prol.etarec je delavski list za misleče citateme PROliETAREC Mašilo Jugoslovanske Socialistične Iveie in Prosvetne Ma>tlce OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL BUKKAU ST.—-NO. 1856. , Dk. i 1 wni mt tkc pmt »t Act «I C«a«r*M «I Mtrtk 1. UI». Chkm, I»- CHICAGO, ILL., 7. APRILA (April 7), 1943. 'tiblinhed Weekly at 2301 8. Lawndale Ave. LETO—VOL. XXXVI11. H: Pomlad v Evropi obeta osišču slabo poletje kaj SOVJETSKO POVELJSTVO NAVEDLO NEMŠKE IZGUBE.—ANGLEŠKO-AMERIŠKA LETALSKA OFENZIVA NA KONTINENT,—STRAH ITALIJE ANTHONY EDEN Z DIPOMATIČNE POTI Po padcu francoske republi- šil v Evropo prvi velik polet ke in porazu Jugoslavije je ameriških bombnikov — 133 zavladal na evropskem konti- veeh skupaj — ki so sipali nentu "mir", z izjemo na vz- bombe na RenauKove municij- hodni fronti, in pa v kolikor ho ga Nemčiji in Italiji kalili jugoslovanski gerilci ter angleški letalci. Zavezniška "živčna ofenziva" A sedaj pa v Nemčiji in v tistih krajih Francije ter 'dru- ske tovarne v predmestju Pariza. Inflacija ne bo zajezena, ako se profitarstvu ne stopi odločno na prste -Koliko bo vreden'tvoj dolar recimo čez pol ali eno leto; ako bodo cene rasle kakor sedaj? Zvezni kongres pa, namesto da b» draginjo zajezil, rajše nagaja zvezni administraciji posebno predsedniku Rooseveltu, ki je na poslance zaman apeliral ne sprejeti Bankheadove predloge, ki jo je podpiral takozvani farmski blok • Vzlic predsednikovemu vetu bo postala postava, če jO zbornica znova sprejme z dvetretjinsko večino. Bankheadova predloga je le navidezno v korist farmar;em, češ, da jim bo omogočila svoje pridelke dražje prodaiatr. A v resnici so zanjo NAJBOLJ delovali MILIJONARSKI PREKUPCI in pa tisti "FARMARJI" ter plantažniki, ki sploh ne delajo na farmah, kajti njihove na TISOČE AKROV velika polja jim obdelujejo drugi. Dalje bi želi več e dobičke borzijani, mali farmar pa bi kaj kmalu sprevidel, da ga čaka isto kar ga je doletelo po "prosperiteti", ki je bila končana zanj, za delavce tn za male trgovce leta 1929: Bogati reakcionarji, ki so proti temu, da se jim bi "plače" znižalo na $25,000 na leto, kriče, da povzročajo inflacijo delavci, ker prejemajo za nadure poldrugo plačo Po njihovem so že tako preveč plačani, dočim molče o tistih takozvanih direktorjih, katerim je bila lani plača zvišana toliko, da so mnogi prejeli od $40,000 do $300,000 več kakor leto prej. Ako b» kongres hotel služiti ljudstvu, bi predsedniku pomagal zastaviti dobičkarstvu pot in bi s tem dokazal, da mu je res za malega človeka A kaj takega se od večine teh poslancev ne more pričakovati. Mali ljudje so jim potrebni le kadar iščejo glasove. i Za ruski vojni relif prispevano že devet milijonov dolarjev v Urad ruskega vojnega reli-fa v New Yorku je nam poslal finančno poročilo o dosedaj zbrani vsoti v pomoč Rusiji, ki •o ga sestavili javni računski zvedene i (public accountants) Od kar je bil omenjeni urad ustanovljen, pa do 31. janua-arja 1942 »o prispevki znašali $7,277.734.57, iz raznih takozvanih "community chest»' pa je bilo lani obljubljenega, a prispevki pa poslani šele letos, $2,091,351.13, skupaj $9 369,. 085.70. Upravni in agitacijski stroški, in za nakupovanje ter pošiljanje pottrebščin, se je v istem času potrosilo $1,017.-743.42. Zbiranje v sklad za ruski Ali večje mezde ali pa ustaviti naraščanje cen! GREEN OD AFL IN MURRAY OD CIO NA POSVETOVANJU V BELI HIŠI ZARADI VPRAŠANJA STABILIZIRANJA PLAČ IN DRAŽITVI ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN ščititi Čemu v teh tako resnih ča- pravico organizirano I sih toliko zahtev za zvijanje svoje koristi, mezde? V glavnem raditega, ker se drarinja veča hitreje f Vni* pripravljene sodelovati nego piače. Posebno v nekate- Green in Murray sta na tem rih novih municijakih okrožjih posvetovanju predsedniku in | je neznosna. Ni stanovanj, in njegovim uradnikom obljubila, j kar jih je, so draga. Cene živ- da kar se unij tiče, so popol-i— noma prj volji ostati pri seda- Ijenskih potrebščin so visoko nad stropom. Prav v takih kra-vojni relif je bilo torej uspe- j jih se stavke s^daj najbolj do-šno. Za zbrano vsoto se je ku- gajajo pa če odborniki unij pilo veliko blaga, živil in zdra- delavcem te tako branijo, vil. Pomoč je bila torej izdat na in nujna,wker Rusija te stvari vsled grozne vojne, ki divja na njenem ozemlju, silno potrebuje. Računsko poročilo je bilo poslano v pregled državnemu oddelku zvezne vlsLde, kakor določa ta »odevna naredba pošilja t ve pa poslane pod var- S samo kritiko ne bo rešitve njih mezdah, razen tam kjer so znatno prenizke, pod pogojem, da «e ustavi naraščanje cen. Vlada naj torej skrbi, da bo- . , . , , , ,.do življenjske potrebščine res Potrebno je. da ta položaj oatale { doetropnih cenah> poznamo in razumemo študi-'kar se doHedaj mariiikje ni ramo vzroke m potem iščemo Ce h^ jegti moraš pot, ki bi vodila v stabilizira- plaiati kolikor 2ahteva proda_ . A , .. , jalec,. in če se potožil, da je V ta namen .sta bi)a Haj ^^ Na Ahodih željami in potrebami ljudstva, in da je njegov socialni smoter streti "proletarsko državo". Kako bo to dosegel, tega ni povedal, kaj^i Francija je pod njim in njegovim Protektor jem Hitlerjem bolj prole-tarska kot kdaj prej v svoji novejši zgodovini. Boji v Tuniziji Za boljše odnošaje med Rusijo in Zed. državami potrebuje, da si Slovenci pri dobe simpatije ameriškega javnega mnenja. Sporočite o uspehu zborova- i nja in pošljite prepihe sprejetih resolucij SANSovemu uradu v Chicago. V New Yorku je bil ustanovljen odbor za pobijanje Rusiji «ovražne propagande, Angleži in Rusi dobili ki se fciri po deželi, in za boljše enako količino razumevanje življenja in delo-' ^ --i-. •• vanja sovjetske dežele. Odbor omer,sk,h Ilv» Petainu je pripravil ta go- ^ imenuje National Council of vor načelnik njegove "vlade" Pierre Laval. Oba pa s Hitler-icm in Mu-»solini jem vred zro zaskrbljeno v Tunizijo, kjer (Nadaljevanje na o. strani.) American-Soviet Friendship, Inc. Odbornik v njemu je med drugim notranji tajnik zvezne vlade Harold L. Ickes. senator Claude D. Pepper in mnogo drugih. kler ga ni vlada v Vichyju u-» taknila zaeno z drugimi nji neljubimi francoskimi držav-J ni k i v ječo. Ker pa je Hitler izvedel, da ; kujejo zavezniški podtalneži načrt, ki bi omogočil Leonu Blumu. Edouardu Daladierju in generalu Gustavu Gamelinu pobegniti pod njihovo varstvo . in bi z njimi ustanovili novo ! francosko vlado, je te jetnike nemška okupacijska oblast vzela v ječo v Nemčiji, kjer »ta že .od prej Paul Reynaud, ; Mandel in več drugih franco- V prvih dveh mesecih tega leta sta dobili Anglija in Rudija obe enako količino ameri-jskih politikov. akih živil, ki so jima bile po- -— slane na podlagi zakona "lend Vojni bondi in znamke so fease". Tako izjavlja upravi- vloga državljanov v svojo detelj te postave E. R. Stettmius. želo. Napaka amer. unij je izogibanje politični akciji Angleško delavstvo se zave- ne sprejemajo protidelavskih ta te, da to pomeni varnost za da važnosti politične akcije, zakonov! ohranitev starega Rospodar- Ima program, ki vsebuje , še druge cilje, ne samo zahtevo za več plače na dan. Taka stranka bi morala biti »¡»tema ne samo v Avne. v vladi upoštevana, ker bi ime- Tlki "♦t0 tw,i v Angliji, la v kongresu SVOJE zastop- V ameriških delavskih uni- vini, toda tudi te tako nesmo-treno, da je od njihovih političnih odborov le malo ostalo. Kako velike važnosti bi bilo M " J ™ . "« • . V ««lavekih uni- telji pre zp vse delavstvo po svetu, mtel ie" ° pn" iah °b*h tkuPin i"h * "nnogo, ;n cj,j yu bi tudi unije v Zed državah ' „ ' ki to vedo tn čutijo, da unijsko m unije imele politično stranko. Kak- Vsi angleški delavski voditelji propagirajo socializacijo jim je socializem. A v a- ci 1 „ ., . il . , * .1 t_ meriških unijah jih je malo, ki okupno z angleško bi imela git^nje ni storilo prav, ko je w imc|. to|ik<> znanja o so- šno moč bi pomenilo za ameri- ofromen vpliv ob sklepanju «enemarjalo v svojih prizade- cMHmu kot a imajp ur#dni. ško delavstvo, čc bi bile unije miru, tako pa bo an- vanjih to tako važno sredstvo, kapiuiiftWnih |Utov, zato, AFL in CIO ter železničarske delavska stranka edi- e si ne morejo pomagati. Stara kako pUa|. proki nje. bratovščine eno in bi ob enem ki ^ "^J besede taktika Samuela Gompersa še ^ ko ^ ppo|. imele tudi svojo politično "H*' "Nagradjuj pri- ^ kampanja m proti de- stranko s socUlnimi cilji, na- Ne le to. Nedavno je neki J*1*1* in k|as"ur,| •ovrftinik€ lavcem sploh, pa se mnogim v mesto da v volilnih bojih po- angleški list pisal, da •• nihče J* tUro ,e,l° AFL unijskih vrstah svita» da so ne- magajo kandidatom kapitali- bolj ne raduje pomanjkanja Unije CIO so bile od počet- kje nekaj zamudili. Ni pa jim stičnih strank, po volitvah pa delavske politične strank« v ka veliko bolj delavne na po- jamo kaj, in to vsled tega, ker moledujejo okrog njih, da naj Zedinienih državah kot AN- litičnem polju kot pa unije A ir« naučeni agitirati za zastop- Dne 4. aprila pa se je izvr-*v kongresu in v legislatura»! GLE4KI KAPITALISTI. Zana- F. of L kjerkoli v svoji zgodo- nike sovražnikov unij. Koliko bomo letos mogli, oziroma bomo morali * storiti za Proletarca? Na seji odbora JSZ dne 2. aprila je upravnik Pogorelec dejal, da čim bomo dovršili vse delo z Majskim glasom, se bomo morali podvizati z agitacijo za Proletarca. Ako mu znatno ne zvišamo dohodkov, mu bo trda predla. Tej resnici je treba zreti v obraz ter storiti kar moremo, da se to ne zgodi. Stroški v uradu so nizki kolikor v sedanjih časih le morejo biti. Plača urednika in upravnika je enaka kot je bila, namreč po $35 na teden za vsakega za vse delo, ki ga vršita. Drugi izdatki urada so stanarina in pisarniške potrebščine. Slednje se dra-že, še bolj pa tisk. Za list je bil zvišan letos $10 na teden. To po-rreni $520 več na leto, ako ne bo nadaljnih podražitev. To je tretje zvišanje. Enako se draži tisk tudi za ostali dve naši publikaciji in za klišeje v kole-dariu in Majskem alasu. Na eni prejšnjih sej eksekutive je Joško Oven dejal, do bo letos treba podvzeti zo list organizirano kompanjo. In je res potrebna. Proletarcu moramo dobiti več naročnikov in v tiskovni sklad več prisoeVkov. To bo boljše kot pa listu zvišati naročnino kakor svetuje Anton Zornik. Naj svoie misli glede njegovega priporočila in nasvete glede agitacije povedo še drugi naročniki, predno bomo zasnovali načrt za kampanjo, da bo boljše uspelo. PitOLÈTAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. Prolatarac, April 7, 1943. 'I I' » IZHAJA VSAKO SREDO. • •* . « » tm • » * _ ■ ,'<( ladaja Juf oslovanska D«l«vib Tiskovna Družba, Chicago, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE NAROČNINA v| SOCIALISTIČNE ZVEZE , Zedinjfnih državah ta c«Jo leto $3.00; sa pol leta~$1.7«f; m četrt leta 91.00. Inozemstvo: ca celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vai rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najposneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. V _ ... , ----- —a ..-i ^ yi'.n ¿m.n iii» yJj —.i 'i i»»......m i.i ■ .mi i .¡g PftOLETAREG Published every Wednesday by the Jugoslav Workman's Publishing Co., Inc. Established 190$. £d itor.«..*^..^... Dusinesa Manager.. ------------Wank Zaitz ______....Charles Pogorele« SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Yesr $3.50; Six Months $2.00. ét» P RID L E TA R E C 2301 S. Uwndale Avenue CHICAGO, UJL Telephone: ROCKWELL 2864 Osvoboditev iz negotovosti je v sistemu izkoriščanja ih dobičkarstva neizvedljiva V Angliji in v Zed. državah obetajo, da dobimo po tej vejni osvoboditev iz pomanjkanja in negotovosti, ker bo družba skrbela, da bodo delavci in vsi drugi, ki jih je dosedaj spremljal strah pred bodočnostjo, zavarovani od rojstva do groba. | > t x V angleški zbornici so že obravnavali o novem socialnem načrtu, ki bi delavcem zagotovil v bodoče dostojno življenje. A Churchill je kratkomalo dejal, da so to stvari, s katerimi se lahko počaka, ker je boljše nič obljubiti pa nekaj dati, kot pa vzbujati V ljudstvu napačne upe. Delavska stranka je hotela boljši načrt in ker ni uspela, je velika večina njenih po>lancev glasovala proti in skoro povzročila vladno krizo. i ^ Angleški delavci vedo, da ako stari siaten» očitane, bodo po vojni še pod večjimi bremeni, v večji negotovosti, in brezposelni v večji bedi kakor so bili. Zato zahtevajo socializacijo sedaj, ne samo obetanja socialne varnosti! Tudi naš predsednik Roosevelt propagira osvoboditev iz negotovosti in bede ne samo za Američane, nego za vse ljudi po vsem svetu. A če sistem izkoriščanja ostane — in jasno je, da ne"angleška torij.»ka stranka, ne ameriška demokratska ter republikanska ga niti malo ne mislijo odpraviti — kako bo potemta- NAVAL na mesnic« je • prvin aprilom polegel. A de omaajeno(a dno jo kil dronj v vsaki, kl |o imela •e kaj meta. Mnoge so ga rasprodale vsak dan v dobrem poldnevu in potem saprlo. Ako ne bi bilo "črnega trga", bi se $ sedanjim načinom omogočilo, da si vsakd«* kupi le toliko mesa, kot je upravičen. Toda kot pcudarja iivilski direktor, so meso dobi, ako kupec kočo deti sanj več kot pa jo določena "doetropna cona". On na kupce apelira, da naj ne plačujejo več ket potrebno, pa bo črnega trga kmalu konec. Ni verjetno, da jo v pravem, Proti kriilcem bo morala nastopiti oblast. Co gospodinja, ki jo doma čaka kopa otrok, mesa ne doki po določeni ceni, mora iti domov kres njega. In kaj potem 7 Torej ji no preostaja drugega kot v takik krajih plačati kolikor saktevajo dokler oblast temu israbljanju ne stori konec. Gornjo jo slika izpred neke mesnice v New Yor- ku, kjer kupci čakajo v procesiji, da pridejo na vrsto. S 11' i st* i iluii" ■ 'tisi1, iiir "jrnriVii i agMBBjMBtlllpMpsBte^¿«l«t» ri'» "■ i r . ■ ..... i" "... i] '¡sr.: J0ŠK0 OVEN : Slovenci in Slovenke! ' Te dni je minulo drutfo leto, odkar ao vdrle sovražne tolpi v Slovenijo, kjer ste se sami, ali pa vaJA starši rodili. Od ene strani ao prikorakale italijanske čete, od- druge so prihrumele nemške trume, a da ne zaostanejo fca zgledom svOjHi roMttnTA-ških pa,Hešev, so ie madžarska krdela preplavila Pre km u rje. No«, enega Junaštva ni bilo trelba za to "zmago" in ni ga hilo. Kar je bilo jugoslovanske vojske v slovenskih krajih, «e je umaknila na povelje vrhovne komande, ki Je pričakovala, da bo obramba uspešnejša v južnih hribih. Kô «o fašisti všeh treh barv prihrumeli, ni bilo nikjer v SloVerilJl vojite za o**ànizi-r¿»n odpor: prepuščeha Je ftlla sovražniku na milost fc ftemilost — sovražniku, kateremu je milost bolj Neznana kot druga stran lune. Pa Slovenci nisô berači ih niso moledovali *a trtllost. Toda pričakovati ao Rmeli vsaj toliko pravičnosti, kolikor je je mo-ne would kem mogoče jamčiti vsem ljudem socialno zaščito in morda Se Sandal, to pot v jeklarni Ir- blagoTtanje po vrhu? Ako je bilo pred to vojno v nekaterih krajih Anglije, posebno med pVemogarji in v centrih tkalniške industrije, pa v londonskih "slumsih" toliko bede, da so se ljudje celo kralju smilili in je rekel, da bo treba kaj storiti zanje, ali ni možno, da bo po vojni enako ali pa še slabše? Čemu pa smo imeli bedo v Zed. državah, ko vendar ni še pozabljeno, kako se je podoravalo pridelke, uničevalo prašiče in se plačevalo farmarjem zato, da so pridelali manj kot bi lahko? V istem Ča«u1 se je brezposelnim in njihovim družinam po lriiloSčinsko dajalo le toliko živil, da je bilo za skrajno silo? In še to ne vsem! Glad v sredini izobilja! čemu? Zaradi tega, ker je ves sedanji produkcijski sistem zgrajen na načelu dobička. Kako prav bi prišle sedaj 2aloge mesa, bombaža, in še več žita kot ga že imamo! Toda korporacije multimilijonarjev, ki kontrolirajo vso produkcijo-in vso trgovino, so rekle, ne, vlada NE SME tekmovati S PRIVATNIMI PODJETJI, he sme kupi-čiti zalog, da ne bi padle certe in s tem dobički, lahko pa DO-PLAčUJE tistim, ki so v nevarnosti, da dobička ne bo. Tako se je zgodilo, da se je otelo mnogo velepodjetij in lastniki so lahko Še naprej živeli v svojih palačah, reveži pa naprej ostali reveži ob skromni živilski podpori. Dobili so jo, kakor pravi znani rek, "premalo za živeti m preveč za umreti". Mnogi so vsled pomanjkanja umrli vseeno — ne Samo v zadnji krizi, ne le v vseh prejšnjih krizah, nego tudt v tako-zvanih normalnih razmerah. ISed anji sistem je tak, da eni lahko žive v palačah v največjem razkošju, nekoliko večjemu številu "se jako dobro godi", mnegim razmeroma dobro dokler ni krize, milijoni pa iz dneva v dan, ker imajo komaj za sproti. Ena tretjina prebi-vftfctVA pa živi po predsednikovi lastni ugotovitvi v pomanj-kanu hrane, obleke, brez zdravniške oskrbe in brez vsakega udobja. V vojni se je to nekoliko spremenilo, ker je odpravila brezposelnost, toda vojna pomeni za ljudske množice najslabše »Nfdrtvo za ustvarjanje blagostanja. Tioklrr bodo mult i milijonnrji, bodo mislili na večanje svojih bogastev, ne na koristi tistih, ki jim jih kupičijo. dar se jim po kakšnem naključju dobički znižajo, pošljejo tisoče in stotiseče delavcev na cesto, ne da bi se brigali, kaj bo z njimi. Sedaj pa se nad delavci zgražajo, češ, da ne hite zadosti in da izostajajo z dela. Bogataši v vilah, * salonskimi sprejenvnicami in obednlca-mi, s krasnimi parki, s konji za ježo, limozine — spl<*h vse, kar more nuditi udobje in razkošje. r Nekaj milj stran pa umazane bajte ob progah in drugod, kje»* je prostor za barake in za ljudi, ki morajo vsled onih, ki se kopljejo v bogastvih, živeti v njih. Eni v najdražjih oblačilih in okinčani « dragulji, delavčeva žena iz bajte pa v najcenejši, ki jo more kupiti. Socialisti in strokovne delavske orgaithsacfje so se borili za človeške pravice ljudi, ki ustvarjajo in z velikimi napori iz-vojevali to ali ono pridobitev. ...... . „ _ JU. ' ..........¡¡L - ■ • ------Il.A... ... - vin, ki jo poseduje Carnegie-Illinois Steel Corp. Kajpada, kod vedno, višje glave, ki vodijo to korporacijo, nič ne vedo o odkritih goljufih in so forfeit Italy's right to these eastern provinces. This should be kept in mind when we consider a seperate peace with Italy." Na vzhodni fronti se boji vsi zato, da se krivce pošteno » nadaljujejo. Ruske čete so v kaznuje. Kako je prišlo do tega pove sledeča zgodba: Henry J. Kaiser, sloviti graditelj ladij v Seattlu in v Californiji, je dodelal nov parobrod, kateri je zgrajen po novem načinu. Posamezni jekleni deli, iz katerih je ladja ztgrajena, so bili vliti v tovarni Carnegie Steel Corp. in poslani v Seattle. Te ogromne plodče so bile potem s pomočjo električnega spoje-nja (welding) zložene skupaj. Ko je "Schenectady", to je bilo ime ladji — zdrsela v vodo — se je prelomila na dvoje. Kajpada, da to ni bilo v kredit Kaiserjevi ladjedelnici in časopisi so precej obširno pisali o tej stvari. Ko so pa del tega parnika potegnili iz vode, se je dognalo, da se parnik ni prelomil tam kjer je bilo električno spojenje, ampak kar na sredi jeklene plošče. Kaiser je takoj poslal svojega zastopnika v Washington k Trumano-vemu kortiiteju, kateri je takoj pričel s preiskavo, ki obeta precej lepih reči. Upamo, da se krivce pošteno kaznuje. Vojna Maretne utrdbe v spod ni Tuniziji so padle osmi angleški armadi. To in pa skoro neprestani letalski napadi na Nemčijo ter kontinentalno o-brežje napovedujejo težko pričakovano drugo fronto. V Italiji postajajo vedno bolj nervozni. "Slamnati cezar" Mussolini je utihnil, in skrivno (ne upajo se odprto) tipi jejo za separatni mir. M. W. Fodor piše v Chicago Sun: "But we should see to it that Italy is forced to surrender the Sla^ provinces ofenzivi okrog Leningrada, Staraja Rusa, pri Smolensku ter na Kavkazu. Srednja fronta med Donom in Donecom je vsled kopnenja snega in močvirnih potov nepristopna za večje boje. Diplomsttija Pravijo, da so bili razgovori, ki jih je vodil Anthony Eden z našimi državniki v Washing-tonu, uspešni. Predsednik F. Nikolaju Komarčuk. Odboru je veliko pomagala moja žena, hčerka ter Angela Zaitz. Veselilo me je, kako «o se odzvali prijatelji Sirom Amerike za prispevke k temu prtu. Iz Clevelanda in ostalih krajev Ohia, Penne, Detroita, Waukegana, Milwaukeeja Itn še celo iz Californije se je o-glasil moj prijatelj Mike Raad-ing. Iz Clevelanda smo dobili na dan prireditve dve pismi. Mesto šopka A. Sublju sta poklonila John in Tončka Srmčič pet dolarjev za ruski relif. F. M. Jakšič, predsednik Glasbene matice v Clevelandu ter Tončka Simčič, tajnica, sta poslala v imenu Glasbene matice čestitke A. Rublju in ob enem pet dolarjev za ruski relif. D. Roosevelt je namignil, da Lepše geste si je težko zami-prfhodnja konferenca bo z Ru- 8liti. sijo. Koncem marca je sovjetska vlada obnovila enoletno ribižko pogodbo z Japonsko, kar je dalo našim reakcionar-jem povod za ponovne napade na Rusijo. Magazin "Life" je posvetil izdajo z 2. marca vso Sovjetski Rusiji. Proletar-čevim čitateljem jo priporočam. Med drugim je v nji zelo interesanten članek Josepha E. Daviesa, kateri je bil leta 1936-38 ameriški poslanik v Sovjetski uniji. Zadnje čase je izšlo precej novih knjig, tikajoče se Španije, »ploh predvojnih let. 0 tem bom pisal v eni prihodnjih številk. Obletnica Ravno S to številko bo leto dni, odkar sem pričel s to mojo kolono. Ni^em mislil, da bom vztrajal tako dolgo. Ali vsak|*0bl «0 sejo začetek je težak — in končno, človek rad pove kar misli. 1 Ruski relif Na dan priredbe go darovali: Justin Zaitz $1; .P. Velko-vrh $1; Frank Benčina $2; J. Zidar $1; Mrs. J. Vidmar $2; Anton Končan $2; Frank Pod-flpec $1 ter Agnes Jurečič $1. Vse te vsote so prištete k zgoraj omenjenim številkam. Prt je dobila Mrs. .Agnes Jurečič, Članica ženskega dru-*tva Nada SNPJ. Agnes je zelo aktivna na društvenem polju. Prta je bila zelo vesela. Vam pa, kateri ste nam pomagali pri tem ne ravno lahkem delu, posebno še ženskemu društvu Bled ter Nadi, ter vam v Clevelandu, Detroitu, Ohiu in Pennsylvaniji, iskrena hvala ter naprej na delo! vedo, kje so jim starši in ti ne, kje bi iskali sinove m hčere. Na tisoče so jih odgnali v suihost v Nferitfijo in Italijo, da proti svoji volji delajo za silni**. Ih di bb kupa <*o vrha polnš, 30 izvršili največjo podlost z .zapiranjem nedolžnih slovenskih deklet v hiše blodnosti za poživinčene nemške in italijanske soldateske. v Dve leti traja k rižev pot slovenskega naroda in konca Š2 ni na vidiku. A v teh dveh letih brezprimemega trpljenja se ljudstvo v domovini ni vdalo in ni se tem polastil obup. Kot da je pod neprizanesljivim kladivom usode našlo svojo pravo moč, je pritegnilo pasove, zavihalo rokave iu okrepilo svoj odpor. Slovenski narod se bojuje. In sovražnik besni, ker ¿uti udarce upornega naroda, kateremu je sužnost bolj zoprna od smrti. Sovražnik rohni, ker mu je velikanu maiič med narodi eavalil skalo na pot, katere vsa njegova prevzetnost ne trtore odvaliti. Od jeze se peni, ker ne more vsa prelita kri izbrisati besed, ki jih je rekel in zapisal na steno—mene tekel ufaTsim ... Dve leti, bratje in sestre! In kako dolgo še? Dve leti obrača slovenski narod oti po širnem svetu in pri-sluhuje, da bi slišal besedo, ki bi podprla njegov čudoviti pogum. Ali moremo, ali smemo molčati, vedoči, da bo naš glas ogrel kri v njegovih Žilah in mu potrdil, da njegov boj ni zaman ? s Slovenski amerikanski narodni svet si je postavil to vprašanje in je odgovoril. Na podlagi njegovega pklepa torej proglašam nedeljo 18. aprila (cvetno nedeljo) za SLOVENSKI DAN in prosim vse podružnice, vse organizacije in ustanove, da ga proslavijo na način, ki je z ozirom na njihove okoliščine najbolj primeren. SANS ne more v tem oziru izdajati nobenih predpisov, pri poročil j ivo pa je, da se ta dan po možnosti pri-rede sestanki ali zbori, posvečeni trpečemu iri bojtijočemu se narodu v stari domovini in da se mu v resolucijah pove ,da bi-jejo naša srca zanj, da občudujemo njegovo vztrajnost in njegov odpor in da bomo storili, kar je v naših močeh ¿a tfcirfesni-tenie njegovih idealov. B[| teklosti, ki je neizpremenljiva; v bodočnost pa nšS,inora voditi no zmago pravičnosti. Zaloben spomin velja sedanjost izahteva delo in up in n^omaj^a vera v ko slovenskega n ga, prožeči mu roko jwreko la je žejna okrepila; podftjmo mu morja na SLOVENSKI DANI ETBIN KRISTAN, pr*ds¿dnik SÀNSa. Lokalni odbor it. 8 JPO.SS INFLACIJA V SRBIJI Po beogradskem Chicago, HI. — Prihodnja seja odbora št. 8 Jugoslovanskega pomožnega odbora, Slovenska sekcija, bo v pondeljek NajprVo zahvala vsem, ka- 12. aprila v spodnji dvorani teri ste pomagali temu odboru. Namizni prt je prinesel veoto (to je s posameznimi darovi, katere so razni dobri lju-lje sami prinesli poročevalcu na dan priredbe) $556.00. Tako imamo sedaj tudi tu brez posel nostno in starostno zar varovanje, kar pa še z daleč ne pomeni osvoboditev iz negotovosti in ta nevarnosti pomanjkanja. To osvoboditev bo ljudstvo dobilo (popolnoma šele ko bo bogastva skupno lastovalo in bodo služila potrebam vseh ljudi. SNPJ, Lawndale Ave. in 27. cesta. Pričetek točno ob 8. urf zvečer. Te seje se naj udeležijo vsi zastopniki in odborniki slovenskih društev, klubov, organizacij, uredniki slov. časopisov itd., sploh vsak, ki se zanima za slov. pomožno akcijo in je pripravljen sodelovati pri naši veliki dobrodelni prireditvi v nedeljo 80. maja. Rodoljubni pozdrav! John Gottliab, tajnik. listu "Novo vreme" poroča newyorški J1C o inflaciji v Srbiji, ki je za tamošnje prebivalstvo katastrofalna. Pred to vojno se je v Beogradu in v drugih bankah v Jugoslaviji dobilo okrog petdeset dinarjev za dolar. Par čevljev se je t©daj dobilo v Sloveniji, ali pa v Beogradu, za kakih dve ato dinarjev (za 4 dolarje), artabše kvalitete tudi ceneje. A sedaj se jih aploh ne dobi. ali pa s» pretirano visoko ceno. Sledeče je citirano h omenjenega beogradskega lista iz malih olgilasov, kaj kdo ponuja in koliko (zahteva* pa izračunajte. koliko bi to stalo v naši valuti. upoštevajoč staro merilo 50 dinarjev za en ameriški dolar: Nojno predam par torijev Is anti-lopneg« uunjn—Mlncrjrv S.ftOO. ionski 1 »maki ponHintk—dinarjev 4.500. ■ Otroftki votiček — dinarjev 13.000. Sod ta telje—dinarjev 2.500. Mm moška zimska suknja—dinarjev 12.-000. Isnoftena moška timaka suknji— dlnarjey B.400. Moška fcimslrs luknja, angleško blago—-dinarjev 15.-000. ženftki ?evl)i—dinarjev 2.50O. Moliti—dinarjev 4.000. Miza ix orehovega lesa — ditiarjev 17.00. Skoro nove hlaie—2.500 dinarjev. Obleka, skoraj nova, srednje mere, odlično blago-—dinarjev 9.00t>. No-va moška timslce suknja, angleško blato—dinarjev 22.000. Gorski tevlji It. 42—^dinarjev 6.-500. Nove usnjate podkolenice—dinarjev 2.000. ienaki tevlji št. 38, umije—dinarjev T.600. Zohvolo tiskarni Àdrio Hvala tiskarni Adria, ki je tiskala program za našo prireditev zadnjo nedeljo v marcu brezplačno. — Odbor. Ali ja vaša društvo ta član Proavatna matica? POVESTNI DEL Hudiček v steklenici Robert Louis Stevenson. — Prevedel V. P. (FILOZOFSKA PRIPOVEDKA) (Nadaljevanje) Ju neprijetno, ker se je zaba-I val, medtem ko je bila njegova žena žalostna, in tudi zato, ker je v svojem srcu vedel, da je imela bolj prav kakor on. hi ker je to vedel, je tembolj | smejati. Ja< bi bila ponižna. I'1'-p v |llfitil i ; ni „ ,J, Bila bi vsa žalostna. Molila bi Med ljudmi, ki so z njim po-, niinZ^JuVïiilfï i» ubo*«** e,ovcktt' ki ima |l,val1' pa bil tudi HUrmei' ijtn sviK og n ji športni do- M j ,, beleC( ki bU nekoč mornar bro novfco Bil jt navidez bla-, ! ,adj. ki je ,ovila k|to> ^ zno navdušen, zakaj nič mu m,. lca»J P« ** J« Keave Sw v . nlltliIoh kaj mislila name, bi te do. Kokua ga je gledala in po- bilo zdaj sram! govoril dovolj za oba. Poiz- "Bedarija! L- bodi vsa ža- •. Keaveja naj pije In kmalu Qna ga je shranila." govoril in delal načrte za po-vratek in se ji zahvaljeval, da ga je rešila. Laskal se ji je, imenoval jo je zve to pomočnico, ki je kenčnole našla po- zanj! moč. Smejal se je staremu žu, ki je bil tako neumen m:' nj.-ega novca, kakor je bil cent. In tukaj je Sel njen mož od nje in jo je grajal — onega jutra, ko se je sama žrtvovala "To je neumnost, tovariš, krmar," je rekel mornar. "Nikoli ne zaupaj ženščini, ki ima dolarje. Vse so zavratne kakor voda. Pazi raje nanjo!" In ta beseda je učinkovala na Keaveja. Zakaj od vsega GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Piše CHARLES P0G0RELEC Frank Scdnik je dobil .'$1 po-, fond in 12 trgovskih oglasov zdravilih cv/lasov za Majski I '.a Maj'ki glas. Pravi, da se v glas, Chat. Pogorelcc pa 8 in nekaj dneh rpet oglasi z na- 8 in pol naročnin, /ned katerimi je nekaj novih. John Korun je pri obnovitvi naročnine pri-peval tudi $2 v tiskovni fond. ICnako vsoto je prispeval Fr. lenchina. | lal je tudi finančna poročila •tarru » n ¡ihove zadružne trgovine, ki daljnimi oglasi. Martin Judnich. Waukegaii, III., je poslal 12 trgovskih in 26 pozdravnih oglasov za Alaj-k¡ glas !n dve naročnini. Po- mo- j àe poizkusiti ni nótela, da bi ^Vy " » ua i izrabila čas, ki ji je bi! še na . . „Va „f. fVredbn v kori«t Proletarca i marca .se je izborilo obnesla t vseli ozirih. Udeležba je bila izvrstna in tudi kooperacija delavcev na priredbi je bila prvovrstna. Vsem, ki so pomagali, pa bilo to na priredbi sami, prodaji vstopnic ali kakorkoli že, iskrena hvala. / Društvo it. 318 SNPJ, Hag-gaiey, Pa., je že dolgo let včlanjeno v Prosvetni matici. Letos. je dalo tudi pozdravni o-glas v Majski glas in ga naročilo 6 iztisov. j Anton Zornik je naročil 150 t V'.tisov Majskega glasa ter poslal 34 pozdravnih in en trgovski ogla«*. Poleg vsega tega je poslal tudi 14 naročnin. Zdaj je na agitaciji v vzhodnem Ohiu in zap. W. Virginiji, zatem bo obiskal tudi naselbino Sharcn, Pa., in okolico. Somi-sed.j j« n« fnti "Victory Cmrémm". VuUe, k> ima ko. pr.«n«c. $ijenike prosimo, da mu gredo • tavbiica, ali doA*4aj U travo u4*j aa kiio, mm j to Bcmljo obdela in pride- prj atjjtgciji na roke Naš zastopnik v zapadni o izredno zanimiva ter razveseljiva, posebno njih napre-lek, in zakaj bi se človek ne *a ti oval takih poročil, saj je to lelavsko zadružno podjetje. Vod-tvu in članntvu te*a vzor* *ega zadružnega zavoda naše skrene čestitke! Fairport Harbor, O. Lovrenc lajc ie poslal naročilo za Maj-M glas ter dva oglasa zanj. J~»hn Tancek, Girard, O., je noslal $5 v tiskovni fond, ki ih je prispevalo društvo št. 49 >NPJ in 4 liozdraNTie oglase njegovi glavi ni l«j« »oiivj«. Kdor C« n»m«, noj ti dobi kje proson ko» in go »premeni v jasno. In mislil rr*4• primanjkovalo i» p. «alo draga *>lo, Colo., je j>oslal 7 naročnin. ' jnd f je p0slala dve novi na "Bil je videti dostojen star' ¿jma. Zdaj je šla po ftekleni- j... „ . . . ' \ [ t„di. Gornjo jo «lika U Now Yorka. kjer j« ¿kof William T. Manning od katerih so 4 nove. Poslal je | rečnini mož," je dejal, "toda noben • co in jo gledala v neizrečeni ■ M,Cer lak0 P°trta' k0 86,11 človek ne more soditi po zuna- grc^.i. zdai jo je z gnusom njosti. Kajti zakaj neki ie sta- rila v k?k; nemkili kotu. ri lopov hotel imeti tekleni-1 kier je ni videla, co?" j C.z nekaj čssu je prišel "Ljubi moz," je I2kla Ko-¡Keave domov in ji je rekel, kua skromno, "morda je bil naj se pelje z njim na spre-njegov namen blag." hod. Keave se je jezno nasmejal "Soprog moj," je odvrnila, in zaklieal: . , "bolna sem, ni mi dobro. Opro- "Same marn^e! Star lopov je bil, tako ti rečem. In še osel j vendar odrešen? Toda pokazal ji bom, da nisem mož, & katerim bi lahko šalila? Zasačil jo bom na lepem!" Tako so šli nazaj v mesto. Keave je rekel mornarju, naj glasa, pa tudi pozdravne ogla- povrhu! Zakaj^dovolj težko je bilo prodati steklenico za štiri centime. Za tri bo pa povem nemogoče. Zdaj ni več dovolj možnostf, steklenica že diši po dimu -c- brrr!" je rekel in ee stresel. "Vsekakor sem jo kupil jaz za en cent, ko nisem vedel, da so na svetu še manjši novci. Tekal sem kakor norec naokrog in nisem našel nobenega kupca — ti si imela več sreče'. Toda nikoli ne bo več nikogar, ki bi jo kupil, in kdor ima steklenico zdaj, bo šel v pekel!" "O soprog moj!" je dejala Kokua. "Ali ni strašno, če se sam rešiš tako, da pogubiš drugega človeka? Zdi se mi, da bi se spričo tega ne mogla rekel, je zame malo primerno.; Zdelo se mu je, da je dolgo se zanJ Prav pridno nabira. Zdaj grem spet k svojim vese- čakal, ko je končno slišal po- Iz Sheboygana. Wis., piše ^ .„«..«« u ..«. *ov*riAem' da lK)m vesel/ -joč glas, ki se mu je bližal po Frank Stih: Tu pošiljam 6 na- ga "počaka na 'vogalu"pri* stari' 'm ** Prijetno- drevoredu. Spoznal je mornar- ročnin, provizijo pa pripišite ječi sam pa je šel po drevore-1 zar*c vina me ^ ves€lili*1 Jev »las, ampak bilo je čudno, tiskovnemu fondu. Tudi glede du do svoje hiše. Zvečcrilo ^ ¿e mi boš odpustila." ¡kako je nenadoma pijano zve-j oglasov za Majski glas bo na- je spet V hiši je gorela luč* v trenutku je objela njego- nel. pravil svojo dolžnOH. ni mi — ne morem misliti na toda nobeneRa Klasu ni bilo: va kolena in je zaklicala:' Potem je prikolovratil mož je |>0H1mIh $5. John Krebcl pa «»bave-M (slišati in Keave se je «plazil o-i "Oh* ^«1*1« si samo pri- ^«ni v območju svetilke. Vra- Cleveland. O. Mildred Kress besede!" steklenica je tičala v nje-(54 trgovskih in 19 pozdravnih Tedaj se je Keave še bolj krog , n |o ^ , zad jMne be izjezil. Jezil se je nanjo — • vraU in pOR,eda, v hiio> , «NUcm] razjezil, jezil se je nanjo - nja vrata in poRledal v hišo. "Nikar nikoli več ne misliva,*™ «uMa pa je bila ker je menil, da misli samo na t Rokua je na t,eh p> ,rdo drujf Q dnigtmr je rekel ****** V rokah je držal še ki ga je vzel nase zaradi tebe — ti pa ne moreš misliti na zabave! Kokua, tvoje srce ni odkritosrčno!" Besen je spet tekel od nje in je ves dan hodil po mestu. Na-irl je prijatelje in je popival la pravilna in da se je stekle- vogalni hiši mornar in ga ča- • niča povrnila k njemu kakor kal. takrat v San Franciscu. Kole-i "Moja žena ima steklenico," v . .. na so se mu Šibila. vinski du- je dejal Keave, "in če mi ne z njimi. Najeli «o \oz, *e pe- hoy. ^ He ^^^m iz njegove pomagal, da jo dobiva od ljal. na kmete m tam popivali , kakor ^ ^ } ne bo ^ denarja naprej. \ es Cas je bilo Keave- hj mejr,a ob ^ pa mu ne pijače." odločil, da •• vrt pri katedrali Si. J< ka tka Divina «premeni v grada aa tudi $1.20 V tiskovni fond in ( Jchn Jer«b iz daljnega Ročk •oiieja. naročil 60 iztisov Majskega \ g:)rjnffsa, Wyo., je poslal tri nove naročnine in naročilo za Majskf glas. V pismu se le-menda, da ima že ¿edem kri-žev in da bo treba dobiti mlajšo moč, da prevzame njegovo me Pnmaza Uko v gobec! Misli mogel misliti. Nato se je pre- ,anjo. x " V**- ™ boš lahko poslal «trašil, da kupčija morda ni bi-j Na vogalu je stal pri stari |kH*"r .bcda.k1a',?,aj; ... . _ _____i» . • . ' __u.i: ______________.... Kaj mislis• je zaklieal Keave. "Kaj da mislim?" Manj velikonočne * za nas pol««1" loliko več «» njih unke Samo *iH».imitc »G koja v vojni «luibi.Jti jc v«i sorodnik, prijatelj ali »oned. Bliia •€ velika no* in brikone ne spominja velikonoineg kosilu, ki »c je veselil. Okusne šunke t de bro prikuho. Gotovo ¿elite, d« bi spet imel tako kosilo. Vi lahko prfmagate. da g» bo imel, ako »e sadovoljite z innnj kot običajno. Namesto s celo ftunko se bo mnogo patriotičnih družin zadovoljil« le s polovico. Manj Sunke im na» jo pomeni več zanje. Ako se omejimo na manj vrat hrane, bo to način, s katerim lahko vsi pomagamo k zmagi. Ako hočejo vse družine sodelovati v delitvi iivil, jih bo dovolj za »aso urmadne sile in za naa. Da se vam pomaga živila primerno Izbirati in pri* pravljati, je Peoples lian družba odprla tri hranilne centre. Obrtčito jih kolikorkrat vam ljubo, da se pomenite s naAimi veačaki o svojih žlvilakih problemih. Pokazali vam bodo, kako s« pripravi okusne obede s živili, ki so riA razpolago. In razložili vam bodo ¿emu jc sedaj vata plinska pec tako važna pri pripravljanju hrane, ki bo ohranila vae vitamine. ■OČIM COOK H » COWttAMt NOT W*Tf t . SUfMT MHHOMATIOM ..0*1 MATmO M V A N Y je prišla druga misel, čudna j misel, pri kateri so žaisela njegova lica. In sam sebi je rekel: "O tem se moram prepričati!" < In zaprl je vrata, šel tiho o-krog vogala in nato hrupno v«topil v vrt, kakor bi pravkar prijel domov! In glej! Ko je odprl vrata, ni bilo videti steklenice. Kokua je sedela na stolu in se je zdrznila kakor človek; ki ga prebudimo i« ma. "Ves dan sem popival in sem bil dobre volje." je dejal Keave, "bil sem z dobrimi tovariši in sem prišel samo po denar. Potem bom Sel spet z njimi, popivali bomo in vriskali." Ko je to izgovoril pa je bil njegov obran* in njejov glas tako razburjen ko sodni dan. Kokua pa ie bila preveč zbegana, da bi to opazila. "Prav Ima i dragi mož, saj ie tvoj la^ni denar," je dejala njen glas je drgetal. "O. jrt rtorim vedno prav, v vseh stvareh!" je dejal Keave, Sel je naravnost k zaboju in vzel denar iz niega. Poleg tega pa je pogledal v kot, ka-rvor sta 'hraijevala steklenico. »n Um je bila Meklenica. Tedaj se ie zaboj pred njim zamajal keker morski val, hite se zavrtela okrog njega kakor, venec dima, zakai zdaj je vedel, da je bil izgubljen in da mu ni moč ubežati. "Tako je. kakor sem se bal," | ie dejal, "ona je kupila steklenico." — Potem pa si je nekoliko opomogel in je vstal, toda pot mu 1 je lil po licih, obilen kakor dež i in mrzel kot studenčnica. rejcel je: "Menda mi ne boš pripove-, prav **°vof,,je dal. da je zgodba o steklenici j T^^I™ ^T*! resnična?" je zaklieal mornar. "Tu je svetilka!" . je d*jal Keave. "Ali se ti zdi, da sem rKiuoben človeku, ki se šali." "Res je, Tako tesen si kakor pošast." "Torej!" je rekel Keave. "Tu sta dva cent ima. Pojdi v hišo k moji ženi in ji ponudi centima za steklenico, ki ti jo bo — če se preveč ne motim— takoj dala. Prinesi jo meni nazaj semkaj, in odkupil ti jo bom za en centime. Zakai tak je zakon pri steklenici, da jo je treba vedno za manj pro-riati, kakor si jo kupil. Toda karkoli boš storil — nikakor ji ne povej, da sem te poslal jaz!" "Tovariš krmar! Ali me nisi potegnil?" je rekel mornar. "0e bi te lahko, bi ti ne moglo škodovati," je odvrnil Keave. "Prav imaš, tovariš, kel mornar. * "In« če dvomiš nad mojimi besedami," je pristavil Keave, "jo lahko preizkusiš. Ko boš prišel iz hiše, si želi poln žep denarja ali steklenico najbmj-iega ruma ali karkoli hočeš, in videl boš, kaj zmore steklenica." "Prav, kanak!" je r«kel zdravile oglase Majskemu glasu, v Jacob Bergant, Lisbon, O., I je poslal $7 tiskovnemu fondu, je zarjo- K nega je prrpeval sam. pa vel mornar. "To je prekleto | Matt Tuseck iz bližnjega Po-dobra steklenica, bogme! Mi-por Pointa. Poslal je tudi 4 slim, da je! Kako sem jo dobil pozdravne oglase za Majski za dva centima, ne morem ra-1 ijas ¡n par naročnin zanj. Pleasant Unity. Pa. Vincent Rcsnik je poslal 18 pozdravnih oglasov. Imperial, Pa. Od tu je poslal Frank Augustin 16 pozdravnih oglasov in $1.75 tiskovnemu fondu. SI jc sam dal, ker "Big" Tone pravi, da njegov predlog se ni razveljavljen. Iz Itartona, O., je poslal Joe Reči hočeš, da je ne pro- daš?" "Ne, gospod!" je zaklieal mornar. "Toda dal ti bom po-žirek ruma, če te mika." "Povem ti, človek, ki ima to steklenico, pride v pekel!" "Jaz mislim, da bom prišel v pekel tako ali tako!" je odvrnil mornar. "Ta steklenica pa je najboljša stvar, kar sem jih doslej videl na svetu, da gre \ z njo v pekel. Na k, go Nekaj je zelo gnilega / Washingtonu Pred kongresnim odsekom '.a mornarične zadeve je pričal W. Lester Baker, kako je lani on in njegova žena prejel hI kompanij, katere so dobile vladna naročila, za svoja posredovanju m: 1 četrt milijona dolarji v kom 'na. Največjo vsoto nm je dala kompanija, ki p-odaja vladi, oziroma vojni mornarici, porteljno ipr?mo za mornarje. Baker je v teh Skcff 2 naročnin i' in "štiri ~po~- M^osredovanjih"dobil od kom- 'panije nad $191,000 "komi-šna". Kongresniki bi radi ve- zdravne oglase. Anton Shular. Arma, Kans., je poslal 2 naročnini, 7 po- deli, čemu prizadeti d?part- spod!" je še enkrat zaklieal,; travnih oglasov ter $1 v tis- ment zvezne vlade sploh po- ... . _»•___J_ __i__a!. - I t »»o Kli in "nAc^ftrtntTO l/inl- I/ A kovni fond. John in Johanna Pečjak, Greensboro, Pa., sta poslala pozdravni oglas Majskemu glani in vsak po 50c Prosvetni matici. Lcuis Barborich, Mihvau- "to je zdaj moja steklenica, ti pa kar glej, kje boš dobil drugo!" "Ali je mogoče, da je vse to res?" je zaklieal Keave. "Zaradi tebe te prosim, nujno: proda j mi jo." "Ah, bedarija!" je odgovo-jkefc% 8 naročnin in 24 trgov-ril mornar. "Ti si mislil, da oglasov za Majski glas. sem neumna butica. zdaj pa pravif da to Se ni vse. vidiš, da nisem, in basta! če George Stiglich, Walsen-je re_ ne maraš požirka riima, ga burg, Colo., je poslal štiri po-j bom sam nagnil. Tu. na zdrav- j zdravne oglase in naročilo za je! Pa lahko noč!" Majski glas od št. 299 SNPJ. (n šel je po aleji navzdol Mra. John Novak, Gallup, proti mestu in z njim je iz na- \ew Méx., je poslala obnovo še povesti izginila steklenica. Keave pa je tekel h Kokui, bil je tako lahek ko veter. Veliko je bilo njuno veselje tf naročnine, $2.50 v tiskovni fond in naročila Adamičevo knjforo What's Your Name? John Zornik, Detroit, Mich., noč. In velik je bil odslej mir je za začetek poslal 2 trgov njunih dni v Svetli hiši. (Konec.) ka <'jla.», da so skupno, po mnogih tednih bojev, porazili vstajo v južni Hrvatski. Toda na Hrvatskem so Ae drugi kraji, v katerih »o uporniki, in potem upori v Sloveniji, v Črni «gori in v Bosni ter Hercegovini. Le o Mi-hajlovičevih bojih se že dolgo ne čuje. Uradni krogi tolmačijo, da čaka zavezniške invazi-! je na Balkan, potem bo spet' . „ .__. I. ., ,_.. , .. .. . . . ' - 1 ianta. Ona pa je ostala pn svoji bosad» Hi svoji Ijnbeaai do njega in mu V prejšnji vojni se jo veliko pisalo o fantu, lu je pr*d odhodom na fronto bil a*rocen in vprašal svojega dekleta, če ga bo vaelo tudi ¿o se pevme pohabljen s fronto. Zagotovil« m« j«, da ko on njen v vsakem slučaju. Vrnil se jo ves polrvecen. Niti sporočil ji ni, kdaj je prišel na saj. A ona h »tvedela in mu ssfstsriU, da je njena <4»ljuba bila rastna in 'ju-¿•eaenska. Hotela jo, da ae jo drsi tudi en. Ker se je bal, da bi svoji nevesti s svojo pokabljenostjo pokvaril iivljenje, je iavriil samomor. — Albert A. Sckraidt, na gornji slHii, jo v bitki s Japonci na Pacifiku oslepel. S veji aa-ročen In (slika na levi) jo piaal, da ga aaj posabi ter si poiiče drugega udaril. Spopada pa se s partizani, ako so poročila iz Mo- rekla, da postane njegova ¿ona ne«lede kaj se mu j« dogodilo v vojni. «kve, Berna in Ankare točna. ~ IU111VU ^ ,iW„. še celo Rumunija se je ! eej pojenjal. Več bojev pa ci pravijo, da je tisti kraj za munist", a pred vojaško komi- ..........~- ' i»—----• , i. «.j —. ... ?ij0 8j tega ni upala, pač pa ga dolže zveze s "komunisti" na trpeli in bili zato deležni sim- Pritaknila zraven in želela do- j imajo takozvani partizani z | Japonsko vsled njenih vojnih patij vseh zaveznikov, v Zed.! ¡^ti kak kos svoje zaveznice.1 onimi, ki so se sprijaznili z ; operacij proti Alaski silno va- državah pa so vrh tega dobili še veliko materijalne podpore. V državi je nastal kaos. Prej šnji in novi ministri s kraljem Srbski častniki in vplivni ame- Petrom in knezom Pavlom »o riški prijatelji Srbov so imeli bili takoj na begu in armada takrat v pomoč poraženemu' ******* v par dneh. Svet je snbfkemu ljudstvu in njihovi o«upnil. ker je pričakoval*več- urmadi na Krfu priredbe v weh ameriških mestih. Na mirovni konferenci je Nikola Pa,-ftic dobil skoro vse kar je želel. Slovenijo pa so zmagoviti državniki razkosali, dasi je bil predsednik Wilson iskren pri-jfi.elj Slovencev in jih branil. Juge slovanska vlada je tudi ' po ustanovitvi dfžave Srbov, ' Hrvatov in Slovencev rada vi-; r?ela, da se jo je imenovalo v tujezenutvu "Srbijo". Se celo Roosevelt jo je imenoval tako, pa pozneje pojasnil, da se je zmotil. Kadar piše o Jugoslaviji Chicago Tribune, ima v naslovu o nji največkrat označbo "Serbia" ali pa "Serbs". Ena-. ko pišejo mnogi drugi listi. V vladi v Beogradu ni bik) Jugoslovanov, z izjemo par Slovencev, ki so bili "v nji. Srbi, in kadar je bilo kaj Hrvatov v vladi, pa so naglašali vsak svojo narodnost. Ves čas po prejšnji svetovni vojni, pa do sedanje, .®o Srbi in Hrvati skrbeli po širnem svetu za oglašanje vsak svoje narodno ti. L? Slovenci so bili izjema. Čehi bi lahko zaveznikom očitali, da so bili leta 1938 od jega odpora. Vedno so mu pripovedovali, da ima Jugoslavija izmed malih držav najboljšo armado iif drzno, pogumno vojaštvo. Toda nacijski obroč jo je zrušil in1 pa posledice njenega koruptnema, staro m od- j nega diktatorskega režima, ki je bil med ljudstvom brez o- • pore in je tndi iskal ni. V Jugoslaviji so se začeli boji z napadalci šele ko je vsa stara oblast Rinila in so prišli na vodstvo Upornikov možje iz ljud- I dola, jo tako dobr» nrojevan in ras Stva. Jugoslavija je bila na- iirjen. da ga švedsko časopisje po-gloma podjarmljena, ni pa po- gosto citira v svojik člankih Mednarodna ureditev sveta na socialistični podlagi je edino sredstvo, s katerim je mogoče odpraviti vojno, fašizem in izkoriščanje ter ustvariti blagostanje. Stuart Chase, ki je bil delegiran od Harward vseučilišča in 20th Century organizacije napisati šest knjig o družabnih problemih in njihovih rešitvah, pravi, da bo po tej vojni Azija edina, kjer bodo kapitalisti še imeli priložnost investirati svoje naropane milijone. Anupak s pomočjo sedanje tehnike bo tudi Azija kmalu izpopolnjena in ne preostane kapitalizmu drugega kot Mars. A z njim še nimamo stikov, niti dokazov, da so tam ljudje, ali da bi mi mogli tam "fcrveti. Torej morate vendar razumeti, da bo moralo biti kapitalističnega izkoriščanja enkrat konec. Čimprej tembolje, delavstvo pa naj si uredi produkcijo za rabo. a Dne 28. marca je bil podpisani povabljen, da se udeleži večerje v hotelu Roosevelt v Pittsburghu na slavnosti 40--letnice, ki jo praznuje Jewish Socialist Verband. Glavni govornik je bil znani old timer socialist Algernon Lee iz New ribiči v varnih vodah* namesto j H er minie, Pa. Podpisani I York a. Kakor Deb» in mnogi na ostalem Pacifiku, kjer bi «oglaša s priporočili, da bi se dru|p, tako je tudi Lee posve-jih ogrožale ameriške pod mor-«somišljeniki Proletarca nekoli- til vse svoje življenje in zmož-nice. Kritiki to poudarjajo in ko bolj podvizali in mu prisko- nosti delu in bojem za sociali- Rusija Čili na en ali drug način na po- zem. Dejal je, da bomo šli še osvojevalci. žen, ker ji nudi izboren teren svojih shodih. V Ameriki je Vesti o Bolgariji so tudi za vremenska, opazovanja ip vsakdo, ki če tudi kaj malega zmedene. Ene zatrjujejo, ka- jih sporočati po radiu japon- stori v korist ljudstva, v očeh ko Bolgari mučijo in uničujejo skim četam, ki so zasedle ame- reakcionarjev že "komunist", mirno srbsko prebivalstvo, ri*ke otoke pri Alaski. Frede- še bolj pa sovražijo one, ki se ric Marquardt raz'a ga v Chi- bore za odpravo izkoriščanja, cago Sunu, da ima Japonaka tem priporočajo, da naj gre- «noje pozicije v tak namc*n in do v Rusijo, če niso z Ameriko da radi tega ameriški kriti- 'zadovoljni. kluba st. 1 JSZ Chicogo. — Mednarodni delavski praznik prvi maj bo letos vsled vojne le malokje pra-znovan. V mednarodnem delavskem duhu ga bodo svobodno slavili v Rusiji in Angliji, in pa delavci v Ameriki, kolikor jih je dovolj zavednih, dalje na Švedskem, v Švici, v Južni Ameriki, v Mehiki in še v par drugih deželah. Klub št. 1 JSZ je imel majsko slavnost vsako leto, bodisi fkupno z drugimi sodrugi in «somišljeniki, ali pa svojo. Tako jo bo imel tudi letos, v soboto l. maja v Slov. delavskem centru. Več o tem prihodnjič. — Odbor. druge, kako divje postopajo z Grki, in tretje, da ima vlada v Sofiji polne roke dela s svojimi uporniki. O vstaji v Bolgariji. ki se }e dogodila pred ne- ki v napačnem, ako trdijo dru- J -v- kaj tedni, je poročal J1C iz ra-igače. Res pa je. da daje ta Koko pomagati ProletarCU •snih vesti sledeče: koncesija Japonski' ogromno ne »j^ y tfilrf 1 Oborožena vstaja širokih Ijudskik \ ^ličino rib, ki jih love njeni mas jo bila to pot satrta — 25.000 Ijsadiš je bilo aretiranih in ustreljenih takoj prve dni. Uporniki so bili Ruse, m pri jasni in mnogi celo naklonjeni komunismu. Podtalni časopis bolgarskih komunistov. Rabotničesko mirjena, kot so večinoma vse druge osvojene dežele. Majhna kot je, povzroča Nem*i-ji, Italiji iti hrvatskemu kviz-lingu več težav kot katerakoli druga posamezna okupirana Uporniki so napadali ielesniske proge in policijske postajo. Skoai sodem dni so bile vso telefonske in kr-so javne svese Bolgarije a inoaem-stvom pretrgane. Ta isbruh ljudske nevolje pripisujejo porcčilom, da je dežela. Upornikom so najbolj- ï"''"0'" 'T*"'* ,0.' .. .V . . . ' ' , diviaij pomagati Hitlerju na ruska si zaveznik gore in hotfe. vprašujejo: Cemu bi rajše nam ne dala pozicij v Si- j moč biriji, ki ji pomagamo, name- ¿o sto da dovoljuje Japonski re- marsikateremu ševati njen živilski problem? .listu, nedavno na primer In kaj dela ruska armada v karjevemu glasniku. Sibiriji, namesto da nam bi po- Priznati moramo, da nam je magala poraziti skupnega so- Proletarec potreben in bo nam vražnika? Teh kritik je mno- Ae najmanj deset let. Se pose-go. Ene «o izražene neuradno, bno pa nam je potreben v sedanjih Časih, ko se je treba boriti ne samo z nazadnja- ALI VEČJE MEZDE, ALI PA USTAVITI NARAŠČANJE CEN ! (Nadaljevanje s 1. strani.) dražitev premoga za. tolikšno vsoto. (Običaj je, da če ima delodajalec ali prekupec plačati svojim delavcem večje mezde, ali vladi več davka, podraži svoje blago tretjino več, da ima tudi on kaj dobička pri tem.) Železnice, tovarne, velike zgradbe itd., ki bodo morale plačevati več za premog, bodo dvignile cene za svojo poslužbo ali produkte in koncem konca je spet vse z ravnotežja. Tudi farmarji hočejo pri >č, da ne pride preveč v kri- skozi težke preizkušnje, kot je * "V . . ^ , kot se je to dogodilo že šlo delavsko gibanje v prošlo- i «ejcaj deleža in imeli bi iJlZLzJl naprednemu «i. toda jih bomo prestali, ka- fa " ^ primer Can- kor je to ugotovil J svojem ve- l^i^L^^ "J* likem delu Karl Marx. farmarskih zadrug direktno kupovali. Tako pa ima dobi- N% Hrvatskem so bili torej vendarle upori, pa še veliki, ker jih priznava celo nemška komanda. Le skrajni srbski šo- vati s kvizlinjrom in mu pomagajo klati Srbe vse od kraja: moške, ženske in otroke, sploh vre, ki so pravoslavne vere. fronto. a prihajajo iz uradnih krogov. Druge pa so napadi na Rusijo iz tistih ameriških krogovr ki Iz skušenj se delavstvo uči ¡¿ek f#rmski b\ok% ki «flirTyiari» spoznavati zmote, spoznava največ v. Washingtonu in na vrednost solidarnosti, priprav- borzah ter v neWyorških nebo-Ija se za skupnost in v nji bo tičnikih pospešilo, kar je bilo prej za- mujenega. Govoril je tudi taj-omenjene zveze Cam. Boris morda je privolil v Hitlerjevo zahtevo za vojaško pomoč na ruskem bojišču, Bol- njih grdo izdani. A sedaj ni- Sedaj isti ljudje trdijo, da u- majo vzroka, da se bi pritoževali. Imajo zaslcmbo v Anglic PRISTOPAJTE K štvom in proti nevednosti, #ne- nik bi jo sovražili v vsakem shiča- go ob enem propagirati, da se iSchatkin, toda v židovskem je- ju, dokler bo imela sedanji go- svet po tej vojni preuredi ta- ziku. .•podarski sistem. Tudi v Rusiji t ko, da bo Človeštvu v korist. j7 odobravanja tistih, ki so . .f . .. .... . .... . A razumejo na kritike in tudi Torej kako pomagati? En razumeli, pa sem razvidel, vmisti so v svoji propagandi ?ari bi bili tam slabi borci, tu%tam znajo vpraševati. Pred- način je nabiranje prispevkov da je dobro Nav7očih delali vtis, kot da so VSI Hr- di če jih bi nemške čete terori- ViieiTlt čeniu ni dru^ f^nte v j v tiskovni sklad; drugi je več zirale s streljanjem v hrbet. Evropi, dočim od nje pričakti- naročnikov in tretji pa zviša- Sicer pa bolgarska vladna, po- jej0 da 8e bi 7aeno sama bo-! nje naročnine. Ako bi imel več nemčurjena kamarila, s svoji- rija % dvema silnima kopnima oglasov, bi mu bilo tudi poma- mi v Nemčiji vzgojenimi čast- armadama — z nemško in z gano. !iiki, Hitlerju služi kolikor mo- japorwko? In čemu posebno v Kaj mislite, ako se mu zvi- re. v eč bi od nje ne mogel pri- Ameriki toliko neprijaznosti ša naročnino na $4 in list pa cakovati, ako hoče, da bodo ¡n propagande zoper Sovjet- poveča na osem strani, ker ooigarski kmetje še obdelovali uBij0 njene povojne gradiva bo vsled sedanjih raz- namene? Obračaj stvar tako mer dosti? Vsi delavski listi si morajo pomaigati naprej s prispevki Vprašanje stabilizacije bi bilo zelo enostavno, če bi ne bilo profitarstva. Tako pa je vse skupaj jako zamotano. porniki na Hrvatskem in Slovenskem pravzaprav niso dru« SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET S ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^ 99 ( _I Naslov zo list in tojniitvo je: O Laundnle Avcnnc ^ Chieago, Illinoia S ►vojo zemljo za nemško arma-do in bolgarski delavci pa gra- j a'f¡ ¿ko, dobro nïkakor ne il-Olli utrdbe zanjo. ! gleda NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naročnina aa Zdruiene driave (isven Ckicaga) la Kanado $6.00 aa le tot 93.00 aa pol leta; $1.50 aa fetrt letat aa Cblcago ia Clcora $7.80 aa celo leto; $3.75 aa pol letat aa laoaemstva $$.00. Ruaija je se^aj v Ameriki predmet protestov in uradne nejevolje. Vrše se protestni ?hodi proti umoru poljskih židovskih socialističnih voditeljev Victorja Alterja in Hen-ryka Erlicha. Sklicujejo jih židovske in mnoige druge unije in med govorniki so po«lanci, Wm. Green in še celo LaGuar-dia je na enem govoril, ljudje, ki omenjena dva socialista poznajo, ne verjamejo, da sta sploh izvršila kak zločin, i Ameriški Mirt ?d«kij*j.! Rosameznfkov . kol^ktami in proti "komunizmu" tudi od I Prkedb^rm S sdnj L. j - .„.„j . . .j sedaj ne bi veljalo, ker je vae kar *mo v ni sedaj ie boij J p()dr8Žello: ,udi »d„Uro pod ma-ko patriotoma ,n a- \ho.. bo teiko obeUti. menkanizma kakor prej. Mno- ^ . . .S , ^ ... . ■ odborniki njihovih organi-! ^J« ho jMvrn, da jih bi gi odborniki n^inovin organi------* :. xai zaci j in posamezniki so bili "*><*> "•rvir»t' ,acmm m ieJ zaslišan i, med njimi Ida Mae, ku)tlinlimi priredba- Cocrper, k, se por,a*a. da .so 1 ^ njen predniki pri*li v Amen- ¡V' . .,!_, :„ „¡ i... ,„ ko že v 16. stoletju. Pred v«w ljudje zaposleni m ni tas.^ - - tJ - '--- * !■ ■ mm lil il /v/lk/\ vaje V pevigem an «raTn»Keni je bilo kakih sto oseb in kolek-ta je znašala $2«8, kar je mnogo, ako se pomisli, da je bila to prireditev samo enega kluba v Pittslnirghu. Tudi nekaj glasbenih točk je bilo. Navzoči so bili mnogi moji prijatelji, med njimi Max Kumer in Hy. iPrevec iz Universal a ter njune soproge. TISK0VN1 FOND PROLETARCA VI. IZKAZ Pueblo, Colo. Ludwig Yoxey $1.10. Cleveland, O. Mildred Kren» $5. (Izrocil Donald J. Lotrich.) Lisbon, O. Matt Tuj»e:k (Power Point), $6; Jack Bdgant $1, Rkupaj $7. (Poalal Jack BoiganU) Imperial, Pa. Frank Auguatin $1; Predno bo ta dopis zagledal Neimenovan 50c; Joe Lamptf (Ali beli dan, bom spet med rojaki e hila P^vaiia po-komtinisti in ko sta prišla so- i,,Hniti ™Mm M"reitikomBBM$|. vjetski oblasti v pest, so se maščevali nad njima. Mak*im Lit-vinov je zadevo na kratko pojasnil, da sta bila usmrčena vsted izdajalske/a delovanja lasniti svoje Mprotikomuni-sti čne" aktivnosti, tole vpraAali: ^—Ali misliš, da je prod-• ednik Roo»evelt komunist? O.—Ne. V.—Ali ti je piedsednik vaje v pev »boru. Preostaneta torej dva diačina: zvišanje naročnine in več prispevkov listu v podporo. Morda se mofl nami še dobe taki ljudje, ki mislijo, da je socializem mrtev, kot to poudar* Ciono "praktičen'' politik Grof Ciano je Mussolinijev zet in do pred par meseci je bil njegov minister za vnanje posle. V tej službi je prišel v stike le z diplomati fašističnih in nevtralnih dežel. Ker pa je sedaj Vatikan nekak center kramarske diplomacije, je Mussolini prejšnjega svojega poslanika pri papežu, ki ni bil ne znan, ne jajo zadnjih deset let. A če pa spreten, odpoklical in dal zetu 20.17 S in agitirala za separatni mir K Roosevel po volji?—O. Ne, mi Nemčijo. Kako bi mogla smrt- ni. na sovražnika tretjega rajha res delovati za separaten mir z njim, to ni nikomur jasno. Uradna nejevolja in zgražanja v ameriškem Rusiji »o-vratnem tisku pa je nastala nekaj zares in pod pretvezo zaradi sklenitve, oziroma podaljšanja rrbolovske pogodbe z Japonsko, ki ima koncoaijo ribariti v ruskem Okhotskem morju ob Sibiriji med Kamčat-ko in Sakhalinom. Nekateri1 bi imeli taki ljudje več znanja, bi vedeli, da ako nočejo vojne, krize, brezposelnosti in V.—Predsednikove žene ti pomanjkanja, bi se tudi oni nimaš rada, ali ne? O.—Ne, * pridružili boju za socialistični nikakor ne. gospodarski sistem. V.—Ali misliš, da je pod- Nekateri se tokižijo, da nam predsednik Wallace komu- bodo newdealerji prinesli nov nist? O.—Da, on je komunist, red in socializem na krožniku. V.—Ali misliš, da )e notra- Prijatelji, nič podobnega se ne nji tajnik Ickes komunist? O. bo Ugodilo. Samo nekoliko fli-—Da. on je, in mislim, da je kanja bomo dobila, ne pa med-Winnetka pri Chicagu, kjer je narodni socializem, dokler si njegov dom, gnezdo komuni- ga sami ne izvojujemo. D«- Cianu to mesto. Tako ima se- Chicago, III. Po $2: John Korua in Frank Benchina, »kupaj $4.00. Powhatan Point, O. John Gu*el 50c. Gallup, New Mea. Mm. John No- vak $2.50. Detroit, Mich. Po $2: Frank Krese in Ignatx in Ana Travnik; John Jane 91; Anton Semec 10c. skupaj $5.50. (Poslala Anna Travnik.) * Johnstown, Pa. Po 91: Jaooh Ga-brenja in Peter Bukovec, akupaj $2. (Poslal Frank Cvetan.) Fort Sheridan, 111. Ivan Rahnik 95.00. Girard. O. Druttvo *t. 49 SNPJ $6.09. (Poalal John Taikek.) Willard, Wis. Matt Malnar R0c. 940.9&, Skupaj $40.95, prejAnji iakar. da j ta prevarant priložnost i $282.92, skupaj $323.87 zrna. Torej tako! Gotovo bi tudi o lavatvo ae je moralo od nekdaj boriti za vsak ko«ek pravice ........................................m v»«, ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNUSKO TISKARNO Adria Printing Cen 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tal. MOHAWK 47BT PHOLETAREC SE TISKA PRI NAS k a. POROČILO S SEJE ODBORA J. S. Z., PROSVETNE MATICE IN PROLETARCA dne 4. marca 1943 Navzoči Filip Godina, Fred ! nu zamislil politični urftd A. Vider, Frank in Angela SANSa, ki bi «tal po njegovem Zaitz, F. S. TauchAr, Anton računu poldrug tisoč na mesec. Zaitz, Ivan Molek, Joško O-ven, John Rak in Chas. Pogo-rrlec. Gostij Louu Adamič, Vin-cenc Cainkar, Louis Beniger, John Chamazar in Frank Bizjak. Predseduje Oven. Zapisnik prejšnje seje sprejet. JOTD.—Upnavnik Pogore-lec poroča o delu z Majskim glasom. Upa, da ga bo mogoče dovolj zgodaj izdati, da ga naročniki dobe koncem april^i F. Zaitz pravi, da je sotrodnike Majskega #lasa pismeni povabil, da naj svoje spise pošljejo ko hitro morejo, da bo tiskarna imela delo sproti Namesto preveč na enkrat. Dopisi.—Tajnik prečita pi-?mo pom. tajnika SANSa Mir-kota Kuhlja, ki po ^alogu slo- V Chicagu pa naj bi bil administrativni urad, ki bi .vršil razno rutinsko delo in zbiral sredstva; Tak urad v VVashing-U nu, s tolikšnimi izdatki, ni b»'l odobren, pač pa je odbor tajnika pooblastil vršiti v VVashingtonu SANSovo politično delo kot polnomočni zastopnik. Za stroške mu je bilo poslano $150, a je ček vrnil s pojasnilom, da je stroške plačal iz svojega žepa. To njegovo nezadovoljstvo je bilo bržkone glavni vzrok, da se je odločil izstopiti iz odbora. Godina je mnenja, da se naj bi v Washingtonu ne ustanovilo urada, nego se pošlje tja koga izmed Članov kadar bi bilo i potrebno. Razprave in o delu SANSa se udeleže vsi navzoči in so mnenja, da tudi če v njemu venskega narodnega kongresa j nastane kdaj kak nesporazum vpraša za denar JRZ, ki naj bi ali sprememba, ga je radi de- določajo smernice, dobre—saj je skoro vse napisal socialLst Kristan, in določajo prav tako demokratično državo, za kakršno je delovalo JRZ, le da ne omenjajo republike. F. Žaitz meni, da so resolucije res take kakor jih označuje Molek, toda vprašanje je, ako tisti, ki se imajo ravnati po njih, res tudi verujejo va- albtični In drugi uapredni krogi, v SANSu pa so zastopani tudi taki krogi, ki so s« nad naciji in drujrimi fašisti začeli zgražati šele ko je bila Jugoslavija napadena. Vendar pa oo v principu glasoval za predle? in za tretjo točko na *la-iavn!ci. Svoje mnenje izrabi tudi V. Cainkar; pravi, da se v odboru SANSa deluje složno in e% n.mamo v tem oziru tudi nad knt »1: • kiiri člani odbora nič pritoževati. Predlog in glasovanje o SANSovi želji imovine JRZ. ngresniki. ja, ali kaj? 'j * Hull: Monarhija. Pred leti so v tej deželi kla- Predsednik: Kdo je njen li mlade prašičke in jih uničili, kralj? zato, da F2 ne bi zredili v de- Hull: Ogrka nima kralja bele prašiče. Sedaj obojih pri- I temveč le regenta. On le čaka, manjkuje. da ga nasledi pravi kralj. Predsednik: Kdo potemtakem je naslednik ogrske krone, da si jo povezne na glavo? MALO DROBIŽA A zvezni kongres je vseeno buden in skrbi, da ostanejo na dobrem saj debeli pujski na dveh nogah, taki namreč, ki se burg po imenu, a regent pa je Chicago. — Pregovor pravi, ogrski admiral, kolikor meni da tiha voda jezove podira, znano. Holl: N*ki Avstrijec, Habs-jj:m ne d0pade, da se jim zi se ga izročilo SANSu. O razpolaganju te imovine odločata __________ ______ _______ glavni odbor SNPJ in ekseku-lso uverjeni, da bo uspeval in .jtfela Zaitz, Ivan Molek, F. S. tiva JSZ. Pismo vzeto na zna- za stvar slovenskega naroda Tauchar, Filip Godina in Fr. D D Od kar smo v vojni, se o Stali nu prav malo sliši. A ruska ar- „ , . . .. .,. mada pa le napada ali pa se Sklenjeno, da tajnik pošlje branif Ppedrlm Je ve* Hitlerje la, ki mu ga je določil kongres. *a vprašanja na glasovnici) so glasovnico tistim članom od- v«h je,()V kot katerakoli druga potrebno ohraniti. Večinoma glasovali na seji J. Oven, An- bora. ki niso na seji. \ mili so arma(Ja doslej Rftdi Hli nera. _ _____•__• i ________. . i.«« V Q .iiii in o-lavAVH i nn nrvo vnrs- .. . ... nje in se o njemu razpravlja, ko pride ta to£ka na dnevni red. Prečitano je pismo Mrs. Pri veliko storil. JkZ.—Letošnje pregledovanje poslovnih knjig in računov «landet iz Sheboygana v ime- f^J^f JRZ * bjïo šeno 10. februarja. S strani nu odbora Slovenske ženske zveze. predlaga, da naj bi bila letošnja cvetna nedelja slovenrki narodni praznil. Se sprejme na znanje. Navzoči fo potem o ideji razpravljali in jo v principu podprli. Nekateri smatrajo, da je samo en določen dan v tak namen premalo, te se hoče jih m flj^ovali n« prvo vpr«- jdj prlzi)ajmo j, to. ianje i "d» Milan Medreiek, „ > j Zaitz, skupaj 6 Da se je ne iz- Anton Shular Peter Benedict, j " , roči so glasovali na prvo vpra- Anton Jankovich in John Ter- h £ Rusii- v/rok ru- tsanje z "ne" Anton Zaitz. čelj. skupaj 5. Na tretje vpra-! nwi,pcho\ v Kusiji vzrok ru Fred A. Vider, John Rak in šanje so glasovali z "da" Med-Chas. pegorelec, fkapaj 4. veshek, Shular, Benedict, Jan-Na drugo vprašanje, da se kovich in Terčelj, skupaj 5. Frank česen in Etbin Kri-3tan glasovnic nista vrnila. Predsednik: Ali je Ogrska, pomorska moč? Hull: Ne, ona sedaj sploh nima morskega obrežja, ima pa admirale Še iz časov Avstro-Gjrske. Tudi ladje ima, namreč na Donavi, ne pa morna-, rice. Predsednik: Ogrska je v vojni, kajne? znižalo plačo na $25,000 na leto. Znižanja naj veljajo samo za delavce. * Pred 39 leti sem prvič pristopil v slovensko podporno organizacijo. Nato sem se udeleževal društvenih sej. Na eni so razpravljali o članu, o katerem je bila predložena bolniška nakaznica, glaseča se za vSoto $6 tedenske podpore. nadzornega odbora SlNPJ Hta,il!foii iimprej Vfto imovino, je bila navzoča Andrew Grom in ^^vai z "¿a" Ivan Molek, in John Olip, od nadzornega od- na tyetje, da se za začetek pre-bora JSZ F. S. Tauchar, dalje ne,e v sklad sANSa samo tisoč tajnik poverjenatva Chas. Po- d^arj€V, ostalo pa, ako bo po- ska zima. A čemu ne zmaguje v Afriki, kjer je vroče? * Ves, tudi deVnokracija ima * «voje napake. V distribuciji prehrane na primer, v reguli- Sklenjeno je torej z desetimi raniu zaslužka itd. Potrebu-proti petim glafovom, da se jem recimo novo uro budilko. zneje tako ,klenjerio, so glaso- P rene** v sklad SANSa i. ime Ko girm k urarju, imam reci-vall z "da- J. Oven, Tauchar, vine JRZ xa »ačetek »mo ti- mo $50 v žepu. A ure budilko gorelec in blagajnik Filip Godina. __ _ ______ Ukvidna imovina je dne 11.1H^vZmJ" G^dina^ in *Xngc:la scc dolarjev, ostalo pa če bo mi vzlic temu ne da. Pravijo: dec. 1942 znašala $8,000.58. 1f - • - • Hnhiit" stvar uspešno izvesti, posebno t íe.v Jt>gort<)vanskem Zaitz, skupaj 5. pozneje tako določeno. Če ima s denar, vse dobiš! Ne delavec. Ure budilke ti ne n rt iti ^ i Argumentirali so eni, da je ni Hull: Da. Njen srd je zoper ] vrpden ker nj bo,an drug{ pa da je je vreden. Nekaj dni pozneje je dotični član umrl. Nato so vsi priznali, da je bil res bolan, kajti kako naj človek umrje, če ni bolan? John Chamazar. Rusijo. Predsednik: Ali zahteva rusko zemljo? Hull: Ne, ampak romunsko. Predsednik: Potemtakem je v vojni proti Rnmuniji, ali ne? Hull: O, nikakor, kajti Ogrska je tivezitiea Runtunije. * Nihče ne bi iimel pozabiti, da je bilo Mussoliniju omogočeno priti na vodstvo MAJSKI Xsrialjru naroČila so do 2. eprila Italije ' poslale sledeèe organizacije in po- ker je do predlagane nedelje premalo časa. Odobrava pa se ideja, da naj bi se ti shodi vršili kadarkoli meseca aprila, kakor je tej ali oni naselbini bolj priročno. JSZ.—Tajnik pravi, da za to sejo vsled zaposlenosti ni pripravil posebnega poročila. V zvezri in klubih od prejšnje do te seje ni bilo sprememb. Prosvetna matica.—Gradivo za knjigo ni še zbrano. Dramski in pevski zbori so vsled vojnih razmer prireditve opustili, nekateri popolnoma. Par zibo-rov je prenehalo. Na tem polju se nam torej obeta slaba prihodnost. Razno.—Fr. Zaitz poroča o minuli seji SANSa, ki so se je udeležili vsi odborniki razen župnika Omana. Na nji je tajnik Kazimir Zakrajšek izjavil, da mandat odloži in navedel nekaj vzrokov, ni pa počakal, da se bi pričela razprava o | POMLAD V EVROPI OBETA 0SIŠCU KAJ SLABO POLETJE t Nadaljevanje s 1. strani.) hranilnem in posojilnem društvu $7,449.59, $300 v federalnih bondih, gotovina (čekovni račun) pa znaša $250.99. To so vsote, ki se jih bi lahko izročilo, ako odbor tako sklene. Druffi zneski so: V stavbin-skem m po»ojHnem društvu ¡se nemški maršal Rommel upi-Priklad, ki je v likvidaciji, $1,- ra zavezniški ofenzivi na vse 638, posojilo Ljudski tiskarni kriplje in v*a*i podvzema pro-v Mariboru, ki je toliko kot iz- tinapade, a koncem konca bo gubljeno, če po vojni ne dobi le podlegel. S tem bi prišla vsa posestva in strojev nazaj, po-1 francoska. Afrika pod upravo rauda nrodaio ker iih več ne izde- 1 zato' ker Je ^^ da bo reW! ' Po 160 5ltisoV: li ÄVl'kemtinizma. Tudi Hitlerje na « ** ^Usd, O, in ahn- Z^. lujejo. če jih ima urar še kaj v zalogi, jih hrani za svoje najboljše odjemalce. (rre* v mesnico. Pravico imaš kupiti toliko in toliko tega ali onega. Mesar te pogleda, se nasmehne in pravi: "Ni-Imam! Lahko si kupiš le še vampe, prašičje parklje in rep. •ličen način prišel na krmno. 1M*»* Yo«ey. tem obveznost Prosvetne ma- generalov Gei in de kice za literaturo $500, in osta- Gaullea in bi se skupno z an-nek dijaškega in stavkovnega gleško in ameriško armado sklada $117.37. Stroški so zna- pripravili za napad na konti-šali lani $324.50, v katerih je' nent. Kam, to je skrivnost, a všteta voznina in dnevnice delegata na slovenski kongres v Clevelandu, na pripravljalni sestanek za politično in relifno akcijo v Clevelandu in na slovanski kongres ter konferenco v Detroitu. Tajnik in blagajnik sta pod poroštvom. V razpravi o predlogu je zavezniška živčna ofenziva prerokuje napad na Italijo, ali na bližnje italijanske otoke, da si Angleži in Američani resno prizadevajo pognati Rom-mela iz Afrike. Nemške z gube v Rusiji To, da si Hitler še upa pod- bonJ ¿utri dobil vzeti tretjo ofenzivo v Rusijo boljšega zate. če pa gres v boljšo restav- tedaj pa lahko dobiš tako hrano kakršne si je v me-mici ne moreš kupiti. Seveda, zaračunajo ti jo dolar in pol in več. Ali je to enakost, ali raket irstvo? * Nedavno je imel v Chicagu pomeni, da ima še mogočno armado vzlic silnim izgubam, ki racijo, Glasu naroda je priporočal, da naj se da vodstvo te »kcije Francu Snoju, ki je zmožna o-seba za tako nalogo In pa ker je v zame j ni vladi služibe razrešen. Zate je dejal, da je mandat na kort£resu nerad sprejel, in ker se ni vse tako nadaljevalo kakor si je on zamišljal, je uvidel, da je najboljše, če izstopi. Njegovo priporočilo, da se imenuje Snoja za voditelja te akcije, je neposredno pšiea proti E. Kristanu. Zakrajšek si je v Washin£bo- Fred A. Vider poudarjal, da njegovi resignaciji, ki jo je še | je bil ta denar prispevan v do- poti pri tem delu, pred to sejo že oznanil v par ločen namen — namreč ne sa-1 istih. V Ameriški domovini in mo za osvoboditev Slovencev izpod Avstrije, ampak da se jim V novi državi svobodo zavaruje z ustavo in socialno zaščito, kakršno zahtevajo socialisti, in vsled tega za tako obliko države, ki bo republika na federativni podlagi. Priprav-ljert bi bil izročiti vsoto v tak namen, ker le zanj je bil nabran, za opozicijo proti mo- ^ zmagali že letos, namesto narhizmu in diktaturi ter za fa ae m vojna nadaljevala, resnično gospodarsko in politično svobodo. Ivan Molek je naglašal, da •0 SANSove resoluciji, ki mu jih je utrpela v.ruski ofenzivi zadnjo zimo. Sovjetsko vrhovno poveljstvo je navedlo med drugimi sledeče podatke: ____________ Ofenziva sovjetske armade ............ ^.................. ali v Grčijo, ali v Francijo, na ** je pričela lanskega 10. no-|v y^telu Sherman zborovanje Norvetko, ali pa v nižinske vembra izpred stalingradskih National Safety Council. Iz defcele. Hitler valed tega s po- razvalin in se j> nadaljevala njegovega poročila, vzeto iz močjo zasužnjenih narodov zdržema 141 dni. Nemške zgu- vladnih statistik, je razvidno, gradi okretf vse svoje "festun- v "Ji znašajo 350.500 mrt- d|i j€ ^ ianj ubitih v raznih ge Euro pa" utrdbe v»e kritem, vih in 343,525 ujetnikov. penesrečbah 93,000 ljudi, po-kar ni lahka stvar. Sto in sto- Število ranjencev poročilo ni ¿kodovanih pa 9,300,000 oseb. tisoče zasužnjenih delavcev se navedlo, a če se računa, da Materijalna škoda s temi po- pridejo na vsakega ubitega najmanj trije ranjeni, tedaj je Ne bo naglih uspehov Nemčija izgubila zadnjo zimo Invazija ne bo lahka stvar. Obadva sta sovražila med narodnost, ali kot sta jo czna-Čevala,' internacionalizem in anarhizem. ^ Wf t Tako je nastal fašizem. Pomagala sta uibcriti demokratično špansko republiko pod pretvezo, da jo rešujeta pred "diktaturo" in komunizmom. Sedaj ta dva fašista trdita, Po oblo, Colo., «0 izt.; po R0 Izt.: it. 44 SNPJ, Conomaugh, Pa., St. 13S SNPJ, Straban^. Pa., in Joseph F. Dur«, Clevvlnr.d, O.; po 26 itt.: Iso-br»i«v«Tnt in s*ba a sedaj pa ga rešujejo tirti, ki pravijo, da so v vojni proti njemu. PRISTOPAJTE K NAROČITE SI DNEVNIK ; "PKOSVETA" l Stane aa celo leto $6.00, pol leta $3.00 | Ustanavljajte nova druitvs. » Deset ¿lanov(ic) je trebs zs ; ) novo društvo. Naslov t* list in * za tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. M................... M _« Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SUfcGfcON 3724 West 26th Mreet T~l. Crawford 2212 OFFICE nouns: H30 to 4 P. M. (Exeept Wed. snd Fun.) 6:30 to 6i30 P. M (Except Wid., Sat. and Sun.) fU%. 2219 So. ftlifefray Avft. Tel. Craeferd #440 If no fcsafroe — Ca« A «»tin 670# . Osišče Berlin-Rim-Tokio je ^red to vojni) zagotavljalo, da bo o^'o odločevalo o bodoči delitvi sveta. Sedaj so si mnogi saj v Rimu in v tterlinu na jasnem, da se bo o tem gov orilo x lii.a|Mnm 0 o A M na mirovni konferenci, na ka- BARETInVlv* & SO™ Uri osišče ne bo odločevalo. nekaj tedni sem čital v MoVen^keiVi d«wM#*u članek o sovjetskem generttlu Tirno, šenku, nekAj dni prej pa sli čen članek v anffMfcerti dhev- I i< it% W< 11 tiltil Iti i t VII i v « . • 4 POGREBNI ZAVOD TeJ. 20-361 421 ft road Street JOiikSTÖWN, PA. ................. A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC 1 EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1856. Published Weekly el 2301 So. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., April 7. 1943. VOL. XXXVIII. MANKIND MUST... Socialize lndustry.ee Now ' TO HAVE POST WAR FREEDOM! by HAROLD LASKI Member of British Labor Party National Executive All observer« are agreed on the remarkable unity Great Hritain ha* uttained in wartime, and leading statesmen—-Mr. Anthony Eden. Sir Stafford Cripps, Mr. Ernest Bevin—have druwn attractive pictures of the more just society that is to obtain when the war is over. But it is important to 1 realize that the unity attained in Britain is the outcome of an agreement between the major political parties in the House of Commons not to dis-tuss what the Prime Minister has called "controversial questions." "It is important to realise tbat there has been no fundamental change in the relations of production in Britain since the war began. Insofar as change has occurred, the result of the economic necessities of the war effort has been a concentration of industry, which, when peace comes, Will have the inescapable effect of strengthening the strategic position of the employers as against the workers." It is elementary that purpose follows ownership and control. In the Miter-war years, the British system meant mass unemployment, distressed ureas, defective nutrition for something like a quarter of the population, poor health for many, poor houses for hundreds of thousands, an education system which, for over 90 per cent of children in school, ended at the -ge of 14. Given the maintenance of the same ownership and control after the war. there is no reason to suppose that those who live by the privileges they invclve will abdicate from the right to their benefits in a degree sufficient to satisfy the aspirations of the workers. THE FOUR FREEDOMS We fight, we say in Britain, for the Four Freedoms. But the result , of the British economic system in the pre-war period denied to large num-» bers freedom from want and freedom from fear. Since with victory that system will, given the habits of the present government, emerge unchanged in essence, it will continue after the war to deny those two freedoms to large numbers. Tho only way to avoid that result is, DURING THE WAR ITSELF, to organise the conditions in which this will not be the case. The only way to effect this organisation is a change in the ownership and control of the essential industries in Britain from private hands to the community. THE MARCH OF LABOR REFACTIONS *H 1942 480100*000 MAM CAYS WIR« LOST TM*006M AGCfOCMTS-ANOLMS HUM ? COC,000 TNHOUS* HKKVS 1CT0RY BUY I'NITBO STATES .WAR NDS AND SBftMPÏ! FACING the FACTS With PHILIP PEARL U TMt lAftiYieoerc« IM6LAND, SOMK Ml US WOULD iMPtOY AH ADULT WOftKftR ONLY ON CCMDmON "THAT HE SINO HIS CHILD TO THE MILL TOO. By the Editor of the reoding Labor Advocate j w# had u ^^ af eollduc|lli?r „ roumM.bie discussion«.»the akl Even aniateuts who are planning "Labor For Victory" radio program \%liich took the "ism" out of absent-to H»lve a part of their food prob- leism. There was no trick to. it, no dodging of facts, no whitewashing of responsibility and no propagandist* flummery. The participants in the discussion were three hard-headed, intelligent and practical officials of our Government who have been giving «areful study to the absentee problem. They sat around the table and analysed the causes of absenteeism, placed the responsibility where it belongs am» arrived at interesting conclusions. These were: \ 1—That responsibility for absenteeism lies at four doorp—t^ose of labor, management, .the community and Government (State and Federal). 2.—That the labor-management committee is the best available means of getting results in reducing absenteeism. Personally, after listening to the facts presented by \he Government .unVwuit until harvest time—that | official» who took part in the discussion, we came to another conclusion— hen they van reap only what they that some one has been taking the American people for a ride on this sublux« produced and nothing else. So ject of absenteeism. t is that not even a beginner in the FACTS VS. PROPAGANDA business of gardening will put seeds When we »ay "some one," we mean people like Eddie KicJtenbacker and the perennial labor-baiters in Congress who have been trying to make the American public believe that the causes of absenteeism are the lazi-*s, drunkenness and general worthleaaness of American workers and their lem by planting a victory garden tbii year know that the FIRST thing cy must do is to PREPARE THE GROUND. They may not know just w..at action must be taken to put he roil in condition for the kind of •iop they want to harvest. But they !o know that unless the soil is pro-erly prepared their crops won't be anything to exhibit ut the county fair. A i I they also know that they and plants into the soil without FiRST making some effort to lay he baa? for the kind of crop he esires. .Churchill's Important Document Because what is true in the realm of agriculture is also true in aoiiolo-;y. I urgently call the attention of every reader to the article by Harold Liaki, British Labor Party executive, appears in this issue. I hope none who calls himself "Sociilist" will miss reading it and studying it. I hope further that none who wants, and too-readily believes he will get. a new birth of freedom after present war ends will fail* to ponder the simple proposition which ; Laski submits, namely that "the only way" to avoid unwanted conditions ! after the present war, "is DURING THE WAR ITSELF, to organise the . ® ' conditions" under which an evil so- We used the word, "document." rather than speech in discussing Pre- ciety will not result. | micr Winston Churchill's recent broadcast because we believe it was de- ] am merely twisting Laski's pro-rigned more to be recorded and filed away for the future use of the British potion from the negative to the ! Empire and Ine British ruling class than to be listened to at the moment.' positive sense whon I say that The National Farmers' Union, which is persistently demanding more | As we heard the words of Prime to a greater ex- The only way tc. get what we want aid for the small farmer, is responsible for the following figures: I Wnt ** we rt,*d thfm' we were conscious of an undertone of conservatism j ¡, to prepare the ground for it — After certain adjustments, the farmer? of the United States had 11 *n warning to all concerned that, whatever is to be done in j NOW! . . . the post-war world must await the convenience of the Empire's privileged Interesting Analysis of Farm Income billion dollars cash income for family living in 1942. Of that sum, the top cne-fourth of the farmers got 7 billion; the next one-fourth got 2 ■ billion, and the lower half got l'/j billion. "Family income for the Jower half—that is, cash income—was $1,000 at the top, nothing at the «bottom, and averaged $490 per year. "After family living expenses were paid, there remained net savingj of 4.8 billion. Of this total, the upper fourth got 4 billion; the next fourth got four fifths of a billion and the lower half got nothing. "There were 1,730,000 families in the top fourth. They averaged $2,380 cash per funnily. Sixty per cent of all American families didn't have that much as gross income in 1942, before meeting their living expenses." The Federation of Farm Bureaus, under the leadership of "Ed" O'Neil, big Southern plantation owner, speaks for the upper fourth and denounces American workers as "profiteers." At the same time, the Federation op poses all effort to aid the "submerged one-half."—Labor. DEATH TIMELY FOR 'TAKER" MORGAN AS HIS RACKET WANED Private Finance Banking Is Passing As Aid To Business Growth By SCOTT NEARING Death has removed from the business world one of the few remaining beneficiaries of the financial imperialist era. It seems, more than likely neither J. P. Morgan nor the group of high financiers to which big ones, and the big ones were in no further need of proinoti >n. The few new industries, such as auto, radio and aircraft were poor pickings for the promotion houses that had helped to float American big business. After 1920 matters went from bad to worse for the promoters. The big corporations did their own financing from their own funds. They carried hundreds of millions in un- BEFORE THE WAR ENDS! class. > I • In this respect the speech should be accepted as a warning, not only j|ere | am t^jng sharp issue with to rank and file Britons who may have been reading too much into the ; those people who assert that the proposal of Sir William ' Beveridge, but to Russian communists and the ONLY thing to bother about NOW idealists of all other nations including our own. » ¡, ihe ^nmnf of iht y^ we hen the war is over—"we will march forward together, encouraged. shoujd rive AJiL our energies to invigorated, and still, I TRUST. GENERALLY united upon a further that objective- that we should wait journey." Mr. Churchill declares. unt„ AFTER the war to demand e *,ven our wwn emPhasis to what we consider the important tho8e Ganges in economic and social wcrds of that sentence—the words that will enable Churchill or his succes- j ,cuticnship which Socialist* always «or to haul out that speech two or more years from now and say, "we jre advocated. tree; we promised nothing: we will now pursue our own diplomacy and our pur aftcr tj,e war will be harvest own interests." . time. Tien we shall reap what we To the workers of Britain, even while they are gtving their blood, he hu.t wrirn am, K own. During the ays that after-war changes shall come «lowly, and in Ifrne with the interest* WM—RIGHT NOW!—is the time,! Great Britain but found it was not the answer to the absentee problem — a dominant class. A succession of four-year plans are suggested as im- the 0NLY time this generation has. that the labor-management committee was. Mr. Ring agreed that the labor- Meinents for the pacification and immolixation of the workers while they , to |>ut the ^¡.i fit.|d in such eon- management method shapes up as the common-sense way of dealing with dition that peace and brotherhood * bsenteeism. We say—enough said, and freedom can grow. - ne« trade union representatives. On the basis of such "smear" propaganda they ure even now attempting to force the adoption of a work-or-fight law and simil-it "crack-down legislation against workers. But propaganda wilts under the fire of facts. Does Eddie Rickenbacker know the facts? Do some of our Congressional jackasses who have never t nterej the doors of a factory in their lives know the facts? They wouldn't be able to recognise a fact if they saw one. We don't hope to convince them. But we do expect the American people and the majority of their representatives in Congress to make a fair judgment when they are acquainted with the facts. And here they are: We propose to quote from some of the statements made during the broadcast. "We find at the outset that two well-defined causes of absenteeism are illness and accidents. Bad housing, overloaded transportation and even the weather are important factors. So are poor management, lack of planning, and the irresponsibility of individual workers."—Andrew Biemiller, of the War Production Board. A FEW QUOTATIONS "In war industry areas toaay we have a condition of mass over-crowding which menaces health and morale. Workers and their families are living in shacks, in trailers, in barracks and in boarding houses where beds are •rowded so close they touch each other—"hot" beds, used in three shifts of S hours each, around the clock. Such conditions breed illness, aggravate tatiguc, drive some men to break away on a 'bender.' We can't simply condemn these men for not showing up for work Monday morning because of m hangover and let it go at that We—rand I mean Fend show how, on March 21, 1943, Winston ChurcMll made it plain that Pritain did not mean an end of imperialism, that the Empire and the empire of satellite nations was to be rescued and restored and that it never hai been intended that China should be recognised as an equal in the class world that must be built. divided profits, surplus accounts, self insurance, depreciation and ob- No wonder American congressmen were "cautious in comment" on the Chun-hill document. They could not challenge its implications without solescence funds. Why pay a pro- < osi« national and international unity as a myth. They could not ap- . . , . .,, . . moter to raise money when the cor-' P'ove it without scrapping all pretense af establishing "four freedoms ne oeiongeo arm nave any immediate poration already hH(1 more than it everywhere in the world." knew that to do with? Clearly, ordinary people cannot look for liberation and class justice The stock market crash of 1929*«» K«fts from their exploiters. Surely—and this will become more clear played its part in putting the high j »»ftcr the war is over—freedom will achieved only when the exploited of finance promoter out of business. *H lands free themselves of the exploiters within their own nations. — The total of new capital represented | l»«'aiing Labor Advocate. " by the stocks and bonds issued that .. __' . i — '* * ' ' ' —' -mI-i I BT1 ----"*..... S ' ■ ; i — 1 i" ' ' * giving an exhibition of limitless devotion to country seldom, if ever, equalled in the history of the world. —Labor. THE BUMBLEBEE A cartoon in Time Msgazine re- successors A high financier is an extreme example of over-specialization. He neither sows nor reaps, mines, manufactures, transports or merchandises. His sole job is raising money in a big way for big concerns. How the Grab Worked year was $10,183 millions. Four years later it was $709 millions, or CHEAP FARM LABOR about one-fourtheenth of Early financiers like _the_ FuggersJ ^ ^J^ack to $2¿65'IS BEING IMPORTED and the Rotschilds made their fortunes in part by engaging in ordinary business and in part by lending money to kings and princes for which, in return, they were given special business opportunities. High financiers of the 1870-1920 period made some of their profits by jobbing government loans, but the bulk of their business consisted in handling the stocks and bonds .of private corporations. Early in this period of trust organisation the problem of finance was frequently a difficult one. When for examble the bulk of the steel business was merged in the U. s. Steel Corp., physical assets were represented by bonds and preferred stock. The common stock was issued against good will and future earning millions in 1938, nearly a quarter of INTO UNITED STATES the 1929 figure, but by 1940 it had again fallen to less than two billion, For yc,,r8 Southe™ members of and in 1942 all securities both for ( on*reM hav* bcen the most re-funding and new capital opera-' ze,lIou" of restricted im- tions totalled only $83« millions—a m,Kr«t»>n. bu* recently their atti- mere nothing compared with the tU(,e hM" u"d*rKone o radical change, huge flotations of the Golden Twen- now the* arc *Kitati"K for the lowering of immigration bars to per- Government securities virtually mit thp tntry low-wage farm replaced privately issued stocks and WOrk*[* from thc arMi bonds in thc 1942 market. The federal government alone floated some $22,600 millions of securities in that year, more than 30 times the new capital issues raised by private business. The private promoter played no role in these government opera- ico. The campaign has boen su.cesa-ful The Department of Agriculture has just made an agreement with the government of the Bahama Is-landa under which 5,000 colored workers will be brought to Florida and other Southern states during tions. High finance, like every other the next month or so. If the expetl- dog, had had his day. It had played ment works out satisfactorily, more power. The sale of such watered m v|u, part ,n ul|herirMr jn th€ ert WOrker# will be recruited, not only stock to an oft-stung public was no of monopo,y c»p{U|igm. For a few m the Bahamis, but in other East mean achievement. The House of h had r€Mptd hujre profitll !ndieil ¡„lands. Morgsn played a leading part in this from iu promotion.l ^rations, but plantation owners ap- r^sa'ctions the m*,r*r °f bU,,in€M *nd *rtn«r what happens crops. Other trains are expected to start for the border soon after with Mexican workers for Arisona as well as California. Four thousand Mexicans applied for agricultural work in this country immediately following announcement recently ^urt the Mexican government had atithoriied resumption of this program after a brief period os suspension. The Mexican government insists that its citizens shall be paid prevailing wages and treated like human being*. The Department of Agriculture hwj promised >to provide adequate protection, but will be unable to keep ita pledge under legislation just enacted by the House forbidding government agencies from Interfering In any way with wages paid firm workers or the conditions under which they labor. Department of Agriculture officials say that if the House bill become law, Mexico may call a htilt on the transportation of its citizens into this country. sochl field has been sour ground, i A lot of our military leaders are It has been sour because in it is the »till suffering from the delusion that poison of private control of the "the American people do not know means of production, and class priv- we are at war," and they continue ilege in the enjoyment of the fruits to do their best to scare us to death, j vninds us of opponents of co-opere- ot industry. The social field has pro- Brigadier General A. h. Waitt, of tion and what co-operators have duced sour and twisted fruit because the Chemical Warfare Service, told achieved despite their prediction«, man exploited man at home and has s New Jersey audience: "The casu- The cartoon announces that the made exploitation and class privilege alties are mounting. Make no mis- bumblebee cannot fly, "Accordirfg x big business on a world scale. j take about it, and by Spring these to recogniied aeronautical tests, the government t®ok place without any to the country so long as they can Restouronts Closing No Longer Needed of P^vate securities and with cheap labor. Government agen- WASHINGTON___Some 200 rest- Once the steel basiness. or any th«..priy*te bu»ln/M promoter vtr- ciM offered to supply them with • aurantp in I#oa Angeles have closed, most of them in industrial areas where shortage« of meat, eggs and fat* are most serious, according to letters from member* of the Con- nnj w-r-w --------------— other, was organised there was noth- H,m,naUd from ihc n*w nwn' pl«nty of workers, but they ran out ing further for the promoter to do. **** eronomy__! specified that de- And as the number of big business J cent wages must be paid, fields was strictly limited, within a Disturbing reports of production1 A trainload of «00 Mexican agri few years the entire specialised pro- | at Henry Ford's giant bomber plant cultural workers will leave Mexico I gress of WTomen's Auxiliaries of the motion job was finished. Many little lead us to ask this question: ! next Monday for California, where CtO recently sent to Food Adminln- businesses had been merged in a few | Willow Run or Willow Not? 1 they will be employed on citrus trator Claude Wickard. We have been reaping slavery and war because wo prepared the ground for it when we held fast to the private ownership of the world in which everybody lives. We can reap no other harvest so long as we continue so to prepare the ground and plant the same kinds of seeds * "It is important to realise that there has been no fundamental charge in the relations of production," l4iski says. On the contrary, he points out, the concentration of industry merely gives an owning class a greater advantage and makes the future control and exploitation of the masses easier and more certain. To reap freedom AFTER the war the peoples of the earth must change property relationships DURING the war. Neither the malevolence of a Hitler nor servatism of a Churchill nor the benevolence of a Roosevelt can relieve this generation of that task. NOW! Industry must be so-cialised. NOW! The step must be mide from political democracy to e.onomic democracy! Otherwise the harvest cannot be freedom. lists will appall us and we shall be- bumblebee cannot ily because ths gin to realise how serious war has .¡j*. „ha,»e and weight of his body be