f Leto XXIII., žt 1 Upnvtiiitvo:'Ljubljana, Pocanijerm tBa J. Telefon k. 31-22. 31-23. 31-24 Inseratni oddelek; Ljubljana, Puconifor* ca 5 — Telefon h. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: a Ljubljansko pokrajino pet pofcno-čekovnetn zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corx. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase a Kr. Italije in inozemstva una Ltahflana. nedelja 3» jamarja 1 pa i oklopnih vozil in zajetih ali uničenih 582 topov. Sovražni napadi južnovzhodnn od Temenske?* PO S« v ^ramhncm ognju nemških čet. Sovjetske čete so izgu-b'1* 12 nklopnib vozil. Na boiišču nb Ledenem morju so strmo-glavna in rušilna Mala bombardirala naprave murmanskp že,eznice in zaklonišče sovražnih čet zapadno od Kandalaškega zal'va- . Or»»šn(> trhlem« b^ttp onera- cije. Pred Bono so nemška letala s težkimi bom^^mi rrp f<>vr?7T)o križarko in dve trgovski ladji. Tudi na pristaniških naT»*-ava*i v R^^i i" b;ia nrv7ro(cna velika škoda. Spremljajoča lovska letala so nad Tunisom ob izgubi enega letala sestrelila 7 sovražnih leta'. Protiletalsko topništvo j„ »"n portnUive IMfllo. Nemška bajna letala so podnevi napadla obi°:kt? ob vzhodni aner^pikl obaM. Dne 31 dr^PTnbra oddelelr nemške voh>e morniHre pri M^d^ediem o*okt» na Severnem ledenem mnriu np.ps.del 'z kri-žark in r«š'lcev obstoječo skupino britanskih vojnih ladij .kj je ščitila neki konvoj. V večarr' '"-"rhi s« pr škodoval- nemške križarke a iop^škiht ogi.jtm vci sovraž- no« s 5500 tonami, podmornica pod poveljništvom kapitana korvete Carla Fecch d^ Cossata je potopila 21-. oziroma 26. decembra oboroženi trgovinski ladji »Queen Ci-ty« in »Dona Aurora« s skupno 9925 to-nami.. Silovit! letalski boji v Afriki Berlin, 1. jan. s. S tun ške fronte poroča DNB, da so nemški strmoglavci kljub silnemu cgnju protiletalske obrambe bom-bard*rali zbirališča angloameriških motornih vozil ob vzhodnem vznožju Atlasa in uničili veliko število motornih vozil ter zadali krvave izgube sovražnku. Nekaj ur nato so nemški strmoglavci izvedli silovito akcijo proti železniškimi napravam v Beji in povzročili hudo škodo. Nastali so ogromni oožari. Popoldne so bili v zraku nad Tunisom srditi spopadi med angleškimi bojnimi letali in nemškim: lovci. Med temi dvoboji s številčno močnejšem sovražnikom 3o nemški letalci brez lastnih 'zgub sestrelili 3 letala tipa »Boston«. Sovražna skupina ki jo je skupina nemških lovcev trdovratno napadala, je bila razpršena in prisiljena k umiku. Druga nemška lovska letala, ki niso srečala sovražnika, so v nizkem poletu napadla skupine oklopnih avtomobilov in jih učinkov:to obstreljevala s svojimi .opiči. V vodah Bone go nemška bojna letala napadla manjši angloameriški konvoj in ponovno zadela dva trgovska parnika s 3kupno 12.000 tonami. Med povratkom so nemSki opazovalci lahko ugotovili verke požare na krovu obeh sovražnih transportnih ladij. Druge nemške skupine so bombardirale z uspehom sovražna letališča, železniške naprave, zaklonišča čet in avtomob:lske kolone v severnem Tunisu. Med napadom na uutlOLUJ4 j---------------lf]| letališče v Boni je bilo uničenih z bombam, roti m0čnemu nemškemu rajnu, zascuna^u 6 letal 12 nadaljnjih letal pa je oilo ob- srednje Evrope, zanikanje življenjskih za-streljevanih s strojn'cami in hudo požkodo- htev nemikega in italijanskega naroda m van h. Razdejana so bila vzletišča iz ar- končno predvsem splošen kapitalistični in miranega železobetona. Med povratkom na tereg ^ v0jn0t kajti vsi oni državniki so oporišče je neka letalska skup'na iz nižine istočasno lastniki akcij oboroževalne indu-napadla neko veliko taborišče, kjer ie po- stri. Jržav m iZ krvi njihovih pla- vzročila škodo | čancev jn njih vojakov nastajajo dividende. Nič ni bolj naravnega, da ima sila, ki je najbolj oddaljena od sleherne človeške etike in ki vidi samo v zlatu smoter življenja, glavni dobiček od slehernega spora in da te glavna organizatorica vojne. 2idovs^a internacionala je bila vedno mojster v sejanju sovraštva in nesloge mel ljudmi an narodi. Med SA'etovno vojno 1914—1918 je tej mednarodni koaliciji aiaristov in njih židovskem pooblaščencem uspelo omračiti s svojimi frazami nemški narod in ga vreči slepo v nevarnost, ki mu je pretila. Ko je potem od notranje revolucije oslabljeni narod položil orožje, so naivneži, za- 8K1 rusncu. nCIllSttC JIUUI1JU111H-C ™ ""F" I \ . .. ... , „„. dirale 4 parnike v konvoju, toda zaradi upajoč v obljube tehJjudi brez hiio m«™?.. nna.rovati niihove I rovali in čakali na mir spravo m razume vanje. Ime enega ameriškega prezidenta je IzJaldVkjeni sovjetski napadi — 0gs»3«tme Izgube sovjetske vžjfske nih križark in rušilcev in trgovskih ladij. Opazovanje uspeha je biio zaradi vremenskih razmer otežkočeno. V boju poškodovanega sovražnega rušpca je potopil nemški rušilec. Nemške podmornice so torpe v tisočletjih, temveč se bo iidovstvo na ta način samo uničilo. Danes ne more biti nobenega dvoma več glede tega. To pot ne bo ostalo brez kazni dejanje rase, ki je obremenjeno s prekletstvi ln ki meče in žrtvuje na bojiščih milijone poštenih ljudi, da bi moglo mednarodno židov-stvo zaključiti svoje dobičkanosne transakcije ali razplamteti svoje sovraštvo »starega testamenta«. Da je ta rasa glavna povzročiteljica sedanje vojne, je zadostno dokazano s koalicijo navidezno skrajnih nasprotstev v borb' proti evropskim narodnim državami. Zavezništvo med kapitalističnimi državami zapada in Ameriko in tako zvanim socialističnim režimom boljševizma, je mogoče samo zaradi tega, ker je vodstvo v obeh primerih v rokah židovske internacionale. Nova Nemčija je nepremagljiva Brž ko se v teh državah omenja najmanjša prebuda nacionalnih interesov, pa se pokažejo takoj najhujša nasprotstva v akciji, zlasti glede deloč tev ciljev vojne. To vodi zelo daleč in konec koncev v politični umor, ki ga tako popolno goji angleška Ineligence Service kadar ni več mogoče najti pom^jevalne poti glede nastalih sporov. Neomajno zadržanje narcdnosoca. listične države v tej največji borbi svetovne zgodovine določeno z dvema glediščema: prvič m j nismo ničesar stor.l: proti Franc ji, Angliji in Ameriki. Ničesar nismo zahtevali od teh držav, kar bi lahko povzročilo to vojno. Sleherni mirovni predlog med vojno samo je bil takoj odbit od za vojno navduSenih mednarodnih zločincev in je bil prikazan samo ko dokaz slabosti Nemčije. Tako smo bili prisiljeni k borbi. Drugič, ko smo videli, da je vojna neizbežna, smo se odločili voditi jo z vsem navdušenjem katerega smo mi, narodni socia-l'sti, sposobni. Mi smo odločeni za vse, odločeni smo, voditi vojno do jasne in do končne odločitve, tako da bo nam !n našim potomcem prihranjeno v bodočnosti ponavljanje take katastrofe. Ce bi 1. 1918 .lemški narod namesto, da bi verjel v hinavske, ;ažnj've Wilsonove besede nadaljeval borbo i železno odločnostjo, bi bila nasprotna koalicija že tedaj zrušena. Ker se to ni igodilo, je bila posledica ta, da je naš narod o a del v ne"zmeiru> bedo in da so bili milijoni Nemcev iztrgani domovini in ne samo to temveč v zadnjih posledicah je zaradi tega nastala tudi sedanja vojna, kajti mi vemo, da so bili prav v Angliji In v Parizu leta 1939 mnenja, da bo nemški narod v kratkem času položil ortžje kakor tedaj. Nemški narod in ves svet pa vesta, da obstoja v zgodovini Nemčije vedno samo enkratni vzgled. Ce torej ameriški in angleški 2idje naznanjajo, da je namen združenih sil odvzeti otroke nemškemu narodu, pobiti milijone mladeničev. razkosati Nemčijo ln jo napraviti za večno nemočen predmet izkoriščanja po plutokraciji in boljševizmu, jim ni treba podajati takih izjav, kajti mi jih poznamo že v naprej. So ljudje na tem svetu, tako se zdi, ki ne vedo, da narodno socialistična Nemčija nI več pripravljena za take eksperimente in da je ni mogoče premagati in tudi ne spraviti do kapitulacije. Nasprotno, ona je preši-njena z duhom velikih dob naše zgodovine, odločena končati to borbo samo z jasno Uspehi zavezniških narodov Najbolj varen porok za to čustvo sta narodno socialistična stranka s svojimi or- boja ni bilo mogoče več opazovati njihove potopitve. En nemški rušilec se n«' vrnil iz boja. Iz HHlerjevega glavnega stana- 1 januarja. s. Nemško vrhovno poveljstvo je ob-iavilo danes naslednje poročilo: Na področju Tereka. Stalingrada in v velikem kolenu Dona je sovražn'k imel nadaljujoč svoje brezuspešne napade ponovno hude izgube; izgubil je tudi 33 tankov. V srednjem odseku fronte so nemške čete prešle v protinapad i« zopet vrgle so-sovražnika iz raznih krajev in postojank ter uničile 13 tankov, ko so se branile proti ofenzivnim sunkom nasprotn:ka. Južno od Ilmenskega jezera je sovražn:k obnovil svoje napade uporabljajoč številne tanke. Vsi ti napadi so bili odbiti, uničenih je bilo 8 tankov. Med 21. in 31. decembrom So oddelk' vojske na vzhodni fronti uničili, zajeli al) onesposobil] za borbo 742 sovjetskih tankov. V Libiji in Tunisn živahno ndejstvova-nje obojestranskih napadalnih odde'kov-V Tunisu so brza nemška bojna letala in lovci uničili na tleh 6 sovražnih letal na letališču v Boni. Druga letala in dve trgovinski ladji sovražnika so bile poškodovane severno od Bone. Strmoglavna letala so zadela v polno železniške naprave in transportne ko'one sovražnika V noči na 1. januar je neka nemška podmornica z dvema torpedoma zadela in potopila v Sredozemskem morju severno od Cipra sovražni rušilec razreda »Jarvis«. Včeraj so angleška letala metala za i]. skalne bombe na področje zapadne Nem-čije. Prebivalstvo Je utrpelo izgube Eno sovražno vefmotorno 'etalo je bilo zrušeno. Angleži So Izgubili eno nadaljnje letalo ob obali Rokavskega prel»va. Na vzhodni angleški ob?'i s« nemška boj -vi 5/>fp'T -»-•birrttrair. rPfh*cv'. važne mornariške naprave. od tedaj povezano za vse čase z največjo sleparijo, ki jo svetovna zgodovina pozna. Wilson ki mu je uspelo s 14 točkami iz-po Ikopati duhovno zadržanje na bojiščih nepremaganega nemškega naroda, da bi ga potem uničil, je napravil nemški narod za vedno imun proti ponavljanju poizkusov te vrste. Od tedaj beseda kakega ameriškega prezidenta ne velja več za nemški narod kot velja ta beseda v Zcdinjenih državah, to je ne velja nič. Neodvisno ol tega pa nemški narod od danes ni več nemški nerod iz dobe 1914 18. Prejšnja klasična kapitalistična meščanska država se je spremenila v ljudsko državo. Za mene vojaka svetovne vojne, ki sem iz dogodkov na fronti povzel osnove doktrine moje narodno socijalistične koncepcije, predstavlja selanja druga svetovna vojna, ki divja kot edinstveni zgodovinski dego. dek, samo novo preizkušnjo te koncepcije Med to borbo se nemški nared ne oddaljuje od svoie naarodno socialistične ljulske misli, temveč je nasprotno od mesecs do me 3eca vedno tesnejše z njo povezan. židcvsfca rzsa nssl glavno krivdo za vefno Druga za drugo odpadajo vse skorje onemoglega in premaganega socialnega reda in ni dvoma, da se bo ob koncu te borbe r.a-rodrn socialistična Iržava dvignila v Evropi kot granitni in neuničljiv blok. Naj si nihče ne utvarja: ta država bo vodila borbo za obstoj našega naroda s čisto drugačno energijo kakor tedanja Nemčija Kakor sem 1 septembra 1939 izjavil v nemškem raihstagu, da niti čas niti sila orožja ne bosta mogla razbiti sedanje države, vsak ganlzadjaml ln ves narod, Id ga Je ona vzgojila. Pravico do vere v to zmago nimamo samo zaradi naše sile, zaradi hrabrosti naših čet in zaradi zvestobe do dela naše države, temveč tudi zaradi učinkovitosti naših hrabrih zavezniških narodov T Evropi in Aziji. Nemškim silam in silam naših zaveznikov je uspelo v preteklem letu postaviti še bolj nazaj od Evrope izredno nevarne vojne fronte boljševizma. Dovršenost gospodarske organizacije Država, mesta in dežela so % zgledom to v borbah rešili v najhujših okoliščinah edinstven problem. Negiški vojaki kakor tudi nemško gospodarsko niso samo ogromno razširili življenski prostor boreče se Evrope, temveč so ga velikopotezno tudi osposobili, da jim bo koristil. Zlasti zaradi dela krnet--" in kmetic, je bilo mogoče zagotoviti našo prehrano. Milijoni ljudi, ki delajo v naši industriji, niso oskrbeli z vsem potrebnim samo boreče se armade, temveč so tudi ustvarili pogoje za stalen donos naše povečane vojne industrije. Kaj namerava glede tega storiti Amerika, nam je bilo že zadostno povedano v megalo-manskem besedičenju njenih glavnih šču-valcev na vojno, ne vemo pa, kaj je Amerika res v stanju proizvajati in kakšna je dejanska storilnost. O tem pa, kar Nemčija in Evropa proizvajata, bodo zvedeli v prihodnjem letu tudi naši sovražniki. Zahvala borcem Pogled nazaj na to leto velikih zmag m titanskih bitk obvezuje državo, da misli ▼ prvi vrsti na svoje vojake. Povsod, kjer so postrojeni, so dodali nove strani slave knjigi nemške zgodovine. Njih slavne bitke so bile objavljene v izrednih poročilih vrhovnega poveljništva Oboroženih siL Dežela pa ne more premeriti, kar oni trpijo in prenašajo. K tem borbenim frontam pripada tudi fronta tistih mož in žena, ks sodelujejo * njimi in za njimi. Tudi od te fronte zlasti na zapadu se mnogo zahteva. Njena akcija varuje državo pred bridkima nesrečami, katere se lahko samo približno spoznajo ob priliki najhujših letalskih bombardiranj. Priče tek novega leta mi nalaga v imena nemškega naroda zahvaliti se za vse junaštvo in udčjstvovanje države in fronta, kajti jaz sam .nisem drugega kot eden izmed članov tega naroda. Kar me dviga nad množico mojih sodržavljanov, je samo čast, da sem lahko njih voditelj. Njih trpljenje je moje trpljenje. Enako kakor je moj ponos in moja radost ponos in radost vsega naroda. Posameznik preide, samo skupnost mora ostati. In mi ji posvetimo vse naše energije v prihodnjem letu in to mora biti naša prisega ob 1. januarju 1943. Le tedaj smemo bita drzni kakor vedno in prositi Gospoda, naj nam ne odreče pomoči. ki nam jo je doslej dal Zima bo morda huda, toda zadela nas ne bo hujšo kakor preteklo leto. Po njej bo prišla ura, ko bomo zbrali vse naše sile in zopet korakali. da si zagotovimo svobodo in z njo bodočnost in obstoj našega naroda. Tedaj se bo končno kot prva v tej borbi zrušila neka sila in mi vemo, da to ne bo Nemčija. Nemški narod bo ostal to pot nepoškodovan Imel bo končno tisti dolgi mir, po katerem mi hrepenimo v svrho velikega gradilnega dela našega rodu. To bo ed no vredno povračilo našim padlim junakom. V Hitlerjevem glavnem stanu. 1. januarja 1943. Dnevno povelje nemški vojski Gigantski uspehi v letu 1942 — Priznanje vsem rsdovom oboroženih sil in vsemu prebivalstvu lz HHlerjevega glavnega stana, 1. jan. a Hitler je dal oboroženim silam naslednje dmevno povelje: Vojaki, ko sem naslovil na vas zadnji novofletni apel, je bula na nasn fronti na vzhodu zima, enaka elementarni katastrofi po svoji trdoti Kar ste morali pretrpeti vojaki vzhodne fronte, veste sami. Misli mojih noči brez sna so bifle pni vas Da je usrpelo preprečiti napofleomovsko katastrofo, k. nam je pretila zato gre zasluga vaši hrabrosti, vaši sposobnosti, va« zvestobi in vasi trdn<»ti. Vi ste, dragi moji borci na vzhodu, v tej zimn resiili Nemčijo m vso Evropo ter z varni vojaki naši zavezniki, ki sie borijo ramo ob rami z nami. Medtem ko ste vztrajtali žilavo m srdito v brezkončnem boju z nairavo in zasedami sovražnika na evropski fronti na vzhodu, so doma vsi delati za obnovo borke v pomladi. Gigantske usipehe ste dosegli v letu 1942 Krim je bil osvojen in sovražnik po-meden z njega, nevarni vdori sovražnika so bil na številnih točkah fronte odstranjeni-Med bitko okrog Harkova je bila odstra-I njena nevarnost proti našemu južnemu bo-j ku in sovražnik je bili popolnoma razgnan. ! Z novo neizmerno ofenzivo mu je bilo od-! vzeto; kar mu je še ostalo od Ukrajne in od njegovih premogovniških kotlin Donca. V tem ogromnem prostoru, ki gre od Voflge. bo končno, in vi to veste najbolje, zmaga naša, kakor so in še bodo hude te bitke in četudi se navidezno lahko zdi, da se skle-dica tehtnice nag'ba k sovražniku Medtem ko ste vi moji vojaki z vzhodne fronte, nosili predvsem največje breme krv ____un z vami vsi moški in tz organ zacij, Nfemec dane« ve da ni mogoče niti naj- k; vam pomagajo in ki morajo dostikrat mani dvomiti v točnost tega prerokovanja zagrabiti za p-u=ko. je nemški vwak tudi na Zagotavljam. 3. upanje žigevske interna- ■ ostalih frontah ▼ c^ opmv« »vojo do«-clonale uničiti t novo svetovno vojno nem- , nos*. Od severna Norveške do sponske mejo ški nuod in ostale evropske narode, ni bila j čakajo nemške divizije na sovražni napad, samo največja zmota, storjena po židovstvu 1 L Lahko* pa samo dnumenunot, <1» ha »vedeti in kje bo izveden. Da pa bo odbit, kjer ko* bo in kakršen kodi bo, to vsi vemo. V nekaj urah je Dieppe pokazal Angležem, da se more izkrcanje na kontinentu končati samo z bliskovitim uničenjem. Med tem ko so naši vojaki skupno a nagimi zavezniki zlasti v Severni Afriki ▼ junaških borbah, so izdajalski, francoski generali in admirali, prelomeč premirje in kršeč svečane obljube in svojo častno besedo, skušali izročiti našim sovražnikom francoski imperij, katerega smo mi, zmagovalci, pustili Franciji. V nekaj dneh je b41 v sporazumu z Ducejem zaseden ostanek Francije, sredozemska obala južne Francije organizirana za skupno obrambo, francoska vojska in mornarica razoroženi, Tu-nls in Bizerta zasedena. Na ta način smo zasegli tiste postojanke, ki so odločilne važnosti za vojevanje v Severni Afriki. Med tem ko ste vi, moj vojaki, trdno držali fronte tako daleč od Nemčije, ste ščitili skupno z našimi zavezniki ne samo Evropo, temveč svojo domovino — nemški rajh. Kar dela naša mornarica, je edinstveno v zgodovini. Podmornice in površinske edinice uničujejo količine tonaže in vojnega brodovja sovražnika, katerega nove gradnje ne uspejo niti približno držati v ravnotežju. Letalstvo opravlja čudeino poslanstvo, kakor ste sami priča. Vi vojaki vojske in SS ostanete kakor prej hrbtenica te titantske bitke. Vaša vrednost, vaša zvestoba, vaš čut dolžnosti, vaša trdnost so temelji dokončne zmage. Zlasti grenadirji in lovci polkov pehotnih tn oklopnih divizij vojske ln edinic SS niste imeli samo največjih tzpub. temve« ste opravil tudi največja Junaška dojanja. Ko ob prlčetku novega leta trdno sklenemo, da se ne umaknemo sa npfoeno ceno Nadaljevanje na 2. stranI Nadaljevanje s 1. strani pred sovražnikom, temveč se borimo, dokler ni odloCilna zmaga naša, storimo to predvsem v počastitev spomina naših tovarišev, ki so žrtvovali svoje življenje za to zmago, pa tudi s pogledom na nemški narcd, na njegovo sedanjost, na njegovo bodočnost. Ker nameravajo naši sovražniki storiti z našim narodom, je bilo naznanjeno že v mnogih listih in v javnih govorih. Kaj bi naš sovražnik storil z nami v primeru njegove zmage na vzhodu, veste vi sami To pa, kar smo mi sklenili storiti z našimi sovražniki, bodo sami zvedeli osebno. Ko se spominjamo naših padlih na fron. tah, se spominjamo tudi hrabrosti države. Ona je vredna svojih vojakov. Vsi poizkusi sovražnika, njegovi napadi na ženske in otroke, na stare spomenike in miroljubne stanovanjske hiše niso zamajali nemškega naroda. Nasprotno, navdali so ga s tistim sovraštvom, ki je potrebno za vol en je take borbe z izgledom na uspeh. Mi nismo po-zncli tega sovraštva. Nič nismo od njih zahtevali, kar bi jih moglo raniti ali raz-žaliti. Nobene njim pripadajoče stvari nismo zahtevali, naša želja je bila živeti z njimi v prijateljstvu. Naši vojaki so se potem, ko sta Anglija in Francija nam napovedali vojno, junaško borili in navzlic vsemu se še ni sovraštvo polastilo nem. škega naroda. Porušenje naših starih katedral, miši številni mrtvi in ranjeni, ženske in otroci, sistematični napadi na naše bolnice itd. vse to pa je spremenilo čuvstva našega naroda. Gospo 1 Roosevelt in gospod Churchill sta naučila Nemčijo sovraštva. Zdaj nemški narod trdovratno dela na deželi in v mestih z edinim sklepom, da bi se to pot vojna končala tako, da bi sovražniki Nemčije v prihodnjih stoletjih izgubili voljo napasti jo še enkrat. Narodi, ki so navezali svojo usodo na usolo Nemčije se nahajajo tudi pred istim vprašanjem življenja ali smrti. Uboga Evropa, če bi židovsko plutokratična zarota uspela! Evropa bi bila dokončno izgubljena! V njej se pa nahaja naša domovina, za katero se vi bo_ rite, moji vojaki. L. 1943. bo morda hudo_ toda gotovo ne hujše od preteklih. Ako nam je Gospod dal moč premagati zimi 1941 in 1942, smo v stanu premagati to pričeto zimo in s'edeče mesece. Neka stvar pa je gotova: v tej borbi ne bo nikoli kompromisov. Kar potrebuje Evropa m ostali svet, ni položaj, v katerem bi se ž:dovsko plutokratična hijene lahko vsakjh dvajset ali petindvajset let vrgle zopet na novi miroljubni in predvsem socialni svet, temveč dolga doba miru in nemotenega razvoja. Zlasti Nemčija potrebuje pogoje za razvoj ljudske narodno-eocialistične skupnosti, ki ni več ogrožena lz tujine. Ko bosta ta država in ostala Evropa razpolagali istočasno s svojim življenjskim prostorom in oporiščj za zajamčeno prehrano in oskrbovanje s surovinami brez katerih danes ni mogoče misliti na čiove-fcko civilizacijo, tedaj vaše trpljenje moji vojaki, ne bo zaman, tedaj bodo mlade generacije poromale na grobove naš^h padlih tovarišev, da se jim zahvalijo za prestane žrtve. Boreč se za te smotre življenja in svobode našega naroda in ne za zlato in za trgovske posle, se lahko obrnemo do Gospoda in ga prosimo, da nam tudi v prihodnjem letu nakloni zmago kakor v preteklih letih. Iz glavnega stana, 1, januarja 1943. Adolf Hitler. Marša! G©ring nemškim letalcem Berlin, 31. dec. s. Državni maršal Go-ring, AThovni poveljnik letalstva, je izdal za novo leto naslednje dnevno povelje letalstvu: Vojaki letalstva, tovariši! Smo v pričetim novega leta z enakim prepričanjem v zmago kakor prvega dne te gigantske bitke za svobodo in veličino naše države. Kdor je vzdržal v Narviku, odvzel Kreto sovraž-n;ku in pognal boljševiške množice z dolnje Volge in s Kavkaza, bo zmagal tudj v zadnji bitki. Vi, moji tovariši, ste v velikih in hudih dneh preteklega leta dokazali v bitkah v zraku in na Kopnem ob vsakem času in na vseh frontah čudovito hrabrost in najvišjega duha predanosti. Zaradi tega ae vam kot vaš vrhovni poveljnik in tudi kot zastopnik države ponosno in ganjeno zahvaljujem. Moja zahvala gre tudi vsem vojakom letalstva, ki nimajo sreče izkazati se proti sovražniku, temveč opravljajo popolnoma v tišini svojo dolžnost na drugih važnih mestih in zlasti v vežbanju. Kaj nam bodočnost prikriva, še ne vemo, gotovo pa je, da bo ob koncu sila narcdno-sociali-etične Nemčije in zaveznikov "obvladala sleherno usodo in odprla naš m narodom lepši evet. V duhu padlih junakov, prisegamo, da se bomo borili do zadnjega diha za na So večno Nemčijo. Ob pričetku novega leta pozdravljamo zastave, naše veličastne znake zmage, s to sveto obljubo, živel Adolf Hitler, naš Fiihrer in kondotier. — Goring, maršal velike nemške države in vrhovni poveljnik letalstva. Admiral Raeder nemški mornarici Berlin, 31. dec. s. Vrhovni poveljnik nem-§ke mornarice, veliki adnvral Raeder, je poslal nemški vojni mornarici ob novem ls-tu naslednjo poslanico: Veliko hudo leto naše nemške zgodovine je končano. Ali bo sled:lo še hujše leto? Najti nas mora pripravljene za nova dejanja z duhom, usmerjenim^ k zgledu na-feih padlih tovarišev. Gledamo na krasne dosežene zmage Naša najvišja dolžnost je, postaviti ob strani teh zmag enake in še večje. Fiihrer nam je pokazal pot iz globokega prepada k novemu preporodu. Z Istim zaupanjem, s hrabrostjo in trdnim prepričanjem mu sledimo danes na poti zmage, po kateri hočemo hoditi kot hrabri vojaki, živel naš Fiihrer! Vf$©ki komisar na obisku v vojaški bolnici Bolniki in ranjenci so bili bogato obdarovani Ljub! jam, 2. januarja. V sredo popoldne je Visoki komisar v spremstvu svoje s*>proge obiskal vojaško bolnico. Sprejeli so ga upravitelj un službujoči zdravniki Eksc. Graznali je obiskal vojne ranjence med njimi tudi nekatere, ki pripadajo proti-komunistični prostovoljni milici. Z vsakim je dalj ča&a ljubeznivo razgjvarjal, zanima joč se, kateremu orožju pripadajo, kakor tudi za pogoje njihovega zdravja in za njihovo družino. Zadržati se je naddtfe pn številnih bolnikih, ki jim j« vsem prisrčno pežeiled zdravja in sreče Ranjencem in bolnikom no bile razdeljene nagrade in darik. Viaoki komisar je bi sprejet z izrazi odkritosrčne vere in žive hvaležnosti ~ Duceju. Pred odhodom iz boflnice Je Visoki kom: sar izrazil upravitedju in zdravnikom po hvalo in zahvala Morala džungle V življenju pogosto srečujemo ljudi, ki imajo »svojo« moralo: za vsako svoje dejanje, četudi še tako nemoralno, skušajo najti primerno opravičilo. Kadar pa jim tudi to ne zaleže več, tedaj se navadno poslužijo enostavnejšega sredstva, da zvale krivdo na druge po znani prislovici: »Pri-mite tatu!« Vsa ta moralna slepila pa jim naposled le ne morejo oprati slabega imena, ki se jih drži. Slej ali prej družba izloči takšne tipe iz svoje srede, jih izolira in napravi neškodljive. To je tudi neizbežno potrebno, kajti gorje družbi, ako se ljudje s takšno moralo med seboj povežejo. To so potem' najnevarnejše škodljivke družbe, pri katerih so vloge lepo porazdeljene: medtem ko nekdo ubija ali ropa, ga drugi zagovarja ali spravlja javnost na napačno sled itd. Tudi pri nas se je skušala uveljaviti v javnem življenju takšna nemoralna družba, ki si je za svoj program nadela najhujše zločine na škodo vsega našega ljudstva, ki pa se je že v naprej dogovorila, kako bo te zločine prikazala narodu v kar najbolj »moralni« luci. Vse, kar je ta teroristična komunistična družba počenjala, naj bi bilo moralno in dopustno: ljudstvo naj bi ploskalo vsem njenim dejanjem, četudi so bila še tako odvratna. In da bi se kdo ne spozabil in po občih moralnih načelih obsodil, kar je bilo vse obsodbe vredno, so vsakemu že v naprej teroristično zagrozili z najhujšimi represaljami. »Kdor ni z nami, je proti nam!« so tedaj samozavestno trdili; vsakogar, ki je bil proti njirn, pa so po »svoji« morali imeli »pravico likvidirati«, češ da to zahteva »interes slovenskega naroda«, v imenu katerega so si seveda lastili vse pravice, vključno pravice do ubijanja vseh nasprotnikov. In to svojo moralo, ki jo po pravici lahko označimo za »moralo džungle«, so zavijali pred ljudmi v hinavsko opravičevanje: »žrtve morajo biti!« S to zvenečo frazo so opra- vičevali vse svoje početje vse do umorov in trpinčenja nedolžnih in poštenih ljud. čim pa jih je ljudstvo spoznalo in je njih zločinsko početje označilo tako, kakor je zaslužilo, so v tem odporu takoj videli nekaj »nemoralnega«. Tedaj se je začeia njihova prava zločinska igra po prislovici: »Primite tatu!« Cez noč so hoteli veljati v ljudskih očeh za najbolj »nedolžne« ljudi, ki da niso nič zlega storili, češ da so bila vsa njih dejanja le odpor proti dejanjem drugih. Tedaj so se naenkrat spomnili, da so umori, poboji in ropi nemoralna dejanja, ker so se zbali, da bi se nad njimi ne uresničile znane besede: »Kdor z mečem pobija, bo z mečem pokončan«. Pozabili so tudi na svojo tako priljubljeno frazo: »žrtve morajo biti!« Cim se je ljudstvo tako odločno in ostro obrnilo proti njim, so se takoj začeli zgražati in se posluževati kar najbolj moralnih gesel, kakor da so oni najbolj nedolžni ljudje na tem svetu! Ljudje pa so vso to igro že spregledali. Oni vedo, s kom imajo opravka in ne morejo več nasesti komunistični taktiki. Ni dveh moral, morala je samo ena: v nobeni pravno urejeni in na moralnih načelih sloneči družbi se zlikovec ne more oprati s tem, da druge obtožuje nemorale. Pač globoko so moralno propadli tisti, ki mislijo, da je tudi družba, nad katero so izvajali svoja nemoralna dejanja tako nizko padla, da bo njih hinavskemu moralnemu zavijanju nasedla. Tako lahko misli samo človek, ki sam nima nobene morale več. Tega se sedaj prav dobro zavedajo vsi naši komunistični zločinci, ki bi se radi oprali le še s hinavskim zavijanjem oči. kakor da so same nedolžne ovce. Toda narod je že spregledal in jim ne naseda več. Kdor je sam zločinec, ne more drugim soditi, še najmanj pa onemu, ki v Imenu morale in pravice jamči družbi pošteno življenje. Gospodar sive ____ . m rn_____rrrnAo slarfknrno neso. cikorik Delavnost Dopolavora v Italip Visoke izgube švedske trgovske mornarice Stockholm, 31. dec. s. Leto 1942 je bilo Belo tragično za švedsko trgovinsko moma-rloo. Nič manj kot 45 ladij je bilo potopljenih, ko so naletele na mine ali bile torpedi-rane, in 180 mož je pri teh nesrečah izgubilo življenje. Skupno znaša izguba 147.516 ton kar ie približno enako potopitvam v letu 1940." toda več kakor v letih 1939 in 1941. O3 pričetka vojne ie švedska izgubila 165 ladij ta 951 mornarjev. Celotna iz-fubljejia tonaža se računa na 442.000 ton. Na športnem polju v letu XXI. že od 1. 1940 dalje si Dopolavoro v vsakem pogledu prizadeva koristiti delavnemu in vo-jujočemu se narodu. Zato je razumljivo, da je bilo v tem pogledu preusmerjeno tudi delovanje na športnem polju. Dopolavoro je zmeraj gojil šport s stališča povezanosti med depolavoristom in vojakom. Zato je tudi načrt delovanja na tem polju za leto XXI obširnejši. Določena so velika tekmovanja v vseh panogah športa, ki bodo po vseh središčih države. Napredek ustanove v Triestu. število članov Pokrajinskega Dopolavora v Triestu stalno narašča. V prvem mesecu leta XXI. se je včlanilo kar 50.000 ljudi, v istem času lani pa 29.000. Delavnost v Cuneu. V mestu Cuneo in po pokrajini je v teku živahna umetnostna delavnost. Občinski Dopolavoro v Bra je ustanovil glasbeno šolo, občinski Dopolavoro v Saluzzu pa 25 članov broječ orkester in družbo za gojitev umetnosti, ki je takoj z uspehom nastopila v tamkajšnjem gledališču. Dopolavoro v Rcvigu za poljedelstvo. Pokrajinski Dopolavoro v Rovigu je razvil širokopotezno propagando avtarkije. Id je še bolj povezala delovni svet s poljedelskim. Razdeljenih je bilo na stotine brošur, ki vsebujejo navodila o reji zajcev in o izdelovanje zajčjih hlevov. Uspehi so se pokazali takoj. Istočasno je ustanova priskočila na pomoč obdelovalcem »vojnih njiv« in rejcem kokoši, ki jim je prispevaia vse potrebno. Strokovnjaki stalno nadzirajo rejo, prirejeni pa so bili tudi mnogi nagradni tečaji za rejo domačih živali, za najboljše obdelovanje »vojnih njiv«, za najlepše urejene hiše, za čebelarstvo itd. Dopolavoro v Varesu v 1. XX. Iz letnega pregleda je razvidno, da je bil Pokrajinski Dopolavoro v Varesu v letu XX. izredno delaven. V pokrajini je 370 postojank. Seveda si je ustanova predvsem prizadevala pomagati tovarišem pod orožjem. Med drugim je priredila tretjo Befano za vojaštvo, na kateri je bilo obdarovanih 5979 pripadnikov Oborožene sile, in Dan vojaka, ko je bilo razdeljenih 7595 zavojev. Pri drugih okrepčilnih prireditvah je bilo udeleženih nadaljnjih 5675 vojakov. Vojakom v pokrajini so razdelili tudi: 5 radijskih sprejemnikov, 13.923 zavojev, 1962 denarnih nagrad, 36.025 pisemskih papirjev z ovoji in 47.810 razglednic. Prirejenih je bilo: 29 predstav različne umetnosti. 9 gledaliških in 54 filmskih predstav. V Varesu je bil ustanovljen tudi Dopolavoro za Oboroženo Silo s potrebnimi prostori. V korist vojaštvu je bilo skupno izdanih 352.346.60 lire. V glavnem mestu in pokrajini je bilo obdelanih 577 »vojnih njiv«, pomnožena je bila reja domačih živali in povečan ribolov. Prav tako sviloreja in nabiranje kovinskih odpadkov. Na umetnostno-kultur-nem polju je delovalo 44 umetnostnih družb ki so priredile 173 predstav. Prisostvovalo jim je 183.000 gledalcev, drugim predstavam pa jih je prisostvovalo 137.000. Zelo obiskane so bile številne knjižnice (135), ki so imele 37.000 knjig. Prirejeni so bili tudi mnogi strokovni tečaji in umetnostne razstave. Prav tako vsestranska je bila delavnost na športnem in drugih poljih. Na polju avtarkije. Občinski Dopolavoro Mezzolombardo, pokrajina Trento, je priredil razstavo angorske volne, ki bo odposlana bojevnikom v Rusiji. — Pokrajinski Dopolavoro v Palermu je nagradil najboljše obdelovalce »vojnih njiv«. — Pokrajinski Dopolavoro v Sandriu je začel dela za zboljšanje 7 ha neplodne zemlje ob reki Addi, ki bo spremenjena v »vojno njivo«. — Pokrajinski Dopolavoro v Spa-iatu dorršuje stavbo za pokrajinsko srff-| dišče »reje domačih živalic, — Pokrajin- ski Dopolavoro v Imperiji je določil 4 nagrade za Dopol3vore, ki se bodo najbolj izkazali v obdelovanju »vojnih njiv«. — Najboljše pridelovalce je nagradil tudi tu-rinski Dopolavoro. — Pokrajinski Dopolavoro v Pistoji je priredil pokrajinsko razstavo zajčjereje. —• Podobna razstava je bila prirejena tudi v Foggi. — Pokrajinski Dopolavoro v Udinu je razdelil med delavstvo znatno število zajčnjih hlevov. Pokrajinski Dopolavoro v Cataniji je razdelil med vojake, ki so odpotovali na rusko bojišeč, 200 zavojev, prigrizek, pisemski papir in znamke, zavitke cigaret in udobno listnico. — Podjetniški Dopolavoro FIAT v Turinu je priredil uspel koncert za vojne ranjence, ki se zdravijo v bolnišnici Richelmy. — Podjetniški Dopolavoro OCI -FIAT v Modeni je otvoril zanimivo fotografsko razstavo. — Pokrajinski Dopolavoro v Cataniji je ustanovil prvovrstno umetnostno družbo, ki bo prirejala predstave za pripadnike italijanskih in nemških Oboroženih Sil. — V Parmi je bilo ustanovljeno zabavišče na prostem. — Steno-grafski in strojepisni tečaji v Vogheri, pokrajini Pavia, ki jih je ustanovil občinski Dopolavoro, so dosegli vsestranski uspeh. V Broni, pokrajina Pavia, je bil otvorjen tečaj nemškega jezika. — Tudi v Vigevanu in Stradelli in Pa vi ji sami so bili otvorjeni stenografski in strojepisni tečaji. — Pokrajinski Dopolavoro v Padovi je pred dnevi priredil dve umetnostni predstavi, eno za pripadnike Oborožene Sile in eno za ostalo občinstvo. — Dopolavoro v Monte-cassianu. pokrajina Macerata, je izročil svojemu namenu novo kinematografsko dvorano, ki je opremljena s sodobnim zvočnikom. feprefl vojnega s&diščč Vcisško vojne sodišče vrhovnega povelj-ništva Oboroženi sil za SV ven jo in Dal-mazljo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi prot« Suh i ju Karlu, sinu Karla in Ane Drag-man roj v Novem mestu 19. III. 191j m tam ' b vajočemu, elektrotehniku, nahajajo-čemu se v zaroru. Obdclžen je b'l: al prevratne združbe (čl. 4 Ducejeve na-redbe z dne 3. X. 1941 in nadaljnjih do»o-čil) ker je v nedc-ločenem času do 4. novembra 1942 na ozemlju Ljubljanske pokrajine sodeloval pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi: b) pripadništva v oboroženem krdelu 'cl 16 Ducejeve naredbe z dne 3 X. 1941), ker ie v zsjoraj omenjen*, časovnih ;n krajevnih okoliščinah sodeloval pri ob roženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države; bil je poglavar nekega uporniškega oddelka; c) nedovoljene posesti orožja in streliva (čl. 2 Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1^1). ker je bil v istih časovnih in krajevnih ko. llšč-nah brez predpisanega oblastvenega dovoljenja v pesesti pištole, puške in pripadajočega streliva: d) napada na življenje pripadnikov oo-oroženih sil (čl. 7 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941). ker je v prvi polov!ci meseca julija 1942 na neugotcvljen dan v čeSči vasi streljal na vojake jn se je udeležil spopada z njimi _ ... Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Suruja Karla za krivega pr p!sanih mu zločinov ter je po čl. 62 štev. 6 za zloč ne pod b) in d) priznalo olajševalno okoliščino; obsodilo ga je v dosmrtno ječi, na trajni pieklic izvrševanja javnih služb, na zakon'ti preklic, na izgubo oporočnosti, soprogovsko >n očetovske oblasti, na plačilo razpravnih stroškov in pristojbine za sodbo. Odredilo je, da se sodba objavi v izviečku v »Jutru« in v »Piccolu«. Ljubljana, 29. decembra 1942-XXI. Podaljšanje predpisov o od-dajanju nepremičnin v najem Smatrajoč za potrebno, da se za ves čas, dokler traja vojna, vzdrže v veljavi omejitve raboprodavčeve pravice odpovedovati najemne pogodbe, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na uredbo bivše jugoslovanske države z dne 17 oktobra 1940. in glede na svojo naredbo z dne 9- oktobra 1941-XIX. št. 121 izdal naredbo o podaljšanju predpisov o oddajanju nepremičnin v najem, ki določa naslednje: Rok iz člena 1. naredbe z dne 9. oktobra 1941-XIX št 121 se podaljša do konca sedanjega vojnega zapleta. (Cl. 1. naredbe z dne 9. oktobra 1941-XIX je določal, da se veljavnost uredbe bivše jugoslovanske vlade z dne 17. oktobra 1940 o oddajanju nepremičnin v najem, podaljšuje do 31. decembra 1942-XXI. Sedaj je ta rok ponovno podaljšan do konca vojne-) Odprava davka na luksus Smatrajoč za potrebno, da se zniža obdavčenje ntekaterih živil in drugih življenjskih potrebščin, označenih za luksuzne in bi se tako doseglo, da se njih prodajne cene izenačijo s cenami v drugih pokrajinah KraljeVne je Visoki komisar za Ljubljansko pekrajino izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« z dne 30 decembra in je stopila v veljavo dne 1. t. m., ko so ble obenem razveljavljene vse druge, njej nasprotujoče in z nio nezdružljive določbe. Naredba se glasi: Odpravlja se (Javek na luksus, uveden z uredbo z dne 14. avgusta 1932. za blago, navedeno v seznamu, preloženem omenjeni uredbi in v pozneje izdanih zakonodajnih odredbah. Ta davek se odpravlja tako za blago, proizvedeno v Ljubljanski pokrajini, kakor za blago kakršnega Koli izvora, ki se vanjo uvozi. Pri uvozu iz inozemstva in z ozemlja Italljansko-albanske carinske zveze ni zavezano davku na luksus blago, ki se deklarira in overovi pred dnem uveljavljenja te naredbe. če je na ta dan še v carinarmških prost: rih in se zadevne davščine še m so plačale. Začasne spremembe davka na postavni promet Smatrajoč za potrebno, da se nekateri predmeti široke potrošnje oprostijo plačevanja davka na ojslevni promet, kakor tudi, da se za drugo blago spremenijo stopnje tega davka in določijo nove stopnje za tisto blago, za katero se ta Javek doslej še ni pobiral, tako da se doseže sedanjim okolnostim bolj primerna porazdelitev davščin in to tudi glede na druge davčne ukrepe, ki se izdajo, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na zakon o davku na poslovni promet z dne 31 januarja 1922 in glede na zakon z dne 12 julija 1930 z novimi določbami o pobiranju tega davka in na njegove poznejše spremembe, izdal naredbo o začasni spremembi davka na poslovni promet, ki je objavljena v »Službenem listu« z dne 30 decembra in je stopila v veljavo 1. t. m., ko so bile razveljavljene vse druge, njej nasprotujoče in z njo nezdružljive določbe. . , Do nove odredbe se ustavlja pobiranje davka na poslovni promet, uvedenega z zakonoma z dne 31. januarja 1922 in 12. julija 1930, glede gospodarskih opravil, ki se tičejo trgovine z živili, navedenimi v tabeli A, priloženi tej naredbi, in to na ozemlju Ljubljanske pokrajine kakor tudi glede uvoza tega blaga iz inozemstva in z ozemelj italijansko-albanske carinske zveze (ta seznam A obsega riž, krompir, osušeno sočivje. svinjsko trebušino in gla-vino, slanino, presno mleko, svinjsko mast, koruzno moko. olivno olje, kruh, testenine in sir). __ Za uvoz blaga, naštetega v tabeli B, pri- loženj tej naredbi, tako iz inozemstva kakor z ozemelj Italijansko-albanske carinske zveze se znižuje davek na poslovni promet na 2 •/• vrednosti. Za blago, prihajajoče 'z inozemstva ali z ozemelj Italijansko-albanske carinske zveze, zavezano davka na poslovni promet samo enkrat, se pobira davek samo pri uvozu. Za blago pa, glede katerega je določeno pobiranje dsvka za vsako izmenjavo, se pobira ta davek pri uvozu v višini določeni po tej naredbi, za naslednjo Izmenjavo pa po sedaj veljavnih st pnjah. (Seznam B. je objavljen v »Službenem l:stu« jn obsega predvsem živino, tolšče, moko, olja, rudninsko vedo, kompas in sadne mezge, sadne rastlinska in ribje kor.serve, milo, zdrav la, umetna gnojila, tekstilna vlakna in prejo). Za uvoz blaga iz tabele C. priložene tej naredbi. z ozemlja italijansko-albanske carinske zveze se uvaja davek na poslovni promet ▼ višini 2°/. vrednosti. Zanj pa se naprej pobira davek na poslovni promet po sedaj veljavnih stopnjah za nadaljnje izmenjave na ozemlju pokrajine. Stopnje tega davka, določenega za uvoz blaga iz inozemstva, in za gospodarska opravila pri trgovini na ozemlju pokrajine ostanejo nespremenjene (ta seznam C obsega najrazličnejše blago in vsebuje 206 postavk). Za uvoz blaga, naštetega v tabeli D, ki je priložena tej naredbi, iz inozemstva se uvaja davek na poslovni promet v višini 2•/• vrednosti. Glede tega blaga ostanejo nespremenjene stopnje za gospodarska opravila pri trgovini na ozemlju pokrajine (seznam D vsebuje med drugim stavbni les. razen jamskega in kolja za vino- grade, vžigalice, sladkorno peso, cikorijo, tobačne izdelke itd.). Za uvoz iz inozemstva in z ozemlja italijansko-albanske carinske zveze veljajo prednje določbe tudi glede blaga, deklariranega in overjenega pred dnem uveljavljenja te naredbe. če je tega dne blago še v carinskih prostorih in se še niso plačale po prejšnji tarifi določene pristQjbine. Vse veljavne določbe o odmeri, pobiranju in vračanju davka, o knjigovodstvu, nadzorstvu in oprostitvi ostanejo nespremenjene, kolikor ne nasprotujejo tej naredbi. Uvedba uvozne pristojbine za blago za čigar uvsz sa odrejene omejitve Smatrajoč za nujno potrebno, poskrbeti s posebnimi ukrepi za izvajanje sedanje ureditve blagovne izmenjave z inozemstvom, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo o uvedb: posebne uvozne pristojbine za blago, za čigar uvez v pokrajino so odrejene omejitve. Ta naredba je objavljena v »Službenem listu« 30. decembra in je 1. t. m. stopila v veljavo, ko so bfli istočasno razveljavljene vse druge njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe. Naredba se glasi: Za blago, za čigar uvoz v Ljubijnnsko pokrajino iz inozemstva je po sedanji ureditvi izmenjave z inozemstvom potrebno dovolilo alj dopustilo, se uvaja posebna uvozna prstojbina v višini 3% vrednosti uvoženega blaga. Dohodek od te pristojbine se steka v posebno poglavje dohodkov preračuna Visokega komjsarijata z naslovom »Uvozna prstojbina za uvoženo blago na podlagi ureditve izmenjave z inozemstvom«. Uvozno pristojbino odmerjajo in pobirajo pokrajinske carinarn;ce za dejansko uvoženo kol čin0 z isto dovolilnico, ki se izda za uvoz blaga. Pri odmerjanju tc pii-stoibine se ravnajo carinarnice po istih načelih. po katerih se odmerja in pob ra davek na poslovni promet, pri čemer se mora vzetj za davčno osnovo nabavna cena, pribivši ji stroške za zaobalo, zavarovalne stroške in prevozne stroške do meje. iz-vzemši pa carino in prpadke. Uvozna pristojbina velja v vsakem pogledu za carinski dohodek, ni je pa šteti med uvozne CELT-HG Uvozne pristcjb;ne je oproščen uvoz a) blaga oo izvoru iz italijanskih k:lonij, Egej-skih posestev, z Zadrskega ozemlja ui z Dalmacije; b) inozemskih časopisov; c) predmetov, ki so po čl. 9. zakona o tarifi oproščeni carine. Uvozna pri3tojb na se ne pobira za blago, ki se začasno uvozi zaraui obdelave ali predelave z neprekl.cnim pogojem, da se zopet izvozi; vendar ?e mora v vsakem takem primeru zanjo dati varščina, kakor za vsako drugo carino. Uvozna pristojbina se pobira tudi za blago, ki se je uvozno deklariralo in overilo pred dnem uveljavljenja te naredbe in je* še v carinskih prostorih, četudi je že izdalo uvozno dopustilo zanj. Ne-kvarno kazenskim odredbam po drus h določbah se vsakdo, ki zaradi uvozne pr -stojbine za blago, namenjeno uvozu, klarira manjšo vrednost nego je dejans kaznuje, poleg plačila višje pristojbine denarju z zneskom, ki ni manjši r 3 znaša uvozna pristojbina na razliko ugotovljeno in deklarirano vrednostr ^ ni večje kakor trikratni njen znesek a kazen ne more znašati manj kakor 2 r. Denarna kazen se ne izreče, če razi. " ne presega 3°/o deklarirane vrednosti. Odločati o gornjih prekrških po upravr. poti je ne glede na znesek pristojen viš; natelj pokrajinske carinske službe kazen pobrani zneski se razdelijo p ločbah čl. 204 carinskega zakona. rav-Kot do- Gosgsodarske vesti — italijansko-madžarsko sodelovanje pri proizvodnji filmov. 2e lani so bili napravljeni uspešni koraki za sodelovanje med italijansko in madžarsko filmsko pro zvod-njo Pogajanja so se v zadnjem času nadaljevala in so bila uspešno zaKljuč°na Med voditelji ital janske in madžarske filmske industrije je bil sedaj sklenjen sporazum, po katerem bosta obe državi sodelovali ua področju filmske proizvodnje. Italijanka družba Cinecitta in madžarska družba Humra bosta skupaj izdelovali filme v italijanski in madžarski verziji. Pri proizvodnji filmov besta zlasti upoštevali zadeve balkanskih držav, tako da se bodo ti filmi izvažali tudi na Balkan. _ Ustanovitev italijansko - bolgarske tvornice celul°zne volne. Iz Sofije poročajo da je italijansko-bolgarsko tekstilni kcncern »Fortuna« (z glavnico 162 milijonov levov) sklenil na podlagi lanskih oo-goverov zgraditi v bližini Sofije tvorn co za umetna tekstilna vlakna, predvsem celulozno volno. Tekstilni koncem »Fortuna«, č gar večina delnic je v italijanskih rosah, kontrolna vrsto tekstilnih tvornic v Bolgariji, predvsem bombažnih tkalnic, tvornic za tekstilno opremo in tvornic sv e,r.b Vka-nin. Lastnikom radl&aparatav Vljudno sporočamo lastnikom radioapa-ratov da se jim nudi prilika, da spremene hrambo svojega radio-aparata za prodajo ali komisijsko prodajo. V tem primeru naj se zglase osebno s potrdilom-mestnega poglavarstva pri tvrdki Philčps Radio, D. Zrimšek, Ulica 3. maja 6. V boljše življenje je odšel na Novo leto, poživljen z zakramenti sv. vere, na6 ljubljeni mož, skrbni oče in dedek, gospod BAJC MAKS 9 učitelj v pokoju Blapeea nokoinika bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo, dne 3. januarfa 19« S uri poldne z 2al - kapele sv. Petra - na pokopališče k SV. Križu. ^PmrT^SVcamrboVdarovala v ponedeljek, dne 4. januarja 1943 ob 7. uri v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 1. januarja 1943. Globoko žalujoči: JOSIPE*A, žena; dr. FRANC, PAVEL, MAKS, MARJAN, sinovi; ELA, roj. MAVEC, sinaha; MARIJA, ANICA, vnukinji; JANEZEK, vnuk, ter ostalo sorodstvo i Lovski krst v lovsko odobrava- Dva tedna borb v snegu in mraza V božični številki mariborskega> £ievni ka je priobčena o borbah pn 'JJ^JJ krajša reportaža izpod peresa vojnega poročevalca dr. Riliarda Adelta G avne misli njegovih izvajanj s0 naslednje. Hodimo med v*e naokrog razmeteinm razbitinami vojnega materiala v kotlu pri Toropecu. V štirinajstdnevnih J^h po ____ ____fete doživele nepojmlji- Lovski novinec se krsti in sprejme s tem v zeleno bratovščino navadno, kadar u.:treii prvo važnejšo žival, n. pr. srnjaka, gamsa ali lisico. Pa tudi za prvega zajca ga krste, kjer je prej omenjena divjad redka in bi bilo treba na krst dolgo čakati. Krščenje za vsako vrsto dlakave divjadi, kadar ustreli prvič njenega zastoprika, je razvada, prav tako krst za j.rnato divjad. Lovski krst nima pri nas splošno ve-1 ,n<■:::■< C J:cda. Povsod se Pa :zvršuje pr-z dnjem pogonu Kdo se bo krstil, o tem : dogovore že med lovom. V lov kem pogledu najuglednejša oseba lovske družbe razglasi kot predsednik s kratkim 'nagovorom, da je M. L., star ... lot. doma iz ..., ustrelil danes svojega prvega srnjaka, in da predlaga zavoljo tega ter glede na njegovo lovsko obnašanje vobče, da se krsti in sprejme občestvo. Predlog sprejme družba z r.iem. nakar imenuje predsednik kot izvrševalce krstnega obreda botra, sodnika, zagovornika in biriča. Birič pripravi sredi sobe dolgo klop m položi čez njo na enem koncu srnjaka, t-.ko da mu visi s klopi na eni strani glava s prednjim delom, na drugi strani zadnji del. V rokah drži krstno palico. To prineso s seboj večinoma že iz gozda. Sodnik pr'čne z malim lovskim izpitom. Krščencu da tri vprašanja, ki so deloma resna, deloma šaljiva. Taka so n. pr. kakšen pes ne postane nikdar dober lovec (star); kie je zajec večji, v repi ali detelji (povsod je enako velik); ali se boji zajec bolj belega ali črnega psa (belega, ker misli. da si je slekel suknjo, da bi laze tekel); zakaj teče zajec čez hrib (ker ne more skozi hrib); kdaj ima divja kokos največ perja na sebi (kadar jo petelin kepča). . Ce bi krščenec slabo odgovarjal, mora braniti njegovo neznanje zagovornik, n. pr. z razburjenostjo, z dobro voljo, da nadoknadi, kar mu manjka itd. Sodnik razglasi, da je izpit z uspehom končan in da jamči, da se bo krst v redu izvršil. Novinca pozove, naj se uleze na klop na trebuh. Uleči se mora tako, da mu leži srnjak pod prsmi. Birič ga naravna v pravilno lego. Pristopita predsednik in boter. Prvemu poda birič krstno palico, ki je po navadi v pase omajena, drugemu liter, se razši Štefan vina. . Ostali člani družbe obdajajo klop kot venec. Predsednik vzdigne krstno palico m prične s krstom: krstim mladeniča M. L v imenu sv. Huberta (prvi udarec s palico po zadnjici krščenca) - krstim mladeniča M L v imenu celokupne zelene bratovščine (drugi udarec) - krstim mladeniča M. L. v imenu navzoče lovske družbe (tretji udarec). , Udarec spremlja predsednik navadno s kakim izrekom, n. pr. En'ga — za lovsko čast in poštenje, druz ga — za kralja in domovine resenje, tretj'ga — za puške pravično nošenje. Pri vsakem udarcu izlije boter krščencu nekoliko vina za vrat. Ostanek popijo lovski čuvaji. Ponekod je navada, da krščenec po prejetih udarcih žival za vrat prime m jo na smrček poljubi. . Sodnik proglasi, da je krst v redu izvršen in da je krščenec sprejet med prave lovce. Pred<=edmk zaključi obred z opominom, naj novi član zelene bratovščine nikdar m nikjer ne pozabi in omadežuje lovsko čast in poštenost, naj nosi puško sebi in lovcem v čast ter v obrambo domovine in v zaščito divjadi, s katere življenjem se naj ne igra lahkomišljeno. Udarci, ki jih je prejel, naj ga vedno opominjajo na dolžnosti pravega lovca in naj bodo zadnji javno izrečeni opomin v ta namen. Predsednik seže nato krščencu v roko, trči z njim ter mu čestita. Isto store po vrsti ostali člani družbe. Pri nato sledečih krstkih ne sme pozabiti krščenčeva mošnja predvsem na lov- SkVčS]j6e podarila družba krščencu kako darilo. Imam tovariša, ki je bil krscen na snežniški graščini in je dobil v spomin na krst pipo iz jelenovega rogovja z lepo izrezljanimi lovskimi slikami. Zdaj dobi krščenec po navadi v sponun le krstno palico, na katero zapišejo ali vrežejo navzoči svoje ime. ,o9 Dokler so nosili graščinski lovci poleg pušk še lovske nože, jelenovce so se podeljevali pri krstih na graščinah udarci s plosko jelenovca: po eden po vsaki rami, tretji na vrat. V resnejših lovskih družbah dele taKO tudi udarce s palico. Ponekod se pozablja pravi pomen Krsta in se uvaja krst kot burka. Eden od lovcev se preobleče v duhovnika s tem, da se ogrne z dvema spetima namiznima prtoma in si natakne na glavo škofovo kapo iz papirja. Na kapi je narisano znamenje sv. Huberta- križ v jele- njem rogovju. Duhovnika spremlja cerkovnik s palico in z zvoncem Nosi tudi košarico, v kateri ima vino. Pri vsakem udarcu duhovnika pozvonklia in vliie krščencu za vrat kozarec vina. tako da ie kmalu spredaj ves moker. Za duhovnikom udari krščenca vsak od na\rzcčih. nekateri prav neusmiljeno. Namesto s palico hijeio tudi z loparjem. ki se v zraku kaj rad zasuče. da prileti na zadnjico z robom, ne s plosko. Krstitev lovskih novincev za prave lov- gozdovih so naše--------.__,___ _ • ve stvari. Dva tedna je bilo treto v naj^ slabših vremenskih razmerah živeti na prostem, Cez dan se je ozračje tohko se-grelo, da se je sneg tajal m ^ mokrota pronicala skozi obleko do koze Ponoči pa e začelo zmrzovati, da je obleka lede-nela na premrlih telesih. Nemški vojak na je bil kos tudi tej preizkušnji Kar je ostalo nazadnje na 5 km dolgem in komaj toliko širokem gozdnem ozemlju od desetih sovjetskih brigad, je naše topništvo in avtomatsko orožje, ki sta v zadnjih dneh brez oddiha bruhala ogenj, do male°a vse pokosilo. Snežna površina ie bila na nešteto krajih prekinjena z li-iak; v črni zemlji, ki so jih povzročile letalske bombe in topovski izstrelki. Vojni material so Rusi morali skoraj ves pustiti v kotlu. Na vsakih nekaj metrov so stali tovorni avtomobili in oklopni vozovi, deloma ameriškega izvora. Povsod po bojišču so bili posejani tanki, ki so skrivali v sebi mrtve in ranjence, včasih po enega, največkrat pa po več skupaj. Ozemlje je bilo posejano z raznovrstno vojaško opremo: od strojne puške do bodala ter od klobučevinastih škornjev do jeklene čelade. Vsepovsod si videl razmetano municijo. Večina trakov za strojnice je bila še napolnjena. Tovorni avtomobili rr> stali nolnocbloženi z municijo vseh kalibrov. S temi zalogami bi se sovjetske čete lahko še tedne dolgo upirale. Načrtno in oprezno napredovanje je naše vodstvo sijajno izvedlo in nam s tem prihranilo mnogo krvi. V kotlu prt Toropecu so namreč bile elitne sovjetske čete. med njimi zlasti mladi komunisti, ki so skrajno sfanatizirani d0 zadnjega nudili odpor. Komisarji so jim namreč pridigali, da pri Nemcih ne smejo računati na nobeno milost. Nemško vodstvo se je zato v zadniih dneh odločilo, da bo z najtežjim orožjem kos za kosom ozemlja tako močno obstreljevalo, da je mogel le redko kdo ostati živ. Dne 15 decembra se je vreme toliko popravilo. da je moglo uspešno poseči v borbo tudi nemško letalstvo s svojimi borbenimi in lovskimi letali. Ves dan so se dvigali tesno drug poleg drugega oblaki dima. ki so kazali sledove letalskih bomb, vrženih na sovjetske čete. Kjer odpor še ni ponehal, se je bombardiranje stopnje- valo. Tam se potem niso več dvigali posamezni oblaki, ampak je pokrajino pokrivala ena sama neprekinjena stena dima. Ogledna letala in lovce, ki so se naslednjega dne v nizkem poletu ogledovali uspehe, so sovražni oddelki le tu in tam še obstreljevali iz gozda. Tega dne je del nemških oddelkov začel zadnje očiščevalne akcije, medtem ko so drugi borci mogli zopet odriniti na po-trebnejši kraj. Našim koncentrično napredujočim četam so se nudile slike, kakršne so redko videli celo vojaki, ki se od vsega začetka udeležujejo borb na vzhodu. Na bojišču niso ležale mrtve ali ranjene le najboljše sovražnikove čete, ampak tudi izbran material, s katerim so hoteli Rusi na tem kraju izvesti odločilni predor. Vozila so bila vsa po vrsti tovarniško nova. Nobeno izmed njih ni imelo za seboj več kakor 600 km vožnje. Material je po večini še v uporabnem stanju, posadke pa so pretežno mrtve ali ranjene. V prvih dneh, ko je ogenj težkega top- ništva zajel najprej zvezna pota v kotlu, so Rusi — saj so imeli tam brez izjeme zbrane samo motorizirane ali oklopne brigade — zapeljali svoja vozila v gozdove. Ko pa je uničevalni ogenj zajel tudi gozdne komplekse, so se začeli vkopavati. Toda primitivni zakloni so se pokazali neučinkoviti proti izstrelkom težkega topništva Le razmeroma majhnemu številu Rusov se je posrečilo pribežati do nemških položajev. Večina zajetih čet je ostala mrtva ali ranjena v gozdovih. Trdosrčnost sovjetskih komisarjev je zahtevala tudi na tisoče življenj ranjencev, ki so ponoči zmrznili Nemci pa so svoje ranjene tovariše deloma celo z letali prepeljali na varno. Sovjetske čete, ki so imele s seboj hrane samo za 6 dni, so se nazadnje prehranjevale z živili, ki so jih našle pri mrtvih tovariših. Ko so nemške čete 16. decembra obhodile kotel v vseh smereh, se je javilo le malo preživelih ruskih vojakov, ki so bih pod vtisom strašnih doživljajev preteklih dni telesno in duševno popolnoma razkrojen! in apatični. Moda [n dera Ali niso ljubke? Izrežemo jih iz starega pulloverja ki je že tako poškodovan da ga ne moremo za nič drugega uporabiti. Seveda, najbolje je, če je pullover enobarven, kajti potem lahko izvezemn rotea-, ---ff%—» '/IV Mezzl meccanlzzatl brltiumld immoMHzzatt dalTartigllerla italiana sol fronte delTAfrica Settentrfonale - Brltska vorfla, ftd Jft Je nstavflo Italijansko topništvo na severnoafriški fronti rameni največji škodljivci vrtov Med živalskimi škodljivci na naših vrtovih so najškodljivejši bramorji. Njegovo navzočnost izdajo ovenele in sušeče rastline, katerim je pogrizel korenine. S svojima krepkima, lopatastima sprednjima nogama si koplje rove in podjeda korenine zelenjadi in žit, tudi ne zameče žuželk, če zaidejo v njegove rove. Za zimo si poiščejo topla bivališča, najrajši v kompostu ali gnoju. Posebno je všeč bramorju svež konjski gnoj. V marcu ali celo v aprilu zapusti škodljivec prezimovališče in si poišče svoje letno bivališče, kjer si začne napravljati gnezdo. V zemlji si napravi za otroško pest veliko izdolbino, h kateri peljejo pogostokrat dolgi rovi, najprej vzporedno s površjem zemlje, nenadno pa se rov spusti za nekaj cm navoično in potem vodi zopet vodoravno v gnezdo, ki je kakih 10 cm pod površjem zemlje. V juniju odloži samica v gnezdo 200—300 rumenkasto belih jajčec, v juliju pa se že pojavijo mladiči, ki so izredno požrešni in se večkrat leve. Svoje bivališče si izbere mramor najrajši v bolj vlažni zemlji, posebno ob pa-robkih gozdov in ob obrežjih potokov od koder prehaja na njive in vrtove. Melijo-racije in osuševanje zelo ovira širjenje te- če, v katere se vlove. Prav dobro je, če položimo na stezice, pa tudi po gredah med zelenjad, daljše ali krajše deske. Pod deske nastavimo lončke, seveda tako, da si robovi lončkov za nekaj cm nižji od površine zemlje. Ker Škodljivci posebno radi rijejo pod deskami, pade marsikateri v nastavljeno past Da bo naše delo uspešnejše, natrosimo v rove zrn, katere bramorji prav radi žro. Ker je zastrupljeno seme pokrito, se nam ni treba bati, da bi se z njim zastrupile ptice ali kure. Kaj so čitali veliki možje? Bistroumna Nino de 1' Enclos je Imela pomisleke proti temu, da bi ležale knjige naokrog, in sicer zaradi tega, ker se obiskovalcem s tem pogovor preveč olajšuje, še bolj pa zaradi tega, ker je smatrala priznavanje k neki knjigi pred tujci za neko vrsto duševne nesramežljivosti. Ker pa je človeško tako zanimivo vedeti, kaj kdo rad čita, si zgodovinarji m duSeslovci pogosto zastavljajo vprašanje: kaj je ta ali oni veliki, mož najrajši čital? To spada med intimna vprašanja in zato pogostoma ne vemo prav točno za odgovore. Seveda pa moramo upoštevati tudi to, da veliki duhovi običajno niso enostranski, a kdor ni enostranski, spreminja tudi svoje najljubše čtivo vsaj vsakih deset let. Aleksandru Velikem poročajo, da je pognojenih vrtovih. Težke ilovnate zemlje ne mara. Mnogo bramorjev pokončajo krti, male rovke ali hrčice, ježi, pa tudi lisice; od ptic pa vrane, škorci in sove. Love jih tudi nekatere mačke. Vsi ti in še tudi drugi zatiralci ne morejo povsem zatreti tega nadležnega mrčesa, treba jim je priskočiti na pomoč. Mnogo bramorjev lahko uničimo pozimi pri prekopavanju komposta ter izmetava-nju prsti in gnoja iz toplih gred. Prav posebno priporočljivo je, če napravimo na gredah prezimovališča, to se pravi: da za-kopljemo pozno jeseni v manjše kupčke svežega konjskega gnoja. Pozimi ta gnezda odkopi jemo in pokončamo prezimujoče bramorje. Poleti poglobimo na grede, še boljše na stezice med grede, lončke ali večje kozarce je na našem podeželju znana komaj nekaj desetletij. Zanesli so jo tja lovci iz mest. Na deželi, zlasti na Gorenjskem, je bilo prej bolj znano pitje krvi prvič ustreljene divjadi. Ce je lovski začetnik ustrelil svojega prvega srnjaka ali gamsa, je najstarejši ali lovsko najboljši član družbe zaklal žival v vrat, da je prisolzela kri. Nekaj kapljic te krvi je moral pocuzati novinec, da je postal pravi lovec. To navado sem zasledil tudi v Tirolah. V zadnji svetovni vojni sem se seznanil visoko v gorah na neki kmetiji z dobrimi lovci. Na fronti je vladal dalje časa mir, le na noč so tu in tam zaregljale strojnice in so tipali žarometi kakor ognjene roke, če se kje kaj premika. Ta čas sem izrabljal za lov gamsov. Na kmetiji so imeli čednega, bistrega sedemnajstletnega sina. Ko je ustrelil svojega prvega gamsa, je pokleknil predenj in se napil njegove tople krvi, da bi dobil — kakor so verovali — gamsovo moč, spretnost in okretnost ter mu postal kot pravi lovec kos Kakor se je razvijal, je po mojih mislih to tudi dosegel. Hotel je med mlade strelce, a se je dal pregovoriti, da je še čas, da bo svetla sabljica, siva suknjiča njegova ljubica. . Se vedno se ga rad spominjam in hranim v spominu nanj lovsko narodno pesem v tirolskem narečju, Jd nam o je pel zvečer pri cjtrah v onih srečnih urah Jdanii krstni ob*ed je posnet po proJiašSu neSih lovskih vajencev za Homerja stalno bral ali poslušal. Grki si za iunaka pač niso mogli misliti čtiva, ki gaCTškodlj^v^CVpotreba"po "vlagi*Y®~Vzrok, I bi bilo zanjprikladnejše. Toda kot Aristo-da se posebno rad naseli v preoranih nji- telov učenec se je Aleksander gotovo za-vah in obdelanih ter s svežim gnojem nimal tudi za filozofska dela, zlasti pa za m - -*-•- dela tistih mož, ki so se ogledali daleč po svetu, n. pr. Pitagore in njegovih učencev. O Cezarju vemo, da mu je bila na njegovih dolgih potovanjih najljubša zabava, premišljati o spisih gramatikov, pretehta-vati spregatev kakšnega glagola ali sklanjatev kakšnega samostalnika. To potrjuje njegovo izredno nadarjenost za jezikovna vprašanja. Ker pa je imel grško vzgojo (saj je študiral na vseučilišču na Rodu), je gotovo rad čital velike grške govornike in že zaradi svojega zanimanja za državniške vede tudi Polibejeve spise, iz katerih je lahko posnel marsikaj o bistvu rimske politike. O Napoleonu vele, da je Goethejevega Wertherja prebral v francoskem prevodu nič manj nego sedemkrat. Nastrojenje za takšno čtivo je bilo vanj že položeno, saj prave lovce. Njihovo šolanje je trajalo ^Prvo leto se je imenoval lovski vajenec pasji dečko, ker je imel na skrbi le pse. V drugem letu se je učil lovskih navad m vseh vrst lova, streljanja, šolanja psov, na tudi gozdarstva. Zvali so ga lovskega učenca in je smel nositi lovski rog. V tretjem letu se je zval lovski mladec. Ko je triletno šolanje minilo, Je pozval lovec, pri katerem se je mladec učil, sosede in prijatelje k slovesni proglasitvi mladca za .pravega lovca. Mladec je stal na levi svojega gospodarja in je nosil vrvico za lovski rog ter jermen za jelenovca. Po slovesnem nagovoru je vzdignil gospodar z levico pred njim ležeči jelenovec, ga držal predvse^ta dal mladcu z desnico klofuto z besedami. »To prenesi še danes od mene, za naprej pa nič več niti od mene niti od koga gega!« Nato mu je slovesno izročil jelenovec s pozivom, da ga naj ne rabi m nekoristne prepire, ampak samo v i^rt plemenitega lovstva m svojega bodočega gospodarja, v varstvo svojega in njegovega poštenega imena in življenja. Mladec si Je nato opasal jelenovec In se zahvalil za podeljeno mu Cast pravega lovca. Prisotni lovci so zatrobili na svoje rogove, želeli novemu tovarišu srečo ta ga za takega priznali. Ta način pr oglašanj a za pravegalovea je pa posnetek srednjeveškega poviteženja enoindvajsetletnih plemenitašev. Ce je hotel tak postati vitez, je moral imeti dva je bil otrok Rousseaujeve dobe. Pozneje je v Egiptu prebiral koran ln velike Rimljane, zlasti Cezarja. Iz njih Be je naučil klenega sloga, ki ga poznamo Iz njegovih vojnih poročil. Luther Je rad »ljudstvu ▼ usta gledal«, zato je z zanimanjem prebiral tedanje no-vine v obliki letakov, ki so izhajale z vsemi mogočimi vestmi, šalami in ljudskimi zgodbami. K njegovi notranji utrditvi pa so prispevale Avguštinove Izpovedi, delo cerkvenega očaka iz četrtega stoletja po našem štetju, ki je še danes v mnogih pogledih povsem moderno. Goethe se je v svojih mladih letih zanimal isto tako za stare ljudske novine ln stare spise sploh, v katerih je med drugim našel tudi zgodbo o G6tzu iz Berll-chingena. Rad je imel Moliera in Racina, toda njegov okus je bil zelo spremenljiv in ker se je tako močno nagibal k znanstvenemu razmišljanju, je umljivo, da je prebiral nad vse rad tudi velikega opazovalca in ljubitelja živali Buffona, ki ga Je cenil tudi kot velikega stilista. O večini velikih mož bi lahko rekli, da so bili vneti bralci, ln sicer bralci vsega, kar jim je prišlo pod roke, kajti človek ne postane velik samo po tem, če si osvoji duh svojega časa, temveč osvojiti si mora duha časov sploh. To pa je mogoče le z vztrajnim prebiranjem ali pa, če drugače ne gre, s poslušanjem obsežnih poročil o čtivu, kakor sta jih zahtevala od svojih knjižničarjev Napoleon ln Friderik Veliki. Velikih mož, ki bi bih zaljubljeni v eno samo knjigo, ne poznamo. Poznamo pa seveda ljudi, ki so v svojem življenju prebrali eno samo knjigo ali enega samega pisatelja. Izkušeni Casanova nas svari pred njimi z besedami: »Varuj se človeka, ki je prebral eno samo knjigo!« viteza za priči, da je plemenitega rodu, krščanske vere, poštene preteklosti in da je zmožen izpolnjevati viteške dolžnosti. Po teh dokazih je pokleknil brez čelade, meča in ščita med priči. Viteško čast podeljujoči vitez mu je dal s plosko meča ali en udarec na vrat ali pa tri udarce: enega na vsako ramo, tretjega na vrat Ti udarci naj bi bili zadnji, ki bi jih imel prenesti. Tako hrani lovski krstni obred v sebi ostanke srednjeveškega obreda poviteže-nja. Povsod gre za pravilno izvrševanje dolžnosti novega stanu. Dr. J. L. vice z nitkami barvaste volne, ki jih gotovo hranimo še kje na dnu predala. Takšne rokav:ce lahko nosijo otroci in mlada dekleta- Ker so brez prstov, so izredno tople. Po načrtu, ki ga vidimo na naši skaci, si izrežemo kroj najprej iz paprja in pomerimo, če ni premajhen. Nato pripnemo papirnati kroj na pullover m izrežemo za vsako roko dva dela. Iz istega pulloverja ali pa tudi iz pulloverja, ki ima pcrvsem drugačno barvo, izrežemo potem še podlogo. Podloga je natanko takšna kakor vrhnji del rokavic, le da je na zapestju kake štiri centimetre daljša zaradi ob-robka. Na kos svilenega papirja pa s: narišemo vzorec za vezenje, ga prerišemo na drug papir in potem pripnemo oba papirja in sicer na vsako rokavico po enega. Vzorec izvezemo v primernih barvah skozi papir na rokavico, potem pa papir skrbno odstranimo. Nato sešijemo rokavice s strojem do mesta, ki je na našem načrtu zaznamovano s križcem. Prav tako storimo s podlogo, nazadnje pa vš jemo v rokavico palec, ki ga Izrežemo posebej po skrbno narisanem kroju. Nato pritrdimo v rokavico Se podlogo in prešijemo o-brobek z grobo volno. V obrobek potegnemo elastiko. Rokavice prsšijemo okreg in okrog z grobo volno v ljubkem okrasnem vbodu. Ce « za otroka, pa ne bo škodilo, če jih opremimo z dolgo vrvico iz volne, na kateri pritrdimo obe rokavici, da ju ne more izgubiti. ^ Nekaj novih misli za zimo Zdaj znamo Se dolgo delati modne čudeže, to se pravi, ustvarjati nove, elegantne obleke iz starih, ponosenih. Samo nekaj iznajdljivosti, nekaj dobre volje, ostanek blaga, ki ga primemo uporabimo — pa je že čudež tu Kaj ko bi enkrat za spremembo poskusile prešiti z drobmml robčki tisti kos blaga, ki ga vstavimo ▼ staro obleko? Tako prešijemo bodisi ap&e-ček bodisi velike žepe, s katerimi okrasimo našo staro rjavo obleko, stari zimski plašč pa lahko imenitno prenovimo s lco6l krzna, ki jih izrežemo iz stare, oguljene krznene jopice, in jih prišijemo na plašč v obliki bolera in žepov.. Ce nimamo krzna, si lahko pomagamo z dlakastam blaffom, ki je nekakšen posnetek krzna in ki ni predrago- # # # Drolmi nasveti Ne vrzite starega klobuka! Iz starega klobuka si lahko pripravite krasno tvorivo za pas, copate ali torbico. Ce klobučevino dobro premočite, jo lahko raztegnete v poljubno obliko, ki jo potlej lahko okrasite še z vezenjem iz barvaste volne. Poskusite! Srajce vašega moža so tako obrabljene na rokavih in na ovratniku, da niso več za raba Toda ovratnik in manšete lahko na novo ukrojite iz spodnjega deta srajce-Ce je srajca radi tega postala prekratka, pa si napravite iz nje čedno športno bluzo. Ali veste, zakaj vas vedno mrad? Ker ne dihate pravilno. Najprej morate globoko in temeljito izdihniti, potlej pa krepko potegniti sapo vase. To vam razglblje vse notranje organe, poveča količino kisika v krvi in utrdi zdravje. Poskusite tako dihati kadar greste na sprehod! Žarki masti popravite okus, če jo razpustite. ji prilijete malenkost svežega mleka ter ji dodaste na koščke razrezano jabolko ali čebulo in skorjo starega kruha. Kratko jo prekuhajte, odstavite in pustita počivati, da gre usedlina na dno. potlej pa jo odcedite! PfflgaoJa pa lahko napravite tudi bre> masti, če med previdnim mešanjem apna-žite« moko. ki ji priliva te po žlicah vode; v kateri ste raztopile nekaj juhinega na- renika • Dan mater in otrok v Italiji. Dne 24. decembra so obhajali v Italiji tradicionalni praznik mater in otrok, ki je bil uveden na Mussolinijevo pobudo leta 1933. Namen tega praznika je obdarovanje družin s številnim- otroki. Tudi letos je bilo razdeljenih ve daril, med drugimi Mussolinijevo darilo v znesku 6000 lir in zavarovalne police za 1000 lir. ♦ Zapuščina v dobrotvorne namene. Nedavno umrla italijanska grofica Kornelija Manzoni je zapustila skoraj tri milijone lir za dobrodelne namene zavodov v For-liju. Zapuščina se bo porabila v prvi vrsti za ureditev ustanov in domov za obrtniški naraščaj, pa tudi za osnovanje občinske knjižnice in pinakoteke v Forliju. * Smrt švicarskega novinarja. V Luzer-nu je umrl na potovanju Rudolf Ludi od leta 1920 direktor švicarske telegrafske agencij a,ps..epa geologa. V Inomostu je umrl 67 letni bivši direktor dunajske geološke družbe dr. Kammer. Bil je^ odličen planinar in poznavalec zlasti tnolskih Alc l'r»g-eh senatorja Valerija. V Poggio-reale na Carsu so pokopali senatorja Alfonza Valerija, bivšega župana občine Trle-ste Pogreba se je udeležil tudi Zvezni taj-5k, kajti pokojni senator Je bil kot ve ik italijanski domoljub odličen član Fašistic ne stranke „ , _ . * vatkanski križi. Prof. Roberto Bat- tagKa je izdal monografijo, v katen ugotavlja. da je 25 križev v vatikanski baziliki nesporno delo Giana Lorenza Berninija. titorij, Mestni trg 17/1. Priprava tudi za privatne izpite! u__ Važno opozorilo za hišne lastnike! Vsi oni lastniki hiš, ki imajo iz katerega koli vzroka prazna stanovanja ali lokale na dan 1. januarja 1943-XXI, se opozarjajo, da prijavijo v smislu čl. 40 zak. o nep. davkih prazno stanje najkasneje do 14. januarja 1943_XXI. Kdor ne vloži prijave v tem roku bo izvršen odpis zgradarine raii praznega' stanja šele od dne, ko bo davčna uprava prejela prijavo. Prijavo, kolkovano s 4 L, je treba oddati pri davčni upravi. u— odličen jezikovni pouk. V 3 mesecih se naučite italijanščine, nemščine, francoščine in angleščine tako, da lahko vstopite v dopolnilni tečaj. Novi tečaji za začetnike iz vseh štirih jezikov se začne 11. januarja. Isti dan se prične tudi nadaljevalni tečaj iz italijanščine. Uče perfektni profesorji po temeljito preizkušeni metodi. Uspeh zajamčen. Prjavljanje dnevno ol 8—12 in od 14 do 16, Korepetitorij, Mestni trg 17/1. u__ Davčna karta za leto 1943. V smislu čl 95 zakona o neposrednih davkih si morajo vsi poslod&jalci, ki zaposlujejo hišno služabništvo (služkinje in postrežkinje; nabaviti davčne karte za leto 1943 v roku od 2. do 31. januarja 1943. Karte bo prodajala davčna uprava za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5/II v sobi štev. 14, proti plačilu uslužbenskega davka v znesku 30 lir 50 c. Poslodavec, ki davčne karte ne nabavi ali je ne nabavi pravočasno, pliača kot kazen petkratno vrednost davčne l^Rrtc u_ eolskih skrbi se rešijo starši, kipri- dnevnlm instrukci- ljajo s sv Krista na razpelu. * Cigarete za bojevnike. Tajnik Fašistične stranke v Milanu je napovedal dan zbi-rania cigaret za bojevnike. Vsak Milančan se bo ta dan odrekel kajenju ter bo prispeval zavojček tobaka za vojake na fronti * Sreča v loteriji. Neka ženska iz Genove je stavila v loteriji 400 lir na več kombinacij. Imela je srečo. Tri njene številke so bile izvlečene in poslovalnice so Ji izplačale skoraj pol milijona lir. IZ LJUBLJANE n— Prehod v novo leto je bil kljub vojnemu času na splošno v znaku tradicij. Ni bilo sicer bučnih veselic in prireditev zato pa so se meščani v ožjih krožkih popovih od starega leta in si voščili srečnejše in boljše novo leto. Na Silvestrovo popoldne so bile domala vse trgovine polne, kajti bilo je treba nakupiti še marsikaj, da je praznovanje poteklo čim prijetnejše. Na novega leta dan dopoldne po ulicah ni bilo prešernih ponočnjakov kakor druga leta, mnogim pa se je poznalo, da so dalj bedeli kakor navadno. Po okoliških in mestnih gostilnah in gostiščih so imeli ves dan polno gostov. . U_ Mraz se stopnjuje. Novo leto se je uvedlo z mrzlejšim vremenom. Temperatura tudi čez dan ni dosegla ničle ter se je živo srebro dvignilo le do —1-6° C. Ozračje je bilo mirno in prav prijetno za sprehode. Cez noč se je še bolj ohladilo in je v soboto zjutraj kazalo živo srebro —7.2« C. Kljub precejšnjemu mrazu je v dopoldanskih urah začelo znova snežiti, zapadlo pa je le malo snega. Ozračje je še nadalje mirno in nebo oblačno, tako da se smemo nadejati v kratkem spet izdatnejše snežne odeje. u__Nov grob. Za vedno je zapustil svojce učitelj v pokoju g. Maks Baje. Za njim žalujejo žena Josipina snovi dr. Franc, Pavel, Maks, Marjan ter drugo sorodstvo. K večnemu počitku bo l o blagega pokojnika spremili v nedeljo ob pod 16. iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 4. t. m. ob 7. v župni cerkvi sv. Petra. Pokojnemu bomo ohranili blag spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Zadnji dan razstave slik Franceta Pavlovca. Na Novo leto okrog 11. dopoldne se je zbralo v Obersnelovi galeriji dokaj številno občinstvo, da si ogleda še enkrat razstavo najnovejših del našega priznanega umetnika Franceta Pavlovca. Razstava je vzbujalo ves čas živahno zanimanje in lepo število prodanih slik pričuje tudi o gmotnem uspehu. Kmalu po 11. uri je spregovoril književnik Ivan Mrak nekaj besedi o P^vlovčevi umetnosti in o naši umetnosti sploh. Pc sebe j se je pomudil pri odnosu našega meščanstva do umetnikov in umetnik-v do meščanstva, pri čemer je odklonil prav tako razne predsodke o umetnikih. kakor bohemstve in druge slabosti umetnikov samih. Mrak je najbolj poudar- sečnemu honorarju (ura stane povprečno le okoli 2 liri). Pojasnila in vpisovanje: Novi trg 5-m levo od 15. do 17. ure dnevno pri Vseučiliški knjižnici. u— Komorni koncert Ljubljanskega komornega dua, ki bo v petek, dne 8. t. m. v veliki filharmonični dvorani, bo imel naslednji spored: 1) Veracini — Respighi: Se sta sonata v e-molu; 2) Beethoven: Sonata op. 30 št 2 V c-molu; 3) Bortkievicz: Sonata op. 26. Spored bosta izvajala pianist prof. Anton Trost in violinist Jan šlais. Začetek koncerta bo točno ob 18. uri. Vstopnice so že v predpredaji v knjigarn] Glasbene Matice. u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg, 2 _ prično dne 7. januarja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji s« uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure. u_Nedeljsko zdravniško dežurno služb© bo opravljala od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestna zdravnica dr. žitko Jožica, Pletcršnikova ulica štev. 13. u— Spremembo v vsakdanjo prehrano vam bodo pripravile gospodinje, a]c3 jim kupite Gospodinjski koledar za 1. 1943., ki ima poleg druge begate vsebine številne recepte za kuhanje v današn«. dobi. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ul. 3. u— Super čaj tipa kol«niale ni navadna mešanica že znanih zelišč^temveč je rezultat dolgega znanstvenega raziskovanja ter podobnega postepka kakor ga uporaoljajo pri drugih kolonialnih čaiih. Zaradi tega je Super čaj edini te vrste, ki popolnoma dosega eksctične čaje (ruskega itd.) ter jih z ozirom na hranilno vrednost (vitamini) celo prekaša. Super čaj dobite pri Vašem trgovcu. ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OPg do pol H ▼ ■ufco Takse, ki zapadejo v plačilo od L do 15. Januarja. Davčna uprava za mesto Ljubljana — razglaša: V času od 1. do 15. januarja zapadejo v plačilo naslednje tak-se- 1. Letna taksa za stalne reklame (Tar. post. 8 taks. zakona). Prijaviti in plačati je tudi takso za koledarje (stenske, družbene, žepne) in sicer predno se dado v promet. 2. Takso za tekoče račune (Tar. post. 37 taks. zak.) Vložiti se morajo tudi negativne prijave, sicer je kazen 190 lir. 3. Letna taksa za biljarde (Tar. post. 98 taks. zak.) v času od 1. do 31. januarja. 1. Dopolnilna prenosna taksa (Tar. post. 12 prip. 12 taks. zak.) 2. Točilna taksa za I. polletje 1913 (Tar. post. 62 taks. zak.) v času od 1. januarja do 15. februarja: Letna taksa za trošarinska skladišča za vino in žganje. (Tar. post. 214 a taks. zak.) u— Na nakaznice, za kurivo dobite premog in drva pri tvrdki «GORTVOc. Kar-lovška 8, telefon 3457. (Lastnik A. Jeran-čič ml.) u_ Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji prično 7. januarja. Desetprstna učna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. Novi prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Chrjstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15 u— Uprava kina Uniona poziva osebo, ki Je na novega leta tekom predstave med pol 6. in pol 9. uro odnesla temnorjav muf, da ga v dveh dneh vrne, če noče imeti posledic kazenskega postopka. Iz Spodnje štajerske 401etni mojstrski jubilej. Dne 1.-januarja je slavil 401etnico, odkar je postal mojster . ključavničar in vodovodni instalater Bogomir Grad iz Celja. Kljub mnogim težkočam je Grad svojo leta 1903. ustanovljeno ključavničarsko obrt dvignil do uglednega podjetja. Slavljenec se je udejstvovai tudi v kulturnem življenju. Bil je predsednik celjskega pevskega društva in za svoje zasluge izvoljen za častnega predsednika. Obenem z mojstrom Gradom praznuje 401etnico, odkar je pri njem v službi, Albert Jeraj. 80Ietnico rojstva je praznovala pri svoji hčeri učiteljici ga. Marija Erkerjeva, vdova po nadučitelju iz Srednje vasi pri Kočevju, ki se je lani preselila v Nemčijo. Bratje Fratelini nastopijo v Maribora. Dne 10. t. m. bodo v dvorani Heimatbunda nastopili bratje Fratelini, svetovno znani cirkuški umetniki. Iz Hrvatske Božična svečanost pri ranjencih. V Novem Celju sta uprava bolnišnice in okrožno vodstvo priredila ranjencem božično svečanost. Prisostvovali so vsi vojaki, ki se prazn:ka miru niso mogli udeležiti doma. Razdeljenih je bilo nad 300 božičnih paketov. Na prireditvi je sodeloval celjski gadalni kvartet, gov»ril pa je okrožni vodja Dorfmeister. Gradnja filmskega mesta v okolici Zagreba. V razgovoru s poročevalcem »Hrvatskega naroda« je predstojnik hrvatskega filmskega zavoda Marjan Mikac o prizadevanjih neutrudno delujoče ustanove dejal med drugim, da je v načrtu gradnja hrvatskega filmskega mesta med Sv. Nedeljo in Samoborom. Neka inozemska tvrd-ka je že izdelala načrte, po katerih se bodo najprej gradili najpotrebnejši prostori, ki se bodo kasneje postopno razširjali. Sklenjeno je nakupiti 150.000 kv. m zemljišča, kjer bodo na pomlad začeli z gradnjo- GOSPODJE, POZOR! KLOBUČAKNA „PAJK" Vam strokovno osnaži, preoblika ln prebarva Vaš klobuk, da zgleda kot nov. Lastna delavnica- Zaloga novih klobukov. Se priporoča RUDOLF PAJK, Ljubljana. Sv. Petra <-esta St. 38. Miklošičeva cesta 12. Nasproti hotela Union. □ □ PIJTE □ Žikine čajno mešanico □ □ KT VAM NAJBOLJE NA- H □ □ □ □ KI VAM NAJBOLJE ~ - Q DOMEŠČA RUSKI ČAJ! g D i innmnrnnnnnnaDDDDoaaGODaaao u— Dijaki in dijakinje raznih šol, zlasti pa oni, ld letos ne obiskujejo državnih šol, se lahko prijavijo v nove tečaje knjigovodstva, stenografije, strojepisja, jezikov itd., ki prično 7. januarja. Izbira predmetov po želji. Učn;na zmerna. Vpisovanje dnevno. Prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. u— Sindikat hišno-gospodinjskih poslov priredi na praznik Sv. Treh kraljev dne 6. januarja 1943 ob pol 5. uri popoldne v dvorani Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti 22 božično prireditev za $ P O H T XIV. $ za točke Spet prvenstvena nedelja p« italijanskih nogometnih igriščih Brez odd'ha in nedeljo za nedeljo se vrstijo italijanska nogometna moštva v nastopih za točke in danes je na sporedu že štirinajsto ali predzadnje kolo za divizijo A v prvem delu tekmovanja. Se enkrat bodo izmenjani naspretnki, potem pa se bo _ verjetno po kratkem odmoru — začel povratni del tekmovanja z novimi 15 krosi, ob katerih zaključku bomo izvedeli za novega državnega prvaka v nogometu. Med srečanji današnje nedelje v zgornji hiši je najbolj v ospredju dveboj med Eo-logno in Tcrinom v Bclogni. ker je t-eba tekmo, ki jo igra vodilni Livorno s siabo Vicenzo doma, v naprej računati gostiteljem v dobro. Posebna pozornost bo danes veljala še lokalnemu >derbyju« med Am-bresiano jn Milanom, gostovanju prvaka Rome v Genovi in nastopa poživljene Vene-zie proti nevarnemu Bariju. Triest!na bo to 'pot še enkrat igral^ na svojih tleli, m sicer proti Atalanti, toda po nedeljskem neuspehu proti Genovi ji poznavalci niti pr? tej priliki ne obetajo več kakor — re-mis vsekakor deseti v 14 terirunih. Juven-tus,' ki spada zadnji čas med najbolj uspešne enajstorice vse dolge vrste kandidatov, i°Ta doma s Fiorentino, ki ji bržkone ne bo mogla preprečiti še nove in krepke stopinje proti vrhu. Spored obsega ▼ ostalem naslednjih osem 9F6Č3.HJ I v Triestu: Trjestina—Atalanta, v Rimu: Lazio—Liguria, v Bologni: Bologna—Torino, v Bariju:' Bari—Vcnezia, v Milanu: Ambrosiana—Milano, v Livornn: Livorno— Vi con za, v Torinu: Juventus—Fiorentina in v Genovi: Genova—Roma. V diviziji B je »samoc Sest tekem današnje nedelje zelo pomembnih za nadaltaji vrstni red v tabeli. Vodilni Pro Patria poj-de v goste, drugoplasirana Spezia pa bo doma igrala z Modeno in $e ta dva izida bosta lahko spet spremenila tabelo kakor ■jo b'la prej tedne in tedne, mimo vseh ostalih o katerih tudi ni mogoče prerokovati ni£? sigurnega. Pari današnjega — tudi XIV. kola «o bril določeni takole: Cremonese — Napeli; Udlnene — Savona, Slena—Pescara, Palermo—Pisa, Fanfulla —Pro Patria, Mater—Novara, Padova^-Alessandria, Spezia—Modena, Anconltana —Brescia. da bo ItaBja loto« naotapti* t itMh mednarodnih tiwL-Trw.il Kdo bodo njena nasprotniki. ni biilo objavljeno, toda nedvomno bo med nj.imni tudi Nemčija, ki jo bodo to pot obiskali Italijani v Berlinu. V zvezi s tem sklepom sii nemški strokovnjaki žc pridno ogledu je i* najboljše italijanska nogometaše pn raznih prvenstvenih tekmah zadnjega časa. pr čemer so prišli d« enodu^nega zaključka. ol«ze s svojimi izbranci in naj ne pjjšča evropskih terenov kar tako izkoriščata vsem drugim, ki se ne morejo ponaša t5 s častjo zadnjih svetovnih prvakov v nogometu Očitki so nazadnje le zalegli in nedavno je veliki svet nogomejtne federacije v Firenzi sklenil. Najlepši poklon za vsakogar je letošnji Vodnikov knjižni dar! REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE Vodoravno: 1. prevoz, 4. Abo. 7. po-nova, 12. osa, 13. los, 14. S. o. s., 15. line, 17 reber, 19. iman, 21. Olimpija, 24. li-manice, 26. no, 27. Ra(dij), 28. tu, 29. rjavo, 32. murva, 34. sao, 35. okras, 37. Ida, 40. klen, 42. out, 43. Odon, 45. egre, 47. bulteni, 50. Stol. 52. Nobel, 54. Re, 55. otepa, 56. ol, 57. ili, 58. Rus. 59. Moama, 62 La(ntan), 64. po, 65. tnalo, 68. Abaj, 69. podgana, 71. omot, 72. Ruma, 74. Eol, 75 Ainu 77. eta, 78. oplat, 80. gor. 82. rjast, 84. Sanov, 87. r. k., 89. h, t, 90. ve. 91. Ir(idij), 92. Oroslava, 95. odpiliti, 97. kvar, 98. Emona. 100. Ezav, 101. Zen l03. oro, 104. Ita, 105. tlačan. 106. Son, 10/. krokar. Navpično - 1. Polona. 2. eoni, 4. alea, 5. bob, 6. osel. 8. Os(mij), 10. osmi, 11. Agne-za, 16. ilo, 17. rjavo, 18. ritus. 20. Aca, 23. IRA, 25. mur, 30. Joe. 31. okoli. 32. mater, 3o. Vid, 34. skrb. 36. rut, 38. Ante, 39 mono-man, 41. N. B., 43. o i, 44. slabota. 46. golob. 48 učilo, 49. Neron. 51. opelo. 53. Lia, 55. ost, 60. Aare, 63. adept, 64. palaš, 67. Amur, 69. pa, 70. gol. 73. maj. 76. igo. 78. ostve, 79 Tavda. 81. krokot, 83. aha, 85. nep, 86. Vei Yrcar.i«. Opremljeno sobo 15J'20 ' z dvema posteljama in , kopalnico oddam. Isto-Hlšo V mestu I tam Oddam sobo z eno OBOO kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra oboa«. 6"26 Gramofon fkovčeg) His Maister Voi-ce, dobro ohranjen, s ploščami kupim takoj. Lušin, Jesenkova 2-II (blizu pivo varne Union) od 8. do 10 zjutraj. 99-26 Klav. harmoniko z 80 basi, lepo ohranjeno, ugodno proda: Osterc, Vič št. 6 pri Kremžarju. Ogled do pol 10. in od 17. ure dalje _H4-26 Prodam sioraj novo klavirsko harmoniko Memel & He rnld, 80 basov. Kol ene. Peruškova 23. 208-26 Filatelija Filatelisti, pozor! Poizkusite ln uverlU «• bo«te, da najugodneje vnovčite ali kupite ssnain He vseb držav Kakor tudi ►JOL« albume ln »se fl-latellstlčne potrebSčme V Knjigarn) lanez Dolžan v LJubljani. Stritarjeva 11 6 Tel 44-24 ^^ Nemščino in angleščino poučujem. — Največjo pozornost posvečam pravilni izgovariavi. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Praksa in znanie«. 56-4 Klavir, terorijo in francoščino temeljito poučujem. Konver-zaciia tudi na izprehodih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Diplomirana Parizu«. 72-4 Klavir in harmoniko poučuje profesor glasbe po uspešni metodi in zmerni ceni. Zrinj-skega c. 7-II. 97-4 dIrj°uTra Srtk "govefi: I "alij. konverzacijo kima«. 17637-2 22-1 Kuharico •cpolnoma somstojno spreimem k tričlanski družini. Naslov v vseh poslov. Jutra. > 68"1 Postrežnico in vajenca inteligentnega, ki ima veselje postati _ dober trgovec, spreime boljša špe-cer. in delikatesna trgovina. Postrežnica delavka za ves dan. Naslov v vseh poslov. Jutra.__69-1 Bekle pošteno in snažno, vajeno vseh hišnih del in nekaj išče dobro družina 4 eseb takoj ali s 15. januarjem. Naslov v vseh posjov. Jutra. 73-1 Gcspo ali vdovo g lastno osebno pravico »prejmem v gostilno. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja 19*42«, Izvežbano odvetniško uradnico, zmož- ao jezikov iščem za Ljubljano. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Čim prej« 86-1 Služkinjo 4!i postrežnico za ves dan, veščo kuhe. iščem za takoj. Predstaviti se od 9. do 15. Paulin, Cesta v Rožno dolino 18. 105-1 Samostojno gospodinjsko pomočnico sprejmem takoj k dvema osebama. Ješe, Cesta na Loko 20. 104-1 Postrežnico Bčern Dr. Logar, Gledališča 16. 101-1 Služkinjo pridno in pošteno, zdravo za vsa hišna dela sprejmem Naslov v vseh poslov. Ju ba. 102-1 Zofcotehnika Sprejmem takoj v stalno službo. Naslov v vseh poslov. Jutra. 74-1 Trg. naobražen vešč italijanščine in nemščine. vesten in pošten isce zaposlitev kot pom. moč v pisarni, skladiščnika, trg. sluge, inkasanta ah slično. Cenj. ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Stalno 1943«. J 70-2 2 uri tedensko, iščem za na dom Ponudbe z zahtevkom na ogl. odd. Jutra pod »Rožnik«. 165-4 Mesto korespondenta, tajnika ali I drugo primerno išče državni upokojenec, pravnik, po- j polnoma vešč italijanščine, nemščine in neka) francoščine. — Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Delavnost« 61-2 / PREMOG DEVA I. Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Revije, msgazine, kakor »^iener | Magazin«, »Schorls Maga-zin«, Uhu. Mocca, Das Le-ben in slično, kupim takoj. „..„. - - _ . .- , Revije prinesti na dom: Je- prodam. Poizve se pn Foto- ' f j 2 (biizu pivo. tehniki na Bleiwe.sov. 15 yafne Unjon) . Lu5itli 0(J g. 91"6 1 do 10. ure zjutraj. 100-7 v vseh poslovalnicah Jutra 156-13 Srebrno uro orig. Schafhausen ugodno Pohištvo v St Peterskem okraju posteljo. V sredini mesta.. predam za 400 000 lir. Naslov ▼ vseh posl. Ju- Tramvajska postaja Po tra. 198-23 nudbe na ogl. odd. Jutra ---------- pod »Bližnji center«^ 20 Opremljeno sobo _ «,«1,- cnbfl I —--S souporabo kopalnice to issrSMS. p«—sred' — za 3300 lir naprodaj. De- s staro stavbo vred even- ' iavnica za triciklie Sušter- tuelno še eno parcelo po- 33-11. 195-23 belo, z vložkom in iimnico i isa,De stroje kupimo jn ter sobni ventilator prodam. | pIačKamo zei„ dobro. Gaso Lazar, Gledališka 12-11. 88-6 Otroški voziček globok, prodam. — Stana, Slomškova 1-IH. 85-6 Damske galoše št. 38 in pol ter moške škornje št. 42 prodam. Na- geno" Merkur, Puharjeva 6. s 106-7 Objektiv za Leico Elmar 9 cm kupim in plačam vsako ceno. Naslov v vseh poslov. Jutra. 75-7 Salon V empirskem slogu, krasen, ugodno naprodaj. Puc Danilo. tapetnik, Slomškova 9 nudbe na ogl. odd. Ju-tra pod >1.5O°-«»'-185.20 slov v vseh poslov. Jutra, j kupj^ takl?j pučam do- Otroške snežke ■— -- -- za 2-3 leta starega otroka Km- Breg 18. Spalnico kompletno, malo rablje no, trd les. Javor, pro- trl_ Parcelo 93-12 | v bližini kolodvora Škofljica. poleg dsrž. ceste, v Sobo s posebnim vhodom, souporabo kopalnice, oddam takoj v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. J«*™ »Domačin 111«. 168-23 Prazno sobo izmeri 3500 kv. m, pro- oddam ženski osebi. Can dam po 18 lir kv. m. — kaneva ul. 3, Kodelievo. Naslov v vseb posl. Ju Ogled od 14. do 16. ure 201-20 160-23 bro. Ponudbe na ogl. odd. . . Jutra pod »Svetle barve«. £elO lepo 113-7 kompletno jedilnico ter lep naslanjač kupimo. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod Naprodaj: volnena jersey-obleka za mladenko srednje postave, Kupim . - T ... . dve oljnati sliki slov pH »Elektro-Benoi«. Naslov T »leP» led.lnica«. nin. Hudmk. Celovška ce- ] ^ poslovalnicah jutra 1 sta 26-1. I4y-o Lepo opremljeno sobo oddam takoj dvema osebama, event. pozneje. — Cesta Arielle Rea 13-50. 158-23 18006-7 145-6 Poceni prodam sivo moško suknjo in kavni I servis za 6 oseb. Einspie-1 lerjeva 15, pritličje. Ugodno prodam smuške čevlje št 42 in ženske škornje št. 38. — BleiweisoVa cesta 23 — (Sevljar).__175-6 Dva pisalna stroja najboljše znamke »Continental«, skoraj nova, prodam. Prvovrstni predvojni izdelek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dva prvovrstna stroja«. 206-6 V okazijsko in komisijsko prodajo sprejemamo umetnine, fotoapa' rate in razne drobne predmete. Parfumerija »Venus« palača Bata. 151-12 | Krasno garsonijero dvosobno, v centru zame- I njam za 3sobno stanovanje v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogi^cen-rum«. 80-21 Kupim dvo- do tristanovanjsko hišo Ponudbe na ogl. odd. 144-7 I Jutra pod »200.000«. 1000 lir nagrade onemu, ki mi preskrbi 1—3 sobno stanovanje s pntikli-nami. Naslov v vseh poslov. Jutra. 53-23a Kupim dobro ohranjen klavir z angleško mehaniko. Ponudbe z navedbo firme, dolžine in cene na ogl. odd. Jutra pod »Solidno«. 172-26 Živali Dva prašiča v teii 50—60 kg prodam zaradi pomanjkanja krme. Štefanova nI. 22. Vogrič Alojzij._7-27 Dve mladi mucki oddam dobrosrčni rodbini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 124-27 O -kn PREVODI IN VLOGE v italijanščini PISARNA L. VOLCIC Kn&fljeva IS itn 2 9 51 S^l^ŽPfi m Franfi5'<»nska 10 sem izgubila dne 28. t. m. od 17. do 20. ure na poti od Most do tromostovja. — Pošten najditelj naj ga odda proti visoki nagradi v ogl. odd. Jutra. — Svarim pred nakupom! I?'28 Snežke za 41etno punčko, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«. 203-7 Lutz-peč kupim oziroma tudi boljšo ?elezno, v dobrem staniu. Ponudbe poslovalnico Kovačič-Lunder, Rimska 7. 188-20 Knjigovodja bilancist, vešč vseh pisarni- ZimO za mOdrOCe ških del' z znanjem italijan- vseh kvalitet kupite vedno skega, nemškega ter hrvat- I najCeneje direktno pri Mi-skega jezika, išče zaposlitve, jj^jsi JAGER, mehanična Ponudbe na ogl, odd. Ju- predilnica žime. Kupujem tra pod »Vesten«. I vsako količino prediva po —-------— j najvišji dnevni ceni. Trgo- Gospod, pomočnicaJ™rj .Petra «* 17, z večletnimi spričevali išče PICU1 16093-6 takojšnje zaposlitve k manjši boljši obitelji. Ljubi tu- . di otroke. Cenj. ponudbe I »Hammonia« na ogl. odd. Jutra pod I par^etno čistilo Je pri-»Vsestransko poštena«. I spelo — poskusite. Je 110-2 j odlična tekočina, čisti le-po, temeljito, hitro in po Bilance Icem. hammonia čist knjigovodska dela, italijan- ^o^rnet sko korespondenco prevza- ieusn. gnmi i"'««, mem. PonSdbe na ogl odd. na -n ^e^ ti^ Jutra pod >>S«okovn,ak« Glavna ^zaloga LjubJ iana ^ Bleiweisova f Gospodična Električni aparat otajevanje zamrznienih Prodam omaro za obleko (orehov furnir), kuhinjsko kredenco, kuhinjsko mizo, ogra-jico za otroka, stensko uro (omarica), železni paravan, 5 stolov, umivalno skledo (majolika), premer 40 cm, 2 sliki (olje). Navedeni predmeti so stari, zato cena ugodna. Ogled od 14. do 15. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 202-6 Prodam rjav oposum za ženski ovratnik ali kombinacijo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _211-6 Fotoaparat Rolleicord, * nov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 167-6 išče zaposlenja k malemu otroku proti prehrani ali . za _______ ____ mali nagradi. Ponudbe na vo samo dopoldne Puoc^n-je ▼a 4. I. nastr. levo ^^ Postrežnica mlajša, išče službo za vw 1291 dan. Vaiena kuhe m vseh gospodinjskih del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva, pridna«. 171-2 Globok voziček dobro ohranjen, in suknjič za 15 do 16 let starega | fanta prodam. — Trnovski pristan 40-11. 38-6 Marklin 00 električno miniaturno železnico, večja naprava, pro dam. Ogled dnevno od 13. do is. "ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 166-6 Prodam namizne garniture in brisače, vse novo, in rjuhe. — Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 164-6 Črne cevi 1 colo 130 m, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 163-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen prodam. Kump, Kolodvorska ulica 18. 162-' Škornje dobro ohraniene št. 42 ugodno prodam Vprašati: trgovina K. Vidmajer. Po-gačarjev trg. 179-6 Prodam dva para skorat novih čevljev, ženski št. 39, moški št. 40. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 178-6 Pirotsko preprogo 2X2.60. prodam. Na ogled: v nedeiio popoldne, ostale dneve dopoldne: Klunova ul. 6, pritličje. Kodelievo. 176-6 Tehtnico za 400 kg. skoraj novo, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehtnica«. 174-6 Ugodna naložba kapitala je priložnostni nakup parcel v naibližii periferiji Ljubljane, blizu cestne železnice, v izmeri 240 do 760 kv. m. — Vsa pojasnila daie Pristavec Franio, real. pisarna, Ljubljana, Cesta Arielle Rea št. 3. 19-20 Ena najlepših parcel v Rožni dolini, 730 kv. m., 3 min. od tramvaja, naprodaj. Naslov v Enosob. stanovanje soba 5X5, kuhinji 5X3. zamenjam za dvosobno ali dvosobno s kabinetom. —. __o i „ Stanovanje je poleg tram- Prazno SObO vajske proge proti Viču. event opremljeno v centru Ponudbe na ogl. odd. Ju- vramcm takoi za dve osebi, tra pod »Stanovanje 2«. Event *,ouporaba kopalnice. U®"21 I Točno plačilo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljub- Oddam stanovanje 1 ijančan«._47'23a z 1 sobo in kuhinjo, even- tuelno tudi dva ali oba. 4 Prazno SODO prostori, skupaj stranki od- Jon;no svetlo, za pisarno raslih oseb. Ponudbe na pr;mern0 v pritličju, s po-ogl. odd. Jutra pod »20 sebnim vhodom v centru minut od viške cerkve«. mesta i?fe iesni trgovec za 187-21 ^oj. Ponudbe na ogl. od-de'ek Jutra pod »Domačin« 67-23a Na postaji sem izgubil dokumente. Pošten najditelj naj jih odda v ogl. odd. Jutra._205-28 Rdečo denarnico sem izgubila. Prosim najditelja za cenj. naslov proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 177-28 Vloge in prošnje ▼ italijanščini, prepise, informacije vseh vrst, razmnoževanja in razne usluge izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29. Knjige , <;se vme antlkvarnlh | vseh poslovalnicah lutra rniig. revij in časopisov rakor tudi separatnih dtisov kupuje Knjlgar •j Diijau v L1')6 •lani. Stritarleva 6 Te-lifon 44-24 J-134-M 9-20 Sobo s štedilnikom Manjši travnik lahko v slabem staniu, ku Stanovanje ____ ali garsoniero, udobno in | v šentpetrskem opremljeno, po možnosb s posebnim vhodom, iščeta zak-nca brez otrok nairatši okraju. — išče' inženjer — Mož bi pomaga", za uslugo Knjige stareiše slovenske, knjižno omaro, fotoaparat, daljno- P.m ta^oi Ponudbe na ^ « ™ Po- "i delih na vrtultd Na-ogl odd. lutra pod »Ku- un.v odd. Jutra Sov T «'b Poslcv Ju.«. P,m tako, * jgjgg„201 pod »Sončno«.__43-2la I 87-23. Hišo Gospodična gled kupim. Ponudbe na | .nostan0van!sko. ogl. odd. Jutra pod »Ljub ljana«. 90-8 500 lir nagrade I dobi kdor mi preskrbi gar- mirna, ves dan odsotna — . ^ son čro v centru ali pa v ieli iti kot sostanovalka k za par kont. tudi v slabem | somero ponu(Jbe na ogl bo,jSi manjčlanski družini. - -— " ' v. Ju- 95-23a sonjero v centru ali pa v | želi iti kot sostanovalka k k«P'"?- "h0"' luP°a I odd^jutra"pod"»Boljši g"o- I Naslov" v vseh poslov. J_u-nudbe na ogl odd. Jutra | e }4-21i tra pod »Nedaleč od mesta«. 18165-20 Zaraščen gozd v ljubljanskem bloku, lir | is za kv. m — prodam. Kupimo bicikl gume, bicikle in uo-i ■ ,, T ,,r: l častnik za taicoi. rum« torna kolesa. Plačamo zelo Medvedova 17-1, ob 16 ur. c« ^ ponudbe na ogl. dobro. Gasogeno Merkur,]___| odd. Jutra pod »Brez dru- spod«. Komf. stanovanje Opremljeno sobo tudi brez kuhime, event. s posebnim vhodom, dve sobi s separiranim vho- centru, išče domačin. — dom v centru išče višji I Ponudbe pod »Cista« na častnik za takoi. Plačam ogl. Odd. Jutra. 2U9-Z33 Puharjeva 6. 83-11 Stavbna parcela 127-21a Rabljen bicikelj I v izmeri Uo9 kv. m. na-1 Stanovanje kupim Naslov v vseh po- prodaj ob Tržaški cesti, p J Vi t% P^ Malo sobico iščem, grem tudi kot sostanovalka ves dan odsot na, bližina Komenskega ske postaie. Poizvedbe pri stan|u, v strogem centru, Ponudba: Menard, Via Pe' Otroško postelio belo prodam. Bleiweisova cesta 37a-lV. 194-6 Ročno pletenje umetno, prtičkov. pfanie in nnpenjanie izvršu:em poceni Nr.slov v vseh poslov. Jutra. 25-3 Prodajalko m. spdje n zeler, Steno ter mem tikn). — Nas^ «Beh posl. Jutra. Izredna prilika! Prodam popolnoma nov skioptikon znamke »Zeiss Ikon« za diapozitive velikosti 8.5X8.5 cm za 3000 lir Mali skioptikon za diapo-zj,jve 4X3 cm za 250 lir. Kdo bi poceni posodil ali prodal ozke filme veliko-9 5 mm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodnost«. 36-6 Moške škornje št 52, skoraj nove prodam. Knezova 18 » levo. drsna vrata. Drsalke št. 25 Eisblume in sanke prodam Kavčič, Arielle Rea 13., 28-« Štedilnike in peči DO- 210 j Nemščino in ruščino se naučite govoriti vsi po moii naiboliši metodi. — , --------- - - T^o-m naprodaj nova peč ; različne velikosti dobavl.a kot štedilnik ali za pisarno^. | za reklamno ceno Gasogeno Naslov v vseh poslov. Ju- i Merkur, Puharjeva 6. tra. 5M » 81-6 •nnnnnnnnnnnn: Vse denarne in trgovske posle -v rii m nitr' ir to^n»> Obrnite se na RUDOLF ZORE Glertsllška ul 12 Telefon 18-10 nnnnnnnnnnpnn- i dr. Vrtačniku, Trdinova 7. I ^" zamenjali za" odgovarja- | trarka 20 21 ' joče 3—4sobno z vrtom v , bližnji periferiji. Ponudbe Parcelo na ogl. odd. Jutra pod ali del manjše hiše kupimo »Pomlad«. 173-21» takoi. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Gotovina« 89-20 169-23a Kateri državni Pisalni stroj v dobrem stanju ali v neuporabnem, lahko tudi cirilica, stalno kupuje in plača najvišie cene Everest, Prešernova 44. 211-N-J-29 Aparat za trajno ondulacijo, najmodernejši s transformatorjem, 30 grelcev, 16-24 Volt naprodaj, lleršič, Rimska cesta 13. 27-29 Stroj za prevleko gumbov z blagom s pritikli-nami naprodaj. lleršič, — Rimska c. 13. 26-29 Stružnico za les kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi z orodjem«. 1-29 Obrt Pozor, stavbeniki in hišni posestniki! Dobavljam in polagam ter stru-žim »tare parkete. Brleč, Kolodvorska ulic* 28. 17091-30 Zamenjam gnoj za krmo ali slamo. Mišvelj, Ljubljanska ul. 37. 2-33 Seno za kunce prodaja na. drobno Jaras — Mandelčeva 12. Trnovo. 92-33 V italijanščino prevaja prošnje, dopise trgovske in tehniške stroke Tehnična pisarna. Ce6ta 29. oktobra 13 J-170-M-37 Vreče kupite in prodaste pri Pod-bevšek Filip. Ljubljana VII, Obirska 4. 17737-37 Trgovci, obrtniki! Tvrdka M. Teršan, Ljubljana, Kongresni trg 14, na dvorišču, nudi na debelo iz tovarniške zaloge scetar-sko blago: ribarice, čopiče za slikarje, zidarje, pleskarje ročna stenska in sobna omcla. ščetke za roke m obleko likarice blatarice, mazalke. Nadalje ima zalogo: motvoza za vezanje, sedlarje in trte oprte, štrange, oglave za konje, cungelne, povodce, vrvi z* perilo, rolete, zidarje, tesarje. za žage, seno sta*-bišča, šmic, jute, slamnic, čevljarske drete, mrež za seno, tržaških bičevnikov, bičev, pasov, naramnic, podvez, elastike, raznih trakov, vezalk za čevlje, gumbov za hlače in konfekcijo, krede za krojače, žepnih ogledal, iglastega blaga, sti-kačev, papirja v mapah, papirnatih vrečk, škarij, žepnih nožev, orglic, tržnih torbic, masti za čevlie, čistila, toaletnega in brivskega mila, etuijev za milo in Ičetke, glavnikov, smirko-vega platna, flint papirja, nalivnih peres, kljukic za perilo, obešal za obleko, kreme za zobe in lice, bri-lantine, olja za lase, vlas-nic, potnic ter drugih v to stroko spadajočih predmetov. 192-37 Hišo enostanovanjsko, s konjskim hlevom, parcelo v Šiški ali četrtino štiristano-vaniske hiše prodam. Po- . nudbe na ogl. odd. Jutra ogi. pod »Prevoznik«. 94-20 I mač.n 300«. uslužbenec, starejši, bi pomagal skromnemu dekletu, hčerki trgovke, ustvariti dom po vojni. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra Posojilo 1200 lir iščem. Ponudbe na og! odd. Jutra pod »Posojilo 1200«. Vogalna parcela Lepo opremljeno sobo v centru oddam bolj ------------• . . r šemu gospodu. Ponudbe na pod »Želim svoj dom!« odd. Jutra pod _ »Do- I 37-25 Obrtnik 46 let, želi zaradi takoj- 121-23 Opremljeno sobo pri dvočlanski družini — 66-16 80.000 lir posojila iščem na prvo mesto na večjo hišo v Ljubljani. Naslov v vseh poslov. J^ra. gnojeni; , , ----------------------, . ■ šnie ženitve poznanstva z na Kodeljevem Po zelo ^am starejši upokojeni j,|ag0 čutečo dobro gospo-ugodni ceni naprodaj. Gra- oscbi. Naslov v vseh poslov jično, trgovsko in gospo-moz, vodovod, elektrika na jutra- 59-23 jjnjsko naobraženo, z nekaj x, ---gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečno 1943«. , 107-25 Znanja iščem z dobrosrčno gotpodično Usnjarno dam v naiem leglič Grosuplje. 16053-17 Nakup in prodaja umetniških predmetov, pohištvo, slike, drobne predmete. Umetnost Kolodvorska ul. 30. 207-7 Gramofonske plošče dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju kupuje m plača naivišie dnevne cene »Everest«, Prešernova ulica 44. J-212-M-7 Kupim želez je rje prosto, za štedilnik, tri plošče, 2 pečniaka, kotli-ček in vratca za krušno peč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18141-7 Parni kotel kupimo. Ceni. ponudbe na »Sekote*«. Bleiweisova 12 1 57-7 Specer. trgovino dobro idočo oddam. Marija Dagarin, Povšctova 71. Ko-deljevo, Ljubljana. 46-17 Trisobno pisarno prazno, lepo, oddam sredi mesta. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kmalu«^ Trgovski lokal opremljen, v strogem centru mesta, oddam za več let. Najemnina zmerna. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsaka stroka«. boto, ne prei 54-23 mestu. Naslov v vseh poslov. Jutra. 111-20 | gob() Par,„ln I z dvema posteljama oddam. Farceio Naslov v vseh poslov. Ju- dam za parkete in rolete. tra Ogleda se lahko v so-Ponudbe na ogl. odd. Ju- ■ "1'1 tra pod »Parketi«. 116-20 6 parcel prodam po ugodni ceni. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »6 parcel«. 117-20 , I ali vdovo. Starost do 35 let. Opremljeno SODO Dopise na ogl. odd. Jutta oddam. M-hničeva | pod lepo, 16. 1 sprei Mahničeva 39-23 pod »Mizar«. 118-25 ali 2 gospoda 2 parceli prodam I spre,.* ^ « ^-"'h 1 ugodno. Ponudbe na ogl. poslov. Jutra. 32-23 Sobo s tremi posteliami, svetlo, zračno, s posebnim odd. Jutra pod »8VOOO« 115-20 Vile vho- Glasbila Klav. harmoniko skoraj novo prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v vseh poslov. Jutra. 33-26 komfortne, dvostanovanjske, dorn 2' event. uporabo ku- PrvOVTStnO violino z lepim vrtom na Minu. Uinje oddam na Vodnikovi st3rjnske vrednosti> 2 etui prodam za 230.000 lir Po- cesti št. 165-1. 77-23 {rfak lovsk; suknjič> nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika«. 142-20 | Vilo za Bežigradom, dvostano- Lepo sobo za dve osebi oddam takoj. Bolgarska ul. 25. 23-23 visoke moške čevlje, galoše in moške snežke, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 170-26 DARMOI II miglior lassativo najboljše odvajalno sredstvo -TTTT¥Trrr»lllllllll»M«»«i"'P □ RADIO, R Kupujemo večje število rabljenih RA- □ DIOAPARATOV. Ponudbe z navedbo S znamke, letnice, števila žarnic, ceno □ in številko, pod katero je aparat shra- Bnjen na oglasni oddelek Jutra pod _ »Radio« ,' JUULUJUUUIJULJULIIJUULJUL^^ vanjsko, velik vrt, ugodno Sobo prodam. Ponudbe na ogl. . odd Jutra pod »Avto-po- z dvema posteljama in so staja«. 134-20 uporabo kopalnice oddam "a,a ' 1 Ogled do 4. popoldne. — Krojaška 5-111. 98-23 i Parcelo 2115 m2, v vilski četrti mesta, za zidavo 4-*-5nadstrop- Prodam skoraj nov krznen plašč »Nutriet«. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 191-13 Prodam novo obleko, za srednjo postavo. Cipuder. Verov- škova 22. «2-13 Mlada gospa ne" palače, prodam za Lir I samostojna spreime s II II B B II B B t u II i b b i i H « b » b B-nnrmr jULJULJULI B LUJUUULP If TTmCOJaCOC Srečno ln veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem želi vsem cenjenim odjemalcem RAFKO KORETlč delikatesa — špecerija LJUBLJANA Ulica 3. maja □ □ □ JUUmULJULLJUL^ raJODUUlJUUULILJUL^ □ JANCIC IVAN ■obosllkarstvo in pleskarstvo LJUBLJANA VIL Gosposvetska c. 67 □ □ □ □ □ LJ------' n □ UCUJAINA VJ-L, uosposveuaiui C. 01 u jorrammmtiEaDoocninri H T]m3uuuuuuuuuuuuuuuuuaxa b a EBER ELIGIJ krznarstvo ln izdelovanje čepic KONGRESNI TRG 7 Srečno ln veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem L Wagner - Šolar trgovina s čevlji LJUBLJANA Pred Škofijo 9 (nasproti stolne cerkve) □ □ □ □ 5 VINKO CUNDER torbarstvo, sedlarstvo, jermena rs tvo Ljubljana, Igriška ul. 3 (za dramo) □ □ □ □ □ AVGUST KOBILICA tapetnik in dekorater LJUBLJANA Bleivveisova cesta 36 ToonononcninDOonnnocninn]! UUUUUUUUUUUUl^^ ^^□□□^□□□□□□□nmn^^nnnnnnrwT^rTirTXTnnnnnDP □□□□□□LjmUUUUUULIUUUUl^^ II II I lUUUUULHg JOSIP STUPICA Slomškova nlica 6 LJUBLJANA Telefon 28-26 Avtoguma: PIRELLI Trgovina z avtomobili AVTOLICARSTVO AVTOGARAŽA AVTOTAPETNI8TVO n □ □ □ n □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ p Ui PRIPOROČA SE IN ŽELI CENJENIM GOSTOM VESELO NOVO LETO iUUUUUULB B B. i B B B H B B B B B H B B mm LJLUJLtt lUUUUUUULlULJaJLJI H B B H H H B I) IL SREČNO NOVO LETO ŽELI „ELHOMA" J. Slejko stroji za obdelavo lesa LJUBLJANA H Sv. Petra cesta St. 3 Telefon 25-31 □anmimii bjlb-uuuuuuuuuud □ □ RIMSKA CESTA 24 — VIALE VITTORIO EMANUELE 2 TELEF. 46-95 ^□□□□□□eaDUUuiJuiJui^ Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto „INTRA" d. z o. z. za proizvajanje in razpečavanje gradbenih tat tehničnih Kleparstvo — vodovodi LONČAR FRANC preje T. KORN LJUBLJANA Bleivveisova 13 Telefon 20-14 (Flgovčevo dvorišče) Cl □ □ □ □ □ □ □ □□□□E Srečno ln veselo novo leto želi vsem 3 BRUNCIČ BVAN 5 pleskarstvo in llčarstvo u LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 42 - M ___ LiaaanmnaarTTOxiaDrTTTT^ ^UUUUUUUUULOJLl^ - SREČNO NOVO LETO ŽELI „G ROM" D carin, posredništvo in spedicijskl biro LJUBLJANA □ □ □ □ □ □ □nninmminniDiniiB H FRANJA KAČIC □ □ trgovina s kurivom in gostilna M □ LJUBLJANA vn, Gosposvetska c. 67 □ R _ □ iLOTCJLinro.. n AIULOJULJI- IL ILJI JUUCODL^ 1 B B J B B B IJUUUUULIJUUUUUUUUUU^ I H B B B B B B I B B B B lULIJUULJULIUULJJL^ LJUBLJANA potrebščin BLEIWEISOVA CESTA S a JUUUUULJULBJUL.B B B B LB B B B B B I p^GmDDODDcmininmm^ am3ULJUUl^^ p □ □ n »j B E Srečno novo leto ftnmiimiiiiiiiutiiiiiiiimiuuuiHHiiiiHiituniJftffinniRnmiiiifnmmHimifnai □ □ □ □ □ □ STEKLO — PORCELAN — STEKLARSTVO JULIJ KLEIN želi tvrdka □ □ © MPARE LJUBLJANA □UUUUUUUUUUUUJUL:,—^ ----- LJUBLJANA Gradišče 7 T _DC—CLfiJUJULOJLJLIJULJL^ B .B B B B B B IUULAJLIJULJLJULIL cnccmmmiimnTTTnTT nmm hjlojliljuciu B - E H E 3 VVOLFOVA 4 ■■JU l t B B B B B B B B lil BBBBBBBB l"Q To varna bonbonov, peciva in čokolade □ □ □ □ □ G .3 3 3 n SREČNO IN VESELO NOVO LETO OTiT.T VSEM SVOJIM ODJEMALCEM GLAVNIK MARJAN trgovina s sadjem in zelenjavo □ □ IrLJUBLJANA B □ Srečno novo leto £e& vsem svojim cenjenim obiskovalcem Automaticm biSe „116" LJUBLJANA Selenburgova ulica štev. 4 ..................... 11 JI.UL BI. BBBBBBBBBBHB JUUULIUUUL3DI LJUBLJANA Pogačarjev trg □ Srečno novo leto želita LOJZKA ln TONE KEBER mesarija Bohoričeva 4, Udmat, Društvena M BBBBBBBB TI H i JU JIJUUUUULIJLJJUU 1914 Stavbenik MAT KO CURK stavbeno podjetje in žaga 1943 LJUBLJANA Voščim vsem poslovnim in delavnim ljudem Veselo in srečno novo leto .......b B B » l I ■ I » I 1 IILB B B a B B B B B B UUUUUUU B B rTTTTmn §— [-g-lp^m h .... i. ii ■ ..«..«. ----- ....... u u B-mmi min rnrrinnr-rTTT i m n n 11 h n inri 11 m n ii Naročnikom „Jutra" in vsem drugim svojim zavarovancem ieti zadovoljstva in uspehov y NOVEM LETUJ 11^45 ASSICURAZIONI GENERALI Generalni zastop „Btt — Ljubljana (Preje ZEDINJENA ZAVAROVALNICA D. D.) nnnrrrinnnncnDDnnnanuuuuuu^ ■»"" ijuulujuululb ■■■■.ni L^-JULJCED ALKO DESTILACIJA LJUBLJANA K 0 L I Z E J G. VVodehousel 63 DIETNI SAM Humor!stičen mnuti Toda Hash je bil njen gost... (»Gostu, naj bo njegova narav taka ali taka, je treba izkazovati vsakršno pozornost...« je učila teta Izabela.) »Bi se ti prileglo par založajev presne solate?« ga je vprašala. »Oh!« je kratko odgovoril Hash, ki je imel solato neznansko rad. »Takoj skočim na vrt in jo naberem,« je Klara hitro dodala. Hash se ni ponudil, da jo spremi; to je bilo vse-kako pomembno znamenje. S težkim srcem je torej vzela nož in se odpravila r.a vrt. Tolikanj je bila zamišljena in v skrbeh, da ni niti enkrat vrgla oči čez plot, ki je ločil oba vrtova, dasi je slišala z one strani čudno, pritajeno šarjenje. Polagoma pa jo je vendarle premagala radovednost in storila, da je jela vleči na uho, češ, kaj neki imajo v »Mon Reposu«. Sosednji vrt je kazal zelo živahno lica Sam je pravkar škropil cvetlične grede, Amy pa je nedaleč od njega čepela v polnem čebru in se kopala pod nadzorstvom novo obritega dedca, ki je bil Klari docela neznan. . Kolikor je mogla razločiti, sta bili ti dve bitji obe nesrečni vsako po svoje. Amy se je držala, kakor b i io vlekli v klavnico, in kaj malo vdano prenašala • __x__Tiimhnn ie zaviiala oči nroti nebu, čelo se ji je nabiralo v globoke gube, in iz polodprtega gobca ji je v rednih presledkih uhajalo zlovestno renčanje. Vrhu V3ega tega je kakor neumna brcala po čebru, in Chimp Twist (zakaj, kot bi bila rekla Cordelia Blair, »bil je on v svoji lastni osebi«) se je pogrezal v čedalje nerazsodnejše stanje duha. Klara je stala kakor Umaknjena. Niti slutila ni, da se je bila služinčad v vili »Mon Repos« pomnožila, in ta golobradi neznanec se ji je zdel kakor od Boga poslan. _ Bil je bas pravi zanjo, ako naj dene Hasha Tod-hunterja na preskušnjo... Naslonila se je na plot in se Chimpu ljubeznivo nasmehenila. ... . »Dober dan,« je navrgla s kar moči zapeljivim glasom. »Dober dan,« ji je potrto odzdravil Chimp Twist. Kadar je Chimp s kakim dekletom potrto govoril, je to pomenilo, da je bil res potrt. Morda^ ga je čakalo na koncu te pustolovščine i-lato plačilo, a vse je kazalo, da ga bo treba krvavo zaslužiti. Snoči ga je bil Hash Todhunter pri pokerju obigral za šest šilingov, in Chimp je bil zelo varčen človek. Mimo tega je spal Hash na vrhu in je, kadar koli je odnesel pete, svojo sobo po dvakrat zaklenil. Ta okoliščina, ki Chimpa prav za prav ne bi bila smela razburjati, je bila poglavitni vzrok njegovih srčnih bolečin. Ko je bil nedavno tsea rekel sospodu te gospe Molloyevi, da je plen Edvarda Finglassa skrit v vodnjaku vile »Mon Repos«, se je bil zatekel k nedolžni ukani, kakršne so pri opreznem poslovnem človeku docela odpustijive. V pismu, ki ga je bil dobil (in ga potem, ko se ga je na pamet naučil, neutegoma skrbno sežgal), pokojni gospod Fmglass ni bil navedel, da bi bili denarji, izvirajoči iz tatvine v »Novi azijski banki«, skriti v vodnjaku, marveč da leže pod tretjo desko poda, začenši pn oknu male sobice v gornjem nadstropju. Chimp m bil računal s tem, da bo sobica oddana jeznoritemu kuharju, zmožnemu, da vzbuhne kakor sod smodnika če bi slučajno zalotil tujega človeka, kobi z dletom v roki iztikal po nji. Baž to je bilo krivo da je Chimp Klari tako potrto odzdravil... Kdo bi mu mogel očitati? ' A Klara se ni dala oplaSiti Izbrala si je bila Chimpa za žrtev te ga ni hotela zlepa izpustiti »Psico kopate?« ga je zvito vprašala. »Človek bi rekel, da se sovražita od mladih nog!« je Sam posegel v razgovor. _ Klara je bila že opazila, da ima Sam prav. »Kako ste mokri, ubogi fant!« je dobrodušno nadaljevala. »Se prehladili se boste. Bi se vam nemara prilegla skodelica vročega čaja?« Na Chimpovem potuhnjenem obrazu se je pokazal bled odsev hvaležnosti. »Hvala gospodična,« je rekel, »pa še kako!« »Zdi se mi, da vas razvajajo,« je dejal Sam to zavihal nos. Nato je odšel po vrtu, Klara pa se je jadrno vrnila v kuhinja »Kje je moja solata?« je vprašal Hash. »Nisem je Se nabrala,« je odgovorilo dekle. »PriSla sem po kos kolača to skodelico čaja za fanta, ki dela na sosedovem vrtu. Psico mora kopati, pa je ves premočen.« To rekši je stekla ven in se čez nekaj minut spet vrnila. »Malce sem pokramljala z njim,« je brezbrižno dejala. »Da si ga videl, kako mu je šel moj čaj v slast! c »Da,« je Hash suho odvrnil. »V slast mu je šel? Kaj pa moja solata?« Klara se je udarila po čelu. »Kako sem razmišljena! Spet sem jo pozabila nabrati!« Hash je namrSil obrvi ta vstal. »Nič ne de, nič ne de!« je odgovoril. »Kako... Ali mar odhajaš?« »Da, odhajam.« »Ze ?« »Ze!« ... . »Nu, pa pojdi,« je s hinavskim ravnodušnem odvrnil r Klara »Ta gospod Twist mi je zelo vleč,« je nadaljevala, kakor bi govorila sama s s«4x>j. »Ljubezniv dečko se mi zdi.« »Za moj okus je podoben mrliču, ki je ležal teden dni v grobu,« je z grenkim zaničevanjem odvrnil Hash. Tako lepo zna govoriti.« je dekle nadaljeval«. »Kako mu je ime? Aleksander kaj ne? Kako ga kličeš ti, Aleksandra ali Aleša?« Ce bi rada vedela, kako ga kličem,« je z ledeno uglajenostjo odgovoril Hash. »pridi k našim ku-hiniskim vratom in prisluškuj, pa boš slišala« »Nu, veš kaj... Pa menda nisi ljubosumen?« je vzkliknila Klara in ga Srioko pogledala.