•’orloba Brezjanske Marije, kot jo je napravil mladi slikar Koritnik in smo jo Slovenci ' Argentini ustoličili v naši slovenski cerkvi ter v narodnem svetišču v Bujanu. Naj lu ta podoba krasila tudi vsako slovensko hišo!
DUHOVNO ŽIVLJENJE
Letnik xvi LA VIDI E %LIL3 H AS avgust 1949
BCEZMABEŽNC
SEČE
X/
3 ele petič bomo 22. avgusta v vsej Cerkvi obhajali praznik Marijinega brezmadežnega Srca. Ob tej priliki bomo v Argentini bivajoči Slovenci obnovili našo posvetitev Brezmadežnemu Srcu, družine v posebni devetdnevni« po domovih, vsa skupnost pa v veliki slovesnosti, ki bo 21. avgusta v cerkvi Brezmadežne Marije od čudodelne svetinje v Buenos Airesu.
Slovenci smo bili v vsej svoji zgodovini kot nebogljena sirota. Tujci so nas tlačili in uničevali skozi stoletja do teh dni. Gruden opisuje v Zgodovini slovenskega naroda, da so bili v turških bojih slovenski bajtarji in kmetje popolnoma samim sebi prepuščeni. Popolnoma sami smo ostali v borbi z brezbožnim komunizmom. A Marija je bila vedno z nami. Iz davnine izvirajo slovenske narod-
ne pesmi, polne zaupanja do Marije. Upajva, da bova še kdaj še z večjim zaupanjem obiskala po vsej slovenski zemlji posejane Marijine cerkve, ki jih je v hudih dneh gradila svoji Materi hvaležna ljubezen in zaupanje vernih Slovencev. “Pridi k nam Tvoje kraljestvo po Mariji.” Za to je molil, delal. £a' ral in se trudil Marijin škof Jeglič. Marija Pomagaj se je z nami udeležila evharističnega kongresa. Prav pred dnevi najhujMb nevarnosti je škof Rožman v ljubljanski škofiji uvedel praznik Srednice vseh milosti-Srednici vseh milosti je posebej posvetil ljubljansko bogoslovno semenišče. Med PrV1 mi se je v dneh najtrše preizkušnje slovenski narod po dolgi pripravi posvetil Mariji nemu brezmadežnemu Srcu. V Thurnu Pr* Lienzu pred fatimsko Materjo božjo je ško Rožman 13. maja 1945 napravil slovesn0 zaobljubo, da bomo v Zgornji šiški zgradil1 cerkev v čast brezmadežnemu Marijinem11 Srcu, ki naj bi bilo središče pobožnosti Pe terih prvih sobot v mesecu. Njegov pomožn škof Vovk je stavil v svoj škofovski grb Marijino brezmadežno Srce. Praznika Mani ^ nega brezm. Srca so se doma z vsem zauPa njem oprijeli. Mariborski pomožni *k Držečnik si je izbral za svoje škofovsko ®e slo: “Bog z vami in Njegova Mati”. ‘Prv"e sobote smo obhajali; bolj zaupno in vsak da smo molili rožni venec; Marija Pomagal 1 šla z nami v taboriščne kapelice; Njo slU° spremili v Lujan; Njene oči nas zro s stene
naših skromnih stanovanj; skoraj iz vsake® pisma od doma veje zaupanje do Marije P° magaj. Mnogo premalo se zavedamo,v kolt nevarnosti za obstanek, nravnost in vero slovenski narod, posvečujmo in izročaj ^ zato pogosto in ponovno sebe in svoj 11,11 s poglobljenim zaupanjem Marijinemu " madežnemu Srcu.
Posvečujva se brezm. Marijinemu f’rcU ... hvaležnosti. Ponekod celo obhajajo PraZ
Pribežališč6
kli'
Matere božje pod naslovom: grešnikov. V lavretanskih litanijah J° ^ čemo na pomoč, če si morda duhovnik,
. la ta
sam že neštetokrat doživel, kako ti J ali oni zastarani grešnik priznal: “Marija ^ je pripeljala k spovedi”. Kolikokrat si čutil Marijin vpliv ob smrtni postelji ki skraja ni hotel sprave z Bogom
„ bolni*9' posetM-6 uči,
tolaži ji vo je, ko nas Cerkev sama -je Marija v nebesih priprošnjica za grehe. Na bedenji dan pred Mar. vnebov ^ jem v prošnji nad darovi molimo: “Naj P poroči, Gospod, naše darove pri tvoji do ljivosti molitev božje Porodnice, katei° ^ zato vzel s tega sveta, da bi pri tebi za'^e-posredovala za naše grehe.” Na praznik ^0„ bovzetja pa v prošnji molimo: “Odpusti,
si'ho, Gospod, grehe svojim služabnikom, da Qaa, ki ti ne moremo biti pogodu s svojimi ^eli, reši priprošnja Matere tvojega Sina.” P<3ina sem v miznici dolgo hranil pismo ^ofa Gnidovca, ki je posebno goreče častil brezmadežno Marijino Srce, pismo, v katero ■’e zapisal tisočkrat izpričani stavek: “Marijin °trok se ne bo pogubil.” Posvetiva se zato ■Marijinemu brezmadežnemu Srcu kot uboga Orešnika.
Kako se je treba posvetiti?
Dostikrat posvetitev vzamemo premalo globoko in zares. Mislimo, da je to le trenutno "Ustvo in zaupna prošnja za pomoč v stiski, ^hdi to je nekaj, a je le malo in še zdaleka ”e vse.
Doma so včasih prinesli dragocene prstane *n stare cekine za mašni kelih. Zlatar je zlato Pretopil in iz njega napravil dragoceno kupo. ^of je ta nov kelih vzel iz svetne rabe in 8a s posebno molitvijo posvetil samo za b°zjo službo. Ob tej primeri si vsaj malo Pomagajmo. Tudi mi smo se že ob prejemu *ak>'amenta sv. krsta iztrgali iz objema hu-*vu, svetu, strastem, grehu. Takrat smo '*°ž;veli prvo posvečenje. Postali smo živi in udje Kristusovega skrivnostnega te-Sa> Marijini otroci, otroci božji, svetišče '*2.ie, tempelj Svetega Duha. Posvečeni smo '' Rogu, da l)i res samo njemu služili. „ arija je ob slovesni uri v Nazaretu izrekla: /Dej, dekla sem Gospodova (Lk 1, 38). To bila misel in volja Njenega življenja. Od-j^šenik je takoj ob svojem učlovečenju, kot r<D apostol Pavel, molil: “Glej, prihajam, ta izvršim, o Bog, tvojo voljo” (Hebr 10, 7): ^ voljo bož.lo je dosledno vse življenje vsak enutek izvrševal. Tako bi morali mit do-j p<l'io vršiti voljo božjo in Bogu služiti po “tisovem in Marijinem zgledu. Posvetiti se Ul “s Marijinemu brezmadežnemu Srcu se ih a vi; jz najgloblje vdanosti, zaupanja in tu bežni žrtvovati brezmadežnemu Mariji-
1,1,1 Srcu svoje srce, to je svojo globoko 'esno iz

«lužiti
voljo, da hočemo vedno in povsod živeti '”re, živeti iz Kristusa, živeti iz Boga, v držati za vsako ceno krstno obljubo,
Bogu in vršiti njegovo voljo. Mariji
b>'av zato posebej posvetim, da bi z Njeno ’ urinsko pomočjo mogul dosledno vršiti °ž-i° voljo.
<ai še obenem posvetim Mariji? ob^'lri.iinemu brezmadežnemu Srcu posvetim sl,*°h pop°lnioma sam sebe: telo in j, niugove zmožnosti, dušo in njene zmož-
iloi ’ Vse trenutke svojega življenja, svoj S\-n
C>||| j
ln svoje begunstvo; zlasti pa vse zadeve
-'ega nadnaravnega življenja: silno prošen spreobrnjenje od smrtnega greha,
težke borbe s trojnim sovražnikom, hudičem, svetom, lastnim poželenjem, vso skrb za svetost, svojo srečno smrt in zveličanje.
Kaj izvira iz tega resnega posvečenja?
Iz pravega posvečenja izvira iskreno češ-čenje Matere božje, hvaležnost do Marije, iskreno zadoščevanje Njenemu brezmadežnemu Srcu, popolno zaupanje do Marije.
Kaj posebno priporočajmo?
Vsak ima svojo popolno osebno pobožnost do Marije. Smemo pa vsem priporočati, naj s kakim kratkim zdihljajem dnevno obnavljajo posvetitev, n. pr. “Sladko Srce Marijino, bodi moje rešenje”, ali: “Ves sem Tvoj in vse moje je Tvoje”;ali pa: “Vse po Mariji, z Marijo, v Mariji, za Marijo”. Za stanovsko čistost. glede katere smo v teh krajih v posebni nevarnosti, dnevno zjutraj in zvečer molimo Zdravamarijo in “O (»Ospa moja. • . trikrat na uan opravljajmo angelsko češčenje; če drugače ne gre, zmolimo na potu na delo rožni venec; če je mogoče, opravimo pogosto litanije Matere božje; stalno nosimo na vratu čudodelno Svetinjo Brezmadežne, držimo se, čeprav je treba velikih žrtev, prvih peterih sobot v mesecu; doma naj kraljuje na stanovanju pod°ba Marije Pomagaj! Pogosto molimo: “Spomni se!”
Kaj še posebej storimo kot Slovenci in Slovani ?
Ne pozabimo na obljubo, da bomo v Zgornji šiški zgradili narodno zaobljubljeno cerkev v čast Marijinemu brezi». Srcu, ako je božja volja, da se kdaj vrnemo. Najlepše temelje za to cerkev polagamo, če svoje dnevno stanovsko trpljenje, domotožje in hude begunske skrbi žrtvujemo brezni. Marijinemu Srcu v zadoščenje za svoje in grehe naroda.
Pred desetimi leti so na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani sestavili posebno resolucijo, da bi proglasili Marijo Pomagaj za Kraljico slovenskega naroda in prosili sveto stolico za poseben praznik Marije Pomagaj Kraljice slovenskega naroda. Slovenski cerkveni dostojanstvenik je sodil, da bi kazalo Marijo proglasiti za Mater slovenskega naroda. Molimo, da bi se moglo oboje zgoditi!
Na slovanskem vzhodu so že iz davnihe posebno častili Marijo. Sedaj ječi res ves slovanski svet pod brezbožnim komunizmom. Marija je Srednica vseli milosti. Rotimo Njeno brezmadežno Srce, naj bi skoraj zasijal po Njeni priprošnji dan zmage nad vsem brez-boštvom, saj je obljubila: “Končno bo le zmagalo moje brezmadežno Srce.” — Sladko Srce Marijino, bodi moje rešenje.
DR. ŽAKELJ FILIP
CECILIJA
Tisto jutro se je Via Apia raztegnila pred menoj kot dolg, posrebren trak, ki mu ne vidiš konca. Prvi žarki vzhajajočega sonca, ki so se odbijali od zamolkle rdeče opeke starega rimskega obzidja, so se kot mavrica pripenjali na tisočletne kamene klade legionarske ceste. S spoštovanjem, ki ga beseda ne zna izraziti in ga je treba samo doživeti, sem se nameril iz mesta. Tod utihne sleherni zvok, hrum se izgublja, zdi se, kot da se je nebo povesilo prav na zemljo in jo čez in čez prekrilo s svojo blesketajočo se sinjino. Nič več ne veš, kje zaprav si, samo hodiš in hodiš in verjameš, da si v drugem svetu. Sedanjost se umika preteklosti, kot se tema umika luči. živiš v starem Rimu in dihaš z njim, prav kot so dihali ljudje pred skoraj dva tisoč leti. To je Via Apia, edinstvena na svetu, duhu silnejša in mogočnejša kot sijajne razbitine poganskega Fora.
Še danes ne vem, kdaj sem se znašel pri Svetem Kalistu — v mraku blagoslovljenega podzemlja. Stopnice vodijo na globoko, luč se izgublja, črna tema, ki za trenutek dahne v človeka, vsa ovita v mistični hlad še vedno živih grobov, se nenadoma sprevije v togo modrino, narahlo nadahnjeno z rdečimi prameni. Oči strme, strme... To je več od naj-
pestrejše pravljice, je privid skrivnih S 0 .. nadsveta, ki je večen, ki ga cesarji in ne zmorejo, ki živi in utriplje, kot še ' živi in utriplje mučeniška kri, ki je Pre sočletjem in več našla tam svojo sveto P do, iz katere je izšla...	0
Strežnik sem pokleknil ob tihi, sre ^u. beli marmor umorjene Device Cecilij6-liovnik nad njenim grobom je daroval ~ ß svetejšo Daritev v počastitev krvave c*‘u ■ rimske plemkinje. In v čudežu na P° " j, oltar prihajajočega Roga se je heli 8 j„ zganil. Tople kaplje žive krvi so počasi^ žele iz presekanega vratu. Devica se ,ie nila in od sija dimečih se sveč obsijana^^ — vstala. . . In tedaj sem videl vse, se je zgodilo. . .
pri'
Jutro je. Od onstran albanskih vrll°' gejje haja dan. Kot svetli sel, ki prinaša '‘ll0ga' življenja, se je prikradel v prostorni, ° ni atrium sijajne palače na Aventinu. Iz ^j(|. ce mrzlih stebrišč se iztrga v belo ovl *eg» stava. Bliža se zastoru, ki loči pokoj SP doma od prebujajočega se hrumenja linl jt> Pora. Počasi iztegne roko. Tenčica, -:U>u zakrivala obraz, zdrkne na ramena. sončne luči stoji, tako da gleda na H1
Sv«,ie temno, grešno mesto — MLADENKA ' ECI LIJA. Pogled ji plava na zlateče se pa-'"če, zdrkne čez Kapitol na Forum, objame Platin, preskoči plameneči Koloseum in se dxiga: v dalji kipe v nebo Albanske Sore, ložna sinjina nad njimi drhti v upadajoči jutranji megli, ki jo z zlatimi nitmi kot naj-''alilejše vezenine tke mlado sonce. Cecilija Poljublja sonce, njen duh pa se dviga vse '•še: Bog je, ki živi tam zgoraj, neviden si-pa vendar prisoten v tem trenutku mla-flenki kot še nikoli. Zdrkne na kolena in se Prekriža: začela je svoj dan, dan, ki bo iz ''•liske plemkinje storil plemkinjo najvišje *°žjp Ljubezni. Iz globine tihega atrija pa Prihaja odmev molitve. Zbor Cecilijine notra-"le vere, deklištva, srčnosti, zdravja in živ-*ir*nja v llogu odgovarja njenim mislim. Mla-'*rnko začara slika milijonskega mesta. Ljubi to svojo rodno zemljo, čuti jo v svojem srcu, 1se njeno bistvo ie zraslo iz nje. In vendar ^irda na ltim z žalostjo, saj ji misel, ki jo Sovovi zbor njene notranjosti, nenehoma še-Ppče o temnem, grešnem mestu. Dekle gleda; ^"ti, dojema, ljubi, hrepeni in joče. loče nad '"•lijoni duš, ki se izgubljajo, ki hite v pogubljenje. Duše, duše..., to je njen Rim. *l> je Rim, ki ga ljubi, za katerega bi dala lsi' • • . Vidi ogabne gostije poživinjenih lju-1'’ ki jih je obsedlo Zlo, gleda palače, ki se z|ate v žarkih vzhajajočega sonca, ki zapira-duše v temine, ki so tople in sijajne na Z'naj, a mrzle in temne na znotraj. . . Sluti '"učence, svoje krščanske brate in sestre, ki S° dali kri za vstajenje grešnega mesta, ka-'•h ostanki počivajo pod zemljo, teptano od 'Viih in upornih množic, ki molijo — Zlato! es krščanski svet starega Rima je v teh |,(*iiutki|) ob nji in ji kliče: “Cecilija, reši . reši duše..." Ah, rešiti Rim, rešiti du-• Kako bi to zmogla njena slabotna roka, >ie" šibki glas, ki ga bo preglušila množica toru? Obrača se k Bogu: Gospod, ki vse ‘u vidi tudi njeno stisko in njeno globoko . bežen, naj ga reši; in če je njo, devico, "al za orodje svo.jili načrtov, pripravljena Odpira se nebo in Angel božji oznanja
“Posveti se
in le On sam naj bo Tvoj ženin. . .
Cecilija
vicj Ceciliji božje naročilo:
^J6nin
f ’'fi »aroča ti, da rešiš Rim.
"uie Gospodovo naročilo, z globoko predajo
bvviš,
sprejema Angelovo oznanjenje: svoje »xi V° Posve"a Bogu, saj ve, da je rešitev jH , 'n sveta za vse čase le v čistosti in Ijc !"	nedolžna mladenka, polna živ-
Uki**8' Prel,ujajoče se moči in zdravja, se »nja božji volji. Ne upira se; zaveda se jQ °d zgoraj ji odločene naloge — sprejme Nje* VeseUem, s predanostjo in ljubeznijo, notranjo zmago slavi vsa Zmagoslav-
na in Vojskujoča se Cerkev: kot rožni cvet se zgrnejo ob nji zbori Bogu posvečenih mladih duš in slave čudovito tajno božjo, lilijsko skrivnost, božji utrip nedolžnega življenja, skrivnost Milosti, ki posveča telo Bogu, da postane za Najvišjega najvišje Svetišče — svetišče ljubezni. V žaru svoje zmage in božanskega čudeža, ki se je zgodil v nji, poje Cecilija svoj življenjski Magnifirat. Hoče luči, tisočerih luči za prihod ženina Kristusa.
Vstala je mati. Ljubi Cecilijo. Strmi nad kipečo lepoto svoje hčere. Vse sanje starodavne poganske rodbine Cecilijev utripljejo zdaj v tem dekletu. In ji sporoča oznanilo — oznanilo poganskega Rima: “Rim mora živeti, večno živeti v svojih otrokih. . . Ohrani ga s svetim materinstvom, staro postavo dedov in pradedov: izbrala sva ti z očetom Valerijami — poročila se boš z njim. . In skrivnost Velikega Kralja? Cecilija je že dala svojo besedo nebeškemu ženinu, nobena človeška ljubezen nima več prostora v njenem srcu. Le s to zvezo more rešiti Rim! . . .
Njen duh gori v žgoči stiski. Kako naj se upre očetovi in materini volji? A kako naj ne izpolni prisege, ki jo je dala Bogu? Zmaguje vera: l$og, ki "hoče to vzvišeno žrtev od nje, je ne more zapustiti. Pošlje naj ji angela, ki jo bo čuval. In vendar je žalostno njeno srce: človek omahuje pod pezo neslutenega bremena dvojne dolžnosti, ki ji ne ve rešitve. Kdo bo zmagal: stari ali novi Rim? Mrtvi, kamniti Iupiter, ali križani Kristus?
Molitev je, ki rešuje. Molitev, ki izprosi pomoč božjo. Duše molijo za Cecilijo in Cecilija moli z dušami. In Bog ni neusmiljen, vsemogočen je v svoji neskončni milosti: Va-lerijan, Cecilijin mož, obstane pred duhovno lepoto svoje žene: ne dotakne se je; verjame njenim besedam, da jo čuva Angel Gospodov, Tudi on želi videti Angela, on in njegov brat Tiburcij. Cecili.jina žrtev zmaguje: Bog pošlje luč razsvetljenja na mladega moža, krstna voda izmije stari človeški greh njemu in bratu. Valerijanov dom, kjer v deviški čistosti kot s sestro živi s svojo ženo Cecilijo in bratom Tiburcijem, je zdaj dom krščanskega usmiljenja in ljubezni. A božji načrti se morajo Izpolniti do kraja! Satansko poganjanje ubije YTalerijana in Tiburcija: vdova Cecilija daruje Bogu prvi krvavi žrtvi svoje mladosti. Kaj ji še ostane? Nič razen Boga, ki ji je več kot vse. Vso svojo človeško ljubezen prenese na ubožce. Ne dela razlike med kristjanom in poganom: odpira bogate skrinje, nasipa v bedne dlani zlato, da bodo z njim kupile kruha. Svoj dom daruje Cerkvi, da se bo v njem darovala večna Daritev za duše velikega mesta, ki se pogubljajo. . .
A Bog hoče nedolžno, živo, toplo Cecilijino
Bohinj — Sveti Buh
kri, <Ta bo izmila tisočletni greli poganske zmote starodavnemu Rimu, da bo mesto res večno. Bog ne izbira grešnikov za svoje najvišje načrte, poslužuje se pravičnih, da se po njih zgledu grešniki vračajo k Njemu. Tudi na Cecilijo je prišla vrsta. Z božjim mirom, ki' ga izžareva njena duša, odgovarja sodniku. Do konca hoče ostati zvesta svojemu Kristusu. In ne ve zaslepljeni poganski sodnik, da bo prav s smrtno obsodbo, ki jo izreka nad nedolžno mladenko, odprl najvišji vir Milosti “urbii et orbi” — mestu Rimu in vsemu svetu! Cecilija pa poje: ne več Magnifi-cat življenja, zdaj poje vse višjo in mogočnejšo pesem — Magnificat prelite krvi'! Ve, da se izpolnjuje božja obljuba: Rim vstaja od smrti, Rimu prihaja rešen j e, kri mučencev je seme novih kristjanov. V angelskem naročju se preseli k Bogu. Njena žrtev je tedaj dopolnjena, njeno mučeništvo poveličano: Kapitol se ruši, nad Vatikanskim gričem pa vstaja v veličastnem siju Petrove bazilike Križ Večnega Kristusovega Rima. . .
In mladenke vsega krščanskega sveta se sklepajo v živi krog ob kipu svoje vzornice — Svete Cecilije, ki z očmi v nebo uprtimi in s telesom oprtim na angelove roke stoji v oltarju, še vedno živa, in poje Kristusu, svojemu ženinu najčistejši spev: ČISTOSTI —
LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA in MUčENIšKE ŽRTVE!
Pravljica, sanje, privid? Nikar, ljudje božji! Nikoli nisem bolj verjel v resničnost t'e' cilijine žrtve za rešitev Rima in sveta, ko v tistih bežnih trenutkih na njenem grobu 1 Kalistovih katakombah. Kar pa sem videl, rl’ pravljica, ne sanje, ne privid. Ne mislite, d* sem izbranec, ki mu je bilo dano več kot drugim. Kar sem videl, boste tudi vi videli-Saj ni bilo drugega kot podoba veličastne zborovske igre Josefa Boona “SVETA CE< I' LIJA”, ki jo bo revija “DUHOVNO ŽIVLJENJE” v izvedbi članic in gostili j IDNA'® uprizorila in poklonila slovenski javnosti ' nedeljo 31. julija 1949 ob pol petih popoldne v veliki dvorani kolegija “San Jose’’.
Ni to igra, podobna starim odrskim z,llilZ' kom dekliških iger, ki so nas, v prepričani11 sicer, da dobro hočejo, pa vendar nenehn0 dolgočasile na naših slovenskih ljubiteljski*1 odrih. Boonova “Sveta Cecilija” je P1*'* drama, nič manjše vrednosti kot kak večni’ lepi grški misterij, nič manj popolna kot 1,10 gočne drame naših dni. Je drama Cecilij*' Rimljanke, ki je bila človek kot smo mi, .
je živela v časih, prav takšnih kot so naši,
je znala za svoje prepričanje in za re: bližnjega umreti prav kot so in še vedno
site v' umi-
rajo naša slovenska dekleta v Domovini, P1'
ganjana od Rdečih Neronov in Dioklecijan1 Pa je več kot zgolj drama, več kot suha
ov!
gedija povprečnega človeka: je liturgija-visoka pesem čistosti, usmiljenja in žrtve.
j«*
kak0
živa pridiga zgleda in je hkrati dokaz more tudi gledališče sprejeti naj višjo 1 0 instrumenta, ki s svojo magično nie Im dviga duha k Bogu in prepričuje še tako prtega in ledenega o večnih vrednotah: brote, Resnice in Lepote.
“DUHOVNO ŽIVLJENJE” doprinaša - J. predstavo nedvomno prebogat dar slovens katoliški kulturni tvornosti in to v časih, se zdi, da je brezbožni, materialistični k°n*1^ nizem tudi slovenskega duha že povsem sužnjil. Mislimo samo, da bo predstava ‘	,
te Cecilije” ne le visok umetniški užitek, nam ga v svojem iskrenem stremljenju P pravi j a naše katoliško slovensko gleda 1 ^ IDNAVE, marveč bo hkrati tudi mogočni kr^ naših src, ki hočejo rešitve Slovenski vini in ji v to posvečajo mučeniško kri sv ' bratov in sestra, kot je pred stoletji De
Cecilija svojo lastno kri posvetila Bogu
rnogei
rešitev velikega Rima. In kdo bi nam
po vsem, kar bomo videli, vzeti vero, da ^ naša slovenska žrtev ne bo v božjem 11111 ° pridružena Cecilijini?
JOŽE PETRIČ, vežise'
Zmagala si, Cecilija! Zvesta si ostala obljubi devištva. Ohranila si v največji, nevarnosti s Kristusovo in Marijino pomočjo lilijo nedolžnosti. Palma mučeništva in devištva te kfasi. Tvojo ljubezen do devištva, tvojo srčnost, s katero si ga hranila, še danes sveta Cerkev z nami poveličuje in občuduje.
Sveta Cecilija, prosi, da bo tudi slovenska •bladiha pod vodstvom Svetega Duha prelagala svet in satana. Posreduj zanjo pri llogu, da ne bo vtonila v nevarnosti velemesta. Po tvojem zgledu, Cecilija, naj se ^°ri za čistost v mladosti. Kristus, božji 1 rtnar, naj jo vodi, vzgaja in varuje, ko hodi na delo v tovarne, v razna podjetja in službe. Z istim zaupanjem kakor ti, Cecilija, naj se zateka po pomoč k Njemu, ki je preblaga! svet, greh, smrt in pekel. Marija, ki je zmagala kačo pekla, naj jo spremlja v nevarne boje za čistost, sveto in nedolžno
mladost.
•Sv. pismo pravi: “O kako lep je čist rini ' svoji slavi; zakaj njegov spomin je neumrljiv; pri Bogu je znan in pri ljudeh.”
1.	že pogani so čistost zelo spoštovali, ^'•nijani so izkazovali posebno spoštovanje lestalkam, poganskim dekletom, ki so slu-boginji YTesti in varovale ogenj, prižgan njej na čast. Pred vstopom v to službo so 'borale obljubiti, da bodo čisto živele, če se je katera pregrešila proti čistosti, so živo zakopali. Poganski Pitagorejci so učili, da je e’sta duša najprimernejše bivališče Boga na Zemiji. Rimski modrijan Seneka je zapisal, <la je čistost največja dika našega življenja Tudi sveto pismo stare zaveze poveličuje lstost Egiptovskega Jožefa, Suzane in po-k'"iine Judite. V spomin nam kliče strašne °zje kazni, s katerimi je Bog kaznoval lju-rli zaradi nečistega življenja, ljudi ob Noe-,f>vem času je kaznoval z vesoljnim potopom, prebivalee Sodome in Gomore pa z ognjem , z'eplom. Mrtvo morje je še danes priča *z.le kazni. Sv. pismo stare zaveze nas spominja na deset božjih zapovedi, med kate-r*mi je posebno važna za človeški rod šesta r zapoved, ki se glasi: “Ne nečistuj!" , ljudi vseh časov in vseh krajev je Bog to zapoved. Vsakemu človeku je zapo-J^dal: “Bodi čist — v mislih, željah, pogle-lh, besedah in dejanjih!"
2.	Jezus je prišel dopolnit postavo. Za mater je izbral Njo, o kateri poje Cerkev: “Y’sa si lepa, o Marija, in madeža izvirnega greha ni na Tebi.” Jezus, Sin božji, je cvet, sad brezmadežne Device. “Saj lepše rož’ce nima svet, kot Jezus je, Marijin cvet," pravi naš odpev pri litanijah. V Zdrava Mariji pa molimo: “Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa.” Jezusov rednik je bil Jožef najčistejši, varuh brezmadežne Device. Sv. Janez Evangelist je bil učenec,ki ga je Jezus ljubil. Ta naslov si je zaslužil z deviško čistim življenjem.
Jezus je bil ljubitelj in prijatelj otrok. Ko so jim apostoli branili k njemu, jim je zaklical: “Pustite otročičem in ne branite jim k meni priti, zakaj takih je božje kraljestvo.’' O zapeljivcih mladine pa je izjavil: “Kdor pa poliujša katerega teh malih, ki v me verujejo, bi mu bilo boljše, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v “globočino morja." Kaj je Jezusu delalo otroke tako drage in ljube? Njihova nedolžnost in čistost.
Svojo veliko ljubezen <lo čistosti je Jezus povdarjal tudi v svojih govorih. “Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali.” Ob drugi priliki je rekel: “Nič nečistega ne pojde v nebeško kraljestvo.” Obljubil je tistim, ki na zemlji čisto žive, da bodo po smrti otroci božji, otroci vstajenja, enaki angelom.
Y7se tiste, ki so na zemlji ohranili deviško čistost, čaka na drugem svetu posebno plačilo. Sv. Janez Evangelist pravi v Razodetju, da bodo hodili za Jagnjetom (Jezusom) in peli pesmi, ki je nihče drug peti ne more.
Kdor hoče biti dober kristjan, mora posnemati dva najlepša vzora čistosti — Jezusa in Marijo. Toda nihče ju ne more prav posnemati, če ju ne posnema tudi v čistosti, čistost je ena največjih, najvažnejših in najpotrebnejših čednosti kristjana. Zato pravi sv. Pavel, da bi se greh nečistosti med kristjani niti imenovati ne smel. “Nesramnost pa in vsaka nečistost ali lakomnost naj se med vami niti ne imenuje, kakor se spodobi svetim; tudi ne nespodobno vedenje In nespametno govorjenje ali norčevanje, kar se ne spodobi, ampak rajši zahvaljevanje.” (Ef 5,3-4).
3.	Tudi veliki vzgojitelji in zdravniki poveličujejo čistost. Sv. Janez Bosco pravi: "čednost čistosti je središče, iz katerega prihaja vse dobro, če pa to čednost izgubiš, prideš tudi ob vse druge čednosti.”
Naš škof Slomšek pravi: “Največja lepota mladine je ta: nedolžnost, ponižnost in čistost srca.” O čistosti je zapisal tudi te-le besede:	“Ni na svetu lepše stvari kakor
mladenič, ki nedolžno živi. Lepše ko jutranja zarja visoke planine in globoke doline, ogrinja deviška sramežljivost mlado lice. Nedolžnost je tvoja največja lepota in čistost tvoje prežlahtno blago, Gore vsako pomlad ozelenijo, izgubljena nedolžnost se ne povrne. Bože vsako vigred zopet cveto, izgubljene rože deviške čiistosti vekomaj več ne bo."
Zdravnik dr. Körnig pravi: “Na zemlji ne dobiva nobena krepost tolike nagrade kakor čistost in smisel za nadnaravne, večne zaklade.” čisti radi poslušajo božjo besedo, jo v srcih hranijo in po njej žive.Vera tudi v največje verske skrivnosti jim ne dela težav. V njihovih srcih ni strahu pred smrtjo, pred sodbo in večnim pogubljenjem. Zavedajo se, da je Jezus čistim v srcu obljubil, da bodo gledali Boga. čisti ljudje tudi v trpljenju ne omagujejo. Tolaži jih upanje, da bodo za vse odpovedi, za vse boje in težave prejeli plačilo, ki ga oko rri videlo, uho ni slišalo in nobeno človeško srce občutilo, čistost daje človeku posebno notranjo moč, da zmaguje v bojih proti trem najnevarnejšim sovražnikom zveličanja, v boju proti lastnemu slabemu nagnjenju, v boju proti grešnertrtt svetu in v boju zoper satarra. Tega se brezbožni komunisti dobro zavedajo. Zato, kadar hočejo mlade ljudi, ki so čisto živeli, pridobiti za svoje pogubne nazore, za izvrševanje zločinov, najprej v njih poteptajo duhovno moč, moč volje s tem, da jih zapeljejo v nečisto življenje, šele potem, ko je v človeku zamrl čut nravnosti, sramežljivosti, je zmožen za zločin.
Zgodovina pripoveduje, da so v času francoske revolucije brezbožniki vdrli v znamenito cerkev Naše Ljube Gospe v Parizu. Iz glavnega oltarja so vrgli podobo Brezmadežne, na njeno mesto pa postavali podobo Venere, poganske boginje nečistosti, čistost so zavrgli, nečistost začeli oboževati. Kaj so povzročili s svojimi) deli? Zgodovina pravi, da so Francijo napojili s krvjo in solzami. Stopetdeset let po tein strašnem dogodku so tudi v naši domovini nastopili ljudje, ki so Bogu zaklicali: “Ne bomo služili. Vladati hočemo." Začeli so požigati cerkve, prega-
njati Boga iz svetišč človeških duš, metati 'z src mladih ljudi najlepše vzorce čistosti Kristusa, sad deviškega telesa, in Brezma-dežno, cvet nebeških vrtov. Duše množic® mladih ljudi, katerih telesa so bila prej tempelj Svetega Buha, so spremenili z brezbožnim naukom v strašne razvaline, v opusto-šene groblje, nad katerimi joka zemlja 'll nebo. Toda to opustošenje še ni končan®-Dan za dnem venejo in umirajo cvetovi či stih mladih duš in padajo v naročje večne smrti. Ljudje, ki preganjajo Kristusa in '*a' rijo iz svetišč mladih src, so tudi našo zemljo napojili z nmčeniško krvjo in solzami-Ali naj pustimo, da bo nedolžna kri naših bratov in sester ostala brez sadov ? Dvigni se» verni slovenski rod v- tujini, dvigni se naša slovenska mladina in napovej boj nečistosti in nesramnosti! Nečistost je pogubila velik*' narode in množice odtrgala od katoliške Cerkve. Nečisto življenje zastruplja posameznika, uničuje srečo družin in povzroča straž11® gorje človeški družbi. Zaradi nečistosti Iju<De ljubijo bolj temo kot luč, bolj laž kot J‘eS nico. Nečista srca odpovedujejo pokorščin0 Bogu in zapuščajo Marijo, brezmadežno ,,e vico. Med nečistosti vdanimi ljudmi im» sa_ tan obilno žetev. Nečista strast dela Üu< sužnje in hlapce, krivoverce in odpadnik1'-Po tej poti mi ne bomo hodili v tujini. ^‘itl bomo:
1. Spoštovali svoja telesa. Sv. Pavel Pra
vit
N e »vi?”
“Telo pa ni za nečistost, ampak za Gosp®**® in Gospod za telo. Bog pa je Gospoda obm in bo tudi nas obudil s svojo močjo, veste li, da so vaša telesa udje Kristusov (Kor 6, 13-15).
2. Varovali se bomo priložnosti za neC ^ greh, plesov, nevarnih, umazanih kino P1 stav, ljudi; ki so nevarni naši čistosti. pismo pravi:	“Kdor nevarnost ljubi, b®
njej pokončan.”
-3. Misel na Boga in na Marijo lia-1’ povsod spremljala. Nikoli ne smemo P02*^ biti, da smo otroci neskončno svetega 0 ( in Brezmadežne. Zato nas mora ^1S spremljati povsod.
4.	Da bomo v boju proti nečistosti zmagali, bomo redno molili, se Mariji P poročali, pogosto prejemali sv. obhajil®» je vir milosti, svetosti in čistosti, če bo ^ ^
stus vedno z nami, bomo mogli s sv.
,	• ki 1111
lom govoriti: “Vse premorem v njem, »
daje moč.” Molitve in žrtve čistih src h°*
odprle človeštvu zaklade božjega usnli3.ien
GREGOB >,iU l
ffufcjni ne imef, nisem nit
človeško srce, pokvarjeno po izvirnem krehu, je sedež slabih nagnenj in strasti: »apuha, sovraštva, poželjenja in ostale ža-•ostne dediščine prvega greha. Božja volja ,,a je, da bi bilo to srce vrt, v katerem bi Se razvijale cvetke krščanskih čednosti. l‘reveč nežne so cvetke čednosti, da bi 'Se niogle ubraniti plevelu strasti, ako jih mi stal»o ne gojimo, to se pravi, ako jih ne Prakticiramo dan za dnem. Strast namreč •'»ste sama in kot nadležen plevel zamori to »ežno cvetje.
Med krščanskimi čednostmi so božje čed-»osti na prvem mestu: vera, upanje in ljubezen ; naj večja med temi pa je ljubezen.
čednost krščanske ljubezni nam nalaga '*Ve dolžnosti: prvič ljubiti Boga zaradi Njega saniega nad vse, drugič pa, ljubiti svojega bližnjega kakor samega sebe.
Prelep zgled ljubezni je Gospod sam: Iz ••»bežni do svojega Očeta, da bi mu zadostil za grehe človeštva, se je učlovečil, trpel in »»irl. iz ljubezni do nas je živel med nami, "i,s učil spoznavati resnico in nam s svojim odrešenjem odprl nebeška vrata. Kako je J»bi| otroke in matere, kako je blagoslavljal družine in svoj narod, kako je bilo nje-d°Vo srce polno ljubezni do grešnikov, kako 'e Umirajoč molil za svoje sovražnike: Oče, 0,lpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!
Prvi kristjani so sledili Gospodovemu Za.ledu. Po tem so jih drugi spoznali, ker S<‘ se ljubili med seboj. Njihova ljubezen ni »a prazna beseda. Sveto pismo pravi, da ni ‘° reveža med njimi, kajti premožnejši so 'a<lovoljno prinašali apostolom od svojega '‘bilja in dali ubogim vbogajme. Treba je ° s pomočjo dijakonov organizirati prvo 1 sčansko karitativno organizacijo, ki je s,»atrala one, ki so bili v stiski, za najdra-b°cenejšo skupino v prvi Cerkvi.
Sveta Cecilija, devica in mučenica, je nam
v*eni
bršfi
svetel zgled, kako je treba gojiti čednost »uske ljubezni. Njena ljubezen do Boga bila tako velika, da je v prvi pomladi °je mladosti brez pomisleka raje dala l'°’b‘ življenje kot da bi Boga razžalila. Lju-. a je samo sebe: več ji je bila vera v Boga 1^. ClHto življenje kot pa družina in vse udobje, 80 ji ga obetali. Ljubila je svojega bliž-zaradi Itoga: molila za rešitev duš
razdelila svoje premoženje med reveže, b» zgled naj bo nam vsem v pobudo. Kar lo ZIU°K** svetniki, moremo s pomočjo mi-Sti 'kJžje tudi mi. Enake težave in strasti,
so
kot jih imamo mi. so imeli tudi oni.
Omeniti hočemo danes na kiatko dolžnosti, ki nam jih nalaga čednost krščanske ljubezni do bližnjega. Po besedah katekizma je naš bližnji vsak človek, ki ima možnost priti v nebesa: vsi ljudje na zemlji, trpeče duše v vicah in zveličani v nebesih. Le pogubljene! so za vedno izločeni iz objema naše ljubezni.
Ljubezen do bližnjega nam narekuje že naravni zakon, še bolj pa je to povdaril Jezus:	“Ljubi svojega bližnjega kakor sa-
mega sebe!”
Ljubezen do bližnjega mora biti urejena in pametna. Mnogokrat je neurejena ljubezen staršev do otrok vzrok njihovega pogubljenja. Mora biti notranja, ne le prazna beseda! Mora obsegati res vse ljudi, tudi sovražnike. Mora biti pripravljena na žrtve, kadar je naš bližnji v resnični potrebi in nevarnosti, čim večja je nevarnost, v kateri je naš bližnji, tem večja je naša dolžnost, pomagati mu.
Naravno je, da je za Bogom bolj vreden naše ljubezni oni, ki mi je bližji, nekako v v tem-le redu: soprog, otroci, starši, bratje, prijatelji in dobrotniki, sovražniki. Da, tudi sovražnikov ne sinemo izločiti, vsaj v toliko ne, da bi jim odklanjali znake vljudnosti in bi jim ne priskočili na pomoč, kadar so v veliki dušni ali telesni nevarnosti. Sami, čutimo, kako se nam vsa narava upira, ko je treba biti dober do sovražnika ali pa izreči eno najbolj grenkih besed iz človekovega besedišča, besedo: odpuščam, če pa smo enkrat premagali strast, ki nam narekuje, da bi vrnili zlo s hudobijo, bomo pa občutili veliko olajšanje in zadoščenje in bomo res lahko pravilno molili v Očenašu:	Odpusti
nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.
'živimo daleč od doma s svojim krščanskim vzdušjem, v tujini, kjer nam je krščanske ljubezni še bolj treba kot kdajkoli poprej. Kako dobro mi de že prijazna beseda, kadar sem je potreben. Saj ta dobra beseda ne more pozdraviti moje bolezni in me rešiti drugih tegob, vendar sem srečen, ko vem, da je tu nekdo, ki ima dobro srce, ki me razume. Vendar beseda sama še ni dovolj, treba je dejanj, kadar je naš bližnji v stiski. Vsak dan imamo priliko, da bližnjemu kaj dobrega storimo. Enkrat družini, ki ima bolno mater, drugič prijatelju, ki išče dela in stanovanja, nato neznancu, ki pričakuje
te ali one pomoči, ali vsaj beraču, ki te prosi.
Pomnimo, da nam čednost krščanske ljubezni do bližnjega nalaga dolžnost, da branimo dobro ime svojega bližnjega. Kdo izmed nas je brez napak? Le tisti, ki je brez njih, ima pravico metati kamen na grešnika. Zavzemimo se za obrekovane, krivično obsojane in osumničene, prezirane in ponižane sobrate. Hranimo odločno čast in dobro ime svojega bližnjega.
A eč kot telesni blagor in dobro ime našega bližnjega pa je vredna njegova dušna sreča. Imaš znanca, morda prijatelja, ki je podlegel strasti in zašel na stranpot. Nikar ne reci: Dovolj je star, saj ve, kam to pelje! ampak vprašaj se, kako si zadostil zapovedi ljubezni. Ali kaj moliš zanj? Ali si mu rekel dobro prijateljsko besedo? Ali sploh misliš, kaj hi bilo treba ukreniti, da rešiš njegovo dušo? — Veš za človeka, morda rojaka, ki je smrtno nevarno bolan. Sumiš, da že dolgo ni bil pri spovedi in da je živel v grehu. Ali boš rekel: kaj meni mar, drugi so za to tu, da se pobrigajo zanj! Delaš skupaj s človekom, ki je v verskih stvareh popolnoma
nepoučen. Ali porabiš kdaj priliko, da neprisiljeno, v prijateljski obliki revežu odgrneš zaveso, za katero se skriva lepota Besnice, katere niti ne sluti? Ali se kdaj spomniš svojega naroda, ki živi v strašni; telesni in duševni stiski in je v nevarnosti, da pade v brezboštvo? Glej, prijatelj, koliko prilike za krščansko ljubezen do bližnjega.
In še preko groba mora segati naša ljubezen. Kaj, če prav ta trenutek v ognju vic pričakuje tvoje pomoči duša tvoje matere, ki te je tako ljubila, ali duša tvojega tovariša, ki je padel kot žrtev velikega zločin» v Teharji;i ali v Kočevskem Rogu? Si že pozabil? Ali pa govoriš le o tem, kar ste skupaj prestali, pozabil si pa na to, kaj sedal potrebujeta?
Da bi mi vsi res spoznali, kaj je ljubezen-Kako bi bilo lepo na svetu, če bi zatrli 1 svojih srcih plevel sovraštva in hinavščine in krivičnih sodb in sumničenja in spl0*1 vsega, kar nasprotuje tej božji čednosti. &e hočemo, da bo bolje, začnimo sami pri sebi, kajti prav vsem nam manjka ljubezni.
KOŠIČE*
nmmmsem
Ko boste v velikem glavnem mestu predstavljali življenje sv. Cecilije, se boste z veselimi spomini vračali nazaj v nekdanje lepe dni v domovini, ko smo to ljubeznivo svetnico, to dehtečo rdečo rožo Kristusovo iz prvih krščanskih stoletij, slavili in praznovali kot zavetnico in vzornico naših cerkvenih pevskih zborov. Gledali smo jo pred seboj, vso čisto v cvetu mladosti, kako sedi za velikimi orgijami, z očmi uprtimi v nebo, prsti pa ji na tipkali ubirajo nebeške melodije. A7eseli smo zrli njeno podobo in se ob njej vnemali za svete vzore krščanskega življenja, ki bodi ena sama pesem velikemu, svetemu in dobremu Bogu.
Nismo pa v onih dneh, ko je domovina živela v miru, toliko mislili na to, da je sv. Cecilija z milijoni krščanskih bratov in sestra umrla kot mučenica. Bog jo je postavil v čas, ki je bil krut in krvav. Biti kristjan je tedaj pomenilo, biti pripravljen na muče-ništvo. Akordi tihe, bogovdane pesmi, ki jo je sv. Cecilija ubirala Kristusu v čast, so izzveneli v mučeništvu, v smrtni krik pod rabljevim mečem.
A7 letu 1936, ko je zadivjala krvava revo-
lucija v Španiji, sem z dvema prijatelj’111® obiskal večni Rim krščanskih mučenik01 ’ Dana nam je bila sreča in milost, da sn’° lepem jutru sončne julijske nedelje maše'9 * v katakombah, na grobu sv. Cecilije. T”’1 njeno cerkev onstran Tibere smo obisk” in presunjeni gledali prostore njene nekda”’1 hiše, kjer je za Kristusa prelila kri. Iz ®P9_ ni]je so tedaj prihajala prva poročila ° koljih duhovnikov in redovnikov. Srca ram zatrepetala v tihi grozi. Bo prižl°
13o£ ineg*
tudi k nam? In glej, že tisto uro je zaznamoval enega iz naše trojice, pokoj”01-smledniškega župnika Platišo, ki je P9“6 kot begunec na Čatežu pod Zaplazom, ust'y( Ijen od brezbožnih nemških vojakov. *' mučenikov je pozival na pripravljenost • •
Mučeništvo! Smrt za vero in za večne, 11 ^. naravne vrednote. Daritev življenja za n9^ višje in najsvetejše, kar verni človek inl9 • ljubi:	duša, Bog, večno življenje. ,>0P^.
dokaz zadnje in dokončne zvestobe, P ^ najvišje in naj lepše ljubezni, vrh kršč»”^.^ popolnosti in dopolnjenje krščanske sveto
Mučeništvo, največja žrtev, pa tudi največja milost in najvišja čast.
Kolikrat smo prebirali doma, za toplo Pečjo, življenje krščanskih svetnikov in mučenikov, Pabiolo in Perpetuo. lvdo bi si tedaj mislil, da bodo te krvave in krute zgodbe Postala resnica med nami? Pa si bo Bog izbral tisoče in tisoče mučenikov tudi v našem narodu, iz naših očetov in mater, bratov ih sestra?
V preroškem gledanju nam je te čase napovedal nadškof -legVč, ko je v svojem zadnjem govoru na velikem zboru v Celju klical našim fantom in možem, da prihaja veliki čas, velik po hudobiji, velik po mučeništvu. !>a smo le mislili in upali na tihem, da ne bo Prišlo tako zares.
Na duhovni obnov) mož in fantov v Ljubljani smo premišljevali osmem blagrov. Ko sem v neki slutnji dogodkov, ki so prihajali, s prevzeto dušo govoril skoraj 2000 slovenskim možem in fantom — koliko nepozabnih, zvestih domobrancev je bilo med njimi — ° osmem blagru, blagru onih, ki preganjanje trpe zaradi pravice, sem z vso resnostjo Omenjal možnost mučeništva za mnoge. l*a 'he je po pridih;i vprašal duhovnik-sobrat V Zakristiji: “Pa misliš resnično tako zares?” -Xiegove oči pa so mi govorile: Saj ne bo tako hudo.
Ni čudno, da se človek zgrozi ob misli na 'hučeništvo. Saj je nmčeništvo vendar žrtev življenja, žrtev v bolečini in ki vi; in ali vsakemu človeku po samem Bogu položeno v naravo, da se življenja, te prve in hajvečje naravne dobrine, oklepa z vso silo?
Trda je misel na mučeništvo, trda je bila <ek> apostolom, da niso radi poslušali Go-sPošla, ko jim je mučeništvo napovedoval. ‘Mi kljub vsemu odporu je Gospod vztrajno Ponavljal te napovedi. Bog hoče svete, mu-^‘hiške krvi!, da z njo očisti, posveti in oplodi *° grešno zemljo. . .
Kako človeka resnično v dno duše zgrabi '"isei, da je Bogu prav krvava roža muče-kištva pred vsemi drugimi najbolj všeč. Ali Pi že v začetku človeške zgodovine dopustil, je nedolžni, pravični Abel izkrvavel pod '"orilsko roko lastnega brata? Ali ni že j*'ed Kristusom v potokih tekla mučeniška '' zvestih božjih borcev in služabnikov, 'clokov in učiteljev, ki so padali radi svoje zvestobe Bogu kot žrtve sovraštva lastnih 'atov po krvi, kakor je to nevernim Judom "čital Gospod: “Glejte, pošiljam k vam pre-in modre in pismouke. Izmed teli boste 'k’katere pobili in križali, nekatere bičali 11 Preganjali od mesta do mesta, da pride 'a<* Vas vsa pravična kri, prelita na zemlji,
od krvi pravičnega Abela do krvi Zaliarija, ki ste ga umorili med templjem in oltarjem...” (Mt 23, 34-36)? Ali si ni zaželel Kristus, naš božji Zveličar inučeniške krvi že v svojih jaslicah, ko je dopustil, da so Herodovi hlapci poklali nedolžne otroke v Betlehemu? Skrivnost ki vi. . .
Kristus sam pride na svet kot žrtveno Jagnje. “Glejte, Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta,” tako ga predstavlja človeštvu sv. Janez Krstnik. Jagnje se pripravlja za zakolj. In v skrivnostniIi božjih načrtih je Kristus odrešil svet ne v prvi vrsti s svojim naukom in zgledom, ampak s svojo mu-čeniško smrtjo na križu. V svojem najglob-I '(ti ponižanju je največji v božjih in naših očeli. Njegova smrt je dokaz njegove neskončne ljubezni: “Večje ljubezni nima nihče, kot je ta, da da kdo svoje življenje za srnje prijatelje” (Jan 13, 15).
Zato je Kristus tudi svojo Mater, vso nedolžno in brez greha, pritegnil v morje svojega in človeškega trpljenja, da bi bila z njim vsaj duhovno deležna te največje časti, ki jo Pog izkazuje svojim najzvestejšim — mučeništva. Skrivnost žrtve, skrivnost krvi...
Stara zaveza je bila sklenjena s krvjo darovanih živali, nova pa je sklenjena s Kristusovo krvjo in vedno znova potrjena s krvjo njegovih zvestih mučeniških prič. Vsak dan se Kristusova kri skrivnostno preliva na naših oltarjih, vsaka maša je za verne kristjane klic k daritvi, klic k zvestobi do konca, če bi Irlo treba, tudi za ceno krvi. [n tako si Bog, v zvezi s Kristusovo skrivnostno daritvijo v vsakem času in v vsakem narodu želi mučeniških žrtev, ki si jih odbira izmed najboljših izmed onih, ki jih je za to določil.
Gospod izbira in preminja: zdaj en narod, zla j drugi; zdaj ena dežela, zdaj druga. Pri enih pa se ustavlja pogosteje in jih preizkuša ostreje. Kakor da bi tudi med narodi imel svoje izbrane ljubljence, ki jih ima med po-edinci, o katerih pravi sv. pismo: “Gospod preizkuša tiste, katere ljubi."
Ali ni med temi ljubljenci Gospodovimi naš mali slovenski narod? živeč na najbolj občutljivem mestu evropske celine, na prepihu sveta, mri niso bile nikoli dane prav dolge dobe miru. Prav v naših usodnih časih pa se je, tako se nam zdi, Bogu spet zazdelo, da ho zmanjkalo slovenski zemlji in njenemu ljudstvu onih skrivnostnih življenskih sil, ki jih da samo sveta mučeniška kri. In je poklical naš narod znova na mučeniško pot, na pot krvi. Skrivnost žrtve, skrivnost krvi — ne samo zo onega, ki trpi, marveč za vse skrivnostno Kristusovo telo, ki je Cerkev; zakaj, kar s trpljenjem pridobi en ud, en narod, to koristi vsem.
Skrivnost krvi... Malo pred začetkom naše usodne domače revolucije nam je na duhovniškem zborovanju o tem govoril pok. profesor Ehrlich, živo, pretresljivo nam je slikal skrivnostni vpliv darovane krvi v življenju narodov. Mil je sam med prvimi, ki je na ljubljanski cesti prelil svojo kri kot nedolžna žrtev brezbožnega sovraštva. Z velikim spoštovanjem nosim v svojem brevirju s seboj po svetu košček platna, prepojenega s krvjo tega mučeniškega duhovnika, ki je bil velik in neizprosen borec proti hudobiji in je med prvimi s svojo krvjo posvetil našo zemljo.
Koliko jih je prišlo za njim na to krvavo pot — zvesti, pošteni, verni ljudje, moški in ženske in otroci, cele naše družine. Joj, koliko dragih in ljubih imen je zbranih v naši Črni knjigi. . . ! Bog pa je hotel še več mučeniške krvi, . . Dopustil je, da so šli naši dragi vrli domobranci nazaj domov — na žrtvenik — za verni dom in rod, za našo srečnejšo bodočnost, za naš blagoslov in našo slavo. Srce nam joka za njimi, ko obnavljamo spomine nanje in beremo zanje Črno mašo, ali srce v tihi udanosti in hvaležni ljubezni do Boga tudi sluti, da je to najvišja čast in največja mi/lost, ki jo je Gospod podelil njim, ki sicer niso bili brez človeških napak, a so se v najusodnejši uri našega naroda odločili za najsvetejši boj in padli končno — izdani — na krvavem oltarju mučeništva, pod roko Kajnov, bratomorilcev. Koliko od njili bi se jih bilo morda izgubilo, odpadlo in pozabilo na svete vzore, za katere so se borili; tako pa so po božji milosti, ki jih je tudi v uri smrtne stiske krepčala, slavno dokončali svoj boj, da lahko z apostolom Pavlom ponavljajo: “Dobri boj smo dobojevali, tek dokončali, vero obranili. Odslej nam je pripravljena krona pravice, ki jo Gospod da vsem, ki ljubijo njegov prihod’’ (prim 2 Tim 3, 6-8). In knjiga Modrosti nas tolaži glede njihove usode, ko tako lepo piše: “Duše pravičnih so v božji roki. Smrtna muka se jih ne bo več dotaknila. Očem nespametnih se zdi, da so umrli, oni pa so v miru" (Modr. r>).
Tako gledani jaz, tako gledajo nešteti z menoj na te dogodke v našem narodu ih v življenju preganjane Cerkve po svetu. Bog hoče mučeniške krvi, jo je hotel od začetka in jo bo hotel do konca. Brez krvi ni odrešenja, brez žrtvovanja ni blagoslovljenih sadov svetosti in zveličanja. Vrse, kar je v svetu velikega in plemenitega, raste in živi iz žrtve
in iz krvi pravičnih. Tudi bodočnost narodov. In čim večji sc načrti, ki jih Bog namerava uresničiti, več svete mučeniške krvi hoče imeti. Zato je v mučenikih našega naroda in vsega sodobnega sveta — v milijone gre njih število — naše veliko upanje in poroštvo srečnejših časov, zakaj vedno velja Tertu-lijanov rek:	Kri mučenikov je seme kri-
stjanov . . .
Mi smo se mučeništvu po božji Previdnosti zaenkrat umaknili. Rojaki, ki so že dolgo v tujem svetu, bodo morda brali te vrstice, kot smo mi nekoč brali povesti o mučencih. Ali svet se zvija v čudnih krčih in nihče ne ve, kakšen bo. konec teh strašnih porodnih bolečin novega časa. Vdani v božjo voljo moramo vsi vedeti eno:	Kristjan mora biti
združen s Kristusom. O Kristusu pa pravi Tomaž Kempčan, da je bilo vse njegovo življenje križ in mučeništvo. čim bolj hočem» biti Kristusovi, bolj se moramo sprijazniti z njegovim križem. Ali nas ne spominja na to vsaka maša, ( ki je v prvi vrsti daritev Kristusova, pa mora biti tudi naša)? Ali nam ni zapustil Sv. Itešnjega Telesa v spomin svojega trpljenja? Kakor je Kristus moral trpeti in tako iti v svojo slavo, tako bomo tudi nii le skozi mnogotero trpljenje mogli vstopiti 4 božje kraljestvo (prim. Lk 24, 26).
(življenje v tujini, kamor smo prišli premnogi po sili razmer, je za nas v mnogočen1 kakor nekrvavo mučeništvo. Tiho, razjedajoče domotožje, bridka bolečina ob spomin» na mrtve in žive, ki so bili in so še de* našega srca, življenjski boj, ki nas grah*1 z vso neusmiljeno trdoto — v vsem tem .ie zaenkrat velika preizkušnja in daritev na" šega življenja.
V mislih na svete krščanske mučenike vseh časov, v ljubečih mislih na zveste spozna-vavce in mučenike iz lastnega naroda, nosim0 vdano in pogumno vsak svoj križ, pa stanovitno vztrajajmo v veri in ljubezni, za kat<'r° so oni prelivali in še prelivajo svojo kri» vztrajajmo v veliki, sveti misli: Spomina n«' šili vernih bratov in sestra ne bomo nikdar oskrunili z nevrednim in nezvestim življ0' njem.
Ti pa, sveta Cecilija, in vsi sveti mučenci In mučenice vseh časov in vseh narode'1 zveste priče Kristusove resnice, pravice *n ljubezni, prosite za nas, da ostanemo križevem potu življenja zvesti do smrti-
ALOJZIJ KOŠMERLJ
Cerkev in država v našem času
V državah, ki so padle pod boljševiški Vpliv, pride prej ali slej do ostrega nasprotja 'ned katoliško Cerkvijo in komunistično oblastjo. Državna oblast začne zapirati cerkvene ustanove; prirejati razne procese proti škofom, duhovnikom in pomembnejšim vernikom. Skuša odtrgati mladino od cerkvenega vpliva. Izpelje popolno laizacijo vsega javnega in zasebnega življenja. Najdalje pusti pri miru še opravljanje liturgije po cerkvah. Končno seže še po bogoslužnih stavbah. *‘H vsem tem pa z državne strani stalno ponavljajo, da vere ne preganjajo, da puščajo vsakomur svobodo glede njegove vere, da 'bore dajati vsakdo Bogu, kar mu gre, kakor Se je izrazil te dni predsednik češkoslovaške '(“publike Gottwald, seveda pa mora dajati 'sakdo tudi državi, kar je njenega. Pri se-kvestracijah in zaplembah cerkvene imovine, l|,-i zapiranju cerkvenih ustanov in pri prire-Janju procesov proti cerkvenim osebam navajajo vedno zemeljske razloge. Nikoli ne Ste nič proti veri, marveč vedno le za blagor domovine in ljudstva. “Delovno ljudstvo Inko hoče.” Cerkev' je proti režimu, proti revoluciji, se noče vključiti v ljudsko skupnost, Sabotira delo in hujska na odpor proti ljudskim oblastem. Zato proč z njo.
To dogajanje se vrši po vseh državah, ki s° dobile komunistične vlade, po istem ko-I*itu; ]e tempo izvajanja je v nekaterih drža-'ah hitrejši kot v drugih. Polagoma pa prihajajo na vrsto vse stopnje v tem procesu.
Ker komunisti' ne zapro prvi dan vseh ’Orkva in ker za svoje postopno odpravljanje ’et'kvenih ustanov navajajo politične, Ijud-^ke jn državne razloge, se še vedno najdejo Judje, ki mislijo, da komunizem ni proti
ntuliški' Cerkvi kot taki, marveč le proti , Politiku j očim” in “izdajalskim” duhovni-l,ri. Pa tudi take, ki sicer niso komunistom
(hijeni, komunistično ravnanje s cerkve-ustanovami in osebami zapelje, da začno
“akl,
Hirni
'Hislitj. da je Cerkev sama kriva, ker se ne ,la prilagoditi sodobnim razmeram. Tretjini
|'a Se zopet zdi, da se prilaguje in uklanja Preveč.
. * °leg- boljševiškega bloka držav so še *žave, g; jim komunisti pravijo kapitali-fi 'c-11 e. Položaj Katoliške Cerkve je v njih ličen. Tudi v teh državah prihaja večkrat nasprotja med cerkvenimi in državnimi
Ogrski uri mas kardinal Mindzenty, simbol borbe Cerkve za
svoje
pravice
oblastmi, čeprav to nasprotje nima takih oblik kot v komunističnih državah.
Ker je torej vprašanje o odnosih med Cerkvijo in državo v modernem času zelo aktualno, ne bo odveč, če si ogledamo stališče, raz katero moramo gledati na te odnose. Marsikaj v trenju med obema družbama bomo laže razumeli in bolj pravilno sodili.
CERKEV7 IN DRŽAV A STA OD BOGA, A VSAKA NA SVOJ NAČIN
I*o besedah papeža Leona XIII. “je Bog izročil skrb za človeški rod dvema oblastema, cerkveni in državni; prvo je postavil za božje, drugo pa za svetne zadeve. Vsaka je v svojem redu najvišja, vsaka pa ima določene meje, ki jih očrtava njena narava in njena najbližja naloga. Vsaka je kakor ograjena s krogom, v katerem se svobodno giblje” (okrožnica Immortale Del iz 1. 1885).
Cerkev je ustanovil sam Jezus Kristus; zato je Cerkev božja ustanova na zemlji. Zmotno je torej mnenje tistih, ki pravijo, da so si pripadniki Kristusovega verskega gibanja (kristjani) sami ustanovili posebno organizacijo, ki so jo imenovali cerkev, da so jo razlikovali od judovske sinagoge. Po tem zmotnem mnenju, ki pa je dandanes silno razširjeno, bi bil Kristus le posredno ustanovitelj Cerkve, kolikor je početnik krščanskega verskega gibanja. Taka naturalistična razlaga o postanku Cerkve je v popolnem nasprotju s svetopisemskimi poročili in s katoliškim naukom.
Cerkev je od zgoraj, od Boga ustanovljena. Cerkev ni božja le po svoji zamisli, nalogah, sredstvih in cilju, marveč tudi po ustanovitvi. Božji Sin Jezus Kristus je ustanovil eno Cerkev naravnost in neposredno. “Verujem v sveto Katoliško Cerkev."
Oti Boga je tudi država, toda ne naravnost, marveč le posredno. Po krščanskem naziranju je namreč država utemeljena v človekovi naravi, ki je delo božjih rok. “Božja previdnost je določila — pravi Leon XIII — da se človek takšen rodi. da se druži z drugimi ljudmi v družbe, tako v domačo (zakon, družina) kakor v javno (država), ki mu edina more nuditi vsega, kar je za življenje potrebno.” Zamisel države je torej po božji volji, konkretne države pa si ljudje ustanove.
Tako “je Bog izročil skrb za človeški rod dvema oblastema”.
CERKEV IX DRŽAVA — RAZLIČNI DRUŽBI
Po svetopisemskem poročilu je Kristus ustanovil Cerkev kot samostojno in suvereno družbo; to je tako, ki po svojem namenu in glede sredstev, ki jih rabi pri doseganju svojega cilja, ni odvisna od nobene drage dražbe. Kristus je Cerkvi točno določil njen namen in naloge, dal ji je pravico uporabljati vsa sredstva, ki so za dosego tega namena potrebna. Pred svojim vnebohodom je v slovesni uri govoril svojini apostolom in njihovim naslednikom:
“Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji.
Popdite torej in učite vse narode;
krščujte jih v imenu Očeta ih Sina in Svetega Duha
in učite jih spolnjevati vse, kar koli sem vam zapo\redal;
in glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta-" (Mt 28, 18-20).
“Oni pa so šli in učili povsod” (Mk 16. 20).
Kristusova Cerkev ni bila nikoli le zasebna zveza ljubečih se pripadnikov Kristusovega nauka, marveč ves čas tudi pravna organizacija z določenim načelstvom, ki je imelo nad člani javno oblast v polnem pomenu besede in je to oblast tudi izvrševalo.
Do Kristusovega prihoda so bile duhovne zadeve združene s svetnimi. Judovska država, vse orientalske države in tudi rimska država so bile hkratu politična in verska organizacija. Država je imela svojo vero; vsak njen državljan je moral imeti isto vero. Posebne verske družbe, ki bi ločeno od države skrbela za verske zadeve, staroveška država ni poznala.
Kristus pa je energično prelomil s tem sistemom. “Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega” (Mt 22, 21). Kristus je razločil duhovne in svetne zadeve. Duhovne stvari je izvzel izpod oblasti države in za nje ustanovil posebno družbo. Mejo med obema družbama je jasno začrtal. “Vsaka je v svojem redu naj višja, vsaka pa ima do-
ločene meje, ki jih očrtava njena narava in njena najbližja naloga. Vsaka je kakor ograjena s krogom, v katerem se svobodno giblje."
SPOPADI MED CERKVIJO IN DRŽAVO
S Kristusovo ustanovitvijo Cerkve je nastalo na svetu vprašanje o odnosih med obema družbama. Dejansko stanje se namreč le prevečkrat ni skladalo z načelno razdelitvijo, ki jo je začrtal Kristus.
Pri urejanju razmer med dvema strankama je možno, da prevladuje moč ene ali druge, ali pa sta obe prirejeni. Tudi v zgodovini odnosov med Cerkvijo in državo se je to godilo. Znanost je dejansko odnose med Cerkvijo in državo v zgodovini uredila v ta-koimenovane cerkveno-politične sisteme. Ti sistemi izhajajo ali iz premoči države nad Cerkvijo, ali iz premoči Cerkve nad državo ali pa iz medsebojne prirejenosti obeh družb.
Po Kristusu zamišljena ločitev verskih stvari od svetnih se v življenju ni izvedi» mimo in brez prelivanja krvi. Med Cerkvijo in državo je prišlo velikokrat do trenja, nasprotovanja in boja. Država je hotela večkrat spraviti Cerkev na kolena, jo zasužnjiti sebi ali jo celo uničiti.
Jezusa Kristusa samega sta judovska sinagoga in predstavnik rimske državne oblasti v Palestini obsodila na smrt in ga pribila na križ. Judovska sinagoga zato, ker “se je delal Sina božjega” (Jan 19, 7). Pon-cij Pilat pa zato, ker je klonil pred sinagogo, ko mu je ta tožila Kristusa iz poli' tičnih razlogov in Pilatu grozila, da ga bo naznanila cesarju, če Kristusa ne obsodi-“Tega smo našli, da zapeljuje naš narod in brani cesarju davke dajati in pravi, d» je on Kristus kralj” (Lk 23, 2). “Ako teg» oprostiš, nisi cesarjev prijatelj; vsak, kdor se dela kralja, se cesarju upira" (Jan 19,12)-V sodnem Kristusovem procesu je Ponči* Pilat ponovno izjavil, da je Kristus nedol' žen, a ga je kljub temu iz strahu pred t°' žStelji dal obsoditi na smrt. Kristus je s svojim zgledom pokazal, kar je prej že 1' besedo napovedal, da se namreč Cerkvi ,,e bo bolje godilo kot njemu. “Vlačili vas bode v shodnice in pred gosposko in pred oblasti (Lk 12, 11); “pride celo ura, da bo vsak, ki vas umori, menil, da služi Bogu” (Jan 16, 2)'
Apostoli' so vsi pretrpeli mučeništvo, kl’r so se ravnali po načelu, da je Boga trebi bolj poslušati kot ljudi (Apd 4, 20).
Skozi tristo let je bila Cerkev brezpravni v rimski državi. Od časa do časa je prišle do krvavih preganjanj. Deset večjih našte
Iz naše lepe domovine: Poslednji žarki v gorah.
'aJo. Padlo je na desettisoče mučencev; ko-natančno, ve samo Bog.
V začetku 4. stoletja postane sicer krščanska vera v rimski državi enakopravna s pogansko in ob koncu stoletja celo državna toda navzlic temu je prišlo do preganjanja Katoliške Cerkve. Sprva je država tv egan ja la Cerkev kot predstavnica državne Poganske religije, pozneje pa večkrat kot *aščjjtnica kake krščanske krive vere. Tako S° v t. stoletju Konstantinovi nasledniki v v*hodnent rimskem cesarstvu preganjali ka-*°liško Cerkev zaradi arijanske krive vere; njihovi nasledniki v poznejših stoletjih pa faradi drugih različnih krščanskih krivih ver razkolov ter končno radi pravoslavja. u,li carska Rusija je večkrat preganjala ka-hčane, ker se niso hoteli popra voslavi ti. V j • stoletju so vladarji britanskega otočja t severnih evropskih držav7 odpadli v pro-stantovsko krivo vero in začeli odpravljati “toliške ustanove ter so končno cele na-’nje odtrgali od katoliške Cerkve.
j.v^ krščanskem srednjem veku je lskih deželah prišlo do
<6sarj
v kato-ostrega spopada med eni in papežem. Cesar ni nameraval ^Sanjati Katoliške Cerkve; saj je bil sa.n j^nličan in je takšen hotel tudi ostati. Pač '»h 86 Je bojeval boj med svetno in državno , as,io. Namigavajoč na skrivnosten stavek a", ukovega opisa zadnje večei‘je tiospodove: *°sP°d, glej, tukaj sta dva meča” (Lk 22, tedaj državno in cerkveno oblast ime-'alj «0ba nseča”. Nastalo je vprašanje,
komu je Bog izročil ta dva meča: ali cesarju alf; papežu. Na cesarjevi strani so trdili, da cesarju, da je torej papež podložen cesarju. Na papeški strani pa so temu ugovarjali in šli nekateri tako daleč, da so rekli, da ima papež oba meča od Boga; duhovnega uporablja sam, svetnega pa daje cesarju, da ga vihti zanj. Po mnenju teh bi bili torej cesar, država in svetne zadeve sploh papežu podložne naravnost. Uradna Cerkev ni tega mišljenja nikoli sprejela ali zagovarjala,
V tem boju med papežem in cesarjem se je točno opredelilo razmerje med cerkveno in državno oblastjo, in sicer v smislu teorije indirektne oblasti Cerkve nad državo, kakor temu pravijo od 17. stoletja dalje. Po tem nauku nima Cerkev v svetnih stvareh na-ravnostne oblasti, marveč le posredno, kolikor svetne stvari spadajo v območje vesti, v katerem sodi Ceikev7. Cerkev sodi o svetnih stvareh le “pod vidikom greha”, kakor je rekel že papež Inocenc 111. v času, ko je bila Cerkev na višku svoje svetne moči.
V- novem veku so se držale začele oddaljevati od Katoliške Cerkve. Postajale so nelcatoliške, brezkon fesiona 1 ne, laicistične, v verskem oziru indiferentne in končno ateistične. Obenem pa sta rastla njihova mogočnost in napah. Država je postajala absolutno nevezana, vsemogočna in popolnoma suverena. Na svojem ozemlju in nad svojimi državljani ni priznavala nobene oblasti razen svoje. Tudi cerkveni oblasti ni več priznavala samostojnosti. Papež je tujec, ki nima
nad državljani katoliške vere nobene oblasti, razen kolikor mu jo državna oblast prizna. Cerkev se ne prizna več za božjo ustanovo univerzalnega in nadnaravnega značaja, marveč le kot rezultat združevanja državljanov v verske namene. S takimi verskimi združbami ravna včasih država prat' tako kot z navadnimi drugimi društvi, ne daje jim nobenih predpravic, pač pa včasih predpiše zanje še kake posebne omejitve. Takemu stanju pravimo ločitev Cerkve od države. Včasih pa država razlikuje med različnimi verskimi združbami, nekaterim daje posebne predpravice, drugim pa ne. Te, katerim daje predpravice, so pred državo enakopravne (latinsko pares); zato se ta ureditev imenuje paritetni sistem.
V veliki večini modernih držav imajo lo-
čitev Cerkve od države ali pa paritetni sistem. V načelnem oziru med obema načinoma ni velike razlike. Pri obeh načinih za visi Cerkev od države. V praktičnem življenju pa se izvaja ločitev Cerkve od države zelo različno; tudi paritetni sistem ima v praksi več variant.
Cerkev živi v moderni državi svoje življenje, ne meneč se za teorije in sisteme o njenem razmerju do države. Samo po sebi je razumljivo, da zadeva v taki državi na različne težave in omejitve, ki pa jih skuša kolikor se da omiliti. Nekaj držav pa je tudi v modernem času takih, ki odkrito priznajo Katoliško Cerkev kot tako in dajejo katoliški veri prvenstveno stališče.
DR. AL. ODAIt
POVOJNI SOCIALNI PROBLEMI
5. DEMOKRACIJA
V drugi svetovni vojni sta bila odločilno poražena narodni socializem in fašizem, dva avtoritarna in protidemokratična režima. Vsemogočni strankarski diktatorji so vtonili v vojni vihri. Tako je svet upravičeno pričakoval, da bo iz petletne svetovne morije vzniklo vsaj eno dobro: resnična demokracija v vsem veličju in sijaju, ko bodo narodi vzeli sami v svoje roke odločevanje o svoji usodi in ne bo nikogar več, ki bi jih vklepal v protiljudske režime in jih proti njih volji mogel zavesti v krvave mednarodne za-pletljaje.
Vsi vemo in bridko izkušamo, koliko so se velika pričakovanja vresničila. Bitka za demokracijo še ni dobljena, ampak se boj za njo nadaljuje, — zaenkrat nekrvavo — po poslanskih zbornicah, na mednarodnih zborovanjih, po svetovnem časopisju, v knjigah, celo Cerkev ni mogla mimo tako perečega vprašanja.
Po tem takem smo tudi mi opravičeni, da vprašanje demokracije uvrstimo med povojne družabne probleme, saj je težko najti kako drugo vprašanje, ki bi tako globoko in mnogostransko posegalo v razvoj naše povojne družbe.
1. Pojem demokracije
Beseda demokracija, ki nam je dan danes tako domača, je grškega izvora (demos — ljudstvo, kratos = moč) in pomenja obliko vladavine, v kateri ima ljudstvo moč, oblast, vlado.
Aristotelu (384—322 pred Kr.), velikem« grškemu mislecu, je demokracija pojeg monarhije in aristokracije ena izmed “dobrih” državnih oblik ali bolje: ena izmed oblik vladavine. To je tista oblika vladavine, v kateri ljudstvo samo vlada, ali nekoliko obširneje: demokratična država je tista država, v kateri ljudstvo izvaja državno oblast.
Vsi kasnejši pomembnejši pisatelji o demokraciji so obdržali osnovni pojem o demokraciji, kakor ga najdemo pri Aristotelu. a so ga v novejšem veku pod vplivom pravnega pozitivizma razširili v smislu ljudske suverenosti, tako da jim demokracija P6' menja priznanje ljudstva kot edini izvor vse oblasti v državi, čigar odločbe, sprejete 2 večino ljudskih glasov, so vedno opravičen6 in legitimne. (Montesquieu, Rousseau, To-queville in drugi).
Tako pojmovana demokracija je našla svoi izraz v formulaciji “človečanskih pravic", k> jih je uzakonila francoska konstituanta f avgustu 1789. leta in ki so svetu poznan6 pod geslom: svobodo, enakost in bratstvo za vse!
Ista ideja je bila temelj tudi severno ameriške nezavisnosti, ki je bila razglašena že tri leta preje (1776) s slovesno deklaracijo, ki se pričenja z besedami: “Smatramo kot sam6 po sebi umevno resnico, da so vsi ljudi6 ustvarjeni enaki; vsi so obdarjeni od sv°' jega Stvarnika z neodsvojljivimi pravicami’ med katere spadajo pravica do življenja, d6
Večer na Kredarici. — Večne pomlad; vabi nas žar
$vobode in sreče. Za varstvo teh pravic se ^ed ljudmi snujejo vlade, katerih oblast poseka iz pristanka vladanih. Ljudstvo ima kravico spremeniti ali odstraniti obliko vladavine, ki ne ustreza več tem ciljem ali jih ovira."
V kratkih desetletjih je demokratična *deja zajela ves civilizirani svet in postala ^snovni zakon vseh kulturnih držav. Tako •bočna je demokratična misel, da nimamo dan danes prav nobene oblike vladavine, ki di hotela veljati za “nedemokratično", pa naj §re že za neposredno ali posredno demokracijo, za parlamentarno ali avtoritarno, medansko ali neomejeno, krščansko ali laji-cistično, osebno ali stvarno, monarhično ali •epublikansko, zapadno ali vzhodno...: vse vsaka hočejo biti demokratične, čeprav velikokrat že sami imenski naslovi, ki smo jih ftavkar navedli, pomenjajo medsebojno na-s6rotje in vzbujajo dvom o resnični demo-kraciji.
Določiti vsebino resnične demokracije, to namen naše nadaljne razprave. Tu le še členimo, (la Cerkev načelno demokrat-čni 'doji ni nikoli nasprotovala. Umljivo, da je Vedno odločno zavračala zmoto pravnega pozitivizma, ki zanika naravno pravo in s tem °žjo avtoriteto in ljudstvo postavlja kot i)1'vi in edini vir vsega prava. Zmotno je tudi naziranje, da so vsi ljudje in v vsakem po-^iodu enaki, ko je treba razlikovati in pridati sicer enakost vsem ljudem z oziro
na njih človeško naravo, osnovne pravice in zadnji namen, a niso v vsakem oziru enaki, ko so različni po močeh in zmožnostih, po duševnih vrlinah in krepostih in po socialnem položaju, ki iz teh naravnih razlik izhaja. Zmotno je tudi naziranje pozitivistov, da je to, kar ljudstvo z večino sklene, tudi vedno že pravo in pravično, pa čeprav bi ne bilo v skladu z naravnim božjim zakonom ali hi pomenjalo nasilje nad brezbrambno manjšino.
S to rezervo do napačno pojmovane demokracije pa je že Leon XIII. v encikliki “Li-bertas" (20. jun. 1888.) poudaril nauk Cerkve, “da ni prepovedano izbirati si vladavine, ki Imajo ljudski značaj, le da se vpo-števa katoliški nauk o izvoru in rabi javne oblasti”; in na drugem mostu, “da Cerkev na zavrača nobene izmed različnih oblik vladavine, da so le same po sebi primerne za dosego splošne blaginje".
Sedanji papež Pij XII. pa je v božičnem nagovoru 19 4 4. leta kar naravnost izjavil, da “z ozirom na obširnost in naravo žrtev, ki jih moderna država zahteva od vseh državljanov, . . . mnogi mislijo, da je demokratična oblika vladavine naravna zahteva človeškega uma”.
V čem bi torej mogla biti problematika sodobne demokracije?
2. Demokracija in demokracija
Vprašanje demokracije se zapleta že ob samem dejstvu, da imamo v današnjem svetu
dve prevladajoči demokraciji, ki pa si po svojem značaju in oblikah popolnoma nasprotujeta:	zapadna demokracija, imeno-
vana tudi statična ali meščanska liberalna demokracija, in pa vzhodna demokracija, ki joi poznamo tudi pod imenom socialistična ljudska ali progresivna demokracija.
1. Progresivna demokracija je izraz, s katerim boljševizem označuje svoje sedanje stanje “socializma” ali “diktature proletariata”. Boljševizem imenuje to svoje stanje demokracijo (vlado ljudstva), ker se vladajoči razred komunistov istoveti z ljudstvom; imenuje pa to demokracijo progresivno, ker zanji pomenja le neobhodno potrebno vmesno stanje v razvoju h končnemu cilju, ki je popolni komunizem, ki v svojem dovršenem stanju, kakor uče komunistični teoretiki, ne bo poznal nobene države ne socialne oblasti, ker bo komunistično ljudstvo tako popolno in altruistično čuteče, da nobena oblast ne bo več potrebna.
Ni nobenega dvoma, da bi tudi komunistična “proletarska diktatura” hotela demokratično obliko vladavine. Prireja “ljudske” posvete, vprizarja pogoste volitve, kamor naganja volivce z obljubami in bičem, ponareja in svobodno kroji volivne rezultate, ima “ljudski” parlament in še polno drugih “ljudskih” ustanov, da bi tako pred domačim in tujim svetom delala vtis ljudske oblasti!
Komunistična stranka ima svoje časopisje, ki ima monopojni položaj in ki se čudovito razume na lažnjivo propagando in ponarejanje dejstev, ima v svojih rokah žandarme-rijo, policijo in tajno policijo, ima ves prehranjevalni, upravni, sodni in izvršilni aparat, tako da res ni težko dobiti vsak hip “svoboden” pristanek ljudstva na “demokratično” komunistično diktaturo!
Progresivna demokracija je torej oblika vladavine, ki komunistični manjšini daje izključno in nekontrolirano oblast v roke, da z njo gospoduje nad ljudstvom in zatira svoje nasprotnike. V progresivni demokraciji ni ne svobode državljanov, ne enakosti, ne bratstva, — niti ne med samimi “tovariši”, kaj šele napram ljudstvu! Ta demokracija ne pozna ne moralnih ne pravnih zadržkov. Brutalna sila, ki jo komunistična stranka drži v rokah, je njeno “pravo” in "pravica”! Volja komunistične partije je zakon. Vse je dovoljeno, vsa sredstva so posvečena, da le služijo ciljem komunizma in njegovi nadvladi nad ljudstvom.
Nemoralnost takšne “ljudske demokra-cije” je na dlani. Tudi ko bi komunistična stranka v narodu imela večino, bi bilo skrajno nemoralno na tako brezobziren in krut
način zatirati politično manjšino kakor ter delajo komunisti. Tem hujši zločin je, da samozvana manjšina, navadno celo neznatna manjšina, krvavo gospoduje nad večino prebivalstva in mu vsiljuje svoj red in svoje mišljenje. Tudi ne gre za diktaturo proletariata kot takšnega nad ostalimi družabnimi razredi, ampak za diktaturo nemoralne in nasilne klike nad vsem ostalim prebivalstvom.
‘Komunistična “demokracija ljudstva” vzame svojim nasprotnikom pravico do svobodnega tiska, do svobode mišljenja in govora, možnost sleherne propagande in celo pravico do svobodnega bogočastja. In kje naj bo svoboda in spoštovanje do osebnosti v režimu, v katerem je sleherni prebivalec do kraja odvisen od vladajoče skupine komunističnih mogotcev, njih samovolje in njih neprestano se menjajočih načrtov, enoletk, petletk, dvajsetletk. . . ; kjer ni človek in njega dostojanstvo in pravica nič, pač pa vse moč. stroj in strankin aparat.
V družbi, ki je zgrajena na naravnih socialnih temeljih so zdravi pozitivni elementi tista vez, ki vežejo družbo v eno občestvo, kakor ljubezen do domovine, ljubezen in strpnost do bližnjega in medsebojna človeška vzajemnost. “Ljudska” demokracija teb čustev ne pozna. Zato skuša držati skupaj svoj nasilno zgneten kolektiv s tem, da neprestano vzbuja v neorientirani masi negativna čustva mržnje in sovraštva vedno proti nekomu: mržnja proti Bogu, Cerkvi, proti imperialistom in kapitalistom, mržnja proti narodnim izdajalcem in špijonom, proti ljudskim škodljivcem in sovražnikom, mržnja proti vsem in proti vsemu, kar ni komunist. In če ni primernega predmeta, hi bi ga bilo treba sovražiti, si ga komunistična propaganda izmisli, da more tako držati svoje zasužnjene mase v neprestani živčni napetosti in razdraženosti, pa zlasti tudi zato, da bi ljudstvo ne utegnilo mislit’ na lastno bedo in revščino, ki mu je P°^ komunistično strahovlado v delež.
Diktatura proletariata, kot nam govori komunisti, pa ni sama sebi namen, ampak
je njen cilj vzgojiti novega socialističnega človeka, ki bo po svojih krepostih, delav' nosti in mišljenju vreden prebivalec bodočega komunističnega paradiža na zemlji- *-e jih vprašamo, koliko časa bo ta “šola” tra jala, nam seveda ne morejo povedati. Leni” sam je napisal, da “zelo dolgo” (Država i° revolucija). Mirno moremo komunistom P° vedati, da bodo na izpolnitev tega svojo®-’ ideala čakali vsekakor dalje časa, kot Judje na Odrešenika, ali bolje: nikdar go- !lt
Koča pod Bogatinom. — Na planine, na planine vedno vleče me srce. . .
^odo dočakali! Zakaj ne? Zato, ker je komunizem protinaraven. ■— Krščanstvo mnogo Suhteva od človeka, ko zapoveduje, da ljubimo svojega bližnjega tako kakor sami Sebe. Ravno zaradi te zapovedi je krščanska vera za mnoge pretežka. Toda komunizem v svoji osnovi zahteva neizmerno več: Rubiti bližnjega bolj kot samega sebe! Kako ki mogel komunizem s sredstvi, s katerimi ^zpolaga, z materializmom, ki ga uči, tako Sioboko preobraziti človeško naravo?! Nikoli! Ljudje krive hrbte pod nasiljem. Cim k° vsled notranjih ali zunanjih vzrokov komunistom padel bič z roke, bo tudi že konec Njihovega “socializiranega” človeka!
2. Obrnimo sedaj pogled od lažne “ljudske m progresivne” demokracije, ki je posmeh >sake resnične ljudske vladavine ter poglej-100 ono drugo demokracijo našega časa, ki Prevladuje v svobodnih deželah.
Ko bi listali v knjigi demokracije od nje-k®ga rojstva pa do danes, bi le eno mogli Pesporno ugotoviti, da je tudi demokracija *e eden izmed družabnih redov, torej člo-Veška ustanova in kot takšna podvržena ^bogim nepopolnostim. Veliko njenih strani K omadeževanih z nedolžno krvjo; naleteli 1 na dogodke, ko je tudi demokracija mo-v imenu enakosti, svobode in bratstva, 'deli bi jo hoditi po mnogih krivih potih, Posebno vselej tedaj, kadar je pozabila, da politično ne more biti dobro, kar je mo-raltlo slabo, ali kadar se je predajala Machi-
avellijevi politični filozofiji, kateri je vsako sredstvo dobro, ako le vodi do zaželjenega uspeha.
Toda tu nam ne gre za to, da bi motrili zgodovino demokracije, ampak v čem naj bi bila njena današnja problematika. Poglejmo na kratko:
Zapadna demokracija, tako pravijo sociologi, se je porodila iz velike francoske revolucije pred 150 leti. Njene dobre strani so, da je prinesla narodom politične in državljanske svoboščine, osvobodila je kmeta fevdalne podložnosti, omogočila je svoboden razmah trgovini in obrti, odprla zasebni podjetnosti prosto pot, zajamčila je zasebno lastnino, svobodo besede in prepričanja, uvedla; je splošno, enako in tajno volivno pravico, nastala so ljudska parlamentarna zastopstva kot zakonodajna telesa, tako da ima narod posredno in neposredno vpliv na vodstvo državnih poslov.
Te in še druge so resnične pridobitve, ki jih je demokracija uvedla v teku zadnjih 150 let. Veliko je tega, — a za naš čas, tako pravijo kritiki, — premalo.
Meščanstvo kot posedujoč razred, ki je po demokraciji dobilo vodstvo in oblast v družbi, se je s temi demokratičnimi pridobitvami moglo popolnoma zadovoljiti, saj mu je taka demokracija zagotovila njegovo posestno stanje, politične svoboščine in celo prevladujoč vpliv v družbi. Toda v naši dobi stopa na plan četrti stan, to so vedno bolj naraščajoče proletarske delavske mase, ki
na vsak korak čutijo, da se potom same politične demokracije ne morejo dostojno včleniti v obstoječo družbo, ampak mora politični demokraciji slediti gospodarska demokracija, ki bo najširšim ljudskim pjastem omogoela dostop do gospodarskih dobrin, odvzela delavstvu značaj proletarstva in zagotovila tudi četrtemu stanu človeka primerno življnje.
Kar se v našem času zahteva, ni nič več
Jeremija Kalin:
VELIKA ČRNA MAŠA ZA POBITE SLOVENCE
škoda bi bilo, če bi dolgo in razvlečeno pisali o knjigi, ki je nastala v trpljenju begunstva. škoda zato, ker bi zgledalo, kakor da ponujamo kot tržno blago nekaj, kar nam mora biti sveto. Saj obsega spomin na naše žrtve v preteklosti in naše upanje v bodočnosti.
Oba umetnika sta v tej knjigi zajemala iz dogodkov neposredne preteklosti: pesnik v besedi, slikar v potezi. Zagledala sta se v zgodovinske in osebne dogodke, jim vlila duha ter jih povezala v spomin hvaležnosti žrtvam in v opomin rodu, ki naj v bodočnosti iz teh žrtev' živi. Obstanimo predvsem ob pesniku. Dogmatične resnice in politične poglede naniza tako, da moremo celotno zamisel zaslutiti in živo razumeti, pojmujoč jo kot pravi pesnik: da je vse glasbena fantazija.
Za podlago svoji pesnitvi je vzel liturgični potek črne maše z nekaterimi dodatki.
V Uvodu zapoje pesnik idejni program našega begunstva in izseljenstva, ko zapiše o narodu in Mariji: “Naša jadra — Tvoj plašč. Naša zastava — Tvoja volja”, še globlje pokaže teološki (božji) smisel našega življenja. ko zakliče: “Visoko dvigni, Bog, slovensko žrtev”!
Iz navidezne osamljenosti nas postavi v tok kot vršilec božje volje in krščanske naloge. Lepo mu služi pri tem znani Jegličev govor v Celju in preroška dejanja škofa Rožmana, ko je s klicem k pokori želel svoj narod obvarovati nesreče.
Ves daritveni dpi izraža pesnikov namen, prikazati žrtev slovenskega naroda ob liturgični mašni daritvi. Lepo izrazi vrhovni smisel naše emigracije: “O Bog, če so potrebne še žrtve k naši žrtvi, naj bomo mi tisti zreli trsi, da iztisneš iz nas vso kri za rešitev teh apokaliptičnih duš!” In kasneje v Očenašu
in nič manj kot gospodarska preosnova sedanje zapadno demokratične družbe. Brez števila je tovrstnih predlogov. V okviru naše razprave se seveda moremo omejiti le na poglavitne skupine demokratov, ki zahtevajo gospodarsko preosnovo demokracije, pri čemer popolnoma pustimo ob strani nasprotnike demokracije tako iz desničarskega kakor levičarskega tabora.
(Se nadaljuje.)	DR. IVAN AHČIN
KNJIGE
dodaja: “Narod, moj narod! Božje jeze ne kliči! Bič, tebi namenjen, preprezamo begunci”. Ob misli na strašne žrtve naših t® mrtvaških jam, daje upanje nam in onim doma: “Njih kri svoji zemlji rodni je stekla v plodno drobovje”.
V zadnjem poglavju v prividu gleda konec žalosti slovenskega naroda, ki je za svoje žrtve poplačan z zmagoslavjem, ob prihodu končnega Zmagovalca Božjega Jagnjeta.
Tako celotno ni še noben slovenski umetnik obdelal naše zgodovine zadnjih let. Približal se je dogodkom, jih opisal in opel (morda na nekaterih mestih preveč samo op*' sal!) z besedami, ki jih je že znal, druge dobil med ljudstvom, nekatere pa sam ustvaril-
Kar opisuje ih opeva, mu vre iz duše, v katero je zajel dogodke, jih preživel in izl** v besedo. Bogat je po podobah, ki prekipevajo, bogat je v živem slikanju. Dobro je P°' rabil misel liturgičnih mašnih molitev in P* sv. pismo. Mnogo je črpal iz najbolj skrivnostne knjige sv. pisma, zato tudi najbolj brane v času negotovosti in trpljenja —- *z Skrivnega razodetja sv. Janeza. Znal je leP1’ postaviti nasprotje:	sovraštvo in ljubezen»
trpljenje in poveličanje. V službo pokliče vs* žive in mrtve in nazadnje v povzdigovanju v daritev združi ves narod ter ga ob koncu P°' veliča.
Dvojna ljubezen sije iz vse pesnitve (,<1 Boga, v katere luči gleda in razume vse, tu**1 naše begunsko in izseljensko trpljenje, *" ljubezen do naroda, ko se veseli z njim ' sreči in žaluje v nesreči. Močna je odkrit»* izpoved pesnikovega verskega prepričanja, K diha iz vsega in vse v to tudi usmerja in tu nam pokaže, da smo v vsej zapuščenosti ' * liki, če vzamemo svoje življenje kot življc*1^ rodu, ki se žrtvuje tudi do kraja, če Bog tak<l hoče. Tako je ustvaril našo največjo verrk1’ pesnitev. Hvaležni moramo hiti, da je ta '' lika doba slovenske zgodovine našla pes-iik3’ ki ji je ostal v vsem pravičen sodnik, s jim nadnaravnim gledanjem pa veren vodu •
TRI NOVE SLOVENSKE
J>r. Alojzij Odar:
Katoliška akcija in delo v njenih
ORGANIZACIJAH
Te dni je izšla v Buenos Airesu knjiga z gornjim naslovom. Z njo je slovenski begunski tisk ne samo pridobil na številu, ampak predvsem na svoji vsebinski raznolikosti in duhovni moči. Knjiga zasluži pozornost vsakega Slovenca, saj je namenjena vsem po svoji vsebini in jeziku.
Knjiga ima dva dela. V prvem delu, ki je Ponatis že pred desetimi leti doma izišlega Katekizma Katoliške akcije, je govor o Katoliški akciji, njeni potrebnosti, znakih, de-'u, zgraditvi in silah, v drugem delu, ki je hov. pa govori avtor o organiziranju in vršenju akcij. Posebej se obravnava ustanovitev •jedrne skupine in prvo delo v njej. Na kon-su so dodani podatki o izvedbi organizacije Katoliške akcije v Sloveniji z njenimi pravili 'O pravili za “Molitveno pomoč". To je vsebina dela po formalni strani.
Težje pa je delo dovolj prikazati po njegovi vsebinski strani. Pisano je tako zgošče-n° in jedrnato, da vsebine niti ni mogoče Podati. Avtor se je držal oblike katekizma. T° daje delu veliko jasnost in preglednost. ,,f> branju človek nikjer ne naleti na mesto, ki hj mu ostalo nejasno. Druga odlika je Popolnost. Na katero koli vprašanje hočeš °dgovora v tej snovi, vedno ga dobiš. Vsaka ,rditev, vsako obvezno določilo, vsako načelo •le razloženo in utemeljeno. To je tretja od-bka dela. Nešteti citati iz cerkvenih določil 'P dokumentov kakor tudi izreki svetnih avtoritet v znanosti in organizaciji delo uteme-•jp.jejo in bogatijo. Posebno je pa še treba Ppglasiti veliko sistematičnost. Vse si sledi ‘‘Po iz drugega, razlaga je premišljena in tPotodična. Kljub temu pa slog ni suhoparen, Pp'pak sočen in prepričljiv. Iz vsega dela od-*eva veliko teoretično znanje, poglobljenost 'P premišljenost, pa tudi praktična izkuše-^o^- Zato je delo absolutno avtoritativno.
čeprav je delo namenjeno predvsem čla-ll°ni Katoliške akcije, pa bo vendar našel v "k‘i mnogo dragocenih napotkov in načel tsak voditelj in sodelavec v kateri koli or-rPPizaciji. Sij v poglavjih o organiziranju
izvrševanju akcij avtor govori splošno o ' ' vprašanjih, ker vse to velja tudi za Ka-°*iško akcijo. Gotovo je to najboljši slo-* Pski priročnik za organizacijsko vodstvo, asti ker je najbolj popoln. Govori o pro-učevanju cilja, metod In položaja, o delov-
ben,
*aVc<
načrtu in delitvi dela, o izbiranju sode-Cev, avtoriteti in ukazovanju, koordiiia-•P in kontroli, disciplini in organitzatornem PP.iu. vr poglavju o izvrševanja akcije pa
govori o njeni pripravi, izpeljavi in pospravi-O vsem tem je toliko gradiva, da bo vsak dobil v njem, kar mu je v znanju potrebno.
Knjiga je res namenjena skupnosti in v korist skupnosti, zato jo vsem toplo priporočamo. Ima 307 strani in stane v usnje vezana $ 15.—, v polplatno pa .$ 12.—. Naroča se pri' upravi “Duhovnega življenja”.
P. C. M. Heredia — Franc Kremžar:
VIR NAJVEČJE SILE
Ta knjiga je šele v tisku. Nanjo smo v ne- ■ kaj besedah opozorili naše bralce že v zadnji številki. Tudi smo že razpisali prednaročilo, v kateri stane knjiga 10 pesov, d očim bo po izidu stala 13 pesov. Naroča se v upravi “Duhovnega življenja”, Victor Martinez 50, Buenos Aires.
Danes objavljamo nekaj odstavkov iz uvoda prevajalca in autorja.
Prvi pravi:
“Iz vsega srca sem Bogu hvaležen, ker mi je po tako čudoviti poti dal priliko, da sem spoznal to prelepo knjigo. Bil je zame čas velike stiske, ki pa mi je končno bila le v prid. Spet se je izkazalo, kakor že tolikokrat v mojem življenju, da so bridkosti in težave, ki so me zadevale in ki sem o njih sodil, da so velika nesreča, bile blagoslov. Naši slovenski predniki niso zastonj postavili pregovor: “Kar Bog stori, vse prav stori!” Mi seve smo nanj pozabili; zato pa nam ga zdaj Bog vteplje v glavo. Da bi le vse naše trde butike to razumele! Ta knjiga mi je bila čudovita tolažba, fz nje sem se navzel tolikšnega zaupanja v božjo Dobroto, Ljubezen, Zvestobo, Pravico in Moč, da me danes ni strah prav nobene sile tega sveta.
Avtor pa med drugim izvaja:
“Od vsega početka ta knjiga ni bila pisana za “pobožne ljudi'", ampak za posvetnjake. Tiste, ki se imajo za “pravične”, take knjige, kakršna je tale naša, ne potrebujejo. . . Ti bodo knjigo gotovo označili vsaj za nevredno stvari, ki jo obravnava, ker je pisana v slogu, kateri se jim zdi preveč časnikarski in premalo resen.... Ko sem to knjigo pisal, sem
mislil na čisto drugačne bralce. . .
Ta knjiga je pisana za bankirje, kakršen je bil Matej; za trgovske 1'udi in take, ki drugim denar posojajo, kakršen je bil Zaliej; za plemenite vojake, kakršen je bil evangeljski stotnik; za ženske, bodisi da so pošten» delavske, kakršna je bila Marta, bodisi posvetne dame s srcem Marije Magdalene, bodisi kakor skesana prešustniea. Mislil sem na preprosto in neuko, vendar za vse dobro vneto ljudstvo, kakršni so bili aoctoii in
Otrokova vzgoja mora biti dolgotrajna, neprekinjena in dosledna; nedoslednost v vzgoji se bridko maščuje nad starši in nad otrokom. V vzgoji se morata lepo vzajemno in vztrajno družiti ljubezen in strogost. Tudi tem zahtevam dobre vzgoje je najlaže zadostiti z urejeno družinsko vzgojo. Poglejmo nadrobneje.
Dobra vzgoja zahteva stalnost vzgojiteljev, če se menjavajo, se z njimi menjava tudi način ravnanja, zahtevanja, svetovanja itd. Otrok se mora vedno znova navajati na nove načine ravnanja, se mora vživljati v novega vzgojitelja, mnogih "novih” ravnanj ne razume ali se jim vsaj težje privadi, kritičen otrokov duh primerja prejšnje ravnanje z novim, in preteklost je zlasti še v otrokovih očeh lepša, svetlejša kakor sedanjost, že samo to povzroča ali veča v otroku njegovo naravno nezaupnost do novega vzgojitelja, kar vzgojo le otežkoča. Tudi nov vzgojitelj se mora, če hoče vzgajati dobro, vživeti v svojega gojenca, ga dodobra spoznati, kot smo to videli v sestavku o važnosti indivi-
dualne vzgoje. Dokler se v otroka ne vživi, ga dodobra ne spozna, je vsa njegova vzgoja le neko bolj ali manj vzgojno tipanje, iskanje pravega načina in pravega odnosa do gojenca. To pa povzroči velik in škodljiv presledek v vzgoji. Nov vzgojitelj si mora pridobiti zaupanje otroka, ako hoče zares vzgajati. Tudi to ni tako lahko doseči v kratkem času. Teh težav in nevarnosti ne pozna družinska vzgoja, kjer stalno vzgajata ali vsaj vodita vzgojo oče in mati.
V dobri vzgoji se morata družiti ljubezen in strogost, O pomenu ljubezni in strogosti v vzgoji in o tem, kako naj se medsebojno družita in dopolnjujeta, bi bilo treba napi' sati posebno knjižico. Tu se moramo omejiti le na nekaj misli. Ako vlada le strogost v vzgoji, bodo zaradi tega zelo verjetno otroci postali1 otožno preplašeni, nezaupni ali Pa tudi zakrknjeni. Vsekakor bo pa taka vzgoj» povzročila več slabih kakor pa dobrih n*" sledkov. Vzgoja, zgrajena zgolj na mehkobno ljubezen, ki ne pozna tudi potrebne strogosti, pa je nesposobna obvladati neurejen»
Gospodovi učenci pred prihodom sv. Duha; na uboge in nesrečne, kakršen je bil slepi Bartinvaj; na hvaležne ljudi, kakršna je bila Petrova tašča; na maloverne, kakršen je bil Tomaž; na ljudi, ki so zašli na slaba pota, pa so dobrega srca, kakor desni razbojnik. Končno sem mislil na izobražene ljudi, ki so, dasi ostroumni v besednem boju, vendarle iskreni, spoštovani in zlasti nad vse sposobni, kakor je bil Natanael. Nisem pa hotel napisati kake ‘“nabožne knjige”. Potrudil sem se, da bi knjiga bila zanimiva tudi za take, ki pobožne stvari le malo bero. Moj namen je bil, da bi se znanstvenikom in svetovn ;akom ne bilo treba sramovati, če imajo to knjigo v svoji knjižnici. Da bi ta knjiga manj pobožni™ bralcem ne padla iz rok, doslej nisem hotel govoriti o večnih dobrinah, o katerih navadno edinole govore tiste knjige, ki obravnava o molitev.
Hotel sem pokazati in mislim, da se mi ie posrečilo, da je moč molitve mnogo večj» kakor pa moč denarja; ona namreč lahko zadobi ne samo denar, ampak tudi mnog0 drugih stvari, ki jih denar ne more dati-Trudil sem se, da bi bralca prepričal, da moliti ni prav nič težko, čeprav se človek težko navadi ta vzvišeni in vsemogočni jezik govoriti z brezhibnim naglasom. . .
Končno sem dokazal, da se delovno ob' močje te čudovite sile razteza bodisi na Pr' hodn’ost, bodisi na preteklost, na čas in n» večnost. Zakaj bi torej ne poskusil, ko tak0 malo stane?”
*
Tako sodita o knjigi prevajalec in avtor sam.	x
Od srca želimo, da bi to knjigo prebij vsak Slovenec! Vsak, najsi še moli »h 1 ne moli.
Nagnjenja v otroku ter ga pripraviti na res-nobnost in na težave življenja. Otroci, ki 80 v svojih zgodnjih in razvojnih letih uži-vali zgolj tako popustljivo ljubezen, bodo vse svoje življenje neurejeni in nesrečni ih bodo '*elali nesrečne še druge. Ena sama oseba le Zt“Io težko v pravem razmerju in ob pravem ^asu modro druži ljubezen in strogost. Ako •e vzgoja otroka izročena le moški osebi, bo Selo verjetno v preveliki meri vladala strogost, ako ženski osebi, bo verjetno le preveč Prevladovala ljubezen.
V družini vzgajata vzajemno oče in mati. ()če vzgaja z odločno, mati s prizanesljivo besedo, ki pa dobiva po očetovi odločni svojo 'dravilno moč. Oče vzgaja bolj z ukazovanjem in nadzorstvom, mati s toplim povdar-k°m, razumevajočim svarjenjem, neutrudnim 'Spodbujanjem ter dobrotnim navajanjem k sPolnjevanju dolžnosti, a njena dobrota prejela v otrokovih “trenutkih slabosti” dovolj 'Počno in uspešno avtoriteto po očetovi strogosti. čeprav oče zaradi svojega dela živi med 'lilevom često izven kroga družine in navidezno vzgaja le mati, ki trajno živi ob svojih "kocih, dejansko vendar vzgajata (in mo-PPta vzgajati) oba, ker daje oče, ko se vrne 8 svojega dela v družinski krog, polno ve-'avo in oporo materinim besedam in nje-'"‘Oiu vzgojnemu ravnanju. Take vzajemne 'Sgoje ne more v polni meri nadomestiti no-1,1 drugi vzgojni krog.
i‘o zakonu narave, to je — po volji božji 0l-ej morajo otroka vzgajati in vzgojiti Predvsem njegovi starši. Bog pa nikomur ne Palaga nikakih dolžnosti brez svoje pomoči, Slasti še ne staršem v tako veliki, težki in 'tako važni dolžnosti1, kot je vzgoja otroka,
1 jo morajo starši vršiti kot božji namest-"*ki v božjem imenu in za Boga. Zato Bog 8*Pršem po zakramentu svetega zakona na-anja prav posebne milosti in pomoč za "kitovo vzgojno delo. Vsak prejeti talent pa l‘0|tieni vselej za človeka tudi dolžnost in "'Igovornost, kako je z njim gospodaril. Zato p kiivda staršev tem večja, če se ne po-Sv**te dovolj resno tistemu delu, ki ga mo-.'1° najuspešneje vršiti le oni in ki je zanje Za vso družbo, zlasti pa še za njih otroka, P njegovo to- in enostransko srečo odločilno. (> odločilnem pomenu družinske vzgoje "P* govore dovolj jasno tudi nasledki zane-( P-fjene ali slabe družinske vzgoje, življenje adih ljudi samo nam namreč dan na dan ^ kaziije, da so otroci skoraj po neki no-I PP-!i nujnosti dobri, če so bili v družini de-t 'Pl dobre vzgoje; uči nas pa tudi nasprot-’ da so otroci, ki so v družini prejeli le *«no ali napačno vzgojo, večinoma igrače .ejenih nagnjenj, nesrečni v sebi, bole-
Prvoobliajanci v taborišču.
čina za starše in breme za vso družbo, življenje samo nam dovolj zgovorno dokazuje, da nasledkov slabe, opuščene ali zanemarjene družinske vzgoje ne more docela odpraviti nobena druga še tako skrbna vzgoja. Te ugotovitve drugih mi potrjuje tudi moje lastno opazovanje tisočev in tisočev mladih ljudi, med katerimi in za katere sem živel v svojih preteklih letih. Kadar koli sem srečal neurejenega, notranje razrvanega mladega človeka, skoraj vselej sem odkril vzrok v pomanjkanju ali' v pogrešeni družinski vzgoji. Posebej pa moram poudariti, da za dobro vzgojo ne zadostuje že samo pobožnost staršev. Dobra vzgoja zahteva tudi veliko življenjske modrosti, zlasti pa harmonijo med starši.
Iz vsega dosedaj povedanega pa tudi dovolj jasno sledi, kje moramo najprej iskati vzrok za toliko razrvanih mladih življenj. Ko dan za dnem opazujemo ali tolikokrat srečujemo nevzgojene ali zašle mlade ljudi, često prav na kratko opravimo z njimi rekoč: mladina je odpovedala; pa bi morali in mogli povedati resnico le z besedami: vzgojni krogi, zlasti družinska vzgoja je odpovedala, ni spolnila svoje svete dolžnosti. Bes, da je danes vsepovsod veliko kvarnih vplivov, ki razdirajo delo tudi dobrih vzgojiteljev, toda moramo se tudi vprašati, koliko smo se, koliko so se zlasti starši potrudili, da s svojimi protesti odpravijo kvarne javne vplive, koliko so se s študijem teh nevarnosti in s študijem vzgojnih vprašanj trudili, da bi svoje otroke mogli dovolj uspešno pripraviti tudi na nevarnosti sedanjega življenja.
Po vseh dosedanjih sestavkih nam bodo veliko bolj razumljive postale besede enega največjih vzgojiteljev, besede, ki smo jih navedli v uvodu v naša razmišljanja, besede škofa Slomška:	“Kar skrbna mati (oče)
otrokom stori, se z zlatom in srebrom ne plača, kar pa mati (oče) pri otroku zamudi, šola ne popravi in palica ne poboljša.”
DR. RUDOLF HANŽELIČ
Moč volje, psihologija in Bog
Bog bo pomenil za naše življenje najvišjo vrednoto, za našo voljo najmočnejši nagib in največjo privlačno moč, ko bomo dodobra spoznali, da je Bog neskončno popolno bitje in da on edini more trajno zadovoljiti in zadostiti najglobljim in najlepšim teženjem človeške narave in zato more tudi on edini utešiti najgloblje teženje naše duše, teženje po sreči. Kajti srečni smo, ko dosežemo, kar si najlepšega in najvišjega želimo za svoje in drugih življenje.
A zgolj to spoznanje še ne napravi naše volje TRAJNO močne. Zakaj ne? Si že bil kdaj pri kakem predavanju ali pridigi, ki je izredno močno vplivala nate in prebudila v tebi živo željo, posvetiti se tem ali onim ciljem, za katere je govornik skušal pridobiti navzoče. V tistem trenutku se ti je morda zazdelo, da bi v službi teh ciljev mogel gore prestavljati, slednjo oviro premagati in tudi največje žrtve in odpovedi sprejeti in mirno prenesti. Le nekaj dni nato pa se že nisi mogel na ljubo tem ciljem dvigniti niti pet minut prej iz svojega ležišča. Kako to? Kje je bil temu vzrok?
Jasnost našega spoznanja in s tem tudi moč naše volje se sčasoni manjša, se izgublja, stavljeni cilji pod vplivom tolikih dogodkov vsakdanjega življenja prav radi stepajo v ozadje in tako polagoma tudi v pozabljenje — ne da bi mi to hoteli ali se tega prav zavedali. Potiskajo jih v ozadje drugi cilji in druge često veliko manjše vrednote, ki pa pod vplivom domišljije ali strasti trenutno bolj mičejo, bolj vlečejo k sebi, bolj zaposle našega duha in s tein tudi bolj pritegnejo nase našo voljo. Izneverjenje velikim ciljem in vrednotam more povzročiti celo prav majhna vrednota ali celo nevrednota, ki pa je s pomočjo neurejenih človeških nagnjenj ali po navalu strasti zaslepila človeški razum, da ni več presojal prav in je v zlo zapeljal tudi voljo. Vse to se često dogaja v nas kakor brez nas. Zato često sami sebe ne moremo prav razumeti in si ne razložiti, kako smo se vendar mogli izneveriti kaki veliki vrednoti ali kakemu velikemu cilju zaradi
majhnih brezpomembnih vrednot ali celo zaradi nevrednot.
če torej hočeš, da bo Bog za tvoje vsak' danje življenje postal zares vodilna vrednota* ni dovolj, da ga le spoznaš kot najvišjo objektivno vrednoto, niti ni dovolj, da S® spoznaš tudi kot najvišjo subjektivno vrednoto, to je kot najvišjo vrednoto prav 1 ozirom na tvoje življenje. Truditi se mora8 tudi za to, da ti bo ta tako spoznana naj' višja objektivna in subjektivna vrednot» vedno živo pred očmi. Gotovo si že doživel tole: Zjutraj si se prebudil; še si želel malo poležati; čutil si se kakor brez volje, kakoi brez moči. Pa si se nenadoma spomnil te »*' one tebi zelo ljube naloge ali zelo važne dolžnosti in v trenutku je bila zaspanost p1"»' magana, v trenutku je bilo dovolj moči, da s* brez oklevanja skočil iz postelje in se P1’*' pravil na delo. Ko bo Bog kot najvišja vrednota stal živo pred tvojimi očmi, bo tud' tvoja volja močna, če naj je torej tvoj® volja trajno močna, moraš Boga kot n®j' višjo vrednoto tvojega življenja imeti t r a J' n o pred očmi tvojega duha, ali z drugi»1' besedami rečeno: živeti moraš vedno v z®' vesti pričujočnosti božje. Ne smeš dopustit» da kakšna druga vrednota potisne — tl»*' za trenutek ne — v ozadje Boga.
A tudi to še ne zadostuje. Da si pridobi močno voljo, ni dovolj Boga kot najvišjo ol' jektivno in subjektivno vrednoto spoznati
jo trajno imeti pred očmi. Jasno nam
1110''®
postati tudi to, kakšne dolžnosti izhajajo spoznanja te najvišje vrednote zame oseb»1’ prav v tem trenutku, kakšne dolžnosti v nl°' bližnji prihodnjosti, kakšne dolžnosti za moje zemeljsko življenje z ozirom nam6-ozirom na bližnjega, z ozirom na mojo 'e nost. Iz spoznanja Boga kot najvišjega C1; se bo porodila močna ljubezen do njega, te ljubezni do spoznanih dolžnosti, iz te *|U. bežni pa tudi dovolj močna volja za n,^r spolnjevanje. človek močne volje pa je P' tisti, ki dosledno spolnjuje svoje spozna-' dolžnosti.
Ko svoje dolžnosti tako spoznaš, moraš koj preiti tudi k njih spolnjevanju, pa cep'

Zaposlenost je zopet tisto važno sredstvo, ki Osredotoči pozornost našega duha na našo dolžnost, in tako nas ne motijo več v toliki •Beri nešteti drugi miki in druge "vrednote". Baša volja postaja prav zaradi zaposlenosti s spoznanimi dolžnostmi in nalogami še močnejša, še bolj “neupogljiva”. Kdor pa ne Preide takoj po spoznanju svojih nalog in dolžnosti tudi k njih spolnjevanju, se mu bo zelo verjetno izneveril, ho na spoznane dolžnosti in na postavljene cilje zelo verjetno “pozabil", zanje ne bo imel v sebi več dovolj '"oči iz razlogov, ki smo jim omenili zgoraj Pri zgledu predavanja oziroma pridige. Ne sr|iemo pa pozabiti tudi na to: samo opazovanje in spoznavanje kake umetniške slike poedinih potez na njej, pa naj bi bila slika umetniško še tako dovršena in opazovanje še tako bistro, nadrobno in dolgotrajno, samo to spoznavanje slike človeka še lle napravi umetnika. Razen opazovanja in ^Poznavanja je potrebna še vaja. Najprej opazovanje, spoznavanje, takoj nato pa vaja, da se spoznanje ne pozabi. Tudi jezika se Po naučiš zgolj z učenjem slovnice in besed. Potrebna je vaja. čim več vaje sledi študiju, tem laže in gotoveje se premagajo težave jezika. Tako je tudi z močjo naše volje, spoznati Boga, ga imeti vedno živo pred "čmi, živeti v pričujočnosti božji, spoznati dolžnosti in potem dosledno z močjo volje, bi izhaja iz spoznanja vrednot in ciljev, testno dan za dnem, uro za uro spoznane dolžnosti lepo izpolnjevati; to napravi člo-tpka za mojstra železnovztrajne volje.
More se pa dogoditi tudi to:Je kdo prav dobro spoznal Boga kot najvišjo objektivno subjektivno vrednoto, jo sprejel kot tako za 'Sv°.ie življenje, jo ima “vedno” pred očmi, ’ie spoznal tudi svoje dolžnosti, jih želi spolnjevati, in vendar je njegova volja šibka,
nestalna. Kje je vzrok? Iskati ga moramo v lajnali človeške duše, kjer žive poleg Boga tolikokrat še druge, često zelo pretkano skrite “vrednote",morda celo nevrednote, ki jili je pa človek kdaj pod vplivom razmer ali strasti Szredno močno doživel in si jih v svoji zmoti kot vrednote osvojil; postale so kakor zra-ščene z njegovo naravo, često celo tako, da se tega niti prav ne zaveda. Na zunaj je tak človek morda sprejel Boga kot najvišjo vrednoto svojega življenja, v globinah, v podzavestnih globinah svoje notranjosti ne. Zato je često tako razdvojen; zdaj se da voditi dejansko najvišji vrednoti, že v naslednjem trenutku morda koleba med to in med najmočneje doživeto in med najgloblje osvojeno vrednoto ali celo nevrednoto; čez. čas je ta slednja morda potisnila celo v ozadje, celo v hipno pozabljenje višje in tudi naj-višje vrednote. Tako tak človek živi v večnem boju in razklanosti nekako dvojno življenje, njegova volja je nestalna, je šibka.
že to nam pove, kako zelo mora človek, ki hoče doseči trajno močno voljo, paziti na vse, kar od zunaj vpliva nanj in na vse, kar se dogaja in skriva v globinah njegove duše, njegove narave. Vedno mora biti na straži, da se ne vkrade v njegovo srce kako slepilo, kak malik, ki more povsem zaslepiti duha in srce, razum in voljo. Nehote se spomnimo Kristusovih besed: “čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo. Duh je sicer voljan, ali meso je slabo" (Mt 26, 41). Koliko navdušenosti za Kristusa so iskreno izpovedovali apostoli samo malo prej, kako klavrno so odpovedali takoj ob prvi preizkušnji v svoji preveliki samozavesti.
Z dejstvom notranje razdvojenosti v človeku pa so se nam odprla mnoga nova vprašanja, ki jih bomo reševali v naslednjih sestavkih.	DR. R. HANŽELIČ
El MATERIALISMO
V. capfiulo de El libro de la Vida' de Dr. Aleš Ušeničnik)
Pero ya el hombre moderno mismo se aver-n enza del materialismo abierto. Wilhelm cswald (1853-1921) anunciö ya en 1895 al Ot>greso de Lübeck, la bancarrota del meca-. Clsrno y materialismo. Rechazč tambien el
^ ealismo, diciendo, que no es sino vana so-^ ci6n. El mismo abriö la čpoca del monismo ergetico. La realidad es ünicamente ener-^ra" Todo es energia y nada sino energia. So-^ e 'a doctrina de la energia, pues, tiene que °yarse tambien la concepcičn del mundo. HQ arnbi6n esta concepciön del mundo no cola Ce a Dios, ni siquiera la vida despues de 'Buerte. “La ciencia” —dice Ostwald—,
esto es, el conjunto critico de todas las expe-riencias del linaje humano hasta ahora, no hallo apoyo alguno de la idea de la vida despues de la muerte’’. El supremo principio de la filosofia vital debe ser: que eliminemos de la vida todo pensamiento sobre la vida despues de la muerte, y que arreglemos la vida como si despues de la muerte todo estarä. acabado".
Esto no es, en verdad, sino el materialismo
Esta filosofia ha comenzado a anunciarla Ostwald en los especiales “sermones dominicales’’ para las capas sociales mas anchas (Monistische Sonntagspredigten).
Pero, ino es triste esta concepciön del mundo? La tristeza —dice Ostwald— los viejos la llamaron en la vida. Los viejos hom-bres ya no tienen calor corporal ni buena di-gestiön; estän molestos y enfermizos; helo aquf, porque no pueden ser alegres de la vida. Tal “perspectiva de los viejos”, es decir, de las naciones envejetidas, inventö tambiün todas aquellas fäbulas del paraiso, del pecado y todo el pesimismo de las religiones. Nos-otros, en cambio, tenemos que ser como De-möcrito “filösofos que rien”. La humanidad siempre estä adelantando. La dicha de la humanidad estä en el porvenir. El porvenir, empero, lo crearän la ciencia y el trabajo. El trabajo es el principio universal de toda la vida; y como es necesario, debe ser tam-biän agradable. Pero es preciso, se entiende, que el trabajo se arregle conforme a la ciencia. La ciencia, a su vez, muestra la gran ley de la energfa. El trabajo es utilizaciön de la energia. La energia queda siempre la misma en el mundo, pero cambia de una forma a otra. En este proceder, mäs o menos, se pue-de gastar energia inütilmente; por ejemplo para el calor que no es necesario. La gran ley de la vida sea entonces el “imperativo energetico”: no consumas inütilmente, no di-sipes, ;no gastes energia! Solo esto es pecado, pero, pecado “contra el Espiritu Santo”. Präcticamente: si debes esforzarte al trabajo, gastas una parte de energia espiritual para vencer esta resistencia de los sentimientos: espera antes, hasta que estes dispuesto para el trabajo. Este es “el ideal präctico - social”. Con cuanto mayor regocijo uno trabaja, tan-to mäs bienes crea. Pero el ideal es, pues, la felicidad. Si posibilitamos crear una condition de que no sea preciso a ninguno disipar la energia por los fines no-deseados, sino čada cual usarä toda la energia o časi toda para lo que desearia en verdad, cada uno serä “wünschlos glücklich”, feliz en verdad, porque todos sus deseos le estarän satisfechos. <,Que anhelaban los moralistas präcticos de todos los tiempos, si no posibilitar la felicidad, la mäs grande posible, a los mäs hom-bres posible? Si la humanidad dirige su vida conforme al imperativo energetico, este ideal estä obtenido. El imperativo energetico enu-mera tambien los medios adecuados: de su vida propia y de la vida comün hay que apar-tar toda la fuerza, todas las repugnancias de las voluntades. Lo cual sucederä, si todos nosotros nos penetramos del conocimiento y sentimiento de la solidaridad: es decir, que nadie puede vivir sin otros, y que el bien-estar de otros es tambien la condition del bienestar nuestro.
Tambiän el imperativo energetico no es como el imperativo categörico de Kant una “orden de la autoridad superior”, ni un co-mandamiento, sino solo una Instruction, un medio amable que no agrava la vida, sino la aligera; que no trae la desdicha, sino la felicidad. Si el hombre se rige segün el, somete su voluntad a la “todo-voluntad”; y esta to-do-voluntad no es ninguna personalidad mis-tica, sino la expresion de aquella ley universal que dirige todas las modificaciones de la energia, quiere decir: la expresion del imperativo energdtico.
En base de este imperativo, Ostwald expli-ca toda la vida: anuncia el amor al pröjimo;
de este modo solo se consume la energia me-tödicamente; repele el temor a la muerte. porque la muerte como el fin de la vida es un fendmeno por lo completo regulär y natural (“el potential vital” es limitado y se consume naturalmente); defiende el suicidio, si la vida perdiö su fin; exalta la verdadera inmortalidad, es decir, la inmortalidad en las obras; ensena tambien a rezar, esto es, diri-gir los pensamientos y toda la Sensation de las intranquilas y tristes imaginaciones >' sentimientos, a las serenas y vivificativas re-presentaciones y sentimientos.
Este es el evangelio monistico de la vida de Ostwald. Es digno de una menclön par-ticular, por ser, como dice Oscar Schmitz “la concepciön del mundo de los semiinteligen-tes, semicultos”. La filosofia de Ostwald es muy simple, pero en el revestimiento cienti-fico “de la ciencia”, por lo cual les gusta espe-cialmente a los hombres semiinteligentes. Esta es la causa de su räpida difusiön.
Pero, ies 6sta, en efecto, la verdadera filosofia de la vida?
Mejor podrfamos caracterizarlo todo “el modernisimo monismo” de Ostwald con una palabra: toda esta filosofia de la vida es ine-fablemente superficial. Solo por su propio nombre de un hombre de ciencia logrö Ostwald otorgarle una fama, segün aquel pre-juicio bastante general, que: el perito en un ramo, lo es en todos; Ostwald, el buen qui' mico, debe ser, entonces, tambien un buen filösofo.
La base misma ya de la filosofia de Ostwald es bastante vacilante. Toda la ciencia-es la suya: quimica y, tal vez, aun fisica en general. Pero tambien despues de todo tuvo que anadir: “hasta ahora” la ciencia no coti' probö una vida despues de la muerte, “pero no podemos ni queremos afirmar que no }° harä en el porvenir”. Y sobre esta temeraria base apoyö Ostwald toda su filosofia.
Adem'äs de todo esto, todo concepto de I3 vida de Ostwald es el de un hombre de cor-tlsimo entendimiento. Corner y beber, proP3' garse y, quizäs, aun trabajar cientificament6-si le gusta al hombre: he aqui todo lo Q1,e le es la vida, y con esto, sin mäs —segd” piensa— estä ya asegurada tambiän la feü" cidad en la vida.
A Ostwald todo lo trägico en la vida *e estä encubierto; desconocido le es todo dolo1 que sacude los miserables corazones hum3' nos, tambien aquellos, que no han cometid*7 pecado contra “el imperativo energetico”, S‘I! saber ni quererlo; inapasigable llanto de 1°* huärfanos; el dolor roedor de los engafiados-los dificiles combates de los oprimidos y ve' jados; los sufrimientos de los que se hall3” en las tentäciones: los combates espiritual66 de todos aquienes la ciencia moderna con t? dos sus “hasta ahora” y “como si” no pued satisfacer v calmar.
R. Saitschick compuso un hermoso 1* , (aunque algo racionalista) sobre “los Prot,L-mas del ser”. En este libro contradice bien a los concentos de la vida “del natu1 lista”. Son posibles los hombres —dice Sai chick— quienes fueran sin todo lo que modernos llaman supersticiön, los cual tambien conocieron todos los resultados de ciencia moderna, pero estuviesen, sin emü go, sin profundidad alguna del alma y
fastro alguno de una vida mas alta: los hombres de “almas desnudas”. A tales hombres ^elicidad es el goce satisfecho de si mismo, Doco o nada mas alto de lo que conocen los animales. Lo trägico del ser humano, no lo comprenden; las contrariedades de la reali-dad les son desconocidas; hombres de corto entendimiento a los que la vida no tiene enig-hia alguno, porque en su satisfacciön de si •nismo, no son susceptibles para los miste-fios, y ellos mismos no viven sino “un fragmente de vida”. No los inquieta el ‘silencio de los lugares inmensos”, que tan espantaba a Pascal; ni los misterios en nosotros mis-•nos, que tan perturbaban a los hombres mas Drofundos y escrupulosos. Estas almas desnudas y flojas no saben nada del anhelo de lo ttimenso, el cual no se puede arrancar de los corazones que sienten mäs profundamente, y el cual hace al hombre por el hombre. No se Denen preguntas, como se preguntaban los mäs grandes espiritus de todos los siglos. iPa-ra que vivimos? El hombre debe vivir para «So que es m äs alto y mäs grande que el; de lo contrario, la vida seria sin sentido. Por ^so mismo ya el hombre debe anhelar mas «to, porque la flojedad y la a videz de place-res no quieren saber nada.
iQuš flojo es tambišn todo el hablar sobre « imperative energštico! Este imperative, en ^erdad, no es otra cosa que la regla antigua
5.	a nadie desconocida, eneubierta en la apa-Jiencia de lo cientifico: ;Vive y trabaje con-_Prme a la razdn! ;No disipes las fuerzas! '^o prodigues tu salud! ;No esparzas, no dis-®ei'ses, no eches sin utilidad nada que una Zez mäs, quizäs, usares en provecho tuyo! 'ero esta regla como tal, no es sino una re-sJa de la utilidad comtin, pero, no es todavia a*go moral;no explica, del todo, aquello “de-bes, no debes” interior y tan serio; no aclara a9uella gravedad que a Kant le excitaba una istima tan profunda. Oscar Schmitz se burla ~rUelmente, cuando Ostwald dicelo que le es-fibiö un comerciante: que dl hace los comer-jl0s mucho mejores, desde cuando habia re-enido en su memoria las instrucciones mo-disticas del imperativo energštico, y, por lo aal,serä siempre un monista fiel y entusias-a- Lo creo —dice Schmitz— que 61 ganarä ■jl'äs con el cafe y con las medias, si no per-t l6ra el tiempo y las fuerzas por otras par-s; en cambio, no puedo compdrenderlo como D comerciante präctico fuera la prueba del
monismo.
j^La horrorosa flojedad:	šsta es el rasgo
7vas caracteristico de la filosofia vital de stwald. Pero, ide dönde, pues, aquel änimo, ^n que šale a luz el monismo de Ost-. a*d, si es tan flojo en realidad? iPodriamos jbtestar asi: De ahi, porque sabe, que hay hehos espiritus flojos a los cuales les gustan ar ello mismo los flojos conceptos. A las al-ocas. ^i°jas, todo les es flojo, dice en cierta jj a.si6n Eucken. Asimismo, pero, a las almas jjdias, les gusta mäs lo que es flojo. Sin em-jjj.1"®0, no contestaremos de este modo. El sino Eucken dio una razön psicologica mäs lunda.
1 monismo de Ostwald, asi como el monis-£u Materialista —en este punto no se distin-«s 6n entre ellos— es mero naturalismo. Todo DaJMtaraleza; y el hombre no es sino una le de la naturaleza. El naturalismo, pero
—dice Eucken—, tiene algo particular. Por poner al relieve solo la naturaleza, tiene tam-bien que dirigirse solo a la naturaleza. La primera cosa les son los instintos naturales, instinto de conservacidn, y el del desarrollo de la vida naturah Este instinto fuerte, sol-tado de todos los respeetos mäs altos, impele al hombre a que en la lucha por existir, des-arrolle hasta el punto culminante todas sus fuerzas naturales. Con estas fuerzas pretende mäs y mäs hacerse dueiio de la naturaleza. De este modo adelantan las ciencias naturales; la täcnica estä volviendose čada vez mäs completa; el hombre aprovecha las fuerzas naturales čada vez con mayor prudencia; estä creciendo siempre mäs la cultura externa. Este fuerte progreso exterior que le posibili-ta al hombre la vida sensual siempre mäs rica, despierta en 61 el espiritu de la nega-cion. Con la resistencia se dirige contra todo lo que no aprueba esta mera naturalidad; contra la metafisica cualquiera que sea; contra la religiön y contra la moral. En la con-tienda con estas fuerzas le parece que pelea por la verdad y por la libertad; y esto le fo-menta de nuevo su poseido de si mismo y su änimo. La vida le estä llena de liechos y ten-siones de modo que no carece de fines que serian mäs altos, y, tampoco siente necesida-des ique serian mäs altas.
Esta poderosa corriente de las actitudes — dice Eucken— puede arrastrar consigo tambišn la persuasiön; y a la humanidad le parece, que “despuntö un nuevo dia, en comps-racion con la luz del cual todo lo que era, no es mäs que el muerto pasado”. Se entien-de que este poseido de si mismo no puede durar largo rato. Si el hombre dirige sus pen-samientos a si mismo se le levanta en el alma mišma la resistencia contra el naturalismo. El hombre llega a sentir en su interior algo mäs que el mecanismo inänime. Con ello mismo, ya que domina sobre la naturaleza, tes-tifica que estä sobre la naturaleza. Esta falta del naturalismo, algo rato lo completa con las cantidades y bienes que habia rechazado. Tiene “la concepcidn del mundo” aunque la concepcion del mundo como la uniforme mi-rada sobre todo, se extiende sobre la limi-tada sensualidad. El se sirve de las “ideas
[E >		Im Ni
		il
a.	WBBSf		^Hl'1
Begunci na Koroškem v slov. narodnih nošah
morales”, de los derechos y deberes, aunque con la lioertad de los Instintos haya anqui-lado toda la moralidad. Habla sobre “la ver-dad” aunque no reconoce sino las represen-taciones que cambian siempre. Habla sobre si mlsmo, sobre “yo” y sobre su responsabili-dad, aunque, para el naturalismo, todo esto no existe, sino estä sucediendo algo en el lu-gar, que llamamos nuestro propio.
Despacio, despacio, este interno vacio lle-garä a descubrirse al hombre, y entonces el hombre llegarä a sentir el terrible absurde de la vida. iPara que vive, en verdad? iPara que conserve su ser fisico, aumente la fuerza natural y saque de alli un poquito de deleite? Este poquito de deleite ivale todos los es-fuerzos y fatigas, preocupaciones y sacrifi-cios, que la vida exige siempre mäs, del hombre instruido? iTantos esfuerzos y ensayos por lo que toča a la educaciön y formaeiön, organizaeiön: nacional y social; y todo esto
solo para que, al fin y al cabo, consigamos algo que el animal obtiene con mucha mäs facilidad?
;Y si la vida fuera por Io menos siempre una armonia agradable y bonita! Pero si la vida, no raras veces, es como la carga que e* hombre tiene que seguir llevando adelante, ino tiene que desesperar, pues, encadenado a la obscura fortuna?
i Para que todo este concebir y aniquilar. nacer y perecer; para que este brutal instinto vital? Al naturalismo el hombre no le es sin» un punto pasajero y fugaz en todo este pr°' ceder inänime. iPara que, pues, todo el ha-blar sobre los fines y tareas? Si el hombre recorre estos pensamientos —y el hombre estä ya creado asi que no puede limitarse con sus pensamientos sölo a una situaeiön m0-" mentänea y al momento de ahora— no 1® queda, pues, que desesperar completaniente •
(Roman. Spisal Hugo Wast. Nadaljevanje.)
V	šestem letu bivanja na otoku je celo Belen že začela verovati, da je njena zvezda zbledela in loteval se jo je strah, da se kljub vsem upanjem ne bo nikdar ločila s tega otoka. Tudi ni več tolikokrat hodila na obrežje pričakovat kakšne ladje, ki naj bi jo veter pognal v bližino.
Izkušnja jo je namreč potrdila v veri, da se njihov otok nahaja daleč od določenih trgovskih pomorskih cest, ko se oceanske ladje nikdar niso prikazale v bližini, in da mnogo kapitanov sploh ne ve, da leži tu ta samotni otok.
Manjše ladje, ki vzdržujejo zvezo med otoki, tudi ne prihajajo sem; gotovo dobro vedo, da je otok neobljuden, poleg tega pa da je obrežje nevarno in zaradi plitkih zatok in čeri težko za izkrcavanje.
V	šestih jetih je le prav redko videla kje v daljavi tenek oblaček dima, ki naj bi bil s prekomorskega parnika; seveda od tam ni bilo moči opaziti tukaj na skali obešene bele zastave kličoče na pomoč. Nekoč pa so opazili v razdalji jadra neke zablodele barčice, ki se je skušala obrniti v smer tega zloglasnega otoka, da si najde zavetje.
Belen je takoj stopila v pogovor o tem z Mr. Burnsom, ki pa je bil že oče treh otrok in se mu zato ni prav nič mudilo oditi s tega “paradiža”.
“Ali mi niste nekoč obljubili, da mi boste napravili čoln, s katerim bi mogla priti do suhe zemlje?”
Tesar se ni več spomnil te obljube, če ji je pa res kdaj obljubil kaj takega, je storil gotovo zategadelj, da bi potolažil obupano Belen, ki se je počutila kot “jetnica morja”. Res je samo to. da brez žage in sekire niti misliti ni bilo na ladjico. . .
Belen mu je nejevoljno pokazala hrbet in še naprej upala. Ali mar divjaki, ki so prav tako brez železnega orodja, ne izdelujejo
čolnov, s katerimi uganjajo pustolovščine oceanih in se vkrcavajo na daljnih obalah/ Lesa mu ni manjkalo na otoku, kjer 1® bilo na tisoče stoletnih dreves, katerih kron® so se pletle med seboj dvajset metrov na(l zemljo. Vprašanje je bilo samo, kako jih poa' žagati, podreti in obtesati, da prideš do P°' trebnih desak; potem pa napraviti žeblje, (ia deske zbiješ in napraviš barčici trup, in P°' tem — kje je katran, da zamažeš vse šPra' nje, in končno vrvi in platno za jadra?-Nemogoče! Nemogoče na tem otoku! Treba je samo še kar naprej upati. . . upati, Pa čeprav upanje z vsakim dnem bolj ugaša- • ■ Delo te kolonije je bilo predvsem v obdelovanju polja okrog koče, kjer so prid®' lovali domačo zelenjavo, ter v zbiranju stf žena krušnega drevesa, da so si pripravi moko. Daleč od koče — pri izlivu rečice morje — pa so lovili ribe z mrežami 1 trstike; v gorah so kopali zasede za bivol®' kadar so hoteli pomnožiti ali prenoviti živ3 f v hjevu, kjer so se jim slabše plodile kako v svobodi. ,	.,
Kitra in Kandy sta pletla vlakna nek* trstik in kaktusov, ki jih je bilo v ve*,1.,, množini na robih močvirij ali v podnozl, gora, ter sta z njih pletle vrvi. Po nekaj *el1 sta znali napraviti preprosto tkanino 1 indijski način ter sta si iz nje stkali oble ' Gojili so tudi divje golobe in kure, ki jih udomačili, ter si jih pripravljali za hran,,-Golili so drevo “sagu", ali “krušno drevo '
Gojili so drevo “sagu", aji “krušno	3
od katerega se živi na milijone bitij Oceaniji, ter pazili na čebele v globo ^
_______^	__ ^______ ____________ globokijj
gozdovih; med in njih satje jim Je odleS za sladkor.
Kitra je imela že tri otroke, Kandy pa
dva-
ki so družno z Miramayo bili radost koloni. ^ katere vzdržavanje je občutilo še toliko toliko potreb.	-3i
če ne bi mr. Burns včasih tako pogre--
*yo5o pipo in svojo čašo whyskyja, bi mu ničesar ne manjkalo do popolne sreče. Pa tudi v tem pogledu se mu je zboljšalo, ko je Uekega dne odkril rastlino s širokimi listi, ki so posušeni sličili tobaku; kar dobro je bilo za pipo, ko ni bilo boljšega. Iz medu svojih panjev pa je z ■ lešanjem z vodo uspel sčasoma zvariti neko vrsto likerja; ni bil sicer r‘t no prava "medica”, ki so jo s takim navdušenjem pili stari homerski junaki, pa tudi bogovi Olimpa, vendar mu ni veliko manjkalo do tega.
Da pa se ves razvoj in napredek ne bi orue.ioval samo na gmotno niat, je Bej' n skrbela za to, da se ob nedeljah ni delalo in da je nekaj ur bilo posvečenih Bogu, ki jih tat'o očividno podpira.
Otroci so pa še posebej imeli krščanski dank, ki je bogatil njihove mlade duše z °snovnim poznanjem vere; pa tudi drugega Zr|on.ia so doMvali kakor se pač more podajati v teh okoliščinah.
Toda kolikor dalj je živela na otoku in kolikor bolj so se drugi prebivalci začeji vživeti v svoje razmere in se počutili srečne, ?oliko bolj se je Beleni budilo koprnenje po be'u iz tega morskega jetništva.
Kadar je šla v globoke gozdove s staro buško na ramah — vsepovsod je namreč bilo bolno divjih živali — se je vedno ustavljala °b vznožju debelih dreves in premeriala ob-s®3 deb]a v mislih, kako bi se dala iz njega pupraviti barčica, s katero bi prebrodila nezmerno gladino, ki jo loči od krajev, kjer zlvi in jo gotovo neprestano išče •— on.
Toda — mar jo še vedno išče? Ali pa je b'orda že do dna prepričan o njeni smrti? .Kako površni in netrdni so moški! Kako . itro opuste upanje na vrnitev koga in spremne pot, ki so si jo prej s takim veseljem ia,rtali, ter so celo veseli, če morejo spreminjati usodo!
^ žensko pa je prav nasprotno — z žensko,
kukor je ona, je hotela reči Belen ie ynkrat rekla: Takole bo! . . .najde v svoji d Uši dovolj sile, da vztraja v tem in drži; b namesto, da bi bežala od spominov, se tudi. da jih zadrži, obnovi, se ob njih navdušuje. Da. na vsak način hoče vztrajati v *'Vem upanju!
V koči. kjer je bilo vse prirejeno za kar u.iudobnejše življenje, kakor da imajo na-Tf za vedno ostati tu, se Belen ni mo;]a .bajati svojim mislim, ki so bile resnično t'vifji gradovi v zraku.
<, želela je zato malo k morju po globokem ^brekopu”, dolinici z rečico, ki deli na dva j.e a njeno lepo “gospn lstvo”. Vse. kar je jj °Fla doseči od svojega tesarja, je bilo. da napravil čolniček iz debla, iz katerega z P-njem izžgal dupVno.
Sr ''kotno jadrce ali par vesel zadostuje, da bomikaš z njim po valovih, če ni vetrovne 6«Pe.
3o ®e,en se je rada vkrcavala sama, kadar so j, Prevzele črne misli, v katerih se je kar tl, u mudila, premišljujoč, “kakšno bi bilo W1e živUenje, če bi storila tedaj tako, na-da sem storila to, kar sem... če... ” jUPenjala je jadra ali pa se upirala ob - sla ter spuščala k peščeni obali, edinemu
k'?s*-u na vsem otoku, kamor bi se mogla priuči kakšna ladja.
bliŽ _
je tako prišla
k izlivu “prekopa’
skočila na suho, privezala svoj čoln ter se vzpela na vrh čeri, odkoder je videti neizmerno obzorje same vode. . . Vedno je nosila s seboj svoj daljnogled, ki si ga je še rešila v brodolomu, in dolge ure opazovala z njim neizmerno morsko raven. Sedem let bivanja na otoku je tako ravnala. A nekega dne se ji je začela roka z daljnogledom nenadoma tresti. . .
V	čistem stekju njenega daljnogleda se je prikazal svetel obris jadrnice, ki ni hitela mimo v daljavo, ni bežala pred temi skalnatimi stenami, temveč je —moj Bog! — o''—■’<-»s »-^drn';m delom hitela naravnost proti otoku z jasnim namenom, da pristane ob njem. . .
Mo da se bo z godila velika nesreča? Ali pa se bodo izpolnili pričakovanja?
Jadrnica se je približevala vedno bolj gnana od svežega vetra, ki se je dvigal na morju ob zahodu sonca. Takoj je Belen opazila, da se pripravlja na pristanek, videla je, kako zvijajo jadra vkup, in zazdelo se ji je celo, da sliši verigo, s katero spuščalo sidro na dno. . .
Pametno ravnanje od njihove strani, kajti večerilo se je že in poveljniku se gotovo ni zdelo pametno približati! se preveč divji obal'.
Belen je vedno pričakovala, da bo z ladjo, pa naj bo že kakršna koli, prišel tisti, o katerem si je mislila, da jo išče po vseh kotih sveta; toda na tej ladjici ni našja z daljnogledom nobene osebe, ki bi bila oblečena po evropsko, nasprotno nekaj kitajskih oblek ter več mornarjev, golih do pasu. Zato je sklenila, da se ne bo prej pokazala, dokler ne odkrije njihovih namenov.
Stopila je s svojega opazovališča ter se pomaknila k čolnu.
Jasno je bilo, da se tem ljudem ni mudilo izkrcati in kazalo je, da se ne bodo izkrcaji prej kot drugi dan v jutru.
Uprla se je v vesla, da bi ne bilo treba razpenjati jader, s čemer bi se izdala, in zavila navzgor po prekopu; gosto rastlinje ob robeh reke jo je povsem zakrivalo.
čisto se je prepustila mislim, osvetljenim z novim upanjem.
čeprav z lad'o ni prišel njen Jorge, bi morda Belen vendarle uspe'a pogod;ti se s kapitanom, da njeno malo kolonijo prepejje v kakšno celinsko pristanišče ali pa vsaj na kakšen obljudeni otok v Oceaniji.
Ko bi bili na ta način rešeni svoje “ječe”, bi že našli kak način za pova»ek v domovino ali za potovanje v katero koli državo, kjer bi ~c za stalno naselil'.
S temi novicami in temi svetlimi, upa-polnimi sanja"'! se je vrnila v kočo, ko je že noč zakrila otok s svojim črnim, a razkošno zvezdnatim pln.«'"rm. Nič ni tako globokega in ]epega v zvezdah, kakor so oceanske noči v mlaju
Mr. Burns je bil mnenja, da je to gotovo kitajska trgovska ladja, ki je bogve zaradi kakšne neprilike bila prisiljena kreniti v stran od svoje začrtane poti na visokem morju in pristati na kateri koli obali; če ne zaradi drugega, že zato. da si nabere živil in napolni svoje sode z vodo.
V	tem primeru se bodo izkrcal' ter preiskali otok. da bi dobili kaj svežega mesa, se pravi, vjeli kaj divjačine, ter si nabavili
SVETIŠČE MARIJINE
Čudodelne svetinje V BS. AIRESU
Semkaj bomo vsi tukajšnji Slovenci trumoma pohiteli
V NEDELJO, 21. Vlil' OB ŠTIRIH POPOLD.,
da skupno in slovesno zase in za ves narod obnovim1?
POSVETITEV
BREZMA DEZN EMU SRCU MARIJINEMU
Naj nikar nihče ne mafijk3 Brezmadežna nas pričakuje
stročja in zelenjave ali pa vsaj strženov krušnega drevesa.
Slabo bi naleteli kolonci, če bi jim odkrili kočo, kjer imajo nabranih in shranjenih že toliko zalog živeža, ali njih staje, kjer imajo zaprtih nekaj bivolov in perjadi; s tem bi si prištedili mnogo časa, ki bi ga sicer porabili za lov.
Daleč so bili že časi, ko se je Belen bala srečanj z razbojniki. V njej je živela samo želja, rešiti se odtod za vsako ceno in s komer koli.
Imeli so že veliko biserov, nekaj izmed njih nenavadne velikosti; po]eg tega tudi več bančnih čekov, ki jih je Belen rešila v brodolomu. S tem bogastvom je hotela kupiti kapitana te jadrnice, da bi jih prepeljal na celino, pa naj bo potem že kakršen koli človek .
Vprašanje je bilo v tem: kako zvedeti, kakšne vrste ljudje so ti mornarji?
Da bi to ugotovili, so se ob zori vsi trije — Belen, Mr. Burns in Guazuncho — podali s čolnom do izliva prekopa, kjer so čoln skrili v trsje ob bregu; sami pa so se povzpeli na strm rob, ves porasel z zelenjem, odkoder so mogli lepo videti barko, ne da bi jih oni mogli spaziti.
Začelo se je zoriti; iznad morja se je dvigalo sonce, razžarjeno kakor razbeljeno železo; oblaki so zablesteli v prvem poljubu njegovih žarkov; gozd se je zbudil s šumom, kakor da se ga je s perutmi sonce dotaknilo. Tedaj pa se je od jadrnice na morju odtrgal čoln. ki se je usmeril naravnost k njihovi obali... V njem so se nahajali poleg do pasu golih rjavopoltih veslačev ljudje v kitajskih oblekah, oboroženi s puškami -in pištolami.
Za prvim čolnom je prihajal drugi, °'D °g žen s praznimi sodi, kakor je bilo soditi P lahkoti, s katero so jih vkrcali.
Tesar je začel vse to razlagati;
“Ti s puškami prihajajo na lov za živalm j da si dobe sveže hrane; oni drugi Pa j r.di vode. Ni videti, da bi bili hudob-^ ljudje. Ladja je nova in ima dobra jaaIČ,' Ima okrog 300 do 400 ton. Ni nujno, . bi bilo še kaj več posadke na krovu. kaJ za tako ladjo je dovolj kakšen tucat narjev, prav toliko, kot jih je v čoln1 Kitajcev ne štejem...”	„
S svojega opazovališča so to sodbo ku1 potrdili v celoti, kajti ko so lovci Prl®tl so se razdelili v različne smeri, mornarji I so začeli izkrcavati sode.	,	j,0
Eden lovcev je bil pravi Kitajec s sJZya-rumeno jopo ter mahedrajočimi sinjimi čarni, ki so vihrale nad rdečimi čevlji-je bil najskrbneje oblečen; po orožju lovski opremi sodeč, je bil on najvažn -osebnost vse ekspedicije. Glavo je imel krito s širokim slamnikom in je nosil »a nike. Prehajal je že v leta, kar je lahko diti po debelosti, toda kljub temu je 1,1	„
deti živahen in okreten. Preplezal je s	g
skalnato obal ter se začel spuščati v ze jjD-dolinico, polno trsja in obvodnega ras
St Vel.	Xr O"
Na tem mestu je obetal biti lov na žuhe in dragoceno perjad dobičkan kajti tisoče in tisoče velikih ptičev,___^ol.ejt
dokaz, da imajo tukaj svoja gnezda; lZ j njega grmičevja se je slišalo lomastenj jega merjasca, pa tudi mukanje, s ka 1 bivoli pozdravljajo vzhajajoče sonce. Qe, Toda nekaj zemlje tam okrog Je ,jl
Navadno nevarne, kajti tla so bila močvirna, lila je mehka in lepljiva ilovica, na videz sicer trdovita, z zelenjem pokrita, a se je takoj vdala pod nogo živali, ki se je počasi vgrezala vanjo, dokler ni izginila, seveda če ni imela kril kakor race in čaplje.
Nekoč sta Belen in Guazancho, zasledujoč mladega bivolčka, zašla prav na rob tega barja, toda sta se še pravočasno ustavila, ko sta videla, da se žival z vsakim korakom bolj pogreza, dokler se popolnoma ni vto-Pda; in zelena travnata mreža se je spet Zagrnila nad njo. . .
•Potem se nihče več ni upal bližati temu kraju čeprav je vsakdo od njih čutil veliko skušnjavo, loviti na tem mestu, kjer so se shajale vse živali otoka; tudi povprečen lovec bi tu dosegel čudovit uspeh.
Kitajec ni mogel vedeti za to nevarnost; ko je videl te neizmerne jate vsakovrstnih Ptic, ki so se spreletavale brez strahu,, zlasti Pa še, ker si je predstavljal, da bo med tem trstičjem tudi mnogo kožuhovinaste divjačine, je stopil s širokim korakom •— ne da bi vedel — na vgrezljiva tla barja... Nje-Sova noga se je začela pogrezati v blato. . .
Ni se dosti menil za to, kajti že s prvimi streli je zadel šest ali sedem divjih' rac, ki s° mu padle v bližino in ga napolnile z veseljem; navdušeno se je pomaknil naprej, Be da bi polagal važnost na blato pod nogo, Verujoč, da bo z naslednjim korakom že zadel 116 trda tla.
Ko so Belen in njeni spremljevalci oparili. da se pomika naprej, so takoj spoznali veliko nevarnost, v kateri se mož nahaja.
, Ali mu lahko priskočijo na pomoč, ne da bi sebe izpostavili v nevarnost?
Ali ga smejo prepustiti smrti iz strahu, ba se ne bi izdali?
Potihoma so se posvetovali; takoj nato ba so že vsi trije, skrivaje se med grmov-Jem, stekli in prispeli v nevarno območje, Perastlo z bambusom.
Ko so z rokami odgrnili zaveso trstja, nied katerim so gnezdile divje race in čaplje, Se Je pokazala zemlja, mehka kot žamet.
Nesrečni lovec se je že boril s tem strašim! sovražnikom. Odvrgel je puško, ki se ^ takoj pogreznila, in se skušal obrniti. T°da vsakokrat, ko je dvignil eno nogo, se 1,1,1 je druga vgreznila za en ali dva prsta globlje, blato pa je bilo tako lepko, da je 'sak premik zahteval vse njegove sile... (elo mu je bilo že vse potno. . .
, Ko se je tako ves izčrpal in mu je h,ato seglo že do polovice stegen, je jasno ^Poznal svoj težki položaj ter prenehal z gibanjem, da bi se oddahnil in v miru prevda-* svoj položaj.
. Upal je pridobiti na času, pa tudi na 2>lah. Med tem bodo njegovi mornarji opazili legovo odsotnost ter ga bodo šli iskat. Da 1 le mogel ostati čisto pri miru. . . Nad 5 avo je čul zasmehljivo vreščanje rac in 'apelj, ki so ga brez strahu obletavale...
°d daleč je slišal sekanje mornarjev, ki so nabirali drva.
Komarji in ose so v rojih brenčale okrog lega in ga pikale v obraz, pa si ni niti z ' upal treniti.
. Bantan vse to potrpljenje. Kmalu je uvi-tua- da se bo slej ko prej ves pogreznil, če-U(U samo bolj počasi. . . Lahko je celo zra-
čunal, da se vsakih pet minut vgrezne za en palec. Blato mu je prišlo že do pasu, on pa je čutil samo to, da mu je noga zadela na tla, še bolj mehka in tekoča, ter da se mu katastrofa bliža z veliko naglico. . .
Da! Da! Zdaj se pogrezne za palec globlje že hitreje kot v petih minutah! O, niti polovica njegovega, kratkega telesa ne gleda več iz blata!
Začel je obupno kričati in mahati z rokami, kar ga je v hipu znova pogreznilo.
Tedaj je začul na bregu za sabo glasove. Skušal se je okreniti — pa se je zopet potopil naenkrat za dva palca. . .
“Na pomoč! Na pomoč!’’ je kričal v vseh jezikih, kolikor jih je kot dober pomorski trgovec znal; kričal je v kitajščini v vseh dialektih; japonsko, javansko, malajsko, portugalsko, angleško...
In zaslišal je glas neke ženske, ki mu je odgovorila, naj bo pogumen in naj počaka samo še trenutek pri miru, da pritečeta še njena tovariša, ki sta že blizu.
'In resnično: čez nekaj minut se je prikazal Mr. Burns z bambusovim trstom, ki ga je spotoma odrezal. Pomolil ga je Kitajcu, da bi ga zadržal v pogrezanju. Toda čeprav je bil trst eden najbolj dolgih, je bil še za kaka dva, tri metre prekratek, da bi dosegel trepetajoče in plašne roke, ki so se obupno stegale za njim. A z vsakim gibom se je še bolj pogreznil.
Pritekel je Guazuncho s palico, ki je služila za jambor čolna; toda treba bi ga bilo pritakniti na konec bambusa, pa niso smeli izgubljati časa z iskanjem vrvi:	blato je
Kitajca zakrivalo že do ramen. . .
Tedaj je Belen prijela z eno roko konec bambusa in z drugo “jambor’’ in odločno stopila v blato. Napravila je štiri korake naprej, a se začela tudi ona vtapljati; toda
Kip Brezmadežne s sv. Katarino Labure pred cerkvijo Čudodelne svetinje
Kitajec je le dosegel bambus in se ga oklenil z obema rokama. . .
Izražajoč začudenje nad edinstvenim dejanjem mlade ž.ene, sta Mr. Burns in Jose Maria začela vleči iz blata kitajskega lovca.
Le silni prožnosti in moči, ki si jo je sesedla, dočim je on, bolj mrtev kot ž.iv, ljenju, se je moral ubogi Kitajec zahvaliti, da se je rešil, šele po enournem strašnem naporu sta Belen in Kitajec stopila na suho; ona je bila tako utrujena, da se je brez moči sesedla, dočim je on,, bolj mrtev kot živ, namah pal s hrbtom na tla, ves premočen in blaten do vratu, in kakor na hrbet zvrnjena želva je premikal roke in noge.
Neki kitajski pregovor, ki hoče izraziti črednost kreposti, pravi, da bodo v nebesih pili modrijani iz kristalnih čaš, čisti iz bisernih, in hvaležniki iz zlatih. . .
Ta Kitajec, ki ga je Belen rešila tako strašne smrti v močvirju, je bil eden tistih, ki bo v nebesih pil iz zlate čaše.
Njegovo ime je Chang-Chu, posestnik različnih trgovskih podjetij v raznih mestih Tihega Oceana, ki jih je obiskoval z eno svojih mnogih ladij “Lastovičje gnezdo”, ta hip zasidrano eno miljo od obale.
Ko se je Belen zavedla, je našla Chang-Chu-a, sedečega na trati, in pogovarjajočega se z Mr. Burnsom v odlični angleščini, še ni bilo pol ure, ko se je resnično prepričal, da je še živ in da mora za svojo rešitev zahvaliti samo to pogumno in lepo žensko.
Da bi ji tudi dokazal svojo hvaležnost, je bilo prvo, kar ji je, hitel povedati, to, da je vdovec in bogataš in da ji na mestu ponudi svojo roko, če jo seveda hoče.
Belen je vljudno odklonila ponudbo ter je izrazila samo edino željo, da bi prepeljal njo in njene spremljevalce v katero koli pristanišče Azije ali Tihega Oceana, odkoder bi pozneje lahko dosegli Evropo ali Ameriko, kjer bi se rada spet znašla s svojim možem.
Ker je dvomila v uspeh, mu ni izdala vseh potankosti, temveč je čakala odgovora.
Chang-Chu ji je tedaj razložil, da je bil s svojo jadrnico na poti v pristanišče Amiloma, glavno mesto Južnih moluških otokov, vozeč s seboj tovor izbranega blaga in tobaka. namenjenega za Batavio, toda zajel jih je vihar, tako kakor jastreb zagrabi ubogega golobčka, ter jih gnal mimo vsega Sundskega otočja. Stokrat so bili na tem. da se potope ali da se razbijejo v kosce ob kateri koli teh tisočih obal, mimo katerih jih je nosil vihar kot na peresih. Da bi rešili ladjo in sebe, so odvrgli dvatisoč vreč tega izbranega blaga, izpraznili vse sode z vodo in v morje pometali vsa drva.
Toda vse to ni škodovalo njegovemu premoženju nič bolj, kakor če mačku odrežeš eno dlako iz njegovih brk.
Zdaj si hoče na tem otoku nabrati živil, izvršiti nekatera popravila na ladji in potem razpeti jadra in odvesti Belen in njene spremljevalce, kamor bo ona hotela.
Njegova ladja “Lastovičje gnezdo” je imela 400 ton ter je bila najhitrejša in najbolj udobna izmed ladij, vpisanih v Amhoini. čeprav njene vožnje nikdar niso bile dolge, vendar bi lahko prebrodila sedem mori.i sveta, če bi njen lastnik Chang-Chu izrazil to kapricasto željo.
Belen se je omejila samo na željo, naj ji-* prepelje v katero koli avstralsko pristanišče, odkoder bi ji bila odprta pot na kakšne» parniku kake ladijske družbe, ki skrbe za redno zvezo Avstralije z Evropo.
Ko so na ta način rešili vprašanje vožnje, je Mr. Burns, ki je končno vendar le prL® do dobre žage in sekire, takoj začel bodrit mornarje, da so začeli popravljati poškodb ter graditi nad poveljniškim mostom tr udobne kabine za nove potnike.
žrtvovali so bivole in perjad svojih “hlevov”, da so pripravili dovolj mesa za Pp sadko tridesetih oseb, ki bo morala s tega živeti en mesec na morju. Meso so seve®» prekadili, da bi se ohranilo. In nekega le' pega jutra so se še pred sončnim vzhodob poslovili od tega otoka, ki jim je bilo isto' časno kraljestvo in ječa, poslovili s solza» v očeh sicer, toda v upanju, da bo Bele le našla svojega moža, kateremu je priseg* • da ga bo poiskala.
'Prišli so v Perth v Avstraliji, toda ni» se izkrcali.
Ko se je namreč “Lastovičje gnezdo” žalo pristanišču, je Belen, opazujoč z bro ladje s svojim daljnogledom prve mesti hiše in pristanišče, na krmi neke ladje, za® drane v njem, zasledila napis, ki jo je pr vzel z začudenjem in grozo.
Pomigala je Jose Mariu, ki je stal bh “Ti, ki imaš tako dobre oči, kaj be* tam?”
In mladenič odvrne:
“Berem napis: “Nedolžnik”.
"Se spominjaš te črne ladje?”
“Da, gospa.”
“Je tista?”
“Je, gospa. Prav tista.”
Poklicali so Mr. Burnsa. Ko je s svoj nezmotljivim očesom ugotovil nedvomni pis. ki so mu ga pokazali, je rekel:
“Ne samo, da je to res tista ladja, teni -že sedem let mora stati tu, ne da bi v enkrat s čopičem potegnili čez njo.”	j0
Zavozili so ob levi strani ladje in so docela razpoznali, Vodil jo je Big-B„eI)1 morski razbojnik, ki je skupaj s tovarji1jni “Krvavo meso” preganjal Belen pred nje Kjr brodolomom s svojo ladjo “Cormoran ■ . 0> tero je pa Jose Maria vrgel v zrak z bon „ pri čemer je izginil tudi pirat “Krvavo n s posadko vred. Mislili so, da se je nik" potopil v strašnem viharju na P slcem morju. A ladja je bila tu. . .	. egd
Lahen steber dima, ki se je vil iz nJ® ‘ tj. kuhinjskega dimnika v krmi, je dal sklep pg da ni bila neobliudena. dasi bi človeK , razdejanju, ki je vladalo na krovu, to sK Kakšna usoda je doletela ubogega r Bena? Morda je postal gospodar te
Kmalu se jim je vse razjasnilo.	id
Ko je “Lastovičie gnezdo” vrglo sidi odoelo čoln. .ie Belen. ki je havansko “j^o-nato obleko zamenjala z drugo primer ^ poslala najprej Mr. Burnsa na suho, ®a išče teren.	. . Spi r»
Prvo, kar je storil Mr. Burns, ki J e • je suho v uniformi mornarja z Insulin'',,, bflo, da je sprejel povabilo kapitana L pra' Chu-a na kozarček whiskyja in na pip,topiD vega tobaka, prvega po sedmih letih, a sta v prvo krčmo, ki sta jo našla. .gj»1-Bila je “Prva in zadnja”, kakor je P
abgleški napis:	“First and Last”:	Prva,
“i so naleteli nanjo mornarji, vsi žejni po tolikih morskih tavanjih, in zadnja, ki jim je 2adržala korak, ko so se vračali na barke, Pijani, a vedno bolj žejni po tolikih tavanjih P° mestu Perth.
Kitajec je zahteval čašo čaja, tesar pa ovojni whisky. Počasi ga je srkal. . . Tedaj Se mu je zazdelo, da je v dimu tesnega prodora za neko mizico prav v kotu opazil gigantska pleča Big-Bena.
Videlo se mu je, da ni morda prišel z dalj-ne§a potovanja. Srkal je svoje žganje in po Vsakem požirku kakor zadremal.
Kakor je hitro je Mr. Burns odkril tega 'doveka, je zamrmral: V tretje gre rado...
Prvo, kar so odkrili, je bil “Nedolžnih”, ovugo ■— Big-Ben, in kaj bo tretje? p Ki dolgo čakal, da je- odkril to tretje: °zornost mu je zbudil eden od mnogih plakatov in slik, zaprašenih in zadimljenih, na
stenah.
Pil je jako zarumenel, kar je kazalo, da 'si tu že nekaj let. Vseboval pa je poziv Pvnatelja prekomorske plovne družbe, ki J® že pred leti prenehala: “Swan Line”, last-'ce jahte “Cormoran”, ki daje na znanje, jP je ta ladja izginila v Bandskem morju.
i® ravnatelj toži na angleški sodniji kot Ppvzročilce nesreče, piratstva in pobojev ka-''tana Rawflesha in nekega markiza de Bal-azar ter njegovo ženo Belen de Bazan. ,b,asti zahtevajo njih izdajo in zapor, kjer B°ii bi jih našli. Družba pa od svoje strani Udi dvatisoč liber tistemu, ki bi jih po-na§al izslediti.
j6 Medtem ko je Mr. Burns bral ta letak, oni človek izpil svojo čašo, se dvignil in S®1, potem ko se je vanje pijano zazrl, i. ‘'ato je pristopil k njima krčmar in polnil;
„ možakar, ki je pravkar odšel, je moj ajboijgi gost. že sedem let živi tu v Perthu , krovu ladje, ki nikdar več ne plove, in ka nekoga, ki ne bo prišel...” kak povedal j'ma j® vse> kar je vedel in v j® izpričal sam Big Ben pred policijo Singapuru, kjer so postavili na zatožno
klop kapitana Rawflesha na podlagi obtožbe, ki jo je podal Big Ben.
Ker pa mrtvi in pogrešani ne govore, je Rawflesh vso svojo krivdo prevrgel na Belen in n jenega moža, ki sta bila tako v odsotnosti obsojena •— na smrt.
Big Ben sedaj ves gori in upa, da bo dobil obljubljenih dvatisoč liber od družbe-Swan Line, ki je dala nalepiti razglas po krčmah vseh pristanišč Tihega Oceana. A stvar je počasi šla v pozabo; le v tej krčmi še vedno čaka letak in zaradi njega prihaja vanjo dan za dnem ta čudni gost.
Mr. Burns se je takoj vrnil na ladjo in povedal Beleni, kako je s to stvarjo.
Brez dvoma bi bilo najbolje, da se čim-prej umaknejo odtod. Saj jim je Chang-Chu obljubil, da jih prepelje v katero koli pristanišče Velikega Oceana; toda ker je po vseh teh pristaniščih grozila nevarnost, da Belen zaradi namišljenih zvez s piratom “Krutim Mesom” aretirajo, je prosila Kitajca, da jo izkrca v Buenos Airesu. To se pravi: “Lastovičje gnezdo”, malo večje kakor orehova lupina, naj bi napravilo 10.000 milj po oceanu brez drugega pristanka kakor samo ob Rtiču dobre nade na južni točki Afrike, ravno sredi poti.
če bi imeli lepo vreme, bi vožnja trajala tri mesece. . .
Nekaj dni so še ostali v Perthu, da so si nakupili živeža in obleke, ki so jo doslej pogrešali.
S pomočjo Kitajca, ki je im.el trgovske zveze po vseh mestih daljnega Vzhoda, je Belen prodala del svojih biserov, da bi imela kaj pri roki, ko se bo izkrcala v Buenos Airesu. Vožnja z, “Lastavičjim gnezdom” je ne bo stala nič, pač pa je morala še dvakrat ali trikrat zavrniti roko hvaležnega Kitajca.
In tako so čez tri mesece prispeli preko Oceana v Buenos Aires.
Končalo se je v Beleninem življenju to. kar je pomenilo zanjo pustolovski roman; začela pa se je druga doba, ki naj bi bila drama duše, neskončno globokejša in tudi mnogo težja.	(Se bo nadaljevalo.)
Kaj se godi s katoliško Cerkvijo na Cehoslovoškem
■*e naPovedal v svojem u katoličanom čehoslova-it, r®Publike praški nadškof to se t® zgodilo: iQu'Vjal j® najhujši boj ko-kat 'Finega režima proti kratulšlti Cerkvi tamkaj. V Slav ih točkah navajamo tae<jne slike iz te silne borbe I, „ duhovno in svetno silo: 1. ,°ki vlade proti Cerkvi. Pd " alPrej hočejo ločiti škofe VerPhovnikt,v, oboje pa od k°v. Vojaščina je zased-
la škofijski palači v Pragi in Olomucu. 2. Polastiti se hočejo zvez, ki jih imajo cerkveni poglavarji s svojimi duhovniki, zato so nastavili po vseh škofijskih ordinariatih državne uradnike, ki kontrolirajo vse delo cerkv. uradov in se sami poslužujejo uradnih zvez. 3. Dobiti hočejo odpadnike med duhovniki in verniki. Vlada je organizirala svojo “Katoliško akcijo” in izdaja list z« duhovnike “Duhov-
niški glas” in list za vernike "Katoliške novice”. 4. V časopisih ostro napadajo katoliško hierarhijo, škofe, zlasti praškega nadškofa dr. Berana, ki ga imenujejo izdajalca, katoliško Cerkev pa največjo sovražnico češke republike. 5. Na Slovaškem zlasti so zasegli celo vrsto samostanov in so redovnike in redovnice kot živino na tovornih vagonih odpeljali v neznano smer. 6. Iz nadškofijske pisarne v ‘Pragi
stvari o meni. Pa sem prepričan, da meni zaupate, če bo kdo od vas slišal o kakem sporazumu med Cerkvijo in državo, vedite, da ne bo spo razuma, ki
čenja na čehoslovaškem d°' bro popravljeno in načrt1]0 preganjanje Cerkve. 17. (‘e ne bo prišlo do sporazuma z državo, ker je sklenila 03
škofov. Ima sledečo vsebino: 1. Hočemo sporazum z državo, nikakor pa nobenega diktata. 2. Cerkev je delala vedno v blagor državi. 3. Duhovnikom smo prepovedali politično delo, zlasti ono proti državi. 4. Vlada je pretrgala zvezo med škofi in duhovniki. 5. Obžalujemo zasedbo nadškofijskih palač ter ustavitev uradnih škofijskih listov, ker tako sploh nimamo nobenega glasila. 7. “Duhovniški vestnik” in, “Katoliške novice” nista katoliška lista.
8.	Cerkev je oropan3 skoro vseh pravic ter odkrito in prikrito preganjana. 9. Agen-niso pustili oddati pisem na tv režima so po vseh uradih.
bi kratil pravice vsak način nadaljevati s Pre ganjanjem, se začenja za vs katoličane ura preizkušnje.
IV. Navodilo škofov duho*' nikom.
1. Skupno pastirsko pis,np naj se bere pri vseh službah
___ __ *-------- ------- božjih v nedeljo 24. junil^j
III. Pastirsko pismo vseh Ne dajte se zbegati nobenih
grožnjam. 2. Ne pišite kon zistoriju (svetu škofov), 11 praškemu nadškofu Beran*1' 3. Objavljamo odlok rinlS p kongregacije sv. Oficija, P katerem so izobčeni iz Cerk'
Cerkve in njenih pastirjev. Nihče: me ne more prisiliti,
o.	Od tega dneva je nadškof jetnik v nadškofijski palači, ne pride niti k oknu in tudi mašniških posvečenj na sv. Petra in Pavla ni podelil.
Praški nadškof msgr. dr. Heran
9. Pouk verouka je izven cerkve onemogočen. 19. Večina samostanskih šol
kolikor jih pa je še, so v stalnem strahu in družine otrok
silno trpijo. 11. Profesorje in
pošto, češ da nimajo dovoljenja odi ministrstva, nadškofa dr. Berana so prisilili, da je spremljal policijo, ki je naredila preiskavo v nadškofijskem dvorcu. 7. Nadškofu v Pragi je vlada sporočila, da ga bo oddelek policije sprem- njajo marksizem. 12. Vlada Ijal na vseh potih, “da ne bo se je polastila mnogo cerkve-ogrožena njegova osebna var- nih poslopij in ukinila duhovnost”.	nikom plačo. 13. Nadškofij-
.... .	,,,	. . sko palačo je zasedla policija
II. Iv toliski nadskotje in -n ta^0 vzeja dejansko nad-
vsi ustanovitelji, člani in s°' delavci od vlade ustanovljeh^ “Katoliške akcije” pri nas » češkem. 4. Zavrnite “Duh° niški vestnik” in “Katolis* novice”, četudi bi imeli . brenje nadškofijskega or<* nariata 5. Poslušajte no«c/ ki jih bo javljal za vas va' kanski radio. 6. Pod ce,’^Vi nimi kaznimi ste duhovih dolžni vztrajati kljub trpH
n ju.	tit'
V. Odgovor vlade na p«?1 sko pismo in na dogo*'
1. Škofje morajo svoja stirska pisma poslati v Pre_,
1, „ ’’ hodno cenzuro ministrs- ,, “da ne bodo razburjali lju.” y 2. Vsak sestanek duhovnik .j
obltoti* 3. dpastireskega,Zp>t-v cerkvah ne smejo brv (Mnogi so bili zaradi tega , prti).	4. Odpravnika P05*,)
na papeški nunciaturi v Pf ’ na
afli11
msgr. Verollinija so zadnji poti
škofje. 1. So se zbrali na svo- f , d oihania 1n (le„ govi zadnji pot! po Jo konferenco prav na dan, ko ,____.J	”	'	škem ponovno silili, da

izstopiti iz avtomobila.
d»
jo konferenco prav na dan, nu 1(wania
je policija vdrla v nadškofij-	'	,	----—	-
sko palačo. 2. Izdali so skupno 13- Nl pozitivnega odpora bodo naredili preiskavo. 5-0 pastirsko	pismo, ki	so	ga	pod-	Cerkve proti	državi, ker	te	je protestiral pri zunaoi
pisali	nadškof	dr.	Beran	iz	oblika vlade	in režima ne	za-	ministru zaradi kršitve aiV	,g
Prage, dr. Matacha iz Olo- mma, hoče le braniti možnost matske nedotakljivosti, ,nl“0' muca in 8 škofov. To pastir- verskega življenja in družbe ta tako odgovoril, da Je d<,-sko pismo so po skrivnih po- P° Kristusovem evangeliju. ral izjaviti, da ga ne f je
14.	Katoliški	kler iskreno	zeli	vojji. g. Prosvetni ministe?	p6
sporazuma z	državo, ki	pa	ponovno pozival škofe, na]	s\-
mora biti tak, da bo Cerkev nadaiiujejo svojega del-b Ki mogla svobodno izvrševati svoje poslanstvo v dobro naroda in države; nikakor pa nočejo, da bi Cerkev postala dekla države.
15.	Vi verniki dobro veste
tih utihotapili iz zastražene nadškofijske palače. 3. Naslednjo nedeljo je nadškof dr. Beran hotel govoriti v stolnici sv. Vida na Hradčanih, pa mu je skupina komunistov naredila tak krik, da, govora ni mogel skončati. Slišali so samo besede, naj verniki ostanejo mirni in da od vlade ustanovljena “Katoliška akcija” ni cerkvena organizacija in da ni postavna. 4. Isti dan je govoril v samostanu Strahovo in rekel:	“Slišali
boste morda te dni, da sem kako stvar priznal. Slišali boste morda po radio različne
cer jih čaka usoda tisti > p so hoteli preprečiti korn stično revolucijo v febr- 1 pt0-7. Predsednik vlade Zal pP. cky je nekaj dni za te®cijai

žival k miru in
se °dvPaešK0’
da vaši škofje niso kapitalisti na Slovesnosti na S10 vgpi£0 in da se Cerkvi v kapitalistič- kjer v začetku julija nih državah tudi ne godi do- leto slavijo praznik sv. bro. 16. Za naš delavski na- in Metoda ter obletnico rod odkrito želimo, da bi se suve smrti. 8. Romani organiziral in napredoval, ve- “Katoliške akcije” na ... ^lise H bomo njegovega verskega ško so zadnji hip P|-e oroŽ' in socialnega napredka.	in verniki so tamkaj ^yniKe'
16. Reči moramo, da se za- jem v roki branili duh
^a bi jim policija česa ne storila.
VI. 1. Praški nadškof dr. Heran je protestiral pri vladi faradi zasedbe njegove palače in nadškofijskih uradov. — 2. Duhovnik Fialas, ki je organiziral po nalogu vlade “Katoliško akcijo", je izginil. — 2; Svetovni časopisi so obja-yili tri odločna pisma, ki jih ^6 pisal nadškof dr. Beran a) Predsedniku republike Got-'valdu 2 9. aprila, kjer mu oči-
ta krivdo za ponesrečen sporazum med Cerkvijo in državo in zločinsko postavitev mikrofona v prostor, kjer so imeli škofje na Slovaškem svojo konferenco, b) Pismo prosvetnemu ministru, kjer protestira proti objavi pisem
odpadlih duhovnikov v uradnih listih ministrstva ter c> Pismo prometnemu ministru-Pietriju ter predsedniku češke ljudske stranke (nekdaj katoliške), kjer mu. pove, da je odgovoren za vse odloke, ki jih vlada izda proti Cerkvi.
Nova obsodba Komunizma
. Dne 14. julija je bila obeljena odločba kongregacije Sv- Oficija, katero je potrdil ®aPež že 30. junija.
Odločba zavzema zelo od-‘°čno stališče do komunistov, bjihovih sodelavcev in pomočnikov.
V glavnem določa sledeče:
1.	Ni se dovoljeno vpisati v komunistične stranke ali jim
Pomagati.
. 2. Ni dovoljeno pisati, objavljati, širiti ali brati listov ’n letakov, ki učijo ali branijo nauk in delovanje komunistov.
2. Verniki, ki bi zagrešili .n° od spredaj obsojenih de-aui, ne morejo prejemati sv. akramentov.
i "*• Verniki, ki izpovedujejo, "tanijo ali širijo materiali-1). eni in protikrščanski komu-J stični nazor, zapadejo s tem eJanjem samo po sebi (brez osebne izjave sv. Cerkve) iz-jjP'pnju iz Cerkve kot odpad-
j. kasnejših razlagah za-^ uejo izobčenju tudi taki, ki jj, syedno sodelujejo s komu-SqsD. (Ponekod so stranke, ki s , Zvezane v delovno skupnost
komunisti).
Zaprtih ie vseh enajst katoliških škofov v Romuniji, ki so prej skrbeli za 1,200.000 katoličanov zah. obreda ter 1,500.000 katoličanov vzhodnega obreda.
Dejansko je konec oblastno dovoljenega delovanja katoliške Cerkve v Litvi, ko so nekaterim škofom delo enostavno prepovedali, druge odpeljali, enega pa ubili.
Generalissimus čan Kaj šek vsak dan eno uro bere sv. p1 smo in o njem razmišlja. Ni katoličan, ampak član neke protestantske ločine.
Nekdanji drž. poglavar prepovedane družbe Ku Klux Klan v Ameriki je postal katoličan.
Svojevrsten protest proti krivični obsodbi madžarskega primasa kard. Mindzcentyja so poslali švicarskim škofom jetniki v kaznilnici kantona Vanal. Obljubljajo, da bodo svoje trpljenje darovali njemu v tolažbo.
Mednarodni kongres kato-1'ških tiskarnarjev je bil v Rimu.
Umrl je atenski metropolit IJamaskinos, ki je bil zadnja leta ministrski predsednik in celo regent. Naslednik mu je nadškof Spiridion, star 7 4 let, znan kot velik narodnjak.
Svetovni misijonski kongres
ker 1 podirajo v Sloveniji, j6 So jim na poti. Tako se k|i|Z=0(Dlo v Lipa lici in Za-. Cu blizu Horjula, in če Šf-,r‘formacije točne, so za po-Ve]-. .Pušnika Župančiča podrli li§e 1 križ na sredi pokopani , PD sv. Križu v Ljubljanica “so mogli pogrebci ne-j^(n? spremljati umrlega”. h0v >v' Papeški nuncij je ime-11 za Belgrad, in sicer
tnsgr. Sigismund, ki je bil doslej v papeškem drž. tajništvu v Vatikanu. Dosedanji nuncij msgr. Hurley se je želel vrniti v svojo škofijo v San Au-gustino v Ameriki.
Mariborski pomožni škof dr. Držečnik je na svobodi in je birmoval po Slovenskih Goricah.
Zdrav je župni uprav, od Sv. Petra v Ljubljani Ivan
bo za sveto leto v Rimu.
Vseučfliški profesor zgodovine na univerzi v Tokio dr. Chik.ayama je postal katoličan, z njim sta tudi žena in hčerka prejeli sv. krst.
Dvajset akademičark se je spreobrnilo h katoliški veri na univerzi sv. Frančiška Ksaverija v New Orleans.
Novo katoliško univerzo za ženske je priznala japonska vlada.
Poljski primas, nadškof v Varšavi, dr. Wiszihinski je ob priliki 9 50 letnice sv. Adal-berta poslal vsem poljskim emigrantom pastirsko pismo, v katerem jih pozdravlja, vzpodbuja k stanovitnosti v tujini in izraža prošnjo, da bi se mogli vsi Pol.iaki združiti.
življenje nemških katoličanov v sovjetski coni v Berlinu je silno lepo. Saj prejemajo sv. zakramente verniki, ki že leta in leta niso izvrševali verskih dolžnosti. Duhovščina, ki s kard. Freysingom, berlinskim škofom, zelo revno živi. kaže veliko gorečnost v pastirstvu. V nedeljo. 17. julija, je papež po radiju lepo govoril vsem berlinskim katoličanom.
Zavetišče za otroke, ki je stalo 10 m'Tlj. dolarjev, so zgradili amerikanski katoličani:	blagoslovil ga je kard.
Spellmann.
Pavlin, za katerega so pred časom poročali, da je zbolel; zamenjali so ga z njegovim stricem prof. Jernejem Pavlinom, ki so ga zaradi živčne bolezni odpeljali v bolnico.
Duhovniške smrti v Sloveniji. Tik pred zlato mašo je umrl Peter Janc, župnik v Vodicah na Gorenjskem, kjer je župnikoval 34 let. — V Lov-rano pri Opatiji je umrl višji vojni kurat Andrej Nortnik.
V Stari Fužini v Bohinju pa bivši župni uprav, iz Unca Umbaue Franc.
k
Na smrt j? bil obsojen župnik Joško Kragelj na Goriškem.
Zaprli so p. Ludovika, gvar-dijana v Nazarjih, in p. Henrika iz Sv. Trojice.
Obsojene so bile štiri usmiljene sestre, in sicer Katarina šterk, Marija Smuk. Katarina Mihor, Julijana Rade.
Razgnali so redovnice Mag-dalenke v Studencih; s. prednico so odvedli v zapor, ostale redovnice p •c. zapodili na njihove domove.
žalno opravilo za pokojnim mariborskim dr. Iv. Tomažičem so imeli slovenski rojaki v Celovcu. Rekvijem je opravil celovški škof dr. Koestner, in sicer v slovenskem jeziku.
Spominsko proslavo za 20 letnico škofovskega posvečenja ljubljanskega škofa in svojega rojaka dr. Gregorka Rožmana, so imeli koroški Slovenci v Celovcu.
Otroci v Sloveniji, ki živijo na drž. letnih kolonijah, ne morejo ob nedeljah k sv. maši. zato dobri otroci sami kljub vsem ugodnostim ne marajo iti na kolonije.
Kapelo v Mari.ianišču v Ljubljani so spremili v kno -dvorano.
V Litiji je umrl Jože Šušteršič, dolgoletni uradn k v škofijski irsarni v Ljubljani, kjer je duhovnikom mnogo no-magal. Priporočamo ga v molitev.
Na veliko nedeljo je zadela kap med slovesno sv mašo v Mariboru v stolnici unravRe-lia škof. posestev Polda Habjaniča. Sv. zakramente mu je podelil pom. škof.
AVELLANEDSKI MAMI V' SLOVO
11.	julija je za vedno zatisnila oči -j- Marija Horvat, rojena Saruga, stara 61 let, doma iz Pečarovcev v Prekmurju. Pred 21 leti je prišla v Argentino In našla zaposlitev v frigorifiku La Blanca.
Avellanedska mama! Bog ji ni dal lastnih otrok, čeprav je bila dvakrat poročena, toda v svoji neizčrpni materinski ljubezni, ki je obsegala najprej vse rojake, potem pa tudi vse bližnje, je zaslužila priimek matere, ker je bila tolažnica, bolničarka, pomočnica vsepovsod, kjer je bilo treba materinske roke v uri bridkosti, trpljenja, bolezni, nesreče, pomanjkanja in žalosti.
Bila je steber slovenske službe božje na Avellanedi. podpornica vsemu dobremu med rojaki, olje miru v uri nesporazumov med njimi; zato je pa bila tudi soglasno izbrana za kumo avellanedski zastavi, za prednico Bratovščine živega Rožnega Venca.
Ona je bila, ki je skrbela za sveče v kapeli, ki je vabila k maši in verskim svečanostim» ki je od svoje siromaščine žrtvovala hiralcem v sirotišču in pod svojo streho sprejemala brezdomne sorojake.
Tiho in neopaženo je bilo njeno delo, a segalo je na široko in zajelo je vse, kateie je poznala, zato so pa tudi k njenemu mrtvaškemu odru. k njeni zadnji poti in ob prilik1 svete maše zanjo 17. julij3' prihitele prave množice lju“1-Mnenje vseh pa je bilo: to Je bila ena tistih izvoljenih dus-ki je vedno sejala ljubezen ,n ki nima sovražnika.
12.	julija smo jo spremo* k večnemu počitku na avella nedsko pokopališče
Pogrebne obrede je opra'1 č. g. Hladnik, ki je z ganljiv*" mi besedami opozoril na 讓 uosti, ki so ra.inico odlikovale-Za rajno žaluje mož Pavel tukaj. doma na brat Jožef.
Sveta maša za rainico spet na Avellanedi 14. a'’-*!_ sta ob 16. uri v Manuel Este vez 630.
Ljubljanski škof dr. Rožman bo obiskal v juliju po poročilih od tam Slovence v Kanadi, v kasnejših mesecih pa ga pričakujemo v Argentino.
Kanonik Oman Ivan, župnik pri sv. Lovrencu v Clevelandu je postal papežev hišni prelat. Gospodu prelatu, gostitelju sedanjega ljublj. škofa, velikemu dobrotniku slovenskih beguncev, saj je predsednik Katoliške lige, častitamo k temu imenovanju kakor tudi k sedemdesetletnici njegovega življenja. Naj mu Bog povrne, kar 1e naredil dobrega svojim rojakom!
Katoliški dan so priredili katoliški Slovenci v Clevelandu 3. julija. Za govornika so naprosili dr. Janeza Kraljiča, kanonika ljublj. stolnega kapitlja in sedanjega profesorja v enem izmed tamošnjih bogoslovij.
Romanje na Marijino božjo pot v Midlandu so priredili slovenski naseljenci v Kanadi na Binkoštno nedeljo. Dušno pastirstvo med njimi vodi misijonar dr. Kolarič CM.
Baragov dan je priredila v Ameriki škofija Marquette,
kjer je bil Baraga škof. Za s'„
bil
i»,
ki
mašo je tamošnji škof P°va „ ljublj. škofa dr. Rožni»' ! pridigal je pa marquett
škof msgr. Noa sam.
Petindvajsetletnico nase ve v Lemontu praznujejo s • venski frančiškani v Amer* Nove maše med Sloveni * . Sev. Ameriki so imeli le 1. Alojz"j Salotič v Pueblo- -Edmund Gregorič v Tollet. Dobnikar Ivan v Wankeg» , 4. Bernard Papež v Elb^j-
6l>fl-
P. Albin Schwab, nec.
Slovenski akademiki v niji' so v mesecu aprilu ro f li k Materi Božji I>i| rS^, f. Zaragozo. Sv. mašo je i*1* tej g Petek Janez CM.	cä-
priliki so naši akademik1^, stopili na “Centralno ®v.gtič-skem-aragonskem folklo [ir nem festivalu” obenem vatskimi. ukrajinskim poljskimi akademiki. ^	f0.
Prošnja uredništva. ' ®e gg. jake izseljence, z*a®tl ' d» dušne pastirje, prosim . ver-nam pošljejo jrorooil» ro-skem življenju in g*ba.,1(ji z» jakov. Zelo prosimo -fotografije.
PETELIN NA ZVONIKU
Ho sem bil še majhen, me je dolgo mučilo 'Prašanje: “Zakaj je na cerkvenem zvoniku beteli,,Kako je prišel gori? Kaj tam dela?”
Kolikokrat sem zamišljen stal pred viso-*'hti zvonikom podružnične cerkve Sv. Duha. ''-anie ni bilo lepše stvari kot zvonik, ki hra-ni v sebi toliko čudes: zvonove, uro, strelo-)°d in pod njim veliko zlato oblo. Kaj neki Je skrito v tisti zlati krogi ji? Dolgo sem mi-da so notri spravljene klobase in liter vhia, kakor na mlaju, na katerega je na žeg-"knsko nedeljo priplezal sosedov pastir in je t-oleg zlatega tolarja našel gori še par klobas j11 Uter ljutomerčana. Saj je zvonik še višji ot je bil mlaj. Ne vem, kaj bi dal, če bi s,,lpl pogledati, kakšno čudo skriva v sebi krogi ja!
-Nekega dne pa sem opazil gori še drugo u<*°: petelina, še nikoli ga nisem videl na *v°nfku. Kar čez noč je prišel gori. Več dni S<‘,n si belil glavo z vprašanjem: “Kako je *J,'šel petelin na streho in kaj tam dela?”
*‘a se mi je neki dan namah razjasnilo to '•'•'»sanje na tak način, da si ga bom zapom-011 vse življenje.
*lilo je v prvih jesenskih dneh kmalu po 'elikii, počtinicali, ko smo se otroci vračali l|RZil.i v ljudsko šolo, še vsi razposajeni in
"»vlhani.
smo proti cerkvi.
Kar zakliče šutekov Karlek in kaže z ro-0 Proti zvoniku:
*‘oglej, poglej, kako petelin zija!”
Pa res.
^taknili smo roke v hlačne žepe, se usta-v. j Ih gledali. Nikoli še nihče izmed nas ni s petelina na zvoniku, da bi zijal. Trdno 1 bil uverjen, da je imel še včeraj, ko sem a opazoval, zaprt kljun.
Najbolj objesten izmed nas, Ilijev Franček,
je stopil korak naprej in zaklical proti petelinu:
“Ti, kokot, zapri kljun!”
Petelin se nič ne zmeni.
Tedaj stopi Franček še korak bliže, dvigne pest in zakliče:
“Boš zaprl kljun!”
Petelin še z repom ne pomigne.
To se je zdelo Frančku sila predrzno. Da bi se njemu, ki je bil najmočnejši med šolarji, kdo zoperstavljal!
Segel je v že», ki je bil nabasan z jabolki, izbral najdrobnejše in ga vrgel proti petelinu:
“Ti, krota ti, boš zaprl kljun!”
Ni zadel.
To ga je še bolj razdražilo.
M’slili smo, da moramo biti s svojim tovarišem enih misli in enih dejanj, zato smo složno napovedovali petelinu na strehi vojsko.
Jabolka, kamenje, kepe iz prsti. . . vse nam je prišlo prav. še repa na mežnarjevi njrvi. Kar nam je prišlo prej pod roke, je v velikih lokih frčalo proti petelinu.
Zagnali smo bojni krik:
“Zapri kljun, zapri kljun!”
Nekdo je zadel petelina v rep. Zavrtel se je, kljuna pa ni hotel zapreti.
To nas je ujezilo, da sino še z večjo ihto napadali petelina.
Tedaj je v šoli za zvonikom zacvenketalo. V oknu šolskega upravitelja smo zagledali veliko luknjo.
Mesto v petelina, je priletel kamen v okno.
Kot na povelje smo izpustili bojno orožje iz rok. Zbežati pa nismo mogli več, ker se je za luknjo v oknu prikazal strogi obraz gospoda upravitelja.
Kar skozi razbitino je stegnil svojo koščeno roko in zaklical:
‘i‘Sem!”
Sklonjenih glav smo šli proti šoli. Zdelo se mi je, da se petelin na zvoniku kikirikajoče smeji naši nesreči.
V hipu smo vedeli, da nam grozi trojno gorje:
Neusmiljeni tepež v šoli. Kamor je padla upraviteljeva palica, si si lahko tri dni tipal klobase.
Tudi doma ne bo brez kazni, ker se bo oče znesel radi tistih dinarjev, ki jih bo moral dati za upraviteljevo šipo.
Pa to dvoje naj bi še bilo. Ampak grenko spoznanje, da je danes petek, dan, ko pride v šolo g. katehet. To nas je bolelo huje kot karajoča upraviteljeva beseda in tistih pet debelih klobas, ki jih je vsak prejel. Vedeli smo, da g. katehet nima palice, da niti z roko ne tepe, da ne daje klečat, uiti ne lasa, ampak je tako silno žalosten, če nismo pridni, in tako tih, da nas v dno duše boli.
Gospod katehet Matevž bodo danes spet žalostni. Ta misel nas je strašno bolela.
S strahom smo čakali med odmorom druge ure.
Zvoni.
Gospod Matevž vstopijo.
Že iz obraza smo jim brali, da Vse vedo.
“Hvaljen Jezus!'” pozdravimo.
Molimo molitev k Sv. Duhu, se pokrižamo in vsedemo.
G. katehet vzame počasi notes iz žepa in bere naša imena. Njegove tihe besede skelijo huje kot palica.
Eden za drugim smo vstajali in šli pred prvo klop.
“Zakaj ste metali kamenje v cerkvena okna?” je vprašal čisto tiho.
Vsi molčimo.
“Zakaj ste metali kamenje v cerkvena okna?” je ponovil glasneje.
Spet vse tiho.
“Tako! Niti odgovoriti mi ne marate”, nas je bičala njegova beseda.
Ribičev Ferdo, ki je bil ministrant, je 'z' momljal, da nismo v okna metali, ampak ' petelina na zvoniku.
“Zakaj ste metali v petelina?” je hotel ve' deti.
Jerinovemu Tomažeku je kar sama ušla beseda:
“Ker tako grdo zija in ker ni hotel 7fl preti kljuna!”
Tedaj se je nekaj čudnega zgodilo.
Gospod Matevž se je namah obrnil od na* in hitro stopil proti oknu. Zakril si je obr»z z robcem. Mislili smo, da je šel gledat n* zvonik, če ima petelin res odprt kljun. I10* go je stal pri oknu. Rili smo v silnih skrbeh, če morda dobri gospod ne joka radi naš'* 1’ grehov, ker ima robec čisto pod očmi.
čez nekaj časa se je obrnil, še ves rdeč obraz, in je dobrodušno dejal: “Sedite. flt 10 ci, saj ste bili že kaznovani!”
Takrat nisem vedel, pozneje pa sem P1'1®* na to, da se je moral takrat gospod kateb' silno smejati naši neumnosti.
Potem je začel g. Matevž silno prijazno dobrodušno govoriti o molitvi.
“Vidite, otroci”, je dejal, “mi se morahhj od petelina na strehi učiti lepih naukov, nam jih daje. Zjutraj se zgodaj zbudi in ki' k molitvi in delu. Potem ima ves dan na zx< ^ niku odprt kljun in nas opozarja, da morah1 tudi mi imeti usta vedno odprta za ',oZ' hvalo in molitev!"
-uril
Ko sem šel tisti dan iz šole, sem se oo tudi pred petelinom na zvoniku.
Od Kapele sem je potegnil severni jese£ ski veter in zasukal petelina. Zdelo se 11,1 da mi je prijazno pomahal z repom.
JANKO MEKN'*
Opozarjamo vse slovenske starše, ki imajo še nebirmane otroke, naj jih čim preJ začno pripravljati na prejem tega zakramenta svete birme, ki ga bo po vsei verjetnosti v mesecu oktobru letos slovenskim otrokom delil naš vladika dr. Gregorij
Rožman v Buenos Airesu.
Lepo prosimo vse naše naročnike, ki ne mislijo hraniti celega letnika “Duhovnega življenja”, da odstopijo naši upravi 1. in 2. številko, s čimer nam bodo omogočil' pridobiti listu še nekaj novih naročnikov za celotni tekoči letnik. Prosimo tudi ^a
1. in 2. zvezek “Katoliških misijonov” (to je 1-2 in 3-4 štev.). Zelo bomo hvaležni-
Naročniki boste v tej številki opazili papir za spoznanje slabši, ki pa je kljub te:nu znatno dražji od prejšnjega, lepšega, ki ga v Argentini sedaj n: mogoče dobiti-
CERKVENI VESTNIK
^OSEBNE VERSKE PRIREDITVE ZA TA MESEC
1.	žegnanje na Belgrano a°mo imeli 21. avg., ko se sPominjanio prve obletnice, odkar imamo sv. mašo v salezijanski cerkvi. Dopoldne ob 10-15 bo peta sv. maša. Nabirko v cerkvi bomo to nede-j° poklonili kot poseben dar salezijancem, katerim smo r®snično hvaležni za veliko Ojihovo naklonjenost.
2.	Obnovo posvečenja Slo-Vettcev Iz Buenos Airesa in okolice Marijinemu Brezina-dožiieniu Srcu bomo imeli 21. avSusta ob štirih popoldne v Cerkvi Medaila Milagrosa (čudodelne svetinje), ki stoji na kurapaligue 1185.
a) Pripravili: se bomo z de-etdnevnico po družinah, pri kateri bomo molili v sledeče kamene: 1. dan: Za naše dru-f'lDe, 2. dan: za naše domače ',n domovino, 3. dan: za papeži naše škofe in duhovnike, V dan: za našo mladino, 5. atL za naše pokojne, 6. dan: ,a beatifikacijo Škofa Slomš-a in Barage, 7. dan: za naše °vtažnike, 8. dan: za rešitev ®ta pred komunizmom in za ter zmago sv Cerkve. 9. an za zedinjenje in misijo-].?• ~— Vsak dan boste odmo-k Posebno molitev, ki jo bo-. * v ta namen dobili. Lepa Q.'1'ka ie da v tej devetdnev-l,!ci Poglobite in obnovite mo-> -v sv. rožnega venca. — JV'hli dan devetdnevnice v hn °to obnovite no družinah svet’tev Vaše družine Mari-„kkhiu B. Srcu. Ob tej priliki j..količite v svojih stanova-j6 k Podobo Brezianske Mari-m;'. ki jo je tako lepo naslikal v kar Koritnik in jo imamo j„kei'kvi na Belgrano in v lu-fl0)ski^ baziliki. Konija te po-]0 . je odlično večbarvno de-h-Jn se dobi v nisarni “Duft» keva življenja” na Victor k ktinez 5 0. — Prejmite te-1 devetdnevnice sv. spoved. S(^n0 priliko boste imeli v sn ^,to no vseh cerkvah, kjer
m,)S. 0VenRk' duhovniki v me-’ ln v okolici ; to pot bo nri Lidi v Lanu s in Monte

kjer redno ni slov. lif0”’VTiika. Spovedovanje v Če» kegrande je od -1—fi zve-
Sf|u -Tusto bo v ta ramen tn-; > Slovepce. ki žive v a>„. dnniii ali v okolici, 14. *>k'a 0V|	Pred mašo pri-
2a spoved.
b) Posvetitev sama bo v nedeljo ob 4 popoldne. Najprej bomo molili del sv. rožnega venca, da se zberete, nato bo govor in pete litanije. Po litanijah bomo molili papeževo posvetilno molitev, ki jo boste dobili v roke, in jo vsi glasno skupaj z duhovniki molite. Pri vsej pobožnosti bo ljudsko petje, ki bo lepo, če boste vsi peli. Vsak udeleženec bo dobil zase in za svoje drage slovensko čudodelno svetinjo.
Dohodi do cerkve “Medaila Milagrosa": Iz Primera Junta z omnibusom 154 in kolektivom 103. izstopite na križ.išču Quirno Costa in Curapaligue, nato dva kvadra po tej ulici. Iz Liniersa vozi 157 tudi tod. Iz Plaza Mavo omnibus 122' ter tramvai 44. Iz Retira kolektiv 37; izstopiš na križišču Asamblea in Emilio Mitre.
KOLEDAR ZA AVGUST:
1.	Ponedeljek: Vezi sv Petra
2.	Torek: Porcjunkula
4.	četrtek: Sv. Dominik
5.	Petek: Marija Snežnica
6.	Sobota: Gospodovo spre-menjenje
7.	Nedelja: Deveta bin-koštna
Ev.: “Jezus joka nad Jeruzalemom”
9.	Torek: Sv. Janez M. Via-ney, zavetnik dušnih pastirjev. Molimo zanje!
10.	Sreda: Sv. Lavrencij, diakon. Dobrotnik revežev
13.	Sobota:	Sv. Janez Berh-
mans, mladinski svetnik
14.	Nedelja: Deseta pobin-koštna
Ev. “Farizej in cestninar’-'
15.	Ponedeljek: Praznik Marijinega Vnebovzetja, zapovedan. Služba božja n-a Belgranu kakor navadno
16.	Torek: Sv. Rok, zavetnik zouer kužne bolezni. Priporočimo mu svoje zdravje
20.	Sobota: Sv. Bernard, ust. cist.ere. reda
21.	Nedelja: Enajsta pobin-koštna
Ev. “Jezus ozdravi gluhonemega”
žeo-nanje na Belgrano. Obnova posvečenja Marinemu B. Srcu ob 4 v cerkvi Medaila Milagrosa, Cnranalisue 1185
22.	Pnncdeliek: Praznik Brez-madežn. Srca Marijinega
24.	: Sv. Jernei. apostol
28.	Nelepa: Dvanajsta po-binkoštna
Ev. “Usmiljeni Samarijan”
29.	Ponedeljek:	Obglavljenje
sv. Janeza Krstnika
30.	Torek: Sv. Roza Liman-ska, zavetnica Južne Amerike
Shod Bratovščine živega Rožnega venca na Paternalu bo 7. avgusta ob 16. Ob 15. uri pa se vrši seja odbora. Oboje na Paz Soldan 4924. Seja Bratovščine za Avellane-do bo pa 28. avgusta.
Svete maše: Na A vel farna! i 7. avg. za Martin Matoš, 14. avgusta za Marijo Horvat z žalnico, 21. avgusta za Karlo Kumar, 28. avgusta za Ano Ozvald z žalnico; na Paternalu bo 15. avg. sv. maša za Ivana Furlan ob 10. Molitve na Paternalu 7. avgusta ob 16. uri, na Avellanedi 28. avg. ob 16. uri.
Krščeni s« bili: 1. Hčerka Vinka Fucko in Cilke Cajzek; 2. sinček Emila in Marije Kužnik; 3. Marijan Anton, sin Antona Oblak in Pepce Rojc; 4 sinček Dovjaka Franca in Martine; -5. hčerka Janeza in Anice Vovk; 6. Ana Marija, hči Janeza in Marije Broiih;	7. hčerka Janeza in
Kristine Jelenc; 8. in 9. dvojčki v družini Luke in Ane Grintal. Janez in Mihec; 10. Jožef, sin Franca in Frančiške Triler: 11. M5lan, sin Janeza in Marii e Triler; 12. hčerka Janeza Brula in Vladke VI-trib.
Poročili «o se: Anton Jakše in Turk Mariin: Gorazd Hotimir in Sonia, Perčič: S'Ivo Lipušček in Ljuba Kocjan.
Umrli so: 1. Miha Grintal; 2. Milan T~!'or: 3. Jože Zaletel v Comodnm.
Smrt1 v domovin : V Birgitt ju Katarina. Tonkli, mati č. g. -Stefano Tonhli. člana konzorcija “Tlnnovnep-a živlieuia”. V Moranah ie umrl g. Franc Novak, oče dvA>, naših duhovnikov v begunstvu, čč. gg. Franceta ""•'"'la ie Raheka, sedai v	tor	Stefana,
sedal v Nuevp Gap-a.
■pismo iTt n«Ai->-,nvia. Pišete, da imate tom duhovnika in da imate vr.pt,o npdelio slovensko mašo r>n<ra zahvalite za to in novette Vašemu gospodu. n o i volil,o rnnlüo za svoje sob-r-ptp v domovini, ker tukan niš uo vo-~o >ai se bo zgodilo in s» v „p m o. da bo kmalu vso m p šnii,p nroč odneslo in no vav,o Vat bo potem z nami Ir n nA bomo več imeli nobenega duhovnika.
Častna dolžnost
vsakega naročnika je, da č i m p r e j plača naročnino! Zelo neolikanega se izkaže, kdor s plačilom brez potrebe odlaša!
VSEBINA 8. ŠTEVILKE:
Pričujoča .številka (ki smo jo radi obilice lepega gradiva spet morali pomnožiti za ose® strani, tako da šteje 40 strani) je posebej posvečena Brezmadežnemu Srcu Marijinemu in pa Sveti Ceciliji, o kateri bomo koncem avgusta v Buenos Airesu gledali lepo duhovno i"r°' Dr. Filip Žakelj nas najprej pouči, kako je treba počastiti "Brezmadežno Srce" s posW' titvijo. Jože Petrič piše o lepoti čistosti, ljubezni in mučeništva, kot se nam kaže v igr' “Sveta Cecilija”. O teh treh, za nas tako važnih krepostih razpravljajo Gregor Mali. Ko*”' ček in Alojzij Košmerlj v člankih “O, kako lep je čist rod*’, če bi ljubezni ne imel, nisem "k in “Kri mučencev — seme kristjanov”. Nato prelat dr. Odar razpravlja o nad vse pereče® vprašanju “Cerkev in država v našem času”, v članku, katerega drugi del priobčimo prihod' njič. Nič, manj sodobno ni vprašanje, kaj svet danes razume pod pojmom “Demokracija”, 0 čemer pod katoliškim socialnim vidikom pojasnjuje dr. Ahčin. V naslednjem so kratko pcP' njene “Tri nove slovenske knjige” verske vsebine, od katerih sta dve že izšli, ena pa jp tisku. Dr. Hanželič nadaljuje z razpravama “Pomen družinske vzgoje” in “Moč volje, psih0 1 oglja in Bog”. Sledi drugi del odstavka iz dr. TJšeničnikove “Knjige o življenju” v špansko" prevodu “BI materialismo’,’ in to pot kar pet strani romana “Kar je Bog združil”. Pod 28 glavjem “Iz življenja Cerkve” prinašamo pred vsem pregled tega, “Kaj se g«di s katolik Cerkvijo na čehoslovaškem" in “Po širnem svetu” ter pogledamo še, kaj je kaj novega “V movini” in “Med izseljenci”. Mernik objavlja “Za naše male” prijetno črtico “Petelin n a 7i'° n ikri” in “Cerkveni vestnik" zaključi to obsežno številko.
DOMOV Sl ŽELI MARSIKDO!
Tja daleč ne moremo, tukaj pa nam je sedaj dana možnost, da si vsak rojak preskrbi nov dom v slovenski vasi!
V Lanus Oeste, Santa Fe 6000, v bližini Cementerio de Lomas. 10 km od Plaza de Mayo, 4 kvadre od tramvaja št. 53, v krasni legi, zdravem ozračju, med ulicami Hornos, Guido Spano, Del Plata In Marmol je še 6 ha zemlje, kjer dobite krasna zemljišča poljubne velikosti od 200 do 550 m površine po kakih 13 pesov za meter, polovica na takojšnje odplačilo, ostalo v enem letu. Prav mimo bo tekla podaljšana Avenida General Paz, za katero so načrti že gotovi-
Prijavite se ob nedeljah od 12 do 13 na Victor Martinez 50 ali pa pri £■ Hladniku na Pasco 431 (telefon 48-3361) ob sobotah od 15 do 17 ure.
Vložiti je treba 10 % kupnine kot predujem.
Tamkaj je v slovenskih rokah sedaj že 7 ha zemlje (150 parcel). Stavbena zadruga se pripravlja, da bo sodelovala pri gradnji te slovenske naselbine.
Janez Hladnik
“LA VIDA ESP I R I TU AL”
VICTOR MARTINEZ 50, BUENOS AIRES, ARGENT.
“DUHOVNO ŽIVLJENJE”
Z DVOMESEČNO PRILOGO KATOLIŠKI MISIJONI
Uredniki: Hladnik, Lenček, Oieliar. Upravnik: Lenček. — Celoletna naročnina 10 PeS°*
TARIFA RBDUCIV*
Concesion 2560
prilogo 18 pesov; v USA 8 dol., s pril. 5; v Kanadi 4 dol., s pril. 7; v Chile 100 p., s Pr
ii.aoop-
Talleies Gräficos “Cordoba” Gutenberg 33 60
20-VIM949