■Poštnina plačana v gotovini
Leto lil
v \	'
i	*'■// \.'l
, . :
V Kočevju dne 15. maja 1940
n n /"
/ /.
X:7
! ; I L J
-j- i n
\ 1/ I
7 v !
r.j r 7 n
'' ■ ;
j
t....j
t/,
k Lj j/ /	3
j J N \ ■ V \ v' !
'
„'V L j V.J L .j
. /■7 f j / \
Štev. 14


... i ; ;
,n	n: .:j ^	
	i i	' f	
I	>. 	!	Ms
j	' . J : j	-i c?
\j		i	U l-ro
	L j V	•	' rS*
•fc L
e;.

ga 0., IS,	a v rsr.u; čo j-, m h’; f ;	i!:, 6nn prej. — Pes. štev. 1- čin.; letna KarcSC".:- 80 gin., v z;;nojciva 00 tHn. - Fo:*U:s-55X iau.£U7.7 :
Uglasi po ceniku. — Izdaja konz. lista, čigar predst. Ja Karel Škulj, župnik v Dol. vasi pri Ribnici. - Urednik Andrej Struna, Kočevje. - Tiska tiskarna J. Pavliček, Kočevje

rk' ^
5	„
|V
:	i©i :k: Ij I ;
Živimo v času, ‘ki je zagrabil skoro vse človeštvo s kruto silo. Prerešetane bodo države in. narodi v njih moči, posamezniki Pa zvejeni v njih stanovitnosti in zvestobi do načel. Kaj je pred letom Španija prestala v boju za svoja krščanska in narodna načela, kaj prestaja Finska, Norveška, Nizozemska, Belgija in tako po vrsti 1 Trda preizkušnja je pa že toliko zagrabila, da se že danes lahko ugotovi marsikaj, kar se je pred sedanjo grozotno vihro v Evropi kazalo nasprotno. Dvoje ugotovitev bi danes radi poudarili: Ni bilo hujših in večjih nasprotij v pogledih zasebnega in javnega življenja, bot ruski komunizem in nemški narodni socializem, ali kratko Stalin in Hitler. S kakšno vnemo je komunizem dokazoval, da je Hitlerjev program, največja poguba za narode in človeštvo, z enako ihto pa je narodni socializem pogubljal Stalina. Sedaj Pa je izšla knjiga sovjetskega vojnega špijona v zapadni Evropi Krivitzkyja pod naslovom »1 il sem v službi Stalina". Knjiga človeka, ki je znal dobiti za svojega gospodarja Stalina najtočnejše podatke o tajinstvenih pogajanjih med Nemčijo in Japonsko pod krinko protikomunističnega pakta. Ta knjiga dokazuje, da je Stalin že leta 1934. napravil nespremenljiv sklep, da se pogodi z Hitlerjem. Kljub vsej Hitlerjevi protikomunistični politiki je Stalin v svojem sklepu vztrajal. Vsa diplomatična igra komunistov z Zvezo narodov in njihova politika ljudske fronte so bili le taktični koraki z namenom, .pridobiti Hitlerja za zvezo s Sovjeti. In lansko leto smo videli, kako se je ta igra končala zares z zvezo Stalina s Hitlerjem, komunizma z narodnim socializmom. Kakšne občutke morajo neki imeti vsi oni, ki so resno verjeli v takozvano ljudsko fronto, in oni, ki so verovali v Sovjete kot resnične zaščitnike malih narodov, in oni, ki so bili sprejeli vero v komunizem, ki naj ustvari pravičen socialen red na svetu, in posebno še oni, ki so verjeli v vstajenje Slovanstva pod vodstvom Sovjetov. Pred nami se razvijajo strašni dogodki, ko Stalin in njegov zaveznik f - da v krvi podjarmljenih narodov in teptata njihovo zemljo. Ni več sveta lastna obljuba, m svet lasten podpis. Mnogi so že uvideli sirasno prevaro, v katero so bili zabredli, »ugi odpirajo oči. Krivitzkyjeva odkritja ?7-e zadnjim pomagala do spoznanja. Do-:cna je bila ta krvava igra še v onih \	so nekateri verovali temu, drugi
i .8emu, oboji so sedaj prevarani. Danes •/ '	ir: yT. e v; c;/: ' -v . * 1 -j- :
namli 8ns^a Evr°Pa svobodnih evropskih a,i pa suženjstvo vseh sužnjosti, p'ovl°‘lVSeh strahot- Naša usoda je danes
Dove---,— oiianvt. »Mase! ui>uuajeuanes in 7'dz‘a cz us°do vse Evrope na življenje dimo budn? x t0 Pravo5asno in bo-
t f	• j • • ■ ''	piavuv-aoiiu m uu-
da K~!lLproti .špijpnom in izdajalcem,
Strni7 borao sami sokrivi lastne nesreče, telo t; ife v, eno samo narodno in državno na vSa bo Lahovno in fizično pripravljeno
V
svet-	mesecih ie preobražena slika
.Te k::;, je i e e ;
:
, 1 inja. kako so se
svobode in pravi ljudski prijatelji, vsi drugi pa izdajalci naroda; take so bile njihove besede. Ko je pa izbruhnila na Francoskem vojna z Nemčijo, se je pa mahoma pokazalo, da je bila vsa njihova domovinska ljubezen zlagana. Namesto, da bi šli na fronto za Francijo, so zbežali k sovražniku. Drugi pa v zaledju širijo nezadovoljstvo, upornost in hujskajo proti oblasti. Izdajati in uničiti svojo lastno domovino, to je sad komunizma. Obrnimo še drugo stran francoskega državnega življenja. Francija je s katoličani, najprej seveda z duhovniki, večkrat ravnala kot z državljani druge vrste. Sedanja vojna pa je dokazala, da so prav katoličani najboljši sinovi Francije. Vojaška
oblast sama priznava, da se člani katoliških
ezEsaaes-Sža^s&aaaaaarmrn r - aB»ui.afc>wiwi 111	...
Škulj Aleksander:
' .	! sl 1 Slove
so bili branilci
Če se peljemo z vlakom iz Ptuja preko Ormoža in Medžimurja ter zavijemo pri Čakovcu proti severu, pridemo do zadnje medži-murske postaje Mursko Središče. Tam krenemo čez velikanski most preko Mure, ki z urnazanožoltimi valovi hiti v naročje bistre Drave. Lepa plodna ravnica, okrašena z bogatim poljem, cvetočimi travniki in prijaznimi vinskimi goricami se razprostira pred nami. Tu in tam se iz belocvetočih, košatih akacij blešči vasica. Ob cestah se vrste tipični drevoredi visokih topolov. Vse je lepo urejeno, zidanica ob zidanici, orjaški orehi in kostanji, vitke marelice in drugo sadno drevje nas spremlja in pozdravlja tja do Dolnje Lendave.
Nahajamo se v Slovenski Krajini ali Prekmurju, ki zavzema vse ozemlje severno od Mure, porečje reče Lendave ter sega na vzhodu do madžarske meje. Ta zemlja je del nekdaj mogočne slovenske dežele Panonije, ki so ji vladali slovanski knezi, med poslednjimi knez Kocelj, zaslužen za katolištvo in slovenstvo. Zgodovinska tla so to, preko katerih sta potovala slovanska apostola sv. Ciril in Aletod k idealnemu a pozneje tako nesrečnemu velikomoravslcemu knezu Rastislavu ter spotoma obiskala tudi Koclja, ki ju je gostoljubno sprejel in se zlasti razveselil, ko sta mu pokazala v domačem .jeziku pisane knjige.
Narečje Prekmurcev, ki so ga ohranili tudi v pisavi, se nam zdi sprva nekako tuje, toda kmalu spoznamo, da je to pristna slovenščina, samo v tuji obleki, da se tako izrazim. Obleka je madžarska, znotraj pa je prava slovenska beseda. Da bomo to bolje razumeli moramo vsaj nekoliko poznati žalostno zgodovino Prekmurcev, ki so potomci nekdaj močnega rodu Panonskih Slovencev.
V 9. stoletju so v Panonijo prodrli mongolski Madžari in jo podjarmili. Tukaj ži~ f rvvvT	k k pivrhdki
:	ašnj rel ev, ki so ohranili svojo
ensko narodnost. Prekmurski Slovenci ’	,	'	.	kn
:	. k	. t	i ;:	: na
« il >st i il< st . 1 in	Ižar-
i in! ,	■ HO ' O j KV;’ ],; j J;
m, ; ;	! lil
Tv. 'OM
-
organizacij na Francoskem veliko trudijo’ da vlada v armadi Francije dober tovariški in res francoski duh. Več kot ena tretjina vseh duhovnikov na Francoskem je poklicanih v armado, ali natančno 17.077. Vsi ti so takoj brez izjeme zamenjali talarje in birete z vojaško uniformo in čelado. Med njimi' ni bilo nobenega ubežnika in izdajalca. Večinoma so častniki, zato imajo še večji vpliv. Od 616 duhovnikov iz pariške nadškofije je 200 oficirjev, 1 polkovnik, 3 podpolkovniki, 18 kapetanov in 184 poročnikov. V mnogih edinicah je duhovnik — vojak kot župnik v župniji. Sedanja vojna je dokazala, da je skoraj po vseh državah izdajstvo veliko pomagalo do propada države in vedno v vrstah, ki ne poznajo Boga. In ni čuda. Kjer ni Boga, tam tudi ni četrte božje zapovedi, ki zapoveduje ljubiti očeta, mater, narod in domovino. To je ugotovila že dosedanja preizkušnja Evrope.
lastniki vse tamošnje zemlje. Le tem je zelenela trava, njim je rodilo polje, a piio je znoj slovenskih obrazov. O kakih narodnih, političnih, gospodarskih ali kakršnihkoli drugačnih pravicah Slovencev ni bilo niti govora. Madžar je bil zemljiški gospod, Madžar uradnik, trgovec, skratka Madžari so zavzemali vsa vidnejša mesta, le nekaj na-rodnozavednih in požrtvovalnih duhovnikov kakor Kiihar, Ivanoci, Baša, brata Klekla
i. dr. so se trudili vzdržati med ljudstvom narodno zavest in ga ohraniti kot zeleno vejo na slovenskem drevesu. O živi narodni zavesti in hrepenenju po združitvi z ostalimi Slovenci priča sledeča legenda, ki se je do danes ohranila med preprostim narodom v Prekmurju.
— Ko je Bog ustvaril svet je sedel na vrhu Triglava. Pred njim so bile ustvarjene reči, med njimi kotel poln čistega, raztopljenega zlata. In Bog je rekel; „Oljka, tvoj prostor je na Goriškem. Bodi kras slovenske zemlje in v korist dobrim ljudem!“ Medvedu je pa ukazal: „Medved, ti pojdeš v kočevske gozdove. Tam živi mirnoin zadovoljno!“ Medved bi bil rajši šel kam na Štajersko, ker je tam več medu, zato se je nerodno ganil z mesta in prevrnil kotel napolnjen z zlatom. In razlil se je daleč od Triglava potok čistega zlata in tekel naprej dokler ni dosegel reke Drave, ko se je oglasil zopet Gospod: „Mura, tvoja pot bodi ona zlata struga. P o krij s svojo vodo to zlato in ne izroči ga prej ljudem, dokler ne bo vsak Slovenec ljubil svojega brata Slovenca 1“ —
Svetovna vojna, ki se je končala tudi s porajom madžarskega nasilja, je vzbudila prvič nado, da se Prekmurje vendarle reši tisočletnega madžarskega suženjstva. Vsled pomanjkanja potrebne organizacije in trdnega madžarskega upravnega aparata se Prekmurci ob prevratu sicer niso mogli takoj otresti dotedanjega jarma, v.endar so že na veliko narodno zborovanje v Ljutomeru poslali svoje zastopnike ter zahtevali osvo-bojenje in priključitev k Sloveniji. Kmalu nato so začele od štajerske in medžimurske strani v Prekmurje prodirati jugoslovanske čete, podprte od številnih zavednih domačinov, med njimi znani sedanji misijonar
g. Godina i.'dr. Toda ti oddelki so bili žal
šibki. V kratkem času so bili premagani, !j d o in njegovi voditelji pa izročeni brezobzirni madžarski maščevalnosti. Med tem j	irskem izbruhnila boljš..-viška,
revolucija in Prekmurje je postalo pozorišče divjanja rdečih tolp.
Na mirovni konferenci so si slovenski zastopniki s s< dan jim vseučiliškim profesorjem dr. Slavi :m na čelu, zelo prizadevali, da pribore svobodo tudi Prekmurju. To se jim je po dolgih naporih posrečilo in meseca avgusta leta 1919. je s privoljenjem antante vkorakala jugoslovanska vojska v Prekmurje in ga zasedla. S tem je bil izvojevan pomemben boj.
Definitivne državne mejnike v Prekmurju, med Jugoslavijo in Madžarsko so postavile vojaške oblasti šele v letih 1923. in 1924. Razmejitveni zastopniki velesil so nadzorovali tudi to dokončno delo na licu mesta. Razmejitveni akt so člani razmejitvene komisije za naše meje napram Madžarski podpisali 8. julija 1924, pet let po sklenjenem miru.
V gospodarskem oziru se Prekmurje približuje ostali Sloveniji. Le na pomanjkanju gozdnega bogastva narod občutno trpi. Ker
(ZoSrasop ntPSfjOcsd]
Trgovinska pogajanja z Moskvo zaključena
Tukajšnji politični, predvsem pa gospodarski krogi, so seveda z velikim zanimanjem spremljali trgovinska pogajanja naše delegacije v Moskvi, ki bo privedla do vzpostavitve normalnih trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. Dobro poučeni krogi izjavljajo, da bo po povratku naše delegacije iz Moskve tja odpotovala nova delegacija, v kateri ne bodo samo gospodarski strokovnjaki, temveč tudi politiki. Zaradi sedanjih trgovinskih pogajanj s Sovjetsko Rusijo se je zadnjič moral odložiti tudi že napovedani sestanek stalnega jugoslo-slovansko - italijanskega gospodarskega odbora. Člani tega odbora se bodo sešli 4. junija v Rimu.
Krepka odločnost
Kljub močni zunanjepolitični napetosti zadnjih dni je vsa jugoslovanska javnost ohranila mirno kri. Nikjer ni bilo videti kake zbeganosti, najmanj pa strahopetnosti. Ljudje so mirno hodili po svojih opravkih ter se niso dali begati od
najrazličnejših propagand, ki jih je bil tako poln del inozemskega časopisja. Mir, volja in krepko odločnost, da ohranimo svojo nevtravlnost še nadalje, so mogli ugotoviti tudi številni inozemski časnikarji, ki jim je resnica še vedno ljubša in dražja, kakor pa izmišljena senzacija, s katero begajo svet in trosijo nemir in nezaupanje med narode. Ljudstvo se nagonsko zaveda, da je njegova usoda in usoda države v zanesljivih rokah, da ga nič ne more presenetiti in da se je Jugoslavija, kakor je poudaril na mariborskem zborovanju minister g. dr. Krek, pod modrim
ni tudi rudokopov, se ni mogla razviti industrija v kakem večjem obsegu. Glavni vir dohodkov sta poljedelstvo in živinoreja. Med govedom prevladuje rumenolisasta švicarska takozvana simentalska pasma, ki v teh krajih izborno uspeva. Tudi sadjarstvo in vinarstvo je zelo razvito. Pridelovanje lanu in s tem v zvezi proizvodnja domače preje in platna, zavzema v Prekmurju še danes odlično mesto' V pomoč kmetu obstojajo številne strokovne in gospodarske zadruge. Za izobrazbo kmetijskega naraščaja skrbe razni zimski kmetijski in gospodinjski tečaji ter vzorno urejena banovinska kmetijska šola v Prakičanu pri Murski Soboti.
Glede narodne prosvete gre prvo mesto prekmurski metropoli Murski Soboti z njeno gimnazijo, za koje pridobitev in obstoj se tako žilavo bori vse prekmursko ljudstvo. Za prosveto in izobrazbo širših slojev skrbe zlasti številna katoliška prosvetna društva, ki so po zaslugi prekmurskih narodnih voditeljev posebno med preprostim narodom zelo vpeljana. Dolnja Lendava, za Mursko Soboto največji kraj v Slovenski Krajini, se ponaša z meščansko šolo, ki nosi ime velikega narodnega borca dr. Ivanocija.
vodstvom Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla pravočasno otresla vseh obveznosti, ki bi jo mogli potegniti v vojno za kak tuj račun. Nič tujega nočemo, do nikogar nismo sovražno razpoloženi in z vsemi sosedi želimo mirno živeti. Mir, hladnokrvnost in treznost, s katero presojajo vse dogodke tudi široki sloji ljudstva, pa brez dvoma temelji v zavesti, da bo država z vsemi razpoložljivimi sredstvi in z vso odločnostjo ter z že preizkušenim junaštvom svojih sinov branila svojo nevtralnost in neodvisnost pred vsakomur, ki bi se polakomnil naše zemlje.
Nemška gospodarska delegacija v Belgradu
Te dni jo prišla v Bel grad tudi močna nemška gospodarska delegacija, ki z našo delegacijo razpravlja o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z izvajanjem obstoječe jugoslovensko - nemške trgovinsko pogodbe. Sedanji posveti imajo samo ta cilj, da se ugotovi, kako so dosedaj funkci-jonirali gospodarski odnosi med obema državama in da se v prijateljskem razgovoru odstranijo vse morebitne ovire. Po izjavi vodje nemške delegacije dr. Landfrieda želi Nemčija samo to,
da bi se trgovinski odnosi med Jugoslavijo in Nemčijo tudi v bodoče razvijali brez težav, kakor so se dosedaj in da Nemčija popolnoma razume vse potrebe Jugoslavije in njene vlade, da izpolnjuje vse svoje gospodarske obveze gospodarskega značaja, ki izhajajo iz njenega stališča stroge nevtralnosti v sedanjem evropskem vojnem zapletu. Prav tako je dr. Landfried poudaril, da je srečen, ker lahko ugotovi, da ima tudi Jugoslavija popolno razumevanje za stanje, v katerem se nahaja Nemčija, ki izvestnih proizvodov sploh ne more več dobavljati.
Borovec. Doznali smo, da ima učiteljstvo kočevskega okraja v soboto tu svoje zborovanje, i ' it a a našo Krernpo.
: led	nske organizacije
semkaj in videli boste, kako je naša Kočevska in zanimiva	’	,	■,
da se pripravlja za prihodnji mesec veliko planinsko zborovanje v kočevskem podeželju. — Iskreno pozdravljamo V
Dolenja vas. Na binkoštni torek se je peljal s svojim motorjem znani lesni trgovec g. Janez Oberstar, ki ima svojo žago v Slovenski vasi pri Kočevju, v Ljubljano. Pod klancem v Dolenji vasi pa nenadoma trči	ki
avtobus, ki ga vrže z vozila in tako poškoduje, da so ga takoj odpeljali v ljubljansko bolnico. Pred dvema letoma je imel g. Oberstar nesrečo z biciklom, da je moral v bolnico, sedaj pa z motorjem. So pa le najbolj zanesljive noge in pa kak pameten „šimel^. Vzornemu gospodarju, zavednemu Slovencu, želimo skorajšnje okrevanje!
JeJendol. Po dolgem odmoru se je te dni začel obrat na lesni parni žagi kneza Auersperga. Delavstvo se je vrnilo na svoje mesto z željo, da ostane vsaj sedaj obrat nemoten, kajti mnogo delavcev je bilo po cele mesece brez zaslužka.
Ponikve. Slovesnost otvoritve božje poti in blagoslovitve podobe v nuvi cerkvi se je izvršila na binkoitno nedeljo kaj lepo. Udeležba je bila prav dobra. Prosluli govornik in velik organizator konz. svetnik častiti gospod Kalan je v ganljivih besedah slikal Marijo „Zdravje bolnikov11 in slovesno blagoslovil novo podobo, ki to tudi predstavlja. Popoldne se je vršilo tudi zborovanje cerkvene organizacije za pomoč bolnikov z raznimi predlogi in nasveti. Tako je naša vas postala središče duhovnega in telesnega delovanja za bolnike.
Navdušena mladina. Katoliški akademiki priredijo lotos svoj tabor v Ptuju pod geslom „Slovenija in Jugoslavija danes in vekomaju. Poljsko so uničili a pij oni, Norveško peta kolona. Slovensko dijaštvo, v zbor za notranjo fronto! „Bog, narod, država11, je naše geslo. Strnimo se, pripravimo se! — Prevzemimo še mi to geslo!
SdFuiainjf i 'u’C;	3C-’
Belgija in Nizozemska v vojni
Pretekli dnevi bodo spet sli v zgodovino s svojimi dogodki, ki 1	bil-
ko vanju nove Evrope, ki bo izšla iz sedanje velikanske borbe. Dve novi do sedaj nevtralni državi sta bili kljub njunemu iskrenemu prizadevanju, da ostaneta v miru, vrženi v vojno: Belgija in Nizozemska. To je' prvi dog d k.
ssesKasHner
. . .a	• - .. zran-.:-;;	-ezvrv.	.::Z3
f Dekan Anton Skubic:	7
Naslednji dan 22. septembra so Francozi, ki so prodirali skozi Šmarje in Grosuplje, že zasedli Višnjo goro pod generalom Macagnetom. Isto sredo zapove tudi general Palotnbini generalu Peryremontu v Laščah, naj prodre z dvema batalijonoma in enim eskadronom lovcev čez Dobrepolje na Krko, da pride v zvezo z generalom Macagnetom v Višnji gori. Istega dne so v Ljubljani trdili, da je en del Pinove divizije prodrl tudi do Ribnice (Mitt. d. h. Ver, 1851, 86), kar pa ni bilo res, ker je bilo Francozom le na tem, da zavarujejo generalu Macagnetu pohod na Novo mesto od Višnje gore.
Avstrijski general Rebrovič, ki se je umaknil pred Francozi proti Trebnjemu, je tedaj poslal od tam obersta grofa Starhemberga in pl. Miljutinoviča z enim batatijonom Gra-diščanov, enim batalijonom Šentjurcev in enim eskadronom huzarjev proti Žužemberku,
da krije svoje levo krilo proti generalu Pa-lombiniju. Francoski general Peyremont je, pridevši iz Lašč, zasedel vas Videm pri Krki, dočim se je pehota utaborila na gričih. Toda, ko je izvedel, da avstrijske čete korakajo proti Krki, se je že naslednjega dne umaknil zopet v Dobrepolje. Po težavnem pohodu naravnost čez Brezov dol, Ambrus, Tisovec in Struge, čez hribe po slabih pešpotih, v neprestanem dežju dosežejo Avstrijci pozno v noč Dobrepolje, odkoder pa se je bil sovražnik že umaknil v Lašče. General Pa-lombini je bil dobil od podkralja iz Šmarja v Lašče povelje, naj se umakne do Blok. Zato je poklical tudi generala Peyremonta iz Dobrepolj v Lašče kot svoje kritje in je zapustil Lašče s svojo divizijo dne 23. septembra, kateri dan je tudi Peyremont prispel v Lašče. (Mitt. d. h. Ver. 1859, 58.)
Avstrijci so taborili dne 24. septembra v Kompoljah pri Dobrepoljah in so sklenili drugi dan, v soboto napasti sovražnika v Laščah. V ta namen sta bila stotnika Benko in Sterkovič, katerima je pot pokazal znani dobrepoljski učitelj Kavčič (Slov. učitelj i. 175) z njunima stotnijama poslana iz Kompolj čez gorovje, gozdovje in grape proti Retjam in Ribnici, da prideta sovražniku od Ribnice
za hrbet, dočim je prevzel oberst grof Sta-rhemberg napad na desno krilo, oberst Milutinovič pa na centrum od Ponikev sem. Z Grosupelj znani junaški ritmojster grof Esterhazy pa je s svojim eskadroni prodiral skozi Rašico. Vse kolone so dospele ob istem času v okolico Lašč in so nepričakovano napadle sovražnika, ki je bil po številu v premoči. General Pe; pri obedu. V trenutnem begu se je razkropila njegova armada, samo dve stotniji, ki sta bili zasedli hrib Sv. Roka, sta se začetkoma trdoviatno branili. Boj se je vršil v dolini med Sv. Rokom in Laščami. (Izv. muz. dr. XVIII, 49). V tem boju sta bila en francoski kapitan in en poročnik smrtno ranjena. Ta dva ter šest častnikov in več kot 300 mož je bilo vjetih. Šest mrtvih, več ranjenih in trije konji so obležali na bojišču. Avstrijci niso imeli nobenega mrtveca, samo dva ranjenca, ki sta naslednji dan v nedeljo umrla. Desno sovražno krilo je bežalo čez Kališče proti Blokam, 1 vo pa čez Vintarje, Novi pot, Selo in K tel, centrum pa iz Kariovice na cesto čez L v rje (Mitt. d. h. Ver. 1859, 58). Bojevniki od Sv. Roka pa so bežali povečini mi no Velike Slevice proti Lužarjem. (Izv. muz. dr. XVIII,
se je na zahodni fronti velika borba, na katero so pričakovali osem mesecev, odkar je v septembru 3 930 izbruhnila vojna. To je drugi dogodek. Oba imata, kot rečeno, zgodovinski pomen.
Čeprav so se že skoraj tri tedne Sirile go-voriee, da pride do vojnih zapletljajev na Sredozemskem morju in na jugovzhodu Evrope, čeprav so Angleži in Francozi dali potrdilo tem govoricam, ker so zbrali večji del svojega brodovja na Sredozemskem morju, isto tako, kakor Italijani, katerih tisk in izjave državnikov so izrecno podčrtavali, da se za Italijo bliža ura, ko bo zapustila svoje dosedanje zadržanje „v vojni neudeležene državeu, čeprav je vsa jugovzhodna Evropa odmevala od vznemirljivih govoric najbolj različne narave, kriza ni izbruhnila tukaj, marveč na zahodni fronti. Prvi migljaj za to je dala Nizozemska, ki je oklicala v ponedeljek popoldne alarm v vsej državi in postavila svojo oboroženo Bilo v pripravljenost.
Ultimat nemške vlade Belgiji, Nizozemski in Luksemburgu - Te ultimat zavrnile in prosite zaveznike pomoči
V noči od 9. na 10. maja je nemška vlada dostavila belgijski in nizozemski vladi ultimativno pismo, podobno onemu, ki ga je pred mesecem dni poslala Danski in Norveški. V tem pismu Pravi nemška vlada, da je prepričana, da hočeta Anglija in Francija napasti Nizozemsko in Belgijo, ck: bi skozi njo dosegli nemško Porurje. Zato je sklenila, da obe državi vojaško zasede, da namere svojih sovražnikov prepreči. Skoraj istočasno, ko je bilo to pismo dostavljeno, so nemške čete že pi ek< čile mejo Nizozemske, Belgije in Luksemburga, nemška letala pa so v celih jatah preletela mejo, bombardirala belgijska in nizozemska letališča in g pomočjo padal in transportnih letal izkrcavala čete v zaledju. V zgodnjih jutranjih urah so nemška letala bombardirala di rt ne vojaške naprave v Franciji in je bilo pri tej priložnosti večje število civilnih ljudi ubitih.
Nizozemska in belgijska vlada sta nemške zahteve takoj zavrpili. Že ponoči sta odredili ijo in. jutranjih urah zaprosili Anglijo in J renčijo za pomoč. Luksemburška L	je ko j zbežala, tako hitro so
;	:	dle to državico, 1 : : ' '
gi voj: ka, ai pak s$ mo 70* policistov, ki so predstavljali vso njeno oboroženo st . bili Belgija in Ni emska očivic m. napad pripravljeni, jih ni presenetil tako, kakor Dance in Norvežane. Njune čete so zavzele utrjene postojanke ob meji in zaustavile nasprotnika. Njihova letala so stopila z nemškimi letali takoj v borbo.
Oasli un® i il®
Sveti Dah in duh sveta, kako sta si nasprotna ! Kako različni pa tudi oni, katere ta dva vodita. Sv. oče Pij XII. je na praznik Vnebohoda označil one, ki jih vodi duh sveta. „Oni, ki se dajo voditi od posvetnega daha, ne iščejo in se ne prizadevajo za večne vrednote, ampak le strastno hlepijo po golih zem-skih dobrinah. Ni jim mar, da bi s pokoro in z vdanim prenašanjem vseh težav izbrisali grehe preteklosti in tako očiščevali svoja srca, ampak z rastočo poželjivostjo skušajo streči vsem svojim neurejenim strastem in pregrešnim željam, kakor da bi človek ne imel nobene nebeške domovine. Zaradi brezmejnega pohlepa po človeški slavi, in po čim večji moči ter zaradi doslednega zavračanja božjih postav so duhovi čisto zaslepljeni in zato vidimo, kako v socialnih odnošajih ljudi ne velja več postava ljubezni in pravičnosti, kako so pretrgane vezi, ki narode vežejo med seboj v skupnost in kako so padle ovire, ki jih stavijo pohlepu pravičnost. Posledica vsega tega je, kakor veste, pogubna vojna, ki že osem mesecev zahteva prelivanje bratske krvi narodov, ki jih toliko ljubimo in ki je uničila že neizmerna bogastva in že toliko dežel opustošila z mečem in ognjem. Koliko državljanov, ki so bili prisiljeni zbežati, objokuje daljno domovino; koliko nedolžnih otrok je bilo oropano svojih staršev in koliko očetov in mater preliva solze nad svojimi otroki, ki jih je pobrala smrt. .. “
jako. sv. oce.' Isto misel tako lepo razlaga ftancasid pisatelj Jacijues Copeau: „Če smo zašli v nerazpletljivo zmedo zaradi celih stoletij brez pokore, če smo se imenovali kristjani brez krščanske sloge, če smo se uda jali znanosti brez duše, potem ne moremo upati na lahko zmago in pravi mir, ne da bi za svoje grehe dali zadoščenje v polni meri. Naloga, h kateri nas opominja sedanja vojna, je ta, da sodobna duša ozdravi od preteklih krivd in grehov v obnovi krščanske vere in modrosti. Obnoviti moramo torej svoja srcu! Mnogo 'je ovir, ki ovirajo to obnovitev. Milost svetega ;	■ no! ■ ■'	. č! Kako, j: sveti
obnovi ca < stolov, kakor je Duh
uce pre, . ! temo zmot, kakor je Duh ljubezni op ' srca vseh, tako bo ta Duh in samo ta Dah obnovil sedanje žalostno obličje
(M L i moramo inv no sedaj, bolj kot 1 Ui obrt č iti svoje oči ki sam k temu Duhu v prisrčni molitvi: „Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje. “
Zavezniki hite na pomoč
iu Irancija sta obljubili, da prideta na pomoč in angleška ter francoska armada, ki sta čakali v Franciji, sta dobili že v petek zjutraj povelje, naj odideta v Belgijo. Proti večeru petka so francoske in angleške motorizirane četo že prišle do belgijsko-nemške meje ter so se razvile prvo praske med pehotami.
'	'■ L	.	-	...x	. n. /v •: r .
49). Avstrijci so imenovali ta beg „zajčji Iov“, ker je moral sovražnik tako hitro bežati najbolj skozi goščo in čez hribovje. V nedeljo dne 26. septembra so imeli v Laščah cerkveno slovesnost in so peli zahvalno pesem za srečen uspeh in nadaljni blagoslov cesarskega orožja. (Mitt. d. h. Ver. 1859 58) tedaj pa se je vsa ribniška dolina in okolica oddahnila od francoskega strahu, ki ga poslej ni več videla.	b P
Isto nedeljo ob dveh jo udarijo Avstrijci ob cesti proti Blokam, da izuova poiščejo ovmznua, ki sc je, kakor so mislili, zatekel \ utBeno taborišče v Cerknici. Zdelo se je «a je general Peyremont pri . svoji nesreči .	■	/	■ / : '.'f-	■ '
j F11 omajal tudi generala Palombinija (Mitt.
4 h. Ve, . 1851, 42). Tudi Astrijci so me vz-eI’ vseJ oeviziji generala Palombinija . ■ •
t sk '	. riča-
, Jd:'a ojačenja od generala Živiča. Ta je
(iz Slunj
c< £ ' ' ' ko c in j
Silen vtis po svetu
Izbruh vojne v Belgiji in na Nizozemskem je prav tako, kakor leta 1914. napravil silen vtis po vsem svetu.
V Ameriki so bili dolgi posveti pri Rooseveltu, ki pa še ni hotel dati pojasnila o stališču, ki ga bo Amerika zavzela do najnovejših dogodi kov. Poudarili so samo toliko, da Amerika” ne izpusti izpred oči usode nizozemskih kolonij, za
dirati^ proti Novi vasi na Blokah, pa je
katere je Japonska prijavila svoje apetite. V Italiji ni bilo nobene službene objave, toda iz pisanja italijanskega tiska izh-j i Italija postopanje Nemčije odobrava. V Moskvi je nemški veleposlanik Scbulenberg obiskal Molotova, pri katerem je ostal dve polni uri. Sovjetski komentarji ne zavzemajo stališča. Le to poudarjajo, da je prav, da je enkrat prišlo do borbe, v kateri sc bodo velesile moralo sai n.od seboj boriti. Toda sovjetski tisk pristavlja, da bo Sovjetska Rusija v tej borbi skrbno pazila na svoje lastne interese. Pri nevtralnih državah, kolikor jih je še ostalo, novi dogodki razen senzacionalnega niso imeli nobenega večjega učinka. Južnovzhodne države so novico sprejele hladno, prepričane, da jih danes nič ne sme presenetiti in da morajo vztrajati pri svojem nevtralnem zadržanju in tudi pri svoji volji, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi branijo svoj mir, če bi bil ogrožen in od katere koli strani bi bil ogrožen.
Belgijska in nizozemska vlada ste zapustili Bruselj in Haag -Kraljica Viljemina v Londonu
Belgijska vlada bo zapustila Bruselj in se preselila drugam, da bo mogla nemoteno delati. Odpravljeni so že vsi arhivi in se nahajajo na varnem mestu. Vlada ni objavila kraja, kjer se bo naselila.
Prav tako je tudi nizozemska vlada zapustila Haag, kjer njeno delovanje ovirajo nemški letalski napadi. Vlada je šla v London, kjer se nahaja tudi kraljica Viljemina.
Silovit nemški napad -150 divizij proti 100
Nemška ofenziva se razvija v dolžini 600 km ter je po mnenju italijanskega vojnega strokovnjaka generala Galbiatija nemško vrhovno poveljstvo prisililo zaveznike, da na vsej dolžini fronte stopijo v borbo, ne da bi mogli za sedaj oceniti, na katerem odseku in v kateri smeri bo izvršen glavni nemški napad.
Zo s tem, da so zavezniki morali nujno pobudi na pomoč Belgiji in Nizozemski in zapustiti svoje utrjene položaje ob belgijski meji, so Nemci dosegli ogromen uspeh in veliko prednost,^ ker so s tem, da imajo iniciativo v svojih rokah, prisilili zaveznike, da sprejmejo odprto bBko, s čemer se je položajna vojna spremenila v pokretno vojno, ki lahko postane usodepolna za zaveznike. General Galbiati ocenjuje sila obeh nasprotnikov in pravi: Po vs h kih sodeč, razpolagajo Nemci na zahodnem bojišča b 150 divizijami, torej z dva milijona vojakov. Vse te čete so odlično opremljene in pretežno motorizirane. Odveč bi bilo' govoriti o sili nemškega letalstva po njegovih uspehih na'Norveškem.
Na strani zaveznikov pa se bori 10 nizozemskih divizij, 14 do 15 belgijskih divizij, armada generala Gamelina pa ima največ 70 divizij. Zavezniki torej lahko postavijo komaj 100 divizij napram 150 nemškim.
3
Plačajte naročnino!


. r f	a let im luivflll j |/u j v
rnogel raai dolgega pohoda dospeti le do Sodražice in se je tako zamudil. General Palombini gre sam obersfoma naproti, pa j1-' temu noč zabranila resen boj. Francozi so taborili za Novo vasjo, oba obersta pa pri Blokah. (Mitt. d. h. Ver. 1859, 59.)
Končno dospe dne 27. septembra v jutro general Zivić k oberstoma, in sovražnik se je takoj umaknil proti Cerknici. Dva bataljona, ki sta se prav srečno postavila za Ivo v o vasjo, sta krila umik. Oberstlajtnant ricluer ju napade s petimi stotnijami Slunj-' krilom bazarjev. En bataUjon je bil kmalu vržen nazaj in skoraj ves vjet, docim se Je moral drugi v redu umakniti.’ Slunjcani in en oddelek novoprispelih Šent-jurcev so po uspehu oduševljeni sovražnika prevročekrvno zasledovali, pa so zato sami zash v nered. V hipu začno Francozi iz zasede streljati in Avstrijci so zbežali. Strah ,n 2	' ri va je bila spl >š a, vse je bilo
; h0C:L Ju Prihiti junak Milutinovič s trv.ii:i stotnijami, ojunači in zbere bežeče, pko napac .	Kolone	'
■■	■ . • P Lri:	m ;;vm Sov,
proti poldnevu umakne v unško dolino in zvečer celo v Postojno.
Naloga teh dni je bila v Laščah, na Blokah in Cerknici sijajno rešena. Vsa Dolenjska j’e bila očiščena Francozov, brigada Rabroviča je mogla varno korakati proti Ljubljani. Avstrijci brez topov s 16 slabotnimi stotnijami in tremi krili huzarjev so v teh krajih porazili skoro 5000 mož francoske pehote, 400 konjenikov in 14 topov. Francozi so izgubili dye zastavi, 300 mrtvih m ranjenih, nad 400 vjetnikov, med njimi enega obersta, ova štabna oficirja in deset nadčastnikov. _ Avstrijci pa so izgubili na mi Ivih, ranjenih in vjetih enega častnika in okrog 100 mož (ravnotam).
Geneial Živio je zasledoval sovražnika proti Postojni, dočim sta se oba obersta grof Starhemberg in Miljutinovič v torek dne 28. novembra ob petih popoldne vrnila iz Cerknice v Lašče, kjer sta dobila od generala Rabroviča povelje, da prikorakata k njegovi brigadi v Šmarje in k ; ;m studencu" (na Škofljico). P< krafken <- $ moru in pičli večerji sta odrinila ob dveh ponoči čez Turjak k glavni črti (ra v; o F: m). Odtam sta jo i darila i Ljul lj; 10, d? vi žeta tujega gospoda iz stohiej i . Nasi dnji dan je bila tudi Ljubljana, očišče- Francozov. (Izv. muz. dr. XVIII. 49.)
Ui lik Francozov in Angležev - Trdnjave Liege, Namur, Sed li )in: nt v nen ih rokah
I iške armade o zasedle sledeča mesta: Liege, Namur, Sel.-.n, Dinant.
Francoske čete ao Nemce nekaj časa zadrži s.le, potem pa so sc začele umikati na nove postojanke. Nemci so takoj začeli s tanki in bombami napadati francoske utrdbe okrog Se-1 a. Nemški tanki so se prikazali v ogromnem številu ob vsem toku reke Meuse, medtem ko se francoske čete trudijo, da bi Nemcem preprečile prehod čez reko. Razvijajo se veliki letalski boji.
Veleti premoči Nizozemci položili orožje 14. maja. Padalci iz letal (5. kolona) in redna nemška vojska že preje zasedla glavne točke - Velikanska bitka na 600 km dolgi zahodni fronti - V boju je več tisoč tankov in letal - Nemška armada napreduje proti zahodu - Glavno bitko napovedujejo zn prihodnje dni
Na zapadnem bojišču divja silna borba od mesta, kjer francoska meja zapusti Ren. V tej borbi sodeluje dva milijona mož. Nemška armada prodira mestoma celo hitreje kot leta 1914. Njen napad se v glavnem razvija na štirih odsekih.
Prvi odsek je med Reno in reko Moselo proti Maginotovi črti. Toda 'zdi se, da so ti nemški napadi proti silnim francoskim utrdbam le bolj demonstracija, ki naj ovira Francoza, da ne bi pošiljali novih okrepitev na belgijsko bojišče.
Druga nemška armada je prodrla čez Luksemburg in dalje čez Ardenne prav do francoske meje in do reke Maas, ki jo po poročilih, če so točna, že dosega od Liegea do Šedana. JT* armada je zaenkrat prodrla najdalje in se drži črte Namur-Dinant-Givet-Sedai$-Longwy. Posrečilo se ji je, da ja v dveh dneli porušila in prekoračila belgijski obrambni sistem, ki je bil zgrajen južno od Liegea in ob luksemburški meji do francoske meje.
Tretja armada je prodrla med Liegeom in Maastrichtom, prekoračila Albertov prekop in stoji, sedaj v trikotu med Haaseltom, St. Trendom in Tongresom. Na tej črti jo zdaj poskušajo ustaviti francoski protinapadi.
četrta nemška armada pa je delovala v Holandiji, kjer je napadala že drugo obrambno črto. Nemški napad jo je preplavil kljub pogumni obrambi nizozemske armade. Nizozemcem se zlasti maščuje njih lahkovernost nasproti nemškim kolonistom in pa emigrantom. Toh jo v zadnjem času živelo na Holandskem do 100.000, od katerih pa so bili mnogi lo organizatorji pete kolone, ki je zdaj z velikim uspehom stopila v akcijo. Borba v zaledju s peto kolono, ki so jo neprestano ojačevali Nemci s padalci, je nizozemsko vojsko bolj zrahljala kakor pa borba na bojnih črtah.
Napetost med Italijo in Anglijo
Dijaštvo prireja po vsej Italiji demonstracijo proti Angliji in Franciji zaradi angleškega nadziranja italijanske pomorske trgovine. Mussolini je sprejel vrhovnega poveljnika italijanske armade maršala Grazianija, vojnega ministra generala Soddu in armadna generala na zapadni fronti Pintorja in Guzzonija, ki so mu poročali o stanju svojih armad. Oba generala sta dobila povelje, da dopolnita armadi, ki stojita na alpskih okopih zapadne fronte.
Posveti med Grčijo in Turčijo
Med Grčijo in Turčijo se neprestano vodijo posvetovanja in zveza med obema državama ja vedno te; jša. Iz Aleksandrije pa prihajajo poročila, da so tja prispele nove eskadre zavezniških ladij in zlasti močne eskadre britanskega zračnega brodovja.
Angleški varnostni ukrepi v Egiptu
V vrsti ukrepov, ki jih je do sedaj izdala egiptska vlada v sporazumu med vojaškimi oblastmi, je tudi odlok, s katerim se izliv reke Nila proglaša Za vojaški pas. Razen tega je vir:.’-	' ! ila poklicati v primeru potrebe pod
zastavo tudi upokojene častnike. Prebivalstvo na egiptsko-libijski meji se je moralo preseliti.
Družina je tolike, da rojijo le hiše, kakor na žegnonsko nedeljo iz cerkve
Kako se vse vrača. Znane so življenake zgodbe Napoleonov. Napoleon L je imel papeža Pija VII. zaprtega pot let v ječi. Točno pet let pozneje je bil sam v ječi na samotnem otoku Sv. Helene; Pij VII. se je vrnil zmagoslavno v Rim, Napoleon pa je zapuščen umrl. V istem gradu, kjer je Napoleon Piju diktiral zakone, se je moral on odpovedati cesarski kroni. V isti sobi, kjer je oropal papeža njegove lastnine, je umrl njegov sin, ki ni nikoli zasedel očetovega prestola. Avstrijska cesarica je svoji sestri kraljici Margareti v Italiji odkritosrčno priznala v pismu: „Dejstvo ostane, da se je papež vrnil v Rim, Napoleon I. pa na otok Elbo, od tam pa na otok Sv. Helene in njegov sin je umrl prav na tem prostoru, kjer jaz sedaj pišem; 22. julija 1832 je umrl tu v gradu Sckonbrunnu v isti sobi, kjer je stanoval njegov oče v dnevih največjega zmagoslavja, v isti palači, kjer je Napoleon, omamljen od svoje moči in v jezi 17. maja podpisal zakon, ki je oropal papeža njegovega premoženja. Jaz ne morem drugače misliti na vse to, kot z najglobljo presunjenostjo.u Stara resnica je, da se zgodovina vedno ponavlja in gotovo ostane to tudi v sedanjih časih v veljavi.
Sovjetska vlada je izdala odlok, da se ne sme noben vojak rdeče armade cerkveno pokopati. Vsska cerkev, ki bi se porabljala v te svrhe, bo takoj zaprta.
Vljudno Vas pvc to, da zaostalo naročnino za leto 1933 in 1940 poravnate po p ril oženili položnicah čini preje.
4000 kg sena in 1500 kg 'atelje
proda posestnik Zajc Fr., Globel 13, pošla Sod žica.

Praubasa* Ezzšlo!	4~4
Dr. Oskar Reya:
1
....
Poljudna izdaja
Ta prepotrebna knjiga, ki je edina te vrste v naši literaturi, obsega 120 strani in je op s 46 slikami, ki tolmačijo vsebino; priobčeni so tudi nekateri zelo lepi posnetki oblakov. V njej so raz-tolmačeni vsi osnovni pojmi, ki jih mora razumeti vsak, če hoče katerikoli vremenski pojav razumeti. V prvih poglavjih se najprej seznanimo s činiteiji, ki povzročajo vreme in so sedež vsem njegovim spremembam, kakor: zračni pritisk, toplota sonca in. •zraka, veter in vlaga, ter razne naprave, s katerimi merimo in ugotavljamo vremenske pojave. V drugem delu knjige zvemo o postanku, razvoju in koncu slabega ali lepega vremena, kakor tudi o podnebju ali klimatologiji, ki se bavi s podnebnimi posebnostmi določenih krajev. Ob koncu sledi navodilo o napovedovanju vremena z najbolj enostavnimi sredstvi, kakor tudi s pomočjo tako zvanih vremenskih kart.
Pisatelj se je oziral posebno še na posamezne panoge, ki zavisijo od vremena. Knjigo bodo s prav posebnim veseljem sprejeli list5, ki so na vreme najbolj navezani, kakor poljedelci, vinogradniki, vrtnarji, lovci, gozdarji, planinci ter športni in poklicni letalci in jadralci.
Posebna odlika tega modernega vremenskega priročnika je, da je pisan zelo poljudno in za razumevanje ne potrebuje nobene posebne izobrazbe. Potrebno znanje fizike je razloženo v tekstu, kjer so raztolmačeni in prevedeni tudi vsi tuji strokovni izrazi. — Cena kartonirani knjigi je 50 din, v piatno vezani 60 din.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
sprejema in nove hranilne vloge obrestuje po 4%, daje kratkoročna posojila proti zastavi ali poroštvu.
• Za varnost jamči neomejeno poroštvo njenih članov in lastno premoženje.
ugodno izvrši tvrdka
Tvrdka dobavlja blago naravnost od proizvajalca. Vse informacije brezplačno.
Domača gora
najbolj zelena.