negotovost glede nadaljevanja pogajanj Ob zaključku četrte runde pogajanj za pridružitev Avstrije k Evropski gospodarski skupnosti začetkom oktobra v Bruslju je bilo rečeno, da se bodo predstavniki obeh strani v drugi polovici novembra spet sestali, da nadaljujejo s pogajanji. Peti sestanek avstrijske delegacije in komisije EGS je bil sedaj odložen na začetek decembra. Kakor je slišati, bo to zadnje srečanje v okviru mandata, ki ga ima komisija EGS za ta pogajanja. Šlo bo za vprašanja naknadnega uveljavljanja sklepov EGS v Avstriji. Za nadaljnja pogajanja komisija EGS nima nobenega pooblastila. To pooblastilo more dobiti le od ministrskega sveta EGS, zakar pa je potreben soglasen sklep vseh šestih članic EGS. Za tak sklep pa so iz-gledi dokaj slabi, če upoštevamo, da je Francija že nekaj časa postavila EGS „na led”. Dosedanja prizadevanja ostalih petih članic EGS, da bi Francijo spet privabili za zeleno mizo v Bruselj, niso še rodila nobenega sadu. Opazovalci so mnenja, da na spremembo zadržanja Francije napram EGS ni računati pred prezidentskimi volitvami. Toda to je v avstrijskih prizadevanjih za pridružitev k EGS le podrejeno vprašanje. Bolj bistveno je vprašanje, kakšno stališče bo ministrski svet EGS sploh zavzel do avstrijskih stališč, ki so bila tolmačena v dosedanjih štirih rundah. Njihova bilanca — kakor smo to že zapisali — namreč kaže, da je le malo upanja, da bo prišla bruseljska šestorica iznešenim avstrijskim željam tako daleč nasproti, kakor to zagovorniki pridružitve pričakujejo. Prvi industrijsko-kmetijski kombinat v Avstriji V Grofj-Enzersdorfu pri Dunaju je pričel obratovali prvi industrijsko-kmetijski kombinat v Avstriji. Ta kombinat je v zadnjih dveh letih zgradila mednarodno znana akcijska družba Unilever. Kombinat, ki je stal 100 milijonov šilingov, bo proizvajal ledeno kremo, poleg tega pa pripravljal zelenjavo za globoko hlajenje v lastni zmrzoval-nici z 20.000 kubičnih metrov obsega. Kombinat je prevzel tudi dostavo ledene kreme in globoko hlajene zelenjave, ki jih ustrezno pakira, po vsej Avstriji. Kombinat zaposluje nad 500 ljudi, v sezoni zorenja zelenjave pa tudi po 800. Kombinat je medtem že sklenil pogodbe z okoliškimi kmeti, ki bodo v kooperaciji za njegove potrebe pridelovali zelenjavo. Doslej ima tozadevne pogodbe sklenjene že za 500 hetarjev zelenjave. Kakor je slišati, hoče to površino še povečati. S tem bo kombinat v svoji okolici zlasti med manjšimi kmeti odprl pot za špecializacijo kmetijske proizvodnje in za njeno intenzivacijo, ker zagotavlja svojim pogodbenikom zanesljiv odkup zelenjave, ki jo bodo pridelali. Kombinat pa bo tudi drugače zanimiv za razvoj kmetijstva v okolici. Za proizvodnjo ledene kreme bo potreboval letno nad tri milijone litrov mleka in okoli 300.000 ton masla. Tako bo že zgolj za kritje njegovih potreb po mleku v okolici potrebnih okoli 1000 krav, za kritje potreb po maslu pa nadaljnjih 2500. To pa je poleg tega, da bo kombinat dajal delo In zaslužek 500 do 800 ljudem Nižje Avstrijske, njegova velika prednost za kmetijstvo in ne na zadnje za celokupno gospodarstvo okolice Grofj-Enzersdorfa. osi rokco) svetu LONDON. — Predsednik britanske vlade Harold Wilson bo v doglednem času uradno obiskal Sovjetsko zvezo, kamor ga je povabil predsednik sovjetske vlade Kosigin. V spodnjem domu je Wilson glede tega obiska dejal, da je še naprej v stikih s predsednikom Kosiginom, vendar pa datum obiska doslej ie ni bil določen. Dodal je, da je treba bri-tansko-sovjetsko srečanje na najviiji ravni poprej zelo skrbno pripraviti. Tej pripravi bo nedvomno služil tudi petdnevni obisk britanskega zunanjega ministra Stewarta, kateri bo 29. novembra odpotoval v Sovjetsko zvezo. NEW YORK. — /imeniki predsednik Johnson je opozoril rasistično vlado v Južni Rodeziji, da bo Amerika nasproti njej »sprejela povračilne ukrepe”, če bo enostransko razglasila neodvisnost. S tem je dal ameriiki predsednik odločno podporo britanski vladi, katera se prizadeva, da razglasitev neodvisnosti Južne Rodezije ne bi koristila samo tamkaj-injim belim priseljencem, marveč prav tako tudi domačinom, ki so sicer v veliki večini, vendar doslej nimajo nobenih pravic. BEOGRAD. — Na povabilo predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita bo Jugoslavijo uradno obiskala poljska partijsko-vladna delegacija, ki jo bosta vodila prvi sekretar CK poljske združene delavske partije Wladislaw Gomukka in predsednik poljske vlade Jožef Cyrankiewicz. Obisk je predviden za sredo novembra. JOHANNESBURG. — Južnoafriška rasistična vlada je začela novo akcijo proti črnskemu prebivalstvu. Z utemeljitvijo, da hoče iztrebiti »oboroženo razboj-ništvo", je policija v dveh dneh aretirala več kot 1200 ljudi, večinoma črncev. Pri aretaciji je sodelovalo 2500 policajev, katerim je pomagalo še kakih 1000 gojencev glavne policijske šole v Preforiji. šef policije je napovedal, da bodo s takimi akcijami še nadaljevali. HAMBURG. — V bivšem nacističnem taborišču smrti Neuengamme pri Hamburgu (Zahodna Nemčija) so odkrili spomenik žrtvam, umorjenim v tem taborišču. Računajo, da so nacistični zločinci v tem taborišču v času od 1938 do 1945 pobili okoli 55.000 ljudi. MEXICO. — Prvič v zgodovini Mehike se je zgodilo, da je prišla ženska na vodilni položaj v najvišjem zakonodajnem organu države. Za predsednico mehiške skupščine je bila namreč za mesec november izvoljena pros. Marta Andrale del Rosal. NEW YORK. — Skupina osmih nevtralnih držav-članic ženevskega raizorožitvenega odbora je predložila političnemu odboru Glavne skupščine OZN osnutek resolucije, ki se nanaša na prepoved širjenja jedrskega orožja. Resolucija poziva vse države, naj store nujne ukrepe, da bi čim prej sklenili sporazum o prepovedi širjenja atomskega orožja. Sporazum naj bi slonel na naslednjih načelih: ne sme biti nobene »vrzeli”, ki bi dopuščala atomskim ali neatomskim državam, da neposredno ali posredno razpečavajo atomsko orožje; ustvariti je treba sprejemljivo ravnotežje med vzajemnimi odgovornostmi in obveznostmi atomskih’ in neatomskih držav; sporazum je treba smatrati kot etapo na poti do splošne in popolne razorožitve. Določbe sporazuma naj prouči ženevska konferenca, ki mora nadaljevati s svojim delom. LONDON. — Grškemu kralju Konstantinu je med njegovim zasebnim obiskom v Londonu izročila skupina britanskih laburističnih poslancev zahtevo, naj v Grčiji izpustijo 85 političnih zapornikov, ki so zaprti že več kot 15 let. PARIZ. — Francosko vojaško sodišče je obsodilo na smrt vojnega zločinca Jacquesa Vasseura, ki je med drugo svetovno vojno služil gestapu v zahodni Franciji. Odgovoren je za aretacije, pregone in za smrt številnih francoskih rodoljubov. WASHINGTON. — Po podatkih zdravstvene službe na svetu vznemirljivo narašča slepota. V 80 odstotkih je slepota posledica bolezni, katere povzročiteljev še niso odkrili. Danes je na svetu 10 milijonov slepih; od teh jih je največ oslepelo zaradi trahoma. RIO DE JANEIRO. — Argentinska vlada je sklenila prepovedati sleherno politično dejavnost sindikalnih organizacij, kar je med delavstvom sprožilo veliko razburjenje. Generalna federacija argentinskih delavcev, ki šteje okoli 2,5 milijona članov, je napovedalo splošno stavko in delavske pohode, hkrati pa zagrozila, da bodo delavci prevzeli gospodarske objekte. Boj argentinskih delavcev je >v prvi vrsti naperjen proti gospodarski politiki vlade, katera ini sposobna zovreti stalnega naraščanja draginje v državi, kajti življenjski stroški se v Argentini na leto povečajo tudi do 40 odstotkov. MAUTHAUSEN. — Zadnjo nedeljo se je v bivšem nacističnem taborišču Mauthausen zbralo okoli 2500 mladih sindikalistov iz cele Avstrije, kjer so priredili spominske slavnosti pod naslovom »20 let druge republike — 20 let demokratične Avstrije”. Socialistična poslanka Jochmann je mlade sindikaliste, ki zadnje vojne sami niso doživeli, pozvala, naj skrbijo za to, da se v Avstriji nikdar več ne bodo ponovili časi koncentracijskih taborišč. NEW YORK. — Na sedežu OZN so spet razpravljali o kolonialni politiki. Tokrat sta bili na »zatožni klopi" Velika Britanija In Portugalska. Veliki Britaniji so očitali, da izvaja represalije proti prebivalstvu v Adcnu in južnoarabskih protektoratih, Portugalski pa, da se v boju proti osvobodilnemu gibanju domačega prebivalstva v svojih kolonijah poslužuje vojaške pomoči atlantskih zaveznikov. VARŠAVA. — Avstrijski obrambni minister dr. Pra-der in državni sekretar Rbsch sta na povabilo poljskega obrambnega ministra maršala Spychalskega obiskala Poljsko, kjer sta si ogledala razne vojaške ustanove ter imela razgovore s predstavniki poljskega obrambnega ministrstva. DUNAJ. — V ponedeljek so se na Dunaju začele slavnosti ob 150-lefnici tamkajšnje tehnične visoke tole. Ob tej priložnosti je bil položen tudi temeljni kamen novega inštituta za elektrotehniko, avstrijska Narodna banka je jubilej počastila s srebrnimi kovanci po 25 šilingov, poštna uprava pa s posebno spominsko znamko. LIZBONA. — Pri nedeljskih parlamentarnih volitvah na Portugalskem je vladna stranka predsednika Salazarja osvojila 130 mandatov, ker so opozicijske stranke umaknile svoje kandidate in tako protestirale proti omejevanju svobode tiska in govora. Italijanska manjšina v Jugoslaviji Pred. nedavnim je imela v Pulju osrednja organizacija italijanske manjšine v Jugoslaviji — »Unione degli Italiani delTlstria e di Fiume* — svoj dvanajsti občni zbor, katerega se je udeležilo nad sto delegatov včlanjenih organizacij. Kot gostje so se občnega zbora udeležili predsednika republiških komisij SZDL za manjšinska vprašanja iz Slovenije m Hrvaške Bojan Lubej in Irena Bjelič, predsednika teh komisij z Reke in iz Kopra, iz Trsta pa predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race. Občnemu zboru pa je ves čas prisostvoval tudi italijanski generalni konzul v Kopru dr. Cerchione. Na občnem zboru je bilo podano obširno poročilo o delovanju Unije v minulih dveh letih. Zbrane zastopnike italijanske manjšine je med drugimi pozdravil tudi predsednik osrednje organizacije slovenske manjšine v Italiji Boris Race. Za predsednika Unije je bil znova izvoljen prof. Antonio Borme. O delovanju osrednje organizacije italijanske manjšine v Jugoslaviji povzemamo glavne misli iz tozadevnega poročila v »Primorskem dnevniku*. Italijanska manjšina je v zadnjih dveh letih doživela vrsto lepih uspehov. S problematiko manjšinskega vprašanja se bavi posebna šolska komisija Unije, ki se je v dveh letih sestala enajstkrat, da bi obravnavala šolska vprašanja in da bi 'Z oblastmi našla primerne rešitve za probleme, ki so v zvezi z italijanskim šolstvom sproti nastajali. Komisija se je ukvarjala s stanjem učbenikov za italijanske šole. V zadnjih dveh letih sta bili dve veliki šolski prireditvi, in sicer ob zaključku šolskega leta 1964 v Umagu, ob zaključku šolskega leta 1965 pa v Piranu. Na obeh zelo posrečenih manifestacijah »življenjske sile« italijanske manjšine je sodelovalo od 600 do 800 otrok, kar je ena četrtina vseh šolarjev in dijakov italijanskih šol v Istri in na Reki. Za izboljšanje strokovne usposobljenosti učiteljstva na italijanskih šollah sta veliko doprinesla seminarja, ki sta bila za italijanske učitelje in profesorje prirejena lani v Kopru letos pa v Rovinju. Na obeh seminarjih so predavali strokovnjaki iz Italije v dogovoru med italijanskimi in jugoslovanskimi oblastmi. Kulturno-umetniško udejstvovanje manjšine usmerja posebna komisija Unije, ki skrbi za dejavnost dramskih odsekov, zborov, folklornih skupin, knjižnic in za predavanja. V zadnjih dveh letih so bili na teh področjih doseženi res lepi uspehi tako iglede števila prireditev kakor tudi glede števila obiskovalcev. V poročilu je nadalje govora o koristni izmenjavi, ki jo manjšinske organizacije gojijo z ustanovami in organizacijami v Italiji. Posebno živahni so bili stiki s tržaško ljudsko univerzo, ki je v italijanskih krožkih v 'Istri in na Reki priredila vrsto predavanj leposlovnega in znanstvenega značaja ter koncertov. Leta 1963 je italijanska manjšina ustanovila tudi svoj krožek pesnikov, pisateljev in likovnikov, ki je zelo aktiven in je že doslej zabeležil lepe uspehe. Pisatelji in pesniki iz vrst manjšine imajo na razpolago reviji »La Battana« in »Panorama« ter še drug italijanski tisk, ki izhaja v Jugoslaviji. Krožek je imel vrsto literarnih večerov v posameznih središčih manjšine, enega pa tudi v Gorici. Poseben poudarek pa zaslužijo literarni krožki na italijanskih šolah. Italijanska manjšina ima svojo založbo EDIT, v kateri izhajajo tudi dnevnik »La Voce del Popolo« ter reviji »Panorama« in »11 Pioniere«. V zadnjih dveh letih je založba izdala 15 učnih knjig za osnovne šole in dve učni knjigi za gimnazijo, poleg tega pa še 13 drugih publikacij. Revija »La Battana« pa je letos organizirala v Opatiji srečanje italijan- skih in jugoslovanskih pisateljev, ki je imelo velik uspeh ter bo postalo vsakoletna prireditev v duhu mostu med književniki obeh sosednih držav. Založba EDIT si je kot 'bodočo nalogo zastavila tudi vpliv na uvoz in razpečavanje italijanskega tiska, ki prihaja iz Italije v Jugoslavijo, medtem ko hoče svoje publikacije razširiti na Italijo in druge države. Važno vlogo v kulturno-umetniškem življenju italijanske manjšine igra italijanska Drama na Reki, ki izvaja svojo dejavnost v vseh središčih, kjer žive večje skupine Italijanov. Finančna sredstva za vzdrževanje in dejavnost tega gledališča dajejo oblasti. Na leto ima Drama kakih 60 prireditev, vendar bi jih lahko imela še več, če bi imela na razpolago dovolj umetnikov. Zato se Unija zavzema za V celovškem Domu umetnikov: tozadevno pomoč iz Italije, ki bi kot matična država morala vzdrževati nadaljnje umetnike, kateri bi delovali pri manjšinskem gledališču, podobno kot podpira druge italijanske umetnike in ansamble, ki gredo na gostovanja v tujino. Zelo povoljno se razvija delo italijanske sekcije pri radiu Koper ter pri reški radijski postaji. Radio Koper ima povprečno 6 ur na dan italijanskega programa. Posebno priljubljene so oddaje radia Koper za italijanske šole, o čemer priča tudi dejstvo, da je uredništvo teh oddaj dobilo v lanskem letu 7230 dopisov in 1500 ilustracij od šolarjev in dijakov italijanskih šol v Istri in na Reki. Na razvoj italijanskih oddaj nedvomno vpliva dobro vzdušje, ki vlada med slovensko in italijansko redakcijo. Pred nedavnim je bil oddajnik nad Piranom bistveno okrepljen, tako da radio Koper zdaj dobro slišijo tudi tam, do koder doslej ni segal. Končno je bilo v poročilu navedeno, da dobiva Unija izdatno finančno podporo od oblasti, ki jo porabi za pomoč posameznim krožkom in ansamblom. Zelo tesne stike pa ima Unija tudi s Slovensko kulturno gospodarsko zvezo v Trstu, s katero je imela že več skupnih posvetovanj o perečih manjšinskih vprašanjih. Razstava „Gore v podobah" Gotovo so se v celovškem Domu umetnikov zvrstile že mnoge razstave, ki so bile nekaj posebnega tako po svoji vsebini kot po odzivu v javnosti. Prav tako gotovo pa je, da predstavlja izreden dogodek tudi sedanja razstava „Gore v podobah", ki jo je posredoval Umetnostni paviljon v Slovenjem Gradcu, kjer je bila meseca junija prirejena v počastitev 70-lefnice izhajanja ..Planinskega vestnika", glasila Planinske zveze Slovenije. Gre za specializirano razstavo, ki je v celoti posvečena goram in planinskemu svetu Slovenije. Skupno obsega 68 slik kakih 30 umetnikov ter nudi zanimiv prerez skozi zgodovino in razvoj planinskega slikarstva na Slovenskem. Kot taka je nedvomno nekaj edinstvenega in so slovenjegraški prireditelji potrebovali skoraj tri leta, da so slike zbrali v raznih galerijah in muzejih, iz zasebnih zbirk in pri posameznih umetnikih. Časovno obdobje, ki ga zajema razstava, sega od začetka 16. stoletja do današnjih dni. Najstarejšo upodobitev planin predstavlja kopija freske neznanega umetnika (1510) iz Križne gore pri Škofji Loki, naj novejša dela so nastala letos, vmes pa se vrstijo stoletja s svojimi umetnostnimi obdobji, zastopana z najbolj značilnimi predstavniki od romantike mimo realizma in impresionizma do modernega abstraktnega slikarstva. Zastopana sta Anton Karinger in naš domačin Marko Pernhart (poseben okras razstave je njegova štiridelna panorama s Triglava) prav tako kot Ladislav Beneš, slavni impresionisti Rihard Jakopič, Ivan Grohar in Matija Jama, ter ..folklorist" Maksim Gaspari, katerim sledijo Maks Koželj, Anton Gvajc, Valentin Hodnik, pozneje Edo Deržaj, Miha Maleš, Božidar Jakac in Ive Šubic, iz najnovejše dobe pa Dore Klemenčič, Dora Plestenjak-Slana, Peter Adamič in Bogdan Meško. Kakor je širok in bogat krog umetnostnih obdobij, tako pestra pa je zbirka tudi po tehniki: freska, oljnate slike, akvareli, gvaši, pasteli, risbe ter lesorezi in linorezi. Razstava, ki sta jo mojstrsko uredila ravnatelj slovenjgraškega paviljona prof. Karel Pečko in umetnostni zgodovinar dr. Fran Zupan, je pravo doživetje tako za ljubitelje umetnosti kot tudi za ljubitelje planin. V celovškem Domu umetnikov bo odprta do 24. novembra, in sicer dnevno od 9. do 12. ure ter od 15. do 18. ure. Obisk vsakomur toplo priporočamo. Prof. Ernst J. Gorlich šestdesetletnik Prihodnji torek, 16. novembra, bo obhajal svoj 60-letni življenjski jubilej znani avstrijski pisatelj in znanstvenik višji študijski svetnik prof. dr. Ernst Joseph Gorlich. Jubilantovo ime je znano daleč preko meja Avstrije. Napisal je vrsto znanstvenih del s področja avstrijske in svetovne zgodovine ter s področja zgodovine književnosti in kulture. Razne znanstvene ustanove so mu izrekle priznanje s tem, da so ga izvolile za svojega dopisnega člana, tako Arheološka družba v Atenah in Mednarodno združenje raziskovalcev papirusa v Bruslju. Na področju literarnega dela so zlasti znani njegovi zgodovinski romani in povesti; njegova dela so doslej prevedena v španski, francoski, italijanski, holandski, finski in slovenski jezik. Posebno priznanje pomeni njegova izvolitev za člana avstrijskega PEN kluba. Končno pa je prof. dr. Gor-lich tudi avtor besedila gradiščanske deželne himne. Za njegovo 60-letnico je izšla posebna številka revije »Avstrijska kulturna beseda", v kateri številne znane osebnosti kulturnega in javnega življenja pišejo o osebnosti in delu jubilanta. Med drugim vsebuje slavnostna številka prispevke, ki so jih napisali prof. Franz Theodor Csokor, bivši minister dr. Feliz Hurdes, zvezni svetnik univ. prof. dr. Hans Thirring, visokošolski profesor dr. Karl Lugmayer, ministrski svetnik dr. Karl Baschiera itd. Poseben odbor pa je pripravil razne proslave in slavnosti v čast prof. dr. Gorlichu ob njegovem življenjskem jubileju. »Illllllllllllllllillllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllliuillllllllllllllli: Videmski orkester = = § bo gostoval v Celovcu = E V okviru kulturne izmenjave med = E Koroško in Furlanijo bo v ponedeljek S E gostoval v Celovcu simfonični orkester = E iz Vidma, ki bo pod vodstvom diri- § | genta Armanda La Rosa Parodija pri- 5 E redil koncert v veliki dvorani Doma = E glasbe. | Na sporedu bodo dela italijanskih = | skladateljev, in sicer bodo zastopani = E Gian Francesco Malipiero, Giuseppe = E Tartini, Claudio Monteverdi, Alfredo | | Casella, Domenico Scarlatti in Gioac- = | chino Rossini. Kot solistka bo sodelo- = | vala mednarodno znana pianistka = I Marcella Crudeli iz Rima. § Videmski orkester je na Koroškem | | že dobro znan od prejšnjih gostovanj, § | zato bo tudi njegov tokratni koncert = | privabil mnogo ljubiteljev glasbe, za | | katere bo ta večer gotovo lep užitek. | fimiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiriiiiiniiiiiiiiiiiiiimiš »Nebotičnik svetovne znanosti66 Pred nekaj leti je v starosti 80 let umrl Axel Wenner-Gren, po katerem se imenuje mednarodni raziskovalni center, ki so ga zgradili v Stockholmu. Vanj so doslej vložili dobrih sedem milijonov dolarjev; petino je prispeval Wenner-Gren, za preostalo vsoto pa sta prevzela jamstvo švedska država in mesto Stockholm s perspektivo, da se bo inštitut polagoma sam vzdrževal. Zato je najemnina v tem centru tudi razmeroma visoka, pač pa velja poseben popust za raziskovalce iz držav v razvoju. Inštitut je začel delovati šele pred dobrima dvema letoma, vendar se je v njem zvrstilo že daleč nad tisoč raziskovalcev iz vseh delov sveta. Na razpolago imajo edinstvene pogoje. »Nebotičnik svetovne znanosti«, kakor imenujejo zgradbo Pylon, premore dovolj prostora za pisarne raznih znanstveno-raziskov tlnih ustanov, kot so svet za naravoslovje in za medicinske raziskave, zavod za atomsko znanost ter odbori za vesolje, za varnost v prometu in za računske stroje, tehnološki inštitut, švedsko Zjdruženje za kemijo ter inštitut za mednarodno gospodarstvo in komite za štipendije — skratka: trdnjava znanosti v pravem pomenu besede. V 25. nadstropju »Pyflona« pa je zbornica, kjer se redno sestajajo znanstveni raziskovalci in tehnični ■strokovnjaki iz sfkoraj vseh dežel sveta. Nebotičnik »Pylon« v polkrogu obdaja štirinadstropno poslopje »He-licon«, v katerem je skupno 130 stanovanj, opremljenih v najboljšem švedskem slogu. V njih živijo družine znanstvenikov in raziskovalcev, skupno kakih 200 ljudi iz več kot 30 dežel. V Stockholmu študirajo, delajo v laboratorijih, se izpopolnjujejo v bolnišnicah in na klinikah ter skupno s švedskimi znanstveniki širijo in poglabljajo dosedanja odkritja. Obiskovalec najde v »Heliconu« vse, kar sodi k udobnemu domu, vse od gospodinjskih pripomočkov in posteljnega perila do pralnih strojev v kleti in do otroškega vrtca, katerega osebje govori več jezikov. V zgornjem nadstropju nebotični- ka je poleg kluba s knjižnico in okrepčevalnico tudi ozvočena predavalnica s filmskim projektorjem, v pritličju pa razen restavracije in vseh potrebnih prodajaln še .naj večja strokovna knjigarna v Skandinaviji. Skupni cilj vseh, ki se zbirajo v tej ustanovi, je znanost. V inštitutu najdejo ugodno vzdušje za razvoj ustvarjailne znanstvene misli. Tudi številni Nobelovi nagrajenci so že delali v 'tej ustanovi, kjer se zasnuje na mednarodni ravni mnogo raziskav, ki jih znanstveniki potem nadaljujejo vsak v svoji deželi. Ugotovitve razprav in predavanj izhajajo v knjižni obliki. Naslov ene izmed injih je »Znanost v družbi jutrišnjega dne«. 'Priznani učenjaki nakazujejo v njej prihodnost biologije, vesoljske polete in možnosti za zagotovitev hrane bodočim rodovom. »Trdnjava male učenosti66 Seveda povsem drugačna, vendar prav tako zanimiva je ustanova, ki so jo dobili otroci v japonski prestolnici Tokio: to je večnadstropno poslopje za izobraževanje in razvedrilo, ki ga imenujejo »Trdnjava male učenosti* ali pa tudi »Hiša otroških sanj*, kajti v njej se jim izpolnjujejo mnoge želje iz domišljijskega sveta. V kletnih prostorih te stavbe so oddelki za znanstvene raziskave ter laboratoriji za optiko, akustiko, elektrotehniko in kemijo. V dvorani za radijske zveze, opremljeni z oddajniki in sprejemniki, si otroci lahko pridobijo znanje, kakršno je potrebno radioamaterjem. Dvorana znanstvene domišljije se ponaša z gledališki oder, v posebni dvorani se vrstijo razstave raznih predmetov, namenjenih predvsem otrokom, zraven pa je knjižnica za mlajše in starejše šolarje. Dva prostora sta namenjena glasbeni in likovni vzgoji, •na ravni strehi poslopja pa je vrt z radarjem in vremenoslovno opazovalnico. . Že prve izkušnje so bile tako dobre, da je tokijska uprava sklenila zgraditi in opremiti podobne »Trdnjave male učenosti« v vseh večjih četrtih mnogomilijonskega velemesta. »Mesto za mlade ljudi66 Končno še nekaj besed o mestu za mlade ljudi, ki si ga je v neposredni okolici Koebenhavna zgradila danska mladina čisto po svojih željah in težnjah. Leta 1960 so mladinke in mladinci v starosti od 13 do 18 let vzeli orodje v roke, danes pa ima »n jihovo* mesto lastne prodajalne, tovarne v malem, delavnice, banko in zavarovalnico. Ponos stalnih in začasnih »mladih meščanov* pa je mestna hiša, ki so jo okrasili bodoči umetniki, starostni vrstniki graditeljev. velikanskim robotom, okoli katerega vozi po radiu krmarjen avto. V delavnici, ki je polna smotrno izbranih strojev, orodja in drugih uči- ki strojev, pripomočkov, se mladi Japonci jo ravnanja z delovnimi pripomočki in se usposabljajo za konstruktivno dejavnost. V višjih nadstropjih je več dvoran, kino ima 800 sedežev in Prvo pobudo je dal danski arhitekt Berge Lorentzen, !ki je pripravil tudi osnutke, katerih izvedba naj bi podprla ideale in težnje sodobne mladine. Zamisel je podprla država, ki je prispevala 12 milijonov kron, polagoma pa so se vključevala tudi podjetja, ki so vložila skupno 5 milijonov kron; največji prispevek pa je seveda dala mladina sama — navdušenje in krepke roke. Mesto mladine ima zdaj 240 stalnih prebivalcev, začasnih pa se zvrsti v njem tekom leta okoli 5000. Mestna vrata so odprta vsej danski doraščajoči mladini, ki dejavno posega v življenje svojega mesta, hkrati pa se praktično seznanja z delom v banki, zavarovalnici, prodajalni, trgovski upravi pisarni ali v kateri izmed delavnic. Mladi ljudje, ki delajo pod nevsiljivim vodstvom najboljših strokovnjakov, se imenitno počutijo v »svojem« mestu. V prostem času tudi sami dajejo in uresničujejo pobude za nadaljnjo izpopolnitev naselja, razen tega pa kažejo posebno vnemo za izobraževanje in za športno dejavnost. Danski poskus je zbudil zanimanje tudi v drugih državah, kjer nameravajo uresničiti podobne načrte, zavedajoč se, da ima ta zamisel tudi velik psihološki pomen. Danski vzgojitelji namreč ugotavljajo: »Pri mladih ljudeh zaleže prepričevalna beseda starostnega vrstnika več kot včasih togo navodilo odraslih, ki jih je življenje že preveč utrudilo, da bi mogli vložiti v svoje delo toliko poleta in mladostne vneme. V tem mestu pa mladina — pod vodstvom iz ozadja — samostojno išče pot v prihodnost in svoje mesto v bodočem življenju.« (Po »Delu*) 4 — Šfev. 46 (1224) MALOOBMEJNI PROMET: Več iniciative od spodaj navzgor Na drugi strani lahko beremo, da prebivalstvo, ki živi — kakor mi na Južnem Koroškem — na meji, nikakor ni več zapisano zaostalosti in življenju v gospodarski negotovosti. Odprta meja omogoča neposredno gospodarsko sodelovanje, ki je ena najtrdnejših oblik prijateljskega sodelovanja med državami, ki imajo skupno mejo. Za razvoj tega sodelovanja je v prvi vrsti merodajna krajevna iniciativa od spodaj navzgor. Ta iniciativa je tudi koristna, ker gospodarsko sodelovanje občin in podjetij na meji pomaga krepiti gospodarski položaj obmejnega prebivalstva in odpravljati ostanke njegove gospodarske zaostalosti. Za Videmskim sporazumom o maloobmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo je pred petimi leti stopil v veljavo tudi sporazum o maloobmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo. Ta sporazum in dodatni sporazumi o izvajanju tega maloobmejnega prometa, ki se od tedaj naprej vrstijo, odpirajo tudi na tem območju prebivalstva obmejnih občin poleg čedalje večjih možnosti obiskov čez mejo in izmenjave na kulturnem in športnem področju tudi možnosti za razvoj gospodarskega sodelovanja, kakor se uveljavlja na italijansko-jugoslovanstki meji. Na primerih občin Železna Kapla-Bela na eni ter Kranj in Mozirje na drugi strani so se tekom leta že pojavili prvi zaplodki razvoja gospodarskega sodelovanja, v primeru občin Beljak, Jesenice, Radovljica in Trbiž pa so s sodelovanjem na področju turizma dobili že zelo določene gospodarske oblike. Ob vsestranski dobri volji in nadaljnjih iniciativah od spodaj navzgor obeta to sodelovanje razvoj, do kakršnega je prišlo na italijansko-jugoslovanski meji. Kakor iniciativa od spodaj navzgor blagodejno vpliva na gospodarski razvoj tamkajšnjega mejnega področja, tako lahko koristi tudi mejnemu področju Slovenije na eni ter Koroške in Štajerske na drugi strani. Če nekoliko podrobneje razmišljamo o objektivnih pogojih na obeh straneh, potem pričenjamo spoznavati, da bi ob ustrezni iniciativi od spodaj navzgor tudi naša mejna področja gospodarsko lahko zelo plodno sodelovala z mejnimi področji Slovenije. Podobno kot v gornjih primerih bi tudi druge občine po Rožu in Podjuni sprožile iniciativo za razvoj gospodarskega sodelovanja s sosednimi občinami na meji, n. pr. z Jesenicami, Tržičem in Ravnami, da imenujemo med njimi le občine, ki so neposredno na naši meji. Ni namen tozadevnega razglabljanja, da bi konkretizirali možne oblike tega sodelovanja. V to vprašanje se morajo podrobneje poglobiti naše občine in jihovi gospodarski činitelji. To vprašanje je — kakor nas uči primer mejnih področij Italije in Jugoslavije — v prvi vrsti njihovo vprašanje, ker bo prišel razvoj gospodarskega sodelovanja v neposredno korist njihovega prebivalstva in ljudi, ki jih zaposlujejo. Načelna iniciativa od zgoraj navzdol je bila tudi v našem primeru maloobmejnega prometa že dana, sedaj je treba ta promet izoblikovati z iniciativami od spodaj navzgor. Tudi pri nas so •te iniciative prvi korak k naglejše-mu gospodarskemu napredku mejnih področij kot najbolj prirodnemu fun-damentu prijateljskega sodelovanja med državami in miru na njihovi meji. K O L E D A R Petek, 12. november: Martin Sobota, 13. november: Stanislav Nedelja, 14. november: Serafin Ponedeljek, 15. november: Albert Torek, 16. november: Otmar Sreda, 17. november: Gregorij Četrtek, 18. november: Odon AKCIJA PROTI PROMETNIM NEZGODAM NA CESTI: Življenje ima prednost Zvezno ministrstvo za notranje zadeve pripravlja v sodelovanju z organi javne varnosti in organizacijami avtomobilistov akcijo, katere namen je, da pripomore k zmanjšanju prometnih nezgod, zlasti onih s smrtnim izidom. Po nedavni izjavi notranjega ministra bo ta akcija stekla z novim letom in bo zajela vse udeležence cestnega prometa, pešce enako kot avtomobiliste, motocikliste, mopediste in traktoriste. Z naraščajočim številom avtomobilov naraščajo tudi prometne nezgode. V zadnjih dveh letih se je število motornih vozil v državi povečalo za 327.381 na 1,917.381. Vsak deseti državljan pa je že posestnik avtomobila. V tem razdobju je prišlo v državnem merilu do 107.913 prometnih nezgod, pri katerih so bili poškodovani udeleženci prometa. 9651 nezgod so povzročili vinjeni vozači. Če k tem dvem podatkom še dodamo, da dbleži pri nas zaradi prometnih nezgod na cesti vsako leto okoli 2000 mrtvih in da odpade povprečno na mesec 3597 prometnih nezgod s 4900 telesno poškodovanimi in 158 mrtvimi, potem sta nam potreba in pomen te akcije dovolj predočena. Za zmanjšanje prometnih nezgod hoče notranje ministrstvo predvsem harmonizirati iniciativo varnostnih organov in organizacije avtomobilistov. Poleg tega hoče doseči boljšo označbo cest in več semafo-rov za regulacijo prometa. V sklop njegovih prizadevanj bo spadalo tudi prizadevanje za zboljšanje stanja cest, ki so v veliki meri krive prometnih nezgod. Posebno pozornost hoče ministrstvo med drugim posvetiti šolanju ljudi v zadržanju v cestnem prometu in s tem zajeti tako pešce kot lastnike in vozače motornih vozil. V tem sklopu naj bi organi javne varnosti tudi gledali na avtomobiliste in pri tem uveljavljali načelo, da avtomobilist na cesti nima prednosti pred pešcem. Zgledna akcija celovške občine Okoli 1100 celovških otrok, ki so vstopili v prve razrede ljudskih šol, je dobilo v ponedeljek na prvi pogled nenavadno darilo mestne občine. To darilo, ki je obstojalo iz vrečke, v kateri so bili ščetka za čiščenje zob, zobna pasta in kozarček za izpiranje ust. S tem darilom je socialni referent magistrata v sodelovanju z mestnim šolskim nadzornikom in mestnim zdravnikom hotel mlade šolarčke opozoriti na čiščenje in nego zob in jih navaditi, da bi postalo čiščenje zob njihovo vsakodnevno jutranje opravilo. Ta akcija uprave našega glavnega mesta sodi v akcije v okviru tedna za zdravje zdb. V eni izmed šol in sicer v ljudski šoli Welzenegg so vrečke z zobno ščetko, zobno pasto in kozarčkom za izpiranje ust delili mestni svetnik Fluoher, mestni šolski nadzornik, deželni poslanec Lu- kas in mestni zdravnik dr. Btan-d 1, ki so se istočasno prepričali, kdo od otrok je že v posesti zobne ščetke i.n kdo zobe dnevno čisti. Mestni zdravnik je otrokom tudi pokazal, kako je treba zobe čistiti. Prav in potrebno bi bilo, da bi se po tem zglednem primeru ravnale tudi naše podeželjske občine, kjer je čiščenje zob navadno še bolj zanemarjeno kot po mestih. PREBERIMO — GOVORIMO — UKREPAJMO! Naše hranilnice in posojilnice so steber našega gospodarstva Varčevanje je med koroškimi Slovenci stara, lepa in dobra navada. Koroški Slovenci imamo najstarejšo ustanovo organizirane gospodarske samopomoči. Nastala je pred 93 leti kot Hranilnica in posojilnica Šentjakobska v Rožu. Nastala je iz potrebe po združeni samoobrambi in samopomoči v letih stiske, ko je moral kmet pričeti računati z denarjem in ga pridobivati, da je z njim lahko „odrajtal" svoje dajatve in da se je lahko uveljavi! v tržnem gospodarstvu, ki se je pričelo razvijati. Takrat so naši predniki dojeli tok časa in rekli so: dajmo svoj denar v skupno blagajno, da bomo lahko pomagali, ko ga ta ali drugi enkrat ne bo imel. Tako je ta skupna blagajna v Si. Jakobu na eni strani kot hranilnica proti dostojnim obrestim zbirala denar, da ga je na drugi strani kot posojilnica lahko proti dostojnim obrestim posojala svojim članom. Ta oblika samopomoči se je v tistih časih naglo uveljavila. Po šentjakobskem zgledu so z istim delom samopomoči pričele hranilnice in posojilnice po drugih naših krajih. Vse so — več ali manj, to bodi danes puščeno ob strani — obvarovale naše vasi pred stisko in obubožanjem, ki je pretilo našim vasem in v katerem je v tisti dobi šlo drugod na tisoče kmetij na boben. Ta oblika naše zadružne samopomoči, da nalagamo svoj odvisni denar pri domači hranilnici in posojilnici, da se je lahko poslužujemo, kadar denar potrebujemo, nam je odtlej naprej vedno spet pomagala, če smo prišli v stisko in če nam je drugače v naših gospodarskih stremljenjih kdaj primanjkovalo denarja. Vedno so bile naše hranilnice in posojilnice naš steber, naši hraniiničarji in posojilničarji pa granit tega stebra. Dvakrat nam je usoda časa skušala zrušiti ta steber in dvakrat znova sta življenjska volja našega ljudstva in njegova vera v pravilnost in koristnost te samopomoči iz nič obnovili naše hranilnice in posojilnice ter njihovo delo. Danes delujejo sredi med nami na oko prikupnejše, v poslovanju sodobnejše in v svoji zmogljivosti na kreditnem sektorju sposobnejše in solidnejše kot marsikdaj prej. Na nas vseh pa leži, da se jih poslužujemo v našem namenskem varčevanju enako kot v sodobnem denarnem prometu in poslovanju. Tako bomo vsak s svojimi deleži, s hranilnimi vlogami, tekočimi računi in posojili pripomogli, da bodo lahko postale še sposobnejše in solidnejše, kot so. Boljši pogoji za zimski promet po Ljubeljski cesti Po svojem potovanju po Sloveniji in Hrvatski v zvezi s prihodnjim gostovanjem dunajske »Revije na ledu« v Celovcu je direktor uprave sejma in umetnega drsališča Friedrich Gutschmar sporočil, da se Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Pliberku VABILO V nedeljo, 21. novembra 1965 bosta v meddruštveni kulturni izmenjavi gostovala v Pliberku Folklorni ansambel z godalnim kvintetom in Koroški oktet kulturno-prosvetnega društva »Prežihov Voranc" iz Raven Prireditev bo ob pol tretji uri popoldne v dvorani gostilne Schvvarzl v Pliberku. Po prireditvi prosta zabava in ples! K obilni udeležbi vabi odbor bo tega gostovanja udeležilo okoli 30.000 obiskovalcev iz Slovenije in Hrvatske. V času od 3. do 20. februarja 1966 je računati, da bo prišlo skozi Ljubeljski predor v Celovec dnevno 60 do 80 avtobusov z obiskovalci revije. S tem v zvezi je deželna gradbena direkcija obljubila, da bo do zime koroški del Ljubeljske ceste tako daleč sanirala, da bodo pozimi po njej lahko vozili tudi štirideset in večsedežni avtobusi. Predvsem bodo tekom prihodnjih tednov razširili ovinke in druga »ozka grla« te ceste. Podvzeli pa bodo tudi druge potrebne ukrepe za neoviran zimski promet po tej cesti. Na svojem potovanju po Sloveniji je direktor Gutschmar priredil tiskovne konference v Mariboru, Celju, Zagrebu, Ljubljani, Novem mestu, Kranju, Tržiču in na Jesenicah. Te dni pa je na poti po Furlaniji-Julijski krajini, kjer bo imel tiskovne konference v Vidmu, Gorici, Trstu in Benetkah. TO IN ONO v cd Smchcva do Jlaboža PODKLOŠTER. - Krajem ob Ziljici in Zilji je preteklo nedeljo grozila nevarnost poplave. Ker je počil jez Rabeljske elektrarne za Trbižem, so morali jezero v naglici sprazniti, vsled česar se je po Ziljici proti Koroški začelo valiti več 9totisoč kubičnih metrov vode in je obstojala nevarnost, da bosta Ziljica in Zilja zaradi tega prestopili bregove in povzročile večjo škodo na elektrarnah BBU in elektrarni KELAG v Zabučah. Elektrarne so zaradi tega odprle svoje zapornice. K sreči sta strugi Ziljice in Zilje zmogle povečano količino vode. Tako ni prišlo v tem območju do večjih poplav. BELJAK. — Danes teden se je konstituiral novo izvoljeni občinski svet mesta. Na. seji je za župana mesta ponovno izvolil vladnega svetnika Gottfrieda Timme-r e r j a , za njegova namestnika pa sta bila izvoljena ing. Josef R e s c h in deželni poslanec ing. Wil;helm S e r e i n i g. Tovarna celuloze Rebrca ne sme biti zaprta! Ko smo v zadnji številki ob 75-letnici tovarne celuloze Rebrca na kratko opisali njen nastanek in njene stalno ponavljajoče se težave, smo tudi omenili, da je tovarna sedaj prešla v roke skupine 14 podjetij industrije papirja. Spričo tega smo izrazili upanje, da bo v tem sklopu sanirana in da bo narasla tudi njena kapitalna in gospodarska moč, da bo dala zaposlitev številnim delavcem, ki so v okolici na razpolago in da bo lahko predelovala les iz svojega neposrednega zaledja. Te dni pa smo bili poučeni nečesa drugega. Tudi pod novimi lastniki je tovarna celuloze Rebrca spet v nevarnosti. Zaloge lesa na njenem skladišču se nevarno manjšajo. Tovarna celuloze brez zalog lesa pa mora prej ali slej ustaviti svoje obratovanje. Z ustavitvijo obratovanja bi v tem primeru zgubilo v občinah 2e!ezna Kapla-Be- la, Žitara vas in Galicija, kjer druge industrije takorekoč ni, 347 delavcev svoje stalno delovno mesto. Tega pa si novi lastnik tovarne ne sme in ne more dovoliti. Navzlic temu se skupina 14 podjetij avstrijske industrije papirja ba-vi z iikvidacijo Rebrce. Ta namen je jasno razviden iz vsebine torkovega sestanka na deželni vladi, ko so deželni glavar Sima, deželni finančni referent S u c h a n e k , deželni poslanec in župan L u b a s ter sekretarja sindikata delavcev v kemični industriji ugotovili akutno nevarnost, da nameravajo lastniki Rebrce v predvideni reorganizaciji obratovanje tovarne ustaviti. S tem v zvezi so predstavniki deželne vlade naglasili, da je deželna vlada proti temu ukrepu, ker je treba tovarno v tem kraju ohraniti. Deželna vlada je že leta 1962 prevzela jamstvo za desetmilijon-ski kredit, ki je bil namenjen za sa- nacijo podjetja. Takrat je pomagalo tudi ministrstvo za socialno skrbstvo, ki je z 10 milijoni šilingov iz sredstev za zaposlitev brezposelnih pomagalo podjetju iz stiske. Trenutno deželna vlada iz svojega podjetju ne more pomagati, ker je zaradi vremenskih katastrof finančno preobremenjena. Vprašanje nadaljnjega obstoja tovarne pa ni le vprašanje deželne vlade, marveč je to državno vprašanje. Zato so na sestanku zbrani zastopniki dežele, občine in sindikata pozvali zvezno vlado in vse, ki se bavijo z vprašanjem tovarne celuloze Rebrca, da podprejo prizadevanja, da se tovarna obdrži in ustrezno sanira, ker ije to v politično in gospodarsko korist države. Država ima nalogo, da pospešuje gospogarski razvoj koroškega obmejnega področja, ne pa da ga zavira in mirne duše gleda, kako na tem področju podjetja stagnirajo in odmirajo. VAJŠKRA. — Zaradi prenagle vožnje šalarskega avtobusa v ovinku bi prišlo v petek kmalu do hude prmetne nezgode pred mostom čez Jezernico pri Beljaku. Avtobus z 61 šolarji je v ovinku zaneslo in se je ujel šele na ograji čez Jezernico. Ker otroci iz avtobusa niso mogli izstopiti pri vratih, je dvanajstletni učenec Reinhold Koller razbil šipe zadnjega okna, pri katerem so se potem otroci rešili iz avtobusa. BAJTIŠE. — Pristojni krogi so se končno iotili regulacije bajtiške-a hudournika, ki že leta ob vsa-em večjem nalivu prekinja promet v Sele in ogroža okoliška področja. Regulacija hudournika bo stala 4,5 milijona šilingov, pri čemer si bodo stroške delile država, dežela in prizadeti občini. KAZAZE. — Zadnjo_ nedeljo v oktobru je bila tukaj blagoslovitev nove farne cerkve. Pri renovi-ranju stare cerkve so se lotili tudi injenega povečanja. S tem so dobile Kazaze, ki se zadnje čase gospodarsko kar lepo razvijajo, novo in lepo središče kraja. Na vprašanje, kakšen bo svet čez pol tisočletja, seveda danes nihče ne more dati zadovoljivega odgovora. Tudi znanstveniki, ki sicer radi nakazujejo razvojne možnosti — pač vsak za svoje področje, ne tvegajo napovedi o zaokroženi podobi sveta bodočnosti. Vendar pa človeška domišljija ne pozna meja in tako se tudi mnogi pisatelji bavijo s tem, da v svojih utopičnih zgodbah skušajo že danes napovedati dogodke, ki se bodo odvijali šele čez stoletja. Med take pisatelje spada tudi Arthur Clark, ki je napisal že več znanstveno domišljijskih zgodb. Clark je optimist in takšna je tudi podoba njegovega domišljijskega sveta sredi prihodnjega tisočletja, kot jo je po njegovi knjigi »Obrisi prihodnosti" naslikal moskovski mesečnik »Tehnika mo-lodjoži”. Človek je stopil čez vesoljski prag, hkrati pa začenja izkoriščati atomsko energijo v miroljubne namene. Znanost napreduje čedalje hitreje. Za sorazmerno bližnjo prihodnost napoveduje Clark polete k drugim planetom našega osončja, kmalu po letu 2000 pa naj bi se ljudje tudi že naseljevali na njih. Potem bo človeštvo podredilo vreme svoji volji, rudo bo pridobivalo z morskega dna in hkrati prodrlo daleč proti središču Zemlje. Sredi prihodnjega stoletja bo znanost premagala težnost in začela z ana-biozo podaljševati življenjsko dobo. V 21. stoletju se bodo vesoljska vozila že močno približala hitrosti svetlobe. Po zaslugi podatkov, vloženih v magnetni spomin, bodo elektronski možgani v znanju prekosili človeka. Proti koncu prihodnjega stoletja se bodo ljudje srečali s prebivalci L2ar)Kr)ivo$a!zn«i 0 Menda bodo nekatere ameriike petrolejske družbe v kratkem začele prodajati bencin v trdnem stanju. Bencin je v drobnih kapsulah, ki ijih je mogoče zdrobiti s pritiskom roke in bencin je spet tekoč. Vozniki lahko vzamejo iz ikatle toliko bencina, kolikor jim je potrebno, kapsule se potem spet same strnejo in preprečijo izhlapevanje. 0 V goratih predelih Jave so odkrili kosti prazgodovinskega človeka iz plio-pleistocenskega obdobja, ki je bilo priča nastajanja prvih razumnih bitij. Na Javi so ob koncu preteklega stoletja prvikrat odkrili ostanke tega našega prednika. 0 V zadnjem času so se v vrsto zabav na luksuznih plažah uvrstili še zmaji, ki so izdelani na istem principu kot tisti, s katerimi igrajo otroci, le da so večji. Smučarja na vodi in z velikim zmajem na sebi vleče motorni čoln po vodi toliko časa, da doseže primerno hitrost, potem pa se dvigne v zrak tudi do 30 metrov visoko. Na tak način lahko premaga razdaljo enega kilometra. 0 .Če mačke ni pri hiši, miši plešejo,” pravi star pregovor. Japonci pa so izdelali mehanični nadomestek za to žival, ki naj ustrahuje tako miši kot tudi mačke. 'Ko se .mehanični maček” priključi na električni tok, vsakih nekaj minut glasno mijavka, v mraku pa mu oči tako žarijo, da poženejo strah v kosti vsem mačkam in mišim v bližini. Najvažnejše je seveda to, da je .mehanični maček” zelo čist in tudi ne povzroča nikakršne škode. Razen tega je tudi poceni. 0 Nek angleški zdravnik priporoča vsem, ki se ne morejo upirati alkoholu, da vsak dan popijejo žlico olja. Olje menda zmanjšuje željo po alkoholu in je menda zmožno alkoholike odvrniti od pijače. Kakšen bo A svet / leta 2465 ' drugih osončij, biokemija pa jim bo znatno podaljšala življenje. In podoba sveta čez petsto let? Sprejemljivo napoved lahko tvega le človek, ki ima izredno domišljijo in ki hkrati dobro pozna tehnične dosežke, splošni napredek in raziskovalne smeri znanstvenih panog. Clark pravi, da bodo ljudje živeli v visokih poslopjih, katerih pritličja bodo pod vplivom zemeljske težnosti, nadstropja pa bodo lebdela v antigravitacijskih poljih. Zračna vozila bodo zasnovana na zemeljskem magnetizmu, grajena iz materialov, ki vzdržijo hitrost nad 10.000 km na uro. Rastline in tudi živali kot vire hrane bodo gojile obsežne farme na morskem dnu. Pripravljanje hrane (od nabiranja do kuhe) bo popolnoma avtomatizirano. Uveljavila se bo »Štiriletni otrok je po navadi zelo zgovoren. Besede mu vro iz ust, z njimi se igra rajši kot z najljubšo igračo. V povprečju izgovori 12.000 besed na dan, čeprav premore njegov besedni zaklad le kakih 920 pojmov,« je povedal švedski profesor in mladinski psiholog Tlhord Erasmie v razgovoru s sodelavcem stockholmskega dnevnika »Dagens Ny-heter«. Erasmie je zadnje čase proučeval zlasti razvoj govora pri otrocih, starih štiri do šest let in pol. V ta namen je na slepo izbral 156 otrok v Norrkopingu, ki velja s sociološkega stališča za povprečno švedsko mesto. Enoletni otrok obvlada — tako ta kakor nadaljnji podatki se nanašajo na švedsko povprečje — tri besede, šest mesecev kasneje se razširi njegov besedni zaklad na 26 pojmov, nato pa narašča čedalje hitreje; v prvi polovici petega leta na primer se zviša od 920 na 1240 besed. Šestinpolletni otrok uporablja okoli 2000 besed, njegov pasivni besedni zaklad — se pravi, da besede pojmovno dojema, vendar jih še ne uporablja — pa je približno trikrat večji. »Poskusi so potrdili že znano mnenje,« pravi prof. Erasmie, »da ni neposredne zveze med zgovornostjo in ugodnim razvojem govora oziroma inteligence. Med činitelje, ki ugodno vplivajo na razvoj govora, seveda sodita otrokovo splošno dozorevanje in izobrazba staršev, zlasti še matere. Besedni sklad šestletnih otrok, katerih matere imajo vsaj srednjo šolo znaša 1810, povprečje vse skupine (156 otrok) 1650 besed pri otrocih mater z osnovnošolsko izobrazbo pa okoli 1500.« Značilno je, pravi Erasmie, da so v primerjavi z materinim vsi drugi vplivi (bratov tudi sintetična hrana. Ljudje bodo nosili sintetične obleke; po enkratni noši jih bodo vračali tovarnam, ki jih bodo uporabljale kot surovino za nove izdelke. Pod umetnimi sonci bo Antarktika postala svetovna žitnica. Tehnika bo spremenila tudi športne igre. Clark govori o nogometaših, ki se bodo na magnetičnih zračnih vozilih po radiu pogovarjali med seboj. Seveda to ne bo več nogomet v današnjem pomenu besede, sicer pa bo imel šport v Clarkovem svetu prihodnosti drugačno vlogo in pomen. Motorne čolne, vodne smuči in tobogane bo nadomestilo posebno vozilo, ki bo povrhu vsega še ubogljivo in hitro letalo po zraku. V stanovanjih bodo roboti z elektronskimi možgani opravljali vsa domača dela. Nadzirali bodo tudi družinske izdatke in celo z otroki ponavljali šolske naloge. Napovedi pisca znanstveno domišljijskih zgodb se bodo morda uresničile v tolikšnem obsegu, kot so se tiste, ki jih je zapisal Jules Verne. Nedvomno so zelo mikavne, vendar segajo mnogo predaleč v prihodnost da bi jim človek mogel brez pridržka verjeti. Čas, na katerega se nanašajo, je tako oddaljen, da danes niti ne moremo reči: »No, bomo videli..." in sester, vrstnikov pri igri v otroškem vrtcu) nebistvenega pomena. Prav tako ni posebne razlike med deklicami in dečki, zelo presenetljiva pa je ugotovitev, da so imele deklice med temi 156 otroki o pomenu besed »prepir«, »boj« in »stroj« mnogo boljšo predstavo, kakor pa dečki enake starosti in so jih tudi izdatneje uporabljale, medtem ko so se dečki bolje spoznali na tisto, kaj vse mora biti opoldne ali zvečer na mizi in kaj je v skledi. ♦ r ! Napoleon X „oče“ manekenk | | Napoleon lil. je bil prvi, ki je dal ♦ t leta 1870 sebi in cesarici Evgeniji po- ♦ X kazati najnovejšo modo tako, da so £ Z obleke nosile mlade dame. Tedaj so ♦ 1 se rodile manekenke. Popularne pa so t t manekenke postale, ko je opazil An- ♦ * glež Charles F. Worth, lastnik pariške | X modne hiše, da imajo prodajalke v | X oblekah, kakršne prodajajo, mnogo t X več uspeha kot prodajalci. $ »««<»»« m«.............. ♦»»»»»«♦♦»«»< Oltk/Lf Vtkj0lf~d3l) s področja prehrane ® Največja jed na svetu je pečena kamela, ki jo Beduini pripravljajo le za svatbene svečanosti. Pripravijo jo pa takole: s trdo kuhanimi jajci nadevajo ribe, s temi ribami nadevajo kuhane kokoši, le-te dajo v trebuh pečenih ovac, tako nadevane ovce pa dajo v kamelji trebuh in kamelo pečejo na ražnju. ® Najtežji puran je živel leta 1955 v Kaliforniji; težak je bil 24,9 kg. • Najdaljšo klobaso na svetu so izdelali leta 1601 v Nemčiji. Po mestnih ulicah Ko-nigsberga so jo nosili 103 mesarji, kajti dolga je bila 914,7 metra, tehtala pa je 401,4 kg. & Farmerji v Michiganu so leta 1957 izdelali največji sir na svetu: tehtal je 5390 kg. Zanj so potrebovali mleko 6600 krav. ® Najdaljši jedilnik na svetu ima restavracija Oskarja Devidsona v Kopenhagnu; dolg je 115,5 cm in priporoča gostom 177 jedi. • Najmanjše jajce izvali ptič-muha na Ja-maici; dolgo je komaj 13 milimetrov. Muzej igralnih kart Zahodnonemško mesto Bielefeld se ponaša z edinstvenim muzejem — zbirko igralnih kart. Osnovo za ta nenavadni muzej, ki je letos obhajal svoj desetletni jubilej, je dal neki gradbeni strokovnjak iz Hamburga, ki je v štiridesetih letih zbral 8000 svežnjev igralnih kart iz vseh delov sveta. Danes pa obsega ta zbirka že 110.000 različnih igralnih kart za najmanj 3500 različnih iger. Prav tako pester, kot so igre, pa je tudi material, iz katerega so izdelane karte. Indijanci na primer so narezali za kvartopirske potrebe koščke trdnega usnja ter jih zaznamovali in jih olepšali z raznimi okraski. Japonci so uporabljali cvetlične karte — koščke gladke lepenke z nežnimi risbami cvetic. Prav tako iz Japonske so tudi prve »poučne" igre: karte s podobami pesnikov in z njihovimi pesmimi, tako da so se kvartopirci med igro tudi lahko kaj naučili. Drugačna je indijska igra »ganjifeh" z okroglimi kartami iz želvovine; te karte ponazarjajo orožje štirih vrst v staroindijski vojski. Evropski poker, ki je še razmeroma mlada igra, pa ima svojega prednika v stari Perziji, kjer je kak bogataš pri igri »asnas" lahko v kratkem zapravil vse svoje premoženje. Bielefeldski muzej je verjetno največja zbirka svoje vrste na evropski celini. Okoli 400 grafičnih prikazov in priblžino toliko izdelkov domače obrti posreduje zaokroženo predstavo o razširjenosti »hudičevih podobic". Otroška govorica v številkah .................milil...............................................mm...mmiiiii.im...................miiimiimmmmmmm...mm...mimmmmmiiit..immmmmmmii........umu..mimmmim VLADO FIRM: Uskoška nevesta 23. NADALJEVANJE »Stopi v hišo, kjer čaka pop, da naju zveže." Prijel jo je okoli pasu in jo odpeljal čez dvorišče v razsvetljeno hišo. Brez besed je voljno stopala za njim. Ob njej je bil Tudor, vitke postave in mišičast. Njegov pogled, ki je bil vedno oster, je bil tokrat miren. Le ustni kotički so mu komaj vidno drgetali. Ko je prestopila prag hiše in so se za njo zalupnila vrata, je vedela, da mora postati žena, žena Vukmirovega sina. Na dvorišču so se polglasno razgovarjali posli. Pogledovali so proti zastrtemu oknu v prvem nadstropju. Potihoma so odšli okoli hiše, umirili pse in v polkrogu zapeli pod oknom. Rahlo se je dvignil in zopet padel napev uskoške pesmi, ki je kot rahel vetrič splaval k oknu: Spevala mi Mara, da je gora čula, Da je gora čula, dva bregi zeleni, Dva bregi zeleni, dva pak ne zeleni; Med njimi je tekla pelinkova voda, De mi Mara prala svoje bele ruke, N ju je zvala majka s pisanog gajka: »Hodi dimo, Mara, ako si oprala.* »Nisem, moja majko, stopram sem pričela.* »Mara, čerka moja, kaj pak si delala.* »Po gori šetala modro cvetje brala, Modro cvetje brala, vence povijala, Vence povijala, junakom davala: Koji lepši bili, gorše su dobili.* Za zaveso se je zganila senca. Bela mesečina se je poigravala z razpuščenimi Daninimi lasmi. Za njo pa je prekrižanih rok stal Tudor in globoko vdihaval hladni nočni zrak. Skoraj neslišno so se odprla vrata. V sobo je stopil Jure, odšel k mizi in upihnil leščerbo ter jo odnesel iz sobe tiho, kot je prišel. Na stari hruški za hišo pa so se na vršiču oglašali mladi srakoperji s svojim zateglim kvi-kanjem. OOO V hudi vročini se je pozibavalo žito, ki ga še prišla vski kmetovalci niso poželi. Med njim so se prerivale mlade prepelice in s pedpedikanjem klicale stara, ki pa se že nista več menila zanje. Med polji pa je počasi korakal pristavski posel in v enakomernih razdaljah razmeščal poljska strašila, ki naj bi odganjala vsiljive vrabce in nadležne golobe. V ogradi za pristavo so se pasli spočiti konji. Podili so se ob ograji in obgrizovali sveže lubje debel, iz katerih je bila postavljena ograja. Lisasti sivec je iztegoval vrat čez visoko ograjo in rezgetal. Žrebec je imel svetlo-rožaste nozdrvi, ki so mu lahno drgetale. Male uhlje je vrtel zdaj na levo zdaj na desno in lovil vsak najmanjši šum. Po travnati poti je prihajala Dana. Poigravala se je z majhnim bičevnikom in trgala marjetice. Ko jo je lisasti sivec opazil, je zahrzal in povesil ušesa. Isker je bil, a trmast. Ko se mu je dobrikaje bližala, je pokazal zobe, in ravno pravočasno se je še umaknila, da je ne bi pograbil za komolec. Njen bič je zažvižgal po zraku. Sivec je zahrzal in odkopital za ostalo čredo, ki je zdirjala okoli ograje. Frfotajoči metulj, ki se je zapletal v njene razpuščene lase, se sam ni mogel rešiti. Frfotal je in se zaman trudil. Z roko si je segla v goste lase in ga prav lahko prijela. Izpustila ga je in okorno je sfrfotal v zrak. Na njenih prstih pa je ostal rumen prah metuljčkovih kril. Ko je zatopljena v misli prišla do ovčje staje, jo je iz zamišljenosti vzdramil pastiričin glas: »Gospodarica, glavarjevi vojščaki so vas iskali." »Že spet," se je začudila Dana. »Da, mlada gospodarica. Oskrbnik jim je dejal, da sta s Tudorjem že pred dnevi odjezdila v Gorjance. Joj, kako so robantili." Dani so se jezno zabliskale oči: »Da, najprej me ugrabi in sedaj se moram skrivati." Z očmi je premerila zajetno pastirico, ki si je v zadregi mečkala obleko. Belo črni janjček, ki se je norčavo podil okoli nje, se je naenkrat zaletel Dani med noge in bi jo bil malone spodnesel. Sklonila se je, ga zgrabila in vzela v naročje. Janjček je nekaj časa brcal, nato se je umiril in ji zaril gobček v nedrja. Oddaljeni klic se je razlegal čez travnike, po katerih je počasi jezdil Tudor. Na drugem koncu pa sta pastirja kriče gonila govedo k napajališču. V globokem vodnjaku, ki mu ni bilo videti dna, je bila vedno mrzla voda. Ko sta pripregla h gredi konja in ga pognala, da je stopil v širokem krogu okoli vodnjaka, se je prizibala iz globine velika golida polna vode. In ko sta jo spraznila, se je kolo zopet škripaje zavrtelo; konj je pričel leno stopati v nasprotno smer in vrv na vretenu se je počasi odvijala. Tudor je pognal konja. Ko je bil že v bližini ograde, je v diru skočil s konja, počenil, se bliskovito zravnal in se smeje napotil k ženi, ki je potihoma občudovala njegovo jahalno veščino. Ko je opazil janjčka v njenem naročju, je iztegnil roke. »Dana!" je poklical ženo in odhitel za njo. Kako lahka je bila njena hoja. Stekla je in se ustavila ob ograji. Žrebec jo je zagledal in zopet po- o — Štev. 46 (1224) 12. november 1965 Turizem je pogoj za obstoj gorskih kmetov Na Vzhodnem Tirolskem se nahaja občina Pragraten. Ta občina je ena najbolj ekstremnih gorskih občin Avstrije. Leži v 1312 metrov nadmorske višine v bližini ledenikov. Od njene skupne površine je le 27 odstotkov zemljišč kolikor toliko pripravnih za kmetijsko rabo, ki jo pa še močno ovira njena strma lega. Od kmetijsko rabljenih zemljišč odpade 86 odstotkov na planine, vsled česar so za intenzivnejšo rabo na razpolago le 503 hektarji zemljišč, ki si jih deli 96 kmetov. Povprečno torej odpade na kmetijo le 5,25 hektarja njiv in travnikov. V tej višinski legi in v teh ekstremnih pogojih bi na tako majhni kmetijski površini nobena družina ne mogla več shajati, če se cela občina ne bi intenzivno bavila s turizmom. V zadnjih letih je ta občina pogoje za razvoj turizma razvila tako, da je leta 1963 že dosegla 73.000 turističnih nočitev. Z razvojem turizma se je pričel zboljše-vati tudi gospodarski položaj kmetov te občine. Skoraj polovica turističnih sob odpade na imenovanih 93 kmetij. Dohodki od oddajanja turističnih sob odgovarjajo skoraj na vsaki kmetiji vrednosti, ki jo na leto ustvarita dve molzni kravi. Toda ti dohodki niso edini, ki jih imajo kmetje občine Pra-graten od turizma. Turistični gostje v poletnem času predstavljajo hkrati tudi neposredno možnost ugodnega vnovčenja klavne živine, mleka in mlečnih izdelkov, perutnine in jajc ter drugih kmetijskih pridelkov, ki jih imajo, ne da bi jih bilo treba po dolgi in zamudni poti spravljati v dolino. Zato se je tekom let že vsaka, tudi najbolj samotno ležeča kmetija vključila v turizem in s tem dobila novo pridobitno panogo. Za kmete te občine je postal turizem pridobitna panoga številka ena. Njihovi letni dohodki so se s pomočjo turizma podvojili, s čemer je ogroženost njihove eksistence takorekoč odpravljena, ker je gotovo, da se bo število turističnih nočitev v prihodnje še povečalo. Podobno aktivno vlogo igra turizem tudi v kmetijstvu drugih gorskih občin, ki so se ga oprijele in ustvarile tozadevne pogoje. Zelo tipičen primer so v tem pogledu koroške gorske kmečke občine Berg im Drautal, Rangersdorf im Molltal, St. Urban ter Wurm- lach. Prve tri občine imajo od 1200 do 1350 prebivalcev, četrta pa jih ima sploh samo 600. Ta občina — torej Wurmlach — je leta 1959 imela 16.509 turističnih nočitev, lani pa jih je javila že 31.757. V primerjavi s številom prebivalstva je na vsakega prebivalca občine odpadlo lani 53 turističnih nočitev in prehrambenih dni. Če računamo, da je vsaka nočitev in vsak prehrambeni dan povezan samo s 75 šilingov dohodkov — kar pa je vzeto izredno nizko — vidimo, da je lani znašal dodatni dohodek, ki ga je Sredi septembra so v naši državi našteli skupno okroglo 2,962.000 prašičev, kar je za 4,2 odstotka manj, kot so jih našteli pred letom dni. Iz tega sledi, da smo v tako imenovanem ciklusu prašičereje od naraščajoče proizvodnje tekom poletja prešli na nazadujočo proizvodnjo. To nazadujočo proizvodnjo najbolj spoznamo po tem, da je bilo letos septembra za 22,4 odstotka plemenskih svinj manj brejih, kot jih je bilo lani in da je bilo tudi število pujskov v starosti do 8 tednov za 11 odstotkov manjše kot lani. Nazadovanje števila pa spoznamo tudi na primerjavi števila mladih pitancev od 8 tednov do pol prinesel turizem v občino, po prebivalcu najmanj 4000 šilingov, po družini pa okoli 18.000 šilingov. Podobno se je turizem v zadnjih šestih letih razvijal tudi po ostalih treh navedenih koroških gorskih občinah. V istem razdobju je število turističnih nočitev naraslo v občini Berg im Drautal od 27.242 na 44.305, v Rangersdortu od 15.561 na 38.571, v St. Urbanu pa od 19.578 na 32.315. Upoštevati je treba, da so to izrazite gorske občine, ki turistom ne morejo nuditi drugega kot poletno sonce, svež zrak in solidno, čeprav preprosto postrežbo. Te občine nimajo zimske turistične sezone in odpade število nočitev takorekoč le na poletne mesece, od srede junija do konca avgusta. Razumljivo pa je, da se po teh občinah turizem ni pričel razvijati sam od sebe, marveč je njegov sedanji obseg rezultat večletnih intenzivnih prizadevanj vseh činiteljev v teh občinah, gostinstva in trgovine enako kot kmetov in občinske uprave. Blaž Singer leta starosti; njihovo število je padlo za 3,3 odstotka. Večje kot lani septembra je letos le še število pitancev, ki so starejši od pol leta. Teh je biilo letos že za 9,1 odstotka več ko lani. Večina od njih je vendar namenjena za domači zakolj. Skupno vzeto se je tekom leta dni število prašičev v državi zmanjšalo za 130.040. Tako že kar v naprej lahko rečemo, da prihodnjo pomlad ni treba pričakovati, da bi prišlo do prekomerne ponudbe na trgu, kakor je prišlo letos pomladi, ko ni bilo mogoče spraviti 100.000 klavnih prašičev do konzumenta. Če vendar nekoliko podrobneje pogledamo na bodoči razvoj ponudbe klavnih prašičev, potem lahko rečemo, da je s pičlo ponudbo računati že od januarja naprej in da bo le-ta padla vso pomlad in vse poletje. V času od januarja do marca bo prišlo na trg za ca 11 odstotkov manj klavnih prašičev kot letos, pozneje pa bo ponudba tudi za 20 odstotkov nižja. Ta prognoza za Koroško ne drži v celoti. Na Koroškem se je od lanskega do letošnjega septembra število prašičev zmanjšalo le za 1,5 odstotka, medtem ko se je n. pr. na Gradiščanskem zmanjšalo za 8,7 odstotka, na Predarlskem pa celo za 13,3 odstotka. Tako je na Kordškem pričakovati, da bosta v prvem polletju ponudba in povpraševanje dokaj izravnana in da bo šele s pričetkom turistične sezone pričela ponudba vidneje pojemati. Na Koroškem se na trgu s klavnimi prašiči obeta podoben razvoj kot leta 1962, kajti sedanje število prašičev je zelo podobno številu pri septembrskem štetju leta 1961. Razširjena seja Nadzornega in Upravnega odbora Slovenske kmečke zveze Po ustreznih predpripravah s strani Izvršnega odbora je bila v četrtek 4. novembra v Celovcu razširjena seja Nadzornega in Upravnega odbora Slovenske kmečke zveze, ki so se je udeležili skoraj vsi člani obeh odborov in vrsta občinskih zaupnikov SKZ. Pod vodstvom predsednika Nadzornega odbora Janka Ogrisa sta oba odbora v temeljiti diskusiji ocenila razvoj kmetijstva po naših vaseh v zadnjih letih in s tem povezano tudi sedanji položaj in vlogo Slovenske kmečke zveze. Pri oceni razvoja in problematike kmetijstva po naših vaseh so bili zlasti dragoceni prispevki, ki so jih v diskusiji dali predsedujoči Janko Ogris, predsednik Upravnega odbora Tone K r u š i c ter odborniki Lojze Trunk, ing. Nace Nachbar, Mirko Kumer, Jurij Pečnik, ing. France Einspieler, Lovro K r a -m e r in Feliks W i e s e r. Njihovi prispevki na uvodne misli tajnika Blaža Singerja bodo pripravna osnova za ukrepe Slovenske kmečke zveze v letošnjem zimskem času njenega dela. Po vsestranski oceni nastalega položaja je pododbor Izvršnega odbora predložil v razpravo načrt zimskega dela Slovenske kmečke zveze. V tem delu bo kot strokovnopolitična organizacija slovenskih kmetov na Koroškem v prihodnjih mesecih posvetila največjo pozornost kmečkogospo-darskim problemom na vasi, nadaljevalnim tečajem za mlade kmetovalce in kmečke fante, ki jih bo prirejala v Podravljah v sodelovanju s tamkajšnjo kmetijsko šolo, ter izobraževalnemu in organizacijskemu delu na področju organizirane proizvodnje kvalitetnih mesnatih prašičev v okolici Pliberka, ki se dobro razvija. Posebno pozornost bo SKZ posvetila tudi koordinaciji prizadevanj svojih članov v občinskih svetih in v krajevnih kmečkih odborih. Naposled sta odbora sklenila, da bo v marcu redni letni občni zbor Slovenske kmečke zveze. Podrobne priprave za zimsko delo sta odbora poverila Izvršnemu odboru in pododborom za posamezna področja. Vedno več nezgod s ivahlcvji Le ena četrtina od približno 200.000 traktorjev, ki delajo v avstrijskem kmetijstvu, je opremljena z ogrodjem nad sedežem traktorista, ki ga je v stanju zaščititi pred smrtno nezgodo, če bi se traktor prevrnil. V letu 1964 je prišlo v državi do 1918 nezgod s traktorji, pri čemer je bilo 74 traktoristov ubitih. Samo na Nižjem Avstrijskem, kjer teče tri četrtine vseh traktorjev v državi, so se med letom 1963 in 1964 smrtne nezgode s traktorji podvojile. 62 odstotkov nezgod s smrtjo traktorista se je pripetilo na cestah in poteh. V nobenem od teh primerov pa traktor ni bil opremljen z ustrezno zaščito nad sedežem traktorista. Zakonite osnove za obvezno zaščito traktoristov ima med vsemi evropskimi državami le Švedska. V Avstriji je v pripravi nov zakon o motornih vozilih in je pričakovati, da bo vanj vnešeno tudi določilo, da mora biti traktor opremljen s preizkušeno in zanesljivo zaščito za življenje traktorista. Neglede na to pa je v lastno korist vsakega posestnika traktorja, da kupi tako zaščito in jo pusti montirati na traktor. V sedanjem položaju je namreč vsak človek, ki ga nezgoda odtrga od kmetijskega dela, takorekoč nenadomestljiv, kar lahko na kmetiji sproži krizo, iz katere se more rešiti šele tekom let. Zaradi tega nabava ustrezne zaščite za traktorista za nobenega kmeta ne bi smela biti vprašanje kolebanja sem in tja, marveč samo po sebi razumljiva nujnost, je vendar človeško življenje tudi v kmetijstvu več vredno, kakor pa nekaj tisoč šilingov, ki jih taka zaščita stane. Razvoj na trgu s klavnimi prašiči v luči septembrskega štetja mfiiiiiiiiiiniiiiiiuniiiiHiiiiiiiH!!iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiooc>oooo©oooooo<>oooooooooooc ©© © Ta teden vam priporočamo: Za dom in gospodinjo 88 Felicita Kalinšek: SLOVENSKA KUHARICA, važen pripomoček in najboljši svetovalec, 740 str., slik. priloge, pl. 104 šil. ŽIVLJENJSKO ČILI V POZNA LETA, dietna navodila za pravilno prehrano starejših ljudi, 88 str., br. 8 šil. H France Vardjan: KAJ CVETI IN ZELENI NA OKNU IN V SOBI, znane in neznane sobne rastline, 3 knjige skupaj 464 str., ilustr., br. 45 šil. m NEZGODE DOMA, v prehrambenih obratih in v pralnicah, 144 str., ilustr., br. 13 šil. ■ Andreja Grum: SLOVENSKE NARODNE JEDI iz Gorenjske, Dolenjske, Bele krajine, Primorske in Istre, Štajerske in Koroške, 310 str. ilustr., slik. priloge, ovitek iz umetne snovi 65 šil. PREHRANA PREDŠOLSKEGA OTROKA, nasveti za pravilno prehrano malih otrok, 120 str., br. 12 šil. B Jože Šircelj: ŽEPNI BONTON, navodila za lepo vedenje, 144 str., večbarvne ilustracije, br. 27 šil. KOLINE, priročnik o higieni pri klanju prašičev in pripravi domačih mesnin, 64 str., ilustr., br. 6 šil. £ Jakiča Acceto: OPREMLJAMO STANOVANJE, nasveti za sodobno ureditev stanovanj, 112 str., ilustr., br. 24 šil. B JEDI, KI NE REDE, pravilna prehrana ljudi, ki nagibajo k debelosti, 112 str., br. 16 šil. U Janez Kromar: ZDRAVILNE RASTLINE, priročnik o domačih zdravilnih rastlinah, 124 str., ilustr., br. 15 šil. 88 INDUSTRIJSKA ŽIVILA V NAŠI PREHRANI, navodila za pravilno uporabo konserviranih živil, 84 str., slik. priloge, br. 18 šil. BI Miha Ogorevc: POT V VRTNO VESELJE, knjiga o okrasnih drevesih, grmičju iin cvetlicah, 144 str. ilustr. br. 16 šil. | PLETENINE IN PLETENI VZORCI, nasveti za pravilno izbiro in nego pletenin, 160 str., ilustr., br. 18 šil. 8| Matajc-Košak: PREHRANA ZDRAVEGA DOJENČKA, navodila za pravilno sodobno prehrano dojenčkov, 96 str., br. 19 šil. 88 Branka Tancig: KUHINJA, nasveti za sodobno ureditev in opremo kuhinjskih prostorov, 112 str., ilustr., br. 15 šil. 8| GREMO NA IZLET, koristni napotki in izkušnje za potovanje in bivanje v naravi, 104 str., ilustr., br. 12 šil. ■ Dr. Karl M. Kirch: KNJIGA O ZDRAVJU IN BOLEZNIH, odgovori na vprašanja o vzrokih, bistvu in zdravljenju vsakdanjih bolezni, 384 str., ilustr., ppl. 54 šil. 88 Milčinski-Žvanut: POŠKODBE V ELEKTROGOSPODARSTVU in prva pomoč, 40 str., ilustr., br. 3 šil. ■ Pero Velkavrh: KUHARSKI RECEPTI za naše gospodinje, 48 str., ilustr., br. 5 šil. 8| Jože Grom: GOBE, užitne in strupene gobe v sliki in besedi, 48 str., br. 20 šil. ■ ORGANIZACIJA DELA V GOSPODINJSTVU, pravilna razdelitev gospodinj- skega dela na celo družino, 72 str., ilustr., br. 5 šil. Knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih. Knjigarna „Naša knjiga'*, Wulfengasse