I,©.*© V., Stev. 139, V Celjta* sobota fine 8. decembra U923. Pottuina plačana v gotosini. Stane letno 60 Din, mestčno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Otflasi za mm viSine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din. Bzliafa Ureciništvo : Strossmayerjeva ui. St. 1,1. pritličje. Teles. 65. UpravniStvo: Strossmayerjeva u. St. 1, pritličje. Teles. 65. Račuu kr. poStnega Čekovnega. urada Št. 10.666. DanpJinja. Mevilka obsega S strani. Prihodnja številka izide radi sobot- nega praznika v sredo popoldne. hgoshnmisbi näcijotiaüsfiüni ftonps« Splitu. V dneh 1., 2. in 3. t. m. se je vrSil v Spiitu veliki fcongres ingoslov*»ri5kih nacijonaii^tov Delegatje v/. Siovenije so odpotovaii 28. nom. /. večemim v!#kom iz Lji'bHane prrko Karlovca v Bakar, kjer so se pridruz'li delegatje iz Beograua in drugod in od tarnkaj ;: ladjo v Split, kamor->o dospeli 30. nov. okoli po! 5. urtA popoidne. Na pomoiu sinje^a SuJiU )e pricakovalu delegate množicn narodnega občir.stva z akcij- skirr:i cVtami U-r OcjunaSicami v iičnih kiojih. Zaoril.i .¦*> vescli pozdravi. Ob- Činstvo ie vsklik&lo v pozcrsv došltm dtiexcttoiii. v /.ovei v poztfrav jugo- slovensktiTiu Spliii.1. Bil je izredno lep prizori ko so ob sviranju naših narod- nih hiinen .akcijonaSi-delefcatic r^z ladje z razvitimi prapci nazdravljaii Split- Čanom. Vsa puvcrka se je tiato z godbo , na čelu in s prapo.ri podala p-red po- slopje Bplitske or^anizacije. Tü!;oi zvečer . je bi) s«staneic .rastopnikov oblastnih odborov. Na dan r.arodnejca uji^dinjenja Se je formiial.-i ria piostruneni z!tti:'.Ču veficastna povorka, ki se je pomikala po spiirskih iilicah. Žal, da ie deževalo. Na občinstvo je naprävilo zelo dober mi»!, da se Orjunaži niso dali motiti in koiukciW samozavestno na prostor, kjc.r se je vr5)io odkritje spomenika 8 za svcbodo in veličino Jugoslavije padlih splitskih legijonarjev in sicer: Dr. V. Alegreti, Ljubo Bujo, Ivo Juras, Ljubo Kraus, Vinko MN;c, Ante Alikačič, Ante Kinčevic in Milivoj Petretic. P;i razvitju ?pomenika, katerernu je polej^ veükanske množice občinstva prisostvovala tako voiska kakor Sokol so se vrstili kratki in jeriernfeti govori, katere bi bilo vredno, da bi se na- tisnili in tako pričali o nacijonalni za- vest; ponosnega Splira. — Popoldne su se pričele predkonference in poslo- vanje posameznih sekcij. Delo je tra- iaio do 3. ure zjutnij. Drup;i dan, ob 9. uri je otvoril br. dr. M;rko Korolija prvi jugoslovenski nacijonalistični kon- gres, nazdraviJ.Nj.Vel. Kralm Aieksandju, pozdravil zastopnika Narodne obrane in pozval navzoče, naj bodo pri de- bat ui kratki in stvarni. Kot prvi ie nato podal porocüo tajnik dr. Vlo Krstulovič. Po odobrenju poročiia se ;e razun zgoraj navedenih odposlala pozdravna brzojavka Udru- žcnju četnikov, na stavljeni prediog protest proti preganjanju ergariizacije in pozdrav vsem Orjunašem, ki trpe v ječah radi svojejfa prepričania. Po poročuu blagajnika Markota Nanija je podal ob^iruo zasnovsni re- ferat dr. Niko Bartulovic, ki se ie med drugim spominja! pokojoegazasluzene^a jugoslovenskega nacMon^ÜKta Jovana Smerliča in Ivana Endüherja. S po- slednjim j«: r^fero.it preživel skupno v zaporih trpke case »n tvii ob.soien na 5 iet ječe. Suominjal se je ob t: pri- ltki tudi vseb ic živečih borcev za jufjfoslovansko misel. Niegov rftf^rat o taktiki Oriune je bil tako krasno in ctovrseno z«.snovan, cln je konp;rc:s ob velikanskem navduSenju sklenii, lekrst natisniti v .posebni bro?.uri ;-n ra^un tega obiaviti v glasslih organi»»cij>. Vsi, ki tvorijo dHnašnji direkionj I so že izza časa na§e sužnosri /nani kot. i verni oznanjevalci jugo^lovein-kega r.a- I cijonaüzma in mars;kakJ od t^h je j delal na tern poiju kor emigrant v inozemstvu. Konsrres *e je r^-'daljeval popoldne. Prc-.fesor Č'-'O ČičinŠam je podai r<:ferat o ideolofc,!;;, prof. Rozi'O o kuttumo prosvetnem dtlu, dr. MatoSič o t;sku, sJedili so terr» še razni drugi referati. Pri volitvah so bill izvoijeni pred- sednikom dirt»ktoriia dr. Liubo Leontič, v otibor dr. Miwo Bartulovic, dr. Mirko Koroliia, dr. Matošič, dr. Kostulovic, prof. Cičin-Ssin in ČuJič. Novoizvoljehi predsednik je imel nato 5e nagovor na delegate, ki je \z- zval ¦naravnost viharno odobravanje. ZakljuCil je svoj j^ovor približno z be- sedami, da bodi cilj Orjune, da one, ki so se oborožili na avstrijskem Du- naju in v rnadzarski Budinjpeiiti in so kot taki še danes med nami, da jih v prestolici mlrtde, vecno'epe Jugoslavije razoroži. Po izvräeneisi kongresu se je vrŠil banket, pri katerem so btii na- vzoči do malega vsi številni delegatje in delegatinje. Drngi dan so podfWi posnmozni zasLopniki oblastnih odborov obSirne j referate o delovanju organizacije in v j raznih sekcijgh so se obravnavaJa važna , vpražanja, kar se je nadaJjevalo še popoidne. Delegatje ljubljansks oblasti so se vrnili v torek 4. tm. ob 6. uri ziutraj preko Knina in Gračaca v Ljubljano, ! kamor so dospeli v sredo ob */21Q. uri I dopoldne. Vsi, ki so prisostvovali kongresu, so tamkaj črpali novega navduSenja za jugosl. nacijonalno misel. Vrnili so se s trdno zavestjo, da je biJ organ i- . zaciji, ksteri stoje na čelu tako odlični I narodni boievniki, po!o?cjn trden temelj, i katerega ne sine razrušiti ncbena sila. i Nasprotno. Ob njej se bodo ugonobili I vsi elementi, ki rujejo proti dtžavi. Na ! svoje domove se je vrnila legija idea- ] iistov. v katenh je gioboko zasidran jugoslovensk« naciionalizem. In da bodo ti prej ali slei svoie de!o uspeSno iz- vržili, o iem smo si gotovi. Živeli jugoslovanski nacijonalisti ! Zakaj je preslü Delniškct. pivovarna Laško Y drugo roke? Nisem se ztnenil za ra^ne čenča- | rije, ki so se Širiie ob priliki prodaje j dftlnic Divovarne La?»ko po gostilnah, j kavarnah in ob zaključku krokarij po gosiiiniSkih kuhinjah. Ko sem pa slišal, da sc jft ob priliki zadnjega sestanka JDS i^razil v tei zadt-v; veleugledni politik na podiagi popolnoma krivih ! informacij, sem se odločil poiasnit' jav- nosti rnerodajne vzroke za prodajo delnic imenovane družbo. Deini^ka pivovarna La5ko je bila I cdino čisto slovensko podjetje tc- vrste. j U-stanovljena je bila \z čistih nacijo- ; palnih nagibov. Boj za obstanek, ki ga je prestala pred prevratom, je bil trd >n bili so momenti, ko je stala družba tik konkurza. Vsega tega bi ne bilo, ako b: Slovenci bili res tako zavedni, J ''akoršno je ivih ogorčenje ob prodaii delnic in bi uvaževali pri odjemu do- maČa podjetia vsaj toliko kakor tnja. Žalibog ie skusil že marsikateri slo- venski producent, da je dobilo na do- mačem trgu tuje, slabSe blago prej odjernalce, kakor dcmsfe boljSe — ker tiči v Slovencih ?e vedno nezaupanje | do lastne sposcbnosti. Po prevratu je bila izločena tuja konkurenca. Splošno se je sodilo, da bode sedaj procvitalo domače p>vovarstvo. Vsled tega so hi- tely vp.e domače pivovarne razširjati in spopolnjevat' svoje obrnte in so zain- vestirale velike kapitale. Vsled splošne draginje je padel konzum piva tako silno, da zamore potrebe piva na SIo- ven.skem kriti ona sarna iznied treh veiikih obstoječih pivovaren. Savinjska dolina je n. pr. pred prevratom rabiSa 30000 hi na leto, sedaj jib rabi samo 3.000 hi. V isteni razmerju ?e je zmanj- šal konzum piva tudi drugod, razun v veiikih mestih. Na deželi je izpodrinil sadni most in vino skoro popolnoma pivo, Ie veiika mesta z večjirn tujskim prornetom so Se ostala tržiSča za pivo. Vsled tega se js razvil Še vse ostrejši konkurenčni boj med obstoječimi pivo- varnami, kakor se je bil ored prevra- tom. Vsaka pivovarr»a >e morala iz konkiirenčnih ozirov vzcirzevati tudi v majhnih krajih svoje zaioge, ki se niso rentirale vsled premale oddaie piva. Produkcijski stroäki in davki so rastii leto za leto.m. Tro^arina na pivo zna5a pro hi. 500 Din, pridobninski davek z autonomnimi doklada.rai pa znaSa pov- prečno 130% oil letnega čistega do- bička. Toliko časa, dpkler je biJo mo- goče to prenesti na konzumenta. je bilo mogoče shajati. Ko pa is bil dne 15. ssptembra t. I. poyisan 2elt»zniäki tari;f za pivo ponovno za 100%. je bilo jasnp da tega poviška ne prenesejo več pi- vovarne ob dosedsnjem pos!ovanju. Ako bi pivovarne povl.^ale cene za pivo, bi i»e bolj padel konzujn, kar bi zopet povižalo proüukcijske stroSke piva. Tovornina za pivo je bila 2e pred tem povižkom tako visoka, da so bi ie po- šiljatve z najetimi vozniki, ki kakor znano niso ravno pcceni, še vedno za eno tretjino cenejše. Uskor po železni- ci. Žalibog se more poSiljati pivo z vo/tovi samo v bljižne kraje. Z goto- vostjo trdim, da Pi v dveh let.h, Če bi sfr položaj ne izpremenil, pivovarna LaSko in pivovarna Union kot jiajbujži medsebojni konkurentinji .r\ri:51i o;be y ztlo mučen pciožaj radi navedenii?, okolnosti. Lastniki pivovarne Union so situ- acijo dobro shvatili in so že ieto dni n;|kupov&li po svojih zaupnikih od nas neopaženo na§e delnice od posameznih delničarjev. Skupili so jih toliko. da Jim je manjkalo Ie že tritisoČ Komadov G«!nic do nadp.olovične višine. V Um ¦trenutku pa je dala Ljubljanska kre- ditna banka kot financijski zavod pivo- varne LaSko z dopisom na Celjsko Posojilnico od 20. septembra t. 1. ofi- cijelno inicijativo za fuzijo pivovarne Union. Po njen-em predlogu bi naj do- segli delniČarji pivovarne LaSko za dve svoji delnici eno delnico pivovarne Union. Večina delničarjev se je pa od- iočila, uvažujoč zgoraj .navedene mo- menre, prodati svoje delnice proti go- tovini in je to tudi storila s tern, da jih je prodala direktno Kreditnemu za- vodu v Ljubljana, kateremu ie že po- prej prodala med drugimi tudi Jadran- ska banka okoli 2,000 komadov delnic in s katerim je sporazumno Ž9 dolgo prej delovala Ljubljanska kreditna banka na fuzijo teh podjetij. Znano mi je tudi, da je Kreditni zavod po sklen- ieni kupčiji z delnicami, ponudi! Ljub- ljanr,ki kreditni banki polovico kuplje- nih delnic, kar pa je ie ta odkionila. Ob prevzemu delnižke pivovarne Lasko so pregledali njene obrate pivo- H. M. — Al. Peierlin Bätog; [3 Skrivnost mrtveca. Krimina'na povest. Ugibala je in ugibala, vendar se ni upala vpričo Grbca daljs izprsšev&ti. Ako je res moralo ostati vse tsko tajno, bila je že itak skrajna rvevarnost, da bo nepoklicani nočni gost izbobnai vse, kar je vide!. Ravno tako je misii! tudi Stefan Seljak sam. Zato je poklical k sebi Grbca, ki ie bil vedno bolj židane volje ter mu zaSepetal: »Ako molčite o vsem tem, kar ste to noč videlf, smete piti pri meni odslej vsako nedeljo toliko, kolikor vam drago, ne Co. bi potrošili | Ie en vinar za to.« Grbec je topo bulil v te2ko govo- rečega gostilničarja. Alkohol, katerega ni užival pogostckrat in ga zato ni mogel prenesti vnnogo, je že kazal pri njem svcje posledice. Seljj)k mu je že stisnil v roko en goldinar, ki mu ga je 2ena v?ela iz denarnice ter mu še enkrat zabičal: ] Ne blebatajt e! Razumete ? Niti bese- riice o tem!« In zgrudil se je izmučen na zofo. GostiiniČarka je uvideia, da bi bi!o najbolje, ako bi spravila svojega težko ranjenega moža s pomočjo Grbca v spslnico, ki je bila v drugem nad- stropju: j Grbec je voljno pomagal ženi in s težavo sta poiožila ranjenca, ki je stokal vsled neznosnih bolečin, v posteljo. Nato je Grbec odšel. Zunaj s ceste pa je Se do'go strmel v razsvetlieua okna spalnice Seljakovih. In še potem po cesti gve.d?, se je ozrl večkrat nazaj. In tako je malo manj- I kalo, da ni zadel ob nekoga, ki se je plazil njemu nasproti ob hišah. »Za vraga!« zarohnil je ta, »kdo pa leze tu po račj»-!« Boječe zavije Grbec v stran. Žt» v Seljakovi gostilni mu je bilo nepriietno, in njegova mala pijanost ga je kar mi- nila ob pomisli, da bi se mo^Io tudi njemu kaj pripetiti v tej tako temni noči, Pri tern pa se mu je zde! glas , nočnega potnika tako znan, da je po par hitrih korakih zopet obstal in mu skušal slediti z očmi. In zdaj mu je prišlo na rnisel: ta je gotovo Oton, sin gostilničarja Se- ; ljaka! Kje pa se je on ponrikal ob tem času? To vprasanje mu ni dalo več miru, a ga ni mogel razvozljati. Oton Seljak ie prize) med tem, i večkrat se boječe ozisaje, do hiše svojih staršev. Vsa hiša je počivala v temi, tudi v spalnici ni več luči. Ko pa je stopal po stopnicah, mu je prišla na- sproti miiti, ki je čula njegov prihod. »Za božio voljo, Oton! Kje pa si j bil ? > vprašala ga je tiho in trepetaje. ^Ne vprašui me, rnati!« odgovor1 ji nejevoljno, »saj nist-m vei otrok! Zakaj hočeš vse znati?« »Tvesreča se ie pripetila, Oton!« zašepetaia je ona, »oče — —« »Kaj je .?. očetom ?« ;'e vprašal osorno in navidez hladno. Msti mu pove vse. — Ostala sta na temr.em hodniku in zato ona ne opazi groznih potez nanjegovem obra?.u. Samo kakor slabotno dihanje ss je oglasilo iz njegovih prs: »Pusti me k njemu!« »Ona ga je zadrževala. »Dobro vei«, z?jec!jala je, »da si vidva nista biia dobra. Tudi zdaj noče vedeti o tebi ničesar. Pa tudi spi 2e in nočem ga buditi. Spanec mu bo dobro del.« Oton ji ničesar ni odgovoril. Z njo je stopal po zadnjih stopnicah in stopil v predfiobo stanovtinja svojih st.aršev. Na steni je visela goreča kuhinjsM svetilka in ob njenem svitu opazi mati, da je sin bifid in prestraSen. Videlo se je, da se bori sam s seboj. In ž*ran .-< » N o v ^ no t> a r ¦•¦•^v, 13*). varski strokovnjaki,. gg. prof, pivovar- ske akademije na Dunaju Jalovec, rav- natelj Newiklovsky in ravnatelj Ernst. Vsi so se izrazili zelo pohvalno o vseh napravah, o vzornem redu, o organi- začijl kupčije in so dali s tem vodstvu edino res rnerodajno spričevalo in za- doščenje. Nova uprava namerava vzdr- ževati obrat v Laškem v polnem ob- segu in tudi obdržati nastavljence v svoji službj. Združila pa bo zaloge v , krajih, kjer obstojita dosedaj Delniška in Unionska zaloga, ter bo s tem pri- štedila milijone letno na režijah. To je Cista resnica, zakaj je prešla Delniška pivovarna Laško v druge roke in naj javnost ve, da so se gg. Roblek, dr. Karlovšek in podpisani s težkimi srci odločili za ta korak, ker so de!o- vali pri podjetjn z Ijube/.nijo do stvari in so vsled tega prenašali lets in leta nepoznane skrbi. Jože Smertnik. _________________________________________________________i Iz prve carinske feonfe- pence v Celju. (Konec.) RazHčno carinjenje predmefov na raztiih carinarnlcah. PritoŽiii so se nekateri, da se razni predmeti kakor n. pr. sklepne gumbe, kravate i. t. d. v Zajsrrebu drugače carinijo. in sicer s približno raziiko od 63%> kar je seveda za tukajšnjega trgovca zelo v breme. Na to pritožbo je podal g. predsednik predlog, da bi se v naši državi otvori! nekaki carinski biro, ki b\ v vseh ne- jasnostth končno odločeval ter bi do- tični vse carinarnice založil z raznimi ugledi, po katerih bi se morali vsi predmeti car.niti. To bl bilo zelo pri- pravno, ali Beograd je za nas preveč oddaljen in bi rešenje s strani carin- skega biroa precej dolgo trpelo ter bi take manipulacije bile zopetno nepo- j trebnim stroškom podvržene. Za slučaj ustanovitve tega carinske&a biroa bi moraii delovati na to, da se hkratu ustanovijo pododseki tega carinskega biroa, ki bi za nas v Sloveniji n. pr. Ljubljana odločevala. Ravno tako otež- kočeno je carinsko analiziranie kemič"- nih ugiedov. V Celju imamo tozadevni kemični laboratory, ki je še v istem stanju ostal, kot poprej, ko je bila »Cinkarna« pod državno kontrolo. Ime- novati bi bilo potrebno samo zaprise- ženega strokovnjaka in odpadli bi vsi ! nepotrebni stroSki, ki so v zvezi s ke- mično anallzo, katero se mora v Ljub- ljano odpošiljati. Dalje uvrača carinska tarifa nizne predmet«, ki faktično po obliki in izdelavi spadajo v nižji stav tarife, dočim se jih radi malih okraskov in neznatne?ra dodatka finega materijala uvrSča v viSji stav. Radi te malenkosti rnora se carino za celi komad plačati, ki sploh ne odgovarja vrednosti blaga. Vsa ta vpr&šanja prišla so v zapisnik, samo radovedni smo o reakciji na na§e razne predloge. Razpis o doprinosu dokaza dr- žavljanstva pr! selitvah, Pri selitvah iz inozemstva v nsSo kraljevino pravi razpis C. St. 45.577 iz 1. 1920, da je poleg drugih uvereni potreben dokaz o držaljanstvu kraljevine SMS. Drugi j razpis pa v isti zadevi iz leta 1921 i pod C. štev. 25.402 pa pravi, da poieg ' drugih obiČajnih prilog je doprinos o državljanski narodnosti vsekakor po- treben. Tukaj vlada pogrešek, kajti pri j selitvah je državljanstvo vsekakor po- \ trebno, to je tudi razumljivo, ali da se zahteva narodnost Srba, Mrvata ali Slo- venca, to je pa izkljuceno. Zahteva se to lahko indirektno, toda ne direktno; mislimo pa, da je to pomota in se je zaprosilo, da se razpis v tem oziru pepravi. Carinjenje vseh predrnetov na tukajšnji carinarnici. tin a najvažnejših točk naše carinske konference ie vsled težkoče v rešitvi ostala §e med drugimi vprašanji nerešena in sicer: Trgovci so si z velikimi žrtvami postavilt lastno carinsko poslopje, ker jim je država obljubila, da se bo potem v Celju lahko vse blago carinilo. Za te svrhe dvigali so ogromne kredite pri raznih bankah in sedaj jim pa posiopje ne koristi mnogo, ker dobiček, izČrpan iz carin- skih skladišč, ne krije Še z daleka visoke kreditne obrestne mere. Toda obljuba je bila prevelika ter je vkljub pismenim in osebnim intervencijam na merodajne oblasti ostalo vprašanje na mrtvi točki. Tekstilrio blago se mora §e danes v Mariboru ali Ljubljani oca- riniti ter vsled te neugodnosti trpi trgovec na mnogih spedicijskih in raz- nih drugih stroških, poleg tega še na zakasnitvi dospelosti blaga, medtem, ko se je to pri drugih carinarnicali 11. reda kakor n. pr. Karlovac, Veliki Bečkerek in Brod ob Savi dovolilo, da se na istih carinijo vsi predmeti, ki spadajo pod delokrog carinarnicam 1. reda. Zahtevalo sa je tozadevno po- jasnilo, zakaj se tukajšnjim trgovcem ne dovoli, da bi se vsi predmeti na lastni postaji ocarinilt. Poleg tega se je zgodilc* da so nam odvzeli dva re- vizorja, ne da bi dobili nadomestek. Posledica tega je, da se blago vsled živahnega prometa nakopiči in zopet trpi trgovec radi zastoja blaga na o- gromnih brezpotrebnih stroških, poles tega imajo §e veiik riziko pri valuti, ako se ne more blago takoj prodati v slučaju da je isto žt» plačano. Zaprosilo se je, da se v bodoče ne odvzame celjski carinarnici uradništva, predno ne dospe nadomestek. Potek cele konserence je bil zelo živahen in poln zanimivih debat. Pred- logi, ki so ostali nerešeni, pretresavali se bodo na prihodnji konferenci, katera se bo 3e pravočasno objavila. MESTNO GLEDALISCE V CELJU. Repertoar: Nedeljadne9. »Prinček« Izven. Torek » 11. »Školjka«. B. Gostovanje ge. Juvanove in Saričeve. Polifične vesfL Kralj se vrne iz Pariza 11. tm. in se odpelje takoj v Sarajevo- kjer bo proslavil svojo krstno slavo. Proslava j se vrši 13. tm. nakar se vrne kralj v i Beograd. I VHiarna seja narodne skupščine. Na seji narodne skupSčine 5. tm. se je spraviia na vrsto interpelacija dr. Še- čerova o dvignenju sekvestra nad imetjem gröfa Csekonitsn. Interpelan- je naglašal, da je izvrSil v tem slučaju ! minister pravde nekorektnost. Med go- vorom je pri$!o do ostrih konfliktov med posameznimi ministri in opozicijo. Dr. Šečerov je opozarial, da sta bilat ne samo nakup, ampak tudi prodaja Csekonitsevega imetja družbi »The Zsombolya etape limited« izvržena brez vednosti vojnega, notranje^a in agrar- nega ministra. Vsled te prodaje je pri- zadetih okoli .20.000 srbskih prebival- i cev in dobrovoljcev, ki so tarn nase- j Ijeni. Minister dr. Perič se ie skusnl bpravičiti zlasti po govoru dr. Pe5iča. Boj med radlkali za minfstrske sedeže. Minister za javna dela Uzuno- vic je podal ostavko, l:i je napravila v radikalnem klubu veliko zmedo. Velik ! del kiuba obsoja Uzunoviča, da je bil I preveč občutljiv. Ostavka Uzunoviča je za stranko zelo škodljiva, ker je bil Uzunovič §e najbolj naklonjen kmetom. Pašič je skušs.1 Uzunoviča pregovoriti, a ni dosedaj niČ pomagalo. Intrigira se tudi zelo proti notranjemu in zunanje- mu ministru. Spreineinbe glede razvračenja uradnikov. Na konferenci zastopnikov vseh rninistrstev so bite sprejete ne- katere spremembe. Vsak uradnik rnora predhodno urediti svojt? vojaške obvez- nosti, predno bo mog-e! biti uvr.?,čen po novem uradniškern zakonu. Dr2av- ni uradniki, ki še niso.dosegli 18 let se reducirajo brez pravice na nadaljne prejemk e. Uradniki, ki so dosegli s starim zakonom določeni. maksimum starosti službe, se imajo prevesti na novi zakon in potem upokojiti s pra- vico do novih dohodkov. Pred svetovno re, olucijo. Na kongresu v Petrogradu je govoril Ijudski komisar Sinovjev o zunanjepoiitičnem položaju, povdarja) je daje mednarodno stališče sovjetske Rusije trdnejše koke- daj. ima upliv na Poijsko, tudi 22 mi- lijonov nemških delavcev se ne sme prezirati. Vsi pojavi v teh državah so napovedniki svetovne revolubije. Javorino dobi Češkoslovaška. Mednarodno razsodišče v Haagu je raz- veljavilo sklep poslaniške konference iz leta 1922 glede Javorine in jo pri- sodilo Češkoslovaški. Dogodkl na Nemškem. V nem- škem parlamentu so začeli obstruirati nacijonalci, katere je ostro napadel de- mokratski govornik Koch. V Berlinu so na dnevnem redu izgredi komu- nistov in brezposelnih. Narodna kavarna Gelje Rendezvous vseh celjskih meščanov Prvovrstna salonska kapela Odprto dnevno do 1. ure ponoči Celiske novice. Ljudsko vseučllišče v*Celju. Za- dnji poiideijek je predava) g. prof. dr. Omersa o češkem načrtu za srednje Žole. Ker bo gospod predavatelj v kratkem objavil svoje predavanje tudi v Novi Dobi, ni potrebno da mi poda- mo njegovo vsebino, Škoda, da niso učitelji in stariši učencev v vecjem številu poslušali tega z rizbami raztol- j mačenega predavanja o duševni vzgoji ] solske mladine, kako so si jo zamisjiii j največji »movi ^eškega naroda, da bi z njo v bodoče y najvibji meri nspo- i sobili vsacega Čeha za vestno izpol- njevanje društvenih in državnih clolž- nosti ter mu obenem dali tudi spret- i nost za izvojevanje sigurne življenske eksistence. Razume se, da so navzoči posliiäalci sprejeii to velevažno in v lepi jezični obliki podano predavanjez veliko hvaleZnostio. L-.m. L1LEK. Premjjera v Mestnem gledaUsču. V torek se je dajala ljuöezenska ko- medija »Prinček«, avtor: Rob. Misch, prevod in režija: g. Žeieznik. Idejno ne sroji visoko, lahka in prosoina ko- medija je, učinkuje pa s poedinimi ko- mičnimi situacijami in postavami. — Prinčka je podal g. Železnik, ki igra svoje mladinske vioge s posebno sim- patijo in 2ato — kar je pri igralcu Železnikovega kova . umevno — pri- vlačno in z uspehom. Kot i^ralka Ada je nastopila gdč. 11, Mirnikova z ele- gantno in harmonično zunanjostjo (pov- darjamo to namenoma, ker bi moral biti oder v e d n o visoka Sola dobrega oknsa) igralsko pa se gdč. Mirnikova vedno znova izpopolnuje z vzgledno timbicijo. ^- Kokot je igral učitelja Fröhlicha v prvih dveh deianjih prav dobro, toda v tretjem se je svojem ti- pu izneveril in nenadoma podal samo- stojnega, možatega učitelja, brez prvo- tno tako silno povdarjenih potez naiv- nosti, strahooetnosli in dru2abne ne- okretnosti. Baron StilJfried (g. Pfeifer) in knez Leuchtensteinski (g. Perc) sta bila /elf> dobro uspeii nosljajoči kari- katuri viSje aristokracjje in tudi g, Zorman je bi v majorju Randlovu na dobrem mestu, Oa. ZaJoŽnikova v vlogi tete Serafine ni popolno zadovoljevala, čemiu" jt» pa vzrok nepripravljenost, s katero je morala vskočiti za odstopivšo gdč. PavlinČevo. Nastop slug in maseria v zadnjem deianju je bil diletantski, kar je pri zgodovini in bodočnosti našega gledališča smatrati za greh. Sceneciia je bila v prvih dveh dejanjih lepa v tretjem pa glede okusa, prav malo »knežja« globoko rnodre stene, bela vrata, živo-rdeČi : dkg belega kruha 2"50 do —'—, 70 do 84 dkg belega kruha 5'--- do —' - , 1 kg belega kruha 7'--, I kg crnec;a kruha 6-, 1 kg žemelj 10*—, žemlja 5 do 57s dkg 0'50. Semlja 10 do II inpo! dkg I"— do — •—- Sadje: 1 kg luksuznih jabolk 6'—, 1.5'-, II.4—, III. 3—. 1 kg luksusnih hrušk 8'— do— —, I. 7'—, hruSk II. 6'—, III. —'—, 1 kgbreskev —•-, 1 liter navadnega kostanja -'— do 250, 1 kg orehov 7'50, 1 kg luSčenih oreliov — •— do 28'—, 1 kg, sliv — •— do — •—, lkgčešpelj — — ,1 kggrozdja—¦—do —•—, suhih češpelj 8'— do 9—, 1 kg suhih hrušk 8'—. Špecerijsko blago: (1 kg) Uave Porto- riko 68-—, Santos 50—, Rio 40-—, pražene kave I. 70-—, U. 56'—, 111.48'-. kristal be- lega sladkorja 20, v kockah 22, kavne primesi 26'—, riža 1. 11. -, II. 850, (1 liter) namiznega olja 32'—, buCnega olju 40'—, vinskega kisa 4'—, navadnega kisa 3'—. petroleja 7"—, spirita denat 16'—, (1 kg) soli 3"50 do 4'25, celega popra 38'—, mlc- tega popra 40'—, paprike 60'—, sladke pa- prike %"—, riževega škroba 24—, testenin 1. 21-—, II. 15'— do ——. mila 17'20 do 2ö- , kaibida 7*50. Mlevski izdelki: (l kg) moke St. 00 6'-, 0 6-, 2 5'7C, 4 5'30, 6 4'—, krušne meSane moke 4'—, ržene enot- ne moke 580, jeSprena 5-60, otrobov 1'80, koruzne moke 3'50, koruznega zdroba 4'50, pšeničnega zdroba 6\3O, ajdove moke I. 7*—. Na drobno pri kilogramu 20 para več. Žito: (q) pšenice 355'-, rži 30U*-, ^sv. 139. >NOVA D O B A Štrar* 3. Ječmovi 300'—, ovsa 300"—, prosa —• , { nove, sušene koruze 300'—, ajde 300'—, fižola ribničana 500'— do 600"--. graha 1500 do--—.leče 100fr— do--•-. Kurivo: (q* piemoga, črni 51 — do --'-¦¦-, rujavi 26*50, ms udih drv, 150 —, q trdih drv .40'—, m3 ¦¦m-hkih drv 120*—, q mehkiii drv 32'—, Krrria: q sladkega sena 100' — do —'—, pol siadkega sena 75— do ——, kislega sena 50'— do — —, slame 501— do --¦•—, preSano po Din 25'— pri 100 kg več. Zelenjava in gobe: (1 kg) glavnate solate (kom.)—•—do ----, Strucnatc 0"— doO—, eridivje 0*50 do I4—, 1 kg poznega zelja 1'—, (1 komad) ohrovta Q7.Šdo — •—, karfijol 24— do 3—, kistt-ga zeljaS1—, kolerabe 0'50 do — ¦-, špinače 075, (1 kg) čebule 21— do 2*25, česna 8—, krompirja, novega 1'- do V25, (1 krožnik) jurčkov --•--, 1 komad repo 0 25, kisle 1'25. CELJSKA POROTA. Ufcoj. PopoMne v sredo 5. tm. ie prišel nsi vrsto. Ijrnac Koprivnik, samski po- sestnikov sin \z Koroške vasi. Obdolžen je uboja Josipa KovSeta. Obdolženec priznava svojo krivdo v point meri. V svojem zagovoru pri- poveduje, da ie kritlčnega dne prišel na sejiTj v Oplotnico ter stopil v družbi svojega strica Eočtjana Rošerja v Sto- parjevo gostilno, kjer sta prisedla k mizi Ferdinanda Za!cžnika in njegove žene. Nekaj časa pozneje je prišel v krčmo tuci Josip Kovše s svojim stri- cem in nekim fantcrn ter so se vsi trije vsedli v isti sob; k sosednji mizi v kotu. Pila je vsaka dru2ba zase do mraka in se pogovarjali brez preprra. ObdolZenec je zače! Konečno spravljati na pot proti domu strica Rošerja in Založnika, ki ga pa nista hotela ubo- gati, ker sta bila že vinjena. Ferdinand Založnik je naročtl še pol litra vina rekoč, da gredo potem skupaj domov. Ko je krčmarica prinesla vino, je zaČel pri dnigi mizi razbijati Josip Kovše, češ da mora biti soba takoj prazna. K njemu je pristopil Boštjan Rošer in ga vprašal, kaj prav za prav hoče; v isteim hipu sta se že pograbila in začela drug po drugem rnahati z rokami. Obdol- ženec je imel s seboj cekar, ki ga je \z previdnosti nesel v vežo, se vrnil nazaj v sobo in prijel Josipa Kovšeia za roko, da bi ga pomiril. Jos. Kovše pa ga je brcnil z nogo med noge, po- tem pa je pograbil stol in mahnil z njim po njegovem stricu Rošerju, ki je padeJ za mizo. Obdolženec je vsled tega razbnrjen potegni nož in vsekal z njim po Josipu Kovšetu. Nato je šel v vežo in domov, Josip Kovše je po pretfku 24 umrl na dobljenih po- škodbah. Porotnikom so bila stavljena vpra- Sänja .glede uboja in prekoračenega silobrana. Obsojen je bil radi preko- račenega siJobrana na osem mesecev težke ječe. Uboj. V četrtek 6. tm. se je zagovarjal pred poroto Alojz VerhovSek, samski rudar iz Seegrabna v Avstriji» ker je udaril s polenom Ivana Zemeja po glavi s tako silo, da je nastopüa smrt. Popoldne 1. novembra 1922 ie büo v.gostilni Franca Kocmana v St. Ri:- pevtu zbranih več domačih fantov, med njimi obdolzeni Alojz VerhovSek, Franc Verhovšek, Mirua čmerc, Janez Lokov- Sek, Josip Zakušek in Karol Pusar, pozneje pa sita prišla tudi brata Ivan in Franc Zenie. Spočetka so se vsi pri- iazno razgovarjali, naenkrat pa je vstal Janez LokovSek in mtslil od'ti h go- stiln'Ske sobe ter odhajaje vprašal pri posebni mizf sedeča brata Ivana in Franca Zeme dobesecinö: »Kaj je, fantje?« To pa je Ivana Zeme tako razburilo, da je pograbil sto! in pobil Lokovšeka na tla, tudi Franc Zeme je pograbil za stol, vendaf se je gostil- ničariu posrečilo vzeti napadaicema stole in jih i?nniti v vežo, odkoder sta oba brata skočila v drvarnico, vzela vsak svoje poleno in se tako oboro žena vrnila v gostilno. Franc Zeme je Sei naravnost proti Jane^.u LokoJieku, gostilničar pa gf* je poie^nl za seboj v vežo in zaklenil viata. Mimo gostilne pa je priSel v tem trenutku nadučVtelj Ferdinand Vidmar in ie takoi opazil, da se hočeio fantie stepsti. Stopil je med prva dva n s:>roTnika Ivana Zeme, ki je grozil obdolžencu Alojzu V^ihov- šeku, da ga bo udaril s polenom. Na nadučiteliev opomm se je obdolženec odstranil, Ivan Zt-me pa je vrgel po- leno proČ. Kamaj pa je od^el nadučiteli, je že pritekel obdolžentc za Ivanom Zeme ter ga 2ačel tepsii po iicu in hrbtu. Ivan Zeme se je umaknil nazaj do go- stilne, ne da bi vračai udarce, obdol- Ženec pa je bil. neprestano za njim. Medtem je pribežal k nadučitefju Vid- marju tudi Franc Zeme in se skril za njegov hrbet in ga prosil, naj ga ubrani pred Mihaeiom Šmercom, ki ga je hotel udariti s polenom. Na nadučiteljevo svarilo je Šmerc odnohaU nadučitelj pa je spravil Franca Zeme na varno za hišo, tarn pa zvedel, da leži Ivan Zeme na tleh, z Josipom Žužejem sta ga našia nezavestnega in ga dala prene-sti v sobo. Priča Amalija Mastnak potrjuje, da je tudi ona videla, kako sta obdol- ženec in Miha Šmerc, oborožena s po- leni, tolkla po Ivanu Zeme, ki se je nekaj časa spretno branil s svojo pa- lico, dokler mu jo nista izbila \z rok, na kar se je Ivan Zeme zaČel umikati za hišo, obdolženec in Šmerc pa sta stopala tik za njim ter udrihala po njem, dokler se niso umaknili vsi trije za hišo. Qd tarn se je prvi vrnil Miha Šmerc s polenom v roki in hotel udariti po glavi Franca Zeme rekoč, zdaj bomo pa še tebe, kar je preprečil nadučitelj Vidmar. Priča Josip ZakoSek pa je izpo- , vedai, da je natanko videi. kako je obdolzenec pobral ob oglu hiše Drecej debelo poleno ter ž njim udaril lvana Zeme po glavi tako močno, da je padel na tla in obležal. Ranjenec si je po- zneje v Kocmanovi hi§i opomoge! to- liko, da ga je brat Franc Zeme vzel pod pazduho in ga skušal spraviti dcmov. Ivan Zeme pa je kmalu omagal in si želel počitka, vsled česar ga je brat spravil pri Grilovi hiši v listnjak in ga odel s suknjo. Drugi dan ga je tarn našla Marija Gril in ga dala pre- nesti v svoje stanovanje, kjer je okrog poldneva umrl. Obdolženec, ki je po zločinu pobe^nil v Avstrijo sicer pri- znava, da je dvjikrat udaril Ivana Zeme s polenom, ne ve pa, kam je priletelo. Ko ga jo udaril drugič, se je Ivan Zeme obrnil in zbežal za ogel hiSe, on sam pa je odšel nazai v gostilno. Ta za- govor pa nasprotuje izpvedbam prič. Obdolženec se tudi ne more skiicevati na silobran. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe. Zopet slučaj uboja. Popoldne v četrtek 6. tm. je seds! na zatožni klopi Ign^c Kodrun, samsk1 rudar v Gaberkah. Pobil je s kolom ivana Napotnika tako močno, da je umrl. V nedeljo popoldne 4. novembra 1923 je spremljal Franc Napotnik kmečko dekle Ceciiijo Martine od Ro- bidove gostilne v Gaberkah proti dornu v Pie^jvcu- Kakih 20 korakov za njima je hodil njegov brat Ivan Napotnik. Pred prihodnjo gostiJno pri po domače Juritu v Velunji sta se z Mar- tinčevo za trenotek ustavila in ker de- kllna na Napotnikovo povabilo Ie ni hotela iti v to krčmo, jo je Franc Na- potnik spremlial še dalje čez brv preko Velunje, rnedtern ko je Ivan Napotnik čakal pred Jurjevo gostilno na povratek svoje^;-] brata. Ko pa sta priSla Napot- nik in Martinčeva v bližino gospodar- skega poslopja Martina Grudnika v Piešivcu, je pritekel za njima Anton Miklavžin, katerega je Franc Napotnik en dan preje spoznal v Basistovi go- stilni v Družmirju ter opazil, da se za- nima ?a Ceciiijo Martine. Miklavžin je brez vsakega povoda zače) klofutati in zmerjati Franc Napotnika. Po isti poti sta v tem trenotku prihitela še dva inožka, izmed katenh ie Franc Napot- nik spoznal Ie Ignaca Kodruna. Tudi ta dva sta začela tolči c rokami po njem. Franc Napotnik se je vsled tega začel braniti s svojim žepnim nožem. Še le sedaj je priSel Napotniku na pomoč njegov brat Ivan iz gostilne. Osvobo- jeni Fr. Napotnik je porabil to ugodno priliko in se obrnil proti svojemu bratu Ivanu ter v tem hipu videl, kako ga je obdolženi Unac Kodrun s približno en meter dolgim polenom udaril po glavi s tako silo, da se je Ivan Na putnik takoj zgrudil na tla in na mestu obležal. Franc Napotnik je vsled tega skočil proti obdolžencu in ga opozoril: »Ponlej. kaj si naredil, ko si mojega brata ubil!« N «to je obdolženec zbežal v smeri proti Plešivcu, kamor je ne- koliko pred n|im odšel obdolženčev spremljevalec Franc Aristovnik. Brat Franc je spravil svoiega nezavestnega brata s pumoc|0 M&rtma Gtudnika v rijegovo hišo, drugi dan pa ga je dal prepeljati na svoj dom, kjer je Ivan Napotnik okoli polüne umrl. Obtoženec Ignac Kodrun priznava Iß toliko, da se je spopadel s Francem Napo-tfjikom, mu vzel tudi njegovo pa- lico ter ga udaril ž njo dvakrat preko pleč, Dotem pa io je vrgei pred njega in odžel dalje po cesti, kjer je opazil ležati nekega moškega, ne da bi se zani zmenil in ga sploh spoznal Ta zagovor se pa ne strinja z izpovedbami prič. Rudolf Grudnik je izrečno potrdil, da je slišal iz smeri Jurjeve gostilne ponovno vpitje: »auf in noŽ« in je kmalu nat.o pritekel za onim moSkim, ki je spremljal Žensko, neki drugi člo- vek in začel prvega brez vsakega pre- pira klofutati ter ga podrl na tla, do- čim je ženska kričaje zbežala proti Plešivcu. l košar cigaretnega papirja in 7 koSar saharina med raznim manufak- turnim blagom v milijonskf vrednosti ter si dal za nezacarinjeno odpremo plačati od Rafaela Levi, Izaka Finci, izaka Baruh a in nekega Majerja 100.000 K in eno zlato uro podkup- nine, če prav za carinsko uradovanje na kolodvoru sploh ni bil upravičen. Omenjeni so to zlorabo uradne oblasti dogovorno namenoma napeljali in povzročili s tem, do so dali na raz- polago sredstva za podkupnino, katero je Grünwaldu osebno izročil deloma Rafael Levi, deloma Izak Baruh in Izak Finci, ki je v ta namen tudi posredno prispeval Rafaelu Leviju 40000 K, Izak Levi pa dosedaj neugotovljeno svoto. Rafael Levi in Izak Levi sta 23. avg. tl. poskušala zapeljati tudi policijskega komisarja Ivana Tkalčiča v Zagrebu k zlorabi njegove uradne obiasti z nasvetovanjem, naj bi jima proti nagradi 120.000 K izročil preje omenjenih 6 kovčekov zaplenjenega cigaretnega papirja in 7 košar zaplenje- nega saharina, a je ostalo njihovo vpiivanje brezuspeSno. Obdolženec Evgen Grünwald svojo krivdo v polni meri priznav«, tako da se dajo že po megovem priznanju do- kazati trije slučaji zlorabe uradne oblasti. Sam pripoveduje, da ga je prviČ 10. avg. tl. na ulici pred lekarno »Arko« v Celju nagovoril nek neznan bosanski žid in ga vprašal, če je ca- rinik, ter mu zaupno poveda), da prispe drugi dan iz Dravograda nekaj njegove prtljase, katero želi imeti pregledano. Omenil mu pa je, da je notri Ie stara obleka, zajedno pa mu je izročil 12.000 K denarja. Ko je prišlo drugi dan res 5 kovčekov po železnici, je obdolženec kot carinski uradnik tri preg'edal in našel v njth samo staro obleko, ostylih dveh pa ni pregledal. Evgen Grünwald in Rafael Levi pri- znavata soglasno, da je došlo zvečer 26. avg. iz Maribora na celjski kolo- dvor 6 košar cigaretnega papirja v teži vsaka okrog 100 kg, glede ka- terega je trdil Rafael Levi napram Evgenu Grünwaldu, da je v koSarah samo stara obleka. Dočim pravi Grün- wald, da mu je Levi v svrho nepre- gledane odpreme teh 6 koSar prosto- voljno obljnbil 48 000 K nagrade, se zagovarja Rafael Levi, da je to svoto od njega Giünwald izreeno zahteval kot mito. Rafael Levi pa ta večer rii imel toliko denarja pri sebi, za to mu je izplačal le 36.000 K glede ostalih 12.000 K pa mu je zastavil zlato verižico, katero pa je dobil drugi dan nazaj, ker je izplačal tudi ostalo podkupnino, Evgen Grünwald povdarja prav posebno, da ten šest koSar sploh ni pregledal. Rafael Levi trdi, da je Lzak Finci dobro vedel, da gre za pod- mitenje carinika, ker mu je v to svrho sam izročil 40.000 K z izrecnim naro- čilom, naj uredi on za oba stvar s ca~ rinikom. Evgen Grünwald priznava na- dalje, da ga je 2.8. avgusta nekdo na- govoril na kolodvoru, da ima sedem košar stare robe in ne želi, da bi pri- Sle te košare v carinsko skladišče, ker se mu mudi. Izročil mu je takoj 20.000 K denarja in' erio zlato uro, ob- dolženec pa je nato teh sedem košar odpremil s prihodnjim vlakom, V teh košarah je bilo med starimi in novimi oblekami vsega skupaj 186 kg saha- rina, katerega je 23.^ avgusta zaplenil policijski' komisar Ivan Tkalčevič v Zagrc-bu in uvedel tako; uradne poiz- vedbe za tihotapci. Ta saharin je bil skupna last Izaka Fines, Izaka Levi in Izaka Baiuha, ki so podkupili Evgena Griinwalda z zneskom 100.000 K. Izak Finci se izgovarja, da je prišel k njemu v Celju neki poljski žid Mayer rekoč, da ga bo jdobro nagradi!, če mu spravi par drugih koSar z avtomobilom v Zagreb ter mu je takoj izročil 16.000 fcron za 'stroške. Košare je spravil v Zagreb, jih tarn odprl in videl, da ie notri stara obleka, spodaj pa saharin. Izak Baruh pa trdi temu nasproti, da se je dotičrii Mayer obrnil tudi na njega s prošnjo. naj mu pošlje dve košari nazaj v Avstrijo, dve pa v Rimske toplice, dve na Zidanimost in eno v Zaprešič, pri čemur rnu je iz- ročil 4000 K na račun stroškov pri carinskem posredniku Mühlsteinu v Celju, poprej pa, da mu je ta Mayer že izročil 40.000 K z naročilom. naj nese ta denar Grünwaldu, ki pa denarja ni hotel prevzeti, temveč" je zahteval naročnika osebno k sebi. Te navedbe Izaka Baruha pa se očividno izmikajo resnici, trdi namreč, da sta Sla z Iza- kom Levijem v Nemčijo nakupit razno blago in da sta imela s seboj le tri košare, oba pa v vseh treh košarah skupno blago. Da je bil saharin skupna last, priča dejstvo, da so se po prizna- nju Izaka Baruha ob prihodu zadnjih sedem košar v Celje, takoj znaSIi Izak Finci, Izak Baruh, Izak Levi in on» neznani Mayer in stopili takoj v zvezo s carinikom Grünwaldom. Čeprav je Grünwald na polieiji prvotno prostodušno priznal, da se je dal v času od 10. do 23. avgusta tl. podkupiti za 100.000 K, vendar pa ni natanjko označil oseb, ki so bile z njim v neposredni zvezi v prvem in tretjem slučaju. Preklical pa je v zadnjem hipu svoje lastno priznanje, da ni dobil 100000 K, ampak v vseh treh sluCajih le 80.000 K in 1 zlato uro, kar pa ne odgovarja resnici, ker se je našlo pri hišni preiskavi pri njem 108.000 K gotovine in 2 zlati uri. Da pa ta denar izvira iz podkupnine, je jasno, ker ob- dolženec sam priznava, da je s plačo težko izhajal, čeravno je, kakor je v Celju splošno znano, vedno elegantno nastopal. b.ak Levi je bil v vseh ozirih so- udeležen, kar dokazujejo skrivna do- pisovanja Rafaela Levija, ki mu je v zaporih pisal, da je pripravljen vzeti nase tudi njegovo krivdo. Vsi štirje tihotapci so dobro vedeli, da je ci- garetni papir in saharin državni mono- pol in da je treba imeti za čez mejo spravljene izdelke izr'*cno dovoljenje uprave državnih monopolov v Beogradu in plačati razven tega monooolno takso. Carina za 100 kg saharina znaša 10.000 Din v zlatu ali 360 000 sedanjih krön. Evgenu Grünwaldu pa do sedaj ni bil znan niti en slučaj, da je dobil kdo pravico izvažati cigaretni papir ali sa- harin. Da se izvede to blago preko meje so z visokimi podkupninami za- peljali carinskega uradnika k zlorabi njegove oblasti, vsled Cesar je utrpela država ogiomno škodo. Grünwatd je tudi izjavil, da je bil dodeljen le na pošto in da za carinski postopek na kolodvoru ni bil upravičen. Svojo uradno oblast je zlorabil tudi s tem, da je v prikritje zločina potvoril uradne listine in jih knjigovodstvu pod- taknil. O nadaljnem poteku razprave poročamo prihodnjič. DoptsL Dobrna pH Celju. Proslava naro- dnega ujedinjenja se je vržila na do- brnski osnovtii Soli na ta-le način : &tr*a 4. ,, ^ o v a 0 O B 4 Mev. 1 ?,9 ?o zahvalni službi božii so se sestali j v prirnerno okra.šonem I!, ra/.redu tiik. Sole: uradništvo državnih toplic, du- hovščina, orožniStvo. zastop. požarne brambs in občinskega urada, večina odliČnih DobrnČanov in starši Šolo- GbiskujoJih otrok. Izredno so presensi- tile navzoČe Üubks domovinske dek!a- movanke šolarjev in šolark. Po odpeti i himni se je slavnosti priključila usta- rtovitev krajevnega odt>ora Rdečega križa za Dobrno, pod čigar okriljem bi st» tudi postavii spomenik tukajšnjirn junakom, ki so Žrtvovali svoje življenje l domovini. V področje novoustanovlje- nega odbora Rdečega križa se prite&ne tudi A. Jo5t na Kozjaku in Št. Janž na Vinski gori. Arclin pri Vcjniku. Dne 5. de- cembra smo polozi'i v grob na vojniSko pokopališče dolgoletnega župana občine Škofjavas veleoosestnika g. Martina VreČko ob velikar.ski udeležbi naroda od blizu in daleč. Na pogrebu so bi!a zastopana gasilna druStva Trbovlje, Škof|avas, Vojnik, Giber je pod vod- stvom žnpnega odbornika g. pošt. kon trolorja Vengušta iz Celja, ki se je ob odprtem grobu poslovil v iepem govoru öd pokojnika, ki je imel vedno odprte roke za gasilstvo. Vojniški g. župnik Toman se }e spominial v svojem go- voru pokojnika kot vzor moža de!a in dobrotnika cerkve. Zopet ie šel k po- čitku mož in poštenjak stare sloven- ske korenine, ki }.:» iz.skromnih razmer z delom dosegtl blagostanje, o^tal pa pri tem priorost in Ijubcniv napram vsakomur. Časten rnu spornin ! Jugoslovanska stlatica, podružni- ca Žalec, dne 5. dec. 1923. Vsem na- rodno-zavednim! Kakor se ob raznih prilikah zbirajo vsi udi ene obitelji v domači hiši, tako se tudi naj zberejo vsi narodno-zavedni dne 8 t. m. pod okrüjcni Jugoslov. Matice, katera pri- redi navedeni dan ob Stirih popoldne v feoblekovi dvorani v Žalcu narodno veseiico s präv zammivim sporodom. Pridife prav vsi, da poKaŽemo svei.u sldžnost v narodnem stromljenju in pomagamo zatiranim bratom in sestram na iugu in severozapadu. Prav sigurno priČakujerno, du se voselice udeležijo vsi narodno-zavedni našegu okoliša. Sv. Pavel pri Preboldu. Sokr.lska knjižnica. v Št. Pavlu priredi na Štefa- riovo, kot običajno vsako leto, »Dru- žabni večer« v v*eli prostorih gostiine Karl Vedeiiik-a, na kar se vsa bratska dru^t.va opozarjajo. Za dobro zabavo bosta skrbela Sükoiski šramel in pevski zbor. Začetek ob 6. uri zv^čer. Dobiček jsi narnenjen v izpopolnitev knjižnice- Prijateiji izobrazbe in poštene zabave vabljeni. Slovenjgradec. Dne 25. t. m. je tukajžnja čitalnica priredila burko »Pri belem konjfčku«. Igrralci so prav pridno re5ili svoje vloge. Če pomislimo, s ka- kii^i tfežkočami tu pridobimo igralce, jim rrrovamo biti prav iz srca hvaležni, da nam vsaj sem ter tja pripravijo par priietnih uric. Naj v prvi vrsti omenim 5tiri gUvne vloge. Odveč bi bilo pisati o Meti (g. R.), samo toliko, da se vedno veselimo njenega nastopa. Isto velia za Bucek-a (g. K). Veliko pri- znanje gre Žan-u (g. F.) in dr. Kova-ču (g. P.) Ustali so biü, kakor omenjeno, izvrstni in želimo, da nam le večkrat vprizoiijo kako igro. Le tako naprei, akoravno se najdejo tudi med nami Ijudje, ki radi nialo ponagajajo, pa to naj naše pridne igralce ne moti. Narodno gospodarstvo. H M E L J. Hmelj. Strasbourg, dne 1. dec. 1923. Cene se držijo nominalno na Prs. 1450"— za 50 kg. Za prav lepo blago se je plačalo pred kratkem 1480'—. Pokrajinska zveza jugosloven- sk!h vinogradnlkov za Slovenlio je imela dn«e 2. XIII. 1923. v Narodnem domu v Mariboru svoj u~.tanovni občni zbor, katerega so se udeležili mnogi delegatje krajevnih vinarskih društev in drugi odlični vinogradniki iz vse Slovenije. Zveza Steje že danes 14 krajevnih organizacij s 838 člani. Želeti je, da bi bil vsak vinogradnik clan krajevne orgariizacije, ki danes obstoji v JVUriboru, Ptuiu, Šmarju, pri Sv. Bol- fer-ku pri Središču, Ormožu. Gr. Rid- gon', Brežicah. Ljutomeru, Ro^atcu, Novemmestu, Črnomlju, Mokrono^u in KrŠkem, kajti čim močnejša organiza- cija bo, tim lažje bo braniti ogrožene interese vinogradnižtva. Kjer še krajev- nih org^nizacij ni, se naj čirnpreje ustanove ! Izvolil se je sledeči odbor : predsednik Anton PtiKlavec, vinarski ravn;.»te!j v Mariboru ; podpredsednik Bohuslav Skaiicky, krr.et. svetnik in ravnatelj kmet. sole na Grrnu , tajnik Josip Zabavrik, vi^ji klet. nadzornik v i Maribon: ; blagainik bo Zupanič, strok. učltelj na vin. in sadjarski šoli v Ma- riboru ; cdborniki : Miha Brenčič, po- sestnik itd. Spuhla pri Ptuju ; Franc Kirin, posestnik v Krškem; Franc Penca, I zupan v Wokronogu ; Ivan Urek, do- sestnik v Globokem pri Brožicah, Ro- bert Kosar, veleposestnik pri Sv. Bol- fenku pri SrediSču ob Dravi; JoŽe Ne- ivianič, posestnik in nraod. posl'^nec v Želeboju pri Metliki ; Lovro Petovar, veleposestnik v IvaHkovcih ; Alojz SupaniČ, posestnik v Vajdnu pri Jare- nini ; Franjo Žebot, posestnik in narod. poslanec v Mariboru ; Fric Z^mliic", ve- leposestnik in vinski trgovec v Ljuto- meru ; Srečko Robič, župan ;n posest- nik v LimbuSu pri Mariboru : Perar Miovič. posestnik v Mariboru. Občni zbor je so^lasno sklenil slede*o Ro- s o 1 u c i j o : »Pokrajinski Savez jua:osl. vinogradni-cov za. Slovenijo v Mariboru, je na svojem ustanovnem občnpm zboru dne 2. decembra 1923., na katerem je bilo zastopanih 14 krajevnih vinarskih društev h: cele Sloveniji? s skupaj 838 člani yinogradniki, sklanil, pridružiti se zyhtevam vin. in sadjarskegn odseka kmet. družbe za Slovenijo v Mariboru. ki jih je ta-Ie stavil v svoii z^dnji »Spomenici« z dne 10. junija t. 1. 5(ev. 717 in si jih osvojiti ! Zlasti zahteva Pokr. Savez od visoke vlade: 1. da pri sklepanju trgovinske pogodbe z republiko Avstrijo doseže zd uvoz na- ših vin vsaj iste ugodnosti, ki iih je Avstrija koncedirala ltaüji (zniZanje uvozne carine od 60 na 30 zlatih I< za hi in za Slovenijo — kontingent vsaj 100 000 hi. lažjega naravn?^a vina, ozir. vinskega moSta od 8 — 12% alkohola. ozir. 14 — 2O°/o sladkorja); 2. da pritegne k trgovskivn pojvajanjem z vino uvažaiočimi držav^mi — pred vsem südaj z Avstrijo vedno eksperte iz Slovenije, ki natančno pozna razrnere vinogradništva in vinski trg v Slove- niji. Na vsak načirt pa zahtevamo z vso odločnostjo od vlade, da se k t.r- govinskim pogajanjem z republiko Av- • strijo pritegne tudi en del iz pokrajin j bivže Avstro Ogrske; 3. oa ukrene i)o- trebno, da se vinski z:,kon iz leta 1907, ki velja danes samo v Sloveniji in Dalmacijii uveljavi za celo državo ter j da se ga zopet začne izvajati z vso strogostjo ; 4. da se pre&reči vsako vtihotapijenje vina iz Madžarske in Its- lije v naSo ciržavo ; 5. da se ukinejo kontrolni listi za prevoz vina, ki po- vzročajo mnogo stroSkov in 5e veliko več zamude Časa in — če že to ne gre, da se naj izdaja kontrolnih iistov poveri občinskim urac'om, ki so bolje pri roki ; 6. istotako naj se ukine na- redba, po kateri morajo siovonski vino- gradniki vsako leto svoj vinski pride- lek nazr.aniti finančni oblasti ; 7. s!o- venski vinogradniki odklaniajo staliSČe vlade, da vinogradniki iz prejSnje Avstro- Ogrske. radi prejšnjega podaništva ne bi tnogli sode!ovati pri trgovskih poga- janjih z republiko Avstrijo kot dele- gati in eksperti ; 8. zahtevamo, da da vlada v slabih letinah za sladkanje vinskega mošta vinogradnikom na raz- polago trošarine prosti sladkor; 9. ker vinogradniki letos zbog slabe vinske letine niso bili aktivni, v največ slu- čajih pridelek ne kri;e niti pride'ova!- nih stroškov, zahtevamo od vlade, da da finančnim oblast^rn nalog, da do- hodkov iz vinogradov, ki ne prezenti- rajo nobenega čistega dobička, letos v obče ne obdači. To resolucijo naj se takoj dopošlie vsem prizadetim mini- sterstvom. narodni skupSčini in drugim merodainim zastopništvom«. Gospodlnjskl koledar Jugoslo- venske Matice za leto 1923 je izšel. Uredila ga je zopet naša priznana pi- sateljica Utva in sicer na način, ki se je vsem slovenskim gospodinjam pri- kupil. Poleg koledarske vsebine prinaša Gospodinjski koledar celo vrsto infor- mativnih, poučnih, propagandnih in za- bavnih člankov naSih prvih pisateljic in pisateljev. O dečjem in rraterinskem domu poroča A. Štebijeva. O Ameri- kanskem domu za vojno siročad F. H. S. I. Zemljanova. Cela vrsta člankov je posvečena ženskemu gibanju in prvo- bori!k?ir[ v sver, med Ijucistvo mesto a.^iinih in zdravih iiudi — delavcev — slnbo- tneži in bolehneži, ki no bodo v sfanu izvrševali svoje težke naioge, ki jih čaka, če jim pravofasno ne priskočiio na pomoč premo2nej5i .«luji. UslanoviJo se je centralno akadernsko podporuo društvo s sedežern v Ljubijani, v ka- terega vodstvu ill narlzorstvu sö sle- deČe dame iri gospodje: Franja dr. Tavčarjeva, dr. Žerjavova. dr. BaltiČeva, dr. Debelakova, dr. Triller, dr. Flix, vi§. Sol. nad'.ornik Gangl in ravnatelj Šebenik. — Društvo si |e nadelo težko nalogo olajšati dijaštvu bedn in ga reSiti propada, ki mu gro;.'i. Vsled tega je društvo primorano, organizirati na- biralno akcijo v denarnih in naturalnih pnspevkirt, ki se naj blagovolijo poSi- ljati na spodnji nasiov. Upamo, da bo s?gla na5a prošnia odmev v srcih me- rodainih krogov. Maj pokaže naSa ;av- nost, da ji je !«žeče na tern, dn dobi narod agilne, zdrave vodirelje vedrega duha ! »Centralno akademsko podporno druStvo v Ljubijani, Kolodvorska ul. štev. 22. Nn u?tanovnern občnem 7,boru Akademske p^družnice Jugosloven- ske Matice uvofjeni odbor se je kon- stituir/il sledeče : Predsednik: Ba§ Fr., filr; podpredsednik: Vrtovac Franc, fil.; tajnik i : Kirchner Nikola, tech.; tajnik II.: Hurtrtsan Lojze, jur.; blagajnik: Dulčič Mate, tech.; kniižničar: Kara- džole Josip, tech.; arhivar: Pe'trovic Marko, iur.; odbornik: Jarkovič Ljubo, arhit. Rop v cerkvl. V noči od 1. na 2. dec. so vlomiii neznani tatovi v ct>ikev v Prevaljah ter odnesli srebrno rnono- stranco vredno 14.000 dinarjev in sre- brn, pozlaČen kelih v vrednosti 4000 Din. Storilce do sedaj niso še izsledilil Varnostna oblxst svari obCinstvo, dtx ne izroča Mari ji RamS?>kovi (v Ben- jamin loavčevi ul. 151 nobenih pred- tnetov (oblck a!i sličnepa) v koinisi- jonelno prodajo, leer ie oroti imenovani dvignjenih n«.-SU%to prltoSb racJi zlorabe izkazsue?;a y zasjoanja. RamžakovM je doslej dčvetkrat predkaznovana in to po večini radi deliktov proti tu ji lastnini. Podpora za popiave v Siovenlji. V B^ograda se je konstiiuiral posebän odbor, ki bo äolotil odškodnino za škodo vsled popiave v Sloveniji in na rirvatskem. Trgovcem i knji^ami, pa pi rj em in tralikantom. Naš žepni koleJar pride koncerr: tr>ga meseca v prodajo. Za istega je Že veliko povpraSanje, njegova cena bo prirnerno zmerna. Ve- likoät in zuivjnja oblika pripravna. Ob- sega tudi pcleg drugega dnevnik in pravnovelj^vfii vozni red naše kralje- vine. Obračamo se tern potom do vas, da bi bijsgühotno naročilf v prodajo ta naA koledar, ki izide v veČ tisoč izvo- dih. To delo je v korist slepim in nje- gov čisti doDiček je namenjen zgradbi »Doma odraslih slepih« katera je Že danes vcč kot potrtbna. V nadi, da se vsi z go raj omenjeni v celi Slover.iji blagohotno odzovete tej na5i prošnji in naročite čim večje šievilo na^ih ko- ledarjev se beležimo kot založnik in izdajatelj našega koledarja. Podporno drufdvo slepih v Ljubijani, Wolfova ul. 12. Naznanho! Žepni koiedar za leto 1924. ki smo ga mi stepi založili in izdali pogodom 3. obletnice ustancvitve naSega druStva in katsri koledar je prvi, ki ga je založilo naše društvo in katerega čisti dobiček je namenjen glavnici za zgradbo »Doma odraslih slepih« je ie izäel ! Ta koledar je ele- gantno vezan v platnu in nosi napis »Mi slepci«. Isti se odlikuje od drugih s tem, da obsega imenik celega leta za vsakdanje beljeske, koledar v lati- nici in cirilici, pravila »Podpornega društva slepih«, vzgoja siepe dece v zavodih za siepe, ki komaj je urejen zavod za siepe, sLim naj pomaga jav- nost oslepelim vojakom, izobraževanje oslepelega vojaka v zavodu 2a siepe dedatek! Nadalje obsega še zvezek t\- stega papSrja, ki služi kot notes, vozni red železnic v na§i kraljevini Ln ko- nečno oglasi raznih tvrdk katere riaj- topleje priporočarno p- n. javp.osti. Ko- ledar se dobi v založniški pisarni Pod- pornega društva slepih, Wolfova ul. 12. v Ljubijani. Nadejamo se, da niim bodo Stev. 139. »NOVA D O B \ « Stran 5. trgovci s papirjem, knji&ami, Uafike in drug;« koledar naročali. Isti stane 20 Din; trgovcem navad>?n popust. Kttjtäevna objava. Prij&teljima mojih kompozicija javijrjrn, da ču naj- novije, jo5 nefcumipane &voje pjesme pod naslovom »N.^e DjuU'.bije^ obje- lodaniti. Prvi svi-zar: je doitsmpan te . stoji 20 Din, sa poštarincrn 21 Dir.. Predplatu rnoüm poslriii pod na--.lovom: F. S. Vilhar, Zasrreb, Gunduliceva ul. 55. Drugi sse/iak u januaru 1924. Zukon o državnr.rn p orneU;ern osobju. Zbirka zakonov XIII. snopič. 1923. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. C-.na s pošmino vreci Din 1075. Tiskovna zadruga j> poleg služ- bene pragmatü.'e sea državne namešč««- ce izdala pravkar tudi skižbenc prag- matiko za železničarjo kot XIII. stiopič Zbirke zakonov. Senxadjonclen urn or v Part.-.». V Piri/iu je nenadorna tzgimi 15 I etui sin rojalistične^a posianca, vodhteljs *¦ Action franchise« Leona DaufifU. Mladega Daudeta so našli rnrtve^a Philip Dau- det je bü pristaä anarhističr.e stranke in največji očetov sovražnik. Trdi se da je storil siamonior, »Action uanc,oise« Pä javlja, da je b'i umorjin. Roparski n*paU na viak. Na pro- gi Gostivar -- Teiovo so napadli 1. tm. kačaki osebni viak. Vs»e potnike večina trgovce so popolnoma izropaii. Napadalci so odnesli z?i poldrugi mili- jon gotovine in razne^a b!aga. DARUJTE KNJiae ZA KOROSkO MLADINO! SKRINJ1CA 1'A KABI- RAKJE JE PRED CEUSKIM (COLODVOROM. Odgovor na članek v »NovJ Dobi« št. 136 z d :e 29. nov. 1923 radi L)ub Ijanske Art. ceste. Pisec t^h vrst je pač prav slabc mfüirniran o cfcstnem osobju; pravi, da w isto osobje, kakor pred vojno, to je pa gnia laž. Ja?- kot drž. cestar sem bii nastavijen I. 1920 1. «prila, tooa ne snogoče pred vojno 1920 tega. kakor piste niisii. Laž jc? tud.i, da je sne^ 'ežal t<*den dni, ne da bi sse ga bil jaz dotaknii. PIägc je bil gotovo slep na enem očesu in dts dru- gega nič videl ni, če r.i'videl. da sem jaz takoi drugi dan, ko je nehalo sne- žiti, prekopal jarke h k.ii'iaiom, da se je voda lahko odtekala, oziroma bi se bila lahko, če bi ne bü» cesta riä sredi nižja kot so kanali, kar pa gotovo ni drž. cestar kriv, če nirnar:1. ^ramoza za ¦¦to in zraven Se potrebnih delavcev, mi pač ni mogoče to preprečiti. Naj raje pisec vpra5a siavno cestno upravo, zakaj cestar ne dobi zadostno mncžino grarnoza in delavcev. DotiČni pisec je gotovo spal ves čas, kar je snc-j? ležal na cesti, ker me ni videl, ah, pardon, Trie ni spoznaJ, kef nirrunn noberurffa sJuibene^a znaka, poglecia naj samo tistt-ga človeka na cesti. ki je najbolj raztrgan in blaten in pa do ko?e pro- močen in od vseh ljudi najbolj zani- čevan, to je drž. cestar, potem pa ne bo rekel, da se že teden dni ni no- beden dotaknil snega. Gotovo je bil tudi sedöj pri tialivu kriv cestar, da mu je na treh krajih voda 51a Čez cesto. Dosti bolj na mestu bi biio, da mi pi- sec preskrbi, da dobim boljši dežni plaSč, da bodem tudi ob slabem vre- menu lažje službo opravljal. — Celje, dne 1. dec. 1923. — KoSič Miha, drž, cestar. Odffovorni urednik: Lie. Edvard Simnic. izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. kakoršne so predpisane, ima v zalogi Zvezna liskapna. Zgubila se je mala psica volčje pasme in sliš' na ime »Ria«. Odda se nai proti dobri nagradi na Kralja Petra cesti 22. /^N. />^% ¦*'.¦¦¦ I f + %&L$/ :'"Ä#";" nuJi L *** Jy prsmeroma ^mvtfnjeneFtt fp&tplaiu poipeSnik in patptcsh jj Marija Boroyie trgovina ^ivalnih strojev In Uok-s Gelje, KraljaPefrac.33 priporoča najboljše šivalne stroje, pro da i a tudi na o b r o k e. Odd a se sobica /a Lospod3, s 15. decembrom fvent. s^ vzame diicikinja z vso oskrbn. Luč električna. Strossmayerjeva ul. 1, lev«. PlttlÖlM 'i?O,^Z-,.. Zdravnik za pljučne hole<:ni Df. Peč- nlk ordinira vsaki petek v Cclju. Vpražati je v lekarni Marija Pomngaj. čttalie njetjoi-o 3 knü-je 0 J«»Jifl. o i 5 f. e za^nbni uradnih s 1. jr-uiuarjetn. Cenj. ponudbe odiifcti v Kocenovi ul. 8. ! JUGOSLAVIA SJEVERMA - AMERIKA - ]UŽNA 4s J1DCAS8II BIIEI ^% Ljubljana, Zagreb, Beojjrad, Sarajevo, Split, šibsali, Dub/orr.ik, K-i>?oj\, &-ftfLpior3, Mö^k©*li. &orLa]& Jffllaa. Mciiboi-, C»:»}«, Pirevelfc. Kraa) j 23 JfiS33!SS(!l VOSSI^J: ?i553.S> GENOVA: BUENOS AIRES: 4. decembra Europa 27. decembra l\ » Giuiio Cesare 22. » 11. » Re Vittorio 29. 29. » D.ika D'Aosta 17. jan. 1924 GENOVA: NEW-YORK: 9. decembra Duilio 20. decembra Društvo može u svako dofoa da pror.ijeni ovaj raspored. Mjesto treba za-ka- pariti 14 dana prije odlsska l^dje. ^M\\& Izsiri! Vu62iki^lri! CcP.k«» En stissyJeSBiO a^foffso za nioške obl&vlf«& -vroe denarne^ lcr^ditne in posofilne transaJkciJe najkuflarntroeje. Enbris t za vselej se Vam . priporoča samo veietrgovina R.Steimecki, Celje, ako bočete res do- bro fn poceni kupiti CEVLJE ročno. domače de!o, kakor tudi fine tvorniSke, obleke /a Zenske, moške 111 otroke, perilo, klobuke, pletene jope, čepicein Snle, kravate, lokavice, noga- vice in sploh vso modno robo za dame in gospode. — Trgovci engros-cene- L ' - . . -. ¦ --------------- -¦ ¦ ¦ Priporoča se fotografski in umetno sllkarski atelje za modern portret in industrijo Avg. ČERNE, Celje Ljubljanska cesta štev. 10. Poveča in slika po vsaki sliki in po naravF v olju, akvarel, pastel, tuš in krajon. Siika tn založi razglodni- ce od 1000 kom. naprej v e n o- in tribarvnem tisku. Restavrira stare sllke, umetnine za muzeje, galerije, cerkve, privat, itd. Pridem tudi na dom. (Za fčtografe popust). Slike za legi- timacije se dobe najhitreje! 18—13 Posebnost A. Černe, patent sükarstvo. , I>rr, nradnllti Imttjo znaton p->pus(. Križevska opekarna A LUMIR & DRUG, UUBUANA nudi po konkurenčnih cenah. It -IT Pisarna: Ljubljana, Pruic 19. Naznanilo! Dovot>ujem si Vas vljudno opozoriii, da i iinam redno v zalogi vse v vojaško opremo spadajoče predmete. Izdelujejo se vse vrste uniform, čepic, kakor z;\. vojake, železničarje, l>olicijo, orožnike, finančne stražnike, poš- t.'trje, ognjegasce itd.: istotako vsakovrstne ^Dortne čepice za gospode. dame in otroke, Veiikanska zaloga kožuhovine in kožuho- vinskih jzdelkov". Prevzamem vsa v inojo :roko spadajoča naročila ter izdelujem ista • jčno in po najnižji ceni. Svitle kožuhovine - prevzamejo v snaženje. kakor tudi vse v.^te kožuhovine čez poleije v shrambo. Kože vseh vrst se prevzamejo v ustrojenje. Scirove kože kupujem po dnevni ceni. kvznarija in izdelovanje čepic, 12 Celje, Kralja Petra cesta 11. (> Prfpopočam se xa izdelovanje modernega poMštva iz vsakovrstnejra 1:uj;emskej?a, kakortudi inozemskega lesa, Brza in solicJna po- strežba. 10letna garancija in veliko znižane cene. SfS^lne sobe ved* no w zaüogi! Franjo Korun (Wagner) St, Jur>ij ob Tabopu (S. eS,). j Ivan Masfnaii Celje SCi«a2ja Pet^a cesta 15 24-16 ptiporoča cenjenim odjemalcem svojo v^^fko zaiogo Češkega jn angieš- ke^ra blaga. Dabelo sukno za površnik * sakovrstnega sukna za možke in ženske obleke, barhand, cefir, belo s ;J:?:o in vse krojaške potrebščine. Velika zaloga gotovih površnikov Uxjgian, Schliefer, Stutzer), Riimi plašče, lepe moderne obleke za gospode in dečke po zelo nizkih cenah. Del, giavnica: Din 60,000.000-— Rezerva: Dm 30,000.000'— CavtaJ, fUuruü.mU. Mapibor, C«1J«, Metkoviö, Dub^ovnik, 2Px»eY«a.lje>, Hercegnovi, Sarajevo, «XelBst, Sjpiit, JesenJce, Sibenik, Kopčula^ Tt?ži<6, Kotop, Za>grK>eb. Kpctnj, ¦¦¦¦¦¦¦¦ ümcrfHattsISi Adelet JtasM n brzojaVe: jtämfa. Mliixmi za4odi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar, FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. Ustanovljena I. 1846. AleEisandrova ulica. Usfanov^ena I. S846. OeSniška glavnica: K 200,000.000"— Podrufrnice : Beograd Bjelovar Brod n. S. Crikvenica Cakovec Daruvar Delnicc Djakoyo Gjurgjevac Ilok Karlovac Kraljevica Križevci Maribor Mitrovica Nova Gradiška Novl sad Ogulin Osijek g. grad CENTRALA V ZAGREBU. Vloge: K 2.000,000.000"- Rezerv. zaklad: nad K 135,000.000'- Podružnice: Požega Rijeka Senj Sisak Skoplje Subotica Sušak Sv. Ivan Zelina Varaždin Vel. Gorica Vinkovci Virovitlca Vrukovar Zagreb, ffIca 1!7 Zemun. Ekspoziture: Osijek d. grad Vinica. Prejema vIoge na hranilne knjižice in na tekoči račun. — Eskomptira menice in devize. Prejema v jnkaso tu- in ino- zemske menice in čeke. Izdaja 472o/one zastavnieein 41/2%ne obveznice, ki so davka proste, pupi- Jarno varne in imajo jamstveno spo- sobnost. Kupuje in prodaja valute in devize izaaja fce^e -in krCü\tUSi pjsrna in preskrbuje izplačila na te- melju akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. uaJe kredite v razni oblikL IzvrŠUJe vse borzne naloge točno in kulantno. Posreduje pri nakazilih iz Amerike v tu- zemstvo. Stran S. »NOVA DOB A vifv. 139 ŠpecOTijsko ire BsolonijaSno blago. _____ ^ _w_a ^^ -«¦—¦¦^ poškodovana, toda sedaj nanovo dozi- dana in povečana veletrgovina postreže svoje cenjene odjemalce točno, soüdno in po zmernih cenah, z vsakovrstnim novodošlim blagom. Ha dr&taml Lastno sesiavijanje oJjnatih barv. Prldife in ps*epri&®jte seS Prazarna lleav«; barve, laki, čopiči itd. bencin, mineralna olja in vrvarski izdelki. Mlin za dlšave (na električni pogon). Ma d&b&tef spirit, !ELf s^jOLJ4e»9 ^^ämkil, l.Äjg«:d si^o. I i prutA ocLpov en i"\i ^i r\> cr\ r^ ^ Priporočam mojo zalogo vsakovrstnih čevljev, galošev, suknenih in usnatih dokolenic. Sprejemam popravila ter nova dela po zmernih cenah. 2-1 I STEFAN STHHŠEK, KovaSka u!. 2 Celje in okolica pozor!! I Podpisano stavbeno podje- tje prevzame vsakovrstno stav- beno delo v Celju in okolici: nove hi?.e, vUe, tovarne, mo- ste, voclne zgradbe, adap- cije, ter vsa drnga poslopja. Arhitektnična naprava vseh stavbenlh načrtov. Naročnlki kateri naročljo načrte In pro- račune, se bodo čudili n!z- klm cenam In strokovi:?m na- črtom, na podlagl katerih bo- do lahko prihranJH ogromne stavbene stro^ke, na poziv obišče arhitekt vsako stranko. Združena podjetja: Brünier & Korošec arhitekt Jji stavbcnl podjetuii: 4—2 Rečiča ob Paki. as^nQyijsna 18B». Hranilnica mestne občine Celje Bstanovllena 18BY. V ISLStxTii ]pa*la.ei px>i kolodvopu. 52-42 Sta^Je ^ranilnih vlo» K 42,0^O.O^O. Vf*ed«o8t raxe^wärzeg» xaltSadl» K 8,000,000- StRANlLWE vloge, ki se spreiernajo od usako- gar, užluajo nafpopolnejšo uarnost In uyodno bbresiouante. Pošine poiožnke strankaers brez- plflčno na rczpolaao. Rtntnlno plačuje inuod iz suoiega. SPREJEMA tudi v oamo shrambo od slranU in sodišC raznc urednoslne papirje, uložne knjt- žice i. i. d. Daje u najem PREDALE v svo^lh siifebla^ajnah, Inko, da obdrži kl}uč slranka sarna. OSKRBDJE SDoJIm ulolnihom prodajo in na- kup «seh orst urednostnih papirjeu itd. Izw- ?.ujc za nje tudi inkaso in druga denarna opra- uila najkölantneje. 1ZPLAČILA u inozernstuu izredno ugodno in proniptno. Pupllnrnquarnf zauod. -: teles on steu. 33. v PosojiSa vflioh vr«i pod najugod?jejšimi pogojl. Brezplačna g»o|«ftiftLl«i In slrokownjaski nasuelž u useh denarnih prašanjih. _ i !¦¦.....¦¦Muni mrmwwiiiimMiinTwgmisiw';',rr?.'cimiKäDWf B2S39BDBBD 03BEDKIH^9^Him B