VLOGA IN DELO
KRAJEVNE
SKUPNOSTI
(Nadaljevanje iz 82. številke)
Ta komisija je zlasti ugotovila:
—  precejšen   napredek   pri   gospodarjenju   s sredstvi krajevnih skupnosti;
—  da krajevne skupnosti dobe premalo sred-stev za redno dejavnost, zato črpajo sred-stva za to dejavnost tudi iz drugih virov;
—  da je knjigovodstvo  in blagajniško poslo-vanje neenotno vodeno pri krajevnih skup-nostih;
—  da  krajevne  skupnosti  s  svojimi  sredstvi pomagajo tudi organizacijam in društvom, ki so sama dotirana;
—  da se krajevne skupnosti v preveliki meri poslužujejo gotovinskega plačevanja. Zara-di navedenega je tudi prekoračen blagajni-ški maksimum.
Nadalje ugotavljamo, da je ena izmed ve-zi na relaciji krajevna skupnost — občinska skupščina aktivnost posameznih odbornikov občinske skupščine pri delu krajevnih skup-nosti. Menimo, da je tu še premalo storjenega, zlasti sodelovanja odbornikov zbora delovnih skupnosti, ki naj bi bili vez med delovno orga-nizacijo in krajevnimi skupnostmi. Ta pove-zava je slaba. Prav tako posamezni sveti kra-jevnih skupnosti niso opravili svoje naloge, da bi vabili odbornike na seje svetov. Izhajajoč iz dosežene stopnje razvoja kra-jevnih skupnosti v občini, problematike njiho-vih samoupravnih organov ter v težnji po na-daljnjem razvijanju krajevnih skupnosti ob-čanov, v katerih naj se najbolj neposredno razvijajo socialistični družbeni odnosi in sa-moupravljanje občanov, bi bilo potrebno, da se krajevne skupnosti še bolj usmerijo k izde-lavi letnih in dolgoročnejših programov dejav-nosti krajevne skupnosti v mejah materialne možnosti občine, krajevne skupnosti in ob-čanov.
Da je za nadaljnji razvoj krajevnih skup-nosti potrebno krepiti njihovo materialno os-novo. Sredstva krajevnih skupnosti naj se po-večajo letno v skladu s povečanjem proračun-skih dohodkov občine in v odvisnosti od de-javnosti oziroma programov krajevnih skup-nosti. Krajevne skupnosti naj se zavzamejo za izpolnitev občinskega programa razvoja otro-škega varstva. Realizacija tega programa raz-voja naj bo odraz aktivnosti posameznih kra-jevnih skupnosti. Te pa naj bodo mobilizator zbiranja vseh razpoložljivih sredstev — samo-prispevki občanov, prispevki delovnih organi-zacij, sredstva samoupravnih skupnosti, ob-činskega proračuna in podobno. Zaradi krepit-ve samoupravljanja v stanovanjskem gospo-darstvu in sodelovanju pri kreiranju politike tekočega in investicijskega vzdrževanja stano-vanjskega fonda na območju krajevnih skup-nosti je potrebno, da organi krajevnih skup-nosti v še večji meri sodelujejo s hišnimi sve-ti in stanovanjskim podjetjem. Organi krajev-nih skupnosti morajo biti pobudniki večjega sodelovanja vseh družbeno-političnih dejavni-kov v kraju, pri tem pa je zlasti zagotoviti so-delovanje občinskih odbornikov in to še poseb-no odbornikov zbora delovnih skupnosti. Na-dalje, da si zagotove sodelovanje republiških poslancev in ne nazadnje tudi s člani posamcz-nih svetov pri občinski skupščini. Prizadevati bi si morali za hitrejšo ustanovitev odborov splošne Ijudske obrambe. Krajevne skupnosti se naj izdatnejše zavzemajo za aktivizacijo šol-skih svetov in tesneje sodelujcjo z organi u-pravljanja v šolah in vzgojno varstvcnih zavo-dih. Škrbeti bi morale za hitrejše zagotavljanje pogojev za rekreacijo mladih in starejših ob-čanov in pomoč pri drugih oblikah dela /, mla-dino.