Po&tnina plačana v gotovini. Izhaja v pondcljek in petek. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno -Čekovnem zavodu St. 10.666. Jiova &oba Cena 1 Din. Redakcija in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 66. Celje, pondeljek 18. avgusta 1930. Leto XII. Otvoritev Kocbekovega doma na Korosici CELJE, 18. avgusta. Včeraj je bil na izredno 'slovesen način otvorjen novi Kocbekov dom na Korošici pod Ojstrieo. Že na pred- večer se je zbralo pri in v novem do- mu več slo turistov in domačinov, ki so vso noč preeuli ob slavnostnih zvokih godbe in lepem petju fantov. V nedeljo je zbudil vse najlepši po- letni dan. Nebo, ki je bilo ves teden hudo zamračeno in s katerega je brez prestanka lilo in snežilo, se je zjasnilo in toplo sol nee je blagodej- no oživilo vso naravo. Ob 10. dopoldne se je pričela otvo- ritev doma s službo božjo, ki jo jc opravil lučki kapian g. Lebar. V pri- digo je prav srečno vpletel mis^l, da Slovensko planinsko društvo širi z ljubeznijo do planin tudi ljubezen do bližnjega. Načelnik Savinjske po- družnice SPD v Celju g. svetnik Til- ler je nato v slavnostnem govoru orisal zgodovino Korošice in delo, ki ga je opravila podružnica s stavbo novega doma. Govornik je pozdravil zastopnike uradov, občin in društev in naznanil, da se imenuj novi dom v počaščenjc vclikih zaslug pokojne- ga Franca Kocbeka za naše planinc »Kocbekov dom na Korošici«. V tern trcnutku je padla zavesa, ki je do tedaj zakrivala tablo z na- pisom novega doma. V imenu vlade je čestital Savinjski podružnici SPD sreski načelnik g. Kandrič iz Gornje- ga grada. Kot predstavnik Osrednje- ga odbora SPD je pozdravil novi tičnega kongre- sa pri velikem ognjemetu na igrišču »Concordije« v Zagrebu strahovita nesreča. Na železniški progi ob igri- SCu je opazovala velika množica lju- di ognjemet. V tern je privozil tovor- ni vlak. Strojevodja je takoj zavrl, vendar pa je bila katastrofa neiz- ogibna. Vlak jc zavozil v množico. Pri tern je bilo usmrčenih 5 oseb, 16 pa težje in lažje ranjenih. Med po- nesreCenci ni nobenega Slovenca. Preiskava je ugotovila, da strojevod- je ne zadene nikaka krivda. Nesreča je izzvala globok vtis v vsej državi. (1 Zopet smrtna nesreča v Rimskih toplicah. V zadnjili tednih so se zgo- dile v Rimskih toplicah že tri srnrt- ne nesreče. Pred tedni je utonil v Savinji neki zidar, 3. t. m. Berta Pla- zarjeva, v petek 15. t. m. pa je zahte- val zopet električni tok človeško žr- tev. V petek okrog 15. 'si je šla 20- letna šivilja, hčerka železniškega ču- vaja v Rimskih toplicah ter vzorna Sokolica Marija Zupanova s 55-letno Jožefo Trglavovo ogledat novo stav- bo kopališča, ki ga gradi g. Ullich v bližini desnega brega Savinje. Ko je stopila Zupanova iz kabin, se je po nesrecnem naključju dotaknila od- tj'gane elcktrične žice, ki je ležala na tleh. Tok z napetostjo 220 voltov je treščil Zupanovo in Trglavovo ob tla. Zupanova, ki se ni mogla rešiti žice, je v par minutah izdihnila, Tr- glavova pa je dobila težke poškodbe. Ferdinanda Mlakarja, ki je prihitel na pomoč, je vrgel tok ob zid, neki kleparski pomočnik, ki je skušal Zu- panovo potegniti od žice, pa je do- bil težke opekline po rokah. Celjski zdravnik g. dr. Hočevar, ki se je slu- čajno vozil mimo, je mogel ugoto- yiti le smrt Zupanove. Žico so naj- brž pretrgali otroci, ki so metali ka- menje v napeljavo. d Nezyoila na Savinjski železnici. V soboto 10. t. m. okrog pol 14. je vo- zil hlapec posestnika in mesarja Andreja Šerdonerja iz Ločiče z eno- S k o b 6 : Prvič v Kocbekovem kraljestvu »Francelj. ali se še sominjaš, ka- ko sem prvič s teboj lezel na Ojstri- co?« Prijazen, mogoče poslednji smeh- ljaj, mu je zaigral pri tern vprašanju na bledih, izsušenih ustnicah, v glo- boko vdrtih očeh je zagorel plamen- ček novega ognja. »O dobro«, mi je veselo pokimal. In s tresočim se glasom je zašepe- tal: »To moraš o priliki popisati.« I. »Prihodnji teden pojdemo na Oj- strico«, je dejal nekega lepega dne o velikih počitnicah, ko sva se srečala na cesti. »Ne bo skod'ilo tvojim dol- gim kostem, ako jih malo preteg- neš.« »Kdo pa še pojde?« sem vpraSal. »Velika družba. Najmanj 15 glav.« »Zelnatih, če jih neses v košu. Pri naši sploSni telesiii lenobi niti dese- torice ne spiaviš v bribe.« »Kaj staviš, da nas pojde desct?« i »Pet buteljk v tvoji koč;i pod Oj- j stricc.« »Velja.« In segla sva si v roke. TT. Navzlic v.sem naporom zgovorne- ga opisovanja naravnih lepot njogo- vega, kraljestva in namigavanja na neprecenljive zdravilne poslcdice ta- kih potovanj se nas je zbralo v giav- nein drevoredu določenega dne le o«em, ki smo bili pripravljeni za- upati svoje kosUi priznaneinu pla- ninskemu vodstvu našega prijatelja. In še do tega števila je več nego Kocbekova živa beseda pripomogla novica, da se ekspedicije udelcži tu- di vesela, živahna gospodična. Da ne bo kake nepotrebne zamere, Ceš, da vlačim njeno lepo ime v javnost, jo čedno prekrstimo v Moniko. Misl'im, da ni bilo dosti otrok krščenih na spomin te vrle svetnice. In če so bili, gotovo si niso iskali pozneje kruha kj,e v bližini, da b|i mogli sedaj refi: »Na me cika.« Po žalostnih izkuš- njah, ki jih imamo v tern pogledu slavni pisatelji, ni napak, da se že vnaprej zavarujemo. Nekoč me je hotel neki gospod po vsej sili suniti na ond svet, ker se mu je »Krtačar- jev Iconiij« zdel v nekem mojem spi- su na las podoben njegovi užaljeni osebi. Nekega čislanega celjskega od- vetnika so pa hoteli njegovi prijate- Iji po objavi nekega mojega strašno neumnega podlistka naščuvati, da bi z juridično vestnostjo in siilo zlo- mil moje hudobno pisateljsko pero. Na srečo je bil mož »bolj pameten« kakor njegovi svetovalci in moja 1 humoreska . . . Torej ta gospodična je bila tisti imenitni magnet, ki je potegmil k se- bi kar štiri gospode na lojtrski voz, ko j,e stal za odhod pripravljen srodi ceste »uglajene«. Žo sem z veseljem ugotovil, da sem i stavo dobil, ko jo tisti trenutek pri- i mahata sem od »zlate zvezde« dva nesrečna — ne Italijana, pač pa Ce- Ijana. Radi prej omenjene previd- nosti brž popravimo njune doku- mente in papirje. Mlajšemu in do- kaj večj,i premikajoči se kepi mesa recimo Janez Klobasa, drugemu pa Arnošt Vesel. Da bi jih Kurent! Ka- kor muhi v kristalno čašo šumečega Sampanjca sta padla sedaj v to druž- bo. In takoj sem vedel: Naročeno ! blago. In res mi je vodja ekspedicije hudobno mežikal, ko /sva, si sedela nasproti. »Si že izgubü, se je režal. »Še nisem«, sem ugovarjal. »Kadar nas boš preštel vrh Ojstrice, takrat govori.« Še je tlel ogorek upanja v sreu. Z zadovoljstvom sem ošinil lakasle če- veljčke naše primadone. Potem sem pa tudi računal in špekuliral na pri- jaznost rejenega gospoda, na njego- vo i'anaticno oboževanje naših Alp. Vsi vemo, kakih strašnih žrtev je zmcžen in sposoben fanatik. Prav nič bi se ne čudil, ako bi se tista ži- va ska la zamajala kje pod vrhom kraljice naših gor in se zavalila na korist reklame Savinjskih orjakov — 'in zajedno tudi moje denarnice — v s.trašni prepad. Vsi evropski listi bi pisali in »Tedenski ilustrovani list« bi prinesel sliko iz naše Švice. KoMko je to vredno! Ljudje radi Ci- tajo in gledajo take stvari. Vsak si niisli: llvala Bogu, da nisem jaz ti- sta revna žrtev gorskega sveta. Se- daj bom pa še bolj poredko zahajal v bribe.« Tako pravi naš človek in je hvaležen časopisju, da ga opozarja na vse take nevarnosti. (Dalje.) Stran Z «Nova Doba» 18. VIII. 1930. Štev. G6. vprežnirn vozom hmelj črez železniš- ko progo med St. Petroin in Polzelo. V tern trenutku je privozil popoldan- ski osebni vlak « Polzele in treščil v voz, ki se je popolnoma razbil. Hlapec je še pravočasno skočil z vo- za, konj pa se je odtrgal in zbežal. Ko so očistili progo, je vlak nadalje- val vožnjo v Celje. d Otrok zgorel. V pondeljek 11. t. m. je pustil posestnik Selišek v Do- brovljah pri Braslovčah svojo 4-let- no hčerko-edinko samo v kuhinji pri peči, v kateri so pekli kruh. Iz ne- pojasnjenega vzroka se je otroku vnela obleka. Deklica je zgorel a predno so ji priskočili na pomot. d Nov češkoslovaški konzul v Ljubljani. Konzul CSR v Ljubljani g. dr. Fr. Rest je premeščen v češko- "slovaško zunanje ministrstvo. Za konzula CSR v Ljubljani je imeno- van legacijski svetnik g. Ševčik. d Rogaško Slatino so posetili do 1. avgusta 4703 gostje. d žalostna statlstika. V Mariboru je umi'lo od 1. januarja do 1. avgu- sta nenaravne smrti 19 oseb. Kroni- ka je zabeležila 9 isamomorov, 9 smrtnih nesreč in 1 umor. d Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravno »Franc Jožefove« vode. Strokovnjaki - zdravniki za moltije pri prebavi hvalüjo »Franc Jožefovo« vodo, ker poživlja delova- nje želodca in Crevesa, odpravi otek- lino jeter, zviša izločevanje želodca, stopnjuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in posveži kri. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in špecerijskiih trgo- vinah." d Dunajska vrenienska napoved za torek 19. avgusta: Toplejše, toda nezanesljivo vreme, zlasti na zapadu zopet pooblačenje. IzCeljainokolice c V zvezi z začasno zatvoritvijo Krekovega trga je mestno načelstvo v Celju odredilo, da ;se vrši do nadalj- nega ves dovoz v smeri na kolodvor- sko skladišče iz krajev preko Mari- borske ceste in Zavodne po Kralja Petra ccsti, Glavnem in Slomškovcm trgu, Kapucinski, Razlagovi in Vr- varski ulici. Vozniki iz Savinjske do- line morajo za dovoz uporabljati zvezo Ljubljanska cesta - Dečkov trg- Gosposka ulica in preko Slomško- vega trga dalje do kolodvorskega skladišča. Prazni vozovi se pa vra- čajo preko Vrvarske in Razlagove u- lice oziroma event. Kocenove ulice in Aleksandrove ulice na Kralja Pe- tra cesto. Ulica Matije Gubca je do nadaljnega zatvorjena za vsak tran- zilni tovorni promet. ( Zanimiva räzprava pred velikim šenatom v Celju. Pri okrožnem so- dišču v Celju sie bo zacela v bivši po- rotni dvorani v četrtek 21. t. m. ob 8.15 vsled delegacije državnega so- dišča v Beogradu räzprava proti Sto- ler ju Francetu in 7 tovariäem, dc- lavcem iz Trbovelj oz. Hrastnika, za- radi zločinstva po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Ob- tožence bodo zagovarjali gg. dr. Ju- ro HraSovec, dr. Keršbaumer, dr. Mejak, dr. Ogrizek in dr. Tuma. Raz- prava bo trajala prodvidoma ves dan. c Iz finančne službe. Inspektor fi- nančne' kontrole v Celju gosp. Anton Muc jepremeščen k dravski finanč- ni direkciji v Ljubljani, na njegovo mesto pa pride v Celje nadzornik fi- nariCne kontrole g. Janko Torkar iz Mareriberga. c Iz šolske službe. Učitclj g. Josip Segula v Celju je napredoval v 3. skupino II. kategorije. c Iz poštne službe. Orožniški na- rednik g. Fran Friedl je postavljen z vštetjem podoficirske službene dobe za manipulanta pri poŠti v Celju. c Moderen rešilni avto za Celje. Prostovoljno gasilno društvo v Celju nain sporoCa, da je naročilo za svoj rešilni oddelek vseskozi moderen re- fiilni avto znamke »Tatra« s tremi osmi. Rešilni avto mora prispeti v treh mesecih. Avto, ozlroma rešilni oddelek bo stopil v funkcijo šelc po "dogotovitvi novega depoja, ko bo me- stna občina prepustila društvu novc prostore. Ker je torej ta akcija že prekoračila odločilni štadij, se nuj- no naprošajo oni, ki so se pismeno zavezali, prispevati za rešilni odde- lek, da vplačajo prispevke na konto rešilnega oddelka pri Mestni hranil- nici v C.elju ali pa pri Hranilnemu in posojilnemu društvu. Istotako naj podprejo rešilni oddelek tudi drugi dobrotniki, ki doslej še niso ničesar prispevali. c Obralovalni čas v celjskih trgo- vinah. Od privatnih nameščencev v Celju smo prejeli: Kakor je javnosti že znano, je bilo mesto Celje s svojo okolico v naredbi g. bana dravske banovine z dne G. maja t. 1., ki pred- pisuje odpiralni in zapiralni čas tr- govskih obratov v dravski banovini, izpuščeno iz vrste inest, ki 'imajo po- polen nedeljski počitek. Nekoliko časa so bile trgovine v Celju, kolikor dovoljuje oinenjena naredba, tudi odprte. Slednjič je pa vsled odpora trgovskih nameščencev in na željo trgovcev-šefov samib Gremij trgov- cev na svojem izrednem občnem zbo- ru soglasno sklenil, naj ostanejo tr- govine v mestu Celju tudi za naprej ob nedeljah in praznikih ves dan za- prte. Na omenjenem občnem zboru so se sprejeli še tudi drugi predlogi, ki gredo za tern, da se uvede nedelj- ski počitek tudi v bližnji okolici me- sta Celja in da se v mestu samem uvede stari obratovaliTi čas tudi ob delavnikih. Gremij trgovcev jc za- prosil kr. bansko upravo dravske ba- novine, da se ti predlogi sankcijoni- rajo, nakar more stopiti zopet v ve- ljavo stari, kakor se je izkazalo, naj- prikladnejši odpiralni iin zapiralni čas. Podaljšan naj bi ostal sporaz- umno samo ob dnevih pred nedelja- mi in razniki za eno uro. To prošnjo so podprli tudi trgovski nameščenci po svojih organizacijah s spomenica- niii na kraljevsko bansko upravo. Ako ugodi kr. banska uprava željam celjskih trgovskih krogov in tudi širse javnoct3, o Cemur smo prepri- Cani, da se bo sligurno in kmalu zgo- clilo, ;;o bodo že za jesenski čas trgo- vine v Celju odpirale in zapirale po starem obratovalnem redu. Popolno- ma pravilno bi pa bilo, da se ta obra- tova'n! rcA iä\c!e tudi za najbl?zrijo ükölii-n Celja, l:er so prometne ve- ze 7. niesrtom sedaj že toliko izpopol- njene, da te okolice ni mogoče veC postavljati v isto vrsto s podeželski- mi kraji, ki so oddaljeni od vsakega vcčjega s'redisfa. c Marija Šribarjeva f. V petek 15. t. m. ob 1. ponoCi je umrla v Spod. Hudiiiji 14 pri Celju v 09. letu sta- rosti ga. Marija Šribarjeva, vdova pa znanem narodnjaku in naprednjaku Florijanu Šribarju, bivšemu posest- niku ;in kovaškemu mojstru v Sp. Hudinji. Pokojnica je bila narodno zelo zavedna in napredna žena, ka- kor jih je bilo v težkih nacijonalnih razmcrah pred vojno nialo v celjski okolici in je pripadala kot zvesta eianica raznim nadjonalnim in na- prednim društvom. Pri znanih va- gredih proti Slovencem ob priliki skupščine Družbe sv. Cirila in Me- toda 1. 1908. v Ptuju so jo nemšku- tarji polili s črnilom. Od otrok živi- jo Stiri hčerke in 3 sinovi, ki jih je pokojnica vzgojila strogo v nacijo- nalnem in naprednem duhu. Bila je inteligentna, izredno dobra in blaga žena, ki je uživala daleč okrog sploŠ- no spoštovanje in priljubljenost, kar je dokazal tudi pogreb, ki se je vršil včeraj popoldne na okoliško poko- pališre. Plemeniti pokojnici bodi ohranjen fasten in trajen spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo is- kreno sožaljc! c Snirtna kosa. V celjski bolnici je umrla 14. t. m. 46 letna žena železni- čarja Marija Gajškova iz Slivnice, v petek 15. t. m. pa 2 letni Srečko Habjan, sinček čevljarskega pomoč- nika iz St. Pavla pri Preboldu. N. p. v m.! c Tragična smrt mladega Celjana. V soboto lfi t. m. ob triCetrt na 8. zju- traj je našla Marija Otova iz Lisc na prvi klopi v gozdu nad godbenim pa- viljonom v mestnem parku truplo 18-letnega slušatelja • srednje tehnič- ne šole v Splitu Franja Nerada, si- na znanega 'celjskega stavbenika g. Fr. Nerada. Na klopi je ležal vojaški samokres znamke »Steyr«. Krogla je prebila srce in izstopila na hrbtu. Došli mes'tni fizik g. dr. Rebernik je ugotovil, da je nastopila smrt med 3. in 4. zjutraj. Nerad je bil v petek popoldne v kinu, zvečer v cirkusu, od 2. do 3. zjutraj pa sio ga videli še v kavarni. Truplo je bilo dopoldne prepeljano na dorn v Aškerčevo uli- co, odkoder se je vršil danes ob 16. pogreb na okoliško pokopališče. Tež- ko prizadeti rodbini naše iskreno so- žalje! c Radioaktivni vrelec pri Sokolo- vem gradu celjskega trgovca gosp. Maksa Osvvatits/cha na Bregu je bil pred dnevi komisijsko pregledan. Gosp. Oswatitisch bo začei v krat- kem razpošiljati vodo iz tega vrelca v steklenicah po vsej državi. c Poroka. V soboto 16. t. m. se je poročil v Škofji loki g. inž. Tone Ko- mel iz Celja z učiteljico gdč. Elo Blaznikovo iz Škofje loke. Mlademu paru iskreno čcstitamo! Sutia drva in premog pri F. Baiič, C-Jje Benj. Ipavca 3 c Red na cestah. Pred Ljubljansko kreditno banko navadno vrvi polno sveta. Zlasti zvečer v temi se premi- ka po Aleksandrovi ulici črna mno- žica ljudi, in to seveda, ker pri nas še ni discipline, kar po sredi ceste. Tarn bi morala biti tstalna -straža, ^lasti Bedaj, ko je križišče zaradi plota in odra pri zgradbi še ožje. Zgodi se pa, da je javni organ, ka- kor snoči ob pol devetih, drugje za- poslen. Mislimo, da je tarn najvaž- nejše stojišče; in da se ne bi pripe- tila nesreča, ki bi jo bil sinoči skoro povzroCil neorijentiran avtomobil, bo treba kaj ukreniti. c Lastavke se zbirajo. Kako Čudno je vsakokrat, ko ugotoviš, da se la- stavice že zb.irajo. .Med »mašami« je to, kakor ve haš narod po mnogo sto let trajajočih izkušnjah. Med 15. av- gustom in 8. septembrom morajo te naše ljube ptice izginiti, ker — pri- haja jesen. Le redkokedaj se zgodi, da vidiš lastavice še v drugi polovi- ci septembra pri nas. Dočim pomeni to, da zirne še ne bo in da ne bo hu- da, se zdi, da bo letos zgodnja zima. Včeraj popoldne ob petih so že imele lastavice prvi občni zbor na žicah ob cesti na Polulah. Bilo jih je 148 zborovalk in zborovalcev. Shod je po'tekel zelo mirno. c Hudinja porušila jez in več mo- stov. Vsled silnih nalivov je Hudi- nja v noči od prošle srede na četrtek nenadno moöno narasla ter na več mestih poplavila polja med Vojni- kom in Šmarjeto. BcsneČi valovi, t.e- ga sicer tako neznatnega in tihega potočka, ki izvira v vitanjskih pla- ninah, so odnesli V Višnjivasi Klančnikov most, in popolno razde- jali jez na Cankovi žagi pri Tabor- ski graščini pred Vojnikom, kjer so porušili še brv v Vojniku in v Smar- jeti most, ki je bil šele pred nekaj leti popolnoma obnovljen. Škoda je velika in zadene težko prizadete po- ses tnike in občine. ( Pcskusno kuhanje s plinom. V sredo 20. in Cetrtek 21. t. m. ob 8. zve- Cer se bodo vršila v kuhinji gospo- dinjske sole v poslopju meščanske ^0i ¦BBHHBBHBBBI Sio 110 öiP. qrnmofon iz iniolrtkiiane plof cvluc I Sosiio 250 Din eiio-rr.tni roCna harmonika 14x2G cm Same 270 Dii fjita'a 7. incdmln melintiizmotr. Prodaja Trgovcki t'ojr» STERMECKI, Celje Oglejte si zftlogo! Izbira ogromna! Cene najuižje! sole v Celju predavanja in javno ku- hanje, pečenje in praženje s plinom ter pokušanje jedil. Vstop je za in- tei'esente prost. <¦ Letošnji pridelek sadja ob držav- ni cesti, v kolikor spada v območje tehničnega razdelka celjskega sres- kega načelstva, se bo oddajal intere- sentom potom ustmene licitacije. Li- citacija na progi Celje—Vrhpolje se bo vršila v ponedeljek 18. t. m. s pri- četkom na km 77.420 (razpotje okr. ceste proti Ljubečni), na progi Celje- Vransko pa v torek 19. t. m. s počet- kom na km 73., t. j. pri mostu preko Ložnice. Pj-ičetek licitacije vsakikrat ob 8. zjutraj. Dražba se bo vršila za vsak kilometer posebej. Sadje se bo oddalo na drevju najvišjemu ponud- niku, ki mora ponujeno vsoto takoj plačati skupno z 1% drž. takso. Draž- beni pogoji so na vpogled pri teh- ničnem razdelku celjskega sreskega načelstva in pri celjskem mestnem načelstvu. c Žrtev napada. V petek 15. t. m. okrog ^5. popoldne se je peljal čev- farski mojster Franc Kuzman iz Vi- tanja ^ kolesom z Dobrne v Viltanje. Na cesti so ga napadli neznani fantje. Eden izmed fantov ga je uda- ril s kolom po levi roki in mu jo močno poškodoval. Kuzman se zdravi v celjslki bolnici. c Otrok pod avtomobilom. V petek 15. t. m. je povozil neki avto v Ro- gaški Slatini posestnikovega sinčka Ivana Blažka in mu zlomil nogo. Otroka iso prepeljali v celjsko bol- nico. c Včerajšnja nedelja je bila v zna- menju prireditev. Razen kolesarske zv8"dne dirke v Celju in veselice je bila v Gaberju tombola, na Glaziji cirkus in predstave v kinn. Mnogo Celjanov je odSlo na sokolski zlet v Zagorje, na Korošico in na B >č. Celj- ske prireditve so bile zaradi prevelikega števUa slabo obiskane. c Višek predrznostl. Ko so v ce- trtek zvečer plačevali trije visoki dr- žavni uradniki natakarin v kavarni „Evropi" na terasi v Razlagovi ulici zapitek, je zlil 40 letni trgovski potnik Branko Hlavati iz Zagreba, ki je sta- noval v drugem nadstropju hotela in baje ni mo^el /aspati, na ome^jene tri gospode vodo. Enega je popolnoma zmočilt ostala dva pa je o§kropil. Se- daj bo dobil za svoje početje zaslu- ženo ka7.en. c Stars?, ki natneravajo dati študi- rati svoje otroke v inozemstvo, se o- pozarjajo, nai takoj vložijo zadevne prošnie na merodajn h mestih. c Avtomobilist! In motoclkHstJ, ki še niso položili šoferskega izpita ali pa še niso izmenjali starih evidenčnih tablic, se pozivajo, da takoj vložijo za- devne prošnje in se stem izognejo stro- gim kaznim. c Zopet dve tatvlnl koles. Posest- nikovetnu sinu Ivanu Koželju v Bukov- žlaku je nekdo pred tamošnio gostilno Trglav ukradel 15. t. m. ob 23 15 rdeče p'eskano kolo znamke «Jugo Eiita» St. 1, 028.701, vredno 2000 Din. V soboto 16. t. m. ob 1/211. dopoldne pa je ne- znan tat odpeljal ključavničarju Josipu Rajnišu 1000 Din vredno kolo znamke «Puch», ki ga je prislonil v gozdnem drevoredu v parku. ko si je §e! ogle- dat truplo Franja Nerada. c Tri splave je odnesla narasla Savinja v noči od 13. na 14. t. m. posestniku Josipu Tesovniku na Liub- n m. Splavi so bili vredni 15.000 Din. Od splavov so polovili v Celju 84 tra- mov in desk ter 2 po 18 m dolga hloda c Najdbe: Delavska knjižica na ime Marije Obcrčkalove iz Škofje vasi, naj- dena nadržavni cesti v Gaberju; mo§ki dežnik, najden 14. t. m. zjutraj v Ma- tije Gubca ulici; srebrna ženska za pestna ura, najdena 15. t. m. v Snmo- stanski ulici. c DJjaSkl kuhinji v Celju je daro- vala rodbina Kudiševa v Celju 100 Din namesto venca na.krsto Franja Nerada. c »Vera« je le ena. Že od nekdaj je tako, da skuša konkurenca izpodri- niti res dobro stvar. Tako se godi tudi oranžadi »Vera«. Zato naj pazi vsak, ki naroči oranzädo, da dobi res »Vero«, ki je edina naravna, brez ke- mičnih primesi napravljena brezal- koholna pijača. Piti po zmoti slabšo pijačo, ])otem pa fez »Vero« zabav- Ijati, je krivično! 456 Štev. 66. «Nova Doba» 18. VIII. 1930. Straii S. Franju Neradu v slovo! V cvetu svoje rnladosti si odšel dragi brat od nas! Mudilo se Ti je in nisi se utegnil posloviti niti od onih, ki so Te tako razumeli. Glo- boko pretreseni ob dejstvu Tvoje po- slednje življenske afirmacije se ne- mo vprašujemo zakaj si ravno Ti, najmlajši med nami, moral iti sre- če v neizvesnost? Na vsa naša vpra- šanja nam je edini odgovor Tvoj mnogo prerani grob! Ali vedi, Fra- njo, mi Tvoji nekdanji bratje Ti is- kreno želimo, da najdeš* mir in srečo v svetu, ki ,si ga Ti poiskal in ki je izven našega spoznanja! Za ljudske hijene pa, ki bodo blatile v odsot- nosti Tvoji, kar Ti je bilo v življenju sveto in drago, naj bo Tvoj večni molk pretresujoč prezir . . . Od bratov Tvojih, ki si jih tako ne- nadno zapustil, pa prejmi z naše tež- ko, osamljene poti naš poslednji: Zdravo! Tvoji nekdanji bratje. Pristno vino in sadjevec prvovrstne kakovosti nudi po zmernih cenah P»-va južrto&tajer-sk& vinarska xadruga v Celj . Sokolstvo x Sokulska razstava v Zagorju. Lep zgled nam nudi Sokolsko dru- šlvo v Zagorju, ki je ob priliki svoje 40-letnice priredilo svojo lastno so- kol'sko razstavo. Kot čebele je skrb- no zbiral vsako še tako malo sokol- sko stvar, fotografije domaCih na- stopov, posameznih društev, nadalje vseh zunanjih nastopov, kjerkoli jc zagorski Sokol sodeloval tako v do- movini kot v inozemstvu. Strmel teem nad to skrbnostjo, ko sem videl, ka- ko se v prvi vrsti posveča pažnja te- lovadcem in njih vodnikom, ža! pa moram konstatirati, da tega ne zmo- re od zagorskega društva močnejše društvo. Tu s'e je imel priliko učiti vsak posetnik te razstavo, kaj vsfe se iahko v teku let z malimi stroški zbere. Ako drugega ne, naj razna društva vsaj slike v velikosti raz- glednic, ako veCjih oblik ne zmore- jo, skrbno spravljajo in zunaj, kjer- koli se udeleže bodisi nastopov ali Cesar drugega, spravijo za spomin v arhiv ter si tekom easa z malenkost- nimi stroški nabavijo album za so- kolske slike. Priznam končno, da ta- ko ideal lie sokol ske skrbi do «svojih telovadcev in sokolskih delavcev, posebno v telovadnici, še nisem vi- del in je lauko za vzgled vsakemu druStvit. Tebi pa, zagors'ki Sokol, že- lim, da bi vedno sol po isti zaCrtani poti kot dosedaj, kajti mocne teme- Jje podpirajo krepki «okolski stebri, v katere so vse oči uprte. Zdravo! — ik. x Sestanek sokolskih delavcev iz žup dravske banovine se vrši v sre- do 20. t. m. v Ljubljani. Na dnevnem redu so važne tehnične, idejne in fi- nančne sokolske zadeve, tičoče se predvsem Dravske banovine. Za So- kolsko župo Celje se udeležijo tega sestanka br. Cepin Franjo, dr. E. Mejak in Vltavski Bertl. Dopisi Rogaška Slatina. (Krasen so- k o 1 s k i v e č e r). Na praznik 15. t. m. zvečer je priredilo Sokolsko dru- štvo v Celju v zdravilišču Rogaški Slatini lcpo telovadno akademijo. ?.q popoldanski prihod celjiskega član- stva v kroju je vzbudil med tamoš- njimi gosti veliko zanimanje za aka- demijo. Krasna dvorana Zdravili- škega doraa je bila zvečer cela zase- dena. Točko za točko je navzoca pub- lika, po večini inozemska, spremljala z velikim zanimanjem in v svojem zadovoljstvu ni štedila z aplavzom. Telovadnc točkc so bile zelo skladno izvajane (razen par malenkostnih hib), naravnost presenetila pa je Clanska orodna telovadba na bradlji, kjer so telovadci dali iz sebe vse, kar so zmogli. Med odmori je iz prijaz- nosti igrala vojaška godba ter so igranje narodnih pesmi godbeniki j spremljali s petjem, kar je še pove- čalo izvrsitno razpoloženje v dvorani, ki je trajalo do konca akademije, ko je pri zadnji točki ob razvitjü dr- žavne trobojnice godba zaigrala dr- žavno liimno. Ta večer spada med najlepše sokolske večere v Rogaški Slatini in bo ostal vsem v neizbris- nem spominu. lskrena sokolska hva- la vsem, ki so s svojim delom pripo- mogli do tako lepe akademije. Polzela. Sokolska slavnost 3. av- gusta je pokazala naši javnosti, da se je novi sokolski pokret v našem kraju zelo razširil ter dobil trdnc ko- renine v vseh slojih. Svojčas Sokol- stvu nasprotni ljudje so se zavedli v polni meri novega položaja v državi in novega duha, ki vcje po vsej naši domovini, ustvarjajoč in oživljajoč vse ono, kar želi Jugoslaviji veliko in tsigurno bodoCnost. Polzela lahko služi vsem našim krajem v dravski banovini kot vzgled napredka sokol- ske in s tern državne misli. Kako prijetno nam je bilo pri sreu, ko smo videli pri letošnjem telovadnem na- s.topu na Polzeli sodelovati v vsej složnosti, lani še nasprotne si ljudi. Tako mora biti po želji najvišjega mesta v vseh naših krajih! Vsa Sa- vinjska dolina in zlasti bližnji St. Peter, kjer se z gotove strani očitno še vedno deluje zoper Sokolstvo — prifiakovati pa je, da bodo v krat- kem postrižene tudi tu peruti — posnemaj Polzelo in ji sledi! Zdra- voi! Radeče. (Sokolski zlet). Sokolsko društvo v Radečah je praznovalo dne 15. avgusta 20 letnico svojega obstoja Dopoldanski naliv je povzročil, da udeležba članstva v kroju ni bila takšjia, kakorSno se je z ozirom na jubilej pričakovalo Zato je bil tem večji obisk civilneKa občinstva, ki je prišlo pro- slavit jubilej s popoldanskim vlakom. Sokolstvo in občinstvo so pozdravili g. župan v Radečah, stareSina sokol- stva br. A. Basa, kratck referat o dru- štveni zgodovini je podal brat Est. V imenu Celjske sokolske župe ie iz- rekel čestitke župni tajnik br. Čepin. Javna telovadba je v vsakem oziru dobro uspela, zlasti se je odlikovala vrsta iz Trbovelj. Po telovadbi se ie vršila Ijudsk'a veselica, za katere iz- boren potek so se potrudili pri^nani aranžerji rade^kega Sokola. Šmarjeta pri Celju. ( H u d i n j a porušila most) Vsled močnih na livov je Hudnja v četrtek tako nara sla, kakor od leta 1926. ne več. Voda je pri Škc-fji vasi raztrgala nasip in poplavila njive. Tudi v Šmarjeti je del nasipa močno po5kodovala. Kalni va lovi deroče Hudinje so tudi spodkopali temelje mostü v Šmarjeti, ki je bl postavljen §ele pred štirimi let:. Most se je podrl. Te dni se je začelo z obi ranjem hmelia. Krnetje so ga č«?i^ most pridno vozili domov in Ie siučaju je pripisati, da ni bilo nikogar na mostu, ko se je podrl. Most bo trtba h'.tro zopet zgraditi, ker je spravlj-mje je- senskih pridelkov pred durmi. Ob tej priliki bi tudi omenili, da bi pač rno rala biti brv čez Hudinjo v Šmarj^ti bolje zavarovana. Skoraj polovico brvi je brez ročajev, kakor so jo pust>li i. 1926., ko je bila nova, in nihče r^ :ie najde, ki bi ta nedostatek odpravii. Frankolovo. (T u j s k i promet) Te dni je kupila mariborska podruž- nica Slovenskega planinskega dru- štva naš stari grad Lindek in name- l'ava tarn ustanoviti turistovs'ko za- vetišče. Ta korak moramo tudi mi kmetje z veseljem pozdraviti. Kajti če bodo prišli naši romantični vi-ho- vi Mala gora, Stenica, Rovgla ter lindeške kotline in prelepi slap pri Visokih vodah do veljave, bodo pri- bajali tujci v naš kraj in bomo lažje prodajali naše pnidelke kot pa sedaj. Poglcjmo si, koliko dajo tujci izku- piti DobrnCanom. Ravno tako ka- kor na Dobrno, bi prišli tujci tudi na Frankolovo. Saj je naš kraj kakor ustvarjen za tujski promet, treba je samo začeti z delom. Doslej se za to nismo brigali, ker so šli deželrui pri- dolki in les v denar, a sedaj se vse to ustavlja. Za žganje apna bo začelo primanjkovati primernega kuriva, za vino in sadje ne vpraša nihCe, denar pa mora biti vsak dan. Izkori- st'iti bomo morali to, kar imamo. V mnogih krajih bi to storili, če bi Ie ELIDA uspesno KREME imeli tako lepe gore kakor jih ima- mo pri nas. Frankolske gore so tudi Celjanom prav lahko dostopne. Ce- ljani se pripeljejo zjutraj in se vra- čajo zvečer, saj smo samo 15 km od- daljeni od Celja. Poleg gor imamo še Frankolske toplice, kjer izvira topla voda. Sedaj so last graščine Faber. Pobrigati bi se bilo treba, da bi se dala topliška voda preiskati. Dobro bi bilo, če bi občina pokrenila to ak- cijo in zainteresirala javnost za to vodo. Sv. Jurij ftb j. ž. (Nova c e s t a). Z deli na novi cesti Sv. Jurij ob j. ž.— Sv. Jakob — Dobje— Planina se je že pričelo. Za sedaj se dela na odseku Sv. Jurij—S.benik do Ferleževega mlina na razširjenju in izravnavanju že ob- stoječe ceste. Ponekod bo treba do 1 m nasipa. Veliko posla in časa pa bo vzelo odstranjevanje ogromnih skal v Šibenikii. Od nove ceste si vse tamo- 5nje prebivalstvo obeta mnogo koristi. Sv. Jurij ob juž. žel. Sokolsko dru- štvo v Sv. Juriju ob juž. žel. se is- kreno zahvaljuje g. Josipu Borlaku ml. za posojeni les za šotore in les, ki ga jc podaril ob priliki sokolske pri- reditve, ki se je vršila 3. avgusta. oranžado ZAHTEVAJTE „VERO" POVSOD! limonado Sport t SK Rapid :SK Celje 6:1. Nogo- metna tekma ki se je vršila včeraj popoldne ob 5. na Glaziji v Celiu med SK Rapidom iz Maribora in SK Ce- ljem, je končala z zmago Rapida v razmerju 6:1. Sodnik g. Wagner je bil objektiven. Damsko in posteljno perilo fino in e'egantno izvršuje proti naroüilu M. ŠRIBAR, Celje, Aleksandrova ul. Prevzame tudi samo izdelovanje perila iz lastnega blaga. Kino Mestnl kino Celje. Pondeljek 18., torek 19., sreda 20. in četrtek 21. av- gusta: «Čeka». Film, ki živo slika delovanje zloglasne Čeke v inozem- stvu, zlasti med ruskimi emigranti. V glavnih ulogah Suzy Vernon in Henry Stuart. Suha drva ; v ko(obarjih a po Din 5k5O kakor tudi vsaka količina trdih in tnehkih drv, se dobi po najnižji ceni pri Prvi jugoslovaisstci fesni industriji v Celju - Zawadna. Tast Kondeiik in zet Vejvai a Ceški spisal Ignat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 95 »Bodite mnogo let zdravi, naäa zla- ta babicaB in imejte z vnuCko mno- go veselja. Tukaj jo imate!« Skočila je v kuhinjo, hitro nekaj zaukazala in že je bila v spalnici pri Pepici. »Punčka!« se je izvilo iz ust gospe Kondelikove. »Ljubi otrocice'k moj, si že tu!« In nežno, kakor bi jemala mladiča iz gnezda, je dvignila mali vozel in je pritisnila na drobno, rdečo glavi- co poljub, kakor bi samo dihnila. »Bog ti jo blagoslovi, Vejvara«, se je obrnila k zetu. »Punčka je, Fran, ali si vesel?« In njene oči so Vejvaro skoro pro- si Ie, naj pritrdi. Vejvara je gledal na vse, kakor v prikazni. In ko je tašča dvignila ma- li vozel k njemu, je vprašal: »Ali je to živo?« Gospa Kondelikova se je v solzah nasmejala in predno je odgovorila, se je zaslišalo iz vozla tenko cvilje- njo. »Ali jo slišiš? Sama ti odgovarja.« »Tako majhna!« je rekel Vrejvai'a ves začuden. »Boš videl, kako bo zrastla«, je od- govorila gospa Kondelikova. »Jutri bo večja.« Ko sta govorila teb par besed med seboj, so se večkrat odprla kubinj- ska vrata in goispa hišnica je bitela v ispalnico in kadar so se vrata spal- nice odprla, je videl Vejvara gospo Muknšnbalovo pridno zaposleno pri PepiCini postelji. Nekaj časa je pre- teklo, potem pa se je slišal pretrgan, zadovoljen govor matronin. Kraalu na to (so se odprla vrata in v obed- nico je smuknila gospa Muknšnablo- va, vsa rdeča od svojega hitrega de- la. »Tako, draga moja, sedaj mi po- sodita otročička, takoj pridem po vaju.« In ko je preteklo nekaj minut, so se odprla vrata nastežaj, gospa Muknšnablova je stalla med njimi, držala je otročička že v mali pernici V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pri- jateljem in znancem tužno vest, da ie v cvetu svoje mla- dosti nenadoma preminu! naš sin, brat, svak, stric, gospod Franjo Nerad sluSafelj srednje tehnične sole \r Splitu Pogreb dragega pokojnika se vrši v pondeljek 18. t. m ob 4. pop. iz hiše žalosti (Aškerčeva ul.) na okol. pokopališče. Maša zadušniča se bo brala v torek 19. km. ob 7. zjutraj v župni cerkvi v Celju. Prerano izgubljenega priporočamo v blag spomin. CEL.JE, 16. avgusta 1930. Zalujoči oatali. StraR 4. «Nova Doba» 18. VIII. 1930. Štev. 66. Franio Dolžan kleparstvo, L0dovodne inštalacije strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-6 Samo na veliko! C I ^A Samo na veiikc»! pravi švicarski v škatijah znamke Chalet in Tiger ter domači Alpe nudi najcenejše CELJE, KRALJÄ PETRA C, 22 veletfgovina kolcnijalnega in špecerijskega blaga IVElin. seek cHaa&ve in je ob em a Id mal a: j »Tako, sedaj pojdita pozdravit mlado inamico! Draga moja, junaš- j ko smo zmagali!« Saraa je stopala k Pepici, Id jc bila pokiJita tlo bracle, položila je detcce na odejo in se je zasmejala: »Tu jo imate, to izkušnjavko! Po- veselite se z njo.« Toda Pepica je gledala na drobno glavico kakor brez zanimanja. Po- trežljivo je sprejcla materin poljub, toda ko se je približal Vejvara, da jo pogladi po obrazu in jo poljubi, so se ji zalile oči s solzami in Pepica je spregovorila s slabim, žalostiiim gla- som: »Ali nisi jezen, Fran?« Vejvara se je sklanjal in sklanjal, poljubljal Pepico na usta, na čelo, gladil ji lase in jc ves osupel vpra- šal: »Cemu naj bi se jezil? Na tebe? Zakaj?« »Ti si želel, da bi bil fantek, kaj ne7« je vprašala Pepica med zobmi. »Ampak Pepica, kaj ti ne pride na misel • • .!« »Vem, Fran . . . Ne boš imel punč- ke rad!« »To bi bil lep oče!« se. je oglasila gospa Muknšnablova. »Vsi smo po- magali, kakor smo mogli Vtsaj vidi- te. kaj je to. Kaj ne, gospa Koncle- likova?« se je obrnila k tašči. Toda čim jo je pogiedala, je naglo vprašala: »Kaj pa vam je, gospa Kondeliko- va?« Gospa KondoTikova je stala pri vz- nožju Pepičine postelje, di-žala se jo za njo in na njenem obrazu se je vi- delo, kako se menjuje v nji vročina , in mraz. Tresla se je, kakor bi bila j mrzlična, pogiedala je Vejvaro in je rekla: »Fran, bodi tako dober — in pel ji me domov------« »V Prago, marnica?« »Ne, Fran — doli — doli------« S trudom je pristop'ila k Pepici, z obema rokama jo je prijela za glavo, poljubila jo je in je spregovorila s tresočim glasom: »Bodi za sedaj pozdravljena, dra- ga hčerka — ne vem, kdaj te bom zopet videla — toda prišla bom — prišla — samo kaj------« Gospa MuknSnablova jo jc vprašu- joče pogiedala potem pa je prisko- čila, podprla jo in je rekla: »NaŠo drago gospo spremiva oba, jaz tudi.« Pomignila je Vejvari, da bi ji po- magal od druge strani, in ko je krik- nila v kuhinj'o, naj hišnica poCaka pri mladi gospe, je peljala z Vejvaro gospo Kondelikovo previdno po stop- nicah. Katinka je izbuljila oc'i, ko je vi- dela, da se vraCa njena gospodarica bolna nazaj. »Kaj pa ste jc zgodilo milostljivi gospe?« RIÜNÖVEC pripravljen iz aromatičnih gorskih malin in vkuhan z čistim sladkorjem I kg Din 18" - Stara lekarna „Pri orlu" Mr. Ph. ll'O TONČIČ CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ulica I Vufikasiizi^ajct se i avtopnevmatikei plašči kole.s, galoš, \ snežrti čevlji itd. Postrežba solidna. Ceno zmprne. Jožef Likar, Ceije, Benjamina Ipavca ulica 11. 2 2 Lepa solnčna soba s prostim vhodom, 2 oknoma in električno lučjo se takoj odda v vili »PARKHOF« Celje. USf ANOVUENA Us A 1881. Celjsba posojiinica S: v Celju Celje v lastni hiši Narodni dom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie najugodneje, nudi popolno varuost in iz- plačujo točno. — Izvršuje tso denarne posle, kupujo in prodaja tuj denar tor čeke na ino~ zemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za yarnost hranilnihvlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000 — še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Bin 14,500.000—. PODRUlNKIs v w MctRIB©R SoifANJ Aleksandrova cesta št. 11. (u lastni nisi) Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih preieü o pnliki prerane smiti na5e nadvse ljubljene mame, sestre, tete, svakinje. tašče, babice, gosp« Marije Šribarjeve I za poklonjeno krasno cvetie in vence se tern potom vsem najtopleje zahvaljujemo. I Posebno zahvalo pa smo doižni čč. duhovščini, Prostovoljnema gasilriemu dru*tvu v I Gaberju ter vsem prijateljem in znancem, ki so nepozabno pokojnico v tako čaštnem številu I spremili na njeni poslednji poti. ] CELJE, 18. avgusfa 1930. : Žalujoči ostali. ----------------------------------------------------------------------------,----------.-----.---------__---------------.-----¦ ¦ ¦-¦ ¦¦----------— ¦---------------------------------------------------------------------------------- ¦ ¦ - ' ¦¦ - '¦ ^ in ¦!¦¦¦¦ i i ^^^~ma i ^^.w^hhi^hhww Najvarneje in najuyorincje se na(aga dsnar pri pupilantovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let eijsRa mesina nraniinica RRHHiHi^HHHflBHBiHBHKBOH^^H^HEHHHHHHH^HiHHHil^^HBHH|JDHIHH