52. številka.
Ljubljana, v soboto 4. marca.
XXVI. leto, 1893.
Izhaja vsak dan ivecer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 ki-. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse loto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po SO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila   plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., £e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni s tvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Upravni fttvu naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Še jedenkrat naša šolska družba.
V Ljubljani, dne 4. marca.
V zadnjih treh „ Slo vence vihu številkah zglasil se je novodoben Peter Amienski, ki v pretresujočih besedah slika grozno demoralizacijo svetne inteligencije slovenske, proti kateri sta bila pravi samostan Sodoma in Gomorha. Ateizem in framazonstvo, materijalizem in bogotajstvo, to so poglavitna svojstva slovenskih liberalcev, katera hote seveda ucepiti tudi prostemu narodu. In potem gorje nam ! — Liki v kaleidoskopu drve se v „SlovencevihM člankih fantastične slike liberalne nemoralnosti in čudom se mora vsakdo čuditi, da Gospod se ni z gromom in žveplom uničil te gadje zalege. Trezen človek, prečitavši to vedeževanje svete lige res ne ve, ali naj bi se smejal neumnosti, ali pa jezil nad perfidnostjo, s katero dokazuje „Slovencev" Peter Amienski, da slovenski rod nikdar ne bo iz veličan, ako ne da „denarja, denarja in še d«narja, trikrat denarja" za Solnograško univerzo in ako se ne žrtvuje tisti „zadnji krajcar uboge udove" v to, da bo preuzvišeni gospod knezoškof Ljubljanski po svoje vzgojil narodno naše učiteljstvo. —
Mi bi na to klevetanje niti ne odgovarjali, ker po pravici dvomimo, je-li še normalno duševno stanje človeka, ki celoti slovenske svetne inteligencije očita vse lastnosti, katerih ne sme imeti krščen človek, a ker se „Slovenec" tudi pri tej priliki zadira v narodno ustanovo, katera je taka, kakoršna je, Missia-Mahničevi stranki trn v peti, narodu slovenskemu pa potrebna kakor ribi voda, zategadelj smo prisiljeni, da spregovorimo vnovič besedo v obrambo nuše šolske družbe.
Ista stranka, „katera družbe sv. Cirila in Metoda nikdar napadala niu, piše sedaj v svojem vodilnem glasilu doslovno:
„Toda svetne in celo nedovoljeno namene s sveto odejo prikrivati, to mirno gledati prepoveduje nam naš poklic. Kak humbug se že uganja pod firmo sv. Cirila in Metoda. Uboga svetnika, za kaj vse morata biti odgovorna. Na čast sv. Cirilu in Metodu popivalo se je po trgu en dan in dve noči
— pisal nam je vse vere vreden poroč. po letošnjem občnem zboru v Postojni. Rea, da ni vodstvo odgovorno za take reči, a odgovorna sta* — svetnika. Na čast sv. Cirilu in Metodu je napravila že po katoliškem .shodu ženska gospoda na Vrhniki svojo veselico kvaterno soboto v adventu."
Ako to ni brezvestno hujskanje prostega naroda zoper šolsko družbo v njeni sedanji sestavi, potem smo pri kraji s svojo logiko! Skoda, da „Slovenec" ne imenuje svojega vso vere vrednega poročevalca, da bi tudi vrli Postojničani poznali to brezvestno obrekljivo dušo. In potem, ako bi se bilo res kaj nedostojnega zgodilo, kakor se gotovo ni, bila bi izvestno sveta patrona naše družbe za to tako malo odgovorna, kakor malo je odgovoren „Slovenčevega" člankarja patron, naj je potem sv. Jožef, sv. Anton ali pa sv. Andrej, za zlobno obrekovanje njegovo. Vedno smo se tudi le učili, da ho v adventnem času prepovedane ženitve, ne pa tudi nedolžne veselice, kakoršna je bila tista na Vrhniki „na kvaterno soboto v adventu". — Zares preneumno je že, s kakimi razlogi se dokazuje, da družba sv. Cirila in Metoda ne bo izpolnjevala svojega namena, dokler jej ne bo predsedoval dr. Anton Mahnič in dokler bodo sedeli v njenem odboru tudi nekateri pregrešni naprednjaki, kateri še ne vidijo v nebo vpijočega greha v tem, ako se naša mladina včasih celo zavrti v korist slovenskemu šolstvu ob narodnih periferijah. Mi bi sicer prav lahko dokazali, da baš oni gospodje, kateri imajo sedaj po milosti in previdnosti gospoda knezoškofa Ljubljanskega prvo besedo v katoliški tiskarni, niso vselej in povsod tako rahločutni moralisti, kakor tedaj, ko jim gre za to, da bi v svoje roke in za svoje namene pridobili naše šolske družbe krajcarje, a s takim orožjem se mi nočemo boriti.
V dokaz, da je tej gospođi rahločutna katoliška vest le pretveza za sebične namene, navedemo naj za danes le sledele: Največ se spodtika „SIo-venčeva" gospoda nad tem, da včasih priredi kaka „liberalna- podružnica družbe sv. Cirila in Metoda celo — horribile clietu! — veselico s plesom. To naglašal je tudi dr. Pavlica v tistem svojem  „iz-
vrstnem" spisu v „Rimskem Katoliku", s katerim smo se o svojem času že podrobneje pečali in kateri naj bi bil jedino navodilo družbinemu vodstvu . Tam postavlja se nam za vzgled katoliška šolska družba na Dunaji, kateri sta pokrovitelja nadškof Dunajski in škof St. Poltenski. V rokah pa imamo vabilo, katero se glasi doslovno: „Katholischer Schulverein fiir Oesterreicli. Pfarrgruppe z u r Allerheiligsten Dreifaltigkeit. llof-liche Einladung zu dem, Dienstag deu 16. Februar 1892 in Elterleins Siilen XVII. Hernals, Haupt-stra8se 1 stattfindenden Tauzk riiu #.«'Im- h. u
Dunajska družba, katera nam bodi v vzgled, se torej ne spodtika nad pregrešnim plesom in za ne m š k o šolo se sme plesati celo pod pokroviteljstvom podružnice k sv. Trojici. In Dunajski plesi so običajno nekoliko drugačni, nego slovenski! Ni 1 i tedaj skrajno licemerstvo, ako se pri nas, tedaj, ko gre za obrambo slovenskega šolstva, išče dlaka v jajcu in ako se pod krinko užaljenega katoliškega čuta skušajo pridobiti za narodno-indi-ferentne nakane novci, namenjeni slovenski, potuj-čevanju izpostavljeni deci v pomoč ?
Po vsi pravici nas skrbi prihodnjost tako uzorno in blagodejno delujoče družbe, zlasti ker „Slovenec" napoveduje boj na letošnji glavni skupščini. Taras uničil se bo tedaj Še zadnji ostanek nekdanje narodne sloge in skoro neizogibna bo katastrofa na neizmerni kvar narodni stvari. Zategadelj odzvali smo se v tej zadevi še danes, zategadelj kličemo danes vnovič klevetnikom naše šolske družbe: Ako vam ta družba, kakoršna je, ne ugaja, ne podpirajte je, a pustite jo pri miru in ne obrekujte, ne razdirajte je. To bodi naš apel na vaše poštenje.
Državni zbor.
Na Dunaj i, IS. marca. Najvažuejša sta  bila v današnji   seji govora princa Liechtensteina in  levičarja  dr. Men-
LISTEK.
„Krivoprisežnik".
Ljudski   igrokaz v treh dejanjih. SpiBal  L. Anzengruber.)
Nemški narod v Avstriji ima samo dva dramatična pisatelja, na katera sme biti pouosen, in to sta Griliparzer in Auzengruber. Griliparzer je že precej pozabljen, njegova tlela se uprizarjajo le še bolj iz pijetete, dočitn je Auzengruber, ta krepka, zdrava indiviiiuvaliteta, prišel šele zadnja leta do tiste veljave, katera mu grč, kar gotovo ni častno za nemški narod.
Jutri se bo ua uašem odra predstavljala jedna najimenitnejših Anzengruberjevih iger „Krivoprisežnik" in če smo sicer načeloma zoper to, da se prelugajo uemške igre, priznamo v tem izjemnem slučaju drage volje, da bo „Krivoprisežnik" obogatil naš reportoir, ne samo, ker dobi »zboren igralec hvaležno ulogo, ampak ker jo Bnov tej igri popolnoma primerna  našim razmeram.
Anzengruber je poznal človeškega življe; ja britkosti iu sladkosti, umel je zamisliti se v čustvovanje zlasti preprostega naroda in ker je vrh tega imel še izredni dar, stvarjati tipične značaje, zato Be mu je nekaterikrut posrečilo, ustvariti iz posaui-nega slučaja tragedijo vrste.
Tako delo je navzlic nekaterim hibam tudi „Krivoprisežnik", pretresujoč vzgled kmetske pohlepnosti. Ker ima gledalec dosti več užitka od predstave, ako pozna delo, naveMimo vsebino te, v sedem Živahnih in efektnih slik razdeljene igre.
Pri itnovitem kmetu Borovščaku služi nezakonsko dekle, Veronika, ki ljubi domačega sinu, lahkoživega Tončeta, pred katerim jo svari veliki hlapec, češ da nima poštenih namenov. Že ta veliki hlapec je v prostodušn'. svoji resignnciji zauimiv značaj. Veronika ne veruje ujegoviin besedam iu se hoče prepričati. Prilika se ji hitro uudi. TonČe pride s dvojo nevesto, hčerjo imovitega Somraka, brata Veroničinega očtta. Somrak sovraži Verouiko, čeprav je hči bratova iu Veronika mu vrača to sovraštvo. Mej njima bo u name prepir in Veronika zapusti službo pri Borovščaku, grozeč oholemu kmetu z osveto. Ker ne \č drugam, nameni bo k svoji babici, rozupiti, na gorah v Bamoti bivajoči ženici, s katero občujejo le tihotapci in drugi malovredni ljudje. Prod odhodom prosi tuj mlad mož Veroniko, naj mu pokaže pjt na Križevo, Somrakov dom. Ko pa iz\e Veronika, da je tujec Somrakov sin, hiti od njega in gre sama bvojo pot.
Veroničiua babica, stara GradiŠčarica, samotari v svoji koči v gorah in je zelo vesela prihoda svoje unukinje. Ta babica je klasičen značaj in spornima na  tiste  nepozabne,   markantne kmetske filozofe,
katere je znal Anzengruber karakterizirati kakor nihče. Kakor VVurzelsepp, Steinklopferhanfl, Ilub-mnyer in drugi, tako si je stara GradiŠčarica osvojila na podlagi lastnih izkušenj svoje posebno nazi-ranje sveta, svoj filozofičui sistem, po katerem se ravna in kateri umeje tako originalno, uepoBuemuo izražati. GradiŠčarica sovraži Somraka iz dna. svoje duše, ker ve, da je oslcparil Veroniko in brata njenega, izprijenega Jakoba, za očetovo zapuščiuo. Ko je bil Veroničin oče ua smrt bolan, ftel jo v mestno bolnico in iz mesta poslal bratu oporoko, v kateri je skoro v«e svoie imetje vdlil nezakouzkiina svojima otrokomu, Veroniki in Jakobu. Brat pa je sežgal to oporoko in pred sodiščem prisegel, da je ni nikdar bilo ter tako postal lastuik velikega posestva. Ko je 8cžigal oporoko, videl ga je njegov sin Fran in ker dečko ni zamolčal te tajnoBti. izvedela je zanjo tudi GradiŠčarica in navzdela Somraku priimek „krivupriBežuik". Jedva je GradiŠčarica vbb to dopovedala strmeči Veroniki, pride izprijeni Jakob — da umrje v domačtm kraju. Toliko, da moro še povedati, da je v meBtu dobil molitvenik očetov od neke žeue . . V tem molitveniku je pismo, katero je poslal Somrak Veroničinemu očetu iu b katerim je i» (V-i dokazati, da je Somrak res umaknil oporoko iu si s krivo prisego pomagal do tujega imetja.
Somrakov  sin  Fran,  kateremu  Veronika ni hotela pokHzati  pota na očetov dom, našel je sam
Priložil ^toveimiceind Naroda" št. 52, dne" 4. marca 1893.
tuje v javnem življenji, se mora boriti z neplodno politiko, ki si je postavila, kakor se mi dozdeva, svojim najvišjim smotrom, netiti prepir in sovraštvo med rodnimi brati. — To ne bo več dolgo trajalo, in oholo nemštvo bo skoraj zopet prispelo do svoje nekdanje moči, in takrat se bomo vsi začudili, kako je to mogoče; saj je že stvar pregovor, da se tam, kjer se dva prepirata, tretji smeje.
Da omenim samo jeden konkreten slučaj našega neplodnega javnega delovanja, opozorim na to, da ima cela Kranjska dežela samo jedno javno bolnišnico. Spodnja Štajerska, ki gotovo ni večja, kakor naša dežela, ima v Mariboru, Ptuju, Celji in Brežicah take javne bolnice, katere je postavila dežela po najnovejših modernih zdravstvenih zahtevah. In kako dobro izhajajo vse te bolnice, nam kaže n. pr. faktum, da se deželna bolnica v Brežicah tako izvrstno rentuje, da ne obrestuje samo 140.000 gld., katere je bilo treba najeti za zgradbo, temveč zdaj že tako daleč amortizufe, da bo v 40 letih tudi glavnica plačana. Taka bolnica koristi kraju, kjer bo nahaja, zelo veliko tudi v materijelnem oziru, ker spravlja na leto gotovo kakih 40.000 gld. v promet; prebivalstvu dotičnega kraja postane tedaj iata lahko neki vir pridobivljanja.
Nadi zdravniki so slabo plačani ter si s svojo prakso tudi ne prislužijo veliko; zlasti naš priprost kmetovalec je glede življenja in smrti fatalist že od rojstva ter se le težko pripravi vprašati za svet iz-učenega zdravnika; šele če mu že voda v grlo teče, se sprijazni z mislijo na zdravnika in gre tedaj rad v bolnico. Vsled tega tudi na deželi ne moremo zahtevati zdravnikov, ki bi bili v vseh posameznih strokah tako zelo razvite zdravniške vede, tako korenito izurjeni, kakor specijalisti velikih mest ali zdravniki v bolnicah, ki Bi lahko pridobe" veliko prakso.
Zdravniška pomoč je tedaj pri naa na deželi pomanikljiva in nezadostna; zlasti kjer bi ime) zveden kirurg govoriti odločilno besedo, manjka našim zdravnikom toliko potrebne vaje in pripomočkov, katere je najti samo po bolnicah. Marsikateri bolan Dolenjec mora brez vsake zdravniške pomoči pričakovati svojo osodo, če se noče in ne more podati v nevarnost 14urne vožnje v Ljubljano v deželno bolnico.
Gotovo ne mislim naših gospodov zdravnikov žaliti, ki se res trudijo po svoji moči, — toda Življenje je življenje in vlada in deželno zastopstvo bi že vender lahko kaj storilo za to, da bi se v tem oziru zboljšalo stanje zapuščenih dolenjskih davkoplačevalcev.
Iz nobene kronovine mogočne Avstrije se ne izseljuje primeroma toliko ljudij v bogato Ameriko, kakor ravno iz Kranjske, in to največ iz okrajev Metlika, Črnomelj, Žužemberk in Novo mesto. V teh revnih okrajih kmalu ne bo več najti odraslega mlajšega moža, ker gre vse, kar je le zdravo in krepko, čez široko morje iskat vsakdanjega kruha, kajti uboga domovina, pozabljena od vsega sveta, ne more rediti svojih sinov. Žužemberškemu okraju je VHoka! nezaceljivo rano ukrep, da se opusti tovarna v Fužinah; najmanj 100000 gld. denarja je iz te tovarne prišlo na leto mej ljudi in to pomeni veliko.
V Vašem cenjenem listu se je že večkrat po-vdarjala nujna potreba, da se kaj stori za zapuščeno Dolenjsko, ker zaporedoma usahujejo viri blagostanja in nikdo De skrbi za to, da bi vstvaril nove. Na kompetentnom mestu pa se na take tožbe ne ozirajo/češ, da so to navadne časniške pisarijo, ter bo mirno naprej živi in uraduje v sicer prav prijetni Ljubljani.
Ti opomini dolenjskega prebivalstva, da naj se za-nje že vender nekaj stori, bi se pa utegnili jedenkrat še hudo maščevati; kmalu se bo tretjina Dolenjcev ponašala s tem, da je bila v Ameriki, — in Amerika je izvrstna šola za politično vzgojo. Ljudje, ki pridejo iz Amerike domov, imajo vse drugačne pojme o dolžnostih države in deželnega zastopstva nasproti davkoplačevalcem, kakor znabiti marsikateri naših poslancev; ti ljudje bodo gotovo vladarjem naše kronovine prej ali slej delali še mnogo preglavice, če se v povzdigo materijelnega blagostanja zanemarjene dežele ne no kmalu kaj storilo! Ni res, da je kranjska dežela od narave uboga; kdor se hoče o tem prepričati, naj pogleda v kase Ljubljanskih hranilnic in uvidel bo, da mora hiti v tej deželi precej bogastva, pridnosti, inteligence in varčnosti; škoda je le, da je dežela prepuščena sama sebi brez pomoči od visoke vlade.
Po dolenjskih železnicah bo ostalemu svetu odprt zopet lep, od narave mnogostransko obdarovan del mde naše domovine j Novo življenje se bo začelo v tej po/abljeni Dolenjski, novi ljudje bodo prišli sem in vzbudili ter oživili nov promet. Državna vlada in deželno zastopstvo bi že zdaj lahko pripravila prebivalstvo na te nove razmere ter pomogla internu v marsikaterem oziru. Tako n. pr. v sledečem:
Visokočastitt konvent usmiljenih bratov je uvidel potrebo, da se ima za Dolenjsko ustanoviti javna bolnica; usmiljeni bratje imajo v svoji sredi zelo zvedene molje, ki dobro preudarijo, predno kaj novega začno Slišati je, da isti že poizvedujejo in se dogovarjajo, kje bi se imela ta bolnica sezidati. Ti prijatelji človeštva so si izbrali Novo-mesto za sedež bolnice in hočejo oudi postaviti bolnico za moške bolnike.
V Novem mestu je bila javna bolnica že najmanj 100 let neobhodno potrebna, zdaj ko se bo tukaj vsled železnične zveze začelo vse drugačno življenje, je ista brez dvoma Še bolj potrebna.
Naš deželni zbor je imel na večkratna dotična vprašanja glede* ustanovljenja deželne bolnišnice v Novem mestu vedno isti, Čez vse pameten odgovor, da uvidi potrebo take bolnice, da pa ima za Dolenjsko premalo denarja na razpolago.
Gotovo je lepo, če se bela Ljubljana v novejšem času po modernem ukusu na vse strani lepša in razširja, Baj je bil Že davno Čas, da se to zgodi; — toda da bi se vse v stolno Ljubljano koncentriralo, — to pa tudi ni v redu. Kranjska dežela bo dobro vladami in oskrbovana, kedar ne bo imela samo velikega in bogatega glavnega mestu, temveč tudi več bogatih maujših središč kakor n. pr. Novomento,   Kočevje, Kranj i. t. d.
Zoano je, da bogatin lahko plačuje več davka kakor siromak in gotovo je tudi, da bi si dežela to, kar bi žrtvovala za produktivne naprave v zapuščeni Dolenjski, lahko v kratkem nazaj pridobila potem večiih davkov, katere bi potem lahko tirjala od bogatejših Dolenjcev. Tu so se splošno znani prijatelji človeštva, usmiljeni bratje, spomnili me tropole dolenjske ter sklenili tukaj ustanoviti javno bolnico. Prisrčno se radujemo te vesele novice, ker se bomo v slučajih raznovrstnih boleznij vsaj lahko zanesli na zdatno zdravniško pomoč in ker vemo, da bo bolnica Novemu mestu in njegovi okolici na leto spravila  precejšnjo svotico  denarja v promet.
Usmiljeni bratje razpolagajo sicer čez marsi-kak tisočak toda ker imajo na mnogih krajih svoje naselbine in bolnice, za Novomesto seveda ne morejo Bog ve koliko žrtvovati. Ravno zato nameravajo samo oddelek za moške bolnike ustanoviti, — in naše žene ostaneje v zdravstvenem oziru še vedno na starem stališču. Pač bi bilo pričakovati ud državne vlade in deželnega zastopstva, da pomagata visokočaBtttim usmiljenim bratom pri ustanovitvi bolnice v Novem mestu z vsemi pomočki, ki so jima na razpolago; zlasti deželno zastopstvo naj bi si štelo v svojo dolžnost, pomagati usmiljenim bratom pri njih človekoljubnem podvzetji z vsemi svojimi močmi, ker je isto za Dolenjsko ravno v tem vprašanji toliko let uaravnost pozabilo. Dežela naj v zvezi z usmiljenimi bratji deluje na to, da se v Novem mestu ustanovi javna bolnica v velikem obsegu in tudi za ženske bolnike ter naj pri tem ne gleda na 50.000 gld-, saj bo h tem pomogla, da bo na leto morebiti ravno toliko prišlo v promet velikega okraja Novomeškega; ne štedi naj se tam, kjer bi bila Štedljivost naravnost kvarna.
Opozorim še jedenkrat na to, da Kranjska ni od narave uboga dežela, da je uboga le zato, ker Be njena naravna bogastva zadostno ne izkoriščajo. Prosimo torej v imenu prebivalstva velikega Novomeškega okraja in cele Bpodnje Dolenjske visoko vlado in deželni zastop, da naj nikar ne zamudi ugodne prilike, temveč stopi z visokočastitim kon-ventom usmiljenih bratov hitro v Bporazumljenje glede ustanovitve javne bolnice v Novem mestu, kajti rešiti je vprašanje, če se naj sezida bolnica v večjem ali manjšem obsegu, in pomaga ubogemu prebivalstvu v veliki ali majhni, v zadostni ali nezadostni meri.
Će bodo usmiljeni bratje v Novem mestu z lastnimi sredstvi sezidali javno bolnico, bi imela ista najbrž le majhen obseg, — mi Dolenjci bi pa morali potem za vedno opustiti upanje, da dobimo kedaj večjo, ki bi imela večjo veljavo za prebivalstvo DolenJBke.
V tem oziru tedaj proč z vsemi prepiri; ganite se V', ki ste v to poklicani in ki Vas je ljudstvo izvolilo v to, da v širšem delokrogu skrbite za njegovo blagostanje.
Domača stvari.
— (Osobne vesti.) Sodni pristav v Mariboru dr. Ivan Kuderje imenovan sodnim pristavom pri okrožnem sodišči v Celju, sodna pristava dr. J. Bab ni k v Logatcu in dr. Ivan Kavčnik v Kranju, sodnima pristavoma pri dež. sodišču v Ljubljani; premeščeni so: sodni pristav Filip Ker« m e k iz Konjic v Maribor, Rikard M a r k h e 1 iz Šmarija v Maribor, Albert vitez Lnschan iz Loža v Kranj, Hans baron F a I k e-Lilienstein iz Loža v Konjice, dr. Edvard Volčič iz Krškega v Lož; sodnimi pristavi so imenovani avskultanti: Karol Radey za Lož, Josip Sterger za Logatec, dr. Fran Kočevar za Šmarje in dr. Viktor K o-čevar za Krško. Domači zdravnik deželne blaznice na Studencu dr. Pavel P r e i n i t sc h, ki je bil imenovan primarijem deželne blaznice v Solnogadu, odpovedal se je tej novi službi. — Na vseučilišči v C r n o v c ah bil je promoviran doktorjem prava g. A. Pfefferer, okrajni sodnik v Mokronogu.
— (Slovensko gledališče.) Za jutršnjo predstavo je gledališče do malega že razprodano. O igri sami govorimo na drugem mestu. Kdor želi še j>roBtora najti, naj ne odlaša.
— (»Matica Slovenska.") Poročilo o XCIV. odborov! Reji, vršivši se dne* 1. marca, smo morali radi pomanknnja prostora odložiti do ponedeljka.
— (Pražka „Politiktf) vodilno glasilo staročeške stranke objavila je v svoji večerni izdaji z dne 1. t. m. izboren dopis o neznosnem položaju koroških Slovencev, v katerem se naglasa, da bi bilo nespametno, pričakovati od Taaffejeve vlade pomoči, kajti vsa dolga era TaatJe bila je za koroške Slovence le doba najhujšega trpljenja in zatiranja od strani Taaffejeve — opozicije. Dopis završuje z vprašanjem: Kaj bodo počeli slovenski poslanci, ako bo šlo tako naprej ?
— (Do brode luo darilo.) Povodom smrti gospoda c. kr. Šolskega svetnika in ravnatelja tukajšnjih učitt'ljiftč, Blaža Hrovatha, je ujegova vdova gospa Otilija H r o v a t b rojena R a m m izročila mestni ubožni zakladi 25 gld
— (Iz zdravniških krogov) prihaja nam pritožba, da se deželnim okrožnim zdravnikom preveč prikrajšujejo razne pristojbine. Daljavna pristojbina se jim je skrčila v zadnjem zasedanji deželnega zbora od 1F) kr. na 9 kr. za kilometer in tudi vlada plačuje jim pri epidemijah le 2 gld. dijete, prav kakor nekdanjim padarjem. Za sodne komisije se jim je sedaj pač priznalo v smislu zakona 3 gld. 50 kr. dijete, a tudi to dosegli so zdravniki stoprav po hndem naporu. Želeti bi bilo, da bi se te pritožbe na pristojnem mestu primerno uvaževale.
—(„Slovensko planiusko društvo") imelo je dnć 27. iebruvarja t I. „pri Malici" svoj prvi občni zbor. Udeležba ui bila tolika, kakor bi bilo pričakovati in bi bilo tudi umestno, kajti da je društvo emiuentne važnosti, o tem pač ne more biti dvoma. Navzlic neoprostui mlačnosti se je neutrudnemu pripravljalnemu odboru posrečilo zagotoviti društvu obstanek in v očigled vsem zaprekam in težavam je tudi na ta uspeh lahko ponosen. — Društvo je Bedaj po preteku 5 let OBnovano in vsak rodoljub naj je podpira duševno iu gmotno. Do sedaj oglasilo Re je nad GO članov, jeden gospod z Dolenjskega pa kot ustauovnik. Tnko u]>amo, da bode to novo društvo kolikor toliko pripomoglo, da se varuje tdovenski karakter naših plauiu iu hribov, kakor bo tudi vzbudilo liubezen v slovenskih srcih do domačih gora — Odbor je v svoji prvi sep se tako-le konstituiral: Gosp. prof. Fr. Orožen, načelnik; g, dr. J. Furlan, namestnik; g G Mi-kuš, tajnik; g. J- Ha u p trna n, namestnik; g. J. t>oklic, olagajnik; g Fran Tavčar, namestnik; g. Fr«oi Triller, gonpodar; odbornika gg. J. Hrask? in J. Wblfiiug.
— (Glas iz občinstva.) Piše se nam: Zadnjič ožigosal je „Slovenski Narod" čudno raz vado, da nekateri prebivalci Dunajske ceste otre-sajo skozi okno na cesto prah in jedilne ostanke. N ikjer pa se to tolikokrat ne more opazovati, nego na južnem kolodvoru, kajti tam je vsako jutro, in vsakomur dana priložnost opazovati, kako se smeti in prah skozi okna postajske hiše na ulico otepajo I
gerja. Tudi trgovinski minister marki Bacquehem je posegel v debato. Koncem včerajšnje seje govoril Je posl. P o v Se o podržavljenju južne železnice, kar e   pomotoma izostalo.
Poročevalec poslanec dr. Hallvvich predlaga, predao se začne debata, naj se tudi nakladna kredita, razpravljata zajedno s celim proračunom, čemur zbornica pritrdi.
Posl. dr. Dyck govori o težkem stališči mli« narskega obrta, kateremu preti VBled ogerske konkurence pogin. Dobra tarifna politika bi vsaj nekoliko pomagala, žal, da od centralističnega sistema ni ničesar dobrega pričakovati. Jedino poroštvo za dobre razmere na Češkem bi bilo državno pravo in zato naj oba naroda združeno delujeta za to idejo. Avstrijskim mliuarjem se zato ne pomaga, ker tega ne dovoli ogrska vlada in zoper to ne opravi naša vlada čisto nič, ker ni drugega, kakor nekaka oger-ska podvlada. Govornik predlaga, naj se skliče enketa, da določi, kako opomoči mlinarstvu.
Poslanec Bulat razpravlja o nasledkih vinske klavzule v Dalmaciji, katera ima že dosedaj štiri milijone goldinarjev škode. Ako bi vlada določila premije za izvoz vina v inozemstvo, moglo bi se vinarstvo opomoči, sicer pa je skrajni čas, da vlada kakor je obljubila, kaj stori za Dalmacijo.
Posl. princ Liechtenstein toži, da se zbornica ne zanima za usodo malih obrtnikov in trgovcev, ampak le /a dramatično živahne tirade visoko politike. Tudi v zadnjem vladnem programu Be go-voii o socijalni reformi. Ta program je imel biti podlaga novi večini, in res se je našla večina, katera ga je odklonila. Ta odklonitev je bila po sebi umevna že z ozirom na volilce, ker bi bile stranke, vzprejemši ta program, vsled same zmernosti pre-minole. Vsa akcija je imela samo namen pomoči levičarjem iz neznosne situvacije, ker pri novih volitvah bi bili vlada in levičarji mogli samo kaj izgubiti, a ničesar pridobiti. Vladni program je kodifikacija političnega prestanka. Gospodarski program vlade je gola fraza. Na Dunaji trpi prebivalstvo 1 lo in si ne \o pomoči. Govornik se bavi obširno z razmerami mal<h obrtovalcev in trgovcev želeč, da hi parlament in vlada vender že kaj storila v varstvo teh ljudi i.
Posl. dr. M e n g e r prizna, da so naše gospodarske razmere kritične, a Liechtensteinove tožbe so imele samo namen hujskati, ker je on vedno samo strankar, delujoč za zmago klerikalcev. On je milijonar in se živi zrezaje kupone, a ko bi ne mogel tu hujskati konfesije drugo na drugo, propadel bi v svoj nič. Kar je govoril v svojem času o trgovinskih pogodbah, je bilo vse neresnično, sicer pa princ LiechteuBtein nima pravice, govoriti o obre-menjenju davkoplačevalcev, saj je sam pomagal, da sta se podražila petrolej in kava. Plener je na-svetoval, naj se zniža hišno-najemni davek in do-hodarina, slednja malim obrtnikom, a klerikalci in kouservativci so to preprečili. Levičarjem se po krivici očita, da ne store" nič za male obrtovalce. Vlada naj stori kaj več za železništvo in naj sploh ne gubi časa, sicer zapade prebivalstvo bfidi in revščini.
tja in stopit mej svojce. Sin je za starega Somraka in za aeBtro Kristino, Toučetovo uevesto, popolnoma tuj človek, kajti Somrak poslal ga je bil že pred leti v mesto, da ga izšola za duhovski stan, nadeje se, da ostalo- tako tajno, kar mu teži vest. Pogovor Franov z očetom in seBtro je jako značilen za kmetske mišljenje sploh, za tisto pohlepnost po imetju, katera uduši celo glas ljubezni. Tudi Frana ne vežejo na očeta in na sestro nikaka rodbinska čutila. Samosvoj je in pripravljen, zagovarjati svoje interese. V mestu se ni ukvarjal z latinščino, ampak obiskoval kmetijsko šolo ter si prisvojil za kmetijstvo potrebne vednosti. Vse to pove" hladno in trezno očetu in podere vse nadeje, katere je ta gojil. V tem prihiti na Somrakov dom Veronika. Gnala jo je osvetoželjnost. Ponižati hoče oholega kmetskega bogataša, kateri jo je oslrparil in brata pahnil v nesrečo, plačati mu hoče vsa obilna ponižanja. Pove" mu, da ima v rokah njegovo pismo do brata in podere trdnega moža, psujoč ga — krivoprisež-nikom. Šale na Franove profiuje zapusti Križevo in se vrne domov.
Ko se naredi noč, pride na Veroničino okno — Tonče. Fant ima čudne nazore o nravnosti, ker miBli, da sme" poleg žene imeti še ljubovnico. Veroniki se to gabi, a zastonj goni Tončeta od sebe, kar jej pride nepričakovana pomoč — Somrakov Fran.   Ta iztira Tončeta in svari Veroniko, naj se
Posl. Spinčič priporoča, naj ae pristani na otokih Cres in Krk »že zboljšajo, ker so v jako slabem stanu. Isto tako bi mogla vlada kaj več storiti glede občil za Istro. Sosebno dobro bi bilo, če bi skrbela za lokalne železnice.
Trgovinski minister marki Bacquehem prizna, da je vinska klavzula prouzročila producentom veliko škodo, a pri vseh gospodarskih vprašanjih se je vedno ozirati tudi na kousumente. Vlada stori kar mogoče, da varuje in pospešuje legitimne interese vinščakov. Minister odgovarja potem na razna očitanja glede" trgovinskih pogodeb in pravi, da bo vlada rada podpirala mlinarstvo, da pa ne more odobravati nezakonite agitacije zoper ogerske produkte.
Vladni zastopnik Wittek pojasnjuje nekatere določbe za železniški promet.
Posl. grof Sv Iv a-T a r o u e c a zahteva, naj vlada sestavi točen gospodarski program. To je neodpustno, da vlada sedaj, ko so na denarnem tržišči ugodne razmere, ne skrbi za to, da bi državo gospodarski konsolidirala. Država mora na vsak način skrbeti za nove železnice in kanale, sosebno ker se je pokazalo, da bo delniška društva v to nesposobna.
Razprava se na to zaustavi. Prihodnja seja jutri.
Politični razgled.
Notraiiie dežele.
V Ljubljani, 4. marca. Češko-nemško porazumljenje. Razprave o tej stvari se zlasti v nemških listih hitro množe in vidi bo iz vsega, da bi nemški liberalci marsikaj storili, ako bi mogli to doseči. Vladni listi, oficijelni in oficijozni, pišejo v tej reči jako reservirano ali jo pa do cela ignorirajo. „Neues \Viener Tagblatt* ve povedati, da odpora „Narodnih Listov" zoper porazumljenje ni jemati doslovno, vsaj nekateri mladočeški krogi bi bili pripravljeni odnehati nekoliko od državnega prava. Monakovska „Allg. Ztg." priznava, da je liberalizem pri pora-zuinljenju mej levičarji in Mladočehi velevažen taktor, kateri bi mnogo pripomogel k realizaciji te ideje. BerolinBki židovski „Berliner Tagblatt" sve-doči, da je bila levičarska zmernost res le taktična. Ta list piše: Nemška spravljivost ni nič koristila. Mladočehi izjavljajo, da bodo šele tedaj zadovoljni, kadar dobe vse to, kar zahtevajo. Torej ostane vse pri starem. Pri veliki debati se je znova pokazalo, kdo želi miru in Bprave in kdo ne. — Jako trezno sodijo „Hamburger Nachrichteu", pišoč: Sedaj ni pričakovati, da bodo Mladočehi krenili na drugo pot, dočim bo doslej volilce nav iuševali za narodni boj do skrajnosti. Nekateri posamni Mladočehi bi bili sicer za spravo uneti, a boje se za svojo popularnost in zato raje molče.
Konferenca oger&klh škofov Časnikarska poročila o konferencah ogerskih škofov in pojavivših se diferencah, katera poročila smo zabeležili tudi mi, so baje neresnična. Zapisnikar na kouferenci, opat Feber, razposlal je listom j.oseb.-ti popravek, v katerem trdi, da se vrše" vse obravnave v popolni harmoniji in da ni noben ude-ležnik imel prilike govoriti o tem, da bi vsled stilizacije adi ese mogel nastati konflikt mej njega verskimi in patrijotičnimi čutili. — To je morda doslovno resnično, a jednoglasno sklepanje o posamnih toč-
varuje njegovega očeta, češ, da se je ta odstranil skrivaj z doma in ima gotovo slabe namene. Noč je viharna in ker Veronike ni strah, odide Fran, ne da bi ostal blizu hiše, kakor je nameraval. Veroniki se je močno prikupil, ker je hotel braniti njo in njeno pravu. Spoznala je, da ima v njem vrlega prijatelja in to ji je v veliko tolažbo.
Komaj odide Fran, prikaže se pred oknom stari Somrak s puško v roki in zahteva od Veronike tisto usodepolno pismo, grozeč ji s smrtjo.',Veronika si ne \o pomoči drugače, kakor z lokavoBtjo in reče, da je pismo ravnokar dala Franu. Stari Somrak plane za sinom. — Na samotuem kraju, ob globokem bregu, ga doide. Fran razvidi kako se je Veronika rešila Somraka, zato ne povd, da nima pisma. Oče pa v divji strasti, v srdu in obupanju sproži puško na sina — iu Fran pade ranjen v brezno.
Stari Somrak beži v viharni noči, zgreši pot in zaide naposled v neko samotno kočo, kjer prosi prenočišča. V koči živeča stara ženica pripoveduje slučajno dvema dekletcema pravljico o oholem kmetu, ki ju nekoč po krivem prisegel. Na smrtno uro klical je duhovnika, a mesto njega je prišel hudič. .. . Somrak posluša to pravljico in ta mu pretrese dušo s tako silo, da se zgrudi in obleži mrtev v tuji hiši.
Tihotapci naSli bo na potu h Gradišča rici
kah ne izključuje živahnih debat. Da pa niso vsi škofje jedini in složni, je vidno že iz tega, da se trije veleugledni škofje sploh ne marajo udeleževati konferenc in tudi ne bodo podpisali adrese. Patri-jotičnih svojih čutil pač ne more vsak udušiti.
V nanje dr/ave,
J*anamino.
Preiskovalni sodnik zaslišal je predvčerajšnjim generalnega ravnatelja carinskih uradov Cantonija, ker mu nekateri listi očitajo, da je bil podkupljen od rimske banke. — Vlada je naroČila profesorju Mag-lioniiu, naj znova natančno pregleda vse knjige rimske banke. Pred Maglionijem storil je to že vladni komisar Martusceli, a bivši guverner rimske banke, Tanlongo, je pred preiskovalnim sodnikom izpovedal, da je bil Martusceli o svojem času dobil od rimske banke večjo svoto in zato tudi poročilo o svoji preiskavi nalašč krivo napravil.
llome-rule.
Na Irskem živeči protestanti so vsi odločni nasprotniki homeruie predloge iu tirajo sedaj silno agitacijo zoper njo. V Belfastu vršil se je predvčerajšnjim velik meeting. Zborovale! navdušeni po nekaterih govorih, sežgali so javno podobo Gladstonea in podobo ministra za Irsko, Morleva, ter vzprejeli resolucijo, v kateri izjavljajo, da lovalisti — kakor se zovejo irski protestanti — ne bodo nikdar priznali irskega parlamenta v Dublinu, da se mu ne bodo nikdar pokorili in ne bodo nikdar plačevali od njega določenih davkov.
Dopisi.
Z ]>oleuJnkega9 28. svečana [Izv. dop.j (l>o I e n j s k a — past r k h. — Javna bolnica v Novemmestu. — Apel nadeželni za s t o p.) Menda mi ne bo nikdo oporekal, če trdim, da sta doBedaj visoka vlada kakor tudi deželui zastop kranjski bore malo storila v povzdigo velike in plodne Dolenjske, bodisi v materijelnem, bodisi v duševnem oziru. Todi so bile samo nekatere ceste dobro posute, sicer se pa do nakupa Grma in ustanovitve vinoreiske šole za nas Dolenjce v središči ni nič storilo. Z velikim trudom se je vender nekemu zastopniku zanemarjene Dolenjske posrečilo doseči, da bomo konečno vsaj po železnici zvezani z ostalim izobraženim svetom.
Seveda, dokler bomo na Kranjskem z nepotrebnimi političnimi prepiri, ki nimajo druzega namena, ko da Be slednjič sprevržejo v osebnosti, — drug drugemu ugonobljali najboljše moči, — ne bomo našega ubozega ljudstva glede njegovega materijelnega blagostanja ni za las dalje spravili. Vsak rodoljub ee mora jeziti, če pomisli, koliko denarja se pri nas izda in koliko napora se porabi samo za politične boje mej brati in koliko bi se b tem koristilo narodu, če bi se porabilo v njegov prid ! — Koliko potov ae pri nas stori v prid jedne same osebe in koliko se nekateruiki trudijo, da bi pridobili kako .zaupnico", — mesto da bi skrbeli za to, da bi se naši vinogradi, ki jih je uničila nesrečna trtna uš, obsadili z novimi trtami, ali da bi se v naši Dolenjski, ki je kakor nalašč ustvarjena za to, povzdignilo sadjerejstvo, ki bi deželi v krat« kem lahko donašalo ogromen dobiček. Vse, kar de-
Dalje v prilogi.
ranjenega Frana in ga ponesli soboj. Veronika obupa, videvši krvavečega Frana, čigar nesreče je ona prvotni uzrok. Fran ljubi Veroniko iskreno in goreče, a ni ji tega razkril, misleč, da ona sovraži ves njegov rod in da ne bo nikdar odpustila storjene ji ktivice. A v Veroničinem srci je ljubezen do Frana vzplamtela s toliko silo, da se ji ne vidi nobena žrtev prevelika in zato sežge pismo — jedini dokaz, kateri ima zoper Somraka. V tem pridejo ljudje javiti, da je umrl Somrak iu ker sedaj nič več ne ovira sreče Franove in Verouičine, si sežeta v roke za vse življenje.
Vse v tej igri se vrši hitro, živahno, vse je utemeljeno, vsi prizori so dramatično živi in kolikor toliko potrebni za razumevanje dogodkov, skratka, igra ima zdravo jedro in je spretno izvedena. Vsi značaji so krepko označeui in kontrastirajo srečno drug od drugega, le prizora, ko ustreli Somrak na Bina in pa prizor, ko umrje Sumrak, se nam vidita nekako operna, a morda bo to na odru drugačen utis naredilo, kakor pri čitanju.
Ii^ra je vseskozi realistična, samo konec nf takov. Pisatelj je hotel ustreči ukusu dobe, v kateri je pisal svoje delo, in ko je zadela Somraka tragična kazen, dal je igri dober konec- Tega ni storil kot gledališki praktik, ampak kot pesnik, kajti srečni konec je motiviran v čustvovanji Veronike in Frana in je zato umetniško in psihološko opravičljiv.
_ ^« -w    'm   a * C      'iti? ^S"1^
flajoč gostača, ali oddajajo*1 stanovanje ceneje, ne misli prodati hiše, ako kupca ni; on se uda usodi in pričakuje boljših časov.
Snovati novih podjetij ne kaže, ako ni upanja, da bodo tudi prosperirala; sam > takrat gre podjetnik na led, zida kapitalist nove hiše, ko domneva, da je povpraševanje za to in da jih bode lahko oddal. §e dandanes ne morejo n -se tovarne sukna izdelati, sukno tako mehko, volnolasno in elastično kot an gleško, a pogrešamo še danes tovarne za jeklena pereRa, šivanke in tisuč drugih pred neto V, ker delavski stan ni še na potrebni utopinji spretnoati in stročne omike.
Ustanovimo zjedinieno Siovenij < takoj se bo zidalo v Ljubljani, kot Bredišču tega političnega organizma, 100 hiš, in ko bi se zidanje v ostalih stolnih mestih naše države jednako množilo, zrasla bi obrestna mera v nađi državi, ker bi to zidauje mobilni kapital do cela absorbiralo.
V mestih, k' nimajo pogojev rapidnemu iz političnih prememb izhajajočemu razvoju, ampak se noimalni počasi razvijajo, bi priraščaj novih modernih hiš razveijavil vse stare hiAe, z drugimi besedami, uničil bi veliko glavnic za večne čase, in ker so hiše kapital, bi nastal pomanjkljaj v kapitalu in to bi zopet neposredno bilo vzrok povikševanja obrestne mere. Slišim govoriti: odpravimo hranilnice, ker te ovirajo, da bo kapitali ne raztekajo hitreje v industrijelna podjetja. Ta argument je zapeljiv ali vender varajoč. Predno se denar uloži v kakšno podjetje, treba je zrelega premišljevauiu in vsestranske kombinacije iu šele, ko vse kaže, da bo podjetje tudi prosperiralo, smeti se ga je lotiti; — po nasprotnih načelih se ravna samo gos|>odarski neodgojenec. Za to mejčaBJe je prepotrebua hranilnica, da spravi za neodločni Čas za podjetje pripravljeni denar v cirkulacijo, bodisi nipotekarno ali menično.
Pomislimo, da samo poštna hranilnica donaša ne v stalno, — ali itak v izdatno časno porabo državni upravi, najmanj 200 milijonov forintov, katere je drŽava poprej jemala kot začasno posojilo po vi-Boki ceni od bankirjev; — vsled tega rivajo bankirji sedaj — pogrešajoč državnega klijenta, našega finančnega ministra — svoje mobilne gotovine na druga polja, in s tem je denarja preveč, in obrestna mera mora po gospodarskih zakonih padati.
Kot 31 let samostalni trgovec konstatiram iz lastne izkušnje, da trgovski dolgovi hitreje dotekajo nego poprej, — zakaj? ne ker se dolžnikom bolje godi, nego ker se je prepričanje razširilo, da blago in druga dobra veljajo ravno toliko, kolikor denar in da denar nima ležati v skladnicah, nego da ima cirkulirati ali v poravnanje dolgov ali v hranilnico, ki nese ako tudi male obresti; sploh se razumeva teorija o denarju bolje nego poprej.
Naša mlajša generacija mi ne bode verjela, da so še pred 20 leti dolžni bogatini ležali in spali na denarju, in ko so bili opominani na plačilo dolga, celo leto starega, da bo zarenčali: „Kako se vender predrznete opomniti mene na plačilo? ali mislite, da ne morem plačati? sem bogatejši kakor Vil tu imate Vašo šaro i u bežite!"
Koliko je denarja vsled tacih in družin jednacih slučajev dremalo v skladnicah, si lahko mislimo.
Reasumirajoč vse navedene opazke konstatiram, da blagostanje samo na sebi sploh ni zraslo, ako se beseda „blagostanje" sme tako razumeti, da se ne posameznik bolje čuti kot poprej, nego vsi, kapitalist, podjetnik, delavec in kousument. Denar torej, izgnan iz varčnih pozicij, prisiljen je, zadovoljevati se a nižjim doneskom ali se nalagati v opasna ali stagni-rajoča podjetja.
Obrestna mera se je morala znižati tudi vsled tega, da denar sploh več in hitreje cirkulira nego poprej vsled mnogih posojilnic, hranilnic, zavarovalnic, pogostnega potovanja, uporabe pošte, brzojava, telefona in jednacih prometu služečib naprav; vse to poriva denar na površje, ki se potem staka V državno rento in goni nje kurz kvišku, renta, vsled tega manj plodonosna, vrača bo iz inozemstva k nam in naši bogatini, nevedoč kam z denarjem, jo s kislim obrazom kupujejo. Marsikdo utegne misliti, da Bi tu nasprotujem, ker je denar odtakal; ali to ni tako, ker bi drugače še več denarja bilo ostalo v naši cirkulaciji, in bi še težje pritiskal na obrestno mero.
Ako nam prinese znižanje obrestne mere vender kakšno korist, bode to jedino ta, da bodemo bolj nego doslej prisiljeni, poštovati in se več posluževati fiauka o narodnem gospodarstvu.
Listnica uredništva.
G. X. v C: Zares izbornega govora drž. poslanca dr. iirt";nr.';i o jezikovnih razmerah v 7. peš-polku zategadelj nismo priobčili v celoti, ker ga nam nihče u posl al ni. Po drugih listih pa dnevnik ne more pobirati govorov. — G. cand. iur. Vilko Man ser na Dunaji: Potrjujemo Vam, da Vi niste pisali dopisa iz Krškega, raipravljajo-čega razmere na tamošnjem pokopališči.
Iđnogoatranska poraba. GfotOVO ni domačega ?dravila. katera se da tako mnogostran-den porabiti, nego „M(dl ovo francosko žganje in sol", ki je takisto bfcleati utešuioč.-, ako sr namaže t njim, kadar koga trga, zakaj to zdi»»ili> upliea na milice in živce krepiino it« je zatorej j dobro, da se priliva kt-peliro. Steklenica HO kr. Po pu&tneiu povzetji to adravilo vsak dan lekar A. .M0LL. c. in
kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-uv preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego dve steklenici so ne }>o§ilja. 6 (18—3)
Meteorologično poročilo.
9 o	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-peratura	Te . Nebo trovi		Mo-krina v mm.
71 o ■* , 3	7. zjutraj 3, popol. 9. zvečer	<37 6 .a.. M ■■ 735 1 mi	•2-4° C 110° C 50° C	h rez v. si. \zh. si. szh.	megla d. jas. jasno	0*80 ram dežja. 1
Srednja temperatur* 6 t . za 4*rt° nad normalen:.
„LJUBLJANSKI IW
stoji
ko, rae leto 4 gld. 60 kr.; pol leta 2 gkd. 30 k* ; za četrt jota 1 gld. 15 kr.
Družba sv. Cirila in Metoda
je prejela meseca januvarja in februvarja 1893. leta:
I. oa podružnic: Laški trg lOlJ gl<l., Kamnik 32 gld. 27 kr., ženska v Ajdovščini, 89 gld. 85 kr., ženska CerkniSko-planinska 100 gld., Kobarid 15 gld. f>5 kr., žeuska Vrhniška .r> gld., Kanalska 5 gld., Draslovčo 26 gld., Slovenska Bistrica 200 gld., Cerklje HO gld., ženska v Logatci 20 gld., prva ljubljanska 104 gld 70 kr., ženska v St. Vidu nad Ljubljano 108 gld., ženska St. Jakohska • Trnovska 50 gld., Kranjska 31 gld. Gl kr., Lehen 10 gld., Vransko 40 gld., Medgorjo na KoroSkem 12 gld. 10 kr., Podgrad 16 gld. 20 kr., Brežice 14 gld. 38 kr., ženska v Orraoži 100 gld., ženska v Gorici 1- 0 gld.
II. Darovali so: Na Silvestrov večer v Šiški 0 gld 20 kr., pri odhodu dveh Sokolov 6 gld. lib kr., kaplan Volk in Kantovi 1 gld., neituenovancc 20 kron, iz Ilirsko Bistrice 4 gld,, novomeški Sokoli 17 gld., V. Kandolini iz Kostanjevice 5 gld., telovadci Ljablj. Sokola 5 gld., neimenovan iz Zagreba
1 gld., Posojilnica V Sinčivesi 10 gld., Kranjski deželni zbor 1000 gld., iz Opatije novoletnica G gld. 80 kr., časnikarski narodni davek 80 kron, na župau Faturjevmi banketu v Zagorji IG gld. 50 kr., župnik z nemške meje 1 gld., J. Mankoč v Trstu, mesto nagrobnega venca 20 kron, Savinjski Sokol prvih 20 kron in 3 gld., volilo dekana L. Potočnika v Braslovčah 50 gld.. župnik M. \Veslor na Koroškem 8 gld., zbirka knpč'jskih pomočnikov 2 gld., iz dr. Skofi-čeve zapuSčine 780 gld. 57 kr. in 2 delnici „Narodnoga Doma1' v Novem Mestu in 1 delnico ,,Narodne Tiskarne", slovenski rodoljub na Vrhniki 50 gld., J. Zupan pred sodiščem pri poznanih 80 gld,, kaplan Svatos nabral 11 gld. GH kr . Koroški rodoljubi 7 po 30 kron, volilo Bož. Rajča 45 gld., ob poroki V. Stadlerjcve v Št. Petru na Štajerskem ♦> gld., posojilnica v Žužemperkn 10 gld., posojilnica v Pulji 10 gld., vesela družba v gostilni Lloyd 11 gld., ustanovnina dnraka pri Vieiču v Postojni 10 gld., pri banketu novega župana v Št. Petru na Krasu 4 gld. 72 kr., M. Gerčar v Trbovljah 1 gld. 73 kr., novoletnica iz Juršinec
2 gld. 10 kr., vesela družba v Trebnjem 4 gld. GO kr., novoletnica iz Vrhnike 1 gld., M. Prosekar 2 gld, 00 kr., pri Vodnikovi veselici 18 gld. 10 kr., J. N^bernik iz Litije 9 gld., posojilnica v Ribnici BO gld.. notranjska v Postojni 10 gld., stavec J. Semen 1 gld. 40 kr., M. Blajee v veseli družbi 1 gld. 12 kr., neimenovan 1 gld., vesela družba v Žužemperku 5 gld., iz Opatije 5 gld. 50 kr., narodnjaki v Budanjah 7 gld. 70 kr., na gostiji F. Bunaj nabral 1 gld. 51 kr.
Vodstvo družbe.
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 28. fehruvarja IH1*8
Prejšnji te«b-u i-f    8,7*1.«-no gld.)
Bankovcev v prometu 43G,073.o0o ^id
Zaklad y gotovini   . 2-M75-.ooo .
Portfelj..... 142.2G4.o00 .
Louibard..... 20,801.01)0 „
Davka   prosta ban
kovčna reserva .   . 55,527.000 ,
7;{ .m i* i 648.000 273.00(1
9,980.000
HIDTjLzaa-jslsa, borza
dne* 4  marca t. 1.
včeraj
Papirna renta .....   gld. H890
Srebrna renta..... - 98*65
Zlata renta...... „ 117*5f>
5°/0 marčna renta    .   . „    ICO'16
Akcije narodne banke „   9!»0' —
Kreditne akcije   ....     „ 887*60
Lordon....... n 121*15
Srebro....... „     - *—
Napol........„ 8*69'/«
C. kr. cekini...... 6*69
Nemško marke     ....     „ 69*90 4ft/0 državne srečke iz 1. 1854   .   960 gld. Državne srpčke iz I. 18G4    .   .   100 „
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogeiska papirna renta 5°/0.....
Dunava reg. srečke 5U 0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4\'.//° zlati zaat. listi .
Kreditne srečke......100 gld.
Rudoltuve srečke.....10 „
Akcije anglo-avst, banke . . 300, „ Tramvvav-diušt. velj. 170 gld. a. v. .   . .
danes
- gld. 98*96
■ 98-5»
- » 11746
- 10015
- , 991 —
- „ 34120
- „ 191*10
- I Ha
- n D*«?
147 gld. • 0 kr.
1HG „    60 „
115 „   GO „
100 „    1" „
131 n     - „
119 „   95 „
196 „
25 .   - i 168 J49
50 5(1
jl. o
rt t--o
n o
-o
o
Štev. 44.
^*a#' 1'niKral!
Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.521.
V nedeljo, dne 5. marca 1893.
Na korist učitelju, režiserju in igralci] „Dramatičnega društva" Ig**n.a.cij*UL "Borštnik:-u.
Krivoprisežnik.
Ljudski igrokaz s petjem v treh dejanjih, S|>isal L. Anzen-gruber, preložil J  K.   Režiš-r g. Ignacij Borštnik.
Začetek točno ob V»8 uri, konec ob 10. uri zvečer.
I>i-jiiiititi<v*ii«> <li-i*x(vo.
K tej predstavi vabi nuj ulj minejo
Ignacij Borštnik.
Pri predstavi svira godba slavnega domačega pešpolka baron Kuhn št. 17.
TITstopzilna.: Parterni sedeži 1. do III. vrste 80 kr. Parterni sedeži IV. do VIII. vrste HO kr. Parterni sedeži IX. do XI. vrste .r>0 kr. Balkonski sedeži I. vrste GO kr. Balkonski sedeži II. vrste 50 kr. Balkonski sedeži lil. vrste 40 kr. Galerijski sedeži 30 kr. Dstopnina v lože 50 kr. Partorna stojišča 40 kr. Dijaške ustopnice 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenburgo*-e ulico, in pri blagajni.
Prihodnja predstava bodo v sredo, dn6 8. marca 1893. 1
Blagajnica ae odpre ob 7. url zvečer
Umrli so v fjjjiibljaiii:
1. marca: Blaž Bchinidt. trgovski praktikant, 16 let, Resljeva cesta 6t. 1, akutna plučna tuberkuloza. — Franca Santei, delavčeva žena, 62 let, Kravja dohca At. 11. uie-niugitis spinalijj. — Angela .Mestuk, delavčeva hči, 4 mesece, Tržaška cesta št. 24, bo/jast.
2. marca . Emil Lukas, črevljarjev »iu, 3 lela, Kongresni trg st 17, piučnicH. — Ana Olivari, oiici jalova žena, G5 let, Ti/ašk.. cesta št. *21, jetika, — i'avla Klop-čič, delavka,  Ml let, Kravji dolina št. 11, jutika.
>\r> O
r? =
00 ES
-2)
1\'
Pri otročjih boleznih
potrebujejo  se  često  kisline preganjajoča sredstva In zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega uplivauja svojoga na
wi____sVf^O   SKLADldV K___
nf\jč?9tlle iu
katero radi zapisujejo pri želodčevi kislini, škrofeljnih, pri krvici, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku mi oslovskem kašlji. (Dvornega svetnika Loschner-ja monografija o (liesshiihl-Puchstein-u.)
Občinski tajnik
m« «•*«•«' a:i (lin ok) loltii. 1M,'ča 400 gld , Ztt \sa pota n vzdige v eelem letu 50 gld. n prosto Btannvuuje. Prosilci morajo biti zmožni nemškega in BlotenakOgU jezik:* v govoru in prnavi tu morajo doka/.! t:, (Ki so upravljali ali Se opravljajo službo ODftinakega tnjriika.
ProŠn >• naj h*' pošiljajo na občinski urad v Loki pri Zidanem mostu <lo 1. »|»rila IttlKf.
(241—1) Župan :
A.ntcn 2C«ot*n.si.
Kvvizdina
profinova tekočina.
.Mnttgo let pret-diu&eiio lade^ti ute-šujoče domače sredstvo.
Ceu«      Htekleiuiel MVMtr. vrl). nl«l. 1.—• 1 , Htekleniei »VHtr. -jelj. (in kr.
Dobiva se v vseh lekarnah.       (210—2.
Paziti je na varstveno z.iamko in naj se zahtttva urecno
Kwizdina protinova tekočina
iz okrožne lekarne v Korneuburgu pri Dunaji.
m
LEICHTLOS LICHER CACAO
• Auscjiobip • lK? = 20t TAS6EN.Nivb^vaTt ■
Tujcem, prihajajočim z jutranjimi vlaki v Ljubljano, ae na kolodvoru smeti in prah na glavo otresajo, da je veselje. Opozarjamo na to škandalozno ravnanje mentno stražo na kolodvoru.
— (Na tukajšnji c. kr. šoli za babice) vršili so hi* minule dni Htrogi izpili v slovenščini. Udeležilo Hf jih j« 10 u'"iik, vse r Kranjskega. S prav dobrino uspehom pn atalo je upite pet učenk, dve z dobrim in tri h povolinim uspehom. Dne 1. inarea pričel st- je nov slovensk tečaj.
— (Rom a r-s k i vlak v Rim.) Cene vožnm liHtkom za romar- ki vlak v Kim ae naznanijo prihodnji teden
— (Domača obrt.) One, ki se zanimajo za domače umetnoobrtne izdelke, opozarjamo na krasnega, v izložnem oknu tukajšnje sladčičarne Šumi razstavljenega zajca, razbijajočega obligatni velikonočni piruh, iz katerega prihajajo brezštevilne kamelije in druge cvetlice. Ravno tam videti je tudi krasen šopek in rog, iz katerega se vsipajo vijolice in vse to izdelano je iz sladkorja in sicer tako naravno, da bi prevaralo celo veščaka. Taki izdelki delajo pač čast domači tvrdki, ter dokazujejo, da dobimo doma ceneje in bolje to, kar smo vajeni kupovati od tujcev.
— (Trzinski rokov n jači.) Porotna ob-ravuavu, o kateri biiio včeraj na kratko poručali, se tudi dam še nadaljuje in do sklepa lista še ni bila končanu. O izidu nam bo torej mogoče poročat, atoprav v pouedeljek. Obtožeuci večinoma trdo-vratuo taje.
— (Vreme ) Konečno ustanovilo se je nekoliko vreme iu burja pregnala ie meglo in deževja, ki sta nas nadlegovala že precej časa. Daues imeli Brno alcer precej vetroven, a lep, jasen in soločen dan. Bui ia ouuŠiia nam je tudi mestne ulice m ceste in nas tako odrešila brezkončnega biata po* Blednjib dni j.
— (Novo ognjegasuo društvo) nameravajo usnovati v II i rs U i Bistrici — kakor se nam piše od tam — in je baje neki rodoljubni gospod pripravi leti žrtvovati večjo vsoto, ako se o-suuje tako občekoristnu društvo. Vsa Bistriška dolina imela bi veliko korist od tuce-ga društva, ki je silno potrebno. Od Zagorja na Pivki pa do Reke ni nobenega ognjegasnega društva, ni torej čudo, ako pogore cele vasi, kakor lansko leto Novokračine. Ker ima občina že uovo brizgaraico, bode nabava gasilnega orodia tem ložja. Začetek je sicer težak, a z reano voljo premagalo se bode vse. Torej na delo!
— (Zdravstveno stanje.) V Javorniku, Koroški Beli in v Potokah v Radovljiškem okraji zbolelo je za ošpicami dozdaj 16 otrok. Ozdravela sta dva. — V občioab Ovsiše in Bled zbolelo je 25 otrok za bripo, ki so pa že vsi ozdraveli, na Dovjem pa je še 39 boluih. Unpa ni huda in ni dozdaj se nibče umrl za njo.
— (Proti izseljevanju.) Kakor že prej saksonska, tako sta odredili zdaj tudi pruska in bavarska vlada, da se ne puščajo avstro-ogerski izseljenci preko mej omenjenih držav in jih je zavrniti nazai v svojo domovino. Naznaujamo to, da obvarujemo take, ki se note* izseljevati nepotrebnih neprilik in stroškov.
— (Prva hrvatska zdravnica.) Na vse ueiliači v Zurihu pridobila je te dni gospica Mila Š vi glin po dovršenih strogih izpitih diplomo zdravnice, ter sme izvrševati zdravniško prakso. Gospica Švigliu je rojena Zagrebčanka. Zdaj hoče še vložiti disertacijo, katera se zahteva, da se ji podeli doktorski naslov. Ta naslov se v Švici in v Nemčiji podeljuje neodvisno od opravičenja za izvrševanje zdravniške prakse.
— (Oznanovalke spomiadi.)Iz Križevca na Hrvatskem se poroča „Obzoru", da so se pojavile tam v četrtek prve vračajoče se lastavice. Tako zgodaj se od pamtiveka Jssttvice še niso pokazale. Utegnemo torej po Izredno strogi imi imeti zgodnjo spomlad.
Kazite vesti.
, * (Mejuarodna zdravstvena konferenca) zaradi skupnega postopanja higijeuičnih zdravnikov proti kužnim boleznim bude dne 24.—26. t. m. v Draždanih Naloga temu kongresu nemških in avstrijskih zdravnikov bode, da se ustanovi Bplošna pravila, kako postopati pri kužnih boleznih. Žalostue skušnje pri poslednji epidemiji v Hamburgu, kjer je kolera pobrala toliko žrtev, kakor komaj v starodavnih  nebigijeničnih časih, pokazale
so. kako silno potreba jo, da se v tej zadevi storijo tvsn. koraki, ker se je tudi letos bati, da se zopet pokaže kolera.
* (Iz GieHshUbel-Pucb8teiua) piše se nam: Dno 28. februvarja obiskal je nadvojvoda Oton, ki se seda; zdravi v bližnjih Karlovih v arih, v spremstvu barona Berga naše zdravilišče, in ogledal pod vodstvom gosj) Lnona pi Mattoniia pivnice, in zavode iz kutenh se razpošilja Giesshub^lska kiselina Mattoni;eva, ter se je Njega cesarska Visokost jako pohvalno izrekla o njih uravnavi.
"(Električna razsvetljava v Belem gradu.) Bodoči ponedeljek bodo mestne ulice in trgi v srbski prestolici prvikrat razsvetljene z električno lučjo. Ta dan praznovala se bode obletnica proklamacije kralja Aleksandra. Kralj sam bode dal iz svo|t- pulače znamenje pričetku razsvetljave.
* (Nem A ki vojaki v Berolinu) So prav pogosto zabavajo s tem, da streljajo iz prav mČe-vib uziokov ua „civiliste*. Tako je te dui zopet sireljal vojak ki ie stal na straži v predmestji „Moabit". na uecega igralca, ki ga je baje razžalil. K aieči ga m zadel, akopiam je streljal dvakrat. Igralca, ki je pobegnil, prijela je policija.
* (Grozen b I a z n i k.) V Bru^geju zblaznel je neki mož kar hkrati ter v blaznosti polil s petrotjetri ženo m otroke ter užgal njih omočeno obleko. Nesrečne žrtve blaznikove so zgorele, še pređno ro ljudje prihiteli ua pomoč.
* (Proti cigaretu m.) V državi Alabama v Ameriki predložil se je poslanski zbornici načrt. zakot:a, ki prepoveduje prodajau e cigaret, tabaka in pap rja za cigarete. Trgovci, ki bi delali ' proti temu zakonu, kaznovali bi se z globo 10 do 50 dolarjev i ti zaporom 30 dnij.
* (Roparska četa Auast a zijeva. ) Te dni izročila ro bolgarska ohlastva turški vladi pet. članov roparske ti t*1, ki je pred dvema letoma napadla železniški vlak pri Cerk^kioiu. Zasledili so jih ?e pred pol letom in sđaj odvedli z močnim spremstvom v prJUOpolje. Roparji pravijo, da so dobili vgak po 400 napoleonov kot delež ropa. Anastazij pa je baje pobegnd n* Grško. Bolgarska oblastva imajo v zaporu še tri druge roparje, ki bo pred tremi leti napadli sultanovega svaka Ahmed Efiendi a. Teh pa ne morejo izročiti TurSip, ker bo v bolnici za inkvizite v Solili.
Književnost.
.Ljubljanski Zvon" prinaša v svoji tretji številki najprej prelepo legendo „Satanova smrt", v kateri sloveči naš pesnik A. Aškerc biča način, kako se po nekod rešuje socijalni problem, potem pa še nekatere drobne pesmi, katere so zložili Do-lenjec, Ogin, Sloven, Radinski. Pripovedni del obseza krasno „bajko za starce", naslovljeno „Abadon" iz peresa Nejaza Nemcigrena — ako se ne motimo, jednega najboljših novelistov slovenskih, katerega smo žal pogrešali že vse predolgo. Kdor je prebral dosedanja tri poglavja, iz-vestno nam pritegne, da naša književnost nima mnogo spisov, ki bi se odlikovali po tako duhovitem pripovedovanji, kakeršno diči ta, rekli bi skoro, modroslovno-satiriški roman. Vredno se mu pridružuje povest „ Jara gospodau, katero piše Janko Kersnik, ta izborni opisovatelj gospodskoga življenja po kmetih. Izmej ostalih spisov imenujemo korenito razpravo „Pogubni malik sveta" (prof. dr. S. Šubic), hi i 11 i m 11 h k o šalo „0 pomenn naših krajevnih imen", v kateri je pisatelj E. Lah zbral obilo zanimljive tvarine, in prof. dr. Kosa „Crtice o priimkih". Dalje čitamo nekaj jezikoslovnih črtic, opomnje prof M Valjavca k Wolfovemu slovarju, prof. V. Bež k a „Prinos k .slovenskemu knjištvu", v katerem bode priobčen zapisnik vseh srednješolskih razprav, tičočih se slovenstva, in končno dr. J. Rakeža oceno „ Domačega zdravnika". „Listek" prinaša na sedmih straneh razne književne zanimljivosti, ocene i. t. d. — „Ljubljanski Zvon" je list, ki šteje mej svoje sotrudnike najboljše slovenske pisatelje, in zato mislimo, da bi ga ne smela pogrešati nobena omikana rodbina slovenska.
— »Učiteljski Tovariš", glasilo „Slovenskoga učitoljskega društva v Ljubljani", prinaša v Št. 5 nastopno vsebino : L.: f Blaž Hrovath. — M. J.: Ljudsko šolstvo v Avstriji 1890/91 1. — J. Kotzmuth: O šolski higijeni. — J. Petkovšek: Prirodopisni paralelni običaji. — Književnost. — Društveni vestnik — Vestni k. — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
— „Vatrogaaae" prinaša v št. 5 naBtopno vsebino: Zunimivi poskusi vatrogasnih štrealjaka n Valpovštmi; — Nekaj o gaš nju požarjev v mlinu; — Anton Turna, jubilarni vježbateij vatrogasnog 8bora kr. glavnog grada Praga; —Lihvareva Žrtva; — Godina vatrugaščeva života; — Iz vatrogasnih zajednica; — li vatrogasnih družtava; — Naši dopisi ; — Na uvaženje.
— „Technickv Obzor", organ Spolku architektft a inžen^ru v kralovstvi Češkem prinaša v št. 4 nastopno vsebino: Zacpa ledova na Vltavč u Mčlnika v linoru roku 1893. — Jak asi bude pu-sobiti česky zemsk^ zakon ze dne 17. prosince 1892 na rozvoj mistnih drah v Čechach?— Zpravy stavebni. — Prostfedky dopravnf. — Oznnmovatel snbmissi — Zpravy spolkovć. — Zpravy osobni.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Gorica 4. marca. L nI ionska stranka namerava postaviti za občinske volitve v Solkanu v prvem razredu svoje kandidate.
Rovinj 3. marca. Sodišče obsodilo Pa-zinske napadalce na hrvatske izletnike in sicer: Fedela C a m u s a na 6 tednov zapora, Ruggera Camusa na tri tedne, Rudolfa Pilata na 3 tedne, Giovanuija Gherseticha na 6 tednov zapora. Dva obtoženca bila oproščena.
Dunaj 4. marca. Angleški veleposlanik na Dunaju, sir Augustus Paget, odstopi v kratkem; na njegovo mesto pride iz Bombaja lord Reay.
Budimpešta 4. marca. Poslanska zbornica vzprejela predlog Kemenvjev, da poslanec ne izgubi mandata, tudi če so njegove dijete dlje kakor tri mesece zarubljene, ter je nasvet Karolvjev, naj so dijete nezarubljive, odkazala pravnemu odseku.
Beligrad 4. marca. Policija konfiscirala neb roj oklicev, v katerih se poživljajo radikalni volilci, naj ne volijo, ampak šiloma odžene jo volilske komisije in preprečijo volitve. Liberalna vlada bi rada zagotovila svojim kandidatom zmago, zato ne da radikalnim volilcem legitimacij, češ da so z davki na dolgu, a to prakticira tudi zoper take volilce, t kateri niso ničesar dolžni. Razburjenost volilcev rase bolj in bolj.
Kalkuta 4. marca. Vrhovni poveljnik Indije, Roberts, odstopi dne 8. aprila. — Ma-karadža mvsorski poslal papežu za škofovski jubilej dragocenih daril.
Washmgton 4. marca. Novi predsednik Združenih držav nastopil danes svoje mesto in stori v nedeljo prisego.
Narodno-gospodarske stvari.
Kaj pomeni padanje obrestne mere?
Spisal V as o P etri čir. ( Konec.)
Denar se raje utaka v bolj plodonosna in varčna podjetja nego v manj plodonoBna ali opasna, s tem se pa izjednačuje delavski zaslužek s slabe-jega na bolje, ker tudi delavci beže ud manj plodonosnih podjetij k boljšim.
Pri rastoči civilizaciji, ker je to posledica blagostanja, pada obrestna mera, nasprotno pa raste dri nazadujoči civilizaciji, ker je tu javna uprava pomanjkljiva, opasnost izgube pa večja.
Z društvenega stališča pa ni vse jedno, ali je obrestna m ra nizka ali visoka.
Nizka mera pomeni prevlado bogatinov in iz-koriščevanje manj bogatih ali celo revnih ljudij, kakor na Angleškem, kjer je dosegla beda delavcev vrhunec in porodila socijaliste, učeče, da , i me te k je tatvina".
Visoka mera pomeni prevlado talentov, podjetnega duha, razklenitev fizičnega dela in nabiranje in množenje glavnic, kakor pri nas ali v sosednji Rusiji, kjer je jako malo beračev. Sicer ima Rusija svoje nihiliate, ali teh je deviza „dajte nam politično svobodo", kar je vsekako velik razloček od devize „imetek je tatvina", ako se tudi mečejo v jeden piaker.
Poravnati vsa ta socijalna nasprotja je poklic modernega zakonodajstva. Upajmo, da Be mu posreči!
Pričakovati, da se bode vsled nižjih obresti]' porodila speča ljubezen do novih, koristonosnih podjetij na induBtrijeluem polju, do vzpodbude izdatnejše izvozne trgovine z našimi pridelki v inozemstvo, — bi Be varali, ker izkušnja uči, da n. pr. na Dunaji, središču našega prometa, navzlic tem baje" boljšim okolnostim nizkih obrestij vender industrija, zidanje novih hiš in obrtništvo sploh bolj hira, kakor v časih 5°/9 obrestne mere; pri nas se celo veselimo, ako Bneg obilno zapada, da pride revno ljudstvo do bornega kruha.
Da bode kapitalist, ki dobi sedaj četrtino manj za svoj denar, nepotrebne hiše zidal, je ravno tako malo pričakovati, kakor da hišni posestnik, pogre-
Posle
»>ke kategorij'9 moftlce In £en» oke, omtbll« take h aprleevali o dolgoletni Nlutt»f — priporočit in nameaenje (tudi ua zunaj)
G,
na Bregu št. 6.
(243)
Največje skladišče
raznega semena
n. pr.: nemške, štajerske, lncarnat, turške in travniške detelje, raznih vrst pesnega semena, splošno znano kot najboljša krma za živino; travnega semena za suhe, mokre, peščene in plinovite travnike; velika izbera semena za salato, kumare, peteršilj, selerijo, sladki grah., fižol in v ne druge vrste semena za zelenjad. Proseč mnogobrojnega poseta
(151—6)
Zobni zdravnik
DR ROMAN JACOBI
ustavlja po najnovejši in najboljši metodi
umetne zobe in zobovja.
1'loniblra In i/din* zobe v narkosl (umetno
.spanje, brez boleeln.        (11S—3)
Zdravi sploh vsako ustno bolezen.
Ljubljana, Stari trg št. 4.
IS
9
Proti kaliju in katara i tudi pri k otrocih), proti »luzniot, hrlpavoiti, bolesnim na vratu, ielodou in mehurja se naj hulje priporoča
koroški
rimski vrelec.
Naravno pristno napolnjen.
3sTaJ±a.n.ojša. ra.&2M.i!zna, voda.
Glavna zaloga v LJubljani pri  M. E. Supann na Dunajski oesti. (196—3)
Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno v Londonu 1893 in z zlato kolajno v Bruselji 1892.
Najboljše sredstvo
elodee,
katero želodce in opravila prebavnih delov života krepća in tudi odprt život pospešujejo
tinktura za želodec,
katero pripravlja
Gabrijel PICCOLI,
lekar pri „angeUu"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Cena 1 steklenici
10 nove. (173-4)
Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zabojčkih po 13 steklenic in več. Zabojček z 12 steklenic stane gld. i 36. b 24 gld. 2-60; s 36 gld. 384; s 44 gld. 426 ; 65 steklenic tehta 5 kff s postno težo in velja gld. 526; 110 stoki, gld. 1030. PoStnino plača vedno naročnik.
♦ ♦ ♦ ♦
♦ ♦
♦
:
♦ ♦
♦ ♦
: :
♦ ♦
:
♦ ♦ ♦ ♦
: :
♦ ♦
Št. 4410.
Razglas.
(240—2)
V zmislu § 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. I., št. 22. dež. zakonika) se javno naznanja, da so
imeniki volilnih upravičence?
za letošnjo dopolnilno volitev v občinski svet sestav-lieni in da se smejo od danes naprej 14 dnij tukaj pregledovati in proti njim ulagati ugovori.
O pravočasno uloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane
dne 1. marca 1893.
IZ! a. d. n jat cona
a <i)
o d
H
Tj
rt
R. Miklauc
v Ljubljani, Špitalske ulice št. 5.
haloga
(189—3)
Ysake baze gvantnega blaga za moške in ženske
knkor tudi vseh vrst
kocev, kovtrov, srajc, Jop, nogo-vlc, svilenih in cajgastih rut itd.
po najnižji cen
N p.
Ui
9
o
(D g
e>
!Za.ćLn.jaL cena!
SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
zavaruje
človeško življenje
po vseh kombinacijah
mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica.
Ćleni banke „Slavije" imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende, katera je doslej iznašala po 10%, 20%! 25% in Jedno leto celo 48%.
Za škode izplačala je do«lej nanka „Slavija" čez tlvnfNef milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih ioudih more so meriti z vnako dru^o zavarovalnico.
Kako koristno In potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje (193—2
primere s
1. Holena Avbeljnova, kramariea v Ljubljani, zavarovala se je dno B. maja 1884. Do svoje smrti dne lf>. februvarja 1886 splačala je 32 gld. 54 kr. zavarovalnine; banka ,,Slavija" pa je izplačala njenim dedičem 1000 gold.
2. Dr. Fran AmbrožiČ, mestni zdravnik v Ljubljani, zavaroval so je dne 80. januvarja l87o. Do svoje smrti dne 11. februvarja 1891 upla-čal je 1852 gld 52 kr.; banka „Slavija" pa je rodbini njegovej izplačala 3000 gld.
3. Ivan Zor, c. kr. brzojavni kontrolor v Ljubljani, zavaroval se jo dno 10. decembra 1871. Do svoje smrti dne 8. februvarja 188!> upla-čnl je 1393 gld. 92 kr.; bauka ,,Slavija" pa je izplačala njegovej rodbini 3000 gld.
4. Miha Serdtf, uradnik v Trstu, zavaroval se je dno 30. novembra 1878. Dasi je do svoje smrti dne 14. julija 1880 uplaral le 80 gld. IG kr., prejeli so dediči njegovi od banke ,,Slavije" 1200 gld.
5) Marija Lenčkova, posestnica na illanici ob Savi, zavarovala se jo dno 6. maja 1870. Koje umrla dno 24. maja 1882 izplačala je banka „Slavija dedičem njenim 5000 gld., da si je bilo uplačane zavarovalnine le 2292 gld. 16 kr.
6. Ivan Vlah, posestnik v JuSirih, zavaroval so je dne 2"). novembra 188S za 1000 gld. in dne 30. aprila 1890 zopet za 1000 gld. Na obo zavarovanji splačal je do svoje smrti dne 13. januvarija 1892 vsega vkup 192 gld. 16 kr.; dediči njegovi pa so prejeli od banke „Slavije'* 2000 gld.
7. Ivan Želcznikar, urednik ,,Slov. Naroda" v Ljubljani, zavaroval se je dne 80. junija 1882 za 1000 gld. Do svoje Bmrti dne 2(i. januvarja 1891 uplačal je 381 gld. 60 kr.; bi.nka „Slavija" pa je izplaCala dedičem 1000 gld.
8. Peter Buduar, c. kr. poštni oficijal v Ljubljani, zavaroval se je dno 10. maja 1876, ter je do svoje smrti dne 10 aprila 1892 uplačal 597 gld. 12 kr. Danka „Slavija" izplačala jo pa rodbini njegovej 15O0 gld.
9. Andrej Velikajne, gostilničar v Ilirskej Bistrici, hil jo zsvaro-van od 15. dne mitja 1880 do 3. dne junija 1887 in je v tej dobi uplačal 364 gld. 80 kr.; banka Slavija" pa je po smrti njegovej izplačala udovi 1000 gld
10. Heza Kernova, kramariea v Cerkljah pri Kranji, zavarovala se je dne 20. aprila 1884 za 1000 gld. in bauka „Slavija" izplača'a je njenim dedičem ta znesek, dasi je do svoje smrti dne 21. septembra 1892 uplačala le 241 gld. 20 kr.
11. Krnesta JeluSičeva, soproga občinskega blagajnika v Kastvu, bila je zavarovana od 6. februvarja 1884 do 19. avgusta 1888 ter je v tem času uplačala 187 gld. 00 kr.; banka „Slavija pa je izplačala njenemu soprogu 1000 gld.
Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje rado voljno
generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani
v lastni hiši, G-ospodske ulice Št. 12.
i b
Meščanska korporacija v Kamniku
ima ii» prodaj v gozdu lSfstrici
100.000 jrav lepili 3 in lletnik smrekovih sad
tisoč po 1 gld. 50 kr. na meatu; dalje
8000 41emili mecesnovih sailik
tisoč, po 3 gldi na mestu. (18.ri—6)
Najboljše vrste piva
iz združenih pivovarn
Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča po tovarniških cenah. (162—4)
Zaloga piva
prve Graške delniške pivovarne
^^5*^    v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. Na pismene poizvedbe odgovarja so nemudoma in frankovano. ~~W
Izborno innrciio pivo v plombirttiiili *»l «■ u len iea li s pal eni «►% ani in »ani h nkoui dobiva *«* vtrnk dan uveže 1 ., litra II kr., I liter £1 kr. dobiva »e i lr;ntiui n n|m'(Trijxkiiu lOii^oiu |»ri £OMpe Ivani Kom v Kolodvorski Ji
nI i cali Nt 24.
Naznanilo.
Podpisana tvrdka naznanja, da kupuje kakor do sedaj tudi nadalje
sladkorno peso
po 9*9 Kr. 1410 ki i*-, v tovarno postavljeno in da oni poljedelci, kateri se ž nje obdelovanjem baviti hočejo, za to potrebno s<kHHk najboljše vrste po najnižji ceni pri njej dobijo.
Pojasnila o obdelovanju sladkorne pese se dobijo na zalitevanje brezplačno.
Avg. Tschinkel,na sinovi
c. in kr. dvorni založniki
v Ljubljani.
(239-1)
C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic.
Izvod iz voznega reda
-vel?a.vaa.egrai. od 1. olcto"tora, 1892.
Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni <' «si označeni ho v srednjeevropskem času.
Odhod iz Ljubljane (jnž. kol. i.
Ob 6. uri 38 min. zjutraj oaebni vlak na Trbiž, Pon-
tahel,  Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 11 nrl 55 min. predpoludne oaebni vlak na Trbiž, Pontahel, Poljak, Celovec, FranzenBfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. nrl 21 min. popoludne osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec. Solnograd, Inomost, Pariz, Lmc, tschl, Bodejevici*, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlove vare. Dnižilane, Dunaj via Amstetten.
Prihod v Ljubljano ijuž. kol).
Ob 7. nrl 10 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnogruda, Linca, Ib. hlja, Ljubna, Celovca, Franzens-feste, Trbiža.
Ob 4. nrl 65 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubu*.   Beljaka,  Celovca,   Franzenafeste, Pontablja,
Ti biža.
Ob 9. nrl 27 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnbii*, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža.
Odhod lz Ljubljane (drž. kol.).
Ob 7. nrl 16 min. zjutraj v Kamnik.
2. 10   u     popoluduo v Kamnik.
7.    ,,  00   H     zvečer v Kamnik.
Prihod v LJubljano (drž. kol.)
Ob   8. nrl 36 min. zjutraj iz Kamnika.
„  11.       00   u    dopoladne iz Kamnika.
,,   8.   n   20   ||     zvečer iz Kamnika.
Srednje-evropaki čas je krajnomu Času  v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—47)
Ijni ekstrakt za uho
Ood c in kr. sekund, zdravnika «lr*. !■■» i i ►♦-1* - ji -Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let »v tori let,«*, ker odpravi vsako nepn-rojiMiii gluhoti, uklanja takoj nI»I» poMlali, ušesni lok in vsako uA«»mim» itolezen ; dobiva s« proti (l..pofiiljatvi gld. 1*70 v vsej Avstro-Ogerski (rnukuvano po po&ti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv Duhu" g. Edo pl. To-m uya, v lekarni g Aut K ogla in v mestni lekarni v Zagrebu; nadalje pri Zanetti-ju v Irsiu ; Jožetu < i i s r o fo 1 et t, i j u v Gorici; na litim« ji pri c. in k r. vojni poljski lekarni, na Štefanovem trgu št. 8, in pri lekarju Twerdy ju, Mariahiltcrstrassu 106. — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah g utis-ienitn napisom: e. In kr. Nekunil. /.«1 ravnik «lr. Sipek na I>uua|i.
: 1314-11
Tsw Senzačna nova iznajdba! rkalecna razstavno okno!
5o cm. viaoka opravljena figur«, ki se premika urnim strojem, katerega je navijati vsako tretjo uro. Trka v presledkih nekolikih sekund na razstavno okno in byteni vsakogar sili, da se i ueboteč ozre in da postoji. Cista tež« 2.100 gramov. Cena 25 gl«l. - Za trgovce, gostilničarje itd. dragocen, reklami služeč, predmet. Eksemplar za po-skušnjo funkcijo ira vsak din od 10.—12. ure v razstavnem oknu
Kočevske domaće industrije
v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle,
kjer so tudi naročila vzprejemajo.
(244)
Dr. Rose životni balzam
»3 *<
je nad 30 let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztapljajoče (1109—90)
domaće sredstvo.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., pu pošti 20 kr. već. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovum
v.irst.vanu znamka. Zaloge skoro v vseh lekarnah
Avstro-Ogrske. >^fl80l
Pi Tam se tndi dobi
raško domače zdravilo.
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čistenje. zrnjenjo in lečenje
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V >kalljieah po 35 kr. in 25 kr. Po pošti ti kr. ve«"'. Na vseh delih zavojnine jp moju tu dodana zakonita varstvena znamki«.
Crlavna zaloga.
B. FRAGNER, Praga,
it. 203-201, Mula »Irana, lekarna ,,pri Kriti »rlu'1, g^~l'i>it u;i r a z po S i 1 j at c v vsak dan.
Veliki krah!
New Vork in London nista prizanašala niti J evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnin© prisiljena, oddati vso svojo   zalego zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moćij. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 661) in sicer: ' 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško ostrico ;
6 komadov »mer. patent-srebrn i h vilic iz jed*
nega komada: 6 komadov amer. patent-srebrnih jedilnih žlic; 1'i      m m       n m       kavnih .,
1 komad  amer. patent-srebrna zajem al ni ni ta juho;
1 komad amer. patent-srebrna zajemalnica za mleko;
2 komada amer. patent-srebrnih kupic za jajca; 6 komadov angl Skih Viktoria-čašic za pod klado; :•■ komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj;
_1_n     »ajfinejš* sipalnica za sladkor.
44 komadov vkupe samo gl«l. 0«6«>.
Vseh teh 44 predmetov je poprej atalo gld. 40'— ter je je moči sedaj dobiti po tej ml. nimalni ceni gld. 6*60. AmeriČansko patent-srebro jo ven in ven bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantnje. V naj bol j Si dokaz, da le-ta inzerat ne temelji na
aJLUgeOcšn.! slejpetrljl g -J
zavezujem so s tem javno, vsakemu, kateremu tio bi bilo blago povfieč, povrniti brci zadržka zneska in naj nikedor ne zamndi ugodno prilike, da oi omisli te  krasne garniture,   ki je posebno pri kladua kot
prekrasno ženltno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se jedino le v
A. HlltSCIHBERCir-a
glavni agenturi zjedinjenih amer. tovarn patent-srebra na Duuaji. II., Rembrandtstr. 19. —Telefon št 7114
Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se znesek naprej vpošljo. (223—2)
Čistilni praiek 10 kr.
Pristno  le z zraven  natisnjeno varstveno znamko (adrava kovina).
Izledek ls pohvalnih pisem.
Texing, Gor. Avstrijsko, 21. svečana 1892.
Slučajno sem videl pri Njega svetlosti grofu Wurm-brandu vašo garniture ter se prepričal o nj» lepoti in ce-nosti itd. Jožef Forat, župnik-
V Olomucu, 1. maja 1892. S pošiljatvijo izredno zadovoljen,  nadkrilila znatno moje pričakovanje. Stotnik Cz . . ., plackoraauda.
Prej Geba.
Fran Čuden
Prej' Geba.
* urar
v  I. j u t»i j Jiui.  Mloneve  ulit*« ši.  I 1
(Podružnica v Trbovljah)
priporoča si. občinstva ter posebno preč. duhovščini svojo bogato v.aiog-o
švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budiinic, verižic, prstanov, uhanov (m—s)
in vseh v to stroko spadajučih stvurij po ■■iij-
ill/.jill   n null.
Popravila i/.vršujejo se natančno pod poroštvom. — Zunanja  naCOČiln se  hitro   izvršujejo p«» pošti.
Ceniki bo večino na razpolaganje zastonj in franko.
Gospodarji in
Pomlad, čas za nakupovanje različne železnine in poljskega orodja in čas za zidanje je dofiel. Pri nakupovanji vseh teh reči je pa paziti, da se kupi dobro blago po nizki ceni, ali pa pri eni in isti ceni boljSe blago.
Potrudil sem se nakupiti najboljšo blago po najnižji ceni, za to sem v stanu je dajati tudi po najnižji ceni. Posebno se bodem trudil v tem smislu postreči z najboljšim iu najcenejšim Orodjem, železjeni za zidanje, oovaml za o    na in vrata in ■ oementom.
V zalogi imel bodem vedno najboljši roman iu portland cement, stare železnii e šine /.a oboke, preskrbi m pa tudi po najnižji ceni traverze, i t. d. V zalogi imam raznovrstne priproste in najHnejSe okove za okna in vrata, o ove za voze, vezi i. t. d.
/.a struku kriti imam bogato zalogo cinaste m poclnano plo-sčevine ter stresnega papirja.
V zalogi imam
vsakovrstno orodje za mizarje
lepo in bogato pozlačene nagrobne križe
posebno pu opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih
MF* štedilnih ognjišč "1Wf
in njih posamc/.uih delov.
Vnar-;a n.o.r©4lla, se točno i«, vestno zvrši. Za obilno nakupovanje in naročevanje se priporoča (174—4)
ANDREJ DRUŠKOVIČ,
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10.
V^'iJ. .J. y. .J. ij. ij. iji iji-ij. iji. 'ij£ ■^£"i^ iji'^iijt^'
r i-
K
ir
r
Posestvo
pol ure od I^fiibljuiie ležeče, z obzirnim tfONiMMlitr.sklin l><iNlopj«*iii. h kuteremu pripada preko SiO oral njiv. travnikov in grozda, up;oduo za mlekarstvo in vnak obrt j« na |»r< ilaj ali celotno alt pa se po dogovoru tndi ruzieli. (242—1)
Poleg tega je na prodaj v Ljubljanskem mestnem logu trav* iiiK s 14 orali in travnik „pod Rožnikom" s T*/i orala.
Natančneje se izvč pri T- ZESode-tUL Xjj"UL"bl3aia.I.
Kdor hoče uživati dobrot |edluo prave — ne na
pol sežgane in paokus iraajoče
Kneipp-ove sladne kave
naj   kupi   le,,ono  v  rudeelb.  štiriogeljnatih zavo'ib bratov OIz z varstvenima znamkama slikt« in ponev. — Ce ae primeša
Oelz-eva kava
kije ; rizuano ua,boljši in nujizdatneiši pnmeaek navadni kavi, dobi se idrava, cenena iu hranilna kaviuu pijača, ki daleko presega bobovo kavo, ki nima re-dilne vrednosti.
Bseatj© OlsP Bregenz,
od preč. g. župnika Kneipp-a jedino pooblaščena tovarna za Kneipp-ovo sladno (967—14) kavo v Avstro-OgorHki.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah s kolonijalnim blagom.
L Luser-jev obliž za turiste.
Dobiva se v lekarnah.
V
liiiinu) in hitro upli vsjoče  st««t«ivo proti    y^ci%
K II I j 1 III (^CMOUlt
*ul|«'i. na pod- X V, plan!., petuli m >CcS^ <PX Veliki ding;iii n dim >T^J^ »V/ pnziialmh pmsUoni /v V ^X P"**'1". I« "« ^/^SS^^V^  DB1 ogled v
\> "'!lv"i mritoriljulnifi:
L* Schwenk-a lekarna
(b24) Meldllng-DunaJ.
Pristen huuio, če imata navod in " S obliž varstveno ziianiko in podpis, ki je tn zraven; torej  naj  se pazi savrne vse manj vredne poaaredbo.
Pristuega iumjo v IJiili-Ilaul J. Svvohodu. V. pt. 'Prnkoczy, G. Pločotl, L. Grečel; V SCiiiInHaveni
S. pl. Blađovič, F. Hailtu: vHamniliiil M../nil: : v <'el©v«5i A. Ejfger, W. Thuriuwald. J. Birnba-cher; v K r#-•«»!» A. AichJ' inger: v Trgu (ua Ko-rolkuiu) V-. Aleuuor: v Bell aU rt F. Scliolz, Dri E. Kuinpt; v ttoricl G. B. Pontoni; v WolfV*-bergu A. Hutb ; v Kranj! K. Šavuik; v Kacigo ni C. E Andrien; v Mrl|t Josip VVartn; v Karto v I |iei A. Roblek; » Celjl J. Kupferacbuioi.
21529^