13. Stnilha.
I IMIlHt, * tmk, D. urili
XUX. leto.
•
na
celo
pol leta četrt leti aa mesec
.Sovenski Narod*
ion dostavljen: c to naprej  • •  .  -   K 24*—
• • •
12-— 6 — 2-—
velja v Mnblfaal
v 'upravuištvu pitjema«! celo leto oaprej • , • . K 22*— pol leta     m     • • . .  . 11*— četrt leta    m     • • • •   . 5-50 na mesec   m      • » • .   • 1*90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračaj«. Sre£ui£š?o: KnaJlova ulica s L 5 <v pritličju levo J telefon 4L 34.
linija mk trnu tnrtCtr iivaemil Bedeli« lat premike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta ta enkrat po 16 vin., za dvakrat
pO 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin, ■< Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, io je administrativne stvari.
———»  Posamezna številka velja 10 vinarjev, ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlaive naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon št 85.
.Slovenski Karod* velja po poifl«
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej •
pol leta      m       „    . .
četrt leta    m       m    • «
na mesec   m      m   • •
K 25-— . 13 — . 6-50 - 2-30
za Nemčijo-; celo leto naprej      . . , K 33-— za Ameriko in vse dni?e delete
celo leto naprej
• X 25.—
Vpra?an*em glede fnserafov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamVa* ttpravaićtvo (spodaj, dvorišče levo), SnaSIotra ulica št 5, lel&Ios st.83*
vasi zi iši
ARTILJERIJSKI   BOJI.   — ZBIT CAPRONI.
Dunaj, 10. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Na Goriškem je sovražna artiljerija obstreljevala kraje za našo fronto. Naš topovski ogenj ie uničil neko sovražno letalo tipa Caproni, ko se ;e pri Ločniku spustilo na ua. Na ostalih frontah trajajo navadni artiljeriiski boji. V dolini Sugana so Italijani s streli zažgali Caldor.azzo. Sovražni letalci so metali bombe na Rivo. Ob cesti Ponare se je posrečilo nasprotniku ustaliti se v nekaterih eksponiranih jarkih južno od S perona.
Namestnik   načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
7. aprila. (Kor. urad.) V dolini Cancnica in v Judikariji trajajoče delovanje naše iniant:rije. S podporo artiljerije, z nepričakovanim prodiranjem in z jurišem je bila sovražniku iztrgana vtrjena pozicija severnozapadno Fraeni. dolina Da-ore, potem prostor v Chiese in jako vtrjena višina med mestom v Plu-dego in Cimer Plone. Na fronti Laga-rinske do Suganske doline artiljerijski dvoboj. Na vzhodnih pobočjih hriba Broi je bil odbit sovražni oddelek, vržen nazaj in je pustil v n:«š;h rokah okoli 10 vjetnikov, eno metalo bomb. orožja in različnega materijala. V gorenji dolini Cordevole je provzročila naša artiljerija eksplozijo municijske zaloge. Vzdolž Soče artiljerijsko delovanje kakor navadno. Na Kraški pianoti je poskusil sovražni oddelek še enkrat izgub poln napad na našo novo pozicijo vzhodno Selc. Z artiljerijskim, s strojnim in infanterijskim ognjem preplavljene so bile sovražne čete v neredu in z najtežjimi izgubami odbite, predao ^e jim je posrečilo, približati se našim žičnim oviram. Zračna vojna nam je prinesla nov sijajen uspeh. 2e včeraj so bili novi napadi sovražnih letal v Kamiji in ob Soči zavr-
njeni. Nato ;e poskusil sovražnik, ki je moral že opustiti upanje, da premaga našo zračno obrambo, presenetiti nas v varstvu teme. V pretekli noči so preletela sovražna letala ravnino med Sočo in Taljamentom. Ali naši drzni letalci so se kar naenkrat dvignili v u*mi. so napadli sovražno skupino, jo pregnali, zbili dve letali na tla in vjeli Štiri letalce, med njimi tri oficirje.
Avstrijski uspehi na alpski fronti.
švicarski major Tanncr por £a »Lokalanzeigerju iz vojnonoroče-valskega stara: Na Rauchkoflu. na robu s Forane dol do obmejnega mosta ob poteku Popena. ki je spodaj pogozden pa komaj dostopen, ki zabranjuje izstop proti ^luderbachu in flankiranje zapadnega poboČJ« hriba Piano, je bila italijanska pozicija izpostavljena. Ta jim ie sedaj odvzeta, pri čemer so izgubili 153 vjetnikov, med njimi 3 oficirje. Izcru-bfli ^o poleg tega tudi dve strojni puški. Primerno svojim prejšnjim naporom pri St. Ozvaldu. so podvzeli Ita!i?ani napad pri višini 1451, otpadno Pnncefna. po4h»fi ifcffll od tefke zn tiljeriie. RITi so odbiti. Tsta usoda uh je zadela v dolini Le dro. Severno prelaza Totiale, na katerem so Hli nasnretniki drug preti drugemu vkopani, so Avstrijci z minami razstrelili kos frontne Črte.
Predzgodovina A?quithovega d čioda v Ri*n.
Politische Korrespondenz« poroča, da so bila pred dohodom Asqui-tha v Rimu pogajanja med Italijo in Anglijo, kdo naj pride na razgovore. Italijani so hoteli, da bi prišel Llovd Oeorge. ker njega smatrajo za svojega nrijate'ia, ki hi bil pokazal Italiji več naklonjenosti, kakor vsakdo drugi in so upali torej, da ž njim največ dosežeio. Anglija pa je naznanila, da cdoošlje Runcimana. kar je Italijane ozlovoljilo. ker obsojajo nje£ vo postopanje v vnrašanju premo; . Po tem je angleška vlada še n da, da oclpošl'e z Runcimanom Bo ar Lava, ali iz Italije je šla nova dia. pa obenem stara, v London, da naj qride Lioyd Oeorge. Angleško odločitev, da za Kitchenerjem pride Asquith v Rim. so sprejeli Italijani tako le za
vdvorljivo dolžnost. Prišel je Asquith In kakor vse kaže, so opravili ž njim slabo. Italijani bi radi, da bi jih Anglija prav izdatno podpiraia, ali prevladala je angleška moč, ki hoče izrabiti Italijo in io tudi izrabi brez dvoma tako, da bo stala tu po vojni popolnoma onemogla in se bo bridko kesala ^angleškega prijateljstva«.
Iz italijanskega kabineta.
Preko Curiha poročajo privatno, da je italijansko časopisje z očitno radostjo sprejelo novega italijanskega državnega podtajnika, generala A 1 f i e r i j a. Cadorna ga ima v či-slih. Rojen je leta 1863. v Perugiji. Njegov prednik, general Elia, ie de-misijoniral takoj po svojem povratku s fronte, kamor je bil spremil Asguitha.
Prikrivanje izgub.
Iz Milana poročajo: Socialistični listi so zaceli groziti vladi s pouličnimi demonstracijami, ako bo nadaljevala s prikrivanjem italijanskih izgub na bojišča. Socijalistična stranka hoče tozadevno mtcrpeiirati vlado. _
Italijanski parlament.
Govori v spomin admirala Betollo. — Salaadrova pomembna napoved.
Curih, 9. aprila. V italijanskem senatu je Me več govorov v spomin umrlega admirala Betollo. Senat je začel potem razpravljati proračun naučnega ministrstva.
V italijanski zbornici so govorili predsednik zbornice M a r c o -r a, dva ministra in več poslancev v spomin Bettola, pri čemer se ie poudarjaio njegove zasluge za se-| stavo, za vojaški duh vojne mornarice, njegov interes v izpopolnjevanju avtonomije trgovske paroplov-be, in njegov dragocen načrt, ki se pa ni vresničil, vejne akcije v Adri-ji. pri čije izvedbi je bila namenjena vloga Garibaldincem že pred ofici-jelnan pričetkom vojne.
Ministrski predsednik S a I a n -d r a je odgovoril na vprašanje glede dopustov vojakom za kmečka dela, pri čemer ie med drugim izvajal: Mi poskusimo ustvariti odpomoč z oddelki poljedelskih delavcev in z drugimi primernimi sredstvi. Glede za-željenih dopustov moram opozoriti zbornico, ne da se spuščam v podrobnosti, da se ne da izključiti isto-časnost intenzivnih gospodarskih del
LIST
Zaročenca.
Novo - islandsko spisal G e s t u r P a 1 s o n.
(Dalje.)
»Pravzaprav nisem potrt,« je rekel Sveinn; a jaz vendar ne dobivam svoje hrane iz morja, ker ne hodim na ribolov, a pravtako nimam nobenega dela; tako težko mi postaja, dobiti kaj dela.«
»Težko delo dobiti? To vendar ni vredno besede; na tem ljubem svetu gre pač vse tako navzgor in navzdol. Če je Človek mlad kot ti, se mu je lahko igrati s svetom in ni težko doseči kaj.*
»A če človeku vse in vsi nasprotujejo?«
»To je človekova lastna krivda, ako mu vsi nasprotujejo. Enega pravila sem se privadil v vsem svojem življenju, in to je: pokoriti se; velike vrednosti je, znati pokoriti se, vsem pokoriti se, ki imajo količkaj moči in imetja. Ponižnost je lep dar božji za tistega, ki stoji na svetu tako nizko kot midva Sveinn. Ali si kdai opazoval pse? Ti se znajo pokoriti*«
»Da, pa jaz vendar nisem pes.«
»Ne; a mnogo se človek lahko nauči od teh dobrih živalic. Ali ti smem eno povedati? Čeprav so vsi ljudje po imenu ljudje, se mi vendar vedno dozdeva, da se dele v razne živalske razrede. Ti so levi — a teh je sila malo —, drugi so konji, drugi mačke in nekateri so biki. Večina pa, velika večina, so psi, in v ta razred spadava tudi midva, Sveinn. Sem spadajo namreč vsi oni, ki morajo biti drugim na kakšenkoli način uslužni, jih oblizovati in se jim sladkati, da dobe kaj za svoj želodec in niso tepeni, ako kdaj ni vse v redu. Si-li torej dobro pazil na pse?«
»Mnogo psov sem videl. <
»Mislim dobre pse. O tistih, ki grrzejo. ne govorim; njim raztrgajo kožo, ker so neumni. A kar se tiče dobrih psov, je radost, opazovati te dobre pse v njih vedenju. Z repom strižejo, oblizujejo ljudi zgoraj in spodaj, lajajo od veselja, sladkajo se in zro potem vate s tako odkritim, zvestim licem. Mnogim ljudem je bog dodelil, da jfon je to do naravi. A tisti, ki tega ne razumejo, se morajo učiti. Ni sramota učiti se od živali: marsikakega človeka lahko osramote. Ako opazujemo pse. vi-dimo. da dobe marsikak grižljaj in
in položaja, ki bi zahteval od naših vojakov največji napor. To opominja na največjo previdnost. Vlada
stori vse mogoče, zaupa pa razsodnosti zbornice, da ne zahteva nič nemogočega.
mm
EETHINCOURT ODREZAN: OKROG 1200 FRANCOZOV VJETfrl.
Berolin. 10. aprila. VVolffov ur?d poroča: Ve'iki glavni stan:
(Kor. urad.)
z ročnimi
kanalom La bili zadnje
Zapadno bojišče.
V zavzetih pozicijah v vdrtinah južno od St. Eloija so zavrnile naše čete sovražne poskuse te pozicije zopet zavzeti z oddelki granatami. .
Minski   boji med Bassee in Ar rasom so dni zopet živahnejši.
Na zapadnem bregu Maase smo odrezali Bethrncourt in ravno tako močno izgrajeni oporišči Alsace in Lorraine, jugozapadno od tam. Sovražnik se je skušaj ogniti nevarnosti s hitrim umikanjem. Stezijci pa so ga še prne!i ter je imel sovražnik tu težke krvave izgabe ter iz^ubii 14 častnikov in okrog!o 700 mož nera-nler'ž: vjetnikov in dva topa In 13 strojnih pu:-k. Istočasno smo izpraz-niii nam neljube sovražne naprave stražnice in zakope na raznih točkah fronte, tako tik severno od vasi Avocourt in južno od Vranjega gozda. Tudi pri teh noedmih podvzet-jlh se je posrečiio Francozom resno škodovati. Vietih so izgubili poleg tega več častnikov in 276 mož.
Na desno od Maase smo na podoben način ccistii: neko sotesko na jugozapadnem robu Poprovega hrbta. Vjeli smo 4 častnike in 1S4 mož ter vpienili več materijala. Bolj proti vzhodu in v VVoevru so se vršili samo artiljerijski boj?.
V zračnem bo?u smo jugovzhodno od Damlupa in severovzhodno od Chaieau - Saiins zb:Ii po eno francosko letalo. Letalci iz prvega so mrtvi. Opazovali smo, da je po eno sovražno letalo padlo v vas Loos in v gozd Caillette.
Vrhovno annadno vodstvo.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
7. aprila popoldne. Zapadno od Mase so vdrli Nemci tekom nočnih napadov, ki so jih po silnem obstreljevanju naših prednjih pozicij med Bethincourtom in višino 265 izvršili, v neki jarek naše prve črte ob cesti Bethincourt - Chateau-court. Takoj izvršeni protinapad jih je vrgel iz večjega dela od njih zavzetega prostora. Sovražnik drži sedaj samo še nekatere eksponirane dele naših pozicij. Vzhodno od Mase od časa do časa artiljerijski ogenj. Zopet smo napredovali v sovražnih jarkih jugo - zapadno od utrdbe Dou-aumont. V VVoevru nekaj artiljerijskih napadov. Na ostali fronti je bila noč mirna.
7. a p r i 1 a z v e č e r. *V Belgiji je namerila naša težka artiljerija uničujoč ogenj na nemške naprave. Zapadno od Mase je izvršil sovražnik t)0 večurnem silnem obstreljevanju močne napade na naše pozicije južno od Haucourta. Na vzhodnem vhodu vasi na fronti kakih 2 km od našega zapornega ognja in ognja strojnih pušk zadržani, niso mogli Nemci doseči svojega cilja ter so se morali vrniti v svoje jarke in pustiti na bojišču mnogo mrtvih. Pri Bethin-courtu smo z ročnimi granatami nekoliko napredovali v jarkih, ki jih je bil sovražnik zadnjo noč izkopal. Pri Mort Iiomme precej živahno streljanje. Vzhodno od Mase in v VVoevru artiljerijski boji, pri čemer so bile naše baterije zelo delavne ter razpršile več sovražnih zbiranj. — Na ostalih delih fronte artiljerijski boji.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
7. aprila. Pri St. Eloiju se je posrečilo sovražniku, zavzeti nazaj del od nas dne 27. marca zavzetega ozemlja. Boj še traja. Včeraj zvečer je vdrl majhen sovražni napadalni oddelek v eden naših jarkov severno od reke Ancre. Hitro pa smo ga vrgli zopet ven. Danes je delovala artiljerija pri Souchezu, Aix - Roul-letu, St. Eloiju in Ypresu.
marsikako polno žlico; in če si tudi kdaj denejo kak košček mesa ali kakšno ribo na stran, se to potem skoro vedno pripisuje mačkam ali ljudem.«
»Da, ali ponižnost sama človeka Še ne more rediti.«
Ne, a je temelj vsega; nato je treba preudarka,"treba vedeti svćta. Sam o sebi vem, koliko gorje je to vražje uboštvo. Najbolj na me boli, kadar moja Bera misli, da ji premalo skrbim za dom. Meni je bilo često težko preživeti družino, ženo in pet otrok. A vedno sem še na kak način našel svet. Bog pomaga njim, ki si sami pomorejo. Ah, da, to stori že on, ljubi, dobri bog;« in nato si je privoščil Thorvard požirek iz svoje stekleničice, ponudil Sveinnu, zatis-nil v samozadovoljstvu parkrat svoje oči in kihnil, ginjen in zadovoljen s samim seboj in s svojo stekleničko.
»Ampak če si hočeš sam pomagati, morajo biti vendar kaka pota,« je dejal Sveinn, ko se je iz steklenice nekoliko okrepčal.
»Pota? Ali ni vedno potov dovolj? — Treba jih jc samo znati po-iskatU
»Da, ati pa ni včasi človeku težko najti jih?«
»A zakaj je neki bog dal človeku razum, če ga noče rabiti?«
»A če si poskusil vse in vse premislil, kar je količkaj mogoče, da bi sc prebil skozi življenje in po poštenih potih kaj dosegel, kaj naj storiš potem?«
»Misli, še več misli, išči izhod!«
Še več misli? Išči izhodov? — Bog vendar noče, da bi svojo pamet porabil za to in iskal nepravih potov?«
»Hm... n ... ne;... a bog trpi pač marsikaj, česar ne dovoljuje. Jaz se držim svojega ljubega katekizma.«
»Da, — pa ta vendar ne dovoljuje.«
»Kaj od tega, kar delamo na svetu, je pač dovoljenega? Ne morem si misliti boljšega, kot da je vse naše življenje nedovoljeno, ako bi nas hotel strogo soditi dobri nebeški oče.«
»A eno je vendar manj dovoljeno od drugega.«
»Da tako pravimo; a pravimo tudi, da je pred njina en dan kot tisoč let m tisoč let kot en dan. Ali ni slično z našimi grehi? Da je pred njim vse naše življenje greh in greh vse naše življenje? — »A on nas Je odrešil s svojim sinom in zavoljo njego-*
ve pravičnosti bo blaženih mnogo krivičnih,« pravi mojster Jon.«
»A ni dovolj, da verujemo; na zemlji so postave, ki lahko nas in tiste, ki jih ljubimo, pogreznejo v nesrečo, ako gre slabo.«
»Da, postave, postave!« je dejal stari Thorvard smehljaje in si mel pridno roke. »Te pač niso tako opasne; pamet in razum je, na kar se človek zanašaj! Če kdo pride s postavami v navskriž, je to od tega, ker ni svoje stvari dovolj premislil, predrto se jo je polotil. Morski pes bi ne šel v mrežo, če bi jo poznal, in nobena riba ne. Postave so človeške mreže in ljudje poznajo postave; morski psi in ribe pa ne vedo za mreže. S postavami pridejo tudi sila redko v navskriž drugi kot bedaki ali pa kaki preprosti, ubogi norčki.«
Thorvard je že davno odšel k svoji Beri, se prepustil nem kakor kamen in ponižen kot dobri psi, plohi hudih psovk, zaspal in pričel smrčati; Sveinn pa je še bedel v svoji postelji in mislil venomer, mislil na besede Thorvardove m njegove nasvete, kako bi se dalo na svetu po^ vzpeti se navzgor in doseči srečo in — na Siggo Olino.
(Daljt prttodnJlC)
«
Stran 2.
,*jUV£N*K1 NAKOO*. dM 11. aprila 1916.
83. štev.
Belgijska vojska.
Iz Amsterdama: Glasom zanesljivih poročil, se je skrčila belgijska vojska, ki se še nahaja na fronti ob Yseri, na samo dve diviziji po 25.000 mož. Kljub temu so obdržali prvotno število 6 divizij zaradi oblike in gotovo, da imajo divizijski generali, katerih je 6, kaj dela. Na bojišču je torej še 50.000 Belgijcev. Na večje ojačenje pač ni računati, kar je spoznati že iz dejstva, da cenijo zadnji vpoklic v Havru samo na 5000 mož. Nadalje se poroča, da je prišlo med belgijsko vlado v Havru in zavezniki do sporazuma, da se od 1. aprila naprej in najkasneje do 1. maja nado-meste belgijske čete na fronti ob Yseri z angleškimi četami ter postavijo na francoska tla med Dunker-quom in Calaisom v drugo bojno Črto, od tam pa pozneje v rezervno armado, katere ustanovitev je zadnja konferenca v Parizu sklenila. Proti sredi avgusta 1914 je štela belgijska vojska z vštetimi prostovoljci ^ kakih 300.000 mož. Ker šteje danes samo še zgoraj omenjeni dve diviziji, ni izgubila Belgija vsled svoje pridružitve k ententi samo skoro vse svoje ozemlje, marveč tudi i/a svojih vojnih sil.
Ententni de.tar.
Iz 2eneve poročajo, da bodo na Francoskem skovali letos za več kakor 80 milijonov frankov srebrnega denarja, torej lOkrat toliko, kakor druga leta.
»Birževija Vjedomdsti« zahteva, da naj sklene pariška gospodarska konferenca, odpraviti rulie, šilinge in franke ter izdati enotne »aiijančne note<^.
Vofoa z
Rus
i
NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROČILO. Bana?, 10. anriia.    (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Nelzpremsnjeno. Namestnik načelnika generalnega St nbs pL H o f e r, fml.
Berolin, 10. aprila. (Kor. urad.) VVolifov urad poroča: Veliki glavni štet:
Vzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ruske priprave ob buko vinski
frožiti.
Iz Črnovic poročajo: Že nekaj tednov je znano, da pripravljajo Rusi v Besarabiji velike vojaške akcije. Opetovano se je poročaio o velikih koncentracijah ruske vojske, ki hoče Še enkrat poskusili svojo vojno srečo ob bukovinski fronti. Japonska je poslala težke topove in francosko ai madno vodstvo je dalo na razpolaganje inženirje - častnike. Zdi se, da je rusko vrhovno poveljništvo še vedno mnenja, da je mogoče raztrgati avstrijsko fronto v Bukovini. Rusi naskakujeio zlasti vrh pri Bol-zoku, severno od Bojana, ki je kakoi kij zagvozden v rusko fronto.
Iz ruske dimie.
V dumi so poslanci ostro napadali drž. kontrolorja Poprovskega. Šingarev je izvajal: Sedaj, ko izdaja Rusija na dan več, kakor 30 milijonov rubljev, trdi Poprovski, da bo nadaljeval politiko svojega prednika Cha-ritonova. Nezaslišano so se množile poneverbe v državnih blagajnah. Ne samo mali uradniki, tudi visokostoje-či birokrati se dado podkupovati, da celo vojaški krogi. Nekaj resnih mož, ki se bore proti takemu sistemu, je vladi na poti. Krivošein. Ščerbatov in Polivanov so morali odstopiti. Strah nas je vednih izprememb v ministrstvih. Strašne so razmere pri intendanturi na fronti. Tatvine in poneverbe povsod. (Predložil je dokumente.) Rekvirirali so govedo s posestev, prisilili kmete, da so dajali konje za vprego, da so kopali jarke in vse to brezplačno, dočim so častniki pobasali denar. Tako tudi v laza-retih. Ranjenci so dobivali pokvarjeno hrano. Sanitetno osobje se ve s podkupovanjem ogniti fronte. Bolni morajo nazaj v fronto, zdravi so prosti. In vsi, ki se spuščajo v take kupčije, dobe še odlikovanja. Skobe-Iev je izjavil, da je ljudstvo bolj napredno, kakor duma, ter zahteva koalicijsko ministrstvo, dočim se duma zadovoljuje s samim zaupnim ministrstvom.
Boji na morju.
Potopljen] pamikL
Iz raznih poročil listov posnamemo, da so bili uničeni ti - le par-niki: Angleški pamik »Avon« potopljen;    angleški   pamik »Adanzou«
(2204 ton), angleški paraak *
potopljen.
»Frankfurter Zeitung> poroča is Tokija: Bliza Nsgasakija se je v noči na 31. marec potopil pamik »Varu-mašu Maru«; 105 oseb le utonilo.
Dogodki na Balkanu,
NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROČILO. Dunaj, 10. aprila.   (Kor. urad.) Uradno se razglaša;
Jugovzhodno bojišče, Neizpremenjeno.
Namestnik načelnika generalnega Štaba pl. H 5 f e r fmi
Berolin, 10. aprila. (Kor. urad.) VVclffov urad poroča: Veliki glavni stan: • Balkansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstva
Turška vojna.
Angleško poročilo iz Mezopotamije.
Uradno se poroča: Operacije na severnem bregu Tigrisa so se omejile dne 6. aprila na natančno preštu-diranje potrebnih naprav in na izsleditev obrambnih pozicij pri San-navatu, nadalje na gibanje artiljerije itd., kar je potrebno za pripravo naskoka na te pozicije. Istočasno je tretja divizija na levem bregu prodirala tako dolgo, da je dospela do točke, od koder bo mogoče prijeti turške obrambne pozicije na levem bregu v boku.
Vojna v Mezopotamiji.
»Dailv News« poročajo o uspehu generala Lakeja pri Um el He-narju: Komnj 20 milj loči generala Avlmerja od Kut el Amare, toda težave puščave in rek ter spretne naprave Turkov ga ločijo od tega cilja. Premagati 'je dve glavni poziciji, najbrže pa še več. Prvo so vzeli včeraj: General Avlmer lahko da skupaj na obeh straneh reke prodirati svoje plove. Tako se4>Iižajo iznova turškim okopom pri Es Sinu. Tu bo padla odločitev, ali se bo vse oosrečilo. Zanimanje se mora sedaj koncentrirati na ta dogodek in ne na poročilo sira M ion a o prejšniih operacijah, ki so hiTe pretrgane ravno pred nesrečno bitko pri Kte^ifonu.
Z armenskega bojišča.
»Times« poročajo iz Petrogra-da: Iz zadnjih Kotev v Armeniji izhaja, da so vedeli Turki s trdno di-scroHno ohraniti red v svojih vi slak. Četam poveljuje nadarjeni Ha lil beg, ki se fe držal ob srerln^em Čoruku tako dolgo, da so grozili Rusi, da ga obkolijo. Branil je proti sovražniku vsako ped zemlje, nato pa se je nmakn1"! v smeri na Ispir. doč'm ^e je centrum ognil zapadno od Ina-makhasvira in Asknha. Sedaj cen-ll— poglavitno brani dohode do Erzlflgana. kier so nostavili Turki na no^e vsakega nornhnesra moža in ojačujejo vs^ko točkn. Artiljerijo spravljalo tja in popravifafo nota. Te priprave morajo ustaviti rusko erodiranje.
Angtešk? bojkot egipčanskih ?"rni.
London, 9. aprila. (Kor. urae\) »London Gazette« priobčuje i'-ena 74 sovražnih firm v Egiptu, s ! ate-rimi je trgovanje prepovedano.
Nemški državni zbor.
Nemški vojni  minister v državnem zboru. ^ „
Berolin, 10. aprila. (Kor. urad.) Državni zbor je izvršil prvo branje zakonske predloge o odkupu kapitala od vojne preskrbe. Nato je govoril vojni minister Wild von Hohen-born. Izvajal je med drugim: Mislim, da lahko sporazumno z zbornico opustim izjavo o vojaškem položaju z ozirom na zadnja izvajanja državnega kanclerja ter z ozirom na to, da more ves narod iz objav vrhovnega armadnega vodstva sam zasledovati dobri razvoj vojaškega položaja na vseh frontah. Da bomo tudi v bodoče ostali zmagoviti skozin-skoz. to nam jamči do sedaj izvršeno, to nam jamči junaštvo, premoč morali čne sile naroda in dejstvo, da imamo na razpolago vse, kar nam je potrebno za nadaljevanje vojne. Odbitje ruske ofenzive in naši boji pri Verdunu, to ni, kakor trde nasprotniki, ali kakor pravijo, da mislijo, skrajni napor izmozganega naroda, to so udarci, ki se bodo ponavljali tako dolgo, da bodo oni mehki. Za vzdržanje doma, pa se mi zdi dolžnost, izreči zahvalo vojske nemškemu narodu. Izštradanja, tega ljubeznivega upanja naših ljubeznivih sorodnikov, ne bodo dosegli. Imamo na razpolago Se Številne vire, naša vo-Ua je še premočna, da bi ae mogel U
junaštvo
hvatjuje vojska. Ve pa tudi, opita na ta domači duh, se boriti in vrtni svojo dolžnost Je znamenje te vojne, da vse odločitve počasi dozorevajo; počasi, a gotovo. Popolna zmaga bo le prišla, kdaj, tega ne more nobeden povedati, da pa bo prišla, v to hočemo zaupati. (Živahno pritrjevanje.)
o govora m državnega kanclerja.
London, 9. aprila. (Kor. urad.) »Times« pišejo v uvodniku o govoru nemškega kanclerja: Tako v Belgiji.
kakor tudi na vzhodni meji od Vzhodnega morja do Volinije, hoče nastopati Nemčija v popolnoma novi vlogi zaščitnice malih narodov. V tem pogledu, kakor tudi v marsikaterem drugem, so aspiracije Nemčiji, iste, kakor   Napoleonove aspiracije.
Razne politične ve*ti.
= Pogajanja za obnovitev av-stro-ogrske nagodbe. 2e dalj časa se vršijo sedaj na Dunaju, sedaj v Budimpešti pogajanja med avstrijskimi m ogrskimi ministri, ki se oficijelno označujejo le kot gospodarske konference. Cenzura je končno dovolila povedati, da gre za obnovitev avstro-ogrske nagodbe, ki poteče s prihodnjim letom. Dosedanje nagodbe so se sklepale vedno fe za deset let; tokrat gre predvsem za ureditev vprašanja, ne bi bilo li mogoče skleniti novo nagodbo za 20 ali 30 let ter tako uvesti v gospodarstvo monarhije večio stabilnost
— Spor v nemški socijalni, demo-k raci ji. Razkol v nemškem državno-zborskem socijalnodemokratičnem klubu je že rodil nadaljne posledice. Glavno glasilo nemške socijalne demokracije, ki je od vsega začetka simpatizralo z radikalno Haaseievo manjšino, je pričelo sedaj očito propagirati Haasejevo novo »delovno združenje« proti staremu oficijeinema klubu. Vsled tega Je predsedstvo nemške socijalnodemokrat'čne stranke, ki odobrava politiko ofici-jaJnega kluba, uvedlo ostro kontrolo »Voru artsove« redakcije. Vsak dan. oziroma vsako noč prihaja po eden član strankinega predsedstva v »Vorwartsovo« tiskarno ter tam cenzurira manuskripte. Metteurji lista imajo strog nalog, da smejo uvrstiti v list le take politične vesti m članke, ki so od pooblaščenca strankinega predsedstva odobreni. Redakcija »VoTwartsa« se je tej cenzuri uprla ter izjavlja, da strankino predsedstvo v listu sploh nima nobene pravice, temveč da pripada kontrolna prarvica nad redakcijo »Vor-wartsa« le posebnemu, v Berolinn obstoječemu stranlgnemu »tiskovnemu odseku«. Ta tiskovni odbor pa zopet simpatizira s Haasejevo frakcijo in odobrava torej postopanje »Vorwartsove« redakcije. Redakcija »Vorwartsa« je poklicala na pomoč tudi beroiinske okrajne strankine organizacije, katerih 2 (izmed 6) so že sprejele ostre rezolucije proti postopanju strankinega predsedstva, ki da bije v obraz organizačne-mu statutu, pravicam berolin skfh sodrugov in redakcije. Boj za glavno glasilo nemške sodjalne demokracije se je torej pričel. Zdi se, da bo rodil še večje posledice za stranko
Pašićevo izjavo, da tegu Je deposedlrana srbska Parizu ki Londonu Črta »Združenih žar«. Komaj ae Je mu odgovarjajo prujasBifSKi m »Man Nazkmale« proti ideji veliko
▼ dr-
žave, češ potem bodo italijanski interesi v Adriji znova opasno ogroženi. Italijanska cenzura je članek hudo pobelila.
m HoJandska prva zbornica. Haag, 9. aprila. (Kor. urad.) Na željo raznih članov prve zbornice se bo ta v torek sestala, da popove vlado, da poda tudi v prvi zbornici ona sporočila, Id jih je podala v tajni seji druge zbornice.
= Alzaško - lotarinškl deželni zbpr. Strassburg, 10. aprila. (Kor. ur.) Alzaško - lotarinški deželni zbor je sklican na 26. april.
= Portugalska nova državna podtajništva. Pariz, 9. aprila. (K. urad.) »Temps« poroča iz Lizbone, da namerava vlada ustanoviti državna podtajništva za vojno, mornarico, finance in municijo.
= Volitve na Španskem. Pariški listi poročajo, da so potekle volitve na Španskem popolnoma mirno.
Jesti iz jfMtt dežel
Prebiranje v letu 1898. rojenih črnovojniških obvezancev v Trstu In na Goriškem se bo vršilo: Za mesto Trst in njegovo področje v Trstu od 25. do vštevšega 29. aprila. Za mesto Gorico in politični okraj goriške okolice v Ajdovščini dne 19. in 20. aprila; za politični okraji tolminski v Cerknem dne 1. maja; za politični okraj sežanski v Sežani dne 17. aprila.
Deželni glavar goriški ni on s. Faidutti je javil v imenu deželnega odbora, ki je sedaj na Dunaju, uči-teljstvu okraja gradiščanskega in tržiškega, da je odstopil njegovo prošnjo za dovolitev draginjske do-klade c. kr. namestništvu v Trstu, češ, naj ono posreduje pri osrednji vladi, da se učiteljem goriško-gra-diščanskim nakaže, dokler bo trajala vojna, primerna dravinjska doklada iz državnih zalogov.
C. in kr. izpraševalni komisiji za ljudske in meščanske šole v Gorici je naučno ministrstvo odobrilo predlog, da izvrši vposobljenostne izpite v pomladanskem roku 1916. v Ljubljani. Prieno se v petek, dne 28. t. m. — Učiteljski kandidati, oziroma kandidatinje, ki se pripuste k izpitom pred goriško komisijo, naj se zglase vsaj en dan prej pri ravnateljstvu (na Dunajski cesti šk 28, II. nadstropje). Hkrati se opozarjajo, da naj si pravočasno preskrbe potrebno potno legitimacijo (najbolje, da od pristojne policije, oziroma od okrajnega glavarstva izpolnjeno modro izkaznico, obrazec B., opremljeno z natančnim svotim naslovom, pošlje na: K. u. k. Passier-schelngruppe Laibach).
O delovanju goriških ognjegas-cev pripoveduje neki Četovodja trža škega mestnega gasilnega društva, odobreno v tiskovni skupini c. in kr. armadnega poveljstva: Od 18. do 21. novembra 191o so obstreljevali Italijani Gorico s težkimi in lahkimi topovi in so porušili aii težko poškodovan 648 hiš. Naša pomožna kolona je odšla dne 21. novembra iz Trsta. Drugi dan, baš ko so dohajali, je bilo obstreljevanje grozno, lep nastopni koncert. Ko so hoteli do prostorov, kjer je gasilno orodje, kakih 120 korakov razdalje, je treščil šrap-nel v skupino orodja. Brizgalnica, lestve, vse je bilo poškodovano. Treba je bilo najprvo popraviti orodje. — Naznanjen je požar. Hitro so bili na licu mesta v ulici, ki vodi skozi najbolj obstreljevan del mesta. Na prvi pogled se ne vidi velikih po-škodeb, ker italijanske granate treskajo v ulično fronto poslopij, toliko več pa trpe notranji prostori in v ozadju. Naštel sem več hiš, od katerih je stala samo še fronta. Vžigalna granata je vdrla v prvo nadstropje, šla skozi tla v spodnje prostore, črn dim se je valil skozi zastore na oknih, kjer je bil zaznamovan hidrant, smo našli veliko luknjo, sredi luknje vodo. prinesli smo peska in počasi vdušili ogenj. — V Rožno dolino so streljali Italijani s 30*5 cm granatami. Šli smo gasit s plinove brizgalnica Sovražnik Je videl naše delovanje vsled isker iz brizgalnice in streljali so na nas jako ljuto. Dve vprežni živali sta bili mrtvi in morali naglo umakniti. Poslopje je in Italijani so zasledovali brisgabiico do starega skladišča, na katero so potem streljali še eno uro. Opustili smo te brisgalnlco In konje ter smo vpregi some sobe v vozove, kar velikih dafla v v Oorkl nL Prebila Izborno pomagala
Obdelovanje polja na Goriškem.
Okrajno goriško glavarstvo objavlja rezultat dogovorov med politično in vojaško oblastjo glede obdelovanja polja na Goriškem. Določilo se je, da mora biti obdelan vsak košček rodovitne zemlje, občine morajo skrbeti, da bodo obdelana tudi zemljišča posestnikov, ki so odsotni, župan je pooblaščen določiti za obdelovanje tudi drugih zemljišč domače delavce in vozila, za obdelovanje se mora pritegniti vse v občini se nahajajoče delazmožno prebivalstvo, v kolikor ne bo zadoščalo domače delavstvo, da vojaška uprava delavce in vozila^ na razpolago, za popravljanje orodja da vojaška uprava na razpolago domače kovačnice. popravlja se orodje tudi v Muličevi Fužini v Batujah, priporoča se saditi zelenjavo, vojaštvo ne sme jahati, voziti in hoditi po obdelanem zemljišču, morebitne poškodbe je naznaniti vojaški oblasti. Vojaška uprava in polirič. oblast obetata oodporo po najboljši moči in pričakujeta, da v teh resnih časih vsak vrši svojo dolžnost.
Oljčna nedelja v prid begunce* z juga. Nižjeavstrijsko namestniŠtvo je dovolilo pomožnemu odboru za begunce z juga, da priredi dne 16. aprila na Dunaju in na izletnih krajih nabiranje po vzorcu cvetličnih dni z nabiralniki v prid beguncev z juga in za mile darove južni armadi.
Razpuščena društva v Dalmaciji. Do sedaj je skupno razpusčenih 81 društev. Iz popisa v uradnem listu, je razvidno, da so razpuščena vsa srbska sokolska društva, večina hrvatskih in vsa italijanska in italijanaška društva.
Pobijanje prostitucije na Reki. V
zadnji seji občinskega sveta je bil odobren novi pravilnik za javne hiše in za prostitutke, ki ga je sestavil dr. Nikola Biasi, podravnatelj reške policije. Reka je že zdavnaj potrebovala tak pravilnik, ker je dosedanji zastarel in pomanjkljiv v vsakem oziru. Novi pravilnik se ozira posebno na mestne reške prilike, novost v njem je prisilna kontrola. Ako je dokazana kaki ženski tajna prostitucija in vse policijske odredbe nič ne izdajo, se bo vodila dotična v evidenci in morala se bo podvreči zdravniškemu pregledovanju. Temeljna misel pravilnika je, da se prostitucija, to socijalno zlo, čim bolj omeji in podvrže redarstveno-zdravstvenemu nadzorstvu ter se urede življenjske razmere nesrečnic, da se vrnejo k rednemu življenju, in pa da se kolikor najbolj prepreči razširjenje strašnih seksualnih bolezni.
Iz okupiranih krajev. Iz Kreda pri Kobaridu je pisala Marija Dan-jeiič potom »Ziiricherbureau fiir Aufsuchung Vermisster« sledeče pismo: »Dragi! Sporočim Vam par vrstic. Pri ljubem zdravju smo vsi v naši družini, kakor ga želimo tudi Vam. Hrane imamo zadosti; nam ne manjka do sedaj nobene reči. Vas prosim, ako dobite to pismo, odpišite, kako se imate. Ali ste zdravi? Ako veste kaj za Jakoba, pišite mu, da smo zdravi tukaj doma in pošljite nam njegov naslov. Mi nismo dobili nobenega pisma od njega. Vaše sestre so zdrave. Pozdravljamo vsi skupaj.« — Oni Jaka, po katerem vpraša, je nje soprog Jakob Danje-HČ iz Kreda št. 4, kateri je bil vpoklican maja lanskega leta. Da bo mogoče ustreči njeni želji, naproše-ni so p. n. bralci, ako kdo ve za njegov naslov, da bi ga blagovolil sporočiti na naslov: Anton Urban-č i č, Noghera 593, pošta Zavije pri Trstu.
• Obilo trpijo v Italiji naši Brici in gorjani, katere so odgnali Italijani po okupaciji dotičnega ozemlja. Josip Simčič iz Brd poroča svojcem preko Amerike med drugim: Tisti dan, ko sem šel iz Gorjač, pol ure pozneje so bili odpeljani vsi moški, katere so našli še doma ter so jih peljali zvezane v Dolenje in tam so jih sodili. Postavili so jih v vrsto in nekatere so obsodili na smrt. Čez nekaj časa pa so bSi vsi oproščeni in odgnali so jih v Cremono. Tam je bilo okoli 700 oseb. V !>>fenjah (to je v občini ob avstrijsko- italijanski meji v Brdih) je bilo prve čase okoli 7000 beguncev iz Brd in gor. Jesti so dobivali prav malo, po tleh so ležali. Strašno trpljenje. Potem so jih odgnali v Italijo in porazdelili po raznih krajih. Begunci iz Vrhpolja so bili mesec dni v Vidmu, v 14 dneh jih je umrlo 50. Kakor je razvidno dalje iz teura pisma z dne 19. januarja, so v Šmartnem v Brdih še vsi doma, ah" v veliki nevarnosti, mnogo jih le umrlo, mnogo je ranjenih od granat.
Wiia|h » rt (rinil ii njdml U riđi nMI
83. štev.
»SLOVENSKI NAKOU-, one 11. aprila i»ib.
Stran 3.
Dnevne vesti.
— Odlikovanje. Nadporočnik g. Uiton T h a l e r, ki je bil že svoj čas slikovan z veliko srebrno svetinjo, e bil sedaj zopet odlikovan s signum audis za izredno hraber nastop pred lovražnikom.
— Društvo za podpisovanje voj-pega posojila. Vlada je izdelala vzor-ia pravila za ustanavljanje društev po vseh krajih in občinah širne dr-jave, ki naj zbirajo male subskriben-te za 4. vojno posojilo. Tem društvom bo pristopil lahko vsakdo, tudi iristične   osebe, kdor bo podpisal
vsaj eden društveni delež.   Za podpisane deleže bodo društva subskri-rala vojno posojilo. Člani društev Jo lahko svoje deleže vplačevali obrokih. Cim se društva razidejo, cobe člani vplačane deleže v zadolž-:ah vojnega posojila nazaj, povrhu i še primeren   znesek v gotovini. Finančno ministrstvo namerava ta društva   oprostiti pridobninskega avka in tudi kolekovin ter nepo-rednih pristojbin. Izšlo je obširno a vodilo za ustanovitelje in voditelje :kih društev. Vzorna pravila in na-odila je brezplačno dobiti pri poii-čnih oblastni i ah.
— Četrto vojna posojilo na Ogr-sfceam. K. n. poroča po ogrskem tel.
u.: Finančni minister Teleszky se zadnje dni razgovarjal z voditelji idirnpeštanskih denarnih zavodov. Ko se je konstatiralo, da je sedanj: s ugoden za emisijo IV. ogrskega jnega posojila, se bo posojilo emi-iralo najbrže še tekom tega meseca. yo sklenjenem načrtu se bodo, ka-r pri prejšnjih treh emisijah, tudi
0 pot emitirale 3% rente. Do čim pa : bilo mogoče   postaviti pri prej-
"h treh emis:]:.!! rentne obligacije di pod zaporo, se bodo sedaj izdali : nrosti kosi.    Razen tega se bodo i tirale tudi Čez deset let vračljive fo državne blagajniške nakaz-
ice
— Sprejem pomorskih aspiran-v   vojno mornarico leta 1916.
V> razglasu vojnega ministrstva se os sprejme 70 pomorskih aspi-ov v vojno mornarico. Prošnje sprejem je vlagati do 1. avgusta 916 nri vojnem ministrstvu, morski oddelek.   Pogoji so: starost pod 20 let, fizične sposobnosti, matu-na gimnaziji, realki ali enaki šoli. omadeževano vedenje. Natančnej-poiasni!^ dajo okrajna glavarstva. Ljubljani mestni vojaški   nrad v .estnem domu.
— Prireditve In nabiranja v ko-*t voire oskrbe.    Ukaz minira   za   notranje stvari z
:ne 20. januarja 1916. 1.. drž. aJc št. 19. s katerim se uravnava n; biranje za namene vojne oskrbe. x ?. podstavi cesarskega ukaza z dne oktobra 1914 !. 'drž. zak. št. 274* se ukazuje tako: S i. Za namene voj-r? oskrbe se sme javna zbirka, pro-kcija, predstava ali zabava (veselica), javno predavanje ah* razpeča-\ ^nie (razpošiljanje) nredmetov napovedati in prirediti le. ako se je dobilo  oblastveno dovofienie v zmi^lu tega uk^.za. To cftr'o'jenie ne onro-sća od "zDolnjevanja predpisov, ki c-cer velja io za trko priredbo.   S -5odefiti to dovoljenje je pristojno: I. za prodnkci'e. predstave, nabave predavanja   politično okrajno oblastvo, \r či^ar okrniti se nrirede, m v krajih, v katerih je posebno cesarsko policijsko oblastvo, to oblast-to; 2. za zb;rke ali za razpečavan'e ~"edmetov. ako se omeinie tako pod-rje na uradno področje ooritičnega elnega obfastva. to oblastvo, v oh drugih primerih pa ministrstvo notranie stvari, § 3. Tz prošnje za -ovol'enje podjetja v 5 I. ozname-ene vrste se mora dati posneti: 1. ime, stanovališče in opravilo nrire-Ma in vodilnih oseb. 2. kakšno je Ijetje, 3. obl;ka napovedi, čas tn okoliš, v katerem se naj naoove in vrši oodiet'e. 4. prnračnn o pričakovanih cV-bo-fkib m *zdatk>b. znesek delež, ki naj pride na korist vojni krbi. mesto,   kateremu se izroči, in nnvn. kako naj Qe norabi. .S. čas "  oblika nna in izroč'tve do-
' '>rne<2ra   zneska,   ki nrimde vojni krbi. način kontrole. 6. ako gre za zpečavanje Predmetov, vrsta, štelo,   napraviti strosV« fn prodajna ^na teh predmetov. V orzira vrednih primerih more oblastvo (§ 2.) rz--ma rzpregledati.   da   r*? treba ,1o7?ti   rx>samezmn podatkov. 4.   Dovoljenje se ^me nodeTiti le. ko ie zad' stna ootreba m javen in-res za priredbo, ako n«; pomisleka,
1 je prireditelj zaupanja vreden m da so navedbe prošnje temeffite, m rj;o ima vojna o<krba primerno ko-
t ! 5. Dovoljen ie se sme nadalje ravflonH n od eliti le s pridržkom nrekfica, za določen čas fn ob rame čevanjn oredmetov za določeno šte-'o predmetov. Odvisno se more narediti od pofožbe varščine ali od ^rugib oogojev. Oblastvo (S 2.) lahko porabi varščino za založbo zrre-ska. ki naj pride iz priredbe vojni
oskrbi na korist (§ 3, št. 4). Dovoljenje za zbirko ali razpečavanje predmetov je objaviti v uradnem listu. § b. Kdor obratuje podjetje v § 1. navedene vrste, je dolžan dajati političnemu okrajnemu oblastvu in v krajih, v katerih je cesarsko policijsko oblastvo, temu oblastvu potrebna pojasnila in dokaze, ako se zahteva. To oblastvo ima tudi pravico vsak čas pregledovati obratne in druge prostore. § 7. Zoper odločbe in odredbe, ukrenjene na podstavi sprednjih določil, ni dopusten priziv. Popreskušati te odločbe in odredbe uradoma je pridržano predpostavljenemu političnemu oblastvu in ministru za notranje stvari. § 8. Ako se priredi podjetje (§ 1.) brez oblastvenega dovoljenja more politično okrajno oblastvo in v krajih v katerih je cesarsko policijsko oblastvo, to oblastvo izjaviti, da je pri takem podjetju najdeno izkupilo ali da so za obrat določeni predmeti zapadli v prid vojni oskrbi. § 9. 1. Kdor brez oblastvenega dovoljenja nadaljuje ali priredi podjetje v § 1. oz namenjene vrste, kdor ravna zoper pogoje, ustanovljene v oblastvenem dovolim, ali sodeluje pri tem, 2. kdor javno napove tako podjetje, predno je dobil oblastveno dovoljenje, 3. kdor vedoma spravi v promet predmete, ki imajo napis, ki nasprotujejo resnici in ki izraža naklonitcv za namene vojne oskrbe, jih prodaja ali sodeluje pri tem, tega kaznuje, ako dejanje po obstoječih zak>nih ne s">ada pod strožjo kazen, politično okrajno oblastvo in v krajih, v katerih je cesarsko policijsko oblastvo, to oblastvo z denarno kaznijo od 50 do 5000 kron ali z zaporom od treh dni do treh mesecev. § 10. Denarne kazni je porabljati za namene vojne oskrbe. § 11. Za podjetja (§ 1.), ki so že dovoljena. Je predložiti v štiri 'i tednih dovoljenje v zmislu tega ukaza, ako se podjetje ne konča ali ne ustavi prej. S 12. Na podjetja vojnega ministrstva (vojni oskrbovalni urad na Dunaju) se ne vporab-Ijajo določila tega ukaza. § 13. Ta ukaz dobi moč tretji dan po razglasitvi. — Naknadna oblastvena določila zahtevajo da se mora pri vseh naznanilih, objavih in sploh plakatih takih dobrodelnih prireditev številko in datum tozadevnega oblastvenega dovoljenja navesti. Pred izpo-slovanjem tega dovoljenja je razglašanje ali napovedovanje takih prireditev pod kaznijo prepovedano.
— Psi za armado. Dobili smo naslednji poziv: V varstvo čet i>red presenečenji in za iskanje samotno ležečih težko ranjenih vojakov, potrebuje vojaška uprava pse. Vsled ostrega duha in sluha neumornih zvestih stražnikov je možno prekanjenega nasprotnika pravočasno javiti, prijeti sumljive osebe in prihraniti mnogo dragocenega človeškega materijala. Sanitetni psi, nekaki bratje prvih, so s svojim občudovanja vrednim delom rešili nešteto človeških življenj. Iz tega vzroka se vojna uprava na vse načine trudi, da pomnoži število teh zvestih, vrlih in nepogrešljivih pomočnikov. 2e da it javnost to sama spoznala, je dalo povod, da je dobila vojna uprava časih izvrstne pse. ToHko bolj je pričakovati, da bo pričakujoči poziv vzbudil lastnike za omenjene namene s sobnih psov, da bodo take pse prepustili v imenovani patriiotični in človekoljubni namen. Zlasti bi iobrn došli nemški ovčarski psi, doher-mannski pinčl in airedalski terrierji. Lahko jih je darovati ali jih prepustiti sano za čas vojne. Vojna uprava pošlje sama ponje. Vprašanja in prijave je nasloviti, Kommando des k. u. k. Kriegs- und Sanitatshundefuhrer-kurses in Wien. XVIII. rierbeekstr. 66 (Telefon št. 39.165). Bernhardince, leonbergovce, dogge in druge psl, porabne za vprego, je oglasiti pri k. u. k. Befestigungsbaudirektion (k. u. k. Kriegszughundeabteilung) Wien, VI. Oetreid emarkt 9. (Tek?fon št. 8002). — C. in kr. ministrstvo.
— Kako se je vest! narrrofi vojaškim stražam. Pred kratkim se je zgodilo, da je na primorskom bojišču neka avstro-ogrska vojaška straža obstrelila nekega duhovnika m ga pri tem poškodovala na nojri. Ta obžalovanja vredni slučaj se je zgodil vsled tega, ker dotični duhovnik na klic straže ni mirno obstal, temveč je v svoji skrbi za žhiienic zagrabil z obema rokama vojakovo puško, vsled Česar ie bila ct~aža r>ri*iliena streljati. Ta dogodek dokazuje, da orebivalstvo še ni zadosti poučeno, kako se je treba vesti nasproti vojaškim stražam. Prebrvafstvo se torej ponovno fn nufno opozarTa. da mora vsakdo na k!1c vojaške straže brezpogojno tako! obstati, ker Je strada ^icer upravičena in dolžna takoj rabiti orožje.
— Prepoved vporaMfanja afi poškodovanca neraMlenib vojaških Stavb. Zgodilo se je, da je civilno prebrvafsrvo vporabljafo vofnšlce stavbe, kakor banke itd., katerih se
začasno ni rabilo, ali da je odnašalo
od njih posamezne dele in tako dobljene deske rabilo kot kurivo ali v druge namene. Vse take stavbe pa so lastnina vojaškega erarja, tudi če se začasno ne rabijo in se jih brez vojaškega dovoljenja ne sme niti vporabljati, niti na kakoršenkoii način dotakniti. Vsako poškodovanje ali celo odnašanje takih predmetov kaznuje kazensko sodišče.
— Spominjajte se vojnih potreb zlasti tudi ob godovih in rojstvenih dneh. Darila, ki se bodo porabila izključno v domače potrebe, nastale 1k> vojni, se naj pošiljajo deželni vladi v Ljubljani.
— Darilo za rojstni dan in god. Ekscclenci gospej baronici Schvvarz je vposlal »za v vojni oslepele« gospod tovarnar Maks Samassa ob svojem in svojega sina Hansa rojstnem dnevu po 50 K ter v imenu svojega očeta g. Alberta Samassa o priliki godu daljnih 50 kron.
— Iz laškega vjetništva. Iz laškega vojnega vjetništva se je oglasil te dni zopet jurist Lojze G o m z i, er oletnik 87. pešpolka. Piše, da mu ne gre slabo, da ima zlasti mnogo časa za študij italijanščine, francoščine ter angleščine, čtiva v teh jezikih je mnogo in dovoljeno je tudi občevanje tu in tam s Častniki laške armade. O njih piše. da govore skoro vsi tudi francoski. Hrana mu ugaja, ie kadivo je zelo pomanjkljivo. Ob lepem vremenu jim je tudi dovoljeno se zabavati na določenih krajih z nekaterimi športnimi sredstvi. Vreme je krasno in pomlad je bajna ter bujna. Kljub temu si želi vedno bolj zelenega svojega Sloven. Šta-jerja in znancev izza šolskih let ter izza mesecev vojaštva. Pozdravlja in povprašuje po prijateljih J. Vugi (danes menda v Pragi) ter Iv. Pre-koršeku, bivšemu potovalnemu učitelju Ciril-Metodove družbe. Oba prosi za naslove, odnosno za par kratkih vrstic. Kartica je pisana v dobri italijanščini. Naslov njegov je: Luigi G o m z i, voluntario d' nn anno, prigioniere di guerra, Monre-ale p. Palermo, Sicilia, ItaHa.
— Vojaška pisma. Vsem čitateljem »Slovenskega Naroda« vesele velikonočne praznike in srčne pozdrave iz strelskih jarkov pošiljajo: Franc Brajdih, Jernej Srebotnjak, Ivan Suša. desetniki: Ivan Vadnov in Ivan BreŠČak, pešca, vsi c. kr. pešpolka št. 5/5 stotnija. — Mnogo se piše o doberdobski planoti. Pozimi ie tu vse spalo, a zdai je svet živ in krasen, vsa drevesa so v cvetju, vsi gozdiči in travniki zeleni. Solnce že hudo pripeka, naš pridni narod orje in seje. Srčne pozdrave znancem in prijateljem ter bralcem »Slovenskega Naroda«: Pepi Miksch. — Domobranci skupaj zbrani — Iz slovenskih pokrajin — Vesele velikonočne praznike želimo — znad goriških vi-sočin. Slovenski domobranski vojaki: podčastnik S. I Ičnik iz Draževa-si na Spodnjem Staierskem, infante-risti: F. Viher. Lipie na Koroškem, Josip Pušnik. Kamen na Koroškem, Franc Fočkaj. Ubefjsko pri Postojni, Marko Hostnigar, Ribnica pri Slov. Gradcu na Štajerskem. — Slovenski fantje domobranskega pešpolka št. . . pošiljajo prijateljske pozdrave vsem čitateljicam in čitateljem »Slovenskega Naroda«-* Četovodja Milan Zlobec. Krajna vas na Primorskem: desetnik Ivan Funa. Štjak na Primorskem; poddesetnik Ivan Miklavec, Rocol na Primorskem: infanterist Jože Novak, Lozice pri Vipavi; Leopold Slantič. Temnica na Primorskem, Krečič Anton, Barkovije, Ivan Stergonsel. Sv. Križ pri Trstu. Jožef Štefančič.
— Kdo kaj ve? Moj sin. Alojzij Kos, 17. pešpolka, 4. stotnije, je bil vjet na Ruskem v Čistapadu, potem pa sem izvedela, da je bfl premeščen, a od tedaj, že 13 mesecev, nimam nobenega noročrla več. Če kdo ve* za njegov naslov, naj bo tako prijazen in naj mi ga sporoči. Stroški se povrnejo. Ivana Kos, Slomškova ulica št. 6, ali pa trafika v Kolodvorski ulici št. 18. ,
— Kdor ve kaj o Josipu Kosu, 17. pešpolka, Korpstrainpark 3. ki se ni oglasil že od 26. oktobra 1914, .se vljudno naproša, da nafnani to njegovi ženi Anki Močnikov i, Ve-zovje pri Kalobju, pošta Št. Jut ob Južni železnici.
— Koncert »Glasbene Matice«. V soboto večer, dne 8. aprila 1916, je priredila »Glasbena Matica« v veliki dvorani hotela »Uniona« dobrodelni koncert na korist okrepčevalni postaji za ranjene in bolne vojake na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Bil je to tekom vokie deveti dobrodelni koncert. Spored je pričel priljubljeni tenorist gospod Rijavec, ki Je zapel najprej tri Lajovčeve pesmi in sredi sporeda samostojno Še po eno arijo iz Mozartovega »Don Juamt« in Verdijeve »Aide«. Dodal je Lajovčevo znano »Serenado« in arijo Rudolfa iz Puccinijeve »Boberne*. 2el je mnogo aplavza, razpoložen pa nf bfl tako.
kakor na drugih koncertnih večerih. Večina pesmi, ki jih je izvajal, je znana in je bik) dovolj govora o njih po raznih kritikah in poročilih, pisanih ob prilikah dotičnih koncertov, kjer so se pele.   Na   koncu sporeda sta prednašala gospod Rijavec in gospa Pavla Lovšetova dvospev iz Puccinijeve opere »Tosca«. Gospa Pavla Lovšetova, ljubka znanka z mnogih Matičinih koncertov, je izredno simpatična pevka.   Njen glas ni ravno močan, toda prijeten je, prijazen, ljubezniv in — kar   je zelo važno — gospa prednaša besedila Živo, karakteristično in zdi se, da ji je tudi do tega, da najde tako   besedilo, s katerim   napravi efekt,   kakor želi. Dobra Župančičeva   pesem, dobro uglasbena in pevka zraven, ki skrbi za besedilo in za glasbo v isti meri, to je tisto, kar povzdigne koncert, in česar pri mnogih naših gospodih pevcih in pevkah nismo vajeni. Kaj napravijo pesmi z dobro glasbo, z dobrim tekstom, ki je res tak. da mora zanimati, in z dobro pevko,   ki ne zanemarja ne prvega ne drugega, to smo videli svoj čas na koncertu so-pranistke  Svverdstromove.  Samo #s solo - petjem, spremljanim na klavirju, je napolnila veliko unionsko dvorano do zadnjega kota in navdušila s svojo   čisto in strogo umetnostjo občinstvo tako. kakor so ga komaj najšegavejše    operete nekdanjega gledališča. Gospa Lovšetova je pela najprej Lajovčevo pesem »Bujni ve-tri v polju«, za njo uspavanko, ki jo je uglasbil gosnod Josip Pavčič. za to arijo  Filine   iz   Thomasove opere Mignon«.   V peti točki sporeda je pela   arijo iz opere   »Vesele žene vvindzorske«, Pavčičeve »Mehurčke<r in Toubertovega »Ptička v gozdu«. Prav dobro ie uspela z lepo Lajovčevo pesmijo »Bujni vetri v polju,«. Novi   Pavčičevi skladbi sta vredni obe odličnega priznanja, zlasti pa še ugaja »Uspavanka« iz Župančičevega »Cicibana«. Gospe pevki se je izvrstno prilegla. Ploskanja in sicer ne tistega nepristnega,   ki ga je vajena poklanjati publika za vse. o čemer ne ve, v katero malho sodi (in takih dogocfbic je mnogo), temveč prave, glasne, odkrite in zaslužene hvale je bila dvorana polna. Naj še omenimo kolorature gospe pevke in poudarimo to, da hvalimo obenem ž njo tudi njenega učitelja in pevskega vzgojitelja gospoda koncertnega vodjo Hubada. — Kot dobrohoten gost dobrodelnega koncerta je igral na gosli gospod H   Simonich s Sušaka.    Pokazal je svojo veliko spretnost in se izkazal tudi kot skladatelj s tem.   da je zaigral nekaj lastnih skladb.    Žel je mnogo burnega aplavza in moral dodati dvoje   točk in od teh eno. ma-znrko. celo ponoviti.    Vse točke je spremljevala na klavirju izborna pianistka, gospodična Dana Koblerjeva diskretno in precizno. Njo in gospo Lovšetovo so obdarovali s Šopkoma. Obiskovalcev je bilo mnogo, dvorana je bila polna. Med najuglednejšimi osebnostmi se je udeležil koncerta rodi gospod deželni predsednik.
— Dvo;e predavanj za Povodom dokončanega nadzorovanja ljubljanskih ljudskih šol, vabi deželni šolski nadzornik dr. Mihael Opeka na dvoje predavanj za starše, ki bosta v cerkvi sv. Jakoba v četrtek 13. in ponedeljek 17. aprila, obakrat ob 7. zvečer.
— »Tobačni Delavec«, glasilo slovenskih socialističnih tobačnih delavcev, ki je izhajal na Dunaju, je bil oblastveno ustavljen.
— Oddaja moke pri mestni apro-vizaciji. Za dobavo moke pri mestni aprovizaciji naj se zglase: trgovci iz Ljubljane v četrtek, dne 13. t. m., peki in mokarji v petek, dne 14. t. m., okoliški trgovci pa v soboto, vselej ob 8. un zjutraj na mestnem magistratu, prejšnja Galletova hiša, prvo nadstropje,   mestna posvetovalnica.
— Ljudskošolske vesti. Suplenti-nja v Erzelju Marija P u n č u h je nameščena za suplentinjo na Vrh-polju, dosedanja tamkajšnja suplen-tinja Gabrijela M a j e r v Erzelju. Vera R o j n i k je imenovana za pro vizorično učiteljico in voditeljico v Radencih.
— Zadruga krojače v, krojačic, krznarjev in rokovičariev v Ljubljani je imela v nedeljo zvečer v Rokodelskem domu svoj zadružni shod ter poročamo v informacijo, da je zadrugi v preteklem letu priraslo 10 članov in odpadlo 15 članov, pristopilo pa 12 vajencev in 54 vajenk. — Preizkušnjo je napravilo 28 vajenk in 4 vajenci. — Dohodkov je imela zadruga 1611 K 83 vin., izdatkov pa 1400 K 70 vin. Zadružno premoženje je znašalo 31. decembra 1915 vsoto 4801 K 63 vin. Zadruga si ustanovi svojo bolniško blagajno, katere fond znaša sedaj 895 K 39 vin. V vojnem posojilu ima zadruga dosedai 1500 kron. Izvoljeni so bili: za načelnika g. J e i o č n i k. za njegovega namestnika g. K e r s n i č in sicer s 63 glasovi od 66 oddanih glasov (navzočih 30 članov in 36 članic); za odbornike gg.: G1 o b e 1 n i k. Rožič, L o ž a r, Kraigher, Krej-č i in D e r ž a j: za njih namestnike gg. K r e č, Kaserman m Per-m e; v ženski odsek kot predsednica ga. Palma in kot na/nestnica gdč. Sare. V pomočniški zbor zadruga ni hotela izvoliti odposlancev; predsednik je to označil kot neoportuno. V nadzorovalni odbor bolniške blagajne so bili izvoljeni gg.: De k val, Josip Bizjak in Weiss; za namestnike gg.: Reisner, Gestrin in Davorin Bizjak; v razsodniški odbor bolniške blagajne pa gg. Pre-skar, W a n e k, M o h o r i č, Kreč in Šoukal ter za namestnike gg.: A h č i n. M u 1 a j m Može. Doklada se je določila na 2 K letno ter se je poveril odbor,   da po svojem pre
j ud arku podpiše četrto vojno posoji-I lo. k čemur je Član g. L o ž a r nasve-toval, da naj se odbor ozira na potrebe v vojni onemoglih članov, katere bo treba po koncu vojne podpirati. Glede učnih tečajev za rx>moč-nike, ki kot vajenci niso mogli pose-čati obrtno - nadaljevalne šole, poroča g. K r e g a r, da bo obrtnopo-spesevalni urad po možnosti take tečaje otvori!.
— Obrtno gibanje meseca marca v Ljubljani. Minuli mesec je pri mestnem magistratu priglasilo svoje obrti 18, odglasilo pa 8 strank. Priglasili so: C. kr. prrv. južna železnica, gostiln i carski m krčmarski obrt (a. b. c, d. f. g obrt. zak.); Grum-mer Frančiška, Sodna ulica 3, trgovina z mešanim blagom; Marija Pi-bemik. Na stolbi 4, žensko kroja-štvo; Neža Štravs, Poljska cesta 17. prodaja galanterijskega blaga; rvan Gričar, Šelenburgova ulica 3. trgovina z izdelano obleko in manufakturnim blagom; Kopač Jernej, Ciga-letova ulica 1, trgovina s svečar-skirrri izdelki, voskom, medom in k sveč a rs tvn pripadajočim? surovinami: Karel BoTha, Radeckega cesta 2, čevljarski obrt; Marija Baje, Prešernova ulica 42, trgovina z mešanim blagom, izvzemši v § 38/5 obrt. reda omenjenega blaga; Amafqa Klander. Kolodvorska ulica 8, prodaja papirja, razglednic, pisalnih in kadil nth potrebščin: Ivan Urek, Stre-fiška ulica 22, trgovina z mešanim blagom: Josip Furlan, Sv. Florijana uffca 40, trgovina z manu fakturnim blagom ter moško m deško obleko: Fran Florjančič, Šelenbnrgova uBca 6. obrt mehanikov; Josip AnSč, Mestni trg 12, mesarski obrt; Josipi-na Kesslerjeva, Pogačarjev trg 3, trgovina z manufakturnim blagom; Josipma Skafarjeva, Rimska cesta 16, trgovina s kurivom; Ivan 9tre-bovec.   Ilirska ulica 22, Imimam z
deželnimi   pridelki;   Anton Cerar,
Erjavčeva cesta 13, trgovska agentura ter Josip Erregger, Kolodvorska ulica 43, trgovina z lesom. — Odglasili so: Berta Medica, Tržaška cesta 4. trgovina z mešanim blagom; Ivana Škof, Rimska cesta 5, prodaja čevljev; Alojzija RepiČ, Hradeckega vas 7, trgovina s kurivom; Josip Ci-zerle, Križevniška ulica 9. sejmar-stvo z devocijonalijami; Marija Ci-zerle, Križevniška ulica 7, mala trgovina z mešanim blagom; Viktorija Korinšck, Komenskega ulica 34, prodaja jedil (lit b § 16 obrt. reda); Josip Berbuč, Marije Terezije cesta 6. trgovina z mrvo, slamo in deželnimi pridelki ter Evgenija Darbo, Sv. Petra cesta 29. trgovina z mešanim blagom, izvzemši v § 38/5 obrt. reda omenjenega blaga.
— Vojaška godba v Zvezdi. Danes vtorekinčetrtekodo. ure 30 minut do 6. ure 30 minut in v n e -del j o od 11. ure 30 do 12. ure 30 minut svira vojaška godba v Zvezdi.
— Nesreče. Na kolodvoru južne železnice je stal 191etni železničar Alojzij Smola preveč blizu tira, ko je prišel vlak, stroj ga je prijel in vrgel v stran. Poškodovan je Smola po glavi. Prenesli so ga v bolnico. — 161etni Josip Šerjak je hotel razstreliti kamen, ali smodnik je eksplodiral predčasno in ranil Šerjaka po obrazu in na obeh očeh.
— Kap zadela. Danes ponoči je v Škofji ulici št. 13 zadela kap vdovca Matijo Vehar. rojenega 1S64. leta v Žireh. okraj Idrija. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
— 141etnega dečka revnih staršev ali siroto bi sprejela za pastirja ovac neka posestnica iz Volavljega pri Litiji. Deček mora biti šole prost. Ho bival bi obleko in hrano. Nadaljnje se poizve pri mestnem magistratu (ubožni referat).
Obrtna zadruga na Bledu priredi svoj letni občni zbor dne 16. aprila ob 2. uri popoldne v prostoru Zadružne bolniške blagajne v Blejskem domn na Bledu.
Vojaško pregledovanje zalog žita. moke m fižola na Štajerskem. Štajerska cesarska namestnija naznanja: Ker je nastala sumnja, da se je v občini Sv. Marjeta na Dravskem polju skrilo, oziroma zatajilo večje množine žitnih zalog, je c. in kr. poveljstvo južnozapadne fronte odredi k), da se por>is zalog žita in moke pregleda po vojaštvu. Pregledovanje 7.alog. ki se je vršilo pod vodstvom častnikov po vofaških osebah, je dognalo, da se je res več zalog žita za-mjilo in skrilo. 57 oseb. ki so obvezane naznaniti svoje zaloge, se je na podlagi tega kontrolnega pregledovanja naznanilo sodmji. Od teh se ;ih je 52 istočasno pregrešilo radi [prestopka zoper predpise o vporabi moke in žita. Tudi v tem oziru so se odredile kazenske ovadbe.
Maribor. (Proti navijal-cem cen.) O marsikaksnem tukajšnjem podjetju, ki je bilo pred vojno Že na pol falitno. se danes ve. da si je pridobilo stotisoče. mestoma milijone premoženja. Da to ni morda nspeh dela in truda samega, marveč skoro povsodi v prvi vrsti navijanja cen, ie tudi znano. Ta podjetja, oziroma podjetniki, pa so tudi na sumu, da očividno svojih dohodkov riso v polni meri javili oblastem in ra ta način ne samo na vse pretege drli ljudi, marveč tudi državo izdatno ogoljufali za zahtevane davke. Sedaj se je odločila pristojna oblast, da na merodajnem mestu potrka in se prepriča o vseh nedostatkih. Če rojde po uspehih prvih preiskav tako dalje, ni izključeno, da bodo kazni mestoma prav občutne.
Maribor. (Nevarna i g r a -c aJ) Neka tukajšnja firma si je izmislila prav nevarno igračo kojo prodaja otrokom. To je mal kij z dolgo iglasto ostjo na enem koncu m r-erjem — kakor pri pušicah — na drugem koncu. Igrača naj bi predstavljala pušico, kakor j!h imajo slične zrakoplovci. Če zaženeš tako pusico, se zarine globoko v kar prileti. S tako igračo se je zabaval te dni na ulici neki lOletni deček. Zagnal jo je, a zgrešila je svoj pravi cilj in se zarila neki dami tik pod desnim sencem v lice. Fanta so ljudje ustavili in orožnik je šel z njim <!omu. Vsa stvar pride pred sodišče in starši bodo imeli gotovo dosti ne-nrfffk, fant sam pa bo nčakal ostro kazen. Tu bi varnostna oblast in zlasti bi šolska vodstva morala ostro nastopiti in zabtevati, da se v prvi vrsti občutno kaznuje dotično firmo, ki si je bila zmisffla te vrste neumno igračo, saj ni to morda prvi slučaj, da se je zgodila nesreča s to igračo.
Mladostna tatinska dmžba ▼ Gradcu. Minoli teden je stalo pred deželnim sod'ščem v Gradcu osem fantov, starih od 12 do 17 fet, ki so bili obtoženi zaratfi cele vrste izredno predrznih in z veliko spretnostjo izvršenih tatvin. Vodfa te tatinske družbe je bil 14Ietni, rz gfrrmazije Spodeni fant. glavni njegov sotradnik
pa je bi nJega 12 let stari brat Družba je izvršila dvajset vlomov in tatvin in ukradla poleg 700 kron denarja še vse polno drugih stvari, ur, podob, zrcal, klobas, medu itd. Tudi dve ženski, mati in hči, sta bili zaposleni v to tatinsko podjetje. Obsojeni so bili: eden na štiri mesece zapora, trije na en mesec zapora, eden na štiri mesece težke ječe, drugi na tri mesece ječe, tretji na dva meseca strogega zapora. Obtoženka Schink je dobila štiri mesece težke ječe, njena hči pa dva meseca.
Športno tekmovanje priredita v prid Rdečega križa v nedeljo dne 30. aprila na športnem prostoru v Celovcu učitelj Leon Pibrovec in znani dunajski športnik Rainagl.
Zlato zapestnico večje vrednosti je izgubila neka dama od restavracije hotela »Union« do BIeiweisove ceste. Ker je izgubljena zapestnica drag spomin, dobi najditelj dobro nagrado v upravništvu   »SI. Naroda«.
Potična oseba, ki je včeraj vzela na glavni poŠti dežnik med 4. in 5. uro. naj ga prinese k Belemu volku, drugače bo imela nasledke, ker je oseba znana.
Tiskarski škrat se je včeraj vmešal v posle našega upravništva, V inseratu »častna diskrecija«, v katerem išče neki gospod iz Tuzle pismene zabave s kakšno damo v Ljubljani, je bilo i .motoma natisnjeno, da išče »primerne« zabave. Oddaljenost gospoda inseren-ta od Ljubljane je pač dokaz, da ne gre morda za ponudbo, kakršne smo navajeni čitati v gotovih dunajskih listih, kar v interesu reputacije našega lista izrecno konstatiramo.
Razne stvari.
* Novi čas. -Ziiricher Post« poroča, kakor izvemo potom koresp. urada, da je zveznemu svetu predložen predlog na uvedbo poletnega časa.
* Prva ženska vseučiliška profesorica. Privatna docentinja na vseučilišču v Jassvju na Romunskem, gospa dr. Miler. je imenovana za redno profesorico filozofije.
* Aretirani dijaki. »Kurjer War-szavvski« poroča, da je šlo 24 poljskih dijakov iz Varšave s svojim razrednikom na izlet ob Vislo in da so pri tem peli ruske pesmi, vslei česar jih je nemška policija aretirala.
* Nov brnski župan. Korespor-., denčni urad poroča, da je bil za brn-skega župana soglasno izvoljen vladni svetnik Ferdinand Schnitzler, ravnatelj delavskega zavarovalnega zavoda proti nezgodam za Moravsko in Šlezijo.
* Ženske v vojašnicah. Francoski vojni minister je odredil, naj se za opravljanje pomožnih poslov v vojašnicah (kuhanje, snaženje, pomivanje, šivanje, pisanje itd.) nastavijo ženske, da bi bilo toliko več moških porahnih za fronto.
* Cirilica v Beigradu. Pred nekaj dnevi so začeli odstranjevati vse napise na javnih poslopjih in ulična imenovanja, pisana s cirilico. Nadomestili jih bodo z napisi, pisanimi v latinici. Tudi na električni cest :i železnici bodo v kratkem napise v cirilici nadomestili z napisi v latinici.
* Črnogorski princ Mirko. Kor. urad poroča dne 10. aprila z Dunaja; Popoldne se je vršil v sanatoriju L6w pri princu Mirku črnogorskem daljši konzilij zdravnikov, ki je dognal to - le: Infiltracija desnega vrha pljuč z zelo pičlo ekspektoracijo, slabo redilno stanje in splošna ner-voznost. Princ ima prav dober apetit ter se mudi večji del dneva na zaprti terasi proti vrtu, ležeč na zofi.
* Bančni goljufi. V Krakov em je bila zdaj več dni kazenska obravnava proti Izraelu Kahanetu, Benjaminu Kahanetu in Abrahamu Dunkel-manu zaradi goljufije. Ti trije pa umrli Jakob Zucker m ubegli Šmnle Fucbs so imeli skupno banko, ki se je zlasti pečala z izvozom lcmetijslrih pridelkov. Goljufali so z menicami in znaša škoda 907.408 kron. Obsojeni so bili Izrael in Benjamin Ka-hane vsak na eno leto ječe, Dunkel-ntan pa na šest mesecev.
* Beda In bolezen ... Na Dunaju
je policija prijela ponoči 121 etno dekletce, ki je izpovedalo, da je je mati poslala beračit in da se ne upa domov, ker ji v bogatem in razkošnem Dunaju nihče ni dal ne vinarja. Dekle je imelo več ran in je povedalo, da jo mati pretepe, če ničesar ne nabe-rači. Mati je bila obtožena zaradi grdega ravnanja z otrokom in zapeljevanja k beračenju, a je bila obsojena le na 24 ur, ker se je izkazalo, da je mož že dolgo hudo bolan in da v družini časih po več dni zapored nimajo ničesar jesti.
* Etnografska škoda na Slovaškem. Češki listi poročajo; V gore^ njeogrskih slovaških okrajih so dale oblasti javno razbobnati, da je strogo prepovedano, rabiti belo - modro-rdeče barve. Slovaški kmetje so se te prepovedi hudo ustrašili, zlasti ker je belo - modro - rdeča trobojnica njihova narodna barva, v kateri so večinoma izvedeni tudi prelepi slovaški ornamenti. Šli so in so doma prebelili svoje dragocene prekrasne okraske na zidovih in okrog oken svojih hiš. Skoda, ki je nastala tako v etnografskem kakor tudi v umetniškem oziru, je ogromna in žal ne* popravljiva.
* Avstrijska tobačna tovarna v Monakovem na Bavarskem. V trgovski in obrtniški zbornici v Monakovem so imeli te dni živahno razpravo. Domači izdelovalci cigaret so se namreč hudo uprli namenu, da bi avstrijska tobačna uprava v Monakovem zgradila svojo tobačno tovarno. Ta bo že kmalu začela poslovati; ureja jo nadinženir ljubljanske tobačne tovarne gosp. Kobal. Trgovska in obrtniška zbornica monakov-ska se je soglasno izrekla za ustanovitev avstrijske tovarne, češ, če bi se ne ustanovila v Monakovem, bi |e Pa zgradili kje drusrie in bi drugod občina in obrtniki imeli dobiček, 800 ljudi pa službo v tovarni.
* Posestva nekdanjega toskan-skega   velikega vojvode. »Secolo«
poroča, da je republikanski poslanec Mazzolani v italijanskem parlamentu interpeliral, če je vladi znano, da se nahajajo pod upravo avstrijskega cesarja stoječa posestva Albarese in Badiola na Toskanskem v posesti ali upravi navideznega kupca ali pooblaščenca vojvode Lante delle Ro-vere in kaj misli vlada v tej stvari ukreniti. Posestvi Albcrese in Badiola sta bili last 17. januarja 1908 umrlega nadvojvode Ferdinanda IV., velikega vojvode toskanskega. in sta prešli po njegovi smrti kot dedščina v last njegovih otrok, nadvojvod Franca Ferdinanda. Petra Ferdinanda in Henrika Ferdinanda. Ane Marije Terezije, Margarete, Marije Al-bertine, Germane Marije Terezije in Neže Marije Terezije. Po izbruhu svetovne vojne, v decembru 1914, sta bili ti posestvi pravno pravilno in nravno veliavno prodani vojvodi Lanta della Rovera.
* Aprilska šala ob Asquithovem obisku v Rimu. »S tam pa« pripoveduje z velikim obžalovanjem in neizmerno indignacijo da je bila Asqut-tbova slavnost na Kapitolu osmeše-na, ker se je nekaj predrznih šaljiv-cev osmclHo, povabiti za 1. april okoli 400 županov, ministerijalnih uradnikov in odličnih dam in gospodov na Kapitol na veliko pobratim-sko slavje, in to na formularih rimskega magistrata, tako da je vsak povabljenec res mislil, da je povabljen in nikomur se niti sanjalo ni. da so ga nekateri rimski navihanci potegnili za nos. Nekateri povabljenci so se opravičili, drugi so prišli, med njimi mnogi župani z dežele, v »slikovitih« oblekah s starinskimi cilindri, dame v elegantni spomladanski toaleti. Ali kako začudenje, ko jih sluge *iiso hotele pustiti v prostore, v katere so bili povabljeni. Mestna oblast je napravila škandalu konec s tem. da je pustila znane osebe k slavnosti tudi s ponarejenim vabilom, drugim pa se je zagotovilo, da že dobijo zadoščenje. Zdaj policija išče tiste »šaljivce«, ki nimajo re-špekta niti pre<f samim Asquithom, in na tak način norce brijejo s »sveto narodno vojno«.
* Poslanec Liebknecht. ki je izzval v soboto v nemškem državnem zboru velik škandal, je gotovo psibo-patičen pojav. To je razvideti iz vsakega njegovega nastopa, oziroma vsak dan. kajti Liebknecht se oglasi pri vsaki priliki. Tako je n. pr. v petkovi seji nemškega državnega zbora pričel kritizirati postopanje nemških vojaških oblasti z vojnimi vjet-niki ter je pri tem trdil tako gorostasne stvari, da je vzbudil splošno ogorčenje in razburjenje. Tako je n. pr. Liebknecht dolžil nemške oblasti, da sistematično silijo vjete Ruse. Francoze in Angleže k veleizdaji napram njihovim lastnim domovinam, da so celo ustanovile posebno »irsko brigado« in da se zlasti mofaa-medanske vjernike sili v bol za centralne države. Čim boli ogorčena Je
postajala zbornica, tem hujše invek-tive je rabil Liebknecht, kričeč, da ima dokumentarične dokaze v rokah. Kdo ve, kaj bi bil abnormalni Liebknecht še vse navedel, da mu ni predsednik vzel besede. Za to pa se je v soboto maščeval pri razpravi o vojnem posojilu. Tokrat pa je slabo naletel Poročab* smo, da je bil radi svojega nekvalificiranega govorjenja iz seje izključen. Od Liebknechta se odvračajo tudi vsi zmerni socijalni demokrati.
* Roman roparjeve  ljubice. V
Moravski Ostravi se je oženil pred 2 mesecema uradnik K. z 191etno Zofko J., krasno hčerko nekega ostravskega premožnega obrtnika. Zofka je prinesla svojemu možu lepo doto ter veliko množino vsakovrstnih dragocenosti, o katerih mu je pravila, da si jih je nakupila za prihranjen denar, ki ga je dobila na skrivaj od obožujoče jo matere in drugih sorodnikov. V petek sta se sprehajala mlada zakonska po ostravskem korzu, ko pristopi k go-spej K. slabo oblečen človek, jo prav intimno pozdravi ter jo vpraša, kako da se ima- Mlada gospa predrznežu ni odgovorila in je izjavila začudenemu soprogu, da mora biti mladi falot najbrž blazen. Toda ta se ni dal odpraviti. Vedno glasneje je pričel naštevati razne grehe krasne Zofke, in ko se je začelo zbirati občinstvo, je povedal da je bila gospa K. kot dekle članica opasne roparske družbe, ki je izvršila nebroj vlomov v Mor. Ostravi. v Brnu. na Dunaju, v Karlovih Varih in v Meranu. Očital ji je da je bila ljubica poglavarja te nevarne družbe nekega Jana R„ ki je moral lani k vojakom. Pri odhodu je obljubila lepa Zofka svojemu ljubimcu večno zvestobo, Čez nekaj mesecev pa si je izbrala solidnega ženina. Burnemu prizoru je napravila konec policija, ki je mladiča in gospo K. aretirala. Pokazalo se je, da so navedbe mladega falota povsem resnične in posrečilo se je aretirati še več Članov omenjene zločinske družbe. Mladi človek, ki je izzval oni nastop na ulici, je brat Zofkinega nekdanjega ljubimca Jana. Hotel se ie maščevati nad nezvestobo ljubica svojega brata, kar se mu je v polni meri posrečilo.
* Preživljanje ubožnejših slojev v Berolinu. Beroiinski listi poročajo: Težavno vprašanje zadostnega preživljanja širokih ljudskih mas, ki naj bi bilo tudi poceni, kar je v sedanjih časih silno težavno zaradi neprestano naraščajočih cen najpotrebnejših živil, se je v vzhodnem delu Beroli-na, v Lichtenbergu, rešilo na najenostavnejši praktični način: Zadnji čas vozite okoli poldneva po lichten-berških ulicah dve vozni kuhinji, ki ju imenuje ljudstvo »golaševa topova«, s polnima kotloma tople jedi. In vsakdo si more tu kupiti svoj obed in ga odnesti domov, kjer ga mirno poje v svojem stanovanju. Društvo be-rolinskih ljudskih kuhinj, ustanovljeno leta 186£.. je uvedlo to novost v preživljanje prebivalstva tekom vojne in tako udejstvilo res izborno misel. V veliki, novi šoli ob župni cesti je v pritličju urejena prostorna, svetla kuhinja. Dva mogočna kotla sta tu vzidana v ogromno ognjišče in vsak teh kotlov drži petsto litrov jedi, tako da se mora vedno istočasno kuhati tisoč litrov jedi. Okoli kotlov se vrte gibčne kuharice, katerim pomagajo prostovoljne pomočnice, ki imajo v stvareh ljudskega prehranjevanja dolgoletno praktično izkušnjo. Pridne roke tu stržejo krompir, pripravljajo cele kupe zelja, režejo soč-nato prašičje meso v majhne kose, in poleg kotla stoji ženska ter s ku-halnico, ki je skoraj tako velika kot kako veslo, meša maso, ki vre v kotlu. Danes je zelje, krompir in pra-šičevina. — nekaka »minestra« bi rekli mi po tržaško — vse skupaj krepko začinjeno s kumino. soUo in poprom. Zunaj na Širokem šolskem dvorišču stojita oba »golaševa topova« in v vsakega je uprežen po en konj. V velikih bednjih prinašajo nato skuhano jed iz kuhinje v »topovec, kjer gori pod kotloma toliko ognja, da jed ostaja vroča. Na vozeh je nalepljen napis: »Mestni kuhinjski voz
— topel obed — porcija 35 pfenigov
— dobavlja društvo berolinskih ljudskih kuhinj iz L 1866.« Sedaj so kotli napolnjeni, pokrovi se pritrdijo, voznik in njegov spremljevalec, z veliko zajemalnico, splezata na kozla, m stvar se lahko prične, Pravkar je naznanil zvonec zaključek šole. Stotine in stotine otrok pridrvf na dvorišče, poskočnih dečkov m bojazljivih deklic. Po ulicah pa stoje v gostih gručah žene in matere. Oborožene so z lonci in ročkami in čakajo, da dobe obed, ki bi si ga v sedanjih razmerah nikdar ne mogle pripraviti same tako dobrega in tako poceni. Iz župne ulice vozi kuhinja nato po drugih ulicah m povsod jo sprejemajo z velikim veseljem in zadovoljio*
baja!« Le prehitro sta izpraznjen; Al kotla, ki držita vsak po 200 litrov, a, {I
i«
napolnijo iznova. Na ta način se up?*1
vozova se vrneta v kuhinjo,  da h da bo mogoče v kratkem prehranje. ^
a vi
Vi
T; ac m N< d< m di k« g< ki iz še h
vati tisoče ljudi. :?] * Pijani zlata. Iz Evrope se ste. nC, k a jo zdaj nešteti milijoni v Amerika Vojne industrije imajo ogromno de. ljC la in vse hiti in drvi, da bi bilo de.,,, ležno zlatega dežja, ki kropi na to "] državo. »Dailv Mail« piše, da bi tud 10 najbolj   fantastični popis ne mogei 01 dati popolne slike sedanjega življe ;t0 nja v Ameriki: »Med tem, ko trp< vse evropske države   pod   tragiko a* krute vojne, bogati Amerika takq da si tega nihče ne more predstav. le ljati. Še nikdar ni bilo v Novem JorJP0' ku tako intenzivnega življenja, kakor sedaj; še nikdar ni bik) to meste tako prenapolnjeno ljudi, tako glas-no in prešerno, tako delavno in užit kaieljno. Vse gre v galopu, posebnjđj v zadnjih mesecih. Prej je bilo mogoče našteti nove milijonarje še ime- g1*' noma, zdaj jih je na stotine. A ljudje ne zaslužijo Ie mnogo,   nego izdajoP** tudi mnogo. Novi Jork je središče vseh    milijonarjev   cele Severne Amerike. Tudi vsi tisti Amerikanci iz Kanade, iz Srednje in Južne Ame rike, ki so sicer vsako leto pozimi prišli v Evropo, so letos v Novemite Jorku. Na stotisoče je teh ljudi zbra nih in razmetavajo denar tako. da si evropski človek tega še predstav ljati ne more. Celo o tistih znameni tih tednih pred 15 leti, ko so delnice ameriških jeklenam dosegle never jetno ceno in ko se je zdelo, da pri-< pelje vsak vlak kar sto milijonarjev v Novi Jork, ni bilo tako, kakor je zdaj.    Hoteli so natlačeno polni, v gledališčih ni dobiti prostora, v veliki operi je videti toliko bisernih verižic in tako lepih demantov, da bi zanje lahko kupil celo špansko kraljevino, v sijajni »Fifth Avenue« se ! luksus-ekvipaže   komaj premikajo. Šansonetke, ki so pred tremi leti še stanovale   v   podstrešnih   sobicah, n imajo zdaj palače. O eni se pripove- \ duje, da je dobila za en teden ljube- r ženskega znanja   100.000 dolarjev, n Če je časih bila Angleška ona deže la, kjer se je najbolj luksorijozno ži velo, je pa sedanje londonsko življenje — sicer  še vedno sijajno skoro ubožno  proti ne-Aryorškemu. Zdi se, kakor da živi New York za zaveso, za katero se evropska vojna niti ne vidi, niti ne sliši, kakor samo« i, leti evropski denar.  Ameriški  ftsf / prinašajo sicer vse polno senzačn fli poročil o vojni, a nihče se ne potn i di, da bi jih pozorno in z zanimanjem i prečital. Samo služit! denar in uži* vati življenje. Se manj časa imajo ljudje, da bi razmišljali o problemih vojne in o pri hod n j osti. To prepuščajo politikom in državnikom. Vsi drugi delajo,   da čim več   zaslužijo in uživajo življenje, vsi, od prvih mili-jardarjev doli do najnavadnejših ljudi v kitajskem predmestju. Spričo takega bogastva, kakor je zdaj zavladalo v Ameriki, seveda ni čuda, da je tudi nravnost   zelo opešala, Amerikanke so bile časih zelo krepostne, ker so vobče hladne krvi, a zdaj se je vse premenilo.
Trdovratno se vzdržuje govorica, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas. ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva«« v Ljubljani.
Najnovejša porodila.
Iz francoskega poročila. Pariz, 10. a orila. (Kor. urad.} LTradno vojno poročilo pravi: Včeraj od sovražnika proti koncu dneva proti »Mort Homme« izvršeni napad ki smo ga v celoti odbili z velikimi izgubami za sovražnika, je omogočil Nemcem vdreti v dolžini kakih 500 m v neki eksponirani strelski jarek na višini 295. Vjeli smo kakih sto mož.
O nemških podmorskih čolnih. Bern, 10. aprila. (Kor. urad.) Pariški »Temps« piše: Tu krožijo razne vesti, da se je posrečilo Nemcem zgraditi podmorske čolne brez periskopov. K temu je pripomniti, da je bilo pri številnih torpediranjih zadnji čas pač videti uhajajoči zrak torpeda, ne pa periskopa napadajo-čega podmorskega čolna. Da te vesti niso samo domnevanje, dokazuje neki mornariški tehniški spis v hofendskera Hstu »Landstorm«, ki govori o nemških zgradbah. Smot-rena pritrditev leče in zrcala na ladji sami dovoljuje poveljniku potrebna opazovanja, da da svojemu torpedu smer. Sicer morajo ostati talci podmorski čolni bob* na površju, ta nedostatek pa se inenaft s tem, da fkn ni treba periskopa, s katerim bi opoearjajl na se srečajoče Jih
83. 5tev.
.si uvCNaiu mAitut^, one H. apnu nno.
Stran 5.
jI naiatniknn Jn. mv.
prejemajo naš list po poŠti in riterim je potekla naročnina, smo ^ncem marca priložili poštne položnice in prosimo, da se jih izvolijo pravočasno poslužiti, da jim pošiljale lista ne zastane.
Ob tej priliki opozarjamo prav ljudno, da velja »Slovenski Narod« pošti na mesec 2 K 30 vin., ozi-oma za tri mesece 6 K 50 vin., kar toji tiskano na glavi lista.
Mnogo naročnikov je vpeljalo azvado, da pošiljajo po pošti le 2 K, Jziroma 6 K, in jim moramo zategadelj zapisa vati krajšo naročninsko ,r„lobo.
a-T ^ ten' za I^IW časopisje tQ|'3ko težkih časih, je vsako samovoljno krajšanje naročnine neupra-jtjtfčeno, saj je že to veliko, da ob tej ^Ijragmji papirja in drugih potrebščin r^Vslovenski Narod« ni zvišal naroč-e-l ino. — Prosimo torej cenj. naročni-je| ": ^e tr&aite nam itak skromne j0 iparočnine!_
Gospodarstvo.
Kranjska   kozolci  na Saškem.
Veleposestnik Jurij Andra iz Draž-pan je bival večkrat na Gorenjskem. Tam je videl kozolce in njih praktič-ost ter mislil, da bi bilo dobro, tudi a  Sajškem   uvesti  take kozolce. .Jek! gorenjski tesar je napravil mo-kozolca in odbor saškega deželna kulturnega sveta je dal zgra-_ti tak   kozolec in postaviti na ne-rem posestvu blizu Praždan. Saški t^spodarski   list   poroča,   da se je kranjski  kozolec dobro obnesel in -kazal za izborno sredstvo za osu-levanle raznib pridelkov. Priporo-ga kmetom posebno v gorovju.
Umrli so v Uubliani:
Pne 7. aprila: Apolonija Vonči-tkalčeva vdova, 69 let, Stanko 1 -azov trg 1. — Ivan Dom, pešec, v rezervni vojaški bolnišnici v Marija-
:šču.
Dne 8. aprila: Juri Kupca, hon-!ski desetnik in Janoš Smok, črno-iniški pešec, oba v rezervni voja-i bolnišnici na obrtni šoli. — Adam nig, pešec, v rezervni vojaški bol-fšnici v Marijanišču. — Franc Le-rčič.   hiraiec, 25 let. Radeckega t"sta 9.
V   deželni bolnici. Dne 7. aprila: Neža Šinkovec,* ■bčinska uboga, 32 let.
Dne 9. aprila: Milan Mandič. sin arskega pomočnika, 5 mesecev, 5'reJiška ulica 15.
Dne 5. anrila:   Janez Valentm-:    kajžar, 50 let.
Sanašnr list obsega 6 strani.
Izdajate!? in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Bolečine pomirjajoči učinek, ki
ga ima Fellerjev priljubljeni rastlin-?senčni fluid z znamko Elsafluid, roja v tem, da pomiri živce in poživi dotok krvi.   Če porabljamo pri ečinah v obrazu fn zobeh, nasta-vsled prehlajenja ali prepiha, Elsafluid, se vsled bolesti razburjeni živci pomirijo, kri ogreje boleča me-
le
d
m a-si 7* i-:e r-
v
le v
3i
l-
e ). e
u
i
sta m bolečina ponehava..   Ni torej
čuda, da je to idobrodejno sredstvo že nad 20 let vedno bolj priljubljeno in v več kot-100.000 zahvalnih pismih hvaljeno. Tudi mnogi zdravniki so Je preizkusili in je najbolj priporočili. Pri najrazličnejših bolečinah nam dobro služi, za to naj bi ga ne pogrešala nobena hiša. 12 steklenic pošlje franko za samo 6 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 238, Hrvatsko. Priporočajo veliko množico bolečine tolažečih sredstev zoper nevralgijo, revmo, giht, ishias m podagro, a nobeno ne doseže sEIsafluida«; zato se poslužujte samo tega, staropreizkušenega sredstva. Milo učinkujoče, zanesljivo odvajalno sredstvo so Fcllerjeve, želodec krepeče rabarbarske kroglice z znamko Elsakrogljice, ki v nasprotju z drugimi drastičnimi odvajili nimajo nobenega škodljivega stranskega učinka. 6 Skatljic stane franko samo 4 K 40 v. (va)
ne Je »biiml* ca Jalte v vojski In .»luk mm wmm-kciffs kot najbolj*«
bol oblažajoče mazanje
ftrl prehlajenjn, reumatizmu, gibtn nCuenci,   prani,   vratni   In OolMti
t brbtn Dr Richter-Ja
Sidro-Lin ment.
-'.in. Sidro-Paifl-Eipilltr.
Steklenica kron   - *j. i *u. |o Dobln m ? lekarn**
dimktno
V Dr Richter Ja -»karal ..Pri slatem
Praga, 1.. EHaab«tna ceata
Dnevne ra^poilljenje.
Ako ni
in to nemudoma etortte,
mm m 1% mak mX
—' H um mMmgam aanmant —
dobite Igralno pravloo do dobitkov ene turška srečke v znesku
to 4.000 fraiktr pojita**! zastonj.
Srečkovno zastopstvo 1», Ljubljana,
^drija
drogerija in Jototsanujaktura
Ljubljana, Selenbnrgova ul. 5
priporoča veliko zalogo
desinfekcijskih   preparatov   kakor: Lysol, Lysoform, Kreolin, Formalin, Formalinove pastilie, karbolova kislina, karbolovo apno.
Potrebščino za postrežbo bolnikov   in ranjencev, obvez  In gumastega blaga«
konjaka, ruma in čaja. ^ero/orm.   fichtinin. Ferolin.
Zadnikarjeve vrečice = zoper golazen. =
6
Os
Danes in jutri:
Brezkonkureneni film!
agdalenina sreča in konec
Režija W Turzcynsky in R Wienne. — V glavni vlogi
Thea Sandten.
V Rlno .Eenfrai' v deželsem gledališča
Povsod velikanski vspeb!
predstave ob
Povsod velikanski uspeh!
4., 72 e. popoldne, ob 7., Vi 9. ari zvečer i
AL
Spored učinkovitosti za 3 dneve:
Torek 11 , Sredo 12., četrtek 13. aprila:
Messtrov teden. I Strljčev dedič.
Zanimiv Messtrov vojni tilm. Aktualno.   Samo ZV.Čer.   |      Učinkovita burka v 1 dejanja. V dvojni vlogi Babi.
Največja   Schildkrautova učinkovitost
se
emon in človek.::
ravnostna drama v 4 dej. Sestavil PJhard Oswald. V gl. vlogah Rudolf Schildkraut in Maria Orska. (Dolgost 1800 m
I I Povsod s sijajnim uspehom sprejeto I I
M>  Za mladino neprimerno. ~Oa1
Petek 14. aprila: Fern Andre-večer«
Ženska duša.
Dnuriati^na šivljenska slaka v 4 rkfsajih s FoM«
Lep lokal
v Kolodvorski ulici z 2 irložbenima oknoma 48
(Prej je bila pisarna »Bremen-Amerika.) Vpraša se pri fotografu Bovisk.
Trgovski sotrndnik
prodajalca in ueenee
se sprejmejo takoj v trgovino z mešanim blagom 1191
Martin Ogorevc,
Konjsce« Knpim po visoki ceni
kostanjev orebov Jesenov
Ponudbe s ceno  in  množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki:
J. Pogačnik,
Ljubljana, Marije Terezije c 13 (Kolizej).
Z      Na ponudbe brez cene se ne ozira. z
Kupujem Kostonjeu les
proti gotovini,  dobava april-julij Obvezne ponudbe z navedbo postaje   za   vagon   10.000   kg je vposlati tvrdki: 1175
Vinko Vabli, Žalec
Štajersko.
nemeblovano, Ig5e mirna stranka
brez otrok, za stalno v bližini glavne poŠte ali postaje cestne železnice, za tako) ali z majem. 1190
HL0VR9, Prešernova ul. S.
obstoječa nad 50 let, na lepem prostom v sredini mesta Postojne, hišna št 74 in z lastno koncesijo, se odda s 1. julijem 11. v najem. Ponudniki naj se obrnejo do lastnika: Matija Lavrenčlč, Trst-Rojan, ulica Sv. Mohorja št. 13. 1911
500 ta!
Vam plačam, ako Vaša kerja očesa, bradavice, obtišeanci v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Rla balzamom. Stotine zahvalnih in pripoznalnih pisem. Lonček z garancijskim pismom 1 K, 3 lončki   K  2-50,  6 lončkov S   4.S0. —
Seraenv. — Košiće (Kassa) I Postfach 12 274, Ogrsko. 6Cq
v okolici mesta Idrije ležeče,
se pod ugodnimi pogoji takoj proda.
Zraven spadajo hiša s štirimi stanovanji in hlevom in druga gospodarska poslopja. (Vzreja se letno 4—5 goved.)
Več se izve v gostilni 1192
M. Kogoj v Idriji št. 424. Večja množina
VINA
graščinski pridelek, prvovrstna sortna vina, sveže vložena, event. v sodih na posodo ae takoj ali do konoa jn-nila 1916, 12&1
WW proda.
Dopisi na uprav. »Slov. Naroda« pod ..Izvrstna cenena vina/112811.
Crne detelje, lucerne, krmske pese, razna trav« na, jesenske repe, ko« renjaip buč, k on o pel j, jarega lanuf čebuljčka, vseh vrst zelenjadi in cvetlic priporoča trgovina s semeni na debelo in drobno nps
Semena:
Sever & Urbanlč
LJUBLJANA.
Wolfova ulica 12.
LJUBLJANA.
Vsled sklepa občnega zbora delničarjev
Ljubljanske kreditne banke z
8. t. m. izplačuje se na
kupon št. 15 K 24-
kot 6% dividenda za leto 1915, počenši z dnem 8. aprila 1916 pri blagajnah Ljubljansko kreditno banko ¥ LJubljani
in njenih podružnicah ¥ Splitu, CelOVCU,
Trsta, Sarajevu in Celju.
Ljubljana, dne 8. aprila 1916.
Upravni svet
L77
Stran 6.
tJLOVBMIU NAKOD\ mm* 11. aariU 10H>.
83. štev
Filijala ■
BACK A FEHL
LJUBLJANA
Stari tr* ilav. A,
n Splošni zavod za uniformiranje, Ljubljana, z
a
- I
rcfi a dvflatt oblet
707
I
Centrala i
BACK & FEHL
DUNAJ IX/. Eaiaabethnroinenade ]fr. 23.
I
— Pozor I
1O.0C0 kg se še dobi od 10 kg naprej
pof* 2*20 kg. X. Brandt ▼ Llab-IJanl, Celovška cesta 82. 1088
HT Odda so lopo ~W
z 2 posteljama in električ. razsvetljavo. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
1195
5 DNI
od 12. do 16. t m.
velikonočnih ta umetniških 1
================= po izronim znižanih conah.
PRODAJA
MARIJA TI CAR, Ljubljana,
Sv. Patra caate itav. M, Salenburgova ulica ite«. 1.
Stanovanjc|
2—3 sobe, če mogoče v pritličju, a - lite -
Ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda pod „K. J. 146 atanavanje 1163'
Učenec
iz boljše hiše, z primemo Šolsko iz ohrazbo, za f»no modno trgovino, si tako] sprejme. 111
Ponudbe na poštni predal 92,| Ljubljana.
~4 ft[odni salon #*~
ffiinka eHornat, £/abi/aaa, Stan trg S/.
Velika jaloga dunajskih damskih in dekliških
slamnikov.
tPopravda točno in najceneje. Žalni klobuki v veliki hberi.
A $ t Sk
Mestni trg št. tO.
!! las
11
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št 9
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti
309
Ceniki zastonj in franko
I kf praške gaiati......K 7*60
(gajat) kes 47* do 7 kg.
m praške salami......., 6*80
M poljske salami.....„ 7*20
n krakovskih gnjataih salami V9 7*80 „ mortadela salami a a • • m 7*80
„ pariških salami.....m 7*80
„ debrečinskih salami.....7 60
„ tirolskih salami.....„ 7-60
m bmnsvtskih salami . . ♦ n 6*30 razpošilja po povzetju v pošt. zavojih i 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane.
Izvoz praških gnjati,
M« Kohtij io59
Praga-Žižkov, Havličkova ulica st. I6./I.
Jsia^nando.
Kšt sem bil vpoklican v vojaško nlučbova nje, naznanjam, da sem svojo
krojaško obrt
začasno zaprl.
Svojim cenjenim naročnikom se zahvaljujem sa dosedanje zaupanje ter jih prostm, da mi isto ob srečnem povratku zopet naklonijo.
Z velespoštovanjem udant
Ivan Magdič,
krojač 1 vrste
Ljubljana, v hotelu ..Pri MaliČu1'.
Priporočamo najnovejše
zemljevide
ne5lednj.fr) bejifč:
Frevtagovo : » ceno po pait
lopata« Kaska.....1-20 1*30
Avitr.-ofjrzk. Prlmorfa  . . 1*20 1-80
Boainnako.......1-20 1*30
Avstrlfaka- In IfoaUko-Kv- 1-20 1-30 okla obmejnih pokrajin . . 1-20 1-30
Iraška.........1-50 1-00
DaraanoUko   ...... —tO --00
NAlalavoi Spletao maka bo|lšoa   . . 1*20 1-30
Pošilja se le proti gotovini v naprej ali pa po povzetju.
Narodna knjigarno
V Ljubljani, Prešernova ulica it. 7.
Ttedkn prilika!
Bledita priliko
Krasno posestvo
na Spodnjem Štajerskem, v najlepšem kraju, 10 minut od mesta inL kolodvora, ob glavni cesti in potoku, z gostilniško koncesijo, lfova hiša, Ži.
vinski hlev za IS glav tivice, s vinski hlev za 39 prašičev in druga
HOapodaraka poslopja. Sadni vrt 500 dreves, vodnjak, zdrava pitna voda Pod hišo klet. 25 oralov njiv, travnikov, skupaj ležeče. Novo zasajen vinograd za 100 hI vina na leto, gozd, za domačo uporabo dovolj lesa,
so radi preselitve zelo ugodno proda, ^ajnj
Ponudbe do 22. t m. pod „lepa bodočnost 39 1176" na npr. »Slov. Nar.«
Ponudbeni razpis za mssec maj 1916
100 q krompirja, 800 kg ližola, 500 kg ješprena
Ponudbe z navedbo cen je poslati do 20. aprila na naslov:
C. kp. denanijalna uprava Zaravecchia (Dalmacija].
Vsako množino
piva v sodčkih
dobavila točno
na vagone proti takojšnjemu plačilu in sastavku za sode
veletrgovina piva
Alojzij Ambrosch
Golovec, Salmstrasse štev. 7-
3ttodqi salotf^
m
SHarija S5t%l— £jabljaqa, Židovska ulica št 8
_ odprto skladišče nasproti štev. 7 priporoča cenjenim damam in gospteam svojo bogato izbero na j okusne je nahitenih svilenih klobukov in slamnikov, vedno novih dunajskih modelov, praznili oblik prvovr stnihtovgrn in najmodernejšega nakita. Popravila po želji. Žaba klobuki vedno v zalogi. Zunanja naročila obratom pošte.
a.. .
a §
a*
i:
FTY
22