sctboG Slovenska košarica. Od 5.6.do 30.6. 2000. 50 izdelkov izdelano v Sloveniji. Najcenejše v Mercatorju. SL IVIercator Slovenska košarica ■ ■ I 1 1 i 0 a ■ 1 ■ 1 HRVAŠKI GENERALŠTAB NA DOLENJSKEM - V petek, 16. junija, se v n(i ura(^nem obisku na Dolenjskem mudil načelnik generalštaba hrvaške v°jske general zbora Petar Stipetič (v sredini spredaj), ki si je s sodelavci J ^°l vojašnici Novo mesto in Cerklje skupaj s tamkajšnjim letališčem, a katerem se bo v okviru svetovnega letalskega mitinga predstavilo tudi Wasko vojaško in civilno letalstvo. Gostitelji načelnika generalštaba ivaske vojske so bili njegov slovenski kolega po funkciji, generalpodpolk-nik Iztok Podbregar (desno), poveljnik 3. operativnega poveljstva Slovake vojske, brigadir Alojz Završnik, in poveljnik 22. brigade, Novomeščan Podpolkovnik Anton Klobčaver. Namen obiska je medsebojno spoznavanje m krepitev sodelovanja med vojskama sosednjih držav. Hrvaška stran je ovenski vojaški vrh povabila na podoben obisk septembra. (Foto: I. V.) Čestitamo ob 25.jtmijii, dNEVU sloVENskE dltŽAVNOSTi! komunala novo mesto, d.o.o. Rozmanova ul. 2 OBVESTILO Komunala Novo mesto obvešča vse porabnike pitne vode v občinah Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Dolenjske Toplice in Žužemberk, da se je zaradi daljšega sušnega obdobja zelo povečala poraba pitne vode. Izdatnost zajetij se je že zmanjšala, vendar je oskrba z vodo še normalna, razen na Področju Gabrja in Orehovice, kjer že velja prepoved zalivanja in pranja avtomobilov. V zadnjem času opažamo, da se je zelo razširilo nedovoljeno točenje iz hidrantnega omrežja. S tem se dela na vodovodnih sistemih velika škoda, saj nam to povzroča motnje pri oskrbi s Pitno vodo, okvare na vodovodnih ceveh, poslabšuje pa tudi Kakovost pitne vode. Zaradi tega odvzem vode iz hidrantnega omrežja strogo prepovedujemo. Odvzem vode iz hidrantov je oovoljen le v primeru požara ter pooblaščenim prevoznikom pitne ode na točno določenih mestih. Da bomo v tem sušnem obdobju lahko še normalno oskrbovali Ptebivalstvo s pitno vodo, prosimo vse občane, da nam nedovoljena točenja iz hidrantov javljajo na tel. št. 07-393-24-50. r°ti vsem kršiteljem bomo ustrezno ukrepali. KOMUNALA Novo mesto Potoki kanali, Samostojna država Slovenija ne mara rib. Morske že morda, teh na območju velike Ribiške družine Novo mesto, ki obsega večji del Krke s pritoki, pa že ne. V vseh teh letih je na tem območju večkrat prišlo do pogina rib, tudi do pravih katastrof, a niso niti v enem primeru ugotovili krivca, kaj šele, da bi koga postavili pred sodišče, kaznovali in od njega zahtevali povračilo škode, ki jo je s svojim največkrat brezvestnim, nemarnim, malomarnim in celo zavestno škodljivim početjem povzročil. Pa je v Sušici pod Dolenjskimi Toplicami spomladi pred tremi leti poginilo blizu 180 kg rib, kar znese okoli 1000 r‘b, med njimi tudi večje število ščuk. Katastrofa! Predlani poleti se je podoben pomor zgodil v Temenici pod čistilno napravo v Trebnjem, ko se je “obrnilo” tudi več kot 80 krapov, 60 klenov, 12 ščuk in na tisoče mladic. In zgodilo se ni nič! Iz Rateškega potoka, ki je naravno drstišče podusti in platnice, naših avtohtonih rib, ki sta na seznamu redkih, že skoraj ogroženih ribjih vrst, tudi sedaj, v največji suši, črpajo vodo za namakanje, za kar bi po pravilu morali imeti državno koncesijo. Ti dve ribji vrsti se drstita še v Lešniškem potoku in Sušici, hi pa sta prav tako ogrožena kot drugi naši vodotoki. Če pa bi Že koga zasačili, kako pere škropilnico v potoku, bi hitro začel nakladati o velikanskem pomenu kmetijstva za samostojno Slovenijo. In v imenu tega “velikanskega pomena” je današnje in tako kmetijstvo največji onesnaževalec pitne vode. Bognedaj pa, da bi inšpektor, ki mu pred nosom štrli kanalizacijska cev, speljana od najbližje hiše do potoka, stopil v hišo in pogledal, kako je s to rečjo. Za to pa ni nihče pristojen, to bi bil grob poseg v sveto zasebnost. Sploh pa je največkrat prvo inšpektorjevo vprašanje, ko pride na kraj pogina rib, kdo bo plačal analizo. Zato so naši nekdaj bistri potoki smrdljivi kanali, Krka, nekdaj lepotica in ljubica zvesta, pa umazana candra. ANDREJ BARTEU Slovenska pesem iz tisočerih grl Šentvid pri Stični je znova imel v gosteh največjo slovensko zborovsko prireditev, 31. Tabor slovenskih pevskih zborov - Slavnostni govornik je bil pesnik Tone Pavček ŠENTVID PRI STIČNI - Spet je v Šentvidu pri starodavni Stični na Dolenjskem zadonela slovenska pesem, iz tisočerih grl se je dvignila ter napolnila srca tisočev s toplino in milino, ki jo daje samo to, kar je bilo s srcem ustvarjeno in je od srca podarjeno. Na znamenitem Taboru slovenskih pevskih zborov, že enaintridesetem zapored, seje v nedeljo, 18. junija, zbralo več kot 230 pevskih zborov z več kot pet tisoč pevci z vseh koncev domovine in zamejstva ter na skupnem nastopu pod geslom Hodil po zemlji sem naši pričaralo pevski dogodek, ki mu ga ni para ne doma in ne v svetu. Letošnji Tabor je glavni scenarist Stane Peček motivno zasnoval kot pevski in pesniški sprehod po Dolenjski in Beli Krajini. Združeni ženski, moški, mešani zbori in vsi skupaj kot ogromen mešani SREČANJE LDS NA SEVNIŠKEM GRADU SEVNICA - Ob dnevu državnosti v nedeljo, 25. junija popoldne bo v parku sevni-škega gradu tradicionalno srečanje Liberalne demokracije Slovenije. Uradni del srečanja se bo pričel ob 13. uri z nastopom vokalne skupine Corona iz Boštanja. Zbrane bo pozdravil predsednik OO LDS in scvniški podžupan Andrej Štricelj, zatem pa bo imel pozdravni nagovor predsednik LDS dr. Janez Drnovšek. Po ogledu muzejskih zbirk in stalne razstave akademskega slikarja Alojza Konca bodo gostje v Lutrovski kleti prisluhnili koncertu okteta Jurij Dalmatin, tekmovali pa bodo lahko v metanju trojk in vlečenju vrvi. AKADEMIJA OB DNEVU DRŽAVNOSTI ŠENTJERNEJ - Občina Šentjernej in društvo Gallus Bartholo-maeus vabita v nedeljo, 25. junija, na akademijo ob dnevu državnosti. Ob 18. uri bo v šentjernej-ski farni cerkvi spominska maša, uro kasneje pa bo slavnostna akademija v večnamenskem prostoru tamkajšnje osnovne šole. Slavnostni govornik bo varuh človekovih pravic Ivo Bizjak, po koncertu pa bo društvo kmečkih žena t lo pokušnjo domačih dol pripravi- brot. VREME Ob koncu tedna vremenoslovci napovedujejo osvežitev in tudi nekaj padavin. pevski zbor so pod vodstvom dirigenta Igorja Švare in ob spremljavi pihalnega orkestra iz Slovenj Gradca z dirigentom Petrom Valt-lom zapeli venec priredb ljudskih in umetnih pesmi, med posameznimi pesmimi pa je dramski igralec Janez Eržen bral verze dolenjskih in belokranjskih pesnikov, nekatere v pristni dolenjščini. Vse skupaj je pospremila še folklorna skupina Javorje iz Šmartna pri Litiji pod umetniškim vodstvom Ide Dolšek. Tako so se peta in govorjena beseda ter plesi spletli v prijetno, zaokroženo celoto. Slavnostni govornik 31. Tabora je bil povsem v skladu z scenaristično zasnovo, saj kdo pa naj bi o petju in Dolenjski bolj iz srca in iskrivo govoril kot dolenjski rojak pesnik Tone Pavček. Slavnostne besede je naravnal v hvalnico Dolenjski in življenju, ki naj ga vodi žlahtni imeti: imeti pesem, imeti svoj glas, svoj jezik, svojo podobo, svoja tla in svojega boga, kajti tako imeti, pomeni biti. “Pojte! Veselite se življenja! Kadar je težko, ga premagujte s pesmijo! Ko je bogato, ga še obogatite s pesmijo! Kadar je lepo, pa ga s pesmijo še polepšajte zase in za vse nas! In hvala vam za vašo pesem,” je Pavček zaključil svoj nastop. Predsednik Upravnega odbora Tabora in ivanški župan Jernej Lampret je podelil priznanja trem zborom, ki so na Taboru že tridesetič, in sicer moškim pevskim zborom Loški glas iz Kisovca, Grafika iz Ljubljane in moškemu pevskemu zboru iz Stične. Na predvečer Tabora pa je v avli osnovne šole Ferda Vesela ob osmih zvečer na skupnem koncertu nastopilo šest zamejskih slovenskih zborov, ki so prišli na Tabor iz Splita, Doberdoba, Zagreba, Zgornjega Senika, Gorice in Slo-venjega Plajberka. Družbo jim je delal zbor iz pobratene nemške občine Hirschaid. Govornik tega večera pa je bil dr. Boris Kuhar. M. MARKELJ Berite danes stran 2: • Spominska slovesnost v Kočevskem Rogu stran 3: • V Bršljinskem potoku poginile ribe stran 4: •Deponija v Čudnem selu še stran 6: •Dars re nadvoze stran 7: •Dobova se boji hrvaške opazovalnice stran 8: • Črnomaljski Esol zrasel iz pepela stran 11: •Pokojni Rajko le nastavljena tarča? ravo? s kolesom. MESTNA GODBA METLIKA PRAZNUJE 150-LETNICO METLIKA - Letos mineva 150 let, odkar je bila v Metliki ustanovljena Mestna godba. Ob jubileju pripravljajo godbeniki konec tega tedna slovesnost, ki bo trajala kar dva dni. V petek, 23. junija, bo ob 20.30 v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu otvoritev razstave o delu godbe in življenju godbenikov v 150 letih. Pol ure pozneje pa bo na grajskem dvorišču, če bo slabo vreme, pa na prireditvenem prostoru pri gasilskem domu, slavnostni koncert Mestne godbe. Ob tej priložnosti bodo godbeniki prejeli Gallusova priznanja in priznanja Zveze slovenskih godb. V soboto, 24. junija, bo ob 16.30 krenila s Pun-garta skozi mesto proti prireditvenemu prostoru pri gasilskem domu povorka, v kateri bo v 19 godbah iz vse Slovenije sodelovalo okrog 850 godbenikov, dve mažoretni skupini ter nekaj domačih društev. Vse godbe bodo na prireditvenem prostoru, kjer bo slavnostni govornik predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik, zaigrale skupaj dve skladbi, nato pa bo imela vsaka posebej četrturni koncert. Slavnostni koncert bo tako trajal kar štiri ure. Za hrano in pijačo bodo poskrbeli podzemeljski gasilci. PESNIKOVA BESEDA O PESMI - Več kot pet tisoč pevcev 31. Tabora slovenskih pevskih zborov je kot slavnostni govornik pozdravil pesnik Tone Pavček. Prodaja in servis, Avto-hit, d.o.o. Kandijska 53, Novo mesto telefon 068/376-490 PRODAJNI CENTER tel./fax 068/323-836 debitel produ ja monta/a soivis ■O* 07/ 30 81 118 b ŠMARJE 13a, ŠENTJERNEJ, e-mail: kobra.l 15% POPUST ob vgradnji avtoinstalacije • ZA VSAK NAKUP NAD 25.000 SIT darilo MAJICA KOBRA Ss * N >&j * ISSN 0416-2242 9 770416 22400 Ljubljansko pismo DOLENJSKI LIST Št. 25 (2652), 22. Junija 200£ Kako do pokojnine? Ali boste dodatno varčevali za pokojnino? Tako vprašanje smo zastavljali s tokratno anketo. Vprašanje vam verjetno v zadnjem obdobju postavljajo mnogi zastopniki zavarovalnic in drugih hiš, kamor se da vlagati denar za poznejše dni. Nekateri, ko vas vabijo za dodatno pokojninsko varčevanje, izbirajo prav strašljive metode, ko vas v reklami opozarjajo, da se nepreklicno starate. Ljubko, mar ne? Dodatno pokojninsko varčevanje vsekakor postaja velik posel, zlasti za tiste, pri katerih ljudstvo varčuje za starost. Ob takih računicah in osebnih naložbah je odprto vprašanje, kje vzeti denar za dodatno varčevanje. Prav žaljiva je za tekstilno delavko z nekaj deset tisočaki mesečne plače, z nekaj zastavljenimi čeki in vrednostnimi papirji ter s posojilom ponudba za dodatno varčevanje v raznih skladih. Vendar zavarovalnice in skladi računajo, da bodo pri njih vlagali tudi taki siromašni Slovenci. Tudi vlada računa na lojalnost in nasmeh takih siromakov. Celo najnovejša vladna sestava je verjetno prepričana, da bo ljudstvo tudi glede svoje starostne žepnine samo poskrbelo zase domala s pesmijo na ustih, natančno po navodilih Edvarda Kardelja, kije zapisal v tem smislu: sreče ne more človeku zagotoviti niti partija niti sistem, srečo si človek lahko ustvari edino sam. Ali boste torej dodatno varčevali za pokojnino, zakaj in kako? ALEKSANDRA MACUR, učiteljica razrednega pouka v osnovni šoli XIV. divizije Senovo: “Vsak se malo boji, kako bo s pokojninami. Denar kar puhti in nikoli ne veš, koliko bo zaposlenih in koliko bo denarja v skladu. Zato je dobro imeti kakšno nogavičko ali kak poseben sklad, daje denar pri tebi. Pojavljajo se ustanove, a danes so, jutri jih ni. Ne verjameš, da bo varčevanje uspešno.” HRVOJE ORŠANIČ, dipl. ing. gozdarstva, iz Brežic: “Imam slab občutek, ker sem verjetno v tisti generaciji, ki bo glede pokojninske politike prišla najslabše skozi. Najdlje bo v službi in imela bo najmanjšo pokojnino. Zato z ženo dodatno varčujcva za pokojnino. Obstaja tveganje, da pokojninski skladi ne bodo dolgoročno uspešno opravili tega, kar so si z njimi zastavljali.” JANI MUHIČ, novinar Studia D, iz Novega mesta: “O tem vprašanju se mladi veliko pogovarjamo in večina se nas bo odločila za tako varčevanje. Takemu načinu bolj zaupamo, kot državi pač po načelu: Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal! Seveda tako razmišljamo mladi, ki imamo službo, brezposelni, teh je veliko in preveč, imajo pa druge skrbi.” DANICA MEŽIČ, ekonomska te-hnica iz Ručetne vasi: “Razmišljam o pokoju in pokojnini, a je toliko tekočih izdatkov, da včasih plača še za te ni dovolj. Tlidi sicer delavci težko dodatno varčujejo za pokojnino. Resje, da gremo v Evropo, a ne povsod. Plače so v glavnem takšne, da težko odštejejo še za pokojninsko varčevanje, čeprav bi denar prišel prav, ko bodo šli v pokoj.” ALBIN KOTAR, elektromonter iz Metlike: “Bolj ekonomično je rentno varčevanje ali pa varčevanje, pri katerem lahko porabiš denar prej, če ga nujno potrebuješ. Marsikdo ima pomisleke o dodatnem pokojninskem varčevanju, ker je vprašanje, ali bo dočakal pokoj. Ljudje s takšnim varčevanjem nimajo izkušenj, obstaja tudi nezaupanje, ker so že velikokrat varčevali, a potem ni bilo nič.” ANTON FRANGA, strojni ključavničar, iz Ribnice: “Nedvomno bi se bilo smiselno dodatno pokojninsko zavarovati, saj je to zagotovilo, da boš imel v bodočnosti pokojnino, s katero boš lahko preživel. Utegne pa to biti za ljudi iz ribniško-kočevske doline velik problem. Včasih so bili v družbi trije sloji, sedaj pa so vse bolj samo še bogati in revni.” JANKO ANTOLIN, sekač pri GG Grča, iz Kočevja: “O dodatnem pokojninskem zavarovanju še ne razmišljam in z njim tudi seznanjen nisem najbolje. Do upokojitve me čaka še veliko let dela, zato me še ni strah, kako in kaj bo potem. Vendar pa, kakor se sedaj stvari pri nas obračajo, bo potrebno resno razmisliti tudi o tem. Vsaj zaenkrat me še ni strah.” OLGA VENE, delavka konfekcije Lisca Sevnica: “Že več kot eno leto sem na čakanju; imam veliko težav z zdravjem, in lahko le upam, da ne bi bilo še slabše. Imam tasta v domu in z možem skrbiva tudi zanj. Kako naj si potem še privoščim kakšen izdatek za tretji steber pokojninskega zavarovanja? Še dobro, da nekako preživimo, da smo vseeno zadovoljni. Da bi bilo le zdravje...” NATAŠA AVGUŠTINČIČ, tajnica na Centru za izobraževanje in kulturo v Trebnjem: “Mladi morajo najprej poskrbeti za svoje izobraževanje, potem pa morajo imeti še veliko sreče, da dobijo službo. Najprej morajo poskrbeti za preživetje, zaslužiti denar za najnujnejše izdatke, šele potem pride na vrsto rentno varčevanje za dodatni steber pokojninskega zavarovanja.” Odškodnine za prisilno delo Izplačila še letos? LJUBLJANA - Iz Bonna je prišlo sporočilo, da je v nemškem parlamentu končno le stekel postopek za sprejetje zakona o skladu Spomninjanje, odgovornost in prihodnost, s katerim naj bi zagotovili vire in določili merila za poplačilo prisilnega dela žrtvam nacizma med drugo svetovno vojno. Nemška podjetja, ki so med vojno zaposlovala tujo delovno silo, so izrazila pripravljenost za vplačilo petih milijard mark v ta sklad, enak znesek pa je v sklad že prispevala tudi vlada ZRN. Če bo nemški parlament do poletnih počitnic sprejel zakon o skladu in če bodo podjetja končno vplačala dogovorjeno vsoto, bi že pred koncem leta lahko začeli izplačevati odškodnine nekdanjim prisilnim delavcem. Najprej naj bi prišli na vrsto tisti suženjski delavci, ki so delali v najtežjih okoliščinah, in žrtve medicinskih poskusov, nato pa vsi drugi. Med njimi tudi nekdanji izgnanci - prisilni delavci iz obavstrijskih občin. In koliko med njimi jih lahko pričakuje odškodnine za medvojno prisilno delo? Po podatkih, ki jih je zbralo leta 1991 ustanovljeno Društvo izgnancev Slovenije (DIS), je bilo od 63.000 izgnanih Slovencev in 17.000 pobeglih pred izgonom - danes je od obeh kategorij živih le še okoli 19.000 ljudi -približno 15.000 prisilnih in suženjskih delavcev. Po zadnjih evidencah, kijih dnevno dopolnjujejo, je med živimi še 7150 ljudi, ki so bili prisiljeni delati v Nemčiji, in 379 prisilnih de- lavcev v Avstriji (od tega jih j® bilo 121 na kmetijah in v gozdarstvu). Približno 7500 slovenskih upravičencev za prisilno in suženjsko delo je ze umrlo; naravni zakoni so pač na strani nemških in avstrijskih podjetij, saj na leto umre okoli 10 do 15 odstotkov upravičencev, ki imajo danes od 70 do 80 let. Kot pravi Ivica Žnidaršič jz DIS, je nekdanja Jugoslavija dobila samo dva odstotka od zahtevanih vojnih odškodnin, sredstva pa so vložili v gospodarstvo in infrastrukturo. Zato je društvo ob sprejemanju zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij zahtevalo, da se del kupnine (ki seje na koncu “skrči! na 8,5 odstotka) nameni v sklad za poplačevanje odškodnine. Tam se je nabralo že kat nekaj denarja, a težava je v tem. da Slovenija še ni sprejela zakona, ki bi določal, kako bodo ta sredstva razdeljena. “Pričakujemo, da bo nova vlada dala zakon še ta ali prihodnji mesec v tretjo obravnavo, tako da bomo po več kot pol stoletja končno uredili vprašanje vseh vojnih odškodnin,” pravi Žnidaršičeva. O odškodninah, ki jih bodo po sprejetju nemškega in avstrijskega zakona prejeli slovenski upravičenci, pa Žnidaršičeva meni: “Tudi če bo ugodeno vsem odškodninskim zahtevam za prisilno delo, še vedno ostane okoli 20.000 slovenskih iZ' gnancev, ki so bili takrat še otroci. Za nas vprašanje nikakor ne bo zaključeno, saj so tz Slovenije izgnali cele družine, cele vasi, kamor so potem priselili Nemce.” Iz poročanja o odškodninah prisilnim delavcevm v NemčU1 in Astriji v času druge svetovne vojne je torej moč sklepati, kot daje to edini mednaroclnoprav' ni in moralni dolg Nemčije do Slovencev. In kaj je z odškodnino za pobite talce, izgnance, pobegle pred nasiljem, interne ranče in druge žrtve nacizma-Bo kdaj izplačana? ^ VINKO BLATNI* Spominska slovesnost v Kočevskem Rogu Jubilejne desete spominske slovesnosti v Kočevskem Rogu seje udeležilo okrog deset tisoč ljudi' Ob 55. obletnici pobojev je maševal dr. Rode ■ Razglasitev slovenskih pričevalcev za vero PREDSEDNIK VLADE V METLIKI - Predsednik slovenske vlade dr. Andrej Bajuk je bil preteklo soboto na delovnem in prijateljskem obisku v Beli krajini. V Metliki se je srečal s semiškim županom Jankom Bukovcem, finančnim ministrom Zvonkom Ivanušičem, črnomaljskim županom Andrejem Fabjanom in metliškim županom Slavkom Dragovanom (na fotografiji z leve). Beseda je tekla o belokranjskih problemih, kot so vodooskr-ba, sedanje in prihodnje življenje ob meji glede na zahteve Evropske unije, in o dobavi električne energije v Beli krajini. Župani so opozorili na demografsko ogroženost Bele krajine in beg možganov, saj se od okrog 600 belokranjskih študentov vrne le okrog petina. Žal zanje v Beli krajini niti ni primernih delovnih mest. Seznanili so ga tudi s perečo romsko problematiko. Dr. Bajuk je obiskal še Drašiče, od koder izhaja njegova rodbina. (Foto: M. B.-J.) SPOMINSKA MAŠA - Mašo za domobrance in druge pobite po končani II. svetovni vojni v Kočevskem Rogu, ki jo je na spravni slovesnosti leta 1990 prvič daroval metropolit dr. Alojzij Šuštar, je ob letošnji 55. obletnici pobojev daroval že tretjič zapored njegov naslednik dr. Franc Rode skupaj s škofi vseh slovenskih škofij. (Foto: M. L.-S.) TVetjina denarja še na voljo RIBNICA - Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja sta 17. marca letos objavila prvi skupni razpis iz niza razpisov, namenjenih regionalnemu razvoju, ki jih bodo letos objavili Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in posamezna ministrstva. Z njim sta zagotovila 2 000 milijonov tolarjev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v državi. Na razpisu lahko kandidirajo občine za naložbe na območjih, določenih v uredbi o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja. Do 15. maja, ko je potekel prvi razpisni rok za oddajo vlog s področja naložb v lokalno infrastrukturo, so prejeli 64 vlog, med katerimi je bila večina popolna. Skupna investicijska vrednost projektov znaša 5100 milijonov tolarjev, zaprošena sredstva pa 1340 milijonov tolarjev, kar pred-stvlja dve tretjini razpisanih sredstev. Če sredstva ne bodo prej porabljena, ostaja po prvem krogu do 1. oktobra interesentom na volje še tretjina denarja. KOČEVSKI ROG - Pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu je v nedeljo potekala obletna spominska slovesnost za vse po vojni pobite v Kočevskem Rogu. V lepem, sončnem vremenu seje na letošnji že deseti slovesnosti zbralo preko 10 tisoč ljudi, na njej pa so med mašo, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikih iz vseh treh slovenskih škofij in zamejstva vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, razglasili slovenske pričevalce za vero. V povabilu h kesanju v uvodnem nagovoru je kočevski župnik Marjan Lampret poudaril, da slovenska država uradno še ni priznala zločinov v Kočevskem Rogu, ob tem pa izrazil upanje, da bo to storila nova vlada. Da se slovesnosti ni udeležil predsednik države Milan Kučan, je pojasnil z rekom, da se nihče noče dotikati ran, če jih nima s čim obvezati. Dejal je, daje Kočevski Rog takšna rana, da pa resnica o njem še vedno ne pride na dan, saj mnoge, ki so pripadali, kot je dejal, zločinski bandi - udbi, še vedno veže prisega molčečnosti. Tako kot noben drug politik tudi predsednik Kučan na obletno slovesnost ni bil neposredno povabljen, kljub temu pa Lampret za njegovo odsotnost ni našel opravičila, saj, kot je dejal, je predsednik države tisti, ki bi lahko prav na spominski slovesnosti odvezal molka vse tiste, ki bi sicer radi, a se še danes bojijo spregovoriti. Dr. Franc Rode je poudaril, da je govoriti o zločinih fašizma in nacizma, niti z besedico pa ne omeniti nič manjših grozot komunizma, nečastno sprenevedanje. “Že stari Grki so vedeli, da se tragedija lahko razplete le z očiščenjem protagonistov, katarzo, ki človeku vrne dostojanstvo in ga notranje osvobaja,” je dejal in dodal, da pa je očiščenje mogoče le s priznanjem zločina in odprtostjo srca, ki samo kot takšno lahko ponudi desnico sprave. Ob tem je napovedal razglasitev slovenskih pričevalcev za vero, med katerimi so poleg škofa Antona Vovka, duhovnikov, redovnikov in bogoslovcev tudi ljudje najrazličnejših slojev in stanov in med njimi celo otroci. Seznam ljudi, ki so dokazali, da so zaradi vere pripravljeni pretrpeti tudi preganjanje, muke in smrt, je pripravila posebna komisija v okviru slovenskega narodnega odbora za sveto leto odrešenja 2000 na pobudo papeža Janeza Pavla II. Na njem je preko 200 imen Slovencev iz domovine in zamejstva in še ni dokončen, saj, kot so povedali ob njegovem prvem javnem prebiranju v Kočevskem Rogu, ga bodo dopolnjevali z novimi pričevalci. Slovesni maši je sledil kulturni program in govor Justina Stanovnika iz Nove slovenske zaveze. Ta je poudaril, da domovinska vojna še ni končana, češ da je nova oblast pred 10 leti to priložnost zamudila, da pa jo bodo končale izvorne demokratske stranke. Prireditev, ki so se je udeležili tudi predstavniki hrvaške škofovske konference in srbske pravoslavne cerkve iz Zagreba, med nekaterimi slovenskimi politiki pa tudi predsednik vlade dr. Andrej B*' juk, so zaključili z domobranske himno Moja domovina. ^ M. LESKOVŠEK-SVETb SPOMINSKA SLOVESNOST NABOSILJEVEM BOSIUEVO - V soboto, 24 junija, bo ob 11. uri v BosiljevU onstran Kolpe spominska slo-vesnost ob 56. obletnici osvO' boditve Bosiljeva, ki so ga' skupni akciji osvobodile slove®' ske in hrvaške partizanske enO' te. Slovesnost pripravljajo org3' nizacije antifašističnih borcev NOR Hrvaške s karlovškega področja v sodelovanju s kra' jevnimi oranizacijami ZB Sl®' venije iz Bele krajine in skup®®' strni borcev 15. divizije NOV* Cankarjeve in 12. brigade. Sla'" nostni govornik bo prvoborec Josip Boljkovac, o boju za Bos1' ljevo pa bo govoril predsedn® skupnosti borcev Cankarjev£ brigade Alojz Hren. Poleg b°' gatega kulturnega programa n® na ogled tudi razstava fotograf') o življenju in bojih hrvaških'n slovenskih partizanskih enot NOVOMEŠKI ŽUPAN V LANGENHAGNU - Od sobote do ponedeP sta bila novomeški župan dr. Tone Starc in podžupan mag. Boris Dular1,1 obisku v partnerskem mestu Langenhagen. Z vodstvom Langenhagna & se pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju na raznih področjih, sestala P? sta se tudi s predstavniki slovenskega kulturno-športnega društva Krka.0 ' tej priložnosti je Langehagen obiskal tudi predsednik Slovenije Mii'tj" Kučan, ki je bil na otvoritvi razstave Expo 2000 v Hannovru, katerega M je Langenhagen. Na fotografiji: predsednik Kučan in Novomeščani na sprt' jemu pri županji Langenhagna Waltraud Krueckeberg. NAGRADA EVROPSKE UNIJE OBČINI NOVO MESTO - Evropska komisija vsako leto s svojim programom Town-twinning ob pomoči občin sofinancira projekte, ki vključujejo na bi-, tri- ali multilateralnem nivoju izmenjave mest, ali pa samostojne projekte, ki zajemajo seminarje in konference. Lani se je na razpis prijavilo tudi Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, ki je za projekt Peti mednarodni mladinski delovni tabor Šmarjeta ’99 prejelo omenjeno podporo. Med prijavljenimi projekti jih je Evropska komisija nagradila 35, med njimi je prestižno nagrado Evropske unije Golden Starš Award kot prva slovenska občina prejela tudi Mestna občina Novo mesto. Sklepnega dela konference XXI. General Assembly of CEMR - podelitve nagrad v finskem Oulu, sta se udeležila Branka Bukovec iz Mestne občine Novo mesto (na sliki) in Sašo Dukič iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela. (Foto: Sašo Dukič) j; w m>'a /I N *#• ' , Novomeška kronika SPOROČILA - Učenci šmi-helske osnovne šole so nekaj llni zapored pred novomeškim fotovžem razpostavili popisane ln Porisane šolske stole in tako roomidočim na svoj način pri-kazali svoja sporočila. Tudi če Kdo njihovih sporočil ni razu-me)> je tak način brez dvoma veliko boljši kot tisti, ki so ga nekaj zadnjih let prakticirali učenci zadnjih razredov te šole, 1(0 so s sprejem pisali (beri: Packali) po zidovih mestnih hiš, povsem njihov “poligon” pa je d*di železniški nadvoz v bližini ^mihelske šole. ZASTAVA - Ena prvih potez povega šolskega ministra je, da le v osnovne šole poslal dopis, naJ ob podelitvi spričeval v razredu visi zastava, učenci pa naj ZaPojejo državno himno. Dogodek je za nekatere res slovesen in vesel. Kaj pa tisti, ki imajo cveke in niso izdelali razreda? Bodo ti zastavo obesili na Pol droga in zapeli žalostinko? SENDVIČ - Dolenjko so Pokopali sendviči. S pripravo te komplicirane in zahtevne jedi so imeli v Dolenjkini samopostrežni trgovini na Glavnem fr8u toliko dela in opravkov, da Je vse skupaj pobasal Mercator. ri najboljšem sosedu pa že od samega začetka pazijo, da se ne bi t— ■ - - o' to primerilo tudi njim. Brž ko so pohopsali Dolenjko in z njo odi prenovljeno in klimatizirano samopostrežno trgovino na .vnem trgu, so izvedli kore-n>t ukrep. Kupec lahko dobi ?Un“°- salamo, sir, žemljo, ruh, a sendvičev ne delajo več. (“‘varčujejo z noži ali pa naj-oljsi sosed značilnega sloven-kega imena noče Dolenjcev Potujčevati s tem jedilnim zmenetom. hna gospa je rekla, da bo šla na kresno noč na Klek, ker hi rada v živo videla oni dve iz Parlamenta. Avto? Ne, hvala. Raje kolesarim! V času od 5. do 18. junija so v ovomeški porodnišnici rodile: r*ar'JTa Gorše iz Podturna - Moni-Nataša Hrovat z Gumbcrka -“r>no, Irena Štamcar iz Vel. Pod-J na - Jana, Metka Lavrinšek iz n ' Karmen, Mateja Klevišar rečne - Taro, Jožica Urbič z I, uCnje.Dobrave - Lucijo, Janja . r ‘2 Gržeče vasi - Niko, Pe-c d J, crt iz Trebnjega - Rebec-_ ’ amjana Rudman iz Škocja-w ],:!ana’ Ivanka Badovinac u .. *“» »vailKd DdUOVindC IZ Telčic barija Trpine iz 7 p lc. ‘ Jerneja, Anica Vodopivec Qali°J ' Majo, Jožica Štravs iz (S~“rJa - Urško, Jožica Petrač iz pnomlja - Manuelo, Katica Ir l .CZar 'z Potočne vasi - Urško, n na Krajačič iz Metlike - Leo-> Jasmina Kraševec z Lukovca . adeja in Andreja Blatnik iz Vel. šP°v,ca - Klemena, Martina j. egelj iz Srednjih Radencev -,niar°. Brigita Majcen iz Cege-Ljuh • Mai°> Alenka Povše iz J bna - Majo, Nevenka Starič z or- Jesenic - Aleša, Katja La-.“kin iz Metlike - Niko, Štefka j. ‘»leuise - iniko, atetsa Br»ni!Z ^*.‘dc8a Lipovca - Aljaža, f?nka Ljube z Vrha pri Hinjah n. av‘da. Alenka Koprivc z Mir-,. * Nejca, Silvana Tatarevič iz H.^nogit loga - Petro, Mojca abinc iz Birčne vasi - Blaža, na Zoran iz Vrbovca - Kleme-- Mateja Redek iz Vine Gorice I a[°> Uamjana Kolenc iz Do-5 ,J'n D°i - Lucijo, Bojana Soto-ti s Senovega - Katarino, Mar-.. a Gal iz Močvirja - Nejca, Sa-,‘na Pavlin iz Vinarebra - Uroša, rena Klukej z Vrhka - Tilna, Irc-Bapuš iz Orehovca - Tjašo. .‘Z NOVEGA MESTA: Alen-64 ,^er Oniahen, Seidlova cesta 'Jureta, Edita Malnarič, Mest- sch c * * " Tatjana Windi-N- ,er,’..^ad mlini 90 - Kristijana, utalija Kirar, Mestne njive 10, , bgeliko, Bil:— ' 1 'deklico. Čestitamo! V Bršljinskem potoku poginile ribe Ob nizkem vodostaju so v potoku, ki je postal navaden kanal, poginile ribe - Kanalizacijske cevi iz hiš speljane v potok ■ Prošnja za ekološko ravnanje NOVO MESTO - Dolgotrajna suša je povzročila, da se je vodostaj Krke in njenih pritokov močno znižal, s tem pa seje zmanjšala tudi vsebnost kisika v vodi. Že tako stanje samo je za ribe zelo nevarno, če pa se temu pridruži še onesnaževanje, lahko hitro pride do katastrofe. V Bršljinskem potoku so ljudje že prejšnjo soboto opazili poginule ribe, nekateri so govorili celo o poginulih racah, a v Ribiški družini Novo mesto so za to izvedeli šele sredi prejšnjega tedna. Vodja čuvajske službe Franc Tičar je v potoku kakih 100 m na obe strani mostu v Bršljinu prvi dan nabral blizu 40 poginulih rib, v glavnem klenov, dva dni zatem pa več kot 70, večino nad jezom pri gostilni Malnar, kamor jih je zanesla voda. Tajnik Ribiške družine Novo mesto Tugomir Plut je takoj poklical inšpektorja za varstvo okolja Ministrstva za okolje in prostor in vodjo občinskega inšpektorata. Že na prvi pogled je jasno, da je Bršlj inski potok bolj ko ne navaden kanal, da je tako rekoč iz vsake hiše cev speljana v potok, po katerem plava sodobna gospodinjska nesnaga. To je bilo očitno dovolj, da je pri izredno nizkem vodostaju prišlo do pogina rib. Ribiči opozarjajo in prosijo pre- bivalce ob vodotokih, naj vsaj v sedanjih razmerah pazijo, kaj počnejo, da ne bi stanja še poslabšali in povzročali poginov rib. V prvi vrsti naj (kar so sicer tako in tako dolžni) praznijo greznice in ne puste, da se vsebina preliva ven ali - tudi to se dogaja - da so prebite in odplake po cevi odtekajo naravnost v vodo. Prav tako naj v vodotokih ne perejo (tudi to je prepovedano!) škropilnic in posod, v katerih je bilo škropivo, in naj vsaj ob tako nizkem vodostaju iz potokov ne vozijo vode za zalivanje in je črpajo za namakanje. A. BARTELJ Deset let trgovinskega centra BTC Danes je v novomeškem BTC 51 trgovin z 200 zaposlenimi, center pa obišče po 40.000 obiskovalcev na teden - Danes zabava ob zaključku gradbišča - Velike naložbe NOVO MESTO - Deseto leto delovanja trgovinske dejavnosti v novomeškem BTC je v znamenju rekonstrukcije Ljubljanske ceste, ki že nekaj mesecev močno ovira poslovaje 51 trgovin, kolikor jih je danes v BTC, s preko 200 zaposlenimi. Pred zaporo ceste je BTC obiskalo povprečno 40.000 obiskovalcev na teden, v mesecih zapore ceste in gradbišča na njihovih parkirnih prostorih pa se je število obiskovalcev zmanjšalo za 40 odst. Seveda so bili zaradi tega trgovci tudi ob lep del zaslužka. Danes, 22. junija, bodo zaključek gradbišča in s tem vzpostavitev normalnega poslovanja BTC proslavili z veliko zabavo, za katero pripravljajo modni reviji s prikazom tekstilne in obutvene ponudbe trgovin v BTC, z ansamblom Čuki in humoristom Vinkom Šim-kom, akcijskimi prodajami, degustacijami in gostinsko ponudbo. “Poleg tega, da je rekonstrukci- v dvorani A, kjer se je pred 10 leti ja Ljubljanske ceste močno moti- začela trgovinska dejavnost; celo-la poslovanje v BTC, nas je tudi ---------------------------------------- drago stala,” pravi direktor novomeške poslovne enote BTC inž. Ivo Longar. Za to so prispevali več kot 40 milijonov tolarjev, kar je okoli 18 odst. njihovega letnega prihodka. A od tega si seveda obetajo tudi koristi, saj bo poslej to območje urejeno, kar naj bi mu omogočilo tudi boljši tržni položaj. Za to pa bodo marsikaj naredili tudi sami. Da bi v vse hujšem konkurenčnem boju obdržali sedanje kupce in privabili še nove, se letos lotevajo dveh velikih naložb. Do konca oktobra bodo prenovili skoraj 3.000 m2 površin TEKMOVANJE ZA POKAL GASILSKE ZVEZE ŠENTJERNEJ DOLENJA STARA VAS - Prostovoljno gasilsko društvo Dolenja Stara vabi v soboto, 24. junija, ob 14. uri na I. občinsko tekmovanje za pokal Gasilske zveze Šentjernej, ki bo pri tukajšnjem gasilskem domu. Razglasitev rezulatov tekmovanja in podelitev pokalov bo ob 18. uri, nato pa bo gasilska veselica z ansamblom Tbnjja Hervola in bogatim srečelovom. Žužemberške grajske prireditve Od 24. junija do 16. septembra številne prireditve v gradu, vinski kleti in na trgu ŽUŽEMBERK - Turistično društvo Suha krajina pripravlja za letošnje poletje bogat program poletnih grajskih prireditev. Prireditve bodo na grajskem dvorišču, v nekdanji grajski vinski kleti in na trgu pred gradom. V soboto, 24. junija, ob devetih zvečer bo nastopil pevec Vili Resnik. V soboto, 8. julija, ob isti uri bo igralec Polde Bibič izvedel monodramo Martin Krpan. V soboto, 15. julija, ob pol štirih popoldne bo v počastitev 1000-letnice žužemberškega gradu suhokranjsko praznovanje; nastopili bodo žužemberški rogi-sti, pevke v pokrajinskih nošah, pripravljajo likovne razstave, predstavitev suhokranjskih dobrot društva kmečkih žena, tu bo ekološka tržnica, nastopile bodo domače pevske skupine, kulturna in turistična društva Dolenjske in Bele krajine, potekalo bo izbirno tekmovanje za najmočnejšega Slovenca Martina Krpana, pripravljajo sprejem vitezov in grajskih gospa, vse se bo končalo z gasilsko veselico. V nedeljo, 16. julija, dopoldne bo tudi v znamenju vitezov, zvečer pa bo koncert skupščine Čuki in ognjemet. V soboto, 19. avgusta, ob sedmih zvečer bodo nastopili ansambli Kosobrini, Najstniki, Slapovi, Odmev, Izvir, Poljub idr.V soboto, 2. septembra, ob osmih zvečer bo nastop skupine Orlcki. V soboto, 16. septembra, bo večer petja, plesa in poezije. Organizator si pridržuje pravico do sprememb. SDS NA ZELENEM - Sto metrov od novomeškega Kulturnega centra Janeza Trdine je na Novem trgu prostrano urejeno parkirišče. Mimo njega so se morali peljati vsi številnu udeleženci sobotne konference SDS, ki so potem svoje avtomobile parkirali na zelenici pred centrom. Odkar je SDS v vladi, ni samo na zeleni veji, ampak tudi na zeleni travi. KAJ BO JUTRI Z NOVIM MESTOM? BOBROV ZUR V GOTNI VASI ten center bodo klimatizirali in prenovili pročelje. Naložba bo veljala okoli 150 milijonov tolarjev. V lani kupljeni Novotehnini poslovalnici na drugi strani Ljubljanske ceste pa bodo uredili sodoben trgovinski center z okoli 2000 m2 prodajnih površin in 80 parkirnimi mesti. V tem objektu bodo živilski diskont Hardi, drogerijski program in prodajalne obutve Turboschuh; tu bo delo dobilo okoli 35 novih delavcev, celotna naložba z nakupom Novotehni-nega objekta vred pa bo veljala več kot 400 milijonov tolarjev. Te dni v BTC uvajajo dejavnost elektronske trgovine, v katero je že na začetku vključena tudi novomeška enota s trgovino z računalniki in računalniško opremo, v kratkem pa bo ta sodobni način trgovanja na voljo vsem. V logistični bazi BTC v Češči vasi, kjer ohranjajo svojo prvotno dejavnost, so lani za svojo špedicijo zgradili tri nova skladišča, velika 3.300 m2, kar jih je stalo 80 milijonov tolarjev. Septembra bo v njihovi poslovni stavbi v Češči vai končno začela delati carinska izpostava, veselijo pa se tudi prihoda Intereurope, ki je kupila zemljišče v njihovi soseščini. POTOK KANAL - Ribiški čuvaj Franc Tičar je iz Bršljinskega potoka v dveh dneh pobral več kot 100 poginulih rib, največ klenov. Iz potoka so naredili kanal, v katerega so iz bližnjih hiš speljane kanalizacijske cevi. (Foto: A. B.) A. B. ZLATO, URE IN SKULPTURE - Od prejšnjega tedna je novomeška zlatarna Donum prvo prodajno mesto na Dolenjskem za športno prestižne ure TAG Heuer, katerih cene se začnejo pri 150 tisočakih. Ob tem je zlatarna popestrila svojo ponudbo tudi z ročno izdelanim nakitom Zlatarjev knežjega mesta Celja in postavila na ogled nove lesene skulpture sevniškega kiparja Petra Veneta. Prireditev je popestrila mlada plesalka izraznega plesa. (Foto: A. B.) Novomeški vrtci so praznovali 70 let, odkar je začel delovati prvi vrtec v Novem mestu - Okrogle obletnice posameznih vrtcev ■ Osrednji prireditvi na Loki in Kulturnem centru Janeza Thline NOVO MESTO - Letošnje leto je leto vrtcev v Novem mestu. Poleg 70-letnice začetka delovanja prvega vrtca novomeško predšolsko varstvo praznuje tudi 50-letnico ustanovitve povojnega vrtca na Ljubljanski cesti, štiri desetletja vrtca v Kandiji, 30 let vrtca v Straži (danes Vavta djji vas) in 10-letnico vrtca Sonček v Šmarjeti. NOVO MESTO - Društvo Novo mesto bo pripravilo danes ob osmih zvečer v restavraciji Breg pogovorni večer s široko zastavljeno temo: “Kaj bo jutri z našim mestom?” Beseda bo tekla o tem, kaj seje v času delovanja društva v Novem mestu spremenilo na boljše in kaj Novomeščanc najbolj žuli in zmanjšuje kakovost življenja v tem mestu. Ker naj bi bili predlogi in morebitni sklepi tega večera osnova za nadaljnje prizadevanje društva pri pristojnih organih in organizacijah, vabijo na srečanje člane in druge meščane, ki jih problematika zanima in želijo povedati svoja stališča do predlaganih rešitev. NOVO MESTO - Kulturno-športno društvo Gotna vas bo pripravilo v soboto, 24. junija, če ne bo deževalo, prireditev “Bobrov žur”. Začela sc bo ob 15. uri na ploščadi podjetja Avtogalant. Po zabavnih igrah bo kulturni program, zvečer bodo podelili društvena priznanja, nato no pozno v noč družabno srečanje. Igral bo ansambel Rubin, Vojko z Gospodične pa bo skuhal škratov golaž. Osrednji prireditvi ob jubilejih sta se odvili v petek pod geslom “Kaj sreča je velika? Otrok in pika.”, pod istim naslovom pa so izdali tudi priložnostno publikacijo. Malčke in njihove starše, ki so se na igrišču Loka zbrali na zabavnem popoldnevu, so zabavali čarodej, klovn in ansambel Hop, Cefizelj, skupen nastop so pripravili otroci iz vseh novomeških vrtcev, v Kulturnem centru Janeza Trdine pa je z monodramo Ri-fletov Šuštar nastopil Janez Hočevar Rifle. Prvi državni vrtec v Novem mestu je v prizidku novozgrajene osnovne šole, danes OŠ Center, začel delovati 1. marca 1930, obiskovali pa so ga otroci iz mesta in bližnjih naselij, stari štiri do sedem let. Delo vrtca je prekinila 2. svetovna vojna in bombardiranje Novega mesta leta 1941. Nato se je kar nekajkrat preselil in naposled pred petdesetimi leti našel dom na Ljubljanski cesti. Sprva se je imenoval Dom igre in dela, kasneje pa so ga preimenovali v Otroški vrtec Vide Tomšič. Medtem je leta 1935 dobil pravico javnosti zasebni vrtec v Šmihelu, ki so ga ustanovile šolske sestre de Notre Dame. Pomembno prelomnico v razvoju novomeškega predšolskega varstva predstavlja leto 1965 z združitvijo vrtcev Vida Tomšič in Kandija v Vzgojno-varstveni zavod Novo mesto. Potrebe so narekovale pospešeno gradnjo novih prostorov, tako je bil skorajda vsako leto odprt nov vrtec ali pa organizirana nova oblika vzgojno-varstvene dejavnosti. Sočasno so se razvijale tudi metode dela s predšolskimi otroki, male šole, družinsko varstvo, oblike dela z otroki s posebnimi potrebami ter vzgoja in varstvo romskih predšolskih otrok. Bistven napredek v predšolski vzgoji so dosegli v de- vetdesetih letih z vse večjim upoštevanjem otrok pri načrtovanju dela, po letu 1990 so začeli pozornost posvečati dejavnostim preko celega dneva m delu v kotičkih, sedaj pa so vsi vrtci vzgojno-varstvene organizacije Novo mesto (VVO) vključeni v poskus postopnega uvajanja prenove vrtca oziroma t.i. kurikula. V Mestni občini Novo mesto danes deluje 14 vrtcev in štiri družinska varstva pod okriljem VVO, štirje vrtci pri osnovnih šolah, zasebni glasbeni vrtec Ringaraja in župnijski Petrov vrtec na Otočcu, vanje pa je letos vključeno 1844 otrok v 108 oddelkih oz. 59 odst. vseh predšolskih otrok. M. K. ZABAVNO PETKOVO POPOLDNE - Malčke na igrišču Loka je navdušil tudi čarodej Niko. MHfat IZ M A Š I H OBČIM Komet bo izplačal dividende Delničarji metliškega Kometa so zadovoljni z lanskoletnim poslovanjem - Zlasti na domačem trgu se želijo uveljaviti s svojimi izdelki - Ob tovarni nova trgovina s pestro ponudbo METLIKA - V metliškem Kometu so imeli v prvih dneh junija skupščino delničarjev, ki so potrdili poslovno poročilo za lansko leto, izvolili pa tudi nadzorni svet za novo mandatno obdobje. Lanskoletno poslovanje Kometa je bilo uspešno, zato bodo izplačali dividende v višini 37 tolarjev bruto na delnico. Sicer pa v strukturi delničarjev predstavljajo zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci 58 odst., ostalo pa odškodninski in kapitalski sklad ter Vizija. Kot jc dejal direktor Kometa Anton Tomc, so zadovoljni s stabilnim poslovanjem njihove delniške družbe, čeprav se dobro zavedajo novih problemov, kijih čakajo ob približevanju Evropski uniji. Eden večjih je veliko število zaposlenih v slovenski konfekcijski industriji. Res, da se v Kometu nihče od 425 zaposlenih ne more pritoževati, da nima dela, in tudi sicer so proizvodne zmogljivosti povsem zasedene. “Vendar pa države, združene v Evropski skupnosti, iščejo trge s cenejšo delovno silo vse južneje od nas, predvsem pa v Aziji. V našem podjetju imamo še vedno veliko dodelavnih poslov. Toda le še vprašanje časa je, do kdaj bomo ob vstopanju v Evropsko unijo še vzdržali ob tolikšnem lohn poslu,” je dejal direktor Tomc. Pričenja se “Poletje v Črnomlju Prav zato bi se radi s svojimi izdelki, ki bodo tudi vnaprej zgolj žensko spodnje perilo, utrdili na domačem, slovenskem trgu. Zato so v začetku maja začeli ob poslovnih prostorih graditi prodajalno, v kateri bo naprodaj celotna Kometova kolekcija. To pomeni, da bo na enem mestu kupcem na voljo najširša ponudba njihovih izdelkov. Dodali pa bodo tudi izdelke drugih slovenskih tekstilcev. Gradbena dela bodo zaključena poleti, prodajalna pa bo odprta jeseni, ko bo Komet praznoval tudi 40-letnicodela. Naložba v trgovino in obnovo pisarniških prostorov bo veljala več kot 40 milijonov tolarjev. Trgovina bo pridobitev za Metliko, saj se število trgovin v mestu, zlasti še s tekstilom, zmanjšuje. Seveda pa v Kometu računaju tudi na obisk turistov, saj mimo njihove tovarne vodi romarska pot k Trem faram. M. B.-J. POMOČ “PONESREČENCEM" - Konec preteklega tedna je Civilna zaščita Mestne občine Ljubljana pripravila v sodelovanju s semiško Civilno zaščito v Semiču in okolici usposabljanje svojih enot. Preizkusili so svoje znanje, sposobnosti in iznajdljivosti pri reševanju ljudi iz kraške jame Malikovec, iskanju pogrešanih in reševanju ljudi izpod ruševin ponoči in podnevi, pri reševanju ponesrečencev z visokih objektov, nudenju prve pomoči poškodovancem in oskrbi enot. Na fotografiji: enota Civilne zaščite rešuje “ponesrečenca” iz podrte hiše urarja Goze v Stari gori nad Semičem. (Foto: M. B.-J.) 99 Prva prireditev črnomaljskega kulturnega poletja že to soboto ČRNOMELJ - Kljub denarnim težavam je črnomaljski območni izpostavi Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti uspelo pripraviti v okviru že tradicionalnega “Poletja v Črnomlju” šest koncertov, od tega tri z gosti iz tujine. Kot vsa leta doslej bo tudi letošnji program črnomaljskega kulturnega poletja obsegal jazz, etno in klasično glasbo. Prva prireditev bo že to soboto, 24. julija, ob 21. uri v grajskem atriju. Na koncertu, ki je namenjen ohranjanju belokranjskega ljudskega glasbenega izročila v izvirni obliki, bodo nastopili ljudski pevci in godci: Sodevski tamburaši, mlajše in starejše pevke iz Adlešičev in Poljanske doline, Jazo, pevke z Otovca in iz Vinice, pevke in pevci iz Drašičev, harmonikarji in drugi. Vstopnine ne bo. V soboto, 8. julija, bo v pastoralnem centru koncert baročne glasbe Wolfganga Brunnerja in Salzburga, v petek, 14. julija pa prav tam koncert klasične glasbe s kitaristom Žarkom Ignjatovičem. 21. julija bo v cerkvi sv. Janeza Evangelista v Dobličah Bachov orgelski koncert organistke Angele Tomanič, 4. avgusta pa v grajskem atriju etnokoncert tria Troitsa iz beloruskega Minska. Zadnja prireditev letošnjega črnomaljskega kulturnega poletja bo jazz koncert dua Alalake iz Avstrije. Če bo deževalo, bodo prireditve namesto v grajskem atriju gradu v kulturnem domu. V Evropi ni odpustkov Belokranjec Marjan, ki je telefoniral Dolenjskemu listu zaradi policista, ki je nekje na Dolenjskem kaznoval nepripe-tega svata, je pa res za “štose”. Po njegovem naj bi veljal Zakon o cestnem prometu samo takrat, ko so ljudje resni, se pravi, ne zmeraj in povsod. Prilagajati bi se moral razpoloženju udeležencev v prometu. To po Marjanovem pomeni, da bi šoferji in njihovi sopotniki lahko počeli, kar se jim zljubi, ko bi bili veseli, ko bi bili v svatovski povorki. Nekako tako razmišlja tudi eden belokranjskih županov, ki javno razglaša, naj bi policisti v Beli krajini upoštevali, da gre za vinsko deželo. Med vrsticami povedano: policisti naj bi zamižali vsaj na eno oko, ko bi zalotili za volanom opitega “bregešar-ja", sicer vso vinogradništvo, vse vinske ceste nimajo nikakršnega smisla. “Belokranjci se že rodijo z nekaj promili alkohola v krvi, ” duhoviči nad vinom navdušeni župan in pri tem pozablja, da prav po “zaslugi" alkoholiziranosti umiramo na cestah in po pločnikih. Verjamem Marjanovi sestri, ki živi v Nemčiji, da se tam kaj takega ne bi zgodilo. Namreč to, da bi policist kaznoval v ohcetni koloni nepripetega svata, kajti vam, v Nemčiji, svatu najbrž niti na kraj pameti ne bi prišlo, da bi vriskal nepripet v avtomobilu. Nemški policist bi mu prisolil takšno kazen, da bi se mu prikazali vsi svetniki z bogom vina na čelu, kajti zmotno je misliti, da so Hanziji prijaznejši, popustljivejši od naših, v policijske uniforme oblečenih Janezov. Nasprotno, v Evropi, kamor silimo, vlada red, Evropa ni pravljica: tam veljajo stroga pravila in odpustkov ni! Marjanova sestra o nasprotnem lahko prepriča le naivneža, ki ni še nikoli zapustil z gnojem zameta-nega dvorišča. TONI GAŠPERIČ Deponija v Čudnem selu še buri Ministrstvo za okolje in prostor izdalo odločbo, s katero je odpravilo odločbo Upravne enote Črnomelj - Priglasitev del za odlaganje livarskih peskov ne zadostuje - Še vedno vožnje ČRNOMELJ - O deponiji v Čudnem selu, v katero so pozimi začeli privažati odpadne livarske peske iz črnomaljskega IMP-Livarja, je bilo že veliko povedanega in napisanega. Kako tudi ne, ko pa je povzročila nemalo hude krvi. Se več pa je bilo zlasti pri tistih, ki so se počutili prizadete ali ogrožene, vprašanj o tem, ali je za takšno deponijo dovolj zgolj priglasitev del. zvezi z odločbo ministrstva. “Ne glede na to, kako se bo končalo na Upravnem sodišču, bo Schweiger dal vlogo za lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Pri tem bomo upoštevali zadeve, ki jih doslej nismo, med drugim tudi, ali je bila jama dovolj zaščitena. Predvsem pa livarski peski niso tako škodljivi, kot jih hočejo nekateri prikazati,” je pojasnil Kočevar. Inšpektor za graditev in urbanistični inšpektor mag. Žarko Povše iz novomeške območne enote Inšpektorata RS za okolje in prostor pa je dejal, da so zadevo spremljali od takrat, ko je imel investitor pravnomočno odločbo UE. “Opravili smo inšpekcijski ogled in zaslišali investitorja, a v zgodnji pomladi ni bilo zakonske osnove, da bi ukrepali. Problem je nastal, ko je MOP aprila izdalo odločbo, s katero je odpravilo odločbo UE. Inšpektor ukrepa, če in- Črnomaljska Upravna enota (UE) je namreč novembra lani izdala Antonu Schvveigerju iz Čudnega sela odločbo o dovolitvi priglašenih del za izravnavo kmetijskega zemljišča z gradbenimi odpadki in odpadnimi livarskimi peski, ki so prešli termično obdelavo. Vendar pa je letošnjega aprila ministrstvo za okolje in prostor (MOP) to odločbo zavrnilo. V obrazložitvi navaja, da se je UE v odločbi sklicevala na odlok o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor, za katere zadostuje priglasitev del. Ta zares določa, da se za pomožne objekte štejejo tudi manjše agrarne operacije do največ pol hektara. Vendar po zakonu o kmetijskih zemljiščih agromelioracije obsegajo ukrepe, ki izboljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal ter izboljšajo dostop na kmetijsko zemljišče. Iz določbe pa ne izhaja, da bi pod agromelioracije šteli tudi zasipavanje zemljišč. Na ministrstvu so torej ugotovili, da ne gre za agromelioracijo v smislu citirane določbe odloka, temveč za dela, za katera je potrebno lokacijsko dovoljenje in zgolj priglasitev del ne zadostuje. Zanimivo pa je, da kljub izdani odločbi ministrstva po trditvah očividcev v deponijo v Čudno selo še vedno vozijo odpadne livarske peske iz IMP-Livarja. Koliko se jih je znašlo v njej, je težko reči, res pa je, da jih ni malo, saj je velik kup s tovarniškega dvorišča, ki je precej buril duhove v Črnomlju, izginil. Vodja oddelka za okolje in prostor pri UE Črnomelj Dušan Kočevar je dejal, da je njihova odločba res odpravljena in vloga investitorja Schvveigerja zavrnjena, vendar je slednji vložil na Upravno sodišče upravni spor v vestitor nima odločbe, a jo je do dne, ko je prejel odločbo MOP, imel. Z odločbo MOP je bila odpravljena odločba UE. Inšpektorat pa je izdal odločbo, s katero smo naložili investitorju, da v primernem roku sanira poseg v prostor. To pomeni, da si pridobi lokacijsko dovoljenje, v postopku izdaje tega dovoljenja pa se bo pokazalo, kakšni posegi bodo potrebni. Če se odločbe ne bo držal, lahko sledi kazen,” je povedal mag. Povše in dodal, da so dali Schweigerju enomesečni rok, da na UE zaprosi za sanacijo. M. BEZEK-JAKŠE VESELO V POČITNICE METLIKA - V petek, 23. junija, aričel z počitnice”. C ska zveza prijateljev mladine Metlika bo otrokom ponudila več kot deset ustvarjalnih delavnic, v katerih si bodo lahko poslikali majice, spremenili pričesko, izdelovali izdelke iz usnja, papirja, odpadne-'a, ko se ob 15.30 na Pungartu pričel živžav “Veselo v počitnice”. Občin- ga materiala, kot so vetrnice, okra-5, posoc in še marsikaj drugega. Zabavali sc ski, origami, metulji, rože, posodice - ru8c- bodo ob neresni olimpiadi, nagrad- • V Čudnem selu je še vedno ne-sanirana tudi prva deponija, v katero so nameravali najprej privažati livarski pesek, a so zaradi spornih mej in dovozne poti prenehali. Soseda je namreč izpodbijala sklep UE o postopku za izdajo dovoljenja za lokacijo deponge odpadnih peskov, njena pritožba pa je bila po mnenju MOP utemeljena. Ta deponija je sedaj delno izkopana, v njej je obležalo za nekaj tovornjakov livarskega peska, kljub temu pa da je od pritožbe minilo že poldrugo leto, se stvari ne premaknejo. nih vprašanjih, pripravili pa bodo tudi “Pokaži, kaj znaš!” Zaključili bodo s kulturno-zabavnim programom, za glasbeno spremljavo pa bosta poskrbela Andreja in Robert Zupančič. Vabljeni vsi mladi in mladi po srcu! OTVORITEV OBNOVLJENE CESTE SLAMNA VAS - V petek, 23. junija, bo ob 17. uri pri gasilskem domu v Slamni vasi slovesna otvoritev obnovljene lokalne ceste Slam-na vas - Boldraž. Metliški župan Slavko Dragovan in predsednik krajevne skupnosti Slamna vas Jože Vraničar vabita, da se otvoritve udeležite v čim večjem številu. Dražji vrtec in še en oddelek V seiniškem vrtcu že več kot dve leti niso povišali cene programa, zato so letošnjo pomlad imeli za dobrega pol milijona tolarjev primanjkljaja - Na sprejem v vrtec čaka 33 otrok SEMIČ - Ob predlogu za povišanje cen v semiškem vrtcu, ki sicer deluje v okviru tukajšnje osnovne šole, je bila na občinskem svetu znova priložnost, da so razpravljali o razmerah v vrtcu. Zanimanje za vzgojo in varstvo otrok v semiškem vrtcu je namreč med starši vse večje, žal pa se že dolgo srečujejo s pomanjkanjem prostora. Cena programa v semiškem vrt- Na podlagi realnih stroškov po cu se ni povišala od 1. aprila 1998, vzorcu metodologije so zato v vrt- razen v deležu, ki pokriva stroške za plače na račun spremembe vrednosti točke. Rast cene programa pa ni zajela rasti dodatkov k plačam po kolektivni pogodbi in rasti cen materialnih stroškov. Tako je analiza stroškov za lansko leto pokazala, da je cena programa v vrtcu komaj krila stroške. Aprila letos so pridelali že za 522 tisoč tolarjev izgube, ker svetniki takrat, ko so iz vrtca predlagali novo ceno, le-te niso sprejeli. Ravnateljico Silvo Jančan je zato zanimalo, kako naj ta primanjkljaj pokrijejo. cu oblikovali nove minimalne cene programa, ki bodo v prvi starostni skupini višje za 16,8 odst. in bodo znašale 57.763 tolarjev (doslej 49.464 tolarjev). V drugi starostni skupini pa bodo višje za 12,5 odst. in bodo znašale 44.322 tolarjev (doslej 39.397 tolarjev). Kot so pojasnili iz vrtca, gre nova cena programa predvsem na račun povišanja stroškov za plače, ki v strukturi cene predstavljajo za prvo starostno skupino 76, za drugo pa 68 odst. Kot že rečeno, pa vrtec pesti tudi prostorska stiska. Po besedah Jančanove čaka na odgovor 33 prošenj, ki pa jih lahko ugodno rešijo le, če odprejo še en oddelek. Zato je Janez Movern, svetnik in predsednik odbora za družbene dejavnosti, občinskemu svetu predlagal, naj sprejme sklep o odprtju še enega oddelka za otroke od prvega do tretjega leta starosti in zagotovi 1,2 milijona tolarjev za opremo oddelka. Ker pa starši v povprečju plačujejo za vzgojo in varstvo v vrtcu 28 odst. ekonomske cene, je župan Janko Bukovec pojasnil, da občina denarja za kritje višje cene programa v vrtcu nima. Zato ga bo morala nekomu vzeti in nameniti za vrtec. Vendar pričakuje, da bodo septembra sprejeli rebalans in poskušali rešiti problem. Zato so se tudi svetniki strinjali tako z višjo ceno kot z odprtjem novega oddelka. m g .j ČEŠKI KONZUL V SEMIŠKI ŠOLI - Učenci semiške osnovne šole so v iztekajočem se šolskem letu sodelovali na številnih likovnih natečaji, razstavah, delavnicah in drugih srečanjih po Sloveniji, v Makedoniji in na Češkem. Mnogi od njih so prejeli priznanja, diplome in nagrade. Vse te so skupaj s tistimi, ki so se s svojimi grafičnimi izdelki udeležili Mednarodne otroške likovne razstave Lidice 99 na Češkem, pretekli teden povabili na srečanje v šoli, katerega gost je bil konzul Češke v Sloveniji Marek Pavlik. Čeprav je v Sloveniji šele štiri mesece, se je po slovensko pogovarjal z mladimi Semičani, ki jih je zanimalo predvsem šolanje v njegovi državi. Gost jim je povedal veliko zanimivega, saj je tudi sam šolnik. Predvsem je pohvalil uspešne slovenske šolarje na natečaju, na katerem je sodelovalo več kot 60 držav. Slovenci so predstavili 38 del, od tega Semičani 10. Šest od njih: Vesna Retelj, Jože Ivec, Diana Trplan, Tonka Podbevšek, Toni Jakša in Tilen Matakovič so iz rok konzula prejeli priznanja in darila češkega veleposlaništva. Kolektivno diplomo pa je prevzela mentorica Vlasta Henigs-man. Na fotografiji: nagrajenci s konzulom in mentorico. (Foto: M. B.-J.) -------------------------p. Sprehod po Metliki^ PREVOZ - Metliški godbeniki, ki v teh dneh praznujejo 150-letnico svoje godbe, sedaj še toliko bolj obujajo spomine na leta in desetletja, ki sojih preživeli skupaj, in primerjajo nekdanje čase s sedanjimi. Zanimivo je, s čim vse so se vozili na nastope. Od Kamanja so se na Vivodino onkraj Kolpe nekoč peljali igrat na pogreb na vozovih. Na neko slavje so se peljali na slami v gnojnem košu, ki so ga pritrdili na sani-Celo s kolesi so marsikdaj prikO' lovratili na kakšen nastop. Cc prištejemo še vlak, avtomobile in avtobuse, so se vozili že z vsem' prevoznimi sredstvi razen z letalom. A čaka jih tudi to, saj leta 2002 načrtujejo gostovanje v Kanadi. In najbrž se tja ne bodo odpravili s kolesi ali vozovi. NAVODILA - Slepemu Metlij čanu Zlatku Cigiču so preteku teden novomeški lionsi izročili tiskalnik za Braillovo pisavo. Pohvale vredna gesta, a Zlatko je bn razočaran. Pa ne nad požrtvovalnimi donatorji, temveč nad pregovorno natančnimi Nemci, ki so tiskalnik izdelali. Ko je pred let' dobil pisalni stroj za slepe, so bila navodila tudi v Braillovi pisavi, kar je razumljivo. Tokrat pa s° bila ob tiskalniku navodila za uporabo zgolj za videče, za slepe, ki jim je tiskalnik namenjen, pa ne. Naj razume, kdor lahko! PONUDBA - Metliške gospodinje so obupane. Po eni strani po naši domovini trgovci odpirajo megamarkete, po drugi paje Metlika, kar se trgovin tiče, vse bolj potisnjena na obrobje. Prišlo je že tako daleč, da si nimajo kje kupiti ne sukanca, ne šivank, ne gumbov, ne navadne elastike, ki drži v pasu spodnje hlače. Zoran Jankovič, direktor uprave Mercatorja, ki ima v Metliki veliko trgovin, lahko torej brez bojazni, da bi mu Metličanke “ukrojile hlače”, obišče mesto. Sam bog ve, če sploh v kateri od metliških trgovin prodajejo šiviljske škarje- (Črnomaljski drobir] KULTURNO - Mnogi so vsaj v mislih, če ne tudi fizično, že na dopustu. Tisti, ki se bodo odločili za letovanje v Beli krajini jim, kar se zabave tiče, najbrž ne bo dolg čas. Kulturno poletje ponujajo v Metliki in Črnomlju, gasilskih veselic bo menda - vsaj glede na število gasilskih društev - v izobilju. V Semiču bo ohcet po kmečko, v vseh treh belokranjskih občinah tudi srečanje izseljencev in njihovih svojcev. Pa še jurje-vanje in kresovanje so Črnomaljci prestavili z junija na koneejuh-ja. Tistemu dopustniku, ki ne bo želel zamuditi vse te ponudbe, bo skoraj zmanjkalo časa za namakanje v že sedai pretopli Kolpi; SMRAD - Črnomaljcem j6 pred dnevi, menda ne prvič, precej smrdelo pod nos. Zagnali so vik in krik, klicali naokrog in se pritoževali. Poklicali so tudi poln ciste, ki sojini dejali, da smrad ni v njihovi uradni prostojnosti, bodo pa o njem sporočili na inšpekcijske službe. A še preden so to storili, je smrad (čudežno) izg1' nil. Upajmo, da za vedno! Semiške tropine^ NAVIJANJE - Mlade Semičane je, ko jih je obiskal češki konzul v Sloveniji Marek Pavlik, zanimalo, če je gledal nogomet in za koga je navijal na tekmi me° Jugoslavijo in Slovenijo. Konzul je dejal, daje povsem razumljiv0’ daje držal pesti za slednjo. M°r" da ne bi bilo narobe, če bi raje bolj navijal za češke fante, ki s° kaj klavrno začeli letošnje evropsko prvenstvo. REŠEVANJE - Ko je ljubljanska enota Civilne zaščite prišla na usposabljanje v semiško občin0’ se je med drugim urila v reševanju ponesrečencev izpod ruševin-Toda ruševin jim ni bilo potrebno umetno ustvariti, saj so v Star' gori našli hišo, ki so jo morah, preden so sploh začeli z vajami, celo podpreti, da se ne bi stene ah strop zrušili nanje. Ker ta ruševina ni edina v semiški občini, predlagamo za polnjenje občinske blagajne: občina bi lahko podrtij0 odkupila in jih dajala v najem za vaje reševalcem. ZAPORNICE - Pred približne 15 leti so odstranili zapornice prl železniškem prehodu v Rožnem Dolu, a v semiški občini so vztrajali, da jih morajo vrniti, saj je bn° tam doslej že veliko bližnjih srečanj z vlaki, la mesec naj bijm končno postavili, potem ko J6 občina odštela 700 tisočakov za projekte. Zapornice bodo avtomatske, plačalo jih bo ministrstvo za promet in zveze, R°C nodolčani pa bodo tako izgubi*1 svojo krajevno znamenitost: cesto vzdihljajev. S£----------------------- Drobne iz Kočevja ZABAVA OB KONCU KONCA TEDNA - Planinsko društvo Kočevje tudi letos organizira svoj tradicionalni pohod ob dnevu državnosti. Start pohoda po vrho-v>n Stojne do prenovljene koče Pri Jelenovem studencu bo na Praznični dan med 8. in 9. uro Pfvd Dinosom v Kočevju. Startnina znaša 250 tolarjev in je otro-c! ,° 10 leta starosti ne plačajo, vključujc pa čaj, bilten in pohod-ni karton. Bo pa letos pohod Popestren s tekmo kolesarjev, ki Jo organizira občina Kočevje. Nart kolesarjev bo v Podgorski UI!C1 °b 10. uri. Po pohodu in tek-1111 bo pri koči kratek kulturni Program, nato pa bo sledilo družabno srečanje, ki bo trajalo, do-j.er bo trajala pripravljenost Iju-Ul za zabavo. Ob tem, da bo Naslednji dan za večino ljudi že Jako nepriljubljeni ponedeljek, Pa seveda ni pričakovati, da bo rajala do zgodnjih jutranjih ur, Kot se to sicer dogaja na zabavah, so na začetku konca tedna. DVE RAZLIKI - Za razliko l obeh sosednjih občin, Ribnice n Kostela, kjer bodo dan državnosti proslavili v soboto, bo v Ko-evju osrednja prireditev ob dne-u državnosti že jutri. Razlika pa i? enif- V Kočevju namreč vnostni govornik ne bo župan, , mPak, kot je zapisano v povabi-, na prireditev, ki se bo pričela P I«. uri na mestni ploščadi, ak-ina' so°blikovalec ustavne listine n oeklaracije o samostojnosti in „e°dvisnosti Republike Slovenije Sospotl Miran Potrč. IjMmiški zobotrebci NI DOVOLJ LJUDI! - Na predvečer dneva državnosti bo v ibnici letni koncert komornega °ra KUD Gallus iz Ribnice m pred osrednjo občinsko priredbo na odru letnega gledališča ribniškem gradu tudi že tradi-°nalna maša za domovino. Ven-.■ aF Pa tudi tradicija ni več to, kar iq Vlaša, ki se bo pričela ob n; , 9 nan?reč letos prvič v far- _' c,er*9/'sv- Stefana v Ribnici. In azlog? Na Malo goro pri sv. Ani, Jer je bila vse do letos, ne pride d°volj ljudi! n, ,PRAVA ODLOČITEV - Ob 5. letnici smrti skladatelja in diri-genta Bojana Adamiča bodo v *\ibnici v okviru prireditev v poča-utev letošnjega dneva državnosti na njegovi rojstni hiši odkrili spominsko ploščo. Organizacijo odkritja spominske plošče na hiši Številka 5 v Kolodvorski ulici, v teri se je Adamič rodil dve leti Pred začetkom prve svetovne ojnc in v njej živel do svojega JJd® leta,je prevzelo Tliri-- tično društvo Ribnica. Ribničani ' se svojemu rojaku oddolžili že r,|P!!.Plsom njegovega imena na Piosčov parku kulturnikov za graj-im obzidjem, po njem pa naj bi Pred koncem letošnjega leta P imenovali tudi ribniško glasbe-solo. Kljub temu pa je bila tudi Postavitev spominske plošče na t^Sovi rojstni hiši prava odloči-Jc potrdila predvsem sklati ■. Jeya 9 let mlajša sestra An-‘Ja Adamič- Levart. Ob posre-i: Vanju številnih podatkov o živ-Jenju m delu svojega brata je Turi-ičnemu društvu Ribnica med pripisala: “Če bi Bojan (vil • ta an’ ko bo njemu v čas ci ivk'1 sPHminska plošča v Ribni-> Dl bilo to zanj največje priznan-Je' kar jih je kdajkoli prejel.” Cjfoštelski nžfti nr^?LET v AVSTRIJO - Za L v*lvalce občin zahodne Dole-lia Sta družtv« Ajda iz Ljubit ne in drevesnica Pinus Kočevje i Snpizirala poučni izlet v Avstri-i ,Jer so si ogledali kmetijo, ki Prideluje zdravo (bio) hrano. v„.eta se je udeležilo 50 ljudi, naj-e, kar 20 iz občine Kostel oziro-!9a Puristično športnega društva, ta u 0 tud* soorganizator izle-• Med kostelskimi udeleženci je ''l0.največ tistih, ki so poslušali P edavanje Mete Vrhunc iz Ajde Proizvodnji zdrave hrane, far P KOZOLČEK - Pri Pri-n fkem jarku, ki je nadaljevanje 1 ročka in slapa Nežice, je ob ■nostičku pri šoli Turistično-n„Hr}no društvo Kostel postavilo n°vk°zolček. STRANIŠČA in odpadki - sn na stranišča za to sezono */e postavili v Fari, Zavrtkah, 2 8' Žlebih in Grglju, zabojnike še> (>dPadke pa poleg v teh krajih . v brobotniku in Kužlju. Poleg fnorajo skupine, ki bodo bet'' C oE Kolpi) ^e same poskr-■ 'i za zbiranje in odvoz odpad-^ ter kemijska stranišča. 7 b SPOMINKI NA SEJEM -J9a .sejem GOST 2000, ki ga orga-in 8 turistična zveza Slovenije ni na knterem bodo predstavljc-•j, sP°minki, se je prijavilo tudi stel'\tiČno sPortno društvo Ko-ki 'žbor za razstavo na sejmu, D° jeseni v Celju, so poslali ^P°minke svojih članov Jožeta Sca in Andreja Levstika. IZ NAŠIH OBČI N ttMUt Učenci kot poklicni glasbeniki Glasbena šola Kočevje je v letošnjem šolskem letu ob vseh že tradicionalnih prireditvah uresničlila še dva projekta: glasbeno pravljico Janko in Metka in samostojno predstavo Povodni mož KOČEVJE - Po absolventskem večeru v prvi polovici meseca in zaključnem nastopu baletnikov ta ponedeljek je Glasbena šola Kočevje včeraj pripravila v dvorani Šeškovega doma še zaključni koncert ob izteku šolskega leta. Za razliko od prvih dveh že tradicionalnih večerov je bil včerajšnji namenjen širši kočevski javnosti, ki se ji je samo v letošnjem šolskem letu kočevska glasbena šola predstavila že nekajkrat. Glasbeno šolo je v letošnjem njih letih dosegli na regijskih tek- šolskem letu obiskovalo 260 učencev. Pred štirimi leti so se preselili v nove prostore, ki jih je za njihove potrebe uredila kočevska občina v bivši Tikonovi poslovni stavbi. Ob tako zagotovljenih nemotenih pogojih za delo so se pred dvema letoma začeli usmerjati na orkestrske inštrumente. Povečali so vpis na violino in odprli oddelka za kontrabas in violončelo, lani pa še oddelek za so-lopetje, ki ga je obiskovalo 8 učencev. Lani so organizirali 3. revijo dolenjskih glasbenih šol, na kateri je sodelovalo 8 glasbenih šol iz Dolenjske, aprila letos pa so se tudi sami udeležili 3. revije glasbenih šol v Brežicah. Njihovi učenci se redno udeležujejo vseh tekmovanj, še posebno regijskih in državnega, pri čemer so v zad- PETER KLEPEC VABI OSILNICA - Civilno gibanje za osilniško dolino in Peter Klepec vabita na tradicionalni osilniški praznik “Pe-truvu”, ki ga bodo letos praznovali 1. julija. Za praznik bo najprej ob 16.30 maša v cerkvi sv. Petra in Pavla, ob 18. uri pa se bo začela že tradicionalna kulturno-zabavna prireditev, na kateri se bodo med drugimi predstavili Peter Klepec, kresnice, kosci, grabljice, šumarji, vurmoharji in drugi domači obrtniki pa tudi domači muzikantje (harmonikarji), pevci, recitatorji itd. OBČINA DOBREPOLJE VABI STRUGE-VIDEM - Na predvečer državnega praznika bo 24. junija proslava v Strugah, ki jo organizirajo struški kulturniki. Nastopili bodo moški pevski zbor Struge, moški pevski zbor Rafko Fabiani iz Dobrepolja, poseben poudarek slavju pa bodo dali mladi Stružanci, ki bodo recitirali svoje pesmi. V soboto, 1. julija, pa bo v Vidmu dan godbe, na katerem bo nastopilo 7 -8 okoliških godb. Konjerejski dan Razvitje društvenega prapora VELIKE LAŠČE - V začetku junija je Konjerejsko društvo Velike Lašče pripravilo ob petletnici svojega delovanja Konjerejski dan, ki seje pričel s povorko okoli 20 konjskih vpreg in nad 100 konjeniki. V povorki so bili najbolj opazni člani Trubarjeve konjenice, vprega iz Lipice, Martin Krpan nas je ponovno učil “šver-canja” soli, zanimiva pa je bila tudi vprega Pivovarne Union. Glavni razlog za prireditev je bilo razvitje društvenega prapora, ki so ga v Konjerejskem društvu Velike Lašče pripravljali že vsaj leto dni. Uvodni nagovor je imel mag. Franc Kraljič, predsednik Konjerejskega društva Velike Lašče, v katerem je predstavil želje in cilje društva. Župan Anton Zakrajšek, kije bil hkrati tudi predstavnik enega glavnih pokroviteljev prireditve - občine Velike Lašče, je poudaril, da je občina sodelovala ze pri sami pripravi projekta tega statusnega simbola in bo sodelovala tudi pri ustanovitvi velikolaške konjenice. Pohvalil je prizadevnost članov društva, nato je razvil prapor. Po svečanem delu smo si lahko ogledali razstavo konjskih vpreg, ki so našim prednikom sluzile v vsakodnevnem življenju. Sledil je prikaz spretnostne ježe, tekmovanje konjeniških dvojic v slalomu med sodi na izpadanje ter preskakovanje v višino, kjer je bil postavljen rekord 125 cm. Sodelovalo je 11 udeležencev, v skupnem seštevku točk pa je zmagal Rok Tomšič s konjem Malijem, drugo in tretje mesto pa sta si delila Dušan Krkač in Simon Kozina. movanjih tudi že več zlatih priznanj. Ob vsem tem pa so v letošnjem šolskem letu našli še dovolj časa, da so uresničili kar dva projekta: njihov harmonikaški oddelek je v sodelovanju s kočevskim vrtcem pripravil glasbeno pravljico Janko in Metka, sami pa so pripravili samostojno glasbeno - plesno predstavo Povodni mož. “Z glasbeno pravljico smo nastopili na prireditvi Veseli december v Kočevju, predstavo Povodni mož pa smo pripravili v počastitev Prešernovega leta in jo premierno predstavili na osrednji občinski prireditvi ob letošnjem kulturnem prazniku,” pravi ravnateljica glasbene šole Mateja Junc, ki je predstavo tudi režirala. S predstavo, ki je zanimiva, ker se v njej Prešernova poezija prepleta z V Ribnici uspešno rešujejo stanovanjske probleme Občina ima v lasti skoraj 100 stanovanj RIBNICA - 29. maja je v ribniški občini potekel rok za objavo liste prosilcev socialnih stanovanj, vendar pa postopek preverjanja podatkov še vedno poteka. Kot je povedal na nedavni tiskovni konferenci ribniški župan Jože Tanko, predvidevajo, da bo ugotovitveni postopek zaključen konec tega meseca. Na letos objavljeni razpis za socialna stanovanja so v predpisanem roku prejeli 21 prijav. Občina že sedaj razpolaga z enim prostim enosobnim stanovanjem, 3 dvosobna stanovanja v bivši stavbi Policijske postaje Ribnica pa bodo pridobili še pred koncem tega meseca. Že pred dvema letoma so kupili tri stanovanja od Rika v stečaju, marca letos pa še dve stanovanjski enoti, ki sta po delitveni bilanci sicer pripadli občini Loški Potok. Na ta način so svoj stanovanjki fond povečali na nekaj manj kot 100 stanovanj, od katerih je večina neprofitnih, nekaj pa je tudi socialnih.Zadnjo listo prosilcev stanovanj, na kateri je bilo 18 upravičencev, so v ribniški občini sestavili pred tremi leti, in kot je povedal žuapn, so jo do sedaj v celoti izčrpali. Prav tako pa je povsem možno, kot je dodal, da bodo tudi novo listo, ki bo objavljena že v kratkem, izčrpali v tren letih ali morda celo še prej. V Ribnici imajo namreč tudi že vse pripravljeno za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo novega stanovanjskega bloka in garažne hiše. Ko (če!) bo blok zgrajen, bo občina v njem zakupila nekaj stanovanj, ki jih sicer ne bodo namenili za socialna stanovanja, a bodo tudi na ta način še zmanjšali listo prosilcev ne le za neprofitna, ampak tudi socialna stanovanja. V interesu občine je, kot je povedal župan, da bi v bloku, v katerem naj bi bilo 32 stanovanj, zakupili 5 do 8 stanovanj, medtem ko naj bi bila ostala stanovanja namenjena za trg oziroma profitna stanovanja. M. L.-S. UREJENO ZA PRAZNIK VELIKE LAŠČE - Pred občinskim praznikom so v Velikih Laščah pospešeno obnavljali in asfaltirali ceste, parkirišča in postajališča. Th-ko so asfaltirali 700 m ceste, ki povezuje predele naselja Velike Lašče, pred Zdravstveno postajo so asfaltirali parkirišče, namenjeno predvsem osebju, uredili in asfaltirali so postajališča v Retjah in Srobotniku. Prav tako so v Prilesju uredili pešpot, v Mali Slevici pa vaško središče. glasbenimi točkami in baletom, so do sedaj gostovali v Ribnici, Sevnici in Murski Soboti, nazadnje pa so jo uprizorili na glasbeno-ples-nem maratonu v Kočevju. “Ob pripravi razstave so učenci začutili profesionalen pristop k poustvarjanju umetniškega dela,” pravi o prednostih tudi pri občinstvu toplo sprejete prestave Junčeva in dodaja, na so učenci v njej prvič nastopli kot poklicni glasbeniki. Tildi zato bi bilo škoda, ko bi predstava prehitro utonila v pozabo. Kot pravi Junčeva, bodo zato organizatorjem letošnjih Poletnih večerov v Kočevju predlagali, da bi s svojo polurno predstavo popestrili tudi to lani prvič začeto prireditev. M. L.-S. PRIREDITEV ZA DAN DRŽAVNOSTI KOČEVJE - Občina Kočevje in Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti bosta v počastitev Dneva državnosti - 25. junija pripravila v petek, 23. junija, na Mestni ploščadi v Kočevju prireditev, na kateri bo več sodelujočih. Pozdravni govor bo imel župan Občine Kočevje Janko Veber. Ob tej priložnosti bo župan izročil ključe dveh gasilskih vozil poveljniku PGD Kočevje Alojzu Tomšiču. Na tej slovesnosti bodo napovedali otvoritev Poletnih večerov 2000, ki bodo na Mestni ploščadi v Kočevju v juliju in avgustu. KOSTELCI PRAZNUJEJO KOSTEL - Občina Kostel ima praznik vsako leto 25. junija, ko praznuje tudi Slovenija dan državnosti. Praznične prireditve so se začele minulo soboto s turnirjem dvojk v balinanju, ki se ga je udeležilo 6 ekip iz občin Osilnica in Kostel. Zmagal je domači par Slavko Janež-Toni Rački, 2. je bil par Elvis Ferbežar-Jože Rugole, 3. par Stanko Ferbežar-Jože Šti-mec. Praznične prireditve se bodo nadaljevale danes, 22. junija, z odprtjem razstave slik družine Bauer iz Lazov v banki. V petek zvečer bo kres na prostoru za kampiranje v Fari, združen s srečanjem domačinov in gostov. V soboto bo zvečer “Srečanje pod gradom Kostel”. V okviru prazničnih prireditev pa bodo v osnovni šoli odprli še razstavo fotografij znanega fotografa-amaterja Staneta Pelca iz Žavoda za gozdove. V nedeljo, 25. junija, dopoldne pa bo še tradicionalni turnir v malem nogometu. MALI MATURANTI - V začetku tega meseca so se po kočevskih ulicah sprehodili maturanti kočevske gimnazije, prejšnji teden pa je to storila tudi prva skupina kočevskih malih maturantov. Kočevski vrtec letos zapušča 134 otrok, ki so obiskovali celodnevni program vrtca, v sprevodu skozi mesto, ki so ga mali šolarji iz Čebelice že ponosno obšli (na posnetku), iz ostalih enot kočevskega vrtca pa bodo to še storili pred iztekom tega meseca, pa se jim bo pridružilo tudi 46 otrok, ki v vrtec ne hodijo, a so v letošnjem šolskem letu opravili 300-umi program male šole in bodo tako skupaj z ostalimi malimi maturanti v jeseni prvič prestopili šolski prag. (M. L.-S.) Nadaljevanje urejanja vodovoda RIBNICA - Še pred koncem tega meseca bodo v Kotu pričeli urejati vodovod Jurjevica-Kot-Breže. Z deli so pričeli že pred dvema letoma in do sedaj porabili 42 milijonov tolarjev. V celoti so obnovili vodvod v Jurjeviči in v velikem delu naselja Kot, sedaj pa bodo dela nadaljevali. Poleg ribniške občine sta dosedanja dela na vodovodu sofinancirali ministrstvi za kmetijstvo ter okolje in prostor, letos pa ministrstvo za okolje in Proslava ob dnevu državnosti RIBNICA - V počastitev dneva državnosti bodo v soboto v Ribnici potekale tri prireditve: ob 19. uri bodo odkrili spominsko ploščo skladatelju in dirigentu Bojanu Adamiču na njegovi rojstni hiši, ob 19.30 bo v farni cerkvi sv. Štefana maša za domovino, ob 20.20 pa se bo na odru letnega gledališča v gradu pričela proslava državnosti. Ob odkritju spominske plošče Bojanu Adamiču (1912- 1995) bo nastopil kvintet trobil Jazz Brass, slavnostni govornik pa bo skladatelj Janez Gregorc. Kvintet trobil bo nastopil tudi na proslavi državnosti, kjer bodo v kulturnem programu sodelovali tudi domači pevci in glasbeniki, zbrane na proslavi, ki bo v primeru slabega vremena v dvorani Idela centra, pa bo nagovoril ribniški župan Jože Tanko. Prireditve ob dnevu državnosti organizirata ribniška občina in Turistično društvo Ribnica. prostor sofinanciranja ne predvideva. Ponudbena vrednost del po nedavno zaključenem razpisu znaša 48 milijonov tolarjev, čemur pa v letošnjem letu za ta dela predvidena sredstva v občinskem praraču-nu ne ustrezajo v celoti. Žato bodo letos uredili oba rezervoarja za nižinski del Kota in višinski del proti peskokopu ter črpališče za povezavo s še preostalimi hišami v Kotu. Oba rezervoarja bosta sprejela okoli 100 kubičnih metrov vode, tako da bosta lahko ob izpadu vode z njo varno oskrbovala tako nižinski kot višinski del Kota. Ureditev celotnega vodovoda, ki z vodo oskrbuje 160 gospodinjstev, kar je okoli 550 - do 600 oseb, bo stala 120 do 130 milijonov tolarjev. Investicijo bodo končali prihodnje leto, ko bodo uredili še vodovod v naselju Breže. UVEDBA ULIC VELIKE LAŠČE - Na občinskem svetu je bil pred kratkim sprejet odlok o uvedbi uličnega sistema, ki predvideva 19 ulic v naselju Velike Lašče. Imena ulic bodo izbrana po starih imenih določenih predelov Velikih Lašč in po znanih slovenskih pisateljih, ki so bili rojeni ali pa so delovali na tem območju. Sedanji sistem hišnih številk je postal popolnoma nepregleden že za domačine, probleme z naslovi so imeli tako poštarji kot zdravstveni delavci. Ribnica in njeno šolstvo v času Prešerna V Ribnici bodo danes odprli razstavo, posvečeno 200-letnici Prešernove smrti -Povezovalna nit razstave je pesnikovo šolanje v Ribnici RIBNICA - V prostorih bivše Ljubljanske banke na Škrabčevem trgu 26 v Ribnici bodo danes ob 18.30 odprli razstavo “Ribnica in lojeno šolstvo v času Prešerna”. Razstavo, ki bo odprta predvidoma do sredine decembra, bo slovesno otvoril ribniški župan Jože Tanko, njeno vsebino pa bo predstavila avtorica razstave, kustosinja ribniškega muzeja Polona Rigler Grm. V postavitev razstave, ki jo je pripravila ribniška občina v sodelovanju z domačim muzejem v okviru prireditev v počastitev 200-letnice smrti dr. Franceta Prešerna, je Riglerjcva vložila 4 mesece dela. “Povezovalna nit razstave je Prešernovo šolanje v Ribnici,” pravi Riglerjeva in dodaja, da razstava prinaša predstavitev šolstva in podobe Ribnice takratnega časa na eni strani in odmev na Prešerna v zavesti Ribničanov danes na drugi. Ob tem je predstavljen razvoj šolstva v Ribnici od njegovih začetkov v 15. stoletju in utrjevanje duhovne podobe Ribnice, ki ji le 17. stoletje ni bilo naklonjeno. Z Marijo Terezijo koncem 18. stoletja je podeželska šola v Ribnici ponovno zaživela, največji razcvet pa je doživela v času dekana Humla, ki mu gre kot vnetemu šolniku tudi zahvala, kot pravi Riglerjeva, daje šola v Ribnici cvetela v času Ilirskih provinc, to je v letih od 1809 do 1813, ki sicer niso bila vzpodbudna za razvoj šolstva pod cerkvenim okriljem. “Da je bila šola v Ribnici tedaj v razcvetu, kažejo podatki, da so se v Ribnico prihajali šolat tudi učenci iz Dalmacije, Reke, Trsta, Planine in širše Kranjske, v letih od 1810 do 1812 pa se je v Ribnici šolal tudi Prešeren,” pravi Riglerjeva. Razstava v nadaljevanju prikazuje, kako je Prešeren prišel v , Ribnico, njegovo bivanje pri Štek-licku in šolanje, ki zaradi krutih didaktičnih metod pesniku ni ostalo v prijetnem pominu, saj se je menda, kot pravi Riglerjeva, še na smrtni postelji z bridkostjo spominjal Ribnice. V popestritev razstave so razstavljeni zemljevidi, ki prikazujejo, od kod so prihajali učenci na šolanje v Ribnico, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi, kakšen je bil šolski razred v začetku 19. stoletja. Prav tako si bodo lahko ogledali zlate knjige, ki so bile in so še danes posebnost ribniške šole. Prve zlate bukve je začel pisati dekan Humel leta 1808 in so bile končane 1874, druge so pisali v ljudski šoli od 1875 do 1897, zadnja pa je zlata knjiga sedanje ribniške šole, ki. zgrajena v letih 1969 in 1970, nosi ime po dr. Francetu Prešernu. Tladicijo vpisovanja odličnjakov -levstikovcev so ponovno obudili leta 1973, v zlato knjigo pa po novem vpisujejo tudi tiste učence, ki na različnih izvenšolskih tekmovanjih dosegajo najvišja priznanja. S predstavitvijo zadnjih zlatih knjig bodo po otvoritvi razstave nadaljevali ob 20. uri v dvorani Ideal centra na že tradicionalni prireditvi šole ob zaključku šolskega leta. M. LESKOVŠEK-SVETE Polona Rigler Grm Dars res izsiljuje z nadvozom? Ker Trebanjci nočejo avtoceste po dolini Temenice, le obnova ndvoza, namesto novega mostu?! Za krajevno skupnost IVebnje dolinska inačica avtoceste ni sprejemljiva - Protestna zapora MAZORETE SE PREDSTA VIJO - Na medobmočnem srečanju mažoretnih skupin, ki gaje preteklo soboto na igrišču v Trebnjem pripravila tukajšnja območna izpostava SLKD in sekcija trebanjskih matoret pri občinskem pihalnem orkestru Trebnje, je občinstvo toplo pozdravilo nastope skupin iz Logatca (mentorica Vera Tratnik) in Trbovelj (Ema Zaler), še najbolj pa sojih navdušile domače mažorete (na posnetku) pod vodstvom Darje Ko-relec. Nastopila je tudi plesna skupina trebanjske šole. (Foto: P P) Študijski krožki v Sevnici V sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije - Vodi jih Danica Božič - Stoletna tradicija na Švedskem SEVNICA - Po krajšem premoru v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije v Sevnici zopet delujejo študijski krožki (ŠK). Gre za posebno obliko neformalnega učenja, ki poteka v majhni skupini. “Pri tem je pomembno druženje, medsebojno spoznavanje in navezovanje novih, drugačnih stikov kot tudi sodelujoče učenje, pri katerem se uporabljajo najrazličnejši viri. Člani ŠK so aktivni pri načrtovanju dejavnosti. Širjenje ŠK bo imelo pomemben vpliv na razvoj izobraževalnega, kulturnega in tudi družbenopolitičnega življenja pri nas,” meni psihologinja Danica Božič, ki se je usposobila za mentorico v Andragoškem centru. ŠK imajo že skoraj stoletno tradicijo na Švedskem. Potrebni so tudi kot model za razvijanje demokratičnega dialoga, za načrtovanje dela in reševanje problemov v majhnih skupinah in širših skupnostih. Švedsko demokracijo so poimenovali kar demokracijo študijskih krožkov. TUdi v ZDA spodbujajo delovanje ŠK, ki se ukvarjajo z družbenimi in političnimi vprašanji. Ob prijetnem druženju se člani ŠK učijo drug od drugega in iz najrazličnejših virov, izmenjujejo svoje izkušnje, navezujejo nova znanstva in prijateljstva in postajajo aktivni na zelo različnih področjih. V enem izmed ŠK, ki delujejo v Sevnici, se članice ukvarjajo z zelo perečo temo ženske in javno življenje. Seznanile so se s sedanjimi političnimi razmerami v Sloveniji, z različnimi volilnimi sistemi, z aktualnostmi na občinski ravni in si izmenjavale razmišljanja o področjih, na katerih bi želele biti dejavne. Z anketo bodo skušale ugotoviti, zakaj niso. P. P. NOVAK IN POVŠE NA TABORU TREBNJE - Trebanjci so ponosni na domača likovna ustvarjalca, slikarja in kiparja Cirila Povšeta ter kiparja Staneta Novaka, ki sodelujeta na letošnjem 33. mednarodnem taboru likovnih samorastnikov. Tildi zato so se v velikem številu udeležili sobotne otvoritve tabora in razstave del slikarke Irene Polanec v galeriji. SPREJEM UČENCEV IN MENTORJEV PRI ŽUPANU-Pretekli ponedeljek so se v predavalnici Centra za izobraževanje in kulturo v Trebnjem zbrali učenci trebanjskih osnovnih šol, ki so bili vseh osem let odličnjaki, njihovi sošolci, ki so se izkazali na raznih državnih tekmovanjih, ter njihovi mentorji oz. spremljevalci. Ker zaradi omejenega prostora tokrat ne moremo omenjati vseh imen, smo s sprejema učencev pri županu Cirilu Pungartniku tokrat izbrali tale posnetek, ko se župan zahvaljuje eni izmed mentoric - prof. Jožici Žabkar s trebanjske osnovne šole. V ozadju je mladinski pevski zbor te šole, ki je pod vodstvom prof. Tatjane Mihelčič - Gregorčič poskrbel za prijetno popestritev dogodka. (Foto: P P) TREBNJE - Svet krajevne skupnosti TVebnje je razpravljal o študiji variant poteka avtoceste na odseku Pluska-Ponikve. KS IVebnje zahteva potek trase južno od gradu, dolinska varianta zanjo ni sprejemljiva. Trebanjci opozarjajo na nujnost ohranitve retenzijskega prostora Temenice in nesprejemljivost kakršnegakoli posega v ta prostor. Sedanja hitra cesta mora ostati za potrebe bodoče obvoznice mimo TVebnjega. Oba načrtovana priključka na avtocesto morata biti kompletna, štiri-kraka. Svet KS je opozoril na nujnost sanacije sedanjega nadvoza nad železniško progo v Trebnjem, ki ne bi smela vplivati na izbiro poteka trase avtoceste. milijonoma tolarjev program vo-dooskrbe v naselju Studenec, skupna višina naložbe 22 milijonov tolarjev in v občinskem proračunu predvideni denarci zanjo pa kažejo, dajo bodo uspeli zaključiti postopno, vse bo torej trajalo dlje, kot bi radi ljudje. P. P. Po zadnjih informacijah iz Družbe za avtoceste se ta pripravlja na sanacijo nadvoza oz. mostu. Šlo naj bi samo za nujna vzdrževalna dela, to pa bi pomenilo, da bi most ostal v sedanji širini in z isto nosilnostjo. Zoper takšno odločitev so protestirale že občinske strokovne službe, pridružuje pa se jim tudi svet KS Trebnje. Trebanjci resno razmišljajo tudi o protestni zapori mostu, če v Ljubljani ne bodo prisluhnili njihovim argumentom za odpravo tega ozkega grla, se pravi za izgradnjo novega mostu, za katerega je že narejen projekt, nanj pa so že dali soglasje tako na občini kot na Slovenskih železnicah. Po nekaterih izjavah Pahor na Mirni TVibuna območne organizacije ZLSD Trebnje - Pet priznanj _____________ZLSD_____________ MIRNA - Na javni tribuni trebanjske območne organizacije ZLSD v mirnskem Partizanu so se zbrali številni člani in simpatizerji, ki so zastavljali vprašanja prvaku ZLSD Borisu Dars izsiljuje občino, da bodo Trebanjci dobili ta most, če bodo pristali na dolinsko inačico avtoceste. Svet KS je podprl pobudo občine in urada župana, da se lotijo naložbe za izgradnjo pločnika ob podjetju Trimo. KS bo za pločnik prispevala 3 milijone tolarjev, celotna naložba v obnovo državne ceste oz. regionalke in pločnika pa se po besedah direktorja občinske uprave Janeza Slaka vrti okrog 80 milijonov tolarjev. Krajevna skupnost bo zaenkrat podprla z dvema KONCERTA V TREBNJEM TREBNJE - Glasbena šola Trebnje je v soboto in nedeljo, 10. in 11. junija, v avli Centra za izobraževanje in kulturo pripravila dva koncerta. Na sobotnem sta nastopila klarinetist Boštjan Dimnik ob klavirski spremljavi Vlaste Doležal Rus in instrumentalni akademski trio Amor, na nedeljskem pa so nastopili solopevci glasbene šole in mladinski pevski zbor trebanjske osnovne šole. PRIZNANJA OB KRAJEVNEM PRAZNIKU TREBNJE - Na sam kresni večer bo KS Trebnje priredila svečano akademijo v počastitev krajevnega in državnega praznika. Podelili bodo priznanja KS Trebnje za prizadevno delo v kraju Ljudmili Novak, Francu Opari in Božidarju Pungartniku. Priznanja za uspešno delo in dosežke v interesnih dejavnostih ter društvih bodo prejeli učenci osmih razredov trebanjske osnovne šole: Mojca Rebolj, Anže Korelec, Aleš Koncilja, Mojca Lindič in Teja Širec. V kulturnem programu akademije bodo sodelovali učenci trebanjske glasbene šole in mladinski pevski zbor OŠ Trebnje. Prireditev se bo pričela v petek, 23. junija, ob 20. uri v kulturnem domu. Pahorju o perečih političnih vprašanjih. Pahor je poprej govoril na radiu Max. Glede najnovejše afere (Sava na ministrstvu za obrambo) je Pahor menil, da ne morejo biti krivci zanjo novinarji, pač pa strokovna služba. Glede kadrovskih čistk Bajukove vlade je Pahor menil, da so ob zamenjavi na krmilu vedno spremembe, niso pa pričakovali tolikšnih. Mladi forum ZLSD pridobiva vse več članov, pomladitev in kadrovsko prenovo svojih vrst potrebuje tudi trebanjska OO ZLSD, zato bodo letos ustanovili njegovo podružnico še v Trebnjem. Pahor in predsednik OO ZLSD Jože Tomažin sta podelila petero priznanj ZLSD zaslužnim članom. Zlati znak ZLSD je prejel Drago Kotar, srebrnega Zvonka Falkner in Igor Slak, bronastega pa Katja Franga in Ivan Mezgec. P. P. ČRNOMALJKE SPET ZMAGALE - Na preverjanju usposobljenosti 8 ekip prve pomoči civilne zaščite za Dolenjsko so v soboto v Trebnjem Čmomaljke (na posnetku ni dveh moških članov, sta pa mentorica dr. med. Lililjana Spec in poveljnik OŠ CZ Anton Planinc) že tretjič zmagale. Druga je bila ekipa Novega mesta, tretja Škocjana in četrta Šentjerneja. Lani so Črnomaljci zmagali tudi na državnem tekmovanju, a z obljubljenim sodelovanjem na evropskem tekmovanju v Švici ni bilo nič. Tekmovalce so pozdravili tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik, predstavnica Uprave za obrambo Janja Brulc in predsednik OO RK Dušan Mežnaršič. (Foto: P Perc) Gre za učinek, ne za okoriščanje Računsko sodišče Republike Slovenije o reviziji poslovanja sevniške občine od 1995 do 1999 in pojasnila občinske uprave - Prikrito dolgoročno zadolževanje občine za šolo in ceste SEVNICA - Občina Sevnica seje z odloženimi plačili dveh let prikrito zadolžila (po stanju 31.12.1996) za 150,5 milijona tolarjev. Zadolžitev je za 89,3 milijona tolarjev oz. za 146 odst. presegla zakonsko dovoljeno višino. Kršenje bil predpis o oddajanju javnih naročil, ker seje delilo naročilo, ki po naravi tvori celoto, na manjše enote. To so ugotovili revizorji Računskega sodišče RS. (ZA)GRADEC DOBIL ASFALT - Vaščani zaselka Zagradec oz. Gradec (domačini ga poimenujejo kar G rac) so se preteklo soboto z gosti, med njimi je bil tudi sevniški župan Kristijan Janc poveselili zaključka asfaltiranja 1200 m odseka od Čanja do zaselka, ki je zdaj z asfaltom povezan z Blanco. Naložba je veljala okrog 6 milijonov tolarjev, zanjo so največ prispevali KS Blanca in vaščani, pomagala pa je tudi občina. (Foto: P P) Gre za gradnjo OŠ Boštanj, ko je takratni župan Jože Peternel sklenil z izbranim najugodnejšim izvajalcem, SGP Posavje Sevnica, gradbeno pogodbo v vrednosti 224,2 milijona tolarjev. S sklenitvijo aneksov se je vrednost del povečala na blizu 230 milijonov. Dela, dogovorjena z aneksi, niso bila oddana v javnem razpisu, ampak so bila oddana na podlagi predračunov. Revizorji so tudi ugotovili, daje župan presegel pristojnosti, ko je v letu 1998 prevzel obveznosti v znesku 17,3 milijona tolarjev, kajti v proračunu ni imel odobritve. Gre za 28,9 milijona tolarjev vredno investicijo v obnovo ceste Laze - Primož v letu 1998 in lani. Po mnenju revizorjev poleg že omenjenega prikritega dolgoročnega zadolževanja za dozidavo bošta-njske šole posebno pozornost zasluži še preseganje pristojnosti pri izvrševanju proračuna oz. kršenje predpisov o izvrševanju proračuna, kar znaša skupno 66,5 milijonov tolarjev, to je četrtino v preveritev vključenih investicijskih izdatkov. Gre pa za obe zgoraj omenjeni naložbi. Občinske strokovne službe so revizorjem sproti pojasnjevale posamezne poteze in soglašajo, da ugotovitvi revizorjev s formalnopravnega stališča ni moč oporekati. Ne soglašajo pa z ugotovitvijo, da je župan presegel pristojnosti za odobritev investicijskih del, saj so bili o izvajanju in stroških posameznih investicij obveščeni tako odbori občinskega sveta kot občinski svet. Resje, priznavajo sevniški Občinarji, da ni bil predlagan rebalans proračuna. V isti sapi pa zatrjujejo, da je za “nepredvidene dogodke, ki pa so sestavni del vsake investicije in se praktično pojavljajo ob poročilih in usklajevanjih nadzornega organa, vedno potrebno zagotoviti večja ali manjša dodatna sredstva, zaradi splošne družbene koristi pa se je potrebno odločati zelo hitro”. OŠ Boštanj je bilo nujno dozidati, ker je pouk potekal na dveh lokacijah, v stari, dotrajani šoli pa je bilo že nevarno poučevati otroke. Če bi se ozirali na občinsko malho in obljubljeno dotacijo šolskega ministrstva, bi šolo gradili tri leta. Z izvajalcem so se dogovorili za • Nadzorni odbor občine Sevnica je na podlagi poročila Računskega sodišča RS o reviziji poslovanja občine Sevnica za obdobje 1995-1999 s poudarkom v letu 1998 in dodatnih pojasnil ugotovil, da “evidentirane kršitve niso bile namenske ter da ni šlo za okoriščale, pač pa za boljši učinek. Evidentirane nepravilnosti so večinoma že odpravljene”. Glede previsokih izplačil delavcem občinske uprave za leti 1997 in 1998 pa nadzorni svet, ki mu predseduje Ludvik Cirn, meni, da izterjava ni primerna. plačilo naložbe v treh letih in o tem seznanili tudi občinski svet. Glede obnove ceste Laze - Primož je občinski svet že leto poprej določil prednostni vrstni red gradnje cest s t.i. demografskim tolarjem in s pomočjo proračuna. Uvrstitev omenjene naložbe v proračun ni bila nikoli sporna. P P. Trebanjske iver STAVA - Pisec tehle vrstic je napovedal, da bodo pomladniki spet bojkotirali sejo občinskega sveta zato, ker jo je župan Pufl' gatrnik sklical na ponedeljek m ne na sredo, kot bi radi oni. Pm-pong se je pretekli ponedeljek nadaljeval, ko se ni prikazal niti en pomladnik. Pa ne zato, ker nc bi imeli časa, temveč preproste gre za to, da hočejo pokazati, kako močni in pametni so. Neka; teri bi gotovo prišli, ko se ne hi bali posledic. Stavil bi, da se bo zgodba ponovila, če bo ponovni sklic seje na ponedeljek. ZNOJ IN PIJAČA - Letos praznujeta Ist Trebnje in Terca Šentrupert svojo 10-letnico. Njuni sodelavci in poslovni ter drugačni partnerji se bodo v petek na življenje in smrt spopadli na teniških igriščih Lutrško selo prl Otočcu. Jože Vencelj in Slavko Podboj vabita z geslom: Kjer se znoji, tam nas ni. Kje se pije, tam smo mi! TREBANJSKA VIAGRA -Tkebanjski čebelarji prijetno presenečajo s pridelki in izdelki. Korbarjev Medovital naj bi že (po); zdravil celo raka, medtem ko naj bi bila zmes čebeljih pridelkov v kozarčkih, ki jih polni sam šef trebanjskih čebelarjev Franc Vehar, prava - viagra. Toda, pozor, se smeje Vehar (na posnetku), ne pretiravajte s pretiranim uživanjem trebanjske viagre. (Foto: P P.) TOČA OKLESTILA POLJŠČINE TREBNJE - Po grobih ocenah je nedavno neurje s točo (ponekod je bila debela kot toča!) povzročila v trebanjski občini za okrog 30 milijonov tolarjev škode na kmetijskih pridelkih. Po besedah Draga Sile, trebanjskega kmetijskega “ministra”, je neurje najbolj prizadelo ječmen, koruzo, pše; nico in vrtnine. Ker vsi prizadeti ne bodo prijavili škode, še zlasti ne zaradi vode v kleteh oz, gospodarskih poslopjih, bo verjetno škoda v gospodinjstvih v okolici Mirne in Trebnjega Še manjša. Sevniški paberki MASTNA PLAČA - “Konfekcija Jutranjka Sevnica, d.d.,se zavezuje, da bo gospe Zdenk' Marčič za opravljeno delo izplm čala mesečno 1.378.432,86 SIT neto ter ji povrnila stroške prevoza na delo in z dela po predpisih, ki veljajo v družbi, ter potne stroške in dnevnice, če bo delo opravljala več kot 8 ur izven sedeža družbe.” Dobesedno tako se glasi 4. člen pogodbe o delu, kt sta jo sklenila nadzorni svet Jutranjke na čelu s sevniškim odvetnikom Francem Pipanom in mag-Zdenka Marčič iz Maribora, ko še ta ni bila v rednem delovnem razmerju v Jutranjki. Resje bila Jutranjka kar kakšnih 5 mesecev brez direktorja in vsak “kanih; dat” je pobegnil. Toda če bi pr®) ponudili tako “mastno” plačo, h' gotovo kdo ostal! TELEFON IN SALON - Stil' lesovi delavci govorijo, da Stili®' sov razkošni salon v središču Ljubljane ne zasluži niti za telefonske stroške. Morda so pa preveč telefonirali ali potovali p° internetu? PRIPOROKE - Če še ne veste - priporočena pošiljka lahko P° Sloveniji potuje tudi 3 (tri) dni in to je po pravilniku Pošte Slo-venije, kot ga tolmači kontrolor-ka sevniške pošte, povsem normalno. Še zdaleč pa ni normalno, da se ta gospa niti slučajno ne zna opravičiti, če slučajno kakšna pomembna priporočena pošiljka nc pride pravočasno do naslovnika. Zanjo je pomemben le papir, neka listina, ne pa kulturen odnos do stranke... DOLENJSKI LIST Št. 25 (2652), 22. junija 2000 CjBke novice ) II MM IZ NAŠIH OBČI N PRIHAJAJO, odhajajo 'Obdobje najnovejših partijah čistk na Slovenskem obču-*J° tudi v teh krajih. Eni držav-pi sekretarji odhajajo s položa-Jev- Zato pa drugi prihajajo na Položaje. OŽIVLJENI - Nekaj se bo z8°dilo v teh krajih: mogoče bo Potres, julija sneg, ali, kar je ob sedanji suši res neverjetno, po-v°denj. Občinske nagrade posujejo že tudi tistim, na kate-ra so leta pozabljali. . SIROMAŠNOSTI - Ko smo Ze Pri občinskih nagradah - nehate1'', sicer izjemno redki, so Ph zavrnili. Tudi po tistem, ko so nagrado zavrnili, so na istem kot prej; nimajo denarja niti za . ostojno vsakdanje življenje. O ■menih kdaj drugič, sicer pa jih Poznajo v Krškem, celo na občini. ^E? - Zadnjič seje nekomu Zapisalo ime kraja takole: Kostanjevica na Dolenjskem, s je mislil kajpada na Ko-tanjevico na Krki. Kostanjevi-anov “novo” ime verjetno ne m°ti, saj tako ali tako niti pod r?zoo ne mislijo ostati še na-s ednjih 750 let v Posavju - ka-for jih trpajo sedaj. pREKRSČEVALSKO - Ni 'e jasno, ali bodo kraju pod . 0«jom rekli Podbočje ali Sve-1 Križ-Podbočje. Vsekakor na Prihodnje poimenovanje kraja o bo vplivalo dejstvo, da so Podpise za eno od imen zbirali ■ celo med Slovenci zunaj Slo-yenije. [jjovc ovo v Brežicah N V LJUBLJANO, STRAN -ekateri domačini, ki javno elajo na različnih funkcijah, so .1, da bi jih someščani in dru-I Poslali v Ljubljano na nove elovne dolžnosti. Nekatere bi Prestolnico dali zato, da bi v e avnem mestu Slovenije narc-!‘kaj dobrega za brežiško ono. Druge bi v Ljubljano Poslali zato, da bi se jih znebili. °D DRUGOD - Lokalni novinarski klub, tudi ta obstaja, ah vsaj nastaja, je pred časom naredil seznam možnih slovenjih ministrov, ki so doma v osavju. Veliko je bilo na ta pačin poklicanih, malo ali nič ■zvoljenih, vsaj ne v najnovejši s ovenski vladi. Nauk zgodbe je, a n? more biti sozvočja, če ' va^ v°dijo ljudje, ki niso “od tl . Posavski novinarji niso °d tod”, se pravi iz Ljubljane, tudi dr. Bajuk ni od tod. tv , ^E - V času, ko je bilo v “Obovi veliko srečanje izgnan-ind .bil °b cesti med Dobovo ežicami radar. Postavili so j>a Policisti. Jasno, v teh krajih C-Vl}° Postavljajo radarje poli-sni k • opazovanje z radarjem ? !?b ni bilo zastonj, vsaj ne za v ,.ane> kj so dokazano plače-, i kazni. Ni bilo dovolj, da I ast desetletja dela krivico ijjnccm, ne, te žrtve vojnega astlja in njihove otroke so na " je'‘ki praznik opazovali še _radarji. To državni organi eJo početi, ni pa nujno. SOKOV/ J^-ICE - Vino bo polnilo šk °Ve ZU ^Par mizah breži-Snga °bč‘nskega sveta pijejo s°kove. Narejene so na ISTENIČEVA KLET OB MESECU NOGOMETA BIZELJSKO - V Isteničevi , ?skt kleti na Bizeljskem v p j. |7neh še traja mesec bel-S^jsko-nizozemske kuhinje. menjene posebne jedi servi-ie^°K Pen'nami’vse skupaj pa no ano na ^as evr°pskega gometnega prvenstva. Igri e °?° sp prilagodili tudi oko-cJ. > tn sicer, lahko obiskoval-jVrtnega paviljona spremlja-e na velikem televizijskem fanu nogometno dogajanje , Prvenstvu. Klet Istenič v /n času prvič turi' —t'1V1'- predstavlja dt penečo se pijačo. Po z v®dbah Mihe Isteniča gre a|JPtjačo z vsega 7,5 odstotka si ohola, narejeno iz bizelj-Lega grozdja. Mesec belgij-D 0'Ptz°zemske kuhinje pri-L avliaj° ob sodelovanju ku-li; rs.kega mojstra Jožeta Ose-‘,Ja >z Ljubljane. Dobova se boji hrvaške opazovalnice Hrvaški lovci postavili lovsko prežo na desni strani Sotle, ki v praksi velja za slovensko ozemlje - Napetost - Hrvati ne popuščajo - Ali res samo lovske strasti? DOBOVA - Skrito očem javnosti so lovci iz Hrvaške postavili prežo v dosedanjem lovišču Lovske družine Dobova na desni strani reke Sotle, tj. na bregu Sotle, kije tu desetletja dozdaj med domačini veljal za slovensko ozemlje. Lovci iz Dobove so bili presenečeni nad potezo Hrvatov in v zadnjem času so imeli že več sestankov z različnimi ljudmi in ustanovami, da bi razrešili nastali zaplet in odpravili napetost, ki se od zelene bratovščine z obeh strani meje utegne naseliti tudi v druge ljudi. Mirko Hotko, starešina LD Dobova, pravi, da je bila do letos meja med hrvaškim in slovenskim loviščem reka Sotla. “Do letos Hrvati niso zahtevali, da bi lovili tu. Zdaj so postavili prežo v Franj-kovi vrbini, kar lahko pomeni samo to, da bi radi lovili na tem ozemlju, ki velja za slovensko. Jaz na to nisem pristal, ker nisem pristojen za postavljanje državne meje,” pravi Hotko. Klobčič navzkrižnih želja so lovci mislili razplesti tudi na nedavnem sestanku v Šenkovcu na Hrvaškem. Po Hotkovih navedbah so bili hrvaški lovci tam strpni in pošteni sogovorniki. Hrvati (!) so celo ponudili skupen lov v spornem lovišču, hkrati pa zavrnili dobovski predlog. Ta je, da bi do nadaljnega ostala lovišča po starem in da lovci ne bi hodili lovit preko Sotle. Lovska preža, ki so jo hrvaški lovci postavili v Franjkovi vrbini in zaradi katere je prekipelo dobov-skim lovcem, nekaterim pomeni Kozjanski park pod povečevalom etnologov Julija raziskovalni tabor PODSREDA - V Kozjanskem parku bo 9. do 29. julija tabor, kjer bodo udeleženci v treh skupinah proučevali s treh vidikov omenjeno območje. Ena od skupin, ki jo bo vodil Peter Simonič, asistent na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, bo raziskovala vidike družabnosti in družbenosti v omenjenem prostoru. “Zanimalo nas bo, zakaj so tu prireditve in zakaj jih ni več. Radi bi pomagali ljudem, radi bi jih naučili, kako naj se prijavljajo za različne projekte,” pravi Simonič, ki je v teh dneh na terenu pripravljal nekatere podrobnosti glede julijskega tabora. V drugi skupini bodo udeleženci pod vodstvom dr. Mirjam Men-cej raziskovali duhovno kulturo. Malo je možnosti, da se ne bi imeli s čim ukvarjati, saj jih bodo zanimale pravljice, šege, skratka ustno izročilo med ljudmi v Kozjanskem parku. Tretja skupina na taboru se bo pod vodstvom Boštjana Kravanje posvečala stenskemu okrasju in romanjem na tem območju. zgolj nedolžno opazovalnico v z divjadjo zelo bogatem doseda- Mirko Hotko ČEBELARJEV KVIP-KVIP BIZELJSKO - Pri tukajšnji osnovni šoli je Kozjanski park v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, OŠ Bizeljsko, Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in drugimi v soboto pripravil Čebelarjev kvip-kvip. V okviru prireditve so si ogledovali ptiča čebelarja, pripravili so delavnice, razstave in stojnice. Na prireditvi se je kot gostja predstavila OŠ XIV divizije Šenovo. Peter Simonič “Ta tabor je del večjega projekta, ki ga skupaj vodita Kozjanski park in ljubljanske Filozofska fakulteta in ki ga Filozofska fakulteta imenuje Dediščina za prihodnost. Osnovni smoter je ta, da pokažemo, da se ne ukvarjamo samo s preučevanjem dediščine, ampak da v zvezi z njo tudi kaj predlagamo. Se pravi, da etnologija vstopa v trženje. To je precejšnja novost,” pravi Simonič. Po Simoničevih besedah s skupnim projektom park in fakulteta iščeta ljudi, ki so toliko ustvarjalni, da bi pospešili ali celo zagnali kulturno življenje na širšem območju Kozjanskega parka. Projekt vodi na Filozofski fakulteti Ljubljana red. prof. dr. Božidar Jezernik, predstavnik zavoda Kozjanski park je Franci Zidar, njegov direktor. M. L. Majhno mesto z veliko obletnico Kostanjevici kmalu 750 let KOSTANJEVICA NA KRKI -Kostanjevica na Krki, ki bo leta 2002 praznovala 750-letnico podelitve mestnih pravic, je že zavihala rokave v pripravah na počastitev obletnice. Tako naj bi do omenjenega datuma zbrali moči in še preostali denar za temeljito obnovo kraja, zlasti mestnega jedra. Mesto krasita dva lesena mostova, ki ju nameravajo razbremeniti z obvoznico, kar bo nedvomno ena ključnih pridobitev ob prazniku. Obvozno cesto so obljubljali kraju sicer že večkrat, vendar je 750-letnica verjetno taka priložnost, ko bi besede o obvoznici res morale meso postati. Najmanjše in hkrati eno najstarejših slovenskih mest računa v bodoče med drugim tudi na turizem; v turistično ponudbo nameravajo domačini vključiti tudi termalno vodo. • V teh dneh bo krški občinski svet odločal o županovem predlogu, da bi v krškem proračunu za leti 2001 in 2002 zagotovil denar, potreben za načrtovano obeležitev 750-letnice mestnih pravic Ko-stanjevice na Krki. Predsednik organizacijskega odbora za praznovanjea 750-letnice Kostanjevice je Franci Bogovič, župan krške občine, podpredsednik pa Miloš Kovačič, direktor Krke Novo mesto. M. L. POLETNI KONCERT KOSTANJEVIŠKEGA ORKESTRA KOSTANJEVICA NA KRKI -Pihalni orkester Kostanjevica na Krki pod taktirko Tonija Homana bo v nedeljo ob 20. uri na dvorišču Lamutovega likovnega salona v Kostanjevici na Krki izvedla 6. poletni promenadni koncert. Na predvečer dneva državnosti bo 35-članski kostanjeviški orkester nastopil na kresovanju pri Mohorju nad Kostanjevico. njem lovišču LD Dobova. Drugi vidijo v postavitvi opazovalnice prvi korak do zakoličenja državne meje: najprej hrvaška lovska preža, potem ob njej hrvaške table za označitev lovišča, potem nekega dne namesto teh tabel hrvaške table “država meja”. “Dokler ne bosta Slovenija in Hrvaška določili natančno, kje je meja med državama, po mojem hrvaški lovci nimajo kaj iskati na slovenski strani Sotle,” pravi starešina do-bovskih lovcev. Je strah dobovske zelene bratovščine odveč? Ali Franjkovo vr-bino res naskujejo iz Hrvaške lovci ali pa so hrvaški državni uradniki lovce uporabili le za krinko? Zakaj so se na slovenski strani, vznemirili in uprli samo lovci, medtem ko državni uradniki niso rekli ne bev ne mev, ko so Hrvatje prišli povedat, kje bi radi hodili nemoteno s puškami? Kaj o ozemeljskih mejah in pravicah mislijo prebivalci z obeh strani Sotle, vsaj malce ponazori tudi zaplet izpred let. Hrvati so na ozemlju, kjer zdaj stoji sporna preža, takrat kopali gramoz. Slovenci sojih ustavili in pregnali od tam. Če je tukajšnji gramoz obveljal za naravno bogastvo, mar ni naravno bogastvo tudi številna divjad tod okoli? M. LUZAR JEDRSKA ELEKTRARNA V MAJU KRŠKO - Jedrska elektrarna v Krškem v maju zaradi remonta ni obratovala. Njeni vplivi na okolje v tem času so bili v zakonsko določenih mejah, s tem da segrevanja Save ni bilo. V elektrarni so v maju uskladiščili 70 sodov s srednjeradioaktivno vsebino in 8 z nizko radioaktivnim materialom. V skladišču elektrarne je s tem skupno 4.221 sodov, kar znaša 2.116 kubičnih metrov. Z BRODOM ČEZ VODO - Brod, ki ga žene tok reke Save, je domala ves dan na poti med bregovoma reke. Rihard Sikora, brodar (na sliki desno), pravi, da večja ko je voda, lažje je voditi plovilo, če seveda struga ni napolnjena preko vseh meja. Plovba po reki mine hitro, kot je nedvomno tudi potnikom na fotografiji. (Foto: M. L.) Z brodom na drugi breg Kako lahko na Mostecu čez reko Savo - Ste slišali za vodni taksi? - Kot da bi ga skrivali pred turisti MOSTEC - Brod na Savi v vasi Mostec pri Brežicah vozi. Brodar Rihard Sikora z Mosteca je neutruden, ob tem sliši tudi veliko nenavadnih želja o tem, kdaj vse naj bi s plovilom vozil čez reko ali po njej nemirne popotnike. In vendar moščanski brod na Savi zdaj prepelje čez vodo manj potnikov, kot jih je še pred leti, ko se je krovu nenavadne rečne ladjice zgnetlo z brega na breg tudi po 400 ljudi na dan. Rumeno kriti brod vabi na krov z novimi lesenimi podnicami, ki so jih položili letos. Zadnjo zimo se je zibal na Savi tudi pozimi. Tildi tisti čas je bilo nekaj potnikov. Nekateri so hoteli, da bi jih za Silvestrovo vozil čez Savo,” pripoveduje Sikora. Ko narašča voda v strugi Save, je bolj kot drugače strah tudi večino tistih, ki stopajo na krov broda. “Lani, ko je bila visoka voda, sta bila dva na bregu. Rekel sem jima: ’Za korajžne je vožnja zastonj.’ Mislil sem, da ne bosta šla, a se nista ustrašila Save. V glavnem pa se ljudje ne upajo voziti, kadar je velika voda,” pravi brodar. Motil bi se, kdor bi mislil, da je na brodu vse polno turistov, ki za moščansko plovilo izvedo iz brežiških turističnih prospektov ali morebiti v bližnjih Termah Čatež. Potniki na brodu so pretežno obiskovalci Čateža ob Savi z okolico, ki bolj po naključju zaidejo na savski breg, kjer spoznajo, da lahko pridejo s Čateža na Mostec ali obratno čez reko, čeprav ni mostu - z brodom. Svet je izumil letala in udobne avtomobile, da se ljudje gibajo iz kraja v kraj, vendar se še ni odrekel vodnim potovanjem. Tudi nekateri v Posavju - do njihovih imen se da hitro priti -predlagajo, naj bi med Krškim in Brežicami vozila po Savi ladjica. Ker torej živijo zamisli o vodnem taksiju na Savi, ne bo nič čudnega niti to, če si bo kdo omislil plavajoče zabavišče. Mogoče bodo že prav kmalu na brodu na Savi v Mostecu zavriskali svatje in ostali nad reko, namesto da bi šli sedet v zakajeno gostilno. M. LUZAR “Izgnanstvo nesreča, partizani ne” V Dobovi spomenik izgnancem - 80-letnico gasilske godbe Loče ■ V Deržič: “Početje Slovenije moralno vprašljivo” ■ F. Šetinc: slava protifašistom - C. Baškovič: Ti godbeniki med najboljšimi DOBOVA - TU so minulo soboto odkrili spomenik izgnancem ob 55-letnici njihove vrnitve iz tujine ter proslavili 80-letnico gasilske godbe Loče pri Dobovi, ki je s slavnostnim koncertom v petek v dobovski dvorani počastila svojo obletnico in predstavila zgoščenko. Po uvodnem pozdravu predsednika dobovske izgnanske organizacije Branka Bogoviča je navzoče nagovoril Miha Škvarč, predsednik sveta krajevne skupnosti Dobova. Med drugim je rekel: “Spomenik povratku izgnancev, med katerimi so bili ločki godbeniki, naj ne bo le znamenje spoštljivosti, marveč ali predvsem usmerjevalec našega pogleda in dejanj v prihodnost!” Vlado Deržič, predsednik Društva izgnancev Slovenije in brežiški župan, je znova spomnil, da se izgnanci povojna leta, tudi v obdobju po slovenski osamosvojitvi, čutijo zapostavljene. “Vse bolj se v nas utrjuje prepričanje, da v Što-veniji zavlačujejo s sprejemanjem ustrezne zakonodaje, da bi nas bilo vse manj ali pa bi izginili. Ves čas smo opozarjali, da nas ostaja komaj tretjina še živih in da večina teh živi v skrajni bedi.” Deržič je zahteval, naj parlament, poslanske skupine parlamentarnih strank in vlada upoštevajo, daje od prvega branja Zakona o poplačilu vojne odškodnine minilo že 5 let, da so mnogi od upravičencev med tem že umrli in da je povprečna starost izgnancev okrog 75 let, zato je nadaljnje odlaganje sprejema zakona za žrtve vojnega nasilja nesprejemljivo in moralno vprašljivo. Vlada naj začne oziroma pospešeno nadaljuje pogajanja z Nemčijo, Italijo in Madžarsko,” je zahteval Deržič. Franc Šetinc, dobovski rojak, slavnostni govornik, je izrekel globoko spoštovanje in slavo izgnancem in članom godbe iz Loč, ki so z glasbo bodrili dobovske izgnance tudi v taborišču. “Spomenik, ki ga bomo danes odkrili, naj bo dokaz večnega spomina na neizmerno gorje naših ljudi, ki so pred več kot petdesetimi leti morali na strašno pot štiriletnega izgnanstva,” je rekel Šetinc, ki je v nadaljevanju izganstvo povezal s partizanstvom. Šetinc se ne strinja s tistimi, ki pravijo, da je bila zaradi partizanov še večja nesreča Slovencev. “Če v Sloveniji ne bi bilo partizanskega upora, bi bil obseg žetničnega čiščenja’ še večji, saj ne bi bilo nikogar, ki bi oviral okupatorja...Če ne bilo partizanske vojske, bi nacisti uresničili svoj satanski načrt, da izženejo četrt milijona Slovencev in na njihovo zem- ljo naselijo žrasno čiste Germane’,” je dejal Franc Šetinc. Šetinc je tudi izrekel prepričanje, da je “sprava možna samo ob hkratnem prizadevanju za napredek Slovenije”, kar je po njegovem zelo dobro pokazala vojna za osamosvojitev Slovenije. Čiril Baškovič, podsekretar v ministrstvu za kulturo, je zbrane pozdravil v imenu kulturnega ministra. Baškovič, ki je potomec dobovskih, je sicer govoril o godbi in gasilski godbi iz Loč pri Dobovi. Rekel je, da bogata godbe-niška tradicija tukajšnjih godb, predvsem godbe iz Loč, uvršča tukajšnje pihalne orkestre in te kraje med vodilne v Sloveniji v tem pogledu. M. L. I SPOMENIK IZGNANCEM V DOBOVI - Ob 55-letnici vrnitve izgnancev v domovino so jim v Dobovi postavili spomenik, s čimer seje domačinom uresničila dolgoletna želja. Spomenik so skupaj odkrili slavnostni govornik Franc Šetinc (na fotografiji drugi z desne), predsednik organizacije izgnancev v Dobovi Branko Bogovič (desno), predsednik Društva izgnancev Slovenije Vlado Deržič (levo) in Jožica Ferenčak iz Dobove (v sredini). Spomenik je naredil in postavil Avgust Debeljak, kamnosek iz Podčetrtka. (Foto: M. L.) J«- 25 (2652), 22. junija 2000 DOLENJSKI LIST * h i Črnomaljski Esol zrasel iz pepela Na razvalinah črnomaljskega Lesoja je zraslo nekaj zasebnih podjetij, med njimi pred petimi leti tudi Esol, ki je prvo invalidsko podjetje v Beli krajini - Lani certifikat ISO 9002 DENAR ZA INOVATORSTVO NOVO MESTO - Sekretariat za gospodarstvo pri Mestni občini Novo mesto objavlja razpis za dodelitev finančnih spodbud za podporo inovacijske dejavnosti v malem gospodarstvu. Razpis bo odprt do 10. julija 2000 oziroma do porabe sredstev in je na voljo na oglasni deski Mestne občine Novo mesto. Prijavne obrazce in razpis lahko interesenti dobijo v Podjetniškem centru Novo mesto, Ljubljanska cesta 26, Novo mesto (poslovna stavba Hedera, III. nadstropje), kamor se lahko obrnejo tudi za dodatne informacije. Telefonska številka podjetniškega centra je 07/372-980. ČRNOMELJ - Črnomaljsko podjetje Leso je bilo nekdaj v 100-odst. lasti novomeške Adrie Caravan, a ko je zašlo v težave, so se v Adrii odločili, da ga ukinejo. Marija Mihelič se spominja, daje prišla v Leso v začetku leta 1995, ko je bil že povsem v razsulu. Takratni sklad za razvoj je sicer govoril, da se za Leso zanima nekaj kupcev, a je Miheličeva hitro spoznala, da z njimi ne bo nič. Hkrati pa je, ker je dobro poznala lesno industrijo, saj je prej delala v Novolesu, ugotovila, da so zaposleni pridni ter da so v tovarni zametki programov, ki bi jih lahko oživili. Zato ji je bilo veliko do tega, da podjetje ne bi propadlo. In kmalu so iz Lesoja nastala tri zasebna podjetja: žaga Zora, ki danes zaposluje okrog 20 ljudi, Visteam z okrog 40 zaposlenimi in Esol, katerega direktorica je postala Miheličeva. “Prav te dni mineva pet let od ustanovitve Esoia, v katerem je bilo v začetku zaposlenih 80 ljudi, med njimi tudi vsi invalidi iz Lesoja. Že naslednje leto nam je vlada RS kot prvemu belokranjskemu podjetju podelila status invalidskega podjetja, v katerem danes dela 43 ljudi. Ustanovili pa smo še podjetje Maplo, katerega 100-odst. lastnik je Esol. V njem je zaposlenih 70 delavcev, med seboj pa sodelujeta kooperacijsko,” pove Miheliče- Marija Mihelič Na poti uresničitve obeh ciljev Riko Ribnica je pridobil certifikat kakovosti ISO 9001 - Cilj za prihodnje leto: povečati osnovni kapital na milijon dolarjev - Oženje proizvodnega in širjenje prodajnega programa RIBNICA - Direktor Direkcije RS za ceste Vili Žavrlan je prejšnjo sredo slovesno izročil podjetju Riko Ribnica, d.o.o., certifikat ISO 9001. Kot je ob tej priložnosti dejal direktor podjetja Jože Gradišar, za podjetje, kije ob lanskoletnem občinskem prazniku prejelo kot dosedaj edino podjetje v ribniški občini Urbanovo nagrado, prejem certifikata ne pomeni konca njihovim prizadevaivjem za delovanje sistema kakovosti, marveč nov začetek. Podjetje nadaljuje tradicijo proizvodnje opreme za čiščenje in vzdrževanje cest, s katero je nekdanji Riko, po katerem je sedanje zasebno podjetje povzelo ime, začel že leta 1969. Poleg proizvodnje se ukvarjajo tudi s trgovsko dejavnostjo, saj uvažajo in prodajajo izdelke, ki dopolnjujejo njihov lastni proizvodni program. Tako, denimo, kot je povedal svetovalec direktorja Mirko Anzeljc, iz Danske uvažajo kamionske po-sipalce, saj sami izdelujejo le manjše vlečne posipalce. Njihov osnovni izdelek so snežni plugi, sledijo pa jim posipalci peska in soli. “Težišče proizvodnje je še vedno na zimski mehanizaciji,” je povedal Anzeljc in dodal, da polovico celotne prodaje dosežejo v vsega le treh zimskih mesecih, medtem ko poletni program proizvodnje pometalnih naprav, obcestnih kosilnic in druge cestne Direktor Rika Ribnica Jože Gradišar KAKO KAZE NA BORZI? Po izvolitvi investitorji previdnejši Obdobja po izvolitvi nove vlade borzni investitorji še niso pospremili s pretiranim navdušenjem. Po obsegu prometa, ki se dnevno obrne na borzi, ter po gibanju povprečja tečajev najpomembnejših delnic bi lahko sklepali, da ostajajo previdni. Predvsem pa čakajo na prve konkretnejše ukrepe, na podlagi katerih bodo poizkušali označiti orientirje za “nove čase”. Nekoliko manj premišljeni in hitropotezni so bili špekulanti. Ti so se zagnali predvsem v prazne pide in z njimi poizkušali izkoristiti govorice, da bo nova vlada bolj naklonjena pokrivanju privatizacijske luknje, kot je bila dosedanja. Tudi njim je v zadnjih dneh pričelo zmanjkovati sape, nekateri pa so že tudi pričeli vnovčevati nekajdnevne dobičke. SBI se je zaradi tega v zadnjem tednu znišal od 1.665 na 1.640 točk, PIX pa se je sprva dvignil na 1.311 in do ponedeljka padel na 1.287 točk. Največ je k umirjanju apetitov borznikov prispeval načrt Banke Slovenije, ki je bil objavljen takoj po izvolitvi vlade. Po njenem naj bi proces liberalizacije tujih port-feljskih naložb potekal postopno do leta 2002. Nad načrtom menda niso bili navdušeni niti potencialni tuji investitorji, ki so sodelovali na zadnji prestavitvi Slovenije in nekaterih slovenskih podjetij (Telekom, Gorenje, Lek) v Londonu. K previdnosti navaja tudi pretirana kadrovniška vnema vlade v gospodarskih družbah, v katerih bi morala biti strokovna kompetentnost pred ideološko-politično pripadnostjo. Morda je tudi zato v zadnjih dneh na sivem trgu precej več ponujanja paketov Telekomovih delnic, ki pritiska tudi na zniževanje njihovih odkupnih cen na okencih borznih hiš. Tudi vsakodnevno medijsko iskanje pravega krivca za kraje delnic in ne nazadnje tudi odkrivanje novih poizkusov kraj je naježilo kožo marsikateremu dosedanjemu navdušenemu zbiratelju vrednostnih papirjev. Prihodnje tedne, morda celo mesece, bodo borzniki preživljali v pričakovanju “dobrih novic”. Več kot jih bo in bolj kot bodo pomembne (npr. pokrivanje pri-vatiazcijske vrzeli, skrajševanje obdobja za kapitalske dobičke, prihod pokojninskih skladov na trg, obdavčevanje obresti, vračanje tujcev na borzo in še kaj), dolgoročnejša oz. stabilnejša bo rast tečajev. Brez takšnih novic bo borza ostala v cenovnih in količinskih okvirih, ki smo jih bili vajeni v zadnjih msecih. Občasna nihanja cen navzdol oz. navzgor bodo manjša in časovno kratka. Morda je prvi takšen začasen dvig cen pričakovati že konec meseca, ko bo potrebno z višjimi tečaji delnic “sfrizirati" polletne računovodske bilance. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba, d.o.o. Glavni trg 10, 8000 Novo mesto Tel.: 0681371-8221, 371-8228 mehanizacije predstavlja manjši delež prodaje. Lani so prodali skupno za 680 milijonov tolarjev, kar je 100 odst. več kot leto poprej, delež izvoza pa je pri tem znašal 190 milijonov tolarjev. Pretežni del izvoza so lani dosegli v BIH, letos pa bi radi prodajo razširili na zahodne trge, pri čemer upajo, da jim bo to uspelo preko danske firme Epokc, s katero že dlje časa dobro sodelujejo. Prvega od obeh pogojev za prodor na zahodni trg so že izpolnili s pridobitvijo certifikata kakovosti, drugega, ki so si ga prav tako sami zastavili, pa nameravajo doseči z uresničitvijo cilja, da bi osnovni kapital podjetja, ki sedaj znaša 196 milijonov tolarjev, prihodnje leto povečali na milijon dolarjev. “Donosnost kapitala je zelo dobra, saj je 30-odstotna, “ je povedal Anzeljc in dodal, da je v primerjavi z drugimi sorodnimi podjetji visoka tudi dodana vrednost na zaposlenega, saj je ta lani znašala 73 tisoč mark, medtem ko je bila v povprečju kovinske panoge le 32 tisoč mark. Od decembra lani je Riko, ki zaposluje 33 delavcev, 75- odst. lastnik ribniškega podjetja Ekop, ki ima 20 zaposlenih, od tega meseca dalje pa tudi nimajo več \ L va, ki je z namestnikom direktorja Ivanom Laknerjem in vodjem proizvodnje Matijem Žalcem tudi večinska lastnica Esola. Miheličeva še ni pozabila težkih začetkov v Esolu, ko so bili brez kapitala, tehnologija pa je bila prilagojena programu Adrie. A imeli so veliko volje ter srečo, da je trg sprejel njihove izdelke. “Takrat delavcem nismo nič obljubljali. Rekli smo jim le, da verjamemo v uspeh, in delavci so nam sledili. Sama sem reševala, kar se je pač rešiti dalo, to pa so bile predvsem človeške stiske. Finančno se ni dalo več kaj prida pomagati,” se spominja direktorica, ki je prepričana, aa jih danes ne more več odpihniti vsaka sapica. Pri tem je še kako pomembno, da so delavci pripravljeni delati tudi popoldne, ponoči, udarniško. Danes prihaja iz Esola široka paleta izdelkov, ki so ne le po prepričanju direktorice, temveč tudi kupcev, zelo dobri. Tri četrtine proizvodnje predstavlja širinsko in dolžinsko lepljenje masivnih pohištvenih plošč iz trdega lesa za pohištveno industrijo, predvsem plošč za mize, elementov za pohištvo, stopnic, pultov. Ker gre torej za elemente za masivno pohištvo, pomeni to tudi višji cenovni razred. Povpraševanje po takšnem pohištvu se povečuje, čeprav je res, da je vse večja tudi ponudba iz vzhodnoevropskih držav. Četrtino proizvodnje še vedno predstavlja program karoserijskih elementov za kamp prikolice. Seveda v Esolu les tudi parijo, sušijo in razrežejo, zadnje čase pa so začeli iz lesnih ostankov izdelovati brikete za kurjavo. V Esolu vse delajo za znanega kupca, v glavnem pa za Adles, ki je tudi solastnik. Preko trgovskih in proizvodnih izvoznih podjetij gredo skoraj vsi izdelki v zahodno Evropo, lani pa so jih prodali za 595 milijonov tolarjev. Direktorica ne taji, da so plače pri njih skromne, tako kot tudi sicer v slovenski lesno-predelovalni dejavnosti, ki izvaža. Vendar so redne, v skladu s kolektivno pogodbo, uveljavljen imajo sistem stimulativnega nagrajevanja. Kolikor jim dopuščajo poslovni rezultati, vlagajo v tehnologijo, posodobitev in razvoj. Thko so letos kupili novo stiskalnico, sedaj gradijo nadstrešek za les, jeseni pa načrtujejo sušilnico za les in parilno komoro. Tudi polovico posojila, ki so ga najeli za odkup prostorov od stečajnega upravitelja, so že odplačali. Lani so v Esolu dobili certifikat kakovosti ISO 9002, a tega niso obešali na veliki zvon. “Za certifikat se nismo odločili zato, da bi si delali promocijo navzven, ampak da bi se organizirali znotraj podjetja. Sicer nas v to sili predvsem trg, gre pa le za eno od stopenj v razvoju,” je prepričana Ma- PODJETNIŠKI CENTER - Po dobrih dveh letih delovanja se je Podjetniški center Novo mesto prejšnji teden preselil v svoje prostore v bršljinskern poslovno-trgovskem kompleksu Hedera. Na nekaj manj kot 100 m2 je tudi dvoranica za okoli 30 ljudi, večino kupnine so plačali s svojim denarjem, del pa iz kredita. Sedaj so v Podjetniškem centru trije zaposleni (dve no fotografiji), v kratkem pa bodo zaposlili dva 2 človeka. (Foto: A. B.) Revoz največji po prihodku, Telekom po dobičku Z lestvic 300 največjih slovenskih podjetij v lanskem letu - Druga po dobičku novomeška Krka taka, ki uradno nimajo zaposli' nih. Med njimi se je najvišje, na 141. mesto, na dobičkovni lestvici uvrstila Certa Cerkno. Njenih nič zaposlenih je lani ustvarilo 272 milijonov tolarjev dobička. Th"1 na prihodkovni lestvici so podjetja le s peščico zaposlenih. Lestvica največjih slovenskih podjetij p° prihodku pa zajema podjetja ne glede na njihov lanski poslovni rezultat. Tako je na prihodkovni lestvici kar 40 podjetij, ki lani niso imela dobička. rija Mihelič. M. BEZEK-JAKŠE LJUBLJANA - Po lestvicah 300 največjih slovenskih podjetij, kijih je že 22. pripravila revija Gospodarski vestnik, je Revoz s 189 milijardami tolarjev prihodkov v letu 1999 največje slovensko podjetje po prihodku, Telekom pa z osmimi milijardami tolarjev dobička v lanskem letu največje slovensko podjetje po dobičku. Na lestvici 300 največjih slovenskih podjetij po prihodku Revozu s 151 milijardami tolarjev prihodka sledi Petrol, za njim pa Mercator z 81 milijardami tolarjev prihodka. Na lestvici 300 največjih slovenskih podjetij po dobičku pa je Krka s 4,5 milijarde tolarjev dobička v lanskem letu druga, z lanskimi tremi milijardami tolarjev dobička pa ji sledi Mobitel. Na lestvico 300 največjih slovenskih podjetij po prihodku so se lahko uvrstila tista podjetja, ki so lani dosegla vsaj 3,8 milijarde tolarjev prihodka, na lestvici 300 največjih slovenskih podjetij po dobičku pa tista, ki so dosegla 130 milijonov tolarjev čistega dobička. Dobičkovna lestvica kaže, da je bila lani, ko so gospodarske družbe v Sloveniji nasploh zelo dobro poslovale, najuspešnejša dejavnost trgovina. Med najuspešnejšimi podjetji po dobičku je kar 44 trgovcev. Med najuspešnejše dejavnosti spadata tudi kemična in kovinska industrija, prav pri vrhu pa so telekomunikacije in fama-cevtska industrija. Tudi na prihodkovni lestvici je veliko trgovcev, kar 54, od tega je 13 trgovcev z avtomobili. Med podjetji z največjim čistim dobičkom v lanskem letu so tudi AEG KUPILA v POMEMBEN DELEŽ ISKRE SEMIČ - Družba AEG Kon-densatoren und Wandler GmbH. ki ima sedež v Berlinu in je ena vodilnih svetovnih proizvajalk kondenzatorjev, je nedavno kupila pomemben delež v semiški Iskri, ki je največja proizvajalka kondenzatorjev v Sloveniji. Vrednost nakupa je zaupne narave, očitno pa ni majhna, saj je predsednik uprave Iskre Milan Golobič dejal, da gre za eno največjih tujih naložb v Sloveniji. V Iskri načrtujejo, da bodo letos prodali za 50 milijonov DEM izdelkov, v AEG pa za 80 milijonov DEM. Vendar pričakujeta, da bosta s skupnimi močmi prodajo povečal' na 150 milijonov DEM, saj bosta sposobni ponuditi kupcem kondenzatorje za skoraj vse namene-Sicer pa bo več o povezovanj" nemške in semiške družbe znanega konec tega meseca, saj bodo v teh dneh Iskro obiskali predstavniki AEG. Svetovalec Mirko Anzeljc dolgov do bank, saj so v juniju plačali zadnjo anuiteto za kredit, ki so ga najeli za nakup prostorov. Vse to priča o dobrem poslovanju podjetja, ki se bo, kot je dejal Anzeljc, ob tem, da sicer ima tudi nove proizvode, kot so denimo škarje za rezanje asfalta, v prihodnje vse bolj usmerjalo v oženje proizvodnega in širitev prodajnega programa. M. LESKOVŠEK-SVETE ZAKLJUČILI REMONT V JEDRSKI ELEKTRARNI KRŠKO - Nuklearno elektrarno Krško so 15. junija ob 23.55 ponovno vključili v elektroenergetsko omrežje, s čimer so zaključili redni letni remont, ki so ga začeli 15. aprila. V letošnjem remontu so uspešno končali dolgoročno posodobitev elektrarne, ki vključuje zamenjavo uparjalnikov, dvig moči in kar nekaj novih ukrepov za večjo varnost. Med remontom so v reaktorsko sredico vložili 32 svežih gorilnih elementov od skupno 121. Med pomembnejše posege štejejo tudi obsežno revizijo turbine in obeh dizelskih agregatov. NOVO MESTO - Letos bodo v novomeškem Revozu izdelali okoli 122.000 cliov, to je 10.000 avtov več, kot so sprva načrtovali. Clio je eden najbolje prodajanih avtomobilov v svojem razredu v Evropi in prav v novomeški tovarni izdelujejo najkvalitetnejšega v vsem Renaultovem “imperiju”. V Sloveniji je clio najbolje prodajani avto sploh, seveda pa je slovenski trg tako majhen, daje za novomeško tovarno skoraj zanemarljiv; kar 94 odst. v Novem mestu izdelanih cliov Renault proda na tujih trgih, največ v Franciji, Italiji, Nemčiji in Avstriji. Zaradi izjemne kakovosti so tovarne v Novem mestu Jeana Bo Revoz dobil naslednika clia? Pogajanja med Renaultom in državo Slovenijo o nadaljnji usodi Revoza - Novi Renaultov avto naj bi delali v Novem mestu - Večje investicije, zaposlitev, razvoj postanejo pilotna tovarna za proizvodnjo novega Renaultovega modela, ki bo nadomestil sedanja tvvingo in clio; proizvodnja novega modela naj bi stekla leta 2003. Po predvidevanjih naj h' tržišče potrebovalo 900 do 100" takih avtomobilov na dan. Seveda bi za proizvodnjo tega “novomeškega” Renaultovega avtomobila morali tovarno močno prem oviti in posodobiti, povečati število delavcev, cilj je, da bi bilo mo" v Novem mestu izdelovati več kot 200.000 avtomobilov na leto, z" kar bi bilo skoraj gotovo treba uvesti še tretjo izmeno. Učinkovitost se naj bi približala tisti v Nissanovi angleški tovarni v Sum derlandu, za katero Revoz sedaj zaostaja za 20 do 30 odst.Medtem ko je sedaj v clio vgrajenih oko" 20 odst. delov, kupljenih pr1 proizvajalcih v Sloveniji (vrednost okoli 150.000 tolarjev na avto), se naj bi delež domačih dobaviteljev pri proizvodnji novega modela še povečal. Skratka: če Revoz dobi proizvodnjo novega modela, se bodo povečale investicije, zaposlitev, razvoj. Nap0' vedujejo pa tudi zmanjšanje izde-lavnega časa avtomobila od sedanjih 19 na 16 ur. A.B- novomeško tovarno izbrali tudi za proizvajalca prestižnega športnega clia 2.0 RS 16V, ki naj bi ga po prvotnih načrtih izdelovali le v specializirani tovarni Alpine v francoskem Dieppu, sedaj pa se je obrnilo tako, da večino teh avtomobilov naredijo prav v Novem mestu. Od 540 cliov, kolikor jih vsak dan pride s tekočih trakov v novomeški tovarni, je 50 športnih, medtem ko jih v Dieppu naredijo po 30 na dan. Konec leta se izteče pogodba za Revoz med večinskim lastnikom Renaultom in državo Slovenijo, ki je 46-odstotna lastnica Revoza. Prav sedaj potekajo pogajanja, ki naj bi privedla do sklenitve nove pogodbe. Zadnja slovenska vladna kriza naj ne bi slabo vplivala na pogajanja, saj je slovenska pogajalska skupina vseskozi ista in pogajanja tečejo neodvisno od sprememb v vladi. Po besedah direktorja Revozove Marca Callouda bi morali obe strani imeti interes za podaljšanje pogodbe, obe pa naj bi to pokazali tudi s pripravljenostjo vlagati v nadaljnji razvoj novomeške tovarne. Tu je mišljena predvsem država Slovenija, ki se je do sedaj po mnenju francoske strani premalo (ali skoraj nič) zanimala za delovanje Revoza in slabo izpolnjevala tudi svoje (finančne) obveznosti. “A je Revoz še kako pomemben tudi za slovensko stran,” pravi Calloud. “Ne nazadnje je tu zaposlenih več kot 2.500 ljudi, za nas pa dela še kakih 2.000 delavcev pri dobaviteljih. Ne gre zanemariti niti vpliva Revoza na razvoj novih tehnologij v Sloveniji. To je že zadosten razlog, da bi se morala slovenska stran močno potruditi, da Revoz ostane in dela naprej.” Od ugodno sklenjenih pogajanj si v Revozu veliko obetajo. Kar naravnost ciljajo na to, da .... 1»° Turistične kmetije se povezujejo Na območju dveh statističnih regij ustanovili Združenje kmetij z dopolnilno dejavnostjo, pripravljajo pa tudi skupno blagovno znamko “S slovenske kmetije” NOVO MESTO - “Na območju Bele krajine, Dolen jske in Posavja je vsaj 30 takih kmetij, na katere nam ne bi bilo nerodno povabiti kogarkoli. Gre za kmetije, ki ne ponujajo le hrane in pijače, temveč so urejene, gostoljubne in znajo gostu tudi kaj povedati ali mu predstaviti svoj kraj,” trdi Helena Mrzlikar, svetovalka za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti pri novomeškem oddelku Kmetijskega zavoda. kmečki praznik V METLIKI METLIKA - Kmetijska svetovna služba in Društvo podeželske “Hadine Metlika vabita v nedeljo, .“•junija, na5. tradicionalni Kmečki Praznik v Mestni log v Metliko. 16. uri bo zbrane nagovoril Predsednik sindikata kmetov Slov-ip k Marian Gorenc, pol ure kasneje bodo sledile kmečke igre ter emonstracija izdelave in degustaciji prostih potic z različnimi nadevi, azglasitev rezulatov iger in dru-at)no srečanie na hn nh sedmih srečanje pa bo ob sedmih r. Bogat spremni program pripravila različna društva. ZNOVOHESKE TRŽNICE Ponedeljkov semanji dan je na ovomeško tržnico privabil številne uTljnioni,H - i- . • . i i• ranjevke in branjevce, pa tudi upcev ni manjkalo. Ponujali so: esen po 400 tolarjev kilogram, čeb-°.Po 150, blitvo po 300, solato, Prav na teh kmetijah so zadnja leta spoznali, da se bodo sami le težko prebijali na trgu, zato so podprli ustanovitev Združenja kmetij z dopolnilno dejavnostjo. Mrzlikarjeva meni, da so 70-urni. tečaji o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah in drugo izobraževalno delo postopoma dali rezultate, očitno pa so se tudi kmetje v krajih, kjer nekdaj niso bile razvite dopolnilne dejavnosti, zdaj resno oprijeli možnosti za dodatni zaslužek. Posebej pomembno je tudi, da se je združenje ob podpori kmetijskih svetovalcev odločilo za uvedbo lastne blagovne znamke “S slovenske kmetije”, ki je dovolj široka, da bo morda nekoč pre-rastla lokalne okvire. Se pred dopusti naj bi uredili formalnosti okrog ustanovitve združenja in dodelali tudi blagovno znamko. Komisija, ki jo bodo imenovali člani združenja, bo izdelke oz. storitve pregledala in odločila, kdo lahko uporablja skupno blagovno znamko. “Začeli bomo postopoma in previdno ter izbrali take, katerih izdelki so že potrjeni pri drugih strokovnih komisijah (npr. na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju ali podobno). Znamka bo namenjena tudi storitvam, če na kmetiji ponujajo kaj, kar je povezano s pokrajino, etnologijo, npr. oprema, kuhinja, jedi, vključena pa je tudi domača obrt. Blagovna znamka bo pripomogla k boljšemu trženju in prepoznavnosti dobrin z naših kmetij,” pravi Mrzlikarjeva. Združenje bo skrbelo za skup-np promocijo in bo pripravilo tudi zloženko s seznamom vseh kmetij na območju, ki nosijo blagovno znamko, in s predstavitvijo vseh izdelkov s to znamko. Kmetije naj bi prodajale izdelke v posebnem prostoru ali imele za ta namen vsaj posebno lično omaro ali polico ter poskrbele za lepo embalažo, jasno deklaracijo in kakovostno vsebino. Člani združenja bodo plačevali članarino, nosilci blagovne znamke pa bodo letno pla- Helena Mrzlikar čevali še pravico do uporabe znamke. Združenje in enotna blagovna znamka bosta okronala desetletno sistematično delo s kmečkimi družinami in na področju dopolnilnih dejavnosti. Ponudba dolenjskih, belokranjskih in posavskih kmetij je že. zdaj pomembna dopolnitev vinskih cest, pohodniških in kolesarskih poti, programa Po poteh dediščine ter drugih turističnih programov, povezani bodo lahko iztržili še več. B. DUŠIČ GORNIK 5!®$° Peso in novo kolerabo po 200 0 -’00, zelje po 150, kumare po 160, in0r1eflPn * i . ’1,1 uclJc pu uu 7ii o/w, arjev kilogram, kar pomeni • 0 do 22.000 tolarjev za žival. Interes za zaokroževanje raztresenih zemljišč za lažjo obdelavo je v ribniški občini zelo velik. To je potrdila tudi velika udeležba na javnih obravnavah v Dolenji vasi, Nemški vasi in Jurjeviči, ki jih je organizirala občina v začetku prejšnjega meseca, saj seje na njih zbralo skupno kar 300 lastnikov zemljišč z območja omenjenih štirih katastrskih občin. Celotno območje, ki ga zajema predlog komasacij, meri 2.060 hektarjev, na njem pa je 18.800 parcel. Povprečna parcela je velika 11 (J) kmetijsko svetovanje Vzreja plemenskih telic Dobre plemenske telice so osnova za uspešno prirejo mleka. Za P ernenske telice je velikega pomena, da poteka njena vzreja tako, d se oblikuje v zdravo molznico z dolgo življenjsko dobo in visoko ečnostjo. Plemenske telice je potrebno v obdobju vzreje primer-krmiti. Preobilno ali preskromno krmljenje plemenskih telic ima gativne posledice na poznejšo proizvodnjo mleka. Primeren prirast “ Plemenske telice je 500 do 700 g dnevno. Najlažje dosegamo take l lraste na paši. Tu se živali zaradi gibanja, sonca in različnega vre-utrdijo in primerno razvijejo. Kmetijam, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, pomeni vzreja telic do-fu • ^e'°- Pogosto take kmetije nimajo pravih pogojev za vzrejo. b(Je največkrat možna le hlevska vzreja. Telice iz take reje pa so slasti tTite’ ne°dpome in pogosto preveč zamaščene. Zato so pripu-km " te^'c neuspešni in ponavadi končajo v klavnici. Marsikatera djnetija bi zato rada dala svoje telice v rejo kmetu, ki bi telice vzrejaPripustil in vrnil lastniku visoko breje. Kmet, ki se bo odločil za rejo plemenskih telic, si mora urediti 5njk, kjer se bodo lahko telice pasle. Pašnik mora biti razdeljen na ka ■ (vsaj 4 do 6 in več). Tak pašnik nam omogoča čredenje, laht- Pomembno za organizacijo paše in boj proti zajedavcem. Ti nko predstavljajo pri mladih živalih velik problem, zato je potreb-r . VJP°rabljati sredstva proti zajedavcem. Katera sredstva bomo upo-ui, nam bo svetoval veterinar. Hlev za plemenske telice naj bo h|E°Staven 'n cenen. Primernejši so hlevi, ki so čimbolj podobni ^orn, v katerih bodo pozneje živali uhlevljene. Iai'fsekak°r moramo preprečiti medsebojno sesanje telic. To ima ko negativne posledice na obliko in zdravje vimena. Vsem telicam za 'Jf*1110 odstraniti rogove. Če to storimo pozneje, je poseg bolj boleč oz Z.IVa* 'n Je ve^ji strošek za rejca. Vse živali morajo biti ustrezno let r-ene ‘n za vse moramo imeti ustrezne dokumente. Uhlevljamo fiate1 'Z ^'k°ntro*e’za katere nam je znana prireja mleka njihovih krrlflice te*esne te%e 200 kg naj dobivajo manjše količine močne oh c nat0 nai ki zadostovala voluminozna krma (seno, silaža). V r°ku naj bi bilo čim manj ali nič koruzne silaže zato, da se telice do z?n?astijo, kar slabo vpliva na plodnost. Pripuščamo jih, ko t)a'iezej° dve tretjini končne teže, to je pri teži nad 400 kg in starosti la? . ^ ,T!esecev. Telice pripuščamo z biki, za katere je znano, da imajo tep® .(elitve. Breje telice moramo dati v nov hlev vsaj mesec pred ‘tv‘jo, da se na novo okolje privadijo, ki k ITlc,ie’ ki se želijo ukvarjati z rejo telic, se lahko odločijo za rejo, Pol Potekala od 10 dni stare teličke do visoko breje telice ali le za •etno pašo telic. Za rejce kravje bolj zanimiva prva oblika reje. Med in ema reicema na) bi se napisala pogodba, kjer se določijo roki, cene soVvd!kkarje V zvcz' z vzreJ°- Potrebe po dobrih plemenskih telicah STANE BEVC, dipl. inž., svetovalec specialist za živinorejo arov, s tem da so tiste parcele, ki so najbolj vitalne za uporabo, še manjše, saj merijo manj kot 8 arov. Thko so denimo na območju Dolenje vasi njive v povprečju velike le 5,2 ara, največja njiva pa je na področju Jurjeviče in meri 9 arov. Z namenom, da bi kmetom izboljšali pogoje gospodarjenja, je ribniška občina začela vzpodbujati zamenjave razdrobljenih parcel že pred nekaj leti. Zainteresiranim lastnikom zemljišč so brezplačno opravili vse potrebno za zamenjave parcel, pri čemer so lastniki morali plačati le dogovorjeno razliko za zamenjavo neenakovrednih parcel po velikosti in kakovosti. Na ta način so do sedaj uspeli združiti skupno 20 hektarjev zemljišč, vendar so tudi ta, kot meni ribniški župan Jože Tanko, za Ribnico še vedno bistveno premajhna. Zato so na občini letos izdelali predlog komasacij, za uresničitev katerega bodo po že izraženi pripravljenosti lastnikov zemljišč za zamenjave parcel skrbeli komasacijski odbori in v ta namen preko javnih del na občini zaposlena delavka. Za začetek komasacijskih postopkov bodo izbrali eno izmed štririh predvidenih katastrskih občin, pri čemer, kot pravi Tinko, ocenjujejo, da se bo za zamenjave parcel moralo odločiti kar 90 odstotkov vseh lastnikov. V komasacijskih postopkih bodo lahko zadostili željam posameznih lastnikov, da se jim oblikujejo parcelni kompleksi tam, kjer že imajo določene komplekse, možno pa bo reševati tudi nekatere težave, saj kot pravi Tanko, bodo znotraj komasacijskih postopkov lahko uskladili interese lastnikov v največji možni meri. Na ta način bodo na Ribniškem v nekaj letih izoblikovali bistveno večje parcele, saj ocenjujejo, kot pravi, da bodo povprečno površino parcel povečali za približno trikrat. Če jim bo to uspelo, bodo storili veliko za izboljšanje pogojev kmetovanja na Ribniškem, prav tako pa tudi za tiste lastnike zemljišč, ki niso več zainteresirani za kmetovanje. 30 arov velike parcele so namreč, kot pravi župan, za razmere v ribniški občini že primerne za obdelavo oziroma uporabo, s tem pa tudi za oddajo v najem ali prodajo, kar bo dobrodošlo tudi tistim lastnikom zemljišč, ki zaradi majhnosti in razdrobljenosti svojih parcel sedaj ne morejo oddati v najem ali prodati. M. LESKOVŠEK-SVETE KMETIJSTVO V OBČINI DOBREPOLJE VIDEM-DOBREPOLJE - V Kmetijsko-svetovalni službi v Vidmu so nam zaupali podatek, da je subvencijske vloge do konca maja od 350 aktivnih kmetij v občini oddalo okoli 300 upravičencev, pri čemer so imeli nekaj problemov z razpoložljivostjo obrazcev in samim izpolnjevanjem. Sedaj se pripravljajo na anketo Statističnega urada RS Popis kmetijskih gospodarstev v RS, ki jo bo na terenu opravljalo 8 anketarjev, izvedli pa jo bodo na približno 570 kmetijah. Na Sklad za regionalni razvoj in poseljenost slovenskega podeželja pa bo do konca junija naslovljenih le pet ali šest vlog, predvsem za financiranje izgradnje novih hlevov. VRTNICA VELIKANKA - Marija Janžekovič iz Berčič pri Metliki je pred približno tremi desetletji ob hlevu posadila vrtnico plezalko. Enkrat je pozebla, drugič jo je polomil žled, a vedno znova je zrasla iz korenin. Sedaj seje že tako razrasla, da je prekrila okrog 35 kv. metrov zidu, sredi maja -letos torej nekoliko prej kot pretekla leta - pa je zacvetelo na stotine cvetov. Skupaj s staro mamo so se pred vrtnico velikanko postavili vnuki Jure, Matej in Spela. (Foto: M. B.-J.) N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Suša bo prizadela tudi vinsko trto Sedaj ima trta največje potrebe po vlagi. V naših razmerah potrebuje trs letno okoli 1000 1 vode. Ce je premalo vlage, jagode ostanejo drobne, čeprav bi bilo kasneje dovolj padavin. Ker je letos bilo malo-kje nad 25 litrov padavin na 1 m2, kar je minimum za trto, bo trta začela močno trpeti zaradi pomanjkanja vlage. Količina padavin, ki bi izboljšala stanje, bi morala biti vsaj 50 litrov na kvadratni meter, to pomeni en cel dan zmernega deževanja. Ker je dodajanje vode z namakanjem neizvedljivo (100 I na en trs), je potrebno zmanjšati vodne potrebe trte minimum, da bi preprečili najhujše. Zlasti je nesmotrna odvečna listna površina trte, ki je zasenčena, zato jo moramo nemudoma odstraniti! Odstranjujemo dolge in debele rozge, ker veliko rabijo, ne bodo pa uporabne pri rezi v prihodnjem letu. Le če je na trsu zelo malo pridelka, lahko takšne rozgo odstranimo nad grozdom. Odstranimo tudi vse zelo kratke poganjke, zlasti če imajo grozde, ker ti povečajo potrebe in močno zmanjšajo kakovost grozdja. Potrebno je tudi čimprej zmanjšati količino grozdja, na razviti mladici na največ 15 do 20 dag. Na dolžinski meter vrste je možno pustiti le 10 do 15 mladic (odvisno od velikosti listov). Potrebno bo tudi vršičkati nad osmim ali desetim listom. S tem zmanjšamo izhlapevanje vode in odložimo nastanek večje suše, ko že listje začne odpadati. Na 1 m2 listne površine namreč dnevno izhlapi 0,7 do 1,5 litra vode. Če ni zadostnega izhlapevanja, se listi pregrejejo in končno jih sonce zažge ter odpadejo. Priporočljivo je, da so tla obdelana do 5 cm globine ali zastrta, na primer s slamo. Nevarnost peronospore ni velika, zato uporabljajte le dotikalne pripravke, zadostuje tudi stroby, ki se ga priporoča uporabiti proti oidiju. Nevarnost napada oidi-ja je velika, zlasti če se pojavljajo kratkotrajne plohe, ki zvišajo relativno zračno vlago. Ker zaradi suše ne bo zadostnega pretoka sokov, običajni sistemi-ki ne bodo dobro delovali, zato se priporoča uporaba strobyja in podobnih pripravkov ali žvepla v prahu. Zaradi vročine ne prašiti v trto, zadostuje le enakomerno prašenje po celotni površini tal! Karatana ne smemo uporabiti več kot 8 dag na 100 litrov, ker zanesljivo povzroči ožige. Če že obstaja vidna okužba z oidijem, je priporočljivo odstraniti nekaj listov, ki zakrivajo grozdje s senčne (severne ali vzhodne strani), da bo možno za boljše delovanje poškropiti po grozdju. Opozarjam pa, da sonce lahko povzroči ožige, če grozdje naglo izpostavimo soncu z južne ali zahodne strani. - Vinogradi, ki jih je poškodovala toča, so bolj občutljivi za bolezni in jih moramo pogosteje pregledovati. Zaradi potrebe zaraščanja ran je trta bistveno bolj obremenjena. Priporočljivo je skrajšati vrhe mladic do prvega popolnoma razvitega lista, da ne bo odganjalo preveč zalistnikov. Zaradi suše in zmanjšanja obremenitve je priporočljivo odstraniti zalistnike, ko so še zelo majhni, razen enega ali dveh pri vrhu. Bolj poškodovane trse je potrebno dodatno razbremeniti, da bo v sušnih razmerah lahko dozorelo listje in grozdje. Tudi tisti vinogradi, v katerih je lani toča uničila listno površino, kažejo slabšo rast. Sedaj, v sušnih razmerah, je takšna rast ravno pravilna, ker trta ne bo tako močno prizadeta. Sleherno gnojenje, zlasti z dušikom, je nesmiselno, ker se pozno poleti lahko začne ponovna rast in bo les slabo dozorel in lahko pozimi zmrzne. Na trsih, ki so lani zaradi toče ostali brez listja, morate omejiti pridelek na 10 do 15 dag na zadosti razvito in osončeno mladico (vsaj 12 listov). Slehernemu vinogradniku kaže razmisliti: če bo namreč zanemaril oskrbo, bo ob ves pridelek in bo obenem ogrozil obstoj trsa. S skrbnim delom pa trto lahko rešimo, kajti sicer lahko propade tudi samo nekaj dni pred odrešilnim dežjem! Zavedati se moramo, da v suši trta malo ustvarja, potrebe in izgube pa so večje kot sicer. JOŽE MAUEVIČ helena mrzlikar gospodinjski kotiček Okužba s hrano je nevarna Vsako obolenje, ki ga zdravimo z dietno hrano, zahteva v prvi vrsti poznavanje in izbiro ustreznih živil ter tehnike priprave hrane. Z neznanjem lahko zdravstveno stanje osebe še poslabšamo. V poletnem času, še posebno pri otrocih, se pojavljajo razne prebavne težave, ki jih nikakor ne smemo zanemariti. Še posebno nevarna so vročinska obolenja, ki jih spremljata driska in bruhanje. Vročinska obolenja pri otroku pogosto spremenijo potek prebave in presnove. Najbolj nevarna pa je okužena hrana! Velika nevarnost pri otroku, ki bruha in ima drisko, je izguba telesne tekočine in mineralov ter s tem dehidracija, ki ima lahko resne posledice. Največ zastrupitev z živili povzročijo bakterije, kakršna je Es-cherichia coli pa tudi stafiloko-ki, ki povzročijo drisko s povečanim izločanjem vode. Obvarujemo se jih le tako, če upoštevamo osnovna higienska pravila: pri delu v kuhinji si pogosto umivamo roke in čistimo delovne pripomočke. Surova živila, npr. meso, jajca, nepastirizirano mleko pa tudi neoprano sadje in zelenjava vsebujejo veliko število bakterij, ki so možne povzročiteljice različnih prebavnih motenj in bolezni. Zamrznjeno perutnino pred toplotno obdelavo vedno odtajamo in temeljito oplak- nemo pod tekočo vodo. Odcejen sok pa zavržemo in pred tem pazimo, da ne pride v stik z drugimi živili. Vse pripomočke operemo v vroči vodi z dodatkom čistila. Če se odločimo doma pripraviti sladoled, je priporočljivo, da sladoledni masi ne dodajamo surovega jajčnega rumenjaka, enako pa velja tudi za kreme, npr. za kremne rezine, majonezo in pudinge. Namesto mlečno-jajčnega sladoleda raje pripravimo šerbet iz sadnega soka, sladkorja in sadja. Ob hujših nalivih bodimo še posebej pozorni na kakovost pitne vode. Če sumimo na oporečnost, jo pred uporabo vedno dobro prekuhajmo. Otroku, ki ima drisko, ne dajemo: jedi, ki napenjajo (fižol, zelje, čebula), jedi z veliko vlakninami (neolupljeno surovo sadje, listnata zelenjava), mleka, šumečih pijač, sladkanih sadnih sokov in sladkih čajev. Sladkor iz telesa izplavlja vodo in soli ter povzroča bruhanje. Najboljše domače zdravilo proti driski so: škrobnate sluzi iz riža, ješ-irenja in ovsenih kosmičev ter oruzne moke, škrobnate juhe, kot je dietna prežganka, krompirjeva juha z rdečim korenjem in podobno. Proti težavam so primerna tudi nastrgana in postana jabolka, banane ter čaj iz posušenih borovnic, ki resnično ne smejo manjkati v domači lekarni. E Koncerti ob svečah Ponovno cikel glasbenih večerov v Globodolu SREDNJI GLOBODOL -V Domu glasbene dediščine bo letos ponovno potekal cikel Koncerti ob svečah, ki je prejšnja leta pritegnil precej pozornosti občinstva in je z izbrano staro glasbo obogatil kulturno dogajanje v tem delu Dolenjske. Vsebinsko in organizacijsko je cikel tudi letos pripravil glasbenik Milko Bizjak, pokroviteljstvo pa so prevzeli Ministrstvo za kulturo, občina Mirna Peč, Športno društvo Mirnopeški teki, gostilna Novljan ter podjetji Prevozi A & V. Gra-cel in Repar. Letos se bo od konca junija do konca septembra v Domu glasbene dediščine zvrstilo šest koncertov. Prvi bo v petek, 23. junija, ob devetih zvečer, ko bo nastopil komorni duo v sestavi Mateja Bajt (kljunasta flavta) in Milko Bizjak (čembalo). Glasbenica Mateja Bajt je na Dolenjskem že večkrat nastopila in je bila tudi gostja zadnjega lanskega koncerta ob svečah. V naslednjih koncertih se bodo predstavili še: Wolf-gang Brunner s solističnim recitalom na hammerklavir-ju, sopranistka Thnja Kuštrin in organist Dimitrij Rejc z vokalnim koncertom, organista Angela Tomanič in Milko Bizjak s koncertom za dvoje orgel, čembalistka Ned-ka Petkovva s solističnim recitalom ter komorni duo Karolina Šantl Zupan (prečna flavta) in Pavla Uršič (harfa). Knjiga osebne pripovedi Predstavitev knjižnega prvenca Srečanje z Mihaelom Ivane Kužnik - Pripoved zasnovana na dnevniških zapiskih Eva na taboru naivcev v Trebnjem NOVO MESTO - V Knjižnici Mirana Jarca je 15. junija potekal sicer običajni četrtkov kulturni večer, namenjen predstavitvam knjižnih novosti, predavanjem in pogovorom z ustvarjalci, vendar je bil tokrat le nekoliko drugačen, saj je voditeljica večera Jadranka Matič Zupančič imela za gostjo sodelavko, bibliotekarko Ivano Kužnik iz Novega mesta, beseda pa je tekla o tistem najlepšem in najbolj vznemirljivem, kar doživi besedni ustvarjalec le enkrat v svojem življenju - o izidu knjižnega prvenca. Ivana Kužnik je namreč pred kratkim pri Dolenjski založbi v zbirki Siga izdala svojo prvo knjigo, prozno delo Srečanje z Mihaelom. Kot je povedala v razgovoru, je knjiga nastajala skoraj deset let. Zasnovana je na dnevniških zapiskih, ki jih je pisala v osemdesetih letih, seveda ne z namenom, da bodo kdaj objavljeni, vendar pa je kasneje prišla na misel, da bi jih le povezala v literarno besedilo. Na listih, ki so se ji nabrali, so bili zapisi o različnih dogodkih tistega časa, o čustvenih stanjih, razmišljanjih, vznesenostih in potrtosti, o sanjarijah in hrepenenju ter pristankih na trda tla, vsemu pa je osnovni ton dajal razrvan in nikoli dorečen odnos do tujega rockovskega glasbenika, poročenega moškega Mihaela. Taje tako postal osrednja točka sicer zelo osebne pripovedi, iz katere se kljub nedodelanosti in kon-fuznosti le lušči pripoved o odtujenosti, nevrotičnosti, nepotešenosti, razpuščenosti in razklanosti ter hkratni zaverovanosti v svoj ego sodobnega posameznika ter je tako knjiga kljub vsemu zanimivo literarno pričevanje o sedanjem času. Med razgovorom sta se Zupančičeva in Kužnikova dotaknili še vprašanja čutnosti, ki je v knjigi precej poudarjena, o vernosti, ki se prepleta z njo, pa o jeziku, ki je nekoliko svojski in prepleten z angleškimi izrazi. Na končuje avtorica spregovorila še o svojih načrtih, m sicer, da razmišlja o drugi knjigi kot nadaljevanju Srečanja z Mihaelom. Za glasbene predahe je skrbel kitarist Simon Strajnar, odlomke iz knjige pa je zavzeto interpretirala Božena Petrov. M. MARKELJ V SVETU MELODIJ - Junij je čas, ko potihne vsakdanji živžav tudi po glasbenih šolah, kjer si skozi šolsko leto veliko mladih brusi glasbene talente,nekateri zgolj iz ljubezni do glasbe, drugi z mislijo na glasbo kot bodočo poklicno pot. To je tudi čas, ko na zaključnih koncertih mladi talenti pokažejo, kakšen razvoj so dosegli z lastnim prizadevanjem ob razumevanju in podpori staršev ter seveda ob strokovni pomoči učiteljev. Brežiška glasbena šola je zaključni koncert pripravila v sredo, 14. junija, zvečer. Po pozdravnem nagovoru ravnatelja Dragutina Križaniča je nastopilo 19 solistov in dve komorni skupini: godalni trio, ki je spremljal kitarista Marka Ferlana, in godalni kvartet (na sliki), ki je zaigral izvirno skladbo Kvartet v G-duru Jureta Godlerja, talentiranega brežiškega glasbenika, ki je prea kratkim na tekmovanju Evropa v šoli 2000 prejel 3. nagrado v kategorij1 srednjih glasbenih šol. (Foto: M. Markelj) KNJIŽNI PRVENEC - Ivana Kužnik je svojo prvo knjigo predstavila kar v “domači" knjižnici, kjer dela kot bibliotekarka. Otvoritev 33. mednarodnega tabora likovnih samorastnikov - Od 18. do 24. junija 18 umetnikov iz šestih držav - Letos tudi “mali tabor” - Samostojna razstava Eva Irene Polanec NA OTVORITVI - Na otvoritvi tabora in samostojne razstave Irene Polanec so umetnici čestitali tudi dr. Mirko Juteršek (na levi), na desni od slikarke pa Janez Gortnar in Stane Sitar. (Foto: L. M.) SPOMINSKA SLOVESNOST KOSTANJEVICA - Ob 90-let-nici rojstva Zorana Didka in stoletnici rojstva Toneta Kralja bo v petek, 23. junija, ob osmih zvečer v Galeriji Božidarja Jakca spominska slovesnost in predstavitev prenovljenih stalnih razstav. Slavnostni govornik bo prof. Bogoslav Kalaš, dekan Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. V otvoritvenem programu pa bodo člani zbora in orkestra SNG Opera in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta dr.Boruta Smrekarja izvedli Requiem v c-molu Luigija Cherubinija. PLESNI POKLON TISOČLETJU NOVO MESTO - V torek, 27. junija, bo ob 20.30 na muzejskih vrtovih plesno-litcrarna predstava Poklon tisočletju. Preplet plesnih točk skupine Gral z glasbo in poezijo slovenskih pesnikov je zasnovala plesna učiteljica Sonja Rostan. V primeru slabega vremena bo predstava septembra. KIPARSKA RAZSTAVA NA GRADU MOKRICE - Galerija Latobia je na dvorišču gradu Mokrice v petek, 16. junija, odprla kiparsko razstavo del akademskega kiparja Jifija Bezlaja. Otvoritev je popestrila pesnica Barbara Korun, ki je prebirala svoje pesmi iz zbirke Ostrina miline. SLIKARSKA KOLONIJA NOVO MESTO - V sredo, 28. junija, se bo v gostišču Na hribu začela štiridnevna slikarska kolonija Sedem stoletij svetlobe in senc - Šmihel 2000. Kolonija pripravljata kulturno-umetniško društvo Nove arkade in Župnija Novo mesto - Šmihel. Razstava del, ustvarjenih v koloniji, bo septembra letos. OKO ŠTOVIČKU V SPOMIN KRŠKO - Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in društvo likovnikov Oko je pripravilo razstavo v spomin na kiparja Vladimira Štovič-ka. Razstavo, na kateri sodeluje 19 posavskih likovnikov, so odprli v torek, 20. junija, zvečer, otvoritev pa je popestril nastop godalnega kvarteta krške glasbene šole. LITERARNI VEČER TREBNJE - Danes, 22. junija, bo ob osmih zvečer v avli Centra za izobraževanje in kulturo literarni večer, na katerem bodo člani Literarnega kluba Dragotina Ketteja iz Novega mesta predstavili klubski pesniški zbornik Enaindvajset. V kulturnem programu bodo nastopili učenci trebanjske glasbene šole. KRESNIK OB DUŠICI DOLENJA VAS PRI ČATEŽU - To soboto, 24. junija, se bo ob 20.57 na turistični kmetiji Obolnar začela kresna kulturna prireditev Kresnik ob Dušici, ki jo je pripravilo kulturnoumetniško društvo Popotovanje Frana Levstika. V ugašanju dneva in ob prižganih baklah bosta zapela pevska zbora Raglje in Kres, nastopila pa bo tudi folklorna skupina s plesno koreografijo Čateških črtic. TREBNJE - Trebanjske mažorete, učenci domače glasbene šole ter gledališka igralka Romana Šalehar so v soboto, 17. junija, s kulturnim programom obogatili otvoritev 33. mednarodnega tabora likovnih samorastnikov v IVebnjem, ki so ga organizirali občina, Center za izobraževanje in kulturo ter Zveza kulturnih društev. Letošnje srečanje umetnikov naivcev je obogatila še razstava z naslovom Eva mariborske slikarke Irene Polanec, ki na trebanjskih taborih sodeluje že štiriindvajset let. Osemnajstim umetnikom iz šestih držav: Italije, Hrvaške, Jugoslavije, Makedonije, BiH ter seveda Slovenije, ki bodo na Dolenjskem ustvarjali do petka, 24. junija, je dobrodošlico izrekel predsednik KS Trebnje Stane Sitar in poudaril pomen Galerije likovnih samorastnikov in vsakoletnega tabora za mesto 'Irebnje. Prav to, da je naivna umetnost v Sloveniji dobila pravo mesto v okviru samo-rastništva v Trebnjem, pa je v po- zdravnem nagovoru poudaril tudi dr. Mirko Juteršek, član umetniškega sveta. V prikazu razvoja tovrstne umetnosti je dejal, da naiva odslikava realno življenje, ki pa ga idealizira in poenostavlja. “Prisotna je kot posebno občutje življenja, in ker je slovenska naiva zelo zasidrana v realizmu, so njeni ustvarjalci dokaj različni,” je dejal Juteršek in posebne čestitke izrekel slikarki Ireni Polanec. Prav samostojna razstava del iz njene- ga znamenitega ciklusa Eva namreč zaznamuje letošnji 33. tabor v Trebnjem. Kot je na prireditvi dejala sama avtorica, je razstavo posvetila ženska, zato jo je poimenovala po prvi ženski. “V tem ciklu sem se poigravala z ženskima prasimboloma - jabolkom in školjko. Izhodiščna barva mojega slikarstva pa je zlata, ki simbolizira moje ustvarjanje,” ie povedala Polančeva in dodala, daje ponosna, ker je Trebnje postalo njena stalnica v življenju. Ob zahvali vsem organizatorjem taborov in umetnikom, s katerimi je lahko do sedaj sodelovala, je posebej izpostavila mirnskega pesnika Antona Gregorčiča, ki je v razstavnem katalogu prispeval pesmi. “Ustvaril je posebno simbiozo med poezijo in slikarstvom,” je dejala. Kot je včasih že bilo, pa na letošnjem taboru znova deluje tudi t.i. “mali tabor”, na katerem ustvarja okrog trideset učencev iz petih osnovnih šol iz trebanjske občine, od petega do osmega razreda. Svoja dela bodo ob koncu razstavili. V prihodnje organizatorji upajo, da bodo k sodelovanju povabili dolenjske ali celo slovenske osnovne šole. L. MURN Cihlarjeve krajine Figura v abstraktnosti VEČER Z NOVAKOM, A BRE2 NJEGA - Moški obiskovalci priN' ditve (med njimi na sliki Drag0 Vuica) so se spremenili v trubadut' je in so ženskemu delu občinsri0 prebirali Novakovo ljubezensko poezijo. Na levi je Brigita Jude*' (Foto: L. M.) A. Novakom. Čeprav se povablj6' ni vabilu tik pred zdajci ni odzvi*1 (obljubo pa je dal že pred meso-ceni in pol!), se je moderatorka prireditve Brigita Judež znašla p° svoje in to zelo dobro. Moški obiskovalci literarnega večera so se spremenili v goste >° resnično svojstveno, brez velikih vnaprejšnjih priprav, recitira'1 Novakovo poezijo. JudeževaJe izbrala pesnikovo zadnjo, enajst0 pesniško zbirko z naslovom Alb"’ v kateri Novak s skrajno osebni111, bolečim in zrelim izpovednim tonom izpričuje hvalospev ženska01 nasploh oz. ženski svojega življenja. Rdečo nit zbirke tvorijo pesmi, ki odpirajo novo stran v kuj1" ževnosti slovenske erotične lirike-S pomočjo obiskovalcev recitatorjev, med katerimi so bili tudi dolenjski litearni ustvarjalci, je v knjigarni Goga minil še en prl' jeten literarni večer. Naslednjega obljubljajo 30. junija. Razstava v Galeriji Krka NOVO MESTO - V Galeriji Krka so v torek, 13. junija, zvečer odprli novo likovno razstavo. Na ogled so postavili dela akademskega slikarja in svobodnega umetnika Jureta Cihlarja iz Lucije, avtorja, ki je na slovenskem likovnem prizorišču ustvarjalen že dobrih trideset let. Prepoznaven je predvsem po svojstvenih krajinah, večidel zaznamovanih s sredozemskimi motivnimi značilnostmi, četudi je iskal ustvarjalnega navdiha tudi v drugih krajih, kar so mu omogočala slikarska srečanja, med drugim se je kar na štirih slikarskih srečanjih ustvarjalno soočil z dolenjsko krajino. Dvakrat je sodeloval na Krkinih slikarskih srečanjih, po enkrat pa v slikarski koloniji gostilne Vovko in na Dolenjskem likovnem srečanju v Mirni Peči. Jure Cihlar ostaja zvest slikanju krajin, od realistično zasnovanega slikanja se je vse bolj usmerjal k ekspresionističnemu in abstraktnemu zajemanju krajine. V njegovih zadnjih delih so krajine vse manj posnetek, čustvena razgibanost pa se vse bolj izraža v strukturnih lomih in vdorih abstraktnih prvin, kot je v zloženki zapisala umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe, ki se je na otvoritvi razstave pogovarjala z avtorjem in tako na prijeten način predstavila slikarja in njegovo delo. Z glasbo so otvoritveno slovesnost obogatili glasbeniki Zoran Škrinjar, Nikola Matošič in Igor Lumpert. GLASBENO DARILO PRIME - Suhokrajinsko kulturno društvo Vokalna skupina Prima je v nedeljo, 18. junija, v župnijski cerkvi v Prečni popravilo bogat glasbeni popoldan, ki mu je poglavitno obeležje dala sakralna glasba slovenskih skladateljev od Gallusa in Sattnerja do Vavkna in Mava. Oba zbora, ki delujeta v okviru društva, Prima in mešani pevski zb°r Cantemus, sta ob spremljavi priložnostnega orkestra in organista Mateja Burgerja pod vodstvom dirigenta Aleša Makovca kot osrednjo točko koncerta izvedla uglasbeno mašno besedilo Missa seraphica skladatelja Hugol1' na Sattnerja, Novomeščana po rodu. V solističnem delu koncerta so nastopili pevski solisti sopranistka Urška Damiš, baritonist Aleš Makovac in mezzosopranistka Mojco Saje, ki so ob spremljavi organista Mateja Burgerja oziroma pianista Berislava Budaka zapeli skladbe Francka, Glucka in Ipavca. Roman Gačnik je na trobenti zaigral Bachovo delo, organist Matej Burger pa se je predstavil še z orgelskimi improvizacijami. Koncert je zaključila zborovska pesem. (Foto: M. Markelj) KONCERT NA KAPITLJU NOVO MESTO - V kapiteljski cerkvi je petek, 16. junija, zvečer Mešani pevski zbor Kulturnega društva Ignacija Hladnika pripravil samostojen koncert, kot gostje pa so na koncertu nastopili pevci kapiteljskega komornega zbora Musiča sacra. POIŠČIMO SONCE BRESTANICA - Kulturno društvo Svoboda je v soboto, 17. junija, v Domu Svobode pripravilo plesno prireditev Poiščimo sonce! Nastopili so otroci plesnih skupin Male frnikole, Velike frnikole in Spominčice. Obiskovalci gostje Literarni večer v Gogi NOVO MESTO - Knjigarna Goga je pretekli konec tedna, v petek, 16. junija, znova povabila na zanimiv literarni večer z gostom, priznanim pesnikom, dramatikom, esejistom, prevajalce01 in mladinskim pisateljem Borisoi° V Lamutovem likovnem salonu so odprli razstavo najnovejših slik akademske slikarke Apolonije Simon letu, razstavo pa so odprli v petek, 16. junija, zvečer v prostorih Lamutovega likovnega salona. Otvoritev je z nastopom popestril kitarski duo Uroša Usenik in Petra Lagudin, o avtorici pa je spregovorila kustosinja Barbara Rupel. Cikel najnovejših Simoninih slik kaže, da je slikarka sicer ostala zvesta figuraliki, da ostaja upodabljanje človeške figure njena osrednja preokupacija, vendar se v ospredje prebija slikanje krajine/ prostora. Kot je dejala Barbara Rupel, so v zadnjih letih v Simoninih slikah začeli prevladovati akti, praviloma upodobljeni od zadaj in kot torzi. A če so bili ti torzi v prejšnjih delih še v prvem planu, so v zdajšnjih figure krepko pomanjšane in vse bolj stilizirane, v ospredje pa prihaja krajina oziroma prostor, v katerem se nahajajo. Krajina je v novejših slikah izgubila vsakršno oprijemljivost, postala je nedefinirana in se spremenila v abstraktno okolje. Ruplova je opozorila, da je hkrati s temi premiki v slikanju Apolonije Simon prišlo tudi do sprememb v izbiri kolorita. Prej skoraj obvezni zelenkasto modri ko-lorit spodriva paleta rdečkasto rjavih in oker tonov. MiM KOSTANJEVICA NA KRKI -Na lanski razstavi Pogled 1, ki so jo v Galeriji Božidarja Jakca zamislili kot bienalni pregled najkakovostnejših aktualnih likovnih dosežkov na območju širše Dolenjske, je bila kot ustvarjalka z najboljšim prispevkom izbrana akademska slikarka Apolonija Simon. Za nagrado ji je Galerija Božidarja Jakca podelila samostojno razstavo s katalogom. Za kosta-njeviško razstavo je Apolonija Simon izbrala svoja najnovejša dela, nastala v lanskem in letošnjem t Apolonija Simon v pogovoru z direktorjem Galerije Božidarja Jakca Bojanom Božičem. IN ST/j> ■ Reševalci na bazenih nepogrešljivi Na naših bazenih dobro poskrbljeno za varnost obiskovalcev - Reševalci s certifikati -Hujših primerov še ni - Utopitev v Sloveniji vse manj - V pripravi nov zakon DOLENJSKE IN ŠMARJEŠKE TOPLICE, ČATEŽ - Vročih poletnih dnevov si mnogi ne morejo predstavljati brez osvežilnega namakalna v vodi, pa naj bo to morje ali bazeni. Žal pa se lahko veselje hitro spremeni v žalost, saj niso tako redki primeri utopitev. Teh je pri nas v primerjavi z drugimi nesrečami mapj. Največ (judi umre v prometnih nesrečah, nesrečah pri delu, zaradi utopitve ali v nesrečah v gorah. V omenjenih nesrečah je v obdobju od leta 1993 do 1996 izgubilo življenje kar 451 ljudi, utopilo se jih je 189. Očitno se v Sloveniji še prema- kopališki red. Prepovedano je d e žu poročajo M^atočil si je rujnega -i .‘n 13- junijem je nezna-c vloroil v vikend J. M. v Ručet-.. vasi in iz kleti iztočil okrog 50 •olar' V'na’ vrec*ne8a deset tisoč . AVTORADIO, zvočnike... 0 . Junija popoldne so iz avta J. 1 ' 'f okolice Novega mesta, ki ga n P.lral na travniku v Šentjer-Jp:’ lzginili avtoradio, zadnja Vtikač'2 zvo^n'k‘’ Pet kaset in N,telefon in računal- hiš* a borišču stanovanjske np-f V r*kem je v noči na 16. junij nanec razbil steklo parkirane-® znamke BMW in ukradel n ni telefon Eriksson, osebni Prenosm računalnik HCP 6033 ter ni ''st. Lastnik je oškodovan za mf >11' m'lijone tolarjev, v n A' LAČEN - Neznanec je tm, • aa jun'j mzbil steklo v n.f°vini Pajek v Brestanici in si z raznimi živili. t^PELJAL s TUJIM MO-LM - Neznanec si je 13. n 'Ja dopoldne na železniški nienJli Ca “sposodil” nezakle-J no kolo z motorjem, znamke 'ornos APN-6, in se odpeljal "eznanokam. duh, KODOVAL avto - Na v m nem prostoru v Ulici talcev Dol h v6 m mestu je 14. junija do-rnpt neznanec z ostrim pred-t . °.m poškodoval pokrov mo-n Ja'n desni blatnik avta znamke enault Twingo, lastnika R. Š. iz ovega mesta. Škoda znaša 50 usoč tolarjev. RAD ČISTI - 14. junija zjutraj hitneznanec iz pralnice avtomo-kr°y na bencinskem servisu OM V tni ■° u*radel okrog 100 tisoč arjev vreden električni sesalec znamke Karcher. lo zavedamo posledic, ki nas lahko doletijo pri kopanju ali športnih dejavnostih na mirnih in divjih vodah. Do leta 1970 se je pri nas vsako leto utopilo več kot sto lju- namreč potapljanje, skakanje v vodo, žoganje. TUdi previdnost gostov ni odveč. Konec koncev se vsak koplje na lastno odgovornost,” je dejala Kotarjeva. * * te SKRB ZA VARNOST OTROK - S strani odgovornih služb je na bazenih za varnost dobro poskrbljeno, toda kljub temu velja paziti zlasti na otroke, med katerimi se mnogi šele učijo plavanja. Tu imajo pomembno vlogo tudi di, kasneje pa se je število zmanjševalo, tudi zaradi akcije Naučimo se plavati leta 1963, ki je pomenila začetek sistematičnega učenja plavanja prebivalcev vseh starosti. Nedvomno je treba za varnost obiskovalcev na bazenih in kopališčih, med katerimi so mnogi neplavalci, poskrbeti pravočasno, torej z opozorili in zadostnim številom profesionalnih reševalcev. Kako je s tem, smo povprašali odgovorne v treh največjih in tudi najbolj obiskanih toplicah pri nas. Vodja hotela v Krkinem zdravilišču v Dolenjskih Toplicah Jožica Kotar je zagotovila, da imajo za varnost obiskovalcev bazenov dobro poskrbljeno. “Glede na zakonske predpise imamo za zunanja bazena strokovno usposobljene tri reševalce, ki imajo licenco pa tudi izpit iz prve pomoči. Letos kakšnega posebnega dela še niso imeli, morajo pa se neprestano sprehajati po kopališču in opozarjati kopalce, naj spoštujejo pr .pLNJUJEAfO VSE POGOJE” - “S 1. majem je r veljavo prišel nov kad b ° avto in lahko povem, da izpolnjujemo vse materialne in nenr° eP°S°je- Poleg določene opremljenosti morajo avto šole imeti tudi v ta 0rnetno Povfšino za poučevanje prvih učnih ur vožnje. Avto moto si je Z zar!amen z$raSt O |t OB DESETLETNICI-USTANOVITVE Sl.CA(NSkliTRRIf M' I1NF U.b . “9 \7!P'b • OB 100-LETNICI ROJSTVA MIRANA JARCA - 5. junija letos bo minilo 100 let, odkar se je v Črnomlju rodil Miran Jarc, pesnik, pripovednik, dramatik, esejist, kritik, prevajalec in eden najpomembnejših tvorcev oziroma utemeljiteljev kulturno-umetniškega gibanja “novomeška pomlad". Kot partizan je moral umreti pod streli italijanskega okupatorja med roško ofenzivo 24. avgusta 1942. leta na Pugledu pri Starem Logu. Društvo slovenskih pisateljev mu je leta 1952 vzidalo v Starem Logu spominsko ploščo, in sicer na steno hiše, kjer je bila nekoč trgovina, danes pa je stavba zaprta. Vsekakor ta znameniti Slovenec zasluži, da bi ob 100-letnici njegovega rojstva izboljšal1 vidnost črk napisa na tej plošči in estetsko uredili okolico, kolikor se seveda da. Če ni drugega odgovornega, je verjetno poklicano Društvo slovenskih pisateljev, da da ustrezno pobudo. (Tekst in foto: Jože Škufca) IVAN BIZJAK V NOVEM MESTU Vrata varuha človekovih pravic vedno odprta Verjetno ni človeka, ki že ne bil doživel kakšne krivice. Mnogokrat jo je treba le preboleti, če pa se krivica ali nepravilnost zgodita v zvezi z (ne)ukrepanjem raznih državnih organov, organov lokalne samouprave ali nosilcev javnih pooblastil, potem se je mogoče po pomoč že skoraj šest let obrniti na slovenskega varuha človekovih pravic. Prvi ombuds-man Ivan Bizjak se je pretekli teden mudil v Novem mestu. Probleme so mu zaupali tudi dolenjski državljani. ■-* .•""p«*** DAKO DOBRAVA JUTRI gg najlepši GOZD* V POSAVJU NAJVEČ JA DEPONIJA ODPADKOV V POSAVJU im n i MOŽNOSTI - Na sobotni prireditvi Čebelarjev kvip-kvip na Bizeljskem je na vrtu tukajšnje osnovne šole pritegnil pozornost tudi plakat o odpadkih v povezavi z Dobravo, ki ga kaže tudi fotografija. (Foto: M. L.) Kako ocenjujete, daje po petih letih in pol pri nas zaživela institucija varuha človekovih pravic? Tako, kot je bilo zamišljeno in je že utečeno v mnogih drugih evropskih državah ali slabše? “Institucija varuha človekovih pravic, ki je samostojna in od državnih organov neodvisna in jo je državni zbor izvolil za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, se je v Sloveniji zelo dobro prijela. Ljudje jo dobro poznajo. V teh letih nam je uspelo zgraditi institucijo, ki pri ljudeh uživa ugled in ima vpliv na državne in druge organe. V primerjavi z drugimi, zlasti tranzicijskimi državami, ki so v zadnjem času ustanovile tako institucijo, lahko mirno zatrdim, da gre za eno boljših izkušenj, kar potrjujejo tudi neodvisni opazovalci. Nekatere ugledne mednarodne organizacije uvrščajo slovenskega ombudsmana celo med najuspešnejše v tem prostoru. Sicer pa je dandanes že redka država, ki varuha nima. Ko smo leta 1994 začeli, je bila tovrstna institucija v tem delu Evrope prava redkost. V kratkem bo začel delovati tudi na Švedskem, Slovaškem in v Bolgariji.” Se je v teh letih pokazalo, da tudi pri nas obstaja potreba po varuhu človekovih pravic? Koliko Slovencev je do zdaj poiskalo vašo pomoč? “Prepričan sem, da je potreba po ombudsmanu velika, sicer pa to povedo tudi številke. V petih letih sem sprejel blizu 45 tisoč ljudi, pisnih pobud je bilo 17 tisoč, precej državljanov pa se je na varuha in njegov urad obrnilo bodisi po telefonu ali osebno. Včasih ljudje potrebujejo le pojasnilo ali informacijo, ponavadi pa se name obrnejo s stavki: Nikjer me niso poslušali in sprejeli. Vi ste moja zadnja možnost. Imajo zaupanje v varuha, da pri tistih, ki odločajo, rešuje njihove težave.” S kakšnimi problemi se naši državljani največkrat obrnejo na vas? “Največ primerov je v zvezi z nerazumno dolgotrajnimi roki v upravnih in sodnih postopkih. S tem v zvezi se trudimo pri spreminjanju zakonodaje v smeri razbremenitve sodišč, ustvarjanju njihovih boljših materialnih in kadrovskih pogojev, saj marsikje delajo še z gromozanskimi zaostanki. Tega ni mogoče reči za novomeško okrajno in okrožno sodišče, ki dobro delujeta. So pa to kompleksni problemi, kjer z našim delom še nisem povsem zadovoljen. Sicer pa je v naši državi še vedno nestabilen pravni red, saj se predpisi močno spreminjajo in ravno Ivan Bizjak, varuh človekovih pravic zaradi tega na številnih področjih vlada necelovitost. Neskladja se še vedno odpravljajo prepočasi. Nekateri zakoni, pomembni za varstvo človekovih pravic, še vedno niso sprejeti, na primer zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine, zakon o delovnih razmerjih, zakon o brezplačni pravni pomoči itd. Temeljna naloga je vztrajanje pri odpravi tistih pomanjkljivosti, ki so najbolj kritične, od noveliranja zakonodaje do aktivnosti za odpravo zaostankov v različnih postopkih na sodiščih in upravnih organih. Nimamo pa neposredne pristojnosti do podjetij, kjer so pravice delavcev ogrožene ali zaradi neustrezne zakonodaje ali zaradi samovolje delodajalcev. Teh primerov ni malo.” Do vas je mogoče priti na več načinov, preko brezplačne telefonske številke 080-15-30, interneta (http://www.varuh-rs.si), med drugim pa vsrg enkrat na leto v vsakem večjem slovenskem mestu državljane osebno povabite na pogovor. Kaj glede na zadnji obisk v Novem mestu po vaših izkušnjah najbolj teži Dolenjce- “Obiskalo meje dvanajst ljudi, kar ni ravno veliko. Marsikje imam celo po štirideset strank-Tudi po problemih so Dolenjci tokrat izstopali. Skorajda ni bii° takih, ki bi se nanašali na delovanje občine in upravne enote, kaj seveda ne pomeni, da jih tu m-Največ težav se je nanašalo na različne vidike pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja« na brezposelnost in sploh socialno problematiko: plačevanje pre" živnine, stanovanjski problem« nezadovoljstvo z delovanjem sodišča. Zanimivo je, da ni bilo nobenega primera v zvezi z inšpekcij' skimi postopki. Sicer pa varuh človekovih pravic prav na teni področju najtežje deluje. Koncept institucije je pač tak, da ne more imeti možnosti dokončnega odl°' Čanja. Nadzoruje druge in s prip°' ročilno močjo posega v njihovo delo.” Septembra vam kot prvemu slovenskemu ombudsmanu poteče mandat. Na to delovno mesto znova kandidirate. Katere bodo vaše prednostne naloge, če boste izvoljeni? “Do sedaj smo uspešno razrešili veliko težav posameznikov na različnih področjih, od posredovanja za pospešitev obravnavanj3 upravnih, sodnih ali drugih zadev do številnih podanih mnenj"1 predlogov, ki so bili potem upoštevani. Pomembno je, da ta institucija neprekinjeno nadaljuje z delom« se utrjuje in uveljavlja, ker je, kljub temu daje dobro sprejeta, vendarle mlada. Ima široko področje pristojnosti in probleme mota reševati fleksibilno. Na tem delovnem mestu tudi nadalje vidim nove izzive, zato kandidiram.” LIDIJA MURN SREČANJE PRITRKOVALCEV-Pritrkovalsko društvo Dolenjske in Bele krajine je II. junija v Škocjanu pripravilo srečanje pritrkovalskih skupin. Zbralo se je 20 skupin iz dolenjskih in belokranjskih župnij, med njimi tudi šentpetrski pritrkovalci, ki so na fotografiji, ter nekaj obiskovalcev, katere sta pozdravila predsednik društva Marko Česen in tamkajšnji župnik Franc Brečko. Vsaka skupina - štela je po tri člane - seje predstavila z dvema skladbama. Vse so dobile pohvale za sodelovanje in prvo številko revije Klenkarski glas, ki jo je izdalo pritrkovalsko društvo. Ob tem so v društvo povabili tudi nove člane in se pogovorili o nadaljnjem delu. Želja vseh je bila, da se lepa melodija zvonov ohrani. (Foto: H. Murgelj) OSEBNI AVTO V TOVORNJAK RUHNA VAS - 22-letni D. L. iz Dobove se je 18. junija zjutraj peljal z osebnim avtom po hitri cesti št. 1 iz Krškega proti Novemu mestu. Pri Ruhnivasije zapeljal na levo stran vozišča, ravno takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal 45-letni voznik tovornega vozila M. P. iz Zagreba. Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem sta se oba voznika hudo poškodovala in se zdravita v novomeški bolnišnici. policijske “garderobe”. Sprva sem zbral nekaj kap, od leta 1997 pa je kolekcija vse bogatejša”, pravi Franc Novak. Ker službeno veliko potuje tudi po Evropi, se v srečanju s stanovskimi kolegi dogovarja o izmenjavi. Najtežje je priti do policijskih obeležij v republikah nekdanje Jugoslavije. Najbolj mu je pri srcu kapa iranskega in indonezijskega policijskega generala. Sta najbolj okrašeni in pestri po barvah in vsebini. Vredna ogleda pa je tudi čelada angleškega “bobija”. M. G. - 1 ■ -< Suhokranjski drobiž NOGOMET - Nogometno igrišče na Dvoru je ponovno oživelo. Igralci so pod vtisom evropskega prvenstva prikazali žogobrcarske veščine na prenovljenem igrišču športnega društva Fužina. Zmagala je ekipa iz Podgozda, pred Fužino in Kozjim vrhom z Dvora. Igrišče bo spet oživelo na nočnem nogometnem turnirju, ki ga bo organiziral domači klub. NEVARNOST - Nevarnost požara v naravi je zaradi dolgotrajne suše spet večja. V petek popoldne je zagorelo v vinski gorici nad Dolnjim Kotom. Požar so pogasili dvorski gasilci in kljub težko dostopnemu terenu preprečili večjo škodo. NASTOPILI NAJMLAJŠI -Otroci iz vseh vrtcev šole Žužemberk so se predstavili v petek popoldne z zanimivim programom, ki si ga je ogledalo tudi veliko staršev. KONCERT - Vokalna skupina Prima iz Suhe krajine, ki deluje kot samostojno kulturno društvo, se je v nedeljo predstavila skupaj z mešanim pevskim zborom Cantemus in priložnostnim orkestrom v župnijski cerkvi v Prečni. Navdušili so številno občinstvo, med katerim je bilo tudi veliko poslušalcev iz Suhe krajine, ki so menili, da bi podoben koncert napolnil tudi novo farno cerkev v Žužemberku. SVEČANA PRISEGA IN RAZSTAVA CERKLJE OB KRKI - V okviru slovesnosti v počastitev dneva državnosti in dneva enote 24. ok-lepno-mehaniziranega bataljona 72. brigade in 2. bataljona 22. brigade bo v petek, 23. junija, popoldan v tukajšnji vojašnici srečanje borcev različnih generacij in svečana prisega vojakov, ob tej priložnosti pa bodo v galeriji vojašnice odprli tudi razstavo izdelkov umetnostnega kovaštva Jerneja Zorka. SREČANJE STAROSTNIKOV NOVO MESTO - Krajevna organizacija Rdečega križa Bršljin je nedavno v prostorih osnovne šole Bršljin pripravila srečanje starejših krajanov. S kulturnim program so starostnike razveselili učenci šole in pevski zbor upokojencev Novo mesto. Prijetnega druženja so se udeležili tudi predsednica območnega združenja Rdečega križa Novo mesto Anica Bukovec, novomeški podžupan mag. Boris Dular in predsednik Krajevne skupnosti Bršljin Marko Picek. RAZSTAVA NA GRADU MALA LOKA - V torek, 20. junija, so ob osmih zvečer v grajski kapeli odprli razstavo likovnih del samostojne kulturne ustvarjalke Marinc Bahovec iz Ljubljane. V kulturnem programu so sodelovali učenci glasbene šole Trebnje. 'Mn bataljona -16. junija je v vojašnici slovenske vojske v Bršljinu 1. Pehotni bataljon 22. brigade praznoval svoj dan. Ob tej priložnosti so čast-. 'n vojaki prejeli odlikovanja, ki jim jih je podelil poveljnik bataljona m°jor Martin Pust, ki ob tem ni pozabil opozoriti, da učnemu centru pri-n,anjkuje ustrezne vojaške in učne opreme, tako da usposabljanje mladih v°jakov ne poteka, kot bi moralo. Major Pust je z zlatim znakom najboljšega v°]aka odlikoval Boruta Šurlo (na sliki). (Foto: L V.) Skl^ MLADIH USTVARJALCEV - Črnomaljska območna izpostava Pada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je pretekli teden pripravila v apančičevi rojstni hiši v Vinici literarni večer mladih belokranskih ust-arjalcev. 33 učencev sedmih belokranjskih osnovnih šol, študentka ter ya^‘hii Srednje šole Črnomelj in Tekstilne šole iz Metlike so sami pred-av‘H svoje pesmi in prozo, objavljeno v knjižici Na krilih besed. Vesna udojčič, Marko Starešinič, Jernej Medic, Simon Željko, Peter Guštin in Unja Šober so prejeli knjižne nagrade. Gostja literarnega večera je bila Js?‘ca, belokranjska rojakinja Marjanca Kočevar. Na fotografiji: Ana očevar iz črnomaljske OŠ Loka med nastopom. (Foto: M. B.-J.) Odkup pšenice po 30 tolarjev Zahteve sindikata kmetov Slovenije LJUBLJANA - Kljub temu da seje v Sloveniji žetev krušnih žit že začela, še niso znane vse podrobnosti odkupa letošnjega letnika. Sindikat kmetov Slovenije ob tem poziva vse člane in druge kmete ter organizatorje odkupa k previdnosti, saj se tokrat prvič srečujejo s prostim trgom in ne z državnim odkupom. Glede na izračun Kmetijskega inštituta Slovenije znašajo stroški pridelave pšenice 32,63 tolarjev za kilogram. Ker je izračun narejen le za posestva in kmetije, ki so zavezanci za DDV, sindikat kmetov zahteva, da mora odkupna cena za pšenico v rednem odkupu znašati 30 tolarjev za kilogram, Zavod za blagovne rezerve Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj pa ne sme uvažati krušnega žita, dokler ne bodo odkupljene vse količine krušnih žit letnika 2000. Prav tako naj omenjeni zavod v interventnem odkupu odkupi vse možne tržne presežke pšenice po 26 tolarjev za kilogram, zaradi precejšnjega zmanjšanja pridelka v nekaterih območjih, kateremu je botrovala suša, naj občinske komisije ocenijo škodo, vlada pa zagotovi pomoč iz proračuna. POTOŠKI UPOKOJENCI GREDO V VELENJE LOŠKI POTOK - Potoški upokojenci se že pripravljajo na vseslovensko srečanje upokojencev 29. junija v Velenju. Čas za prijavo je do 24. junija, da bodo lahko še pravočasno naročili avtobus in skupno kosilo.. Proslava bo dopoldne, popoldanske ure pa bodo naravnane bolj izletniško. Predviden je ogled katedrale (sedež prve slovenske škofije) v Gornjem Gradu, obisk božjepotne cerkve sv. Ane v Tlinjicah in znanega zdraviliškega parka. Daljši postanek predvidevajo v Kamniku, predvsem v starem delu mesta, in za ogled mestnih zanimivosti. piknik sožitja - Sožitje, društvo za pomoč duševno prizadetim Novo n*h°’ P m'nul° soboto pripravilo vsakoletni piknik za člane društva in njihove družine. Da so tovrstna srečanja zanje izrednega pomena in se jih ^hreno veselijo, je ponovno dokazala množična udeležba, saj seje na jasi ravilišča v Dolenjskih Toplicah družilo okoli 240 udeležencev. Za ples je Poskrbel ansambel Slavček, dododbra sta jih nasmejala in razveselila Braj-•,n Berta, pripravili pa so tudi družabne igre (na fotografiji), karaoke bogat srečelov s kar 255 dobitki, ki so jih prispevala podjetja in Posamezniki. (Foto: M. Kotnik) Dan šole v Velikih Laščah listino o sodelovanju, šola dobila priznanje ČELIKE LAŠČE - V okviru inc!nskega praznika je v soboto, na" JUn'ia’ Potekal tudi dan šole, katerem so se srečale šole, ki . osijo ime no Primožu Trubarju, 'n sicer OŠ Velike Lašče, OŠ asko ter zamejska OŠ Bazovica na i ®tu- Srečanje, ki se ga je iz ne *° učencev in učiteljev : S Laško, 60 učencev, učiteljev . staršev učencev iz OŠ Bazovica ../.okoli 1000 učencev, staršev in v !!®lJev OŠ Velike Lašče, obeta Sori i možnosti za medsebojno .. dovanje in povezovanje. Pred-D5Ynjki šol so ob tej priložnosti P opisali listino o sodelovanju in P 'Jateljstvu. Ravnatelji so podprli oznosti za sodelovanje, imeli so [. nogo skupnih izhodišč, razmiš-,J h so o skupnih projektih, kot so u,menjava izkušenj, izmenjava 'teljev jn učencev ter projekt So|e v naravi. i L? besedah ravnatelja šole Edi-n- ^Sonca so dan šole in 450-let-izida prve slovenske knjige v do ^ ‘n OŠ Primoža Trubarja stojno proslavili. Kulturni pro-rLarP> sama organizacija in vzduš-bil nj®g°vem spremljanju sta 'a na visoki ravni v veliko zado-D .Jstvo vseh udeležencev. Ob tej in , n°sti je šola dobila svoj grb kn'ZaStavo’ ^ predstavlja odprto v 1*80 v barvah slovenske zastave ^ Zibelki, na zibelki pa sta še sim-lipov list in gosje pero. Ta o«.V err*blem, ki je skupno delo dagogov šole, bo v bodoče ob vseh priložnostih predstavljal šolo. Ob tej priložnosti so predstavili tudi projekt označitve stičišča štirih občin ob sotočju Iške in Zale, po katerih je nekoč potekal rimski zid. Izid prve slovenske knjige so počastili tudi s posebno, vezano izdajo šolskega glasila Lešniki. Starši bodočih devetletkarjev so prejeli publikacijo, ki so jo pripravili v OŠ Velike Lašče. V njej je opredeljena organizacija in cilji devetletne osnovne šole, ki bo tu uvedena že v naslednjem šolskem letu. Ta posebni dan pa je imel za osnovno šolo Primoža Trubarja iz Velikih Lašč še poseben pomen. Za delo v šolstvu so prejeli priznanje občine Velike Lašče, šolske gimnastičarke, ki so državne prvakinje in so razdeljene v skupino mlajših in starejših deklic, pa so dobile posebno pohvalo župana. B. ŽAGAR POTEPANJE PO KRNSKEM POGORJU NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto vabi na tridnevno potepanje po krnskem pogorju. Odhod bo v petek, 30. junija, izpred novomeške avtobusne postaje ob treh popoldan, vrnili pa se boste v nedeljskih popoldanskih urah. Prijave zbirata Franci Somrak (041/828 475) in Peter Repovž (041/739 125) do četrtka, 29. junija. OBNOVLJENI SVETI VID - V nedeljo je šmihelski župnik Ciril Plešec pri cerkvi sv. Vida na Ljubnu blagoslovil prostovoljna obnovitvena dela, ki so jih na tej stari romarski cerkvi opravili farani. Najpomembnejše je, da ima cerkev novo streho. Cerkveni ključar Alojz Vesel iz Malega Podljubna, pleskar Franc Vidmar iz Šmihela in vodja obnovitvenih del Franc Bukovec iz Srebrnič so dobili posebno priznanje, prav tako nekateri obrtniki, ki so opravili predvsem kleparska in krovska dela. Zbiranje prostovoljnih prispevkov še traja, saj bo potrebno še marsikaj postoriti znotraj in zunaj cerkve, zlasti pa bo treba popraviti in dopolniti notranjo opremo. (Foto: T. Jakše) BLAGOSLOVITEV OBNOVUENEGA KRIZA - V sklopu prvega praznika občine Mirna Peč so v nedeljo, 18. junija, v Zijalu blagoslovili obnovljen križ. Da je zavrženo znamenje spet dobilo svoje mesto, so si vaščani Jelš in Vrhpeč že dolgo želeli. Pobudo je dal Jože Žagar iz Jelš, kije letos prav v gozdu nad Zijalom preživel hudo delovno nesrečo s konji. Križ je poslikal rojak, akademski slikar Jože Slak - Doka, zidarska delaje opravil Ivan Rozman (oba z Jordankala), blagoslovil pa gaje domači župnik Janez Šimenc v družbi še treh župnikov. Spregovoril je tudi mirnopeški župan Zvone Lah, predsednik turističnega društva Jože Barbo pa je podelil priznanja družinam, ki so imele lani najlepše urejeno hišo z vrtom. Zapel je domači cerkveni mešani pevski zbor, ki ga vodi Tomaž Burkat. Številni obiskovalci prireditve so ob koncu pokramljali ob pokušnji peciva, ki so ga pripravile vaščanke in članice društva kmečkih žena. (Foto: L. Murn) Najtežje do jugoslovanskih Inšpektor Franc Novak iz Ribnice ima v svoji kolekciji 138 policijskih kap in 300 našitkov z vseh celin ZLATOPOROČENCA ZUPAN - Pred sevniškim županom in matičarko sta v poročni dvorani na sevniškem gradu nedavno simbolično izmenjala prstana, zlatoporočenca Jožefa in Jože Zupan iz Podgorja ob Sevničini. Jože seje učil za kovača, njegov uk pa je prekinila 2. svetovna vojna, med katero je sodeloval s partizani. Okupatorji so ga večkrat zaprli, nazadnje v taborišče Dachau. Po vojni se je peš vrnil domov k mlinu za Sevničino in spoznal svojo ljubezen in sedanjo življenjsko družico Jožefo. Trdo delo na hriboviti kmetiji ni bilo dovolj, zato se je zaposlil še v sevniški strojni tovarni, kjer je delal do zasluženega pokoja. Jožefa je bila prvi otrok v številni družini malega kmeta Špana v Jurkloštru. Po vojni je podedovala požgano domačijo v Podgorju, kjer sta si z možem zgradila topel dom. Hčeri sta šli od doma, sin Ivan pa si je v bližini zgradil novo hišo. Na posnetku: zlatoporočenca na domu. (Foto: P P.) RIBNICA - Združenje zbirateljev policijskih kap, našitkov in odlikovanj Slovenije je bilo ustanovljeno 27. februarja lani. Vanj je včlanjenih deset slovenskih policistov in pet iz tujine. Na srečanju v Ribnici so se dogovorili o skupnem nastopu, saj se doslej niso mogli poenotiti o ceni policijske opreme, ter več spregovorili o srečanjih v tujini. Seveda je beseda tekla tudi o medsebojnem sodelovanju oziroma izmeni opreme in znakov. Inšpektor Franc Novak, sicer pomočnik komandirja policijske postaje Ribnica, seje s svojo zbirateljsko žilico predstavil decembra lani ob odprtju nove policijske postaje v Ribnici. V večnamenskem prostoru je postavil na ogled pestro zbirko 138 kap iz 37 držav (vseh celin), deset čelad, 300 našitkov in drugih znamenj, ki jih je zbral v štirih letih. “Že dalj časa sem tudi član avstrijskih zbirateljev, ki so združeni v organizacijo Pica. Za takega konjička me je navdušil sorodnik, ki se z zbirateljstvom ukvarja že od leta 1986. Po zamenjavi uniform leta 1992 sem se trdno odločil, da bom ohranil del nekdanje Franc Novak • ag][ra5[igDGw(g)gQD • gOOOs® • ^©[pp^O « ^©[^©pftgii® • 2®DTiSDTfDDwco)®Go • @0QDs@ • (^©[posO NAŠE KORENINE Stoji gostilna zidana Bilo je lepo majsko jutro. Florjanovo. Na ta dan so bili včasih v Krškem veliki živinski sejmi. Z juncema seje tja namenila tudi Packova Marija iz Velikega Podloga. Njen brat ji je pomagal gnati živino. Saj je bila mlada žena vsakega dela vajena, a za krepke živali je bila le potrebna moška roka. Domače strehe še niso utonile za obzorjem, že sta srečala neobritega možakarja v ponošeni vojaški uniformi. “Dobro jutro!” ju je pozdravil vojak in domačina sta mu odzdravila. Za bradatim obličjem nista slutila znanega obraza. “Ja, Micka, kaj me ne poznaš?” je vprašal vojak. Šele zdaj je ženska dvignila pogled in na kosmatem obrazu zaznala dobro znane poteze. “Janez, o, ti si!” je veselo vzkliknila. Bil je njen mož in oče njenih treh otrok. Pisalo seje leto 1918 - po skoraj štirih mučnih letih karpatske fronte se je Janez Pacek, avstrijski vojak, vračal domov na dopust. Časi so bili neizprosni. Par, ki se je po toliko letih spet našel, ni imel priložnosti za veselje. “Midva greva naprej v Krško, ti pa pojdi domov, pozdravi otroke in se očedi,” je dejala Micka in spet sta se razšla. Toda marsikaj se je le spremenilo. Janez ni več odšel nazaj na fronto. Prva svetovna vojna se je zadušila v lastni krvi, še predno je Janez spet oblekel uniformo. Ostal je doma na rodni zemlji. Sem, na lepo Packovo domačijo, je že nekaj let pred vojno pripeljal Micko za gospodinjo. Tudi ona je bila Packova iz vasi, pri Mihočevih se je reklo tisti hiši po domače. Župnik je mladi par zvezal šele potem, ko je iz cerkvenih knjig razbral, da so minila že 104 leta, odkar so si bili Packi iz obeh hiš v sorodstvu. Zgodbo o Janezu in Micki mi pripoveduje Prahova Marija iz Velikih Malenc. Ona je njun prvorojeni otrok. Luč sveta je zagledala leta 1910. Dve leti za njo je bil rojen Janez, še dve leti pozneje pa Franci, ki je prišel na svet, ko se je njegov oče že dajal z Rusi v Karpatih. Franci je padel v naslednji vojni. Kot partizana gaje pokosila nemška krogla. Marija mi pravi, kako je bilo tistega dne, ko seje oče vrnil iz vojske: “Takega, vsega kosmatega in v razcapani uniformi, seveda nisem spoznala. Še manj Janezek ali pa mali Franci, ki ga še nikoli videl ni. Stegnil je roke proti nam, svojim otrokom, da bi nas pozdravil, mi pa smo se razbežali po vasi in kričali: Berač! Berač je prišel! Šele pozneje, ko se je oče obril in preoblekel, nas je teta peljala k njemu in nismo se ga več bali. Ko se je vrnila mati, je bilo že vse dobro. Po vojni sta se rodila še Angelca in Jožek.” Domačini iz Malenc in Krške vasi Prahovo Marijo bolje poznajo pod vzdevkom Kuharica, njenega moža Jožeta Praha pa so klicali Šef. Oba, Šef in Kuharica, sta bila sloviti gostilniški par, ki je po drugi svetovni vojni vodil znano Prahovo gostilno v Velikih Malencah ob mostu preko Krke. Gostilna je trdna in stoji še danes, le most so v sedemdesetih letih prestavili za nekaj deset metrov nižje ob vodnem toku. Včasih je bila to Bukovčeva gostilna in mesarija, njena zgodovina pa sega daleč tja v osemnajsto stoletje. V začetku tega stoletja je Franci, eden od Bukovčevih fantov, nekaj časa živel v Ameriki. V Clevelandu je bil mesar in kar dobro mu je šlo. Ko se je vrnil, je obnovil še domačo mesarijo in gospodarska poslopja, gostilni pa je dal sedanjo zunanjo podobo. To je bilo sedemnajstega leta, predzadnje leto prve svetovne vojne. Tistega leta pozimi je bil v teh krajih močan potres. Marija se ga še spomni. Kako ne, saj so bili ljudje že tako izmučeni in lačni zaradi vojne. Potem pa še potres. V Velikem Podlogu razen strahu zaradi tresenja in bobnenja ni bilo večje škode, v Krški vasi, čisto ob Krki, pa je bilo porušenih več hiš. Z Bukovčevo hčerko se je poročil Prahov Jože iz Krške vasi, ki seje pri hiši že prej izučil za mesarja. Marija je prišla sem triintridesetega leta za kuharico. Kuharskih spretnosti se je izučila v hotelu Metropol v Novem mestu. Lastnik tega hotela je bil tedaj Alojz Polajnar. Nekaj let prej je kupil hotel Union, ga prenovil in preimenoval v Metropol. Marija se rada spominja tistih let pred prvo svetovno vojno. Delaje bilo veliko in imela je veliko odgovornost. Vodila je kuhinjo in gostilna je cvetela. Ob sredah so bili v Zagrebu sejmi in pred njo se je kar trlo konjskih vpreg. Kmetje iz cele Dolenjske so se tu krepčali, odpočili živino, dostikrat pa tudi prenočili. Potem je prišla druga svetovna vojna. Skoraj ves svet je zajela njena temna senca. TUdi kraje ob Savi in ob spodnjem toku Krke. Hitro se je med ljudmi razširila vest, da bodo izgnani v Nemčijo. Marija seje pred izgnanstvom rešila v Zagreb. Po vojni se je vrnila in se poročila z vdovcem, Šefom Jožetom Prahom. Počistila in obnovila sta, kar je bilo uničenega in znova odprla vrata gostilne. Življenje je steklo naprej. Njun trud je bil uspešen, saj se je povrnil nekdanji sijaj. Nista pa imela otrok. Šef Jože Prah je že umrl, gostilna pa še naprej nosi Prahovo ime. Z Mimico, Jožetovo hčerko iz prvega zakona, se je poročil Edo Prah iz Krške vasi. Sedaj je njen gospodar Jože Prah, njun sin. Jože ima gostinsko izobrazbo. Z ženo, tudi Mimico po imenu, imata tri otroke: Matica, Jernejo in Manco. Tradicija gostinstva je pri hiši doma. Tudi Matic namreč hodi na gostinsko šolo, in to prav v Novo mesto, kjer je prvi poduk o gostinstvu nekoč dobila Marija Prah. Res, da tistega hotela Metropol ni več in prav tako ne tiste deželne ceste. Ta je bila včasih glavna cestna povezava med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom. Ob tej je nekdaj stala in z njo je cvetela tista Bukovčeva in pozneje Prahova gostilna v Velikem Podlogu. Toda človeška pota se menjajo. In na vsaki je človek potreben prijazne besede in okrepčila. TONE JAKŠE MONOGRAFIJA O ARHITEKTU IN PUBLICISTI MARJANU MUŠIČU Mesto svojemu velikemu rojaku ■ s figo v žepu Novomeščanom je enkratno okolje Glavnega trga in Vrat, kjer so nekdaj, ko je bilo mesto še opasano z obzidjem, stala tako imenovana Ljubljanska vrata, nekaj povsem vsakdanjega in se niti ne zavedajo, s kakšno izredno mero posluha za preplet starega z novim, za spoj preteklosti s prihodnostjo so ti prostori načrtovani in oblikovani. Ne zavedajo se, da so tako rekoč vsak dan deležni daru velikega ustvarjalca, njihovega sorojaka Marjana Mušiča, talenta, ki je zrasel v tem mestu in mu ostal v srcu ves čas zvest. On je bil namreč tisti, kije po vojni zasnoval prenovo okolja Glavnega trga in Vrat. O slednji je umetnostni zgodovinar dr. Nace Sumi zapisal, da to stvaritev lahko mirno postavi “v sam vrh slovenske arhitekture vseh časov. ” In grad Otočec. Edini vodni grad na Slovenskem je prav tako ena od tistih podob Dolenjske, ki se trdno zapišejo v spomin vsakogar, kdor ga je videl in ob njem preživel kakšno urico. Tbdi Otočec je vstal iz ruševin pod budnim očesom Marjana Mušiča, strokovnjaka, ki se ni pustil zapeljati viharnosti sprememb, da bi prezrl in dopustil zanikati vrednote iz preteklosti. Pa slovenski kozolec, ta edinstvena stvaritev slovenskega ljudskega stavbnega genija, ki ji na vsem svetu ni podobne, tudi ta je v Mušiču našel občudovalca in strokovnjaka, ki mu je z vso svojo avtoriteto stopil v bran in ga postavil na mesto, kakršno pripada lesenim harfam naših polj. Enako je zapel slavo preprosti kmečki hiši. Vendar ni bil zagledan le v preteklost, v njem je prav tako živo utripala modernost, saj kako bi se sicer mogel vključiti v dogodek, s katerim se je njegovo rodno Novo mesto zapisalo kot kraj začetka slovenske zgodovinske avantgarde. To je Tropska vročina v pisarni Pasji poletni dnevi so prav neprijazni zadelo v pisarnah. Večina boljše opremljenih ima sicer klimatsko napravo za hlajenje, vendar ta je večinoma prej izjema kot pravilo. Tako bo vsaj še nekaj let, dokler se vsi delovni prostori ne posodobijo. Do takrat pa bo potrebno prenašati neprijetno in včasih zares nadležno znojenje. Toda ne obupajte! V suknjiču ne boste zdržali, zato si privoščite lahka, udobna in predvsem zračna oblačila. Izbire je več kot dovolj, za vse vrste (nejformalnih srečanj. Izberite viskozo in ne kupujte tkanin, ki se zelo mečkajo! Poletne pletenine so lahko izvrstna rešitev. Oblačila naj bodo ohlapnejša. K srajci ali zračnemu puloverju oblecite le tanke hlače ali dolgo krilo. Priročna je tudi široka in valovita srajčna obleka iz viskoze. Lahko jo nosite čez majico ali kar na goli koži (z ustreznim spodnjim perilom, seve- da!) Pri majicah brez rokavov bodite pazljivi: imeti morate lepe roke, biti brezhibno depilirani, pa tudi odprtine za rokave ne smejo biti prevelike. Večje kot so, bolj je oblačilo primerno za na plažo. Neprimerni so tudi pregloboki vratni izrezi, zato se raje odločite za kakšen zanimiv ovratnik. Tudi bela in prosojna oblačila so lahko eno izmed poletnih pravil. Zmerno (ne kot za na plažo) in okusno (pod prosojnimi hlačami prave spodnjice), se razume. Če pa vam znojenje dela resnično preglavice, izbirajte svetla oblačila, na katerih se mokri madeži manj poznajo. Rešitev pa je tudi rezervna majica, v katero se preoblečete, ko pridete med pisarniške stene. Te vas namreč.včasih lahko tudi prijetno ohladijo. JERCA LEGAN bilo zdaj že znamenito leto 1920, čas tako imenovane Novomeške pomladi, ki jo je Mušič popisal v istoimenski knjigi. Mušič je imel ob mnogih talentih namreč tudi dar pisanja. Našteto je le nekaj tega, po čemer je danes poznan in spoštovan akademik, arhitekt in publicist Marjan Mušič. Rodil se je 6. novembra 1904 v Novem mestu, se tu šolal in maturiral na gimnaziji, nato vpisal arhitekturo v Ljubljani in diplomiral leta 1929 pri prof. Jožetu Plečniku. Zaposlen je bil v različnih službah, nekaj časa je bil tudi v svobodnem poklicu, po vojni pa je postal redni profesor za zgodovino arhitekture na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, leta 1966 dopisni član Jugoslovanske aka- demije znanosti in umetnosti in nato še dopisni in leta 1979 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot izvedenec za spomeniško varstvo je po vojni sodeloval pri obnovi mnogih spomenikov doma in v tujini, za svoje delo pa je prejel številna priznanja, med njimi Prešernovo nagrado. Rodno mesto se mu je oddolžilo s Trdinovo nagrado in častnim občanstvom. Umrl je 6. januarja 1984. Vsekakor gre za osebnost, na katero bi moralo biti Novo mesto ponosno in seji na primeren način oddolžiti. A ni videti tako, če pomislimo na vse, kar se že nekaj let dogaja z Mušičevo monografijo. Pred štirimi leti je novomeški oblikovalec Peter Šimič dal pobudo za izdajo knjige, v kateri bi zajeli Mušičev prispevek Novemu mestu in Dolenjski. Že naslednje leto spomladi je v sodelovanju z Muši-čevim sinom Markom in urednikom Dolenjske založbe Francijem Šalijem zamisel dobila konkretnejše oblike, vsekakor takšne, da je na posebnem sestanku tedanji novomeški župan Franci Koncilija obljubil pobudnikom začetna sredstva, da bi založniški projekt lahko stekel. Knjiga Arhitektura za vse čase je dobivala vse bolj jasno podobo, določeni so bili tudi glavni sodelavci, in sicer: Marko Mušič, Peter Simič, Nace Šumi in fotograf Drago Arrigler. Nadaljnja priprava monografije o Muši-čevih delih ter o urejanju Novega mesta in Dolenjske, o proučevanju njune arhitekturne dediščine in o naporih za njeno ohranitevJe pokazala, da je na voljo toliko kvalitetnega gradiva, da bo načrtovanih 300 strani premalo, zato so obseg povečali na 500 strani, obnovili so Mušičeve risbe in ostalo gradivo, dr. Šumi je napisal budijo, Arrigler fotografiral, Simič pa pripravil oblikovne zasnove monografije. Delo je lepo teklo, vendar je od obljubljenega zagonskega denarja občina dala le p°' lovico kot plačilo za odkup bodočih knjig, tako daje večji del stroškov za avtorske honorarje in drugo moral izplačal atelje Marka Mušiča. Knjiga je zdaj dokončana in pripravljena za tisk. A pred tem zadnjim korakom je prišlo do zastoja, ki ga ni premaknil ne pozi^ Društva Novo mesto ne sestanek na občini, na katerem so se dogovorili, da bo občina poskrbela za vodenje akcije za pridobitev po* trebnega denarja pri podjetjih m drugih sponzorjih. “Same obljube, obljuba za obljubo, naredi se pa nič,” se jezi P®" ter Simič, ko v svojem ateljeju lista po pripravljenem gradivu za knjigo, ki nikakor ne more iziti- Pa bi bila še kako pomembna in p°' trebna, ne samo zaradi Marjan3 Mušiča, ampak vseh sedanjih m bodočih rodov, ki najdevajo m bodo našli koreninje svoje istovetnosti v bogati dediščini mesta m širšega okolja. , M. MARKELJ h,**,Oj ' Mušičeve študijske risbe, ki so nastale ob prenavljanju gradu Otočec in njegovega neposrednega okolja. SLADKORNA BOLEZEN IN OBOLENJA SRCA IN OŽILJA Pomembno zmanjševanje dejavnikov tveganja Obolenje žil odvodnic (arterij) povzroči postopno ali nenadno zaporo svetline prizadete žile. Ta proces, ki ga imenujemo arterioskleroza, prizadene arterije pri vseh ljudeh, vendar se pri ljudeh s sladkorno boleznijo pojavlja v zgodnejšem življenjskem obdobju in v hujši obliki. Zožitev nastaja zelo počasi, vrsto let in postopno zmanjšuje pretok krvi. Ko okrnjena prekrvavitev ne zadošča več za normalno delovanje organa, se pojavijo bolezenski znaki. Sprva so težave prehodne in se pojavijo le v trenutkih največje potrebe organa po sveži krvi (velika fizična obremenitev), kasneje pa postanejo trajne. Vrsta težav je odvisna predvsem od tega, katera žila je prizadeta. V primeru, da so prizadete venčne žile na srcu (koronarne arterije), ki prekrv-ljujejo srčno mišico, govorimo o ishemični bolezni srca. Če je zapora žile delna, se pojavlja tiščoča ali pekoča bolečina za prsnico z možnim širjenjem v vrat, ramo ali roko. Bolečino največkrat izzove telesni napor, hud duševni stres ali prehod iz toplega prostora na mraz ter mine nekaj minut za tem, ko preneha povod za njen pojav. To prehodno bolečino imenujemo angina pektoris, za razliko od srčnega infarkta, kjer pride do popolne zapore žile in je bolečina stalna. Če podobni bolezenski procesi prizadenejo arterije, ki pre- hranjujejo možgane, to lahko povzroči ohromelost in omrtvičenje roke, noge ali obeh okončin ene strani telesa, motnjo govora, dvojen vid in izgubo ravnotežja. Za prehodno motnjo štejemo težave, ki minejo prej kot v 24 urah. Če pride do popolne zamašitve žile, je to možganska kap in prizadetost je trajna. Delna zapora arterij, ki prekrv-Ijujejo spodnje okončine, povzroča nastanek bolečine med hojo. Hujša je zapora, krajša je prehojena razdalja, ki že povzroči bolečino. Po nekaj minutah mirovanja bolečina mine in se vrne ob ponovni hoji. Pri napredovali zapori se bolečina pojavi že v mirovanju, pri popolni zapori pa pride do odmrtja tkiv - gangrene. V tem primeru je velikokrat edina rešitev amputacija dela ali cele spodnje okončine. Kot smo že omenili, se zgoraj opisane težave lahko pojavijo pri vseh ljudeh, vendar so v primeru sočasne prisotnosti sladkorne bolezni pogostejše. Tako sta možganska kap in srčni infarkt štirikrat pogostejša pri ljudeh s sladkorno boleznijo, gangrena spodnjih okončin pa celo do petnajstkrat. Zakaj je žila diabetika bolj dovzetna za okvaro, še ni povsem razjasnjeno. Do sedaj znani razlogi so povišanje nivoja krvnega sladkorja in pogostejše pojavljanje ostalih dejavnikov tveganja v primerjavi z ostalo populacijo. Preprečevanje zgodnjega nastanka arterioskleroze je usmerjeno k zdravljenju teh dejavnikov tveganja. Pomembno je znižati nivo krvnega sladkorja. Izredno pomemben dejavnik tveganja je kajenje, ki ima pri osebah s sladkorno boleznijo še škodljivejši vpliv kot pri ostalih. Predvsem pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 so pogosto povišane maščobe v krvi. Celokupni holesterol naj bo nižji kot 5,0 mmol/1, “slabi holesterol” LDL mora biti nižji od 3,0 mmol/1, “dobri holesterol” HDL pa višji od 1 mmol/1. Trigliceridi ne smejo presegati vrednosti dveh milimolov v litru krvi. Če z ustrezno dijeto ne moremo doseči teh vrednosti, je potrebno zdravljenje z zdravili-To zdravljenje je pravilom3 doživljenjsko in izredno uspešno preprečuje zaplete, povezane z arteriosklerozo. Zvišan krvni tlak prav tako škodljivo vpliva na žilo. Ugotovimo g3 skoraj pri vsakem drugem diabetiku. Da bi zmanjšali škodljiv učinek krvnega tlaka, ga moramo znižati pod vrednost 130/80 mmHg. Pogosto je potrebno zdravljenje z več zdravili hkrati- Kot vidite, je tveganje za srčni infarkt, možgansko kap ali gangreno spodnjih okončin pri pridruženi sladkorni bolezni bistveno večje. Z zmanjševanjem dejavnikov tveganja, kot so kajenje, krvni pritisk in povišane maščobe, lahko to tveganje bistveno zmanjšamo. Da p3 bi to dosegli, so potrebni redni obiski pri zdravniku, ki ugotovi stopnjo ogroženosti in predpiše ustrezno zdravljenje. MILIVOJ PILETIČ, dr. med. DOLENJSKI LIST Š<. 25 (2652), 22. Junija 200« TELEVIZIJSKI SPORED televizija si pridržuje pravico do ni®rebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 22.VI. JOVENUA 1 Tedenski izbor Odmevi 8.30 Mostovi ■j.OO Risanka 5.20 Pod klobukom 10.10 Zgodbe iz školjke 10.40 National Geographic 11.30 130 let GD 12.00 Naokoli po Nemčiji •W Poročila l3-40 Tedenski izbor Portret 14.30 Zoom ,, 16.00 Slovenci po svetu • 30 Poročila F • Na liniji 17 as iz ?iv*i?n)a Hrastkovih 18 k £r*sta,i 11 vesolja, am. oddaja islc iv »8as-*dok. oddaja 7n'nt “nevn>k, vreme, šport ! n Tednik F 7t'v Turistična oddaja »m £sml dan 7t'S “dmevi. kultura, šport •00 Opus F 0 Slovenci v Avstraliji Slovenija 2 .j semenska panorama - 8.40 Videospot-R e • 0.15 Grace na udaru, nan. - 9.35 Murphy °"»«, nan. -10,00 Euro 2000 - 12.20 Euronc--j '1'-30 Po Sloveniji - 18.05 Družinski n» aVn.n’nad’ ^13 -19.05 Nenadoma Susan, 2t mn30 Vi(leospotnice - 20.00 Euro 2000 -Pruu k s'av'' 21.50 Imago Sloveniae - 22.30 eben pogled - 0.05 Bistvo jazza - 0.30 Ljud-le Pod Jezuvom, italij. nan. kanal a •15 Dogodivščine Rokca in Binča, ris. - 9.15 n ®e!a’ nalT -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Iti * • w ’ Adrenalina -13.30 Princ z ic nv1J'a> uan. -14,00 Jake in debeluh, nan. -Ari , Laku -15.55 Oprah show -16.50 Pan,’ nator - 15.00 Živa-magazin -nan a zdravjel, nan. ■ 16.30 Služba in družba, '' 1T00 Odpadnik, nan. • 18.00 Zvezdne c’nan- ■ 19.00 Živa-novice -19.15 Zgodbe » Si J?orii- nan-' 2°.1° Gole tarče, film -Taim • va".magazin • 23.00 Fitz, nan. ■ 0.00 le življenje, nan. - 0.30 Dragi John, nan. KANAL zrtn,« V!deostrani -16.40 Risanka -18.00 Iz 19 n?!' IH'211 Pm pomoč -19.00 Novice - 20 nn v denski kulturn' pregled - 19.30 24 ur - • 7t nn ».ntaktna utldaja • 20.40 Nas poznate? „1 . Novice - 21.15 Tedenski kulturni pre- 21.25 Odkrito HTV i l(WKi0broiulro' Hrva5ka -10.00Poročila 12 35 UbvfV.all,i Fr0-gram'12,00 P°r0£-!a '4.20 Izzi.'""1' .[enutek spoznanja - 17.00 Hrvaška danes 15.10 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila 16.45 Lahkih nog naokrog 17.45 Zenit 18.25 Dosežki 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Petka 21.15 Deteljica 21.25 TV Poper 22.05 Odmevi, šport 23.05 Polnočni klub SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama • 8.35 Videospot-nice - 9.00 Družinski zdravnik, nad., 2/13 -10.00 Euro 2000 - 11.00 Pot k slavi -12.10 Gore in ljudje -13.10 Vladujoči razred, film -15.15 Vse, kar še pride, am. film -16.45 Metropolis-17.30 Po Sloveniji -18.05 Spoznavajmo, serija -19.00 Turistične akcije -19.30 Videospotnice - 20.05 Will Shakespeare, nad. - 21.00 Grace na udaru, nad. - 21.20 Pasha, film - 22.55 Ulica upanja 413, nan. - 23.40 Oz, am. nad - 0.35 Noč z Dickom, am. nan. KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, pon. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlan-tis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nad. - 22.00 Ravnatelj, film - 0.10 Miami Vice, nan. -1.10 Dannyjeve zvezde POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -12.50 Ljubezen ali denar, nan. -13.20 Policisti s srcem, nan. -14.20 Diagnoza: umor, nan. -15.15 Zakon v L.A., nan. -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Bojevniki senc, film - 21.45 Komandosi, nan. - 22.45 Milcnium, nan. - 23.45 Štab v nevarnosti film CAJBA TV 15.00 Živa-magazin -16.00 Na zdravje!, nan. -16.30 Služba in družba, nan. -17.00 Odpadnik, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 F/X - umori s trikom, nan. - 20.10 Melrose Plače, nan. - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Fitz, nan. - 0.00 Tako je življenje, nan. -0.30 Dragi John, nan. . VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Najspot -17.50 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice -19.15 Rezerviran čas - 19.30 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Prva pomoč - 21.35 Motosport mundial HTV 1 7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Labirint strasti (serija) -13.25 Dok. serija - 14.00 Poročila -14.20 Maščevanje mevž (film) -16.00 Televizija o televiziji -16.30 Luška regata (dok. film) -17.00 Hrvaška danes -17.30 Kmetijski nasveti -18.00 5.000 km skozi Mehiko -18.35 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 007 Tedenski pregled - 21.00 Angelov pogovor (film) - 22.55 Poročila - 23.10 Gospod Frost (film) -1.10 Nočne oči 4 (film); 2.30 Moja leva noga (film); 4.10 Hišni duhovi (film) HTV 2 9.05 Labirint strasti (serija) - 9.50 Film -11.25 Cesarstvo divjine -11.50 Pol ure kulture -12.20 Burma (dok. serija) -13.20 Plen (serija) -14.05 Urgenca (serija) -14.50 Serija -15.45 Poročila za gluhe in naglušne -15.45 Portret -17.00 Risana serija -17.30 Hugo -18.00 Briljanteen -19.00 Panorama županij - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Leta nočnih mor (serija) -21.25 Latinica - 23.55 Čas je za jazz - 0.55 Umetnine svetovnih muzejev 5,Ubirint strasti (serija -14.10 Poročila- mnrvTa ni i/i Trer? ,zz|'valcc (film) -16.00 Tudi'etos...- !6.30 SOBOTA, 24.VI. 17 10 ai ‘ 1 '-ul/ mvaaKa uants - knii j ,f)e.’D°nava-Jadran -18.00 Hrvaška ta io a' Kolo sreče -19.05 Risanimi , Dncvnik, vreme, šport - 20.10 V ve-in i?lanu" 21-00 Romanje Hrvaške vojske 27 ns 13e v Tottrdes - 21.35 Pol ure kulture -0 iA v°" 3T55 Poročila - 23.15 Portret -(filmi ni ‘ Slišala sem pesem siren sk‘ mesec(ffeif (film)’ 4'°°JeSCn’ HTV 2 8.00 Uiristične panorame - 9.05 Labirint stra- sa«M '-9'5^ King Ko"g (film) •1130 Ce-Pm„. °_ '!l!ne ' H.55 Zvezdni prah -12.30 zaobm C-a nePrijetnosti (serija) 17 nn n «n na6'usne -16.00 Cesarstvo divjine -- I R nn d odkriva svet (seriia) -17-30 Hugo žarnic- ,rma (dok- serija) -19.00 Panorama Kvl nn 19-30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 scriii k, Semfeld (serija) - 20.55 Urgenca • 0 2(1 11" 0 " TO Srebrna flota (film) Umetnine svetovnih muzejev PeTEK, 2T.VI. S>venija 1 Tedenski izbor Odmevi 8-30 Sledi 9-00 Risanka 9-30 Iz življenja Hrastkovih ,'33 Udarna brigada 6-20 Kristali iz vesolja 10.50 Zvok, glas.-dok. serija 13 nn n Hrama nZ £or°čila 13-50 Tedenski izbor Osmi dan 14-20 Slovenci v Avstraliji -16.10 Divja Amerika, dok. nan. -17.15 Divji svet, nan. -18.10 Skrivnosti morskega kraljestva -19.00 Dellaventura, nan. - 20.00 Glej, kdo se oglaša, film - 21.40 Naključni vohun, film -0.00 Sabrina, film - 2.10 Atlantis - 3.10 Odklop POP TV 8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbonc, nan. -10.00 Zbornica, nan. -10.30 Košarkarji, nan. -11.00 Navihanka, nan. -11.30 Sabrina: mlada čarovnica, nan. -12.00 Modna popotovanja -12.30 PopVroll -13.30 Ujetnik dvorca Zenda, film -15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Mistralova hči, nad. -17.30 Ka-zzam, film - 19.15 24 ur - 20.00 Poslednji Mohikanec, film - 22.00 Urgenca, film - 23.00 Udarci pravice, nan. - 0.00 Vsi predsednikovi možje, film CAJBA TV 16.00 Čudežni otrok, film -18.00 Rojeni v svobodi, nan. -19.00 Maggie, nan. -19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Stražar, nad. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Fifa Youth Cup - 22.30 Strelčev mesec, film VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Glasbena oddaja -17.55 Kako biti zdrav? -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja - 20.30 Dolenjski obzornik - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 22.15 Najspot HTV 1 7.45 Tv spored - 8.00 Poročila - 8.05 Program za otroke -12.00 Poročila -12.35 Mad Masion (film) -14.20 Hruške in jabolka -15.00 Poročila -15.15 Beverly Hills (serija) -16.10 Melrose Plače (serija) -17.00 Turbo limac show -18.30 Opera Box -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.10 Zabavni program - 21.00 Outbreak (film) - 23.10 Poročila - 23.30 Mini serija - 2.30 Za mračnim umom (film); 4.10 Zandalee (film) HTV 2 10.05 Tv spored - 9.00 Potepuh divjega zahoda (film) -12.25 Kako in kam na študij - 13.25 Briljanteen -14.15 Film -15.55 Črno-belo v barvi -18.55 Povabilo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Serija - 20.45 Mednarodni otroški festival -1.00 Melodije Istre in Kvarnerja -1.30 Umetnine svetovnih muzejev SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Otroška oddaja 10.05 Kino Kekec: španski film 11.30 Klapa zahodnega dela, nad. 12.00 Tednik 13.00 Poročila 13.50 Petka 15.00 Courting Justice, am. film 16.30 Poročila 16.45 Fračji dol, nan. 17.10 Mozartova druščina 17.50 Na vrtu 18.20 Novi raziskovalec, 8/13 18.50 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Resje! 21.45 Velika imena malega ekrana 22.45 Poročila, šport 23.15 Vrtiljak, nan., 6/10 23.45 Vran, kan. nan., 1/22 0.30 Vohunke, am. film SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama - 8.50 Videospotnice - 9.25 V telovadnici, nad. - 9.50 Med nebom in zemljo, nan. -10.40 Svetnik, nan. - 12.00 Euronevvs -12.25 Motociklizem -13.20 Košarka -14.55 Atletika -15.30 Šport -17.45 Euro 2000 (četrtfinale: 18.00 Amsterdam; 20.45 Bruselj) - 23.00 Svetnik, nan., 24/43 - 23.50 Sobotna noč -1.50 Šok, Šved. nan. KANAL A 8.00 Risanka -10.00 Družinske zadeve, nan. - 10.30 Nora hiša, nan. -11.00 Brooklynski most, nan. - 11.30 Mladoporočenci -12.00 Misija nemogoče, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Steklena krsta, film -15.40 Ned in Stacey, nan. INEDELJA, 25.VI. SLOVENIJA 1 8.00 Živžav Risanke 10.00 Ozare 10.05 Dlan v dlani 11.00 Svet divjih živali, ser. 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.10 Pomagajmo si 13.40 Resje! 15.05 Prvi in drugi 15.35 Vsakdanjik in praznik 16.30 Poročila 16.55 Ekumensko bogoslužje 18.00 Proslava ob dnevu državnosti 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Zoom 21.40 Družinske vezi 22.35 Poročila, šport 23.00 Balet SLOVENIJA 2 7.35 Videospotnice - 8.10 Metropolis - 8.55 Noro zaljubljena, nan. - 9.15 Iz dobrega gnezda, nad. -10.05 Popolna tujca, nan. - 10.25 Zvezde Hollywooda -11.00 Turistične akcije - 11.30 Policija - 12.00 Tekmovanje pevskih 21.55 Šola golfa - 22.25 Telesni stražar, film -0.40 Moj sin Johy, film CAJBA TV 16.00 Uresničeni cilji, film -18.00 Rojeni v svobodi, nad. -19.00 Maggie, nan. -19.30 Veronikine skušnjave, nan. -20.00 Stražar, nad. - 21.00 Dosjeji X, nad. - 22.00 Kansas City, film VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Belokranjski obzornik -19.00 Novice -19.15 Od sobote do sobote - 19.30 24 ur - 20.00 Moj kraj - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi - 21.35 Kako biti zdrav? PONEDELJEK, 26.VI. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor Utrip 8.20 Pomagajmo si 8.50 Lahkih nog naokrog 9.30 Klapa zahodnega dela, nad., 1/13 10.30 Zenit 11.15 Dosežki 11.35 Na vrtu 12.00 Novi raziskovalec, serija, 8/13 12.30 Prvi in drugi 13.00 Poročila 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Opus 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila 16.45 Radovedni Taček 17.00 Pleme, nan. 17.45 Dober večer 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20,05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nem. nan., 5/33 21.00 Aktualne teme 22.00 Odmevi, kultura, šport 23.00 Panel SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama - 7.45 Videospotnice 8.20 Will Shakespeare, nad., 3/6 - 9.10 Spoznavajmo, ser., 5/11 -10.00 Euro 2000 -14.10 Sobotna noč -16.10 Domače obrti -16.35 Policija -17.05 Veliki ruski skladatelji -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nad. -19.00 Lingo -19.30 Videospotnice - 20.05 Jasno in glasno - 21.00 Studio Čity - 23.30 Brane Rončel izza odra - 0.25 Vse, kar že pride, ang. film KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, pon. -10.10 Luz Maria, film -11.00 Oprah show -12.00 Dan-nyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. - 14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mary Rei!ly, film - 22.00 Zvezdna vrata, nad. - 22.50 Bob, nan. - 23.30 Miami Vice, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, pon. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -12.50 Ljubezen ali denar, nan. -13.20 Policist s srcem, nan. - 14.20 Diagnoza: umor, nan. -15.15 Zakon v L.A., nan. -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Počivaj v miru, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.40 Prijatelji, nan. - 23.00 Wimbeldon - 23.30 Nikita, nan. - 0.30 M.A.S.H., nan. GAJ BA TV 14.00 Živa-magazin -15.00 Wimbeldon -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 F/X - umori s trikom, nan. - 20.10 Desetka, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Fitz, nan. - 0.00 Dragi John, nan. TELEVIZIJA NOVO MESTO vas kanal s Trdinovega vrha^ 1 na kanalu i" I VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.00 Rezerviran čas -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj, ponov. - 21.45 Mreža, oddaja o računalništvu TOREK, 27.VI. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Japonske pravljice 9.10 Risanka 10.05 Najlepše počitnice, nad. 10.25 Dober večer 12.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nem. nan., 5/33 13.00 Poročila 14.40 Aliča, kult. magazin 15.10 Aktualne teme 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila 16.45 Zlatko Zakladko 17.00 Kako rada imam šolo, nan., 25/26 17.15 Moja žival in jaz, nan., 25/26 17.45 Besede 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Razkošje, nan. 21.00 Pod preprogo 22.00 Odmevi, šport 23.00 Liian Paksu Perhoseki, fin. frama SLOVENIJA 2 9.25 Videospotnice -10.00 Snežna reka, nad. -10.50 Jasno in glasno -12.15 Euronevvs -14.00 Na sodišče po pravico, film -15.30 Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 Gimnazija strtih src, nad. -19.00 Noro zaljubljena, nan. - 20.00 Alejo Carpentier, dok. oddaja - 21.00 Svet poroča - 21.30 Ženske 111, norv. film - 22.45 Portret KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah shovv -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Umreti na 8 milijonov načinov, film - 22.00 Mesto zločina, nan. - 23.00 Bob, nan. - 23.40 Miami Vice, nan. - 0.40 Dannyjeve zvezde -1.40 Odklop POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -12.50 Ljubezen ali denar, nan. -13.20 Policisti s srcem, nan. -14.20 Diagnoza: umor, nan. -15.15 Zakon v L.A., nan. -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Sin prihaja, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. -22.35 Prijatelji, nan. - 23.00 Wimbeldon - 23.30 Nikita, nan. - 0.30 M.A.S.H., nan. CAJBA TV 14.00 Živa-magazin -15.00 Wimbeldon -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 F/X - umori s trikom, nan. - 20.10 Cena maščevanja, film - 22.00 Ziva-magazin - 23.00 Fitz, nan. - 0.00 Dragi John, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani - 16.45 Ostržek, risanka - 18.00 Mreža, oddaja o računalništvu -18.30 Šport -19.00 Novice -19.15 Rezerviran čas -19.30 24 ur - 20.00 Spi z menoj, am. film - 21.35 Novice - 22.00 Pokličite župana, pon. SREDA, 26.VI. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor Odmevi 8.30 Dober dan Koroška 9.00 Risanke 9.50 Zlatko Zakladko 10.05 Kako rada imam šolo, nan., 25/26 10.20 Moja žival in jaz, nan., 25/26 10.30 Besede 11.30 Obzorje duha 12.05 Razkošje, nad. 13.00 Poročila 13.50 Španski film 15.05 Pod preprogo 16.00 Mostovi 16.30 Poročila 16.45 Male sive celice 17.45 National geographic, ser., 7/13 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film 22.00 Odmevi, kultura, šport 23.00 Evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama - 9.25 Videospotnice -10.00 Gimnazija strtih src, nan. -10.40 Ženske III, norv. film -11.55 Alejo Carpentier, dok oddaja • 13.20 Euronevvs - 14.25 Druga godba -15.50 Film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Uboga mala bogatašinja, ser., 1/6 - Šef,,, nan., 5/6-20.00 Euro 2000: Bruselj - polfinale - 23.00 Gospa s slike, 1/2 KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah shovv -12.00 Dan-nyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. - 14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah shovv -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria. nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 22.00 Vsi županovi možje, nan. - 22.40 Will in Grace, nan. - Z3.10 Bob, nan. - 23.45 Miami Vice, nan. - 0.45 Dannyjeve zvezde POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -11-50 Ljubezen ali denar, nan. -13.20 Policisti s srcem, nan. -14.20 Diagnoza: umor, nan. -15.15 Zakon v L.A., nan. -16.15 Tri ženske, nan. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Vražja sodelavka, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. -22.35 Prijatelji, nan. - 23.00 Wimbeldon - 23.30 Nikita, nan - 0,30 M.A.S.H., nan. CAJBA TV 14.00 Živa-magazin -15.00 Wimbeldon -18.00 Zvezdna vrata, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 F/X - umori s trikom, nan. - 20.10 Arizona Dream, film - 22.30 Živa-magazin - 23.30 Fitz, nan. - 0.30 Krila, nan. -1.00 Pri Addamsovih, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -16.30 Spi z menoj, film - 18.30 Smo dobri gospodarji; -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Prva pomoč - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Maldivi - 21.45 Vesele tačke zborov -13.00 Šport -14.25 Sanjal sem o letenju -14.55 Letalski miting -16.55 Veslanje -17.45 Euro 2000 (četrtfinale 18.00 Rotterdam; 20.45 Bruges) - 23.00 Šport v nedeljo - 23.30 Man Friday, am. film KANAL A 8.00 Risanka -10.00 Družinske zadeve, pon. - 10.30 Nora hiša, nan. -11.00 Brooklynski most, nan,-11.30 Zmenkarije-12.00 Nemogoče,nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Metulji s«svobodni, film -15.50 Klik: Vitezi za volanom; Miza za pet; Do ušes zaljubljena -19.00 Duh bojevnika, nan. - 20.00 Glej, kdo se zdaj oglaša, film - 21.40 Stilski izziv - 22.10 Čas za razmislek, film POP TV 8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. -10.30 Košarkarji, nan. -11.00 Navihanka, nan. -11.30 Koncert - 12.30 Manhattan bo moj, nad. -13.30 Coco Chanel, film -15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Dvojčici, nan. -17.00 Modna popotovanja - 17.30 Študentka na poziv, film -19.05 Miss Slovenije - 19.15 24 ur - 20.00 Pozabi Pariz, film - DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST NAGRADE V NOVO MESTO IN BOŠTANJ Žreb je izmed reševalcev 23. nagradne križanke izbral Anico Florjančič in Mileno Kumer iz Novega mesta ter Karla Mrviča iz Boštanja. Florjančičevi je pripadla denarna nagrada, Kumerjeva in Mrvič pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 3. julija na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 25”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 23. KRIŽANKE Pravilna rešitev 23. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: JOKASTA, AMARANT, LEVANTA, NAGELJ, IBAR, AMI, STANE, NAČIN, LAN, RMAN, TS, EPAKTA, DANE, PENA, SKOVIR, ATAL, KORANA, RASA, ARARAT. AVTOR: JOŽE UDIR VRSTA ROČNEGA ORODJA NEKD. PORT. POSEST NA OBALI KITAJSKE FIGURA PRI ČETVORKI JOSIP BROZ POMEMBNA SESTAVINA OVOJNIC ŽIVČNIH CELIC KRAJ NA HRVAŠKEM VUKI LASTNIK MANJŠE KMETIJE MESTO V SRED. ITALIJI (POKR. AGRO-PONTINO) VRSTA Ml ll'>KAI NK >A VINA ORGANSKO TOPILO ZASKOČNI NOŽ TRESENJE GLASU ČLAN RADIKALNE STRANKE NAJNOVEJŠA ŠEGA TOVORNA LADJA KOŽEKRILEC NEKDANJI GRŠKI LAHKI KONJENIK SRB. MESTO j z no or POŽEGE IVANA KOBILCA MESTO NA POUSKEM OB VISLI GOROVJE NA KRIMU AM. OTOK V ALEUTIH DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST VODA V TRDNEM STANJU BUDISTIČNI SVEČENIK GOJITELJ NOJEV ČAST ŽENSKO IME NAGRADNA KRIŽANKA 25 IME FR. PISATEUA ZOLAJA VODIKA IN KISIKA (PLA-MENSKO VARJENJEI) KEM. SIMBOL ZA NIOBIJ EDEN OD 5 BUD, VLADAŠ PARADIŽA STARA DRŽAVA OB EVFRATU IN TIGRISU STARA DOLŽINSKA MERA PREBIVALKA BLEDA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST POVRŠINA DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST ODPRODAJA TRGOVSKEGA BLAGA IN NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV V DOBRO UTEČENI TRGOVINI ODPRODAMO TRGOVSKO BLAGO - TEHNIČNO ROBO VODOVOD, CENTRALNO OGREVANJE, ELEKTRIKO, PLIN, BARVE IN OSTALO KOVINSKO GALANTERIJO V NAJEM DAMO OPREMLJENE PROSTORE IN TRGOVINO okoli 100 m2 v starejših prostorih in okoli 200 m2 pokritega, zaprtega skladišča MOŽNOST SELITVE V NOVE, NEOPREMLJENE PROSTORE (okoli 200 m2) V NOVEM OBJEKTU ODDAMO POSLOVE PROSTORE 1. V PRITLIČJU okoli 200 m2 2. V PRVEM NADSTROPJU okoli 200 m2 (možnost uporabe dvigala) LOKACIJA: Draga 1 ŠMARJEŠKE TOPLICE LJ NM ■ Otočec ZG Draga jnRnflN Informacije: g. IVAN JORDAN prodaja tel : 07-38-43-060 IN SERVIS Vsak delavnik: od 7. do 15. ure Zelo uspešni mladi kemiki Na državnem tekmovanju sije prislužilo zlato Preglovo priznanje kar 17 naših osnovnošolcev V tem šolskem letu je število tekmovalcev v znanju kemije za učence osnovnih šol prvič v 34-let-ni zgodovini teh tekmovanj preseglo magično število 10000. Od 50 osnovnih šol, kolikor jih je na Dolenjskem, v Beli krajini in Zasavju, jih je sodelovalo 43. Prvi krog tekmovanj se je odvijal 7. aprila, ko seje na šolskih tek- Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje Postregli vas bodo s: • picami ■ hamburgerjem ■ giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. ® 07/ 33 21 878 Vabljeni! movanjih preizkusilo v znanju kemije 1030 učencev, in sicer 594 iz sedmih in 436 iz osmih razredov. Osvojili so 497 bronastih Preglovih priznanj, 260 učencev pa se je uvrstilo v naslednji krog, to je na regijsko tekmovanje. Na regijskem tekmovanju, ki je potekalo 5. maja na Gimnaziji Novo mesto, je 211 učencev osvojilo srebrna Preglova priznanja, in sicer 125 sedmošol-cev in 86 osmošolcev. Po 39 učencev iz vsakega razreda pa se je uvrstilo na državno tekmovanje, ki je bilo 27. maja v Ljubljani. Na državnem tekmovanju si je 17 naših predstavnikov prislužilo najvišje, to je zlato Preglovo priznanje, ki med drugim prinaša tudi točke za vpis v srednje šole, ki so omejile vpis. Med temi “zlatimi” je bilo.10 učencev iz sedmih in 7 učencev iz osmih razredov. Svečana podelitev zlatih Preglovih priznanj je bila v petek, 9. junija v avli Pedagoške fakultete v Ljubljani. Pred to slovesno podelitvijo pa so se učenci, ki so tekmovali v kategoriji znanje z raziskovalnim delom, predstavili še z javnim zagovorom svojih raziskovalnih nalog. Prijavljenih je bilo 22 raziskovalnih nalog, predstavljenih pa je bilo 19. Našo regijo so zastopale tri naloge, dve iz osnovne šole Center Novo mesto in ena iz osnovne šole Vavta vas. Anže Kožuh iz osnovne šole Center je dobil srebrno priznanje za nalogo z naslovom Indikatorji, za nalogo z naslovom Doping in šport pa sta Matija Kraševec in Bernarda Bevc dobila srebrno, Maja Povše pa bronasto priznanje. Za nalogo z naslovom Mleko sta učenca osnovne šole Vavta vas Andreja Mirtič in Tomaž Pulko dobila srebrno, Tadeja Barbič pa zlato priznanje. Tekmovanje poteka vsako leto pod okriljem Gibanja znanost mladini in sodi med najbolj množična tekmovanja osnovnošolcev, REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE ZAKLADNICA izdaja varna in likvidna naložba Zakladna menica je serijski, imenski, kratkoročni vrednostni papir, obrestovan po nominalni obrestni meri in izdan v apoenih po 10.000 SIT Pooblaščeni vpisniki: ABANKA d.d. Ljubljana, 01 471 82 00 • BANK AUSTRIA CREDITANSTALT d.d., Ljubljana, 01 477 78 53 • BANKA VIPA d.d., 05 338 50 00 NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d., 02 229 22 90 SKB BANKA d.d., 01 471 51 88 • NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Ljubljana, 01476 52 06 • FACTOR BANKA d.d., 01 437 76 13 Oznaka menica Datum avkcije Datum Izplačila Število dni TZM26 • SZM05 27.06.2000 • 27.06.2000 28.09.2000 • 28.12.2000 91 • 182 TZM27 • DZM02 25.07.2000 • 25.07.2000 26.10.2000 • 26.07.2001 91 • 364 TZM28 • SZM06 22.08.2000 • 22.08.2000 30.11.2000 • 01.03.2001 98 • 189 TZM29 • DZM03 26.09.2000 • 26.09.2000 28.12.2000 • 27.09.2001 91 • 364 TZM30 • SZM07 24.10.2000 • 24.10.2000 25.01.2001 • 26.04.2001 91 • 182 TZM31 * DZM04 28.11.2000 • 28.11.2000 01.03.2001 • 29.11.2001 91 • 364 TZM - trimesečna zakladna menica • SZM - šestmesečna z i menica • DZM - dvanajstmesečna zakladna menica Za izplačilo obveznosti ob zapadlosti jamči Republika Slovenija Podrobne informacije pri vseh pooblaščenih vpisnikih in izdajatelju: Ministrstvo za finance • Zakladnica • Sektor za upravljanje z likvidnostjo proračuna • Beethovnova 11 • 1502 Ljubljana Telefon: +386 (1) 478 65 55, +386 (1) 478 63 34, +386 (1) 478 62 31 • Telefax: +386 (1) 425 70 66 E-mail: majda.vrhovec@mf-rs.si, tomaz.oplotnik@mf-rs.si, primoz.dolenc@mf-rs.sl http://www.sigov.si/mf/slov/menice/prosp.html še bolj razveseljivo pa je dejstvo, da je število dobitnikov priznanj in s tem tudi raven znanja iz leta v leto večja. Morda le še kratka primerjava z lanskim šolskim letom. V naši regiji je bilo število tekmovalcev letos za 12 manjše kot lani, število bronastih priznanj pa se je povečalo od 378 na 497, število srebrnih od 128 na 211, le zlati priznanji sta bili letos 2 manj kot v lanskem šolskem letu. Na koncu se le še zahvalimo vsem, ki so izvedbo tekmovanj omogočili in pri njej kakorkoli pomagali. V imenu učiteljev kemije zapisala MARIJA ŠTERK, osnovna šola Vavta vas USPEŠNI DOLENJSKI VESELOŠOLCI LJUBLJANA - “Znanje je edino bogastvo, ki ti ga nihče ne more vzeti!” je geslo, kateremu sledi kar 27.500 učencev iz 553 slovenskih šol, ki so se udeležili šolskih tekmovanj iz Vesele šole, državnega tekmovanja v Cankarjevem domu v Ljubljani pa seje udeležilo 991 najbolj uspešnih, med njimi so bili tudi učenci dolenjskih osnovnih šol. Dobrih uvrstitev so se veselili Mateja Klobčar, Barbara Vidic, Mojca Jenič, Tina Antončič, Mateja Žagar in Nika Petrič iz OS Šmihel, Nikolaj Padevski in Klara Krvavica iz Bršljina, Renata Kovačič iz OŠ Škocjan in Peter Cimermančič iz Stopič. ZAHVALA STARSEV NOVO MESTO - Osmošolcem osnovne šole Šmihel čestitamo za odlično pripravljeno in izvedeno valeto. Za vse, ki smo bili z vami, bo ostala nepozabno doživetje. Hvala in srečno! Vaši starši ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata, strica in svaka FRANCA PAVLINA 14.12.1907 - 6.6.2000 iz Družinske vasi 31 pri Šmarjeških Toplicah se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami sočustvovali ter pokojnega pospremili na zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred. Vsem iskrena hvala! Vsi njegovi OSMRTNICA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ŠTEFKI SOBAR upokojeni sodelavki Delavci in upokojenci Centra za socialno delo Novo mesto. ZAHVALA V 93. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama in prababica KRISTINA PLUT z Lašč pri Dvoru Najprisrčneje se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim vaščanom, prijateljem in znancem za vso pomoč, ki so nam jo nudili v času njene bolezni, posebno snahi Elki. Hvala vsem tudi za izrečeno ustno in pisno sožalje, cvetje in sveče in spremstvo do njenega zadnjega doma. Še posebno smo hvaležni zdravnikom in ostalemu zdravstvenemu osebju Pljučnega oddelka v Novem mestu za vso skrb, nego in človeško toplino. Lepa hvala tudi zdravnikom in medicinskim sestram Zdravstvene postaje Žužemberk. Prav tako se zahvaljujemo za iskrene poslovilne besede predstavnici Krajevne organizacije ZB NOB iz Žužemberka ter predstavnici krajanov z Dvora, nosilcem praporov, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, g. dekanu za opravljen obred ter organizatorju pogrebnih storitev. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: sinova France in Ciril z družinama, družina pokojnega sina Jožeta in hči Kristina Krka, Dvor, Novo mesto Je čas, ki da, in čas, ki vzame. Je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Le srce ve in duša ve, kako boli, ko naše mamike več lU- ZAHVALA Izgubili smo težko bitko z boleznijo in v 53. letu starosti je za vedno odšla iz naše sredine ljubljena žena, mami, hčerka, sestra ter babica ŠTEFKA ŠOBAR roj. Klemenčič z Uršnih sel, Vaška cesta 64 V težkih časih preizkušnje smo bili deležni pomoči in pozornosti bližnjih prijateljev, tako ob pomoči pri oskrbi med boleznijo kakor tudi pri za nas težkem zadnjem slovesu. Vsem prijateljem in znancem se zahvaljujemo za vso pomoč in tolažbo, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dobri prijateljici Ivanki Kulovec in sestri Anici z Ludvikom, patronažni sestri ZD Straža, ge. Jelki Pirc, mag. dr. Matjažu Zvvitterju in dr. Marjani Plapcr-Vernik iz Onkološkega inštituta v Ljubljani, osebnima zdravnikoma dr. Katici Kvasič in dr. Iztoku Gradeckiju. Posebno zahvalo izrekamo tudi skrbnemu osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Iskreno bi se še radi zahvalili vsem, ki ste nam pomagali ob zadnjem slovesu, GD Uršna sela, Dobindol in Stranska vas, pevskima zboroma Šmihel in Ruperčvrh, izvajalcu zaigrane Tišine, KS Uršna sela, hvala za občutene besede slovesa ge. Mojci Zupančič in Tonetu Malovrhu, g. župniku Dušanu Kožuhu za opravljen obred in besede tolažbe, pogrebni službi Oklešen in ne nazadanje vsem, ki ste darovali za dober namen ter maše za našo drago pokojnico, jo imeli radi in jo spoštovali. Iskreno se zahvaljujemo tudi Cvetličarni Badovinac. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iz srca hvala. Njeni: mož Franci, hči Rosana z Matjažem, sin Aleš z družino in ostalo sorodstvo POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE ZAZIDALNI NAČRT ZA PREDSTRUGE ,y.IDEM-DOBREPOLJE - Na redni 16 seji občinskega sveta so v j^mi Dobrepolje po nekaterih zapletih sprejeli zazidalni načrt za 0 rnočje Predstrug. Za to območje je predvidenih 60 gradbenih parcel a stanovanjske hiše, ki jih bodo sproti tudi komunalno urejali. Namen-t rr S° Predvsem domačinom, ki iščejo zazidljive parcele. Govorili so udi o osnutku odloka o varstvu virov pitne vode v občini Dobrepolje, ostavili so rok za pisne pripombe, kijih bodo upoštevali pri predlogu. sedaj so naredili tri vrtine, ki še niso v uporabi, pred začetkom nji-p°je uPorabe pa je treba okolico zaščititi z odlokom. Dve vrtini sta v °dgori, tretja pa je narejena na Vodicah. ZAHVALA Vonj krizantem te nikoli zbudil ne bo, črna kočija te vzela je v nebo. Vem, da te angeli več ne spustijo čez... V 53. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož in ati ANTON KERMC iz Brezovice 7 pri Stopičah Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste se od pokojnika še zadnjič poslovili, mu izkazali spoštovanje in ga spremili na zadnji poti. Vsi njegovi it ' ■'!' K ZAHVALA V 96. letu se je od nas poslovila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta ANTONIJA RADOVAN roj. Kirar z Gornje Brezovice pri Šentjerneju Pokopali smo jo 7. junija v Mekinjah pri Kamniku. Vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom se za zadnje slovo, izraze sožalja, darovano cvetje in sveče iskreno zahvaljujemo. Osebju Nevrološke klinike UKC Ljubljana in Doma starejših občanov Črnomelj hvala za nego in skrb v zadnjih dneh njenega življenja. Zahvala tudi gospodu župniku za lep obred lr> ge. Marici Dolar za tople besede ob zadnjem slovesu. Vsi njeni ZAHVALA Vsa leta si delala, pošteno živela, potem pa naenkrat si hudo zbolela. Zdaj hiša je prazna, a tebe več ni, za vedno zatisnila si trudne oči. V 75. letu starosti je odšla od nas naša draga mama FANI TISOVEC iz Vavte vasi 22 A Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala tudi govornici za besede slovesa ob odprtem grobu. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 87. letu življenja je umrl naš dragi mož, ate, stari ate, stric in tast LEON KAVŠČEK iz Vavte vasi 66 Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ste sočustvovali z nami in nam ustno in pisno izrazili sožalje, Pokojnemu darovali cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. be posebej se zahvaljujemo sosedi Branki Pečjak za vso Pomoč in g. Jakliču za ganljive besede slovesa. Vsi njegovi ZAHVALA Zakaj si morala umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti? Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. Ljubila si življenje, polje in dom, vendar brez slovesa zapustila si naš dom. V 61. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mamica, sestra, teta MARIJA ZORAN roj. Malnar iz Šmarjeških Toplic 18 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojni darovali cvetje, sveče, sv. maše, nam izrekli sožalje in pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala delavcem Plastoforma Šmarjeta, Zidarstvu Šinkovec, pogrebni službi Oklešen, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pevcem iz Šmarjete za zapete žalostinke. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, hčerka Brigita z Robijem in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in tašča MARIJA PRAVNE Sotla 11, Mirna Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje, za svete maše, sveče in za vso pomoč ter spremstvo do njenega zadnjega doma. Hvala za skrb in nego v zadnjih mesecih življenja osebju Doma starejših občanov Šmihel Novo mesto. Posebna zahvala delavcem kolektiva Dane Mirna. Lepa hvala gospodu dekanu za opravljen cerkveni obred, pevskemu zboru za zapete pesmi in ge. Mari Logar za besede slovesa, pogrebnima službama Komunale Trebnje in Oklešen Novo mesto ter izvajalcu Tišine. Vsem in vsakemu posebej ponovno lepa hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ANTON ŠIMEC Vrhek 33, Tržišče Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi. Hvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter tako številno spremstvo pokojnega na zadnji poti. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Novak, pevcem, gospodu Jamšku za poslovilne besede in izvajalcu Tišine. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 64. letu starosti nas je zapustila naša draga hčerka, mama in stara mama LIDIJA JESIH Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pisno ali ustno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo pogrebni službi Hiti, g. župniku za opravljen obred, pevkam za zapete pesmi, sosedom, znancem in sorodnikom, Onkološkemu oddelku v Ljubljani in zdravstvenemu osebju v Črnomlju. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Iskre Semič in Črnomelj ter Beti Črnomelj. Še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Leopold Oklešen K Roku 26 Novo mesto IT 068/33 70 200 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi /e minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš sodelavec ANTON LUŽAR cestar v Področju Vzdrževanja cest, sektor Novo mesto Ohranili ga bomo v lepem spominu. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, d.d. ZAHVALA Prezgodaj nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, babica, sestra, svakinja, teta in tašča MARIJA PAPEŽ roj. Goršek iz Črnomlja, Ulica Pod smreko 11 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter tako številno spremstvo pokojne na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Spec in kolektivu ZD Črnomelj, gospodoma za svečan pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, sosedi ge. Sonji, ge. Olgi in ge. Mici iz Karlovca, ki soji lajšali zadnje dni življenja. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Jure z Alenko, sin Marko in hčerka Polona z družinama, brat Marjan z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame MARIJE BOBNAR iz Suhorja 10 pri Dolenjskih Toplicah se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem za ustno in pisno izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se Nevrološkemu oddelku novomeške bolnišnice in Domu starejših občanov v Novem mestu za izkazano pomoč in oskrbo ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsi njeni Suhor, Loška vas, Dol. Toplice, Hrvaški Brod, Novo mesto, Straža ZAHVALA Kamor se ozrem, povsod vse prazno je, ni več ljubeče roke mamine. V 75. letu nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in tašča ANA HANOV roj. Puhek Obrh pri Dragatušu Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, gospodoma župnikoma, govornikoma, pevkam in S.Š. Črnomelj. Žalujoči: vsi njeni 21 £t. 2S (2652), 22. junija 2000 DOLENJSKI LIST IhTiDEi ¥AS ZANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski Četrtek, 22. junija - Ahac Petek, 23. junija - Kresnica Sobota, 24. junija - Janez Nedelja. 25. junija - dan državnosti Hinko Ponedeljek, 26. junija - Stojan Torek, 27. junija - Ema Sreda, 28. junija - Hotimir LUNINE MENE 25. junija ob 3.02 - zadnji krajec kino BREŽICE: 22. in 23.6. (ob 18.30), 24. in 25.6. (ob 18.30 in 21. uri) ter 26. in 27.6. (ob 21. uri) komedija Dogma. 22. in 23.6. (ob 21. uri) ljubezenska drama Anna in kralj. 28.6. (ob 19. in 21. uri) komedija Notting Hill. DOBREPOLJE: 23.6. (ob 21. uri) komedija V petek zvečer. 25.6. (ob 15. uri in 20.30) pustolovski film Obala. GROSUPLJE: 23.6. (ob 20. uri) pustolovski film Obala. IVANČNA GORICA: 22.6. (ob 20. uri) pustolovski film Obala. ČRNOMELJ: 23. in 24.6. (ob 21. uri) zgodovinski film Gladiator. 25.6. (ob 19. in 21. uri) komedija Happy Texas. KOČEVJE: 24.6. (ob 20. uri) komedija V petek zvečer. 26.6. (ob 20. uri) pustolovski film Obala. KRŠKO: 22.6. (ob 19. uri) drama Pokaži mi ljubezen. 24.6. (ob 18. uri) in 25. 6. (ob 18. in 20. uri) komedija Jebiga. 27. in 28.6. (ob 19. uri) komedija Mišek Stuart. METLIKA: 23.6. (ob 21. uri) komedija Happy Texas. 25.6. (ob 21. uri) zgodovinski film Gladiator. NOVO MESTO: Od 22. do 25.6. (ob 19.30), 23. in 24.6. (ob 23. uri) ter od 26. do 28.6. (ob 21. uri) komedija Kolesa. Od 22. do 25.6. (ob 21. uri) ter od 26. do 28.6. (ob 19.30) ZF film Misija na Mars. RIBNICA: 24..6. (ob 22. uri) pustolovski film Obala. VELIKE LAŠČE: 24.6. (ob 20. uri) pustolovski film Obala. OBVESTILO PRIDELOVALCEM PŠENICE V Uredbi o določitvi tržnega reda za žita letine 2000 (Uradni list RS št. 94/19.11.1999) so predpisani drugačni pogoji odkupa kot so veljali do letošnjega leta. Zato vse zainteresirane proizvajalce obveščamo o naslednjem: Kmetijska zadruga Krka bo tudi letos odkupovala pšenico. Odkupovala bo pšenico standardne kakovosti in sicer tako, kot je določeno v omenjeni Uredbi. Pšenica standardne kakovosti mora imeti naslednje lastnosti: • vsebnost vlage 14% • vsebnost primesi 2% • hektolitrska masa 76 kg/100 litrov • količina surovih beljakovin (N x 5,7) 11,5% • število padanja 220. Pšenico take kvalitete bo zadruga odkupila po ceni 22 SIT/kg oz. po veljavni intervencijski ceni, fco skladišče. Minimalni pogoji kakovosti, ki veljajo za odkup pa so: količina surovih beljakovin (N x 5,7) najmanj 10% in število padanja najmanj 195. Če ugotovljena kakovost pšenice odstopa od standardne kakovosti, se odkupna cena lahko zviša oz. zniža. Odkupna cena se ugotovi glede na neto količino pšenice, preračunano na 14% vlage in 2% primesi. Za pšenico, ki odstopa od standardne hektolitrske mase, se odkupna cena vsakih 0,1% zniža oz. zviša za 0,05%. Za pšenico, ki odstopa od standardne vsebnosti surovih beljakovin in standardnega števila padanja, se odkupna cena zviša oz. zniža po izračunu, narejenem na podlagi tabel, ki sta objavljeni v omenjeni Uredbi (Uradni list RS št. 94/19.11.1999). Prodajalec krije morebitne stroške sušenja na 14% vlage. Zadruga bo odkupovala tudi pšenico, ki ne ustreza minimalnim pogojem, določenim v omenjeni Uredbi. Pšenico bo odkupila po ceni 18 SIT/kg. Vso odkupljeno pšenico bo zadruga pridelovalcem plačala v roku 45 dni po odkupu. Vse zainteresirane proizvajalce vabimo, da se oglasijo na sedežih svojih zadružnih enot, kjer bodo lahko sklenili pogodbe ter dobili še bolj podrobne informacije. Kmetijska zadruga KRKA, z.o.o. RADIO f BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz Mo OGNJIŠČE p p Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 10 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 910-7100-440519. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/ 39 30 540. Elektronska pošta: inf o @dol-list. si lnlcrnclhttp://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. Male oglase sprejemamo tudi na telefonsko številko 07/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. Osmrtnice In zahvale sprejemamo tudi po pošti in na faks številko 07/39 30 540 KUPIM ODKUPUJEM stare omare, mize, stole, komode in drobne predmete, stare cca 100 let. B (041)696-263 ali (068)45-800. 1141 CVIČEK kupim. C (0609)628-947. 1760 MOTORNA VOZILA OPEL VECTRO 2.0 i, letnik 1993, vsa oprema, prodam ali menjam in scuter Italjet race, 50 ccm, letnik 1997, lepo ohranjen, prodam. IT (041)628-851. 1049 OPEL ASTRO, letnik 1992, prodam. B (040)246-351. 1714 ROVER 214 i, letnik 1996,42.000 km, tomos avtomatik, starejši letnik, in kravi simentalki po izbiri, obe breji, prodam. B (07)30-82-315. 1718 CLIO, letnik 1996, bel, registriran do 4/01, prodam. O (041)555-645. 1719 OPEL CORSO 1.5 D, letnik 1989,3V, prodamo za 340.000 SIT. Avto-hit, B (068)376-490. 1722 OPEL VECTRO 1.6 GL, letnik 1990, prodamo za 520.000 SIT. Avto-hit, B (068)376-490. 1723 DAEWOO NUBIRA 1.6 SX, letnik 1999, ugodno prodamo. Avto-hit, B (068)376-490. K1A SPORTAGE MRDi 2.016 V, letnik 1998, prodamo za 2.500.000 SIT. Avto-hit, B (068)376-490. 1725 DAEWOO RACER base, letnik 1995, 58.000 km, 4V, servisna knjižica, prva lastnica, prodam. B (0608)77-337. 1726 R 5 CAMPUS, letnik 1994, 5V, 48.000 km, rdeč, prodam. B (041)538-022. 1728 OPEL KADETT1.4 S, letnik 1991, bel, druga lastnica, lepo ohranjen, ugodno prodam. B(041)259-260. 1740 Z 128, letnik 1988, registrirano, prodam. B (07)33-21-812 ali(041)830-472. 1757 PASSAT 1.8 arriva, registriran do 7/01, z veliko opreme, prodam ali menjam za manjši avto. Prodam tudi ječmen in vino šmarnico. B(041)859-936. 1758 KOMBI VW transporter 2.4 D, podaljšana izvedba, letnik 1994, prodam. B (068)80-060 ali 89-250. 1765 ŠKODO FELICIA LXI, letnik 1995, prvi lastnik, prodam. « (068)24-369. 1734 FIAT PUNTO 55 S, letnik 1995, bel, prvi lastnik, 88.000 km, registriran do 12.6.2001, prodam. « (068)84-297. 1763 POSEST PRODAM DOMAČE VINO, več sort belega in rdečega, ugodno prodam. « (068989-018 ali (041)880-343. 1708 HARMONIKO Kač c, f, be, gumi voz, 15 col, in prvo premo s kolesi za traktor Štore 502 prodam. «(068)67-003. 1715 MODELARNO zidno opeko, 14 x 20 x 30, ugodno prodam. « (061)802-171 ali (041) 877-428. 1716 BRESKVE- sprejem naročil. Kličite zvečer na « (068)75-497, Hrastar, Sr. Gričevje 1! DRVA, metri, bukova, kalana, lahko tudi razžagana, prodam in dostavim na dom. « (041)693-219 ali (041)205-440. 900 VINO CVIČEK, zelo kvalitetni, ugodno prodam.«(068)30-44-505. 1732 RAZNO OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam.«(063)451-082. 1329 DELNICE VIZIJE, Krke, vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate preko BPH Medvešek Pušnik, Mercator center Novo mesto. Po želji gotovina takoj za vse PID-e. «(068)39-30-262. 1616 ROLETARSTVO M BAYER jr Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868 DIMNIKARSTVO MIHELČIČ MARJAN, s.p. SOS partner SCHIEDEL 8000 Novo mesto, Jurčičeva 15 Sanacija dimnikov vseh vrst. Povrtavamo in vgrajujemo nove iz nerjaveče pločevine z 10-letno garancijo vrste SCHIEDEL. Tel. 07/33-26-057, 041/622-757. ZIDANICO z vinogradom v bližini Krškega prodam.«(041)697-962. 1727 V CENTRU Šmarjeških Toplic prodam hišo, 220 m2 stanovanja na parceli 900 m2. « (0049)1733245194. 1741 V NOVEM MESTU, Grm, oddam pritlično hišo, cca 135 m2, zelo primerno za poslovne in stanovanjske namene. « (068)22-249. V NOVEM MESTU, v Šegovi ul., prodamo novejšo vrstno hišo z garažo. Vredno ogleda! Nepremičnine Media,«(068)84-570 ali (041)636-746. 1749 MEŠAN GOZD, 2 ha, v Talih pri Sadinji vasi prodam. « (0609)628-416 ali (068)79-527. PREKLICI MATEJA MURN, Vel. Orehek 18, prepovedujem Janezu Železmiku, Potov Vrh 24, pašo kobil, hojo in delanje kakršnekoli škode po moji parceli št. 589 na Potov Vrhu. DUŠAN PRAH, Krška vas 40 a, prepovedujem vsak prehod preko moje parcele št. 3350/ 93, k.o. Krška vas. 1744 ROGLA - v najvišje ležeči idilični vasici, na kmetiji oddajamo sobe in apartmaje. B (063)762-215. 1705 VZAMEM na preužitek z oskrbo starejših ljudi večjo kmetijo na Slovenskem. Smo mlada poštena in vestna družina. Šifra: Poštenje. USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko, fizi-ko in računalništvo na vašem domu. B (068)59-527 ali (041)544-510. 1710 ZA POMOČ v gospodinjstvu iščem vdovo ali upokojenko. Stanovanje in hrana v hiši. B (068)81-106 ali(041)880-348. 1712 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po ugodnih cenah. B (068)44-662 ali (041 )710-963. 1713 VAS ZANIMA USODA? Potrebujete pogovor ali nasvet? Pokličite! B (090)46-52,156 SIT/min. 1729 ZELIŠČAR - kapljice Grinin trajno pozdravijo hude želodčne, črevesne, ledvične in jetrne bolezni. B (041) 886-345. 1737 SLUŽBO DOBI DEKLE dobi honorarno zaposlitev za delo v strežbi v bistroju AS na Otočcu. B 041/730-151. NATAKARICO in KUHARICO zaposlimo v novomeški okrepčevalnici. Možnost stalne zaposlitve. B 041/628-385. V GOSTILNI Mravljica v Ostrožniku pri Mokronogu zaposlimo natakarja -ice z izkušnjami. B (068)49-008. 1700 MLAJŠI NATAKARICI redno in honorarno zaposlimo. Možnost dobrega zaslužka. B (041)677-344. 1704 PO POSEZONSKI ceni prodajamo brikete. B(068)83-124. 1560 VEČJO KOLIČINO vina in žganja prodam. B (068)79-846, od 19. do 21. ure. 1701 CIRKULAR za razrez drv, namensko izdelan, z dizelskim Acme motorjem na vozičku prodam. B (061)851-169. 1702 DIATONIČNO HARMONIKO Mengeš, uglašeno C, F, B, prodam. B (061)1233-585. Za delo v slaščičarni iščemo urejena in vestna dekleta. Možna tudi redna zaposlitev. b 041/633 721 (od 12. do 14. ure) in 068/39 30 742 (od 12. do 14. ure). $ SUZUKI AVTO prodaja vozil mehanika kleparstvo ličarstvo Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 Krediti na položnice ali odlog plačila! 50 % zdaj, 50 % čez dve leti! Zaposlimo zastopnika za prodajo na javnih predstavitvah. Delo poteka na morju (slovenska in hrvaška obala). Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Potreben je lasten prevoz. Prijave za razgovor na tel.: 01/ 568-16-91 od 10. do 18. ure. V NOVEM MESTU, Ul. Slavka Gruma,' prodamo dvoinpolosbno stanovanje, tretje nadstropje. Nepremičnine Media, (068)84-570 ali (041)636-746. 1/3U V STRAŽI, Pod vinogradi, prodamo adapti-rano dvoinpolosbno stanovanje, 64 • Nepremičnine Media, B (068)84-570 (041)636-746. 1/5 CELI SVET, d.o.o., Brnčičeva 5, 1231 Ljubljana-Črnuče zaradi razširitve dejavnosti zaposli 2 trgovki v trgovini v Slovenski vasi ob hrvaški meji. Kandidati naj oddajo vloge na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni od objave oglasa. ŽENITNE PONUDBE 33- LETNO DEKLE, ekonomski tehnik, 1^ spoznati prijatelja za resna srečanja. (090)42-17, od 16. do 22. ure. 1,1 ŽIVALI PUJSKE, 25 kg, in telico, staro 14 dni, Pr“' dam. B (068)75-144. 16 MIZARSTVO Martin Trščinar, s.p., zaposli KV mizarja. B (040)204-870ali (068)89-818. PLESKARJA z nekajletno prakso zaposlim za nedoločen čas. B (041)619-625. 1739 ŽELITE dodatno zaslužiti? B (02)320-30-79. V OKREPČEVALNICI Cukero, Šentjernej, takoj redno ali honorarno zaposlimo natakarico. «(041)650-287 ali (068)81-358. STANOVANJA ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu najamem.«(068)33-28-643. 1731 DVOSOBNO STANOVANJE v Črnomlju prodam. B (041)671-429. 1735 V NOVEM MESTU, v Šegovi ul., prodam trisobno stanovanje, 73 m2, drugo nadstropje, obnovljeno. B (041 )622-531. 1736 GARSONJERO v Šegovi oddamo v najem za daljši čas. B (068)30-24-763. 1742 MLADE NESNICE, hisex, rjave m„ pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenj . prodajamo po ugodni ceni. Naročila zW jo: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, D<»°-va, B (0608)67-587 in Dušan Sajevec, W™ vas 9, B (068)84-111. 1,1 TELICO, staro 8 tednov, prodam. ® ® 73-297. *' PRAŠIČE, težke 100 kg, prodam. B (0$) 325-308. u KRAVO, brejo 9 mesecev, s tretjim teli*®®j prodam. B (068)26-058. 11 BIKCE SIMENTALCE za nadaljnjo rejo, težke 250 kg, prodam. B (07)30-770-44. TELICO SIMENTALKO, brejo, prodam.« (068)81-075 ali (031)580-939. 1' POLOVICO KRAVE prodam. Nasl»v^ upravi lista. TELIČKO SIMENTALKO, staro 10 J*‘> prodam. B (068)344-103. H BELE PIŠČANCE za zakol, krmijeii« * domačo krmo, prodajamo po 270 SIT/ 8; Vrtačič, Pristavica 1, B (068)71-287 (031)712-995. 1/3 Šolski center Novo mesto Šegova ulica 112 8000 Novo mesto razpisuje delovna mesta 1. učitelja matematike in fizike, prof. matematike in fizike -določen čas 2. učitelja kemijskih strokovnih predmetov in kemije, univ. dipl inž. kemije ali profesor kemije - določen čas (nadomeščanje) 3. učitelja elektro strokovnih predmetov in računalništva, univ. dipl. inž. elektrotehnike - določen čas 4. učitelja praktičnega pouka v zdravstvu, višja medicinska setra, tri (3) leta delovnih izkušenj - nedoločen čas 5. učitelja zdravstvenih strokovnih predmetov, visoka izobrazba, končan VŠ program zdravstvene nege in pridobljena visoka izobrazba pedagoške, organizacijske oziroma sociološke smeri ali profesor zdravstvene vzgoje - nedoločen čas 6. učitelja zdravstvenih strokovnih predmetov, visoka izobrazba, končan visokošolski program zdravstvena nega -določen čas 7. učitelj psihologije, prof. psihologije - določen čas Delovno razmerje za nedoločen čas sklepamo s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, in sicer od 1. septembra 2000 dalje. Delovno razmerje za določen čas sklepamo s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, in sicer od 1. septembra 2000 do 31. avgusta 2001. Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo. Osnovna šola Frana Metelka Škocjan Škocjan 51 8275 Škocjan razpisuje prosta delovna mesta: • DVEH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA V KOMBINIRANEM ROMSKEM ODDELKU, za določen čas, s polnim delovnim časom, • UČITELJA FIZIKE, TEHNIKE, za nedoločen čas, z zmanjšano učno obveznostjo, • UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, za določen čas, s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu od 19.10.2000 do 31.8.2001, • UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA ALI SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA, za določen čas, s polnim delovnim časom, od 1.9.2000 do 31.8.2001, • UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, • ŠTIRIH UČITELJEV ZA DELO V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA, za določen čas, s polnim delovnim časom, • UČITEUA RAZREDNEGA POUKA NA PODRUŽNICI BUČKA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, • UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, za določen čas, s polovičnim delovnim časom, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu do 1.3.2001. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, in bodo opravljali poskusno delo 3 mesece. Nastop dela: 1. september 2000. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. KRAVO SIMENTALKO v polni molznosti, dobro mlekarico, prodam, (0608)75-190. ^ KOBILE z žrebetom prodam. TT (0609) 624-587- 1761 TELICO za zakol, staro 2 leti, prodam. S* (068)41-163. 1762 EEGLO PSOV posavskih goničev, starih 2 Meseca in pol ter posavko, staro 14 mesecev, Prodam, n (07)33 70 720 ali (041)788-896. Rottweilerja, starega 11 tednov, ter ^tržnico, univerzalno, Loewe 87, prodam. ®(068)33-24-249. 1748 HevU' "S 068/324-377 ROLETARSTVO Zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo računovodjo z večletno prakso. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi sprejemamo do 1.7.2000 na naslov: ROLETARSTVO MEDLE Novo mesto Šentjernejska cesta 13 «41 HANA? tutiitična. čLtjencija n? riTNESS - SOLARIJ - MASAŽA Vorančeva ulica 1 (Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 068/322-827 Združujemo tradicijo m kakovost v Vaših ri jdruzr c družba za proizvodnjo; distribucijo nergentov, trgovino in storitve ' OOO M uri bor, l*lint*mi. . p l i n a r n a ~ m a r i h o r . s l, E-tttail: plinarnami*),plinarna-marihor.si Za katalog pokličite 068/321 115 Prodajni center podov PCP PUREBER PARKETARSTVO OBVESTILO Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo na osnovi sklepa podžupanje Mestne občine Novo mesto z dne 25.5.2000 izvedena JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA 0 PROSTORSKO UREDITVENIH POGOJIH ZA NOVO MESTO (IZVEN MESTNEGA JEDRA) IN PREDMESTNA SREDIŠČA (vrstne hiše nad Agroservisom) v času od 23.6.2000 do 23.7.2000 * v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, III. nadstropje * za krajevno skupnost Žabja vas: v blagovnici Žabja vas Pisne pripombe k osnutkom lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Oddelek za prostorsko planiranje, Novi trg 6, Novo mesto. Pok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Javna obravnava osnutka dokumenta bo potekala v krajevni skupnosti Žabja vas (v prostorih blagovnice) in sicer v torek, 18.7.2000, ob 20. uri. Na javni obravnavi bo izdelovalec dokumenta podrobneje obrazložil osnutek dokumenta in prisotnim dajal pojasnila. Vljudno vabljeni! Mestna občina Novo mesto Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Oddelek za prostorsko planiranje Novi trg 6 PROTEKT NOVO MESTO Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305 DOLENJSKI LIST Mercator Mercator Dolenjska, d.d. Livada 8, Novo mesto objavlja: javni razpis za oddajo v najem opremljenega gostinskega lokala z zbiranjem ponudb Najugodnejšemu ponudniku oddamo v najem: Opremljen gostinski lokal v Mercator Centru Novo mesto, na naslovu Podbevškova 4 v Novem mestu, v izmeri 341,17 m2 koristne površine. Izhodiščna najemnina za najem znaša mesečno 30 DEM/m2, preračunano v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. SPLOŠNI POGOJI RAZPISA SO: • Ponudnik je lahko pravna ali fizična oseba. Ponudnik, ki je fizična oseba, mora predložiti dokument, daje državljan Republike Slovenije, ponudnik, pravna oseba, pa mora predložiti overjeno kopijo iz sodnega registra. • Pisne ponudbe morajo vsebovati predmet ponudbe in ponujeno najemnino. Upoštevane bodo fiksne ponudbe, kar pomeni, da pri višini ponujene najemnine ni možno naknadno spreminjanje. • Najemnik poleg najemnine plača tudi pripadajoči davek in vse obratovalne stroške. • Najemna pogodba bo sklenjena za nedoločen čas z možnostjo odpovedi leto dni. • Lastnik ni dolžan z nobenim ponudnikom skleniti najemne pogodbe. • Odpiranje vseh ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika bo komisijsko. • Drugi pogoji bodo določeni s pogodbo. Pisne ponudbe pošljite priporočeno v 10 dneh po objavi na naslov: Mercator - Dolenjska, d.d., Livada 8, 8000 Novo mesto - Služba za upravljanje z nepremičninami z oznako “Javni razpis za oddajo lokala v najem”. Ogled lokala je možen po predhodnem dogovoru, kontaktna oseba je g. Jevnikar Franc, Novo mesto, Livada 8, telefon 068/373-07-19. 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 zavarovalnica triglav, d.d. največja slovenska zavarovalnica REDNO Z zavarovalne zastopnike za prodajo premoženjskih in osebnih zavarovanj za naslednja območja: • Šentjernej 1 kandidat • Črnomelj-Lokve 1 kandidat • Uršna sela - Birčna vas 1 kandidat • Črnomelj 1 kandidat • Novo mesto - ožje območje 2 kandidata • Kočevje 2 kandidata • Trebnje 1 kandidat OI) VAS PRIČAKUJEMO: PONUJAMO VAM: višješolsko ali srednješolsko izobrazbo starost od 21 do 40 let komunikativnost in samoiniciativnost veselje do dela z ljudmi lastni prevoz * strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje * ustvarjalno delovno okolje * stimulativne zaslužke * samostojno in dinamično delo * varno zaposlitev Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d., OE Novo mesto Novi trg 8, 8000 Novo mesto ROLETARSTVO »ROLETE ALU IN PVC »ŽALUZIJE »VERTIKALNE ŽALUZIJE »PLISEJI •ROLOJI •TENDE •K0MARNIKI •MONTAŽA IN SERVIS Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto tel.: 07/39 30 930, fax: 07/39 30 947 PE Ljubljana, Čargova 4 tel./fax: 01/568 48 33 PVC STAVBNO POHIŠTVO OKNA• VRATA• VSEH OBLIK• NAJVECJI IZBOR SENČIL NA ENEM MESTU Deutscher Akkreditierungs Rat ISO 9002 n roriMfPfn ZA VAŠ DOM, POSLOVNI OBJEKT ravne * kupolaste * balkonske * senčniki o DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Slavki Zupančič, Župnca tl, Novo mesto. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1.(1) Vesela Dolenjka - ansambel Rubin 2. (3) Pojoča skrinjica - ansambel Poljub 3. (6) Zdaj vse drugače je-ansambel Franca Potočarja in Podlipški fantje 4. (2) Avto moj ne ve - Kvintet Dori 5. (4) Kamen na srcu - ansambel Vasovalci 6. (5) Veseli podgur’c - ansambel Slavček 7. (9) Gobarska - ansambel Vrisk 8. (-) Sezimo si v roke - ansambel Nagelj 9. (7) Kraljestvo naše sreče - Čuki 10. (10) Nisem pozabil - ansambel Mladi Dolenjci Predlog: Mehanik - ansambel Marjana Kočevarja §*§-------------------------------------------------------------------- KUPON ŠT. 25 Glasujem za:______________________________________________________________ Moj naslov: ___________________________________________________________ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto Tokrat objavljamo zadnjo lestvico v spomladanski sezoni, lestvica namreč odhaja na dopust, s katerega se bo vrnila 10. septembra, nakar bo spet na sporedu ob ustaljenem času. PORTRET TECjA TEčJnA Ivan Kap Mnogi godbeniki Mestne godbe Metlika so si dobro zapomnili svoj prvi nastop, četudi je minilo že nekaj desetletij. Enemu so se dežne kaplje stekale v rokav, drugi je pihal v precej razmajan inštrument, za tretjega ni bilo uniforme. Tudi Ivanu Kapušinu še ni obledel spomin na prvi nastop z metliškimi godbeniki, čeprav je preteklo že dobrih dvainpetdeset let. In ker so godbeniki vedno raje igrali, kot pisali kroniko, so njegove pripovedi toliko bolj dobrodošle. Ni prepozno, da bi kdo po njegovem pripovedovanju zapisal zadnjih petdeset let zgodovine Mestne godbe Metlika. Ne nazadnje gre za tretjino življenja godbe, ki s poldrugim stoletjem neprekinjenega delovanja velja za najstarejšo na Slovenskem. Kapušinu je dobro ostalo v spominu leto 1947, ko mu je bilo trinajst let. Vso zimo, skoraj vsak dan, mu je Silvester Mihelčič odstiral skrivnosti igranja v godbi. “V začetku je bilo izredno veliko zanimanje. Na vaje nas je prihajalo kar štiriintrideset, zato je primanjkovalo inštrumentov in usmilili so se me s pikolom. A ker nisem znal pihati, mi je zmanjkalo zraka in zlezel sem skupaj, ” se spominja prvih učnih ur. Toda mnoge je začetna zagnanost hitro minila in prvi javni nastop na velikonočno nedeljo leta 1948 so poleg Ivana dočakali le še trije mladi godbeniki: Franci Pibernik, Darko Molek in Anton Janžekovič. “S starimi godbeniki nas je bilo okrog petindvajset. Takrat sem igral na staro rumeno trobento z močno zvito pločevino, ki je od sebe le dajala še nekaj glasu, ” pripoveduje Kapušin. A njegovi spomini na tisti čas imajo še vedno grenak priokus. Na njegovem drugem nastopu na velikonočni ponedeljek jih je namreč razgnala Udba. “Potem skoraj petdeset let ni bilo nastopov na vuzemski ponedeljek, kot pravimo Metličani. Sedaj zopet igramo, folkloristi pojejo in plešejo in ne bojimo se nikogar, "je ponosen. Naslednja generacija šolanih godbenikov je prišla šele leta 1952. Potem pa je bilo mladih vse več, tako da so imeli nekaj časa staro in mlado godbo. Ker jim ni bilo vseeno, kako igrajo, so se celo na travnike pod Križevsko vasjo hodili učit igrat in korakat. Malokdo ve, da je bil Ivan zadnji metliški gasilski trobač, ki je s tem poslanstvom prenehal leta 1951 ali 1952. Kot gasilec pač ni vlekel cevi, ampak je ob nedeljah ob petih zjutraj trobil s trobento po mestu in oznanjal gasilcem, da morajo na vaje. A Ivanu očitno ni bilo dovolj le igranje v godbi. Leta 1958 je ustanovil svoj prvi narodno-za-bavni ansambel, ki mu jih je pozneje sledilo še nekaj. Niso mu dali imena, ni imel ozvočenja, v njem pa je pela še neuveljavljena Ivanka Kraševec. Bil je tako vnet glasbenik, da je igral celo na svoji ohceti. Zato ne čudi, da je leta 1961, ko je za sedemnajst let odšel na delo v Nemčijo, v vasi In-gersheim, kjer si je našel drugi dom, najprej povprašal po godbi na pihala, ki ga je sprejela z odprtimi rokami. Tako je igral v dveh godbah, saj iz metliške ni nikoli odšel. Med dopusti je igral z Metličani, ki jim je iz Nemčije pošiljal tudi notno gradivo ter vpeljal saksofon, ki se ga je sam naučil igrati. V istem tednu je dobil zlati znački za četrt stoletja igranja v godbi v Sloveniji in v Nemčiji, a za polstoletno delo se ga ni spomnil nihče. Kot pravi Kapušin, ki je po stažu in letih najstarejši član Mestne godbe Metlika, dvakrat pa je bil tudi njen predsednik, so godbeniki navadno vedno zraven, pa naj je veselo ali žalostno. On se še posebej trudi, da ne izostane, saj pravi, da godbenik je ali pa ga ni. In Ivan, ki redno vadi, bo ostal pravi godbenik, dokler bo še lahko pihal. To pa bo z velikim zanosom in ponosom počel tudi konec tega tedna, ko bo metliška Mestna godba praznovala 150. rojstni dan. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Prižgali luč v Zlatkovi temi Slepemu Zlatku Cigiču iz Metlike so novomeški Lionsi podarili tiskalnik z Braillovo vrstico NOVO MESTO - “Darilo Li-ons kluba Novo mesto pomeni novo zmago nad temo,” je na podelitvi tiskalnika z Braillovo vrstico Metličanu Zlatku Cigiču povedal predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Novo mesto Jože Zupanc. Novomeški lionisti, ki so nedavno praznovali sedmo obletnico ustanovitve, so tokrat Zlatku pomagali drugič, pred dvema letoma so mu podarili računalnik z Braillovo vrstico. Po besedah predsednika kluba Štefana Davida s tovrstnimi dejanji nadaljujejo poslanstvo lionizma -“Mi služimo” oz. pomagamo pomoči potrebnim. Kot smo videli na četrtkovem humanitarnem dogodku v Kulturnem centru Janeza Trdine, se Zlatko z računalnikom več kot dobro znajde. Le-ta mu omogoča dostop do Elektronskega informacijskega sistema Zveze društva slepih in slabovidnih Slovenije, kjer mu je na voljo bogata knjižnica s številnim dnevnim, tedenskim in mesečnim časopisjem ter vsakovrstno literaturo, brska po internetu, predvsem pa je zelo navdušen nad elektronsko pošto. “Lions klubu Novo mesto se iskreno zahvaljujem, da je ponovno prisluhnil moji želji. Slepi in slabovidni si namreč želimo imeti tudi kaj napisano,” je rekel ob novi, 600 tisočakov vredni pridobitvi veseli Metličan. Zlatko Cigič je svoj že tako slabi vid postopno izgubljal zaradi HITROST IN DIVJAD TERJALI ŽIVLJENJE KOČEVJE - Prejšnjo sredo okoli 20. ure se je na regionalni cesti med Kočevjem in Novim mestom v bližini odcepa za Malo goro, zgodila huda prometna nesreča, v kateri je življenje izgubil 21 -letni 1. Ž. iz Kočevja. Do nesreče je prišlo, ko je 24-letni K. G., ki je vozil peugeota 105 iz smeri Kočevja proti Dvoru, peljal skozi nepregledni ovinek in je z njegove leve na cesto pritekla divjad. Zaradi prevelike hitrosti je voznik izgubil oblast nad vozilom, zaneslo gaje s ceste, kjer je več kot 30 metrov drsel po travnatem nasipu, nato pa treščil v grm in se še 20 metrov prevračal. Voznik se je v nesreči hudo poškodoval, njegov sopotnik, 25-letni Kočevec, je bil lažje poškodovan, I. Ž, ki je sedel v avtomobilu zadaj, pa je bil tako hudo ranjen, daje umrl. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Kraljica češenj iz Brusnic ne kadi! - Poplava reklamnih oglasov v nabiralnikih je nasilje - Mestni avtobusi dostikrat vozijo prazni - Zakaj obsojati dr. Bajuka že vnaprej? Najprej je poklicala ogorčena mama letošnje kraljice češenj, komaj 14-letne Tanje Škrbec iz Jugorja pri Gabrju, ki so jo pretekli teden izbrali v Brusnicah. Čeprav je bila naslova vesela, “pa smo bili grozno razočarani in jezni, ko smo v Dolenjskem listu pod fotografijo dogodka prebrali, da so ona in njeni spremljevalki strastne kadilke. Moja hčerka sploh ne kadi, še nikoli ni imela v rokah cigarete, zdaj pa jo vsi v šoli napadajo in sramotijo,” pravi Škrb-čeva. Marko Klinc, ki je naredil sliko in podpis s prireditve, pravi, da tega ni napisal zaradi zlobnih namenov, zato se prizadetim opravičuje. Jože iz okolice Sevnice je naročnik Dolenjskega lista že štirideset let, pa pravi, da je tokrat razoča- Halo, tukaj DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. ran, ko je v njem našel pod sliko kraljice češenj iz Brusnic napis, da je strastna kadilka. “Kaj takega novinar ne bi smel napisati, tudi če bi bilo res. Kajenje je začetek narkomanije, in namesto da bi opozarjali na te nevarnosti in raje propagirali zdrav način življenja, pišete take stvari. Morali bi biti bolj vzgojni.” Tudi tretji klic je zadeval izbor kraljice češenj. Bralka iz okolice Novega mesta je dejala, da kliče v imenu mnogih, ki se ne strinjajo z izborom komisije, v kateri so bili menda v glavnem domačini. “Šlo je za podkupovanje, saj se očitno ni gledalo na lepoto, stas ipd., za kar tukaj gre. Zmagovalka je že pred razglasitvijo vedela, da bo kraljica, bila sem zraven in sem slišala marsikaj. Jaz in še drugi menimo, da bi si marsikakšna druga prej zaslužila ime kraljica češenj kot zmagovalka, na primer tret-jeuvrščena,” je povedala bralka. Novomeščanka ne ve, kako naj se loti problema, ki ga ima verjetno še marsikdo. “Kako naj zaščitim svoj poštni nabiralnik, da ne bo poln reklamnih oglasov. Moja pošta pa je potem vsa pomečkana, ali pa celo sploh ne gre v nabiralnik. Že trikrat sem na nabiralniku pustila listek, da ne želim prejemati reklam, pa ga vsakič nekdo odstrani, reklame pa potem redno prihajajo. Kako naj grem sploh na dopust, kaj bo z mojo pošto?! To je neke vrste nasilje!” Občan iz Novega mesta opaža, da se število potnikov novomeškega mestnega avtobusa ne povečuje, kot trdijo nekateri. “Na raznih progah vidim še vedno prazne avtobuse, in to ob različnih urah. Občani pa moramo najbrž vse to plačevati,” meni Novomeščan, ki se v svoji oceni političnega stanja pri nas strinja z mnenjem dr. Franceta Bučarja (v Mladini), ki je po njegovem mnenju ena najbolj bistrih glav pri nas. “Zakaj takšen napad na dr. Andreja Bajuka, in to že vnaprej, predenje bil sploh izvoljen in preden je sploh kaj naredil? Zakaj zmerjanje z Argentincem? Potrebno se je vprašati, zakaj je prišel nekdo od drugod reševat našo politično situacijo. Krivdo za to nosijo tudi trije posamezni ljudje: predsednik države Milan Kučan, predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in predsednik državnega zbora Janez Podobnik, ki jih sicer osebno cenim, toda niso izpolnili nalog, ki bi jih morali. Da je prišel na vlado nekdo od drugod, so pač krive razmere, takšne, kot so.” L. M. KRESOVANJE V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - Društvo Gallus Bartholomaeus vabi na praznovanje najdaljšega dne v letu. Kulturna in etnološka prireditev Kresovanje bo v petek na kresni večer, 23. junija, na Hipodromu v Šentjerneju. Kulturni program se bo začel ob 20. uri, kres pa bodo prižgali okoli 21. ure. Gostja večera bo predsednica slovenskega etnološkega društva, etnologinja doc. dr. Duša Krnel Umek. bolezni očesnega živca. Prestal je že dve operaciji, preko 60 obsevanj na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, danes pa vidi manj kot 1 odst. Kljub temu se je izučil za poklic bolničarja. Pripravništvo je opravil na oddelku za medicinsko rehabilitacijo v kliničnem Centru v Ljubljani, nato je delal v domu starejših občanov v Novem mestu in domu počitka v Metliki, od lanskega leta pa je invalidsko upokojen. Zlatko je poln življenjske energije, tako da mu zmanjkuje časa za vse, kar bi rad počel: “Nikoli mi ni dolgčas, saj se sam dobro organiziram in znajdem. Veliko časa preživim za računalnikom, sicer pa med drugim izdelujem tudi makrameje, se udeležujem taborov slepih in različnih dejavnosti v okviru zveze slepih in slabovidnih.” M. K. Grmeči letalski cirkus v Cerkljah V soboto in nedeljo enak program CERKLJE- V Cerkljah je ta čas že vse pripravljeno na največji letalski miting vseh časov v Sloveniji in eno od petih največjih tovrstnih prireditev v svetu. Program mitinga bo v soboto in nedeljo enak, le da v soboto ne bo uradne otvoritve. Dopoldne od 9. do 13. ure se bodo gledalcem najprej predstavili piloti ultra lahkih letal, zmajev in jadralnih letal, sledili jim bodo padalci pa slovenski akrobatski piloti in letala, zgodovinska letala, dopoldanski program pa bodo končali helikopterji; ob 13. uri naj bi ob ugodnih vremenskih razmerah na nebo nad Cerkljami poletel posnetek Rustjanovega letala Eda 5, popoldne pa bodo nad Dolenjsko grmeli motorji vojaških reaktivcev letalskih sil številnih svetovnih vojska na čelu z F-16, migi, tornadi, harrierji in ruskimi suhoji. Nastopili bosta tudi svetovno znani akrobatski skupini Frecce tricolori in Ruski vitezi, ob 19. uri pa bo program z defilejem zaključila zračna flota Šlovenske vojske. Zaradi letalske nesreče pri Bratislavi v Cerklje ne bo slovitih slovaških Belih albatrosov. Otroci do 10. leta starosti in odličnjaki osnovnih in srednjih šol imajo brezplačen vstop. Podrobnejšo predstavitev sodelujočih letal in skupin smo objavili pred tednom dni na športni strani. 1. V. ZLATKO ZA RAČUNALNIKOM - Vsi prisotni so si z zanimanjem ogledati kako Zlatko Cigič uporablja računalnik z Braillovo vrstico. S UMRL ZARADI NEPRAVILNEGA PREHITEVANJA PRILIPE PRI BREŽICAH -27-letni Bosanec S. A. seje 20. junija nekaj pred šesto uro i^utraj peljal z osebnim avtom znamke VW Golf po hitri cesti št. 1 iz ljubljanske smeri proti Obrežju. Ko je bil izven Prili-pe, je začel prehitevati pred seboj vozeče tovorno vozilo s pol-priklopnikom, ki ga je vozil italijanski državljan G. G. Ko je S. A. že skoraj končal prehitevanje, je s prednjim levim delom vozila trčil v prednji levi del kombiniranega vozila, ki ga je iz smeri Obrežja pravilno pripeljal 34-letni Brežičan I. V. Voznik tovornega vozila s pol-priklopnikom je začel zavirati, vendar je osebni avto po trčenju potiskal pred sabo. Kombinirano vozilo je nato odbilo v desno izven ceste in seje po nasipu navdol prevrnilo na streho. S. A. je v nesreči dobil tako hude telesne poškodbe, da je na kraju umrl, njegova sopotnica, 21-letna Nemka S. R., in voznik kombiniranega vozila pa sta s hudimi telesnimi poškodbami pristala v brežiški bolnišnici. VARUH MEJE OB KOLPI - Prejšnji četrtek se je točno ob poldne na reki Kolpi pri Fari v občini Kostel pričelo dvomesečno snemanje novega slo-venskega celovečernega filma Varuh meje režiserke Maje Weiss (na slua levo, skupaj z igralko Tanjo Potočnik). Film, za katerega predračunska vrednost znaša 160 milijonov tolarjev, bodo največ snemali ob Kolpi, do prvega julija v občinah Kostel in Kočevje, na sredini snemanja se bo ekipa za nekaj dni preselila v Ljubljano, zaključili pa ga bodo v okolici Metlike in Črnomlja. Vsebina filmaje taka: Tri prijateljice, študentke Alja (Tanja Potočnik)’ Zana (Pia Zemljič) in Simona (Iva Kranjc), se med počitnicami odločijo za spust po mejni reki Kolpi. Njihov spust skrivoma opazuje varuh meje, zadrti lokalni politik (Jonas Ž.), ki se čuti poklicanega, da kanjon reke obvaruje pred vsem, kar je drugačno in svobodno. Tri mladenke spusta p° Kolpi ne bodo pozabile do konca svojih dni, na videz brezkrbno pustolovščina jih bo zaznamovala za vekomaj. Film naj bi gledalcem v kinematografih predvajali aprila prihodnje leto. (Foto: M. G.) ^cštivaf CRVCŽ\CC2000 19» 8* 2°o° Država partnerica Velika Britanija OSREDKI KONCERTI Sobota, 15.7. ob 20:30, Brežice, THE PURCELL QUARTET OPERA PROJECT Torek, 18.7. ob 20:30, Brežice, MUSIČA ANTJQUA RUSSICA Sreda, 19.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, THE WALLACE C0LLECT10N Četrtek, 20.7. ob 20:30, Brežice, QUINK VOCAL ENSEMBLE Petek, 21.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, RED PRIEST Sobota, 22.7. ob 20:30, Mokrice, JOGLARESA Nedelja, 23-7. ob 20:30, Brežice, REJCHA TRIO Torek, 25.7. ob 20:30, Sevnica, Petr WAGNER, Monika KNOBLOCHOVA Sreda, 26.7. ob 20:30, Brežice, FLORILEGIUM Četrtek, 27.7. ob 20:30, Brežice, LA SELVA MUSICALE Petek, 28.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, OSLO BAR0QUES0L01STS Sobota, 29.7. ob 18:30, Brežice, MUSIČA ANT1QUA AMBERGENSIS ŠTUDENTSKI FESTIVAL Torek, 1.8. ob 20:30, Bogenšperk, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Sreda, 2.8. ob 20:00, Rajhenburg, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. 0RMR0D Četrtek, 3.8. ob 21:00, Otočec, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Petek, 4.8. ob 20:00, Pišece, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Torek, 8.8. ob 20:30, Bogenšperk, LA DOLCEZZA Dl CRAC0V1A & P. Fiugajski Sreda, 9.8. ob 20:00, Rajhenburg, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Četrtek, 10.8. ob 21:00, Otočec, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Petek, 11.8. ob 20:00, Pišece, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Sobota, 12.8. ob 20:00, Sevnica, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Torek, 15.8. ob 20:30, Bogenšperk, A CAT IN A HAT Sreda, 16.8. ob 20:00, Rajhenburg, A CAT IN A HAT Četrteketrtek, 17.8. ob 21:00, Otočec, A CAT IN A HAT Petek, 18.8. ob 20:00, Pišece, A CAT IN A HAT Sobota, 19.8. ob 20:00, Sevnica, A CAT IN A HAT MEDNARODNI MOJSTRSKI TEČAJI Sobota, 22.7. ob 17:00, Brežice, Koncert študentov iz razredov: B.Schlick (petje), H.M.Kneihs (kljunasta flavta), A.Kroper (flavta), Sh. Ad-El (čembalo) RAZSTAVE 15.-20.7, Brežice, KLEKLJANE MOJSTROVINE SLOVENIJE 16.-29.7, Rajhenburg, BRITANSKI KRONSKI DRAGULJI 16.-19.8, Rajhenburg, WILLIAM SHAKESPEARE TEDEN BRITANSKEGA FILMA - Kino Brežice, ob 21:00 Ponedeljek, 17.7, Hindle Wakes (M.Elvey, 1927) nemi film, pianist A.Goričar Torek, 18.7, Hell Unlimited (H.Biggar, N.McLaren, 1936) Britannia Hospital (L.Anderson, 1982) Sreda, 19.7, A Matter of Life and Death (M.Powell, E.Pressburger, 1946) Četrtek, 20.7, Whisky Galore! - Tight Little Island (A.Mackenurick, 1948) Petek, 21.7., The Tingler (W.Castle, 1959) Sobota, 22.7, It happened here (K.Brownlow, A.Mollo, 1961) Nedelja, 237, Quatermass and the Pit (R.W.Baker, 1967) Ponedeljek, 24.7, Kes (K.Loach, 1969) Torek, 25.7, Sunday, Bloody Sunday (J.Schlesinger, 1971) I Sreda, 26.7, The Last of England (D.Jarman, 1987) ? Zavod Ars Ramovš, Slovenska 1, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 425 33 66, e-pošta: info@k-ramovs.si