ANTON MARTIN po milosti božji Lavantinski škof vse verne svoje škofije lepo v Gospodi pozdravim ino vsem ljubi mir pa vsmilenje božje za novo leto želim. -- preljubi v Kristusi Gospodi našim! Noviga leta smo srečno včakali, bodi Bogu hvala in čast; Bog daj de bi bilo srečno ino veselo za najsi — . Veliko jezerov (tavžent) naših bratov je pomoril lansko leto Černe vojske kervavi meč, veliko ljudi je zamorila neznana bo- lezn; mi še živimo večidel zdravi ino veseli. Kako se hočemo toljko dobrotlivimu Bogu prav vredno zahvaliti? ,,Izslecite stariga, pregrešniga človeka, opomina sv. Pavl, prenovite se v duhi svo¬ jih misl ino oblecite noviga*.človeka, ki je po Bogu prerojen v pravičnim ino resnično svetim živlenji. 44 Novo keršansko živlenje našo bo gospod Bogu v zahvalo za novo leto nar prijetniši dar. Prav po keršansko živeti, mormo tri svete podpore imeti: molitvo, post ino milošno (almožno). To trojno dobro delo vam v imeni božjim ino v imeni svete matere katolške cerkve priporo¬ čim, posebno pa post za to leto 1850 tako naročim: 1. De se mesojeje varjete: 1. vsak petek celiga leta; 3. vsako kvaterno sredo (petek) ino saboto; 3. na pepelnico ino štiri posledne dni veliciga tedna; 4. na bilo pred Binkoštmi, pred svetim Petram ino Pavlam, pred velikoj Gospojnicoj (veliko mašo), pred vsemi Svetini, pred devicoj Marijoj v adventi ino pred Božičam. -—Vse druge postne dni, kakor tudi v sabotah (razun kvaternih) je meso jesti dopušeno, če ga kdo v imeni božjim vživati hoče; ima pa moliti tri Očenaše, trikrat češena si Marija, ino enkrat vero v čast terplenja Kristusoviga, ako mogoče z svojmi do¬ mačini, alj pa sam prav pobožno; naj tudi po svojim premo¬ ženji vbogajime da. Kdor se pa tudi te postne dni v duhi prave pokore mesa zderži, boljše stori; le drugih ne zaničuj, ki se po dovolenji svete cerkve mesa poslužijo. — Boluikam mesene jedila dovoliti imajo po naročbi zdravnika domači dušni pastirji ino pa spovedniki oblast; boletni pa, ktiri so ves čas meseniga vživati prisileni, si naj dovolenje po svojih dušnih pastirjih od škofije izprosijo. — Kdor dopušenje ima v terdno zapovedanih postnih dneh meseno jesti, si je saj dolžen pritergati, ako ga ! • t ■ 1 starost, bolezn alj pa kak drugi vzrok (uržah) po pravici ne izvzame, II. Vsi verni se imajo terdno postiti, to se reče jedi pritergati, ter samo enkrat na dan do sitiga najesti se: 1. vsak dan stiridesetdanskiga posta, razim nedele; 2. vsako kvaterno sredo, petek ino saboto; 3. vsako sredo ino petek v adventnim časi; 4. v saboto pred Binkoštmi; v petek pred svetim Petram in Pavlam; v sredo pred velikoj Gospojnicoj; v četertik pred vsemi Svetmi; v saboto pred devicoj Marijoj v adventi ino pa v tork pred Božicam. Katolški kristjani! poštujte očeta ino mater, de bote dolgo živeli ino vam dobro bo. Naš oče v nebesih je Bog, naša mati na tim sveti pa sveta katolška cerkva. Bog nam zapove* duje krotiti naše telesno, meseno poželenje, kar se skuz post zgodi; sveta mati katolška cerkva nam odkaže pa dni, v kate¬ rih naj se postimo. Le slušajmo radi Očeta ino mater; po tem lehko zaupamo, de bomo dolgo — vekomaj živeli ino nam dobro bo, kakor je večni Bog obljubil. ,,Kdor pa cerkve ne posluša in zapovedane poste zaničlivo, brez potrebe opusa, imaj ga, kakor Kristus pravi, za nevernika ino očitniga grešnika/ 4 Sveta reč je post, pa nam pomagal ino Bogu dopadel ne bo, če stari grešniki ostanemo, se novih grehov skerbno ne varjemo, ino clo ne poboljšamo. „Vi se postite, pa se prepirate ino pretepate, 44 toži Bog po preroku Izaiju. „Ali mi bo tak post dopadel, de bi ti glavo obe¬ šal (po tem pa krivico delal)? — Popravi kar si hudiga storil, lomi lačnima kruha, vzemi popotne pod streho, obleci goliga ino vbožica ne zaničuj, kteri je tudi tvoj brat; tako ti bo sjala luč (tvoje sreče) kakor zarja juterna, hitro bojo zdravile tvoje rane (če bi te kaka nesreča zadela); tvoja pravica pojde pred tebo ino prijaznost Gospodova bo te obdajala. Klical boš, ino Gospod te bo vslišal, vpil boš (k Bogu) ino poreče: Glej tu¬ kaj sim, če krivico odpraviš ino henjaš govoriti, kar ni prav. Gospod Bog bo tebi dal stanoviten mir ino bo razveselil tvoje serce. — Za hudobne pa ni miru, pravi gospod Bog. Oni so kakor šumečo morje, ki pokoja nima, kteriga valovi blato iz sebe mečejo. — Kliči torej brez nehanja in kakor trobenta svoj glas ,• povzdiguj, veli gospod Bog, ino mojima ljudstvu njegove hudobije oznanjuj. 44 — Ktire pregrehe pa je sedajnim kristja- nam nar več očitati dolžnost? Med vsemi drugimi so pregrehe posebno tri, ktire v sedaj nih dneh tako rekoč v nebo vpijejo: Perva je pregrešna svojboda (frajost), ktiro si razujz- dani ljudje svojijo, ki se Boga ino pravične gosposke ne bojijo, emuč živijo po svoji spačeni volji, kakor bi božjih zapoved ino cesarskih pravičnih postav ne bilo več. Svete nedelo ino Gospo¬ dovih praznikov po enimkrajih clo ne posvečujejo, rokodeli šivajo, vozarji (furmani) vozijo, kristjani kupujejo ino prodajajo, pjanč- vajo, se lepo, nar svetejši dni Bogu kradejo ino jih obračajo v svojo časno nesrečo ino v pogublenje večno. — Bog je pa srečo na posvečvanje svetih dni posadil; za to sreče ne bo, ako ne posvečujemo Gospodovih praznikov spodobno. Velika je pregrešna svoj volja mladiga ljudstva sedajne dni. Razberzdani mladenči ino razvajene dekleta ne porajtajo naukov svojih starišev, ne poslušajo opominov svojih dušnih pastirjev; clo nad vsako gosposko se zlobijo, ino živijo kakor bi ne bilo ne pekla ne nebes. Ponočno potepanje (vesvanje) ino pa nesramno znanje spolov je grozovitna teža na božji pravici za mlade ljudi. „Veseljte se, pravi sv. Duh, naj bo ve* selo v mladih letih vaše serce; pa ne pozabijte, de vas bode Bog za vse to na pravico zaklical. 44 Prevzetija družine, samoglavnih hlapcov ino dekel je den današni tako velika, de vpije na božjo ojstro pravico kakor pre¬ greha Sodome ino Gomore svoje dni. Tako redki so pridni boga¬ boječi hlapci, de izmed desetero težkd eniga alj dva najdeš, kteri bi Bogu ino svojimi! gospodarju zvesto služili, prav pridni ino pošteni bili, — iz desetero dekel so težko tri, ktire bi bile prav po keršansko zveste ino ponižne služavnice božje. Razujzdano živlenje, gizdost (ofert) ino pa nečistost so nam dragi služevn stan do izpridele. — Pa tudi otroci brez strahu rejeni so naša žalost; kedar odrastejo, bodo naša groza in strah. — Kamor se ob er nemo, večidel prešerno svojvoljo vgledamo. Posvetni ljudje bi radi vsi enaki, eden ko drugi brez vsiga strahu v divji svojbodi (frajosti) živeli. Taka svojboda pa ni od Boga, ampak iz pekla, nobene sreče, temuč le boje, vojske ino morije porodi. Taka hudobna svojboda je pred nekoljko šestdeset letmi Francoze tako izdivjala, de so se sami žive tergali, iz človečkih črev šopke za klobukam — iz človeških kož črevle nosili. — Take svojbode nas Bog varji; pa tudi vi se nje varujte. Kder ni božjiga Duha, tam tudi svojbode ni; le Kristus nas svojbodi, ako po nje¬ govih svetih naukih živimo. Po nauki Kristusovim se ima človek vse svoje žive dni skerbno vaditi, de svoje slabe nagnenja stra¬ huje, svoje pregrešne navade premaga, ino si ne dovoli, kar za dušo ino truplo dobro ni. To vadbo nas pa svet post uči. Brez pre- mage naših slabih počutkov, brez strahvanja našiga hudiga pože¬ lenja je ves naš post prazna lušina brez jedra. Druga velika pregreha sedajnih časov je pregrešna lakota po časnim veselj vanji ino posvetnih dobrotah. Se daj ni posvetni ljudje bi radi že na ženili nebesa imeli, brez dela ino skerbi prav dobro živeli, terpeli pa nič. Kar vidijo druge imeti si hočejo vzeti; ino kar jim z dobrim ne daš, bi radi po silim vzeli, kakor bi sedme zapovedi božje ne bilo več. Vse to in tako pa učijo posvetni dobrovoljci ljudi, ktirim dobro živlenje — delo pa ne diši; nebesa jim obetajo kakor kača Evi, ako z njimi pote¬ gnejo ino vse stare pravice vkončajo. „Le pridite, jih nagovarjajo, kakor sv. Duh od njih govori,; hočemo dobrote vživati, ktire so; nobeden nas naj brez dobriga živlenja ne bo; povsodi naj se pozna, kako smo dobre volje bili; zakaj to je nam odločeno. Naša moč nam bodi za pravico; kar je slabiga, kaj ne velja. Zatirajmo pra- vičniga, kteri je našim djanju na poti, ter nam naše pregrehe očita. Ze na njegov pogled nam merzi; zakaj clo drugači živi kakor mi. Le vžiVajmo dobro dokler živimo: saj ni nobeniga iz uniga sveta, ki bi nam povedal kako je tam. 44 Tako mislijo 7 ino se motijo sedajni posvetni dobrovoljci. Njih hudobija jih je oslepila. Njih nebesa so slabe ino pa kratke. Slaba ino huda je, ako gospoda premehko alj prerazujzdano živi, si krajša živlenje, Boga ino dušo pozabi; — še hujši za kmeta, ki se razvadi, svoj stan zataji, premoženje ino dušo zapravi; — nar hujši (slodčasto) pa je za služevne ljudi, ki se v živeži ino v obleki prevzamejo, zgubijo pamet, vero ino vest, ter se v kratkim lak požvinijo, de niso več človeku podob¬ ni. To nam kažejo razcukani popotniki z gerjačo v rokah; pa tudi toljko zaverženih ženstuv, ki z svojini otrocmi po sveti lazijti, nam pričaje žalosten konec posvetnih nebes. Vse drugo nas vsmileni Jezus uči: „Kdor hoče za meno pinti, naj sam sebe zataji, na svoj križ zadene vsak dan, ino naj za meno hodi. 44 — Sam sebe zatajili, z tem kar nam Bog da po svojini stani za dobro vzeti, si v puti svojga obraza kruhej služiti, križe ino težave v imenilbožjim voljno terpeti, se v tej solzni do¬ lini svetih nebes veselili: to je po nauki Jezusa Kristusa, po na¬ ročili svete katolške cerkve vredniga posta zlato jederce. Keršanske duše! de bode naš post nam v izveličanje, za ljubo imajmo kar nam Bog da, voljno polerpijmo, kar nam Bog pošle, ino skerbijmo, de prihodnih nebes ne zgubimo. w Tretja krivica se zdaj po sveti godi, ker toljko ljudi po ptujim blagi, po lastini bližniga poželjuje, ino si marskdo svoji, kar ni njegoviga.— Deseta božja zapoved pravi: ,,Ne po- želji ptujiga (ijudskiga) blaga, kar je Bog bližnimu dal. 44 Kristus svojim vernim zapoveduje: „Karvi želite, naj bi vam drugi storili, storite tudi vi njim. Kar pa vi sami sebi ne želite, tudi drugim ne storite. 44 Ino sv. apostel Pavl krisljanam ojslro naroča: „Dajte vsakimu, kar mu gre; ne bodite nikomur kaj dolžni, zunaj tega de se med sebo ljubite. 44 Kako slabo pa zdaj posvetni kristjani to V . božjo resnico ino pravico obrajtajo! Kadi bi vsi enako bogati bili, ino se tako dolgo z ptujnn hlagam delili, de bi poslednič nihče ne imel kaj. Ta samopašeri, tatinski duh se po sveti pomika, in tudi v naše kraje med kmete sega, ki si sami pravico delajo, ne le de¬ želskim gospodam, ampak clo cerkvam ino duhovskim služavnikam tergajo, kar so jim rajni izporočili v božjo rast ino v izveličanje svojih naslednikov. Kristjani’ tako djanje je antekristovo. — Po¬ skušajte se za svoje pravice«kakor je vaša dolžnost; alj krivice ne delajte ne gospodu, ne kmetu, ne cerkvi, ne cerkvenim služavni¬ kam. Ino ko bote svoje žitne polje kakor vinske gore desetine ino kavnice, kazni ino bernje reševali, po pravici ravnajte ino spoznavajte, kar je prav. Ne daj Bog, de bi za časen posveten dobiček svoji duši večno težo navalili, ktire bivam nihče vekomaj ne odvalil več.^ Ne po svojih lakomnih željah, nego (ampak) po božjih in cesarskih postavah naj se to imenitno delo oprostenja zemliš’zgodi, debode Bog novim pravicam svoj blagoslov (žegen), vam ino vašim otrokam pa srečo dal. Tudi to je svet, Bogu prije¬ ten post, de kristjan svoje lakomne želje strahuje, se vsake kri¬ vice varje, ino vsakimu da, kar mu gre. Vsake krivice postijmo se! — Kako dobrotno je Oče nebeški preteklo leto kervavih vojsk ino neznanih bolezn ovarval naše kraje in nas! Kako se hočemo Bogu za toljko milost ino dobroto vredno zahvaliti? — Lehko smo mi Boga veseli; alj je pa tudi Bog nas vesel? — Vsako leto se naše polje ino tersje (vinogradje) poboljša, naša ljuba živinca popravlja, ino polepša naš kraj; ljudstvo nar imenitnej stvar, se pa od leta do leta pohujša, kakor sami spoznate. Kaj hoče pravičen Bog z nami storiti? — Reklo seje predlansko leto 1848: Gorje gospo¬ dam!—reklo seje lansko leto 1849; Gorje vojšakam (žoldnirjam)! — Oh de bi se letošno leto 1850 ne reklo; Gorje pogrebnikam, ki ne bi premogli ljudi dovolj pokopavati zavolji velike morije! Alj Bog noče smerti grešnikov, temuč de se izpokore ino živijo. V božjih rokah je zdravje in bolezn, je naše živlenje ino smert. Sveta božja volja naj se zgodi! Skerbijmo pa tudi mi, de sveto voljo božjo storimo. — Veliko noviga nam je to leto prineslo, nove postave ino pra¬ vice. Zaupajmo v Boga ino zanesimo se na pravično gosposko, de bojo vse te nove naprave dobre ino prav k našima hasnu (pridu), če se bomo tudi mi poboljšali, vsakdo po svojim stanu./Brez Boga ino našiga poboljšanja pa nobene prave sreče ne bo. Ako gospod Bog naši sreči hiše ne zida, zastonj zidarji zidajo. — Molite torej ino prosite, ljube duše! naj Bog novim gosposkam svojiga duha da, vse po pravici vravnati, ino nas vsake krivice varvati. Prosite Boga, naj sveti Duh gospode ino kmete razsveti, de bodo per 2 rešenju ino odkuplenju kmetiških davkov spoznali kar je prav njim, ki imajo terjati, ino tistim ki so dolžni plačati, naj bi se no¬ benima krivica ne godila. Molijte za riašiga miliga cesarja, ino njih vstavoljubne pomagavce, naj jim da Bog pravo luč ino pomoč, nam ljubi mir ohraniti ino nas sovražnikam braniti, domačim, ki ljudstvo dražijo, kakor vunajnim, ki nam hudo hočejo, „Ako Go¬ spod cesarstva ne varje, zastonj čujejo, ki njega varjejo? 4 — Mo- lijte pa tudi kakor dobri verni otroci za sveto mater katolško cerkvo, naj potolaži Bog njene sovražnike ino njeno čast po¬ vzdigne, de bojo ljudstva spoznale, de brez svete katolške cerkve prave vere ino resničniga izveličanja ni. Pomnijte v svojih molit¬ vah svetiga očeta papeža PijaIX., škofov ino svojih dušnih pastirjev, naj nam Bog pravo modrost, pa tudi serčnost da, čredo Jezusovo skerbno pasti ino ovarvati vsih sedajnih hudobij ino zmot. — Bomo tako lepo eden za drujiga molili, se ojstro postili ino dajali koljkor premoremo vbogajime, sovražili greh ino ljubili pravico, tako nas bo dober Bog vesel. — G nad a Gospoda našiga Jezusa Kristusa bodi z vami! Per svetim Andreji na noviga leta 1850. Alton Martin, Lavantinski škof.