Resolucije za shod zaupnih mož. , . '>> <\ 2 ?< Staneš na shodu v Ljubljani zbrani zaupni možje ■O; izjavljajo, posvetovavši se o političnem položaji igg3& in o tem, kako je Slovencem v bližnji bodoč¬ nosti ravnati in za kaj se jim je na političnem polji v prvi vrsti potezati, naslednje: I. Vsi za ohranitev slovenskega naroda in njegove zemlje, za gojitev in nekršeno javno veljave slovenske narodnosti in slovenskega jezika vneti Slovenci, ka- terim je zlasti tudi pri srci, da se razvija kulturna vzajemnost z drugimi slovanskimi plemeni, naj se za odločno in neomahljivo delo v ta namen združijo in rganizujejo po vseh slovenskih pokrajinah. II. Za sedaj naj se v politični in parlamentarni pro¬ gram Slovencev vsprejmo vse one težnje, katere so določili slovenski in istersko-hrvatski poslanci na shodu dne 2. oktobra 1890 v Ljubljani, katere pa še do danes niso izpolnjene. Slovenskemu uradovanju vlada več ali manj očito še vedno nasprotuje ter namešča v slo¬ venskih pokrajinah pri sodnih, kakor pri političnih in drugih oblastvih uradnike, našej narodnosti protivne. ne da bi bili niti vselej zmožni slovenskega jezika v govoru in pisavi in ne da bi to zmožnost na zanes¬ ljiv način izkazali. Vlada tudi ne čuva nad tem, da bi se oblastva v poslovanji s slovenskim prebivalstvom posluževala slovenskega jezika. Le-to se opazuje skoro brez izjeme pri administrativnih oblastvih vseh stopinj in še celo v kronovini kranjski. Dopušča se dalje, da najvišje sodišče in višji de¬ želni sodišči nasproti obstoječim zakonom in naredbam v slovenskih pravnih stvareh ne izdajajo razsodeb in odlokov v slovenskem jeziku in da se pri sodiščih prve stopinje, osobito izven kronovine kranjske, s slo¬ venskimi strankami nasproti mnogim, v smislu člena 19 tem. zak. izdanim naredbam sestavljajo zapisniki in izdajajo razsodbe in odloki v nemškem ali ita¬ lijanskem jeziku, in da se v ravno teh jezikih izdajajo obtožnice proti slovenskim obdolžencem in vodijo obravnave, porotne in druge, celo s pri pomočjo tol¬ mačev. Tudi se pri višjih deželnih sodiščih ne ime¬ nuje zadostno število slovenščine zmožnih votantov, kar občutno krati hitro in dobro judikaturo. Nadalje se opazuje, da se iz slovenskega Štajerja sistematično izrivajo slovenski sodni uradniki, čeprav so večkrat domačini. Ljudska šola še vedno ni vrejena na podlagi verskega izpovedanja in z izključljivo maternim kot učnim jezikom, pač pa so ljudske šole osobito na slo¬ venskem Koroškem skoraj do cela nemške; slovensko prebivalstvo v Trstu in Gorici istotako za svoje otroke že več let brez vspeha zahteva slovenskih šol, in v javne, kakor tudi zasebne nemške in italijanske ljudske šole se vsprejemajo slovenski otroci. Te za kulturno državo v mnogem oziru nečastne razmere na polji ljudskega šolstva imajo se prej kot prej odpraviti. Dopušča in po javnih funkcijonarjih se narav¬ nost podpira pogubljivo germanizatorno delovanje nem¬ škega „schulvereina“, ki načeloma zastavlja svoje moči za protikatoliško in protislovensko šolo, kakeršen namen ima tudi nič manj obsodbe vredna „lega na- zionale". Zategadelj in dokler se te krivične razmere temeljito ne izpremene, je vsakemu zavednemu Slo¬ vencu prva dolžnost, da se s polno ljubeznijo oklene naše predrage nam družbe sv. Cirila in Metoda, ki jo s tem goreče priporočamo vsemu slovenskemu narodu; hkrati pa se odločno protestuje zoper to, da se mora v Slovencih in zlasti izven Kranjske skoro povsod še vedno zgol narodna požrtovalnost boriti za ono pravično vrejeno ljudsko šolstvo, katero ustanavljati, vzdrževati in braniti je dolžnost javnih, po zakonu poklicanih faktorjev. Istotako se je nam potegovati, da se zakonitim potom zabrani, da bi se v ljudske šole vsprejemali otroci, ki niso vešči učnemu jeziku, dasi imajo pri roki šole z maternim učnim jezikom. Vrhu tega se je v najnovejšem času za Šta¬ jersko izvršilo imenovanje v nadzorstvo za ljudske šole. po katerem se tamošnje slovensko ljudsko šolstvo na¬ ravnost v nevarnost postavlja. Za štajerske in koroške Slovence je pa sploh vi¬ talnega pomena, da se deželni šolski sveti v smislu Ljubljanskega programa z dne 2. oktobra 1890 razdele ter tako odstrani terorizovanje Slovencev po brezozirnih nemških večinah v dotičnih deželnih šolskih svetih. Ravno tako se naše srednje šolstvo od strani vlade zanemarja ter se odklanja ne samo potrebna ustanovitev slovenskih srednjih šol, nego celo usta¬ novitev slovenskih vsporednic na nižjih oddelkih gim¬ nazij v Trstu, Gorici in Celji. Tudi hrvatska gimnazija v Pazinu, katero zajedno Slovenci žele, še ni usta¬ novljena. Naglašajoč te zahteve kakor najnujnejše, po- zivljejo se deželni in državni poslanci, da se združeni s hrvatskimi in podpirajoč jih pri sličnih hrvatskih razmerah z vso odločnostjo potezajo za izpolnjenje teh zahtev ter za to, da se odpravijo navedene, našej narodnosti škodljive, zakonom in naredbam protivne razmere. Oni se dalje pozivljejo, da se v pospeševanje in olajšavo povoljnega rešenja teh zahtev potezajo za (%OOS i izvršitev vseh, v omenjenem programu z dne 2. oktobra 1890 nasvetovanih sredstev. Delovati je torej povsod na to, da se poverijo z deželno-zborskimi ali državno-zborskimi mandati samo taki možje, ki se zavežejo, odločno in dosledno zasto¬ pati označene narodne težnje. III. Sploh bodi vsakega Slovenca dolžnost, da zvršuje svoje politične pravice v smislu tega programa, da slovenskemu jeziku daje veljavo pri vsaki priliki in da snuje ali podpira socijalna, kulturna in gmotna podjetja narodnih Slovencev. IV. Koalicija parlamentarnih strank, podpirajoča vlado, katera zahteva, da mirujejo večja politična vprašanja, kakeršno je brez dvojbe tudi narodno vprašanje, je iz- vršenju slovenskega narodnega programa kvarna, in vsi slovenski zastopniki bi jo morali pobijati. Postopanje slovenskih državnih poslancev, stoječih izven koalicije, se torej odobrava, koalirani slovenski poslanci, kateri so se zavezali izstopiti iz koalicije, če se jim od vladne strani ne da poroštva za ugodno rešitev narodnih teženj, se pa pozivljejo, da izstopijo iz koalicije, ker se to poroštvo ni dalo in se ga tudi v bodoče ni nadejati. V. Obrača pa naj se tudi vsa skrb na povzdigo versko-nravstvenega in dinastičnega čuta, na izvedbo politične jednakopravnosti, zlasti na uvedbo občne volilne pravice m pravično uredbo volilnih okrajev, dalje na zdrav napredek narodnega gospodarstva, zlasti na nezavisnost od tujega kapitala, podpiraje slovenske posojilnice in hranilnice, katerim bodi mestna hranilnica Ljubljanska središče — in na zboljšanje polje¬ delskega, trgovskega, obrtnega in delavskega stanu. VI. Konštatuje in obžaluje se, da je del slovenskega naroda, osobito na Kranjskem zapustil slovenski na¬ rodni program ter si ustvaril drug program, v katerem se slovenska narodnost ne nahaja kot smoter in kateri daje potuho popustljivosti in brezbrižnosti v narodnih vprašanjih, kakor osobito na obžalovanja vreden način dokazuje od narodnega deželnega odbora kranjskega izdana in od te strani odobravana prepoved samoslo- venskih uličnih napisov v Ljubljani. VII. Sedaj organizovano delovanje v vse te namene na Koroškem, Primorskem in Štajerskem naj pripo- znajo in krepko podpirajo vsi Slovenci. Na Kranjskem pa naj se v iste namene združijo in organizujejo vsi Slovenci pod starim imenom slovenskih rodoljubov kot „n aro d na stranka”; njeno delovanje naj vodi zvršilni odbor v Ljubljani, kateri bodi tudi v ne¬ prestani delavni dotiki in vzajemnosti s političnimi vodstvi izvenkranjskih Slovencev. Samozaložba. — Tisk ,,N&rodne Tiskarne' 1 v Ljubljani. J 70869