GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT S SEDEŽEM V PTUJ U naša UFI iillF lil • w ? LETO III. FEBRUAR 1976 ŠTEVILKA 2 Ob 8. marcu — Dnevu žena Kmečka žena - proizvajalka in upravljalka ♦ ♦ 4 Pravice in vlogo ženske so stoletja zapostavljali s tradi- * ♦ cijo in v mnogih deželah tudi z zakoni. Zadnjih nekaj let pa ♦ J je opaziti spremembe, ki se zrcalijo predvsem v želji žensk, t ♦ da bi ne bile več izključene iz političnega, ekonomskega 4 ♦ in družbenega življenja svoje dobe. Najvažnejše od vsega 4 J pa je dejstvo, da so vlade v mnogih državah spoznale, da J 4 je le zdrava in moderna družba tista, ki ne more in ne sme + ♦ dopuščati diskriminacije žensk. 4 J Iz podatkov je razvidno, da komaj vsaka deseta gospo- ♦ 4 dinja na vasi v Sloveniji ne sodeluje pri kmetijski proiz- 4 ♦ vodnji in da so ženske na vasi v glavnem proizvajalke. 4 J Celo tri četrtine svojega normalnega delovnega časa, ki * 4 traja od jutra do mraka, se kmetovalka ukvarja s kmetij- 4 ♦ stvom. Če upoštevamo, da se ukvarja tudi z gospodinjskim 4 J delom in vzgojo otrok, potem položaj kmetovalke ni niti ^ 4 malo zavidljiv. 4 ♦ V Sloveniji je 55 odstotkov kmečkih gospodinjstev me- 4 ^ šanega tipa. Zanimivo je, da se večina žensk poleg dela ♦ 4 doma ukvarja tudi s kmetijsko proizvodnjo na posestvu. 4 ♦ Iz tega je razvidno, da danes v Sloveniji vsako drugo 4 ^ kmečko gospodinjstvo vodijo ženske. * 4 Vse to, kot tudi dejstvo, da je od vseh aktivno zaposle- 4 ♦ nih v kmetijstvu 60 odstotkov žensk, kaže ne samo to, da 4 £ se kmetijstvo kot gospodarska veja feminizira, temveč tudi £ 4 na to, da je v teh ženskah veliko neprimerno izkoriščene * ♦ delovne sile, ki bi strokovno in družbeno bolje angažirana ❖ £ lahko veliko doprinesla k razvoju kmetijstva in družbenih ♦ 4 odnosov nasploh. ^ ♦ Pri takšni delovni obremenitvi in v težkih pogojih živ- 4 4 Ijenja in dela, družbeno osamljena ženska na vasi prepo- $ 4 časi dojema svoj položaj. Zaradi tega je potrebna zavestna « ♦ in zavzeta pomoč družbe, da bi njeno delo primerno ovred- ♦ ^ notili. Ustvariti je treba takšne pogoje, da bi se kot samo- * 4 upravljalka vključila v družbena dogajanja, kar ji ustava in 4 ♦ zakoni omogočajo. ♦ J Vida Tomšič, predsednica odbora SFRJ za mednarodno J 4 leto žensk je na zveznem posvetovanju o položaju kmečkih 4 ♦ žensk poudarila: »Kmečko ženo je treba od vsega začetka * ^ in dosledno obravnavati kot proizvajalko in samoupravljalko. £ 4 Pojmovanje, da je ženska le mati in gospodinja, je zastarelo 4 ♦ in nepravilno.« ♦ % Ob pomenu 8. marca ne smemo pozabiti, da je to dan, £ 4 ki pripada zgodovini razrednega boja. Zaradi tega ne sme- 4 ♦ mo zmanjševati njegov pomen na ta način, da se proslav- ♦ J Ijanje spremeni v malomeščansko manifestacijo ali celo £ 4 razvrednotenja ženske osebnosti. 4 ♦ To je lahko prijeten dan kulturnega in prijateljskega sre- ♦ £ Čanja, to mora biti predvsem dan, ko pokažemo na rezul- J 4 täte in izkušnje našega boja, ki so najboljši prispevek v za- 4 ♦ kladnico revolucionarnih pridobitev mednarodnega delav- ♦ J skega gibanja in človeškega napredka nasploh. M. P. ^ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Ženske pri delu v polnilnici Živilske industrije Petovie Ptuj 444444444444444444444444444444444444444444 ♦ VSEM ŽENSKAM, ZAPOSLENIM V SESTAVLJENI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA | ♦ KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT, ISKRENO ČESTITAMO K 8. MARCU — ♦ ♦ MEDNARODNEMU DNEVU ŽENSK, Z ŽELJO, DA BI SE USTAVNE DOLOČBE J ♦ O ENAKOPRAVNEM POLOŽAJU ŽENSK V DRUŽBI ČIMPREJ POPOLNOMA URESNIČILE ♦ 4 ♦ ♦ • SODELAVCI, SAMOUPRAVNI ORGANI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE $ 4 ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦44444444444444444444444****4444444444444 Kmetijstvo in srednjeročni program razvoja O tem je bila razprava ob obisku republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovana Zidarja, podpredsednika gospodarske zbornice Rada Dvoršaka in tajnika združenja temeljnih organizacij združenega dela kmetijstva in živilske industrije pri GZ Slovenije Iva Jelačina v Ptuju. Pred dnevi so obiskali Ptuj vidni funkcionarji Sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Gospodarske zbornice in združenja TOZD [kmetijstva in živilske industrije GZS z namenom, da skupno s predstavniki kmetijskih delovnih organizacij, skupščine in družbeno političnih organizacij občine Ptuj izmenjajo misli v zvezi z zastavljenimi nalogami v programih za srednjeročno obdobje. NEIZKORIŠČENE REZERVE ZA USPOSABLJANJE ZEMLJIŠČA Ptujska občina je pomemben proizvajalec kmetijskih [proizvodov in hrane, zato je toliko bolj potrebno postaviti naloge v programih razvoja posameznih delovnih organizacij, občine in republike tako, da bodo naloge tudi izvedene. Med osnovnimi nalogami v kmetijstvu je pridobivanje in usposabljanje zemljišč, zlasti za razširjanje poljedelske proizvodnje. Rezerve za pridobivanje in usposablja-inje zemljišč v ptujski občini in sosednjih občinah podravskega območja so še velike in niso izkoriščene. To pa mora biti interes vseh družbeno političnih dejavnikov v občinah, v temeljnih organizacijah združenega dela kmetijstva. Potrebe v Sloveniji po hrami ne bomo mogli pokrivati z lastno proizvodnjo, vendar smo toliko1 bolj zadolženi, da pridobivamo površine z usposabljanjem in na teh površinah širimo poljedelsko proizvodnjo, hkateri pa tudi širimo kooperacijsko proizvodnjo na kmečkih površinah, ki jo moramo vključiti v intenzivnejšo poljedelsko proizvodnjo. INTENZIVIRANJE POLJEDELSTVA Vzporedno s vprašanjem pridobivanja in usposabljanja površin je tekla razprava tudi o intenziviranju poljedelstva. Ob tem je bila poudarjena za te kraje prednost, ki se programira in kaže s predvideno izgradnjo sladkorne tovarne v Ormožu. Namreč gre za gojenje sladkorne pese, pri čemer moramo upoštevati nekatere prednosti. V kmetijstvu smo doslej v poljedelski proizvodnji imeli padec in sicer nekaj nad 1 odstotek. Precej smo obremenjeni s klasično poljedelsko proizvodnjo. Če pa hočemo dosegati boljše rezultate, moramo tudi v poljedelstvu spremeniti dosedanje navade. Modernizirati poljedelsko proizvodnjo pomeni jo intenzivirati in vnesti novo kulturo v kolobar. Ta kultura je vsekakor sladkorna pesa, za katero je prav severovzhodna Slovenija primerna po pedoloških in klimatskih prednostih. S proizvodnjo sladkorja pa mo- ORGANIZIRANJE ZADRUG NA MARIBORSKEM OBMOČJU Temeljna organizacija združenega dela KZ Maribor, s približno 60.000.000 din celotnega dohodka, predstavlja v celotnem dohodku Agroikombi-nata skoraj eno tretjino TOZD KZ Maribor, pokriva tudi največji del mariborske občine. KZ Maribor nima družbene kmetijske proizvodnje, pa tudi drugih pridobitnih dejavnosti ne razvija, razen valilnice va-lilnih jajc, ki jih proizvajajo kooperanti. Zasebne kmete — člane zadruge, usmerja v sadjarstvo, vinogradništvo, predvsem pa v živinorejo. Kooperante organizira v skupne, melioracijske in proizvodne skup. no s ti. Tudi druge zadruge na območju mariborske občine so se okoliščinam in možnostim ustrezm organizirale. Da je zadruga bila dobro organizirana dokazuje njihov obstoj ter re- ramo računati tudi na vzporedne proizvode, katere uporabimo za živinsko krmo. GRADNJA SLADKORNE TOVARNE Odločitev za gradnjo sladkorne tovarne v Sloveniji in to v Ormožu so sprejeli tudi zainteresirani proizvajalci sladkorne pese in potrošniki sladkorja, ki so se povezali v posebnem konzorciju. V tem konzorciju so povzane slovenske in hrvaške organizacije združenega dela. Kapacitete sladkorne tovarne predvidevajo proizvodnjo sladkorne pese na 7.660 ha in to v severovzhodnem delu Slovenije in na varaždinskem območju. V letošnjem letu so prvi pričetki zasaditve večjih demonstracijskih njivskih površin s sladkorno peso v družbenem lativno dober napredek v posodabljanju kmetijske proizvodnje. Res je, da so posamezne [zadruge razvijale tudi pridobitne dejavnosti, od družbenega kmetijstva do prevozništva, vendar so v kriznem obdobju zadružništva ohranila kmetijske organizacije, ki so ostale v stalnem kontaktu z zasebnimi kmeti. Ta kontakt je omogočil precej hitro in uspešno usmerjanje kmetij, od naturalnega v trajno' gospodarstvo. Usmeritev kmetij v tržno proizvodnjo ima za posledico mnogo večjo soodvisnost organizatorjev proizvodnje in proizvajalcev, pa tudi proizvajalcev med seboj. Kmetija se ne oskrbuje več isamo s hrano, ne more kriti proizvodnega primankljaja, ki lahko nastane zaradi višanja cen s konjunkturnimi pridelki. Preusmerjena kmetija v slabo organiziranem kmetijstvu je v endkem položaju kot družbeni sektor kmetijstva, ki je usmerjen v specializirano1 pro- sektorju in zasebnem sektorju. Oboji so se odzvali in imajo v skladu s programom, ki so si ga postavili v okviru konzorcija, tudi obveznosti, ki so jih začeli uresničevati. PRIDELOVANJE KORUZE Nadaljnje vprašanje v zvezi s poljedelstvom je bilo povezano s potrebami koruze za .domače potrebe. V ptujski občini sta naj večja potrošnika koruze Kmetijski kombinat za potrebe farme prašičev in pitanje goveje živine v kmetijstvu in Obratu kooperacija ter Mesokombinat Perutnina Ptuj. O tem je bila izrečena vzpodbudna misel za sodelovanje obeh organizacij združenega dela pri vlaganju v poljedelsko proizvodnjo — pridelovanje koruze. S takim sodelovanjem bi usposobili precejšen del zemljišč v občinah podravske regije. —cč izvodnjo, če ni zamenjano s trgovino in predelavo. Specializiranemu kmetijstvu je nujno zagotoviti vlaganje v proizvodnjo in odkupiti pridelke po ceni, ki pokriva proizvodne stroške, ne glede na konjunkturo. Izkušnje pri nas, pa tudi drugod kažejo, da naštetih pogojev ni mogoče izpolniti, če se proizvaja stihijsko oziroma če ni dobro organizirana kmetijska proizvodnja povezana ,s podelovalno industrijo kmetijiskih pridelkov in trgovino. REORGANIZACIJA KMETIJSTVA Kmetje in delavci v primarni kmetijski proizvodnji prepogosto občutijo težo, če ostane zima v kleteh, krompir v skladiščih, sadje v hladilnicah, živina v hlevih, breme neizkoriščenih investicij v pitališča, ki ostanejo prazna. Občutijo pa tudi potrošniki, če so tržnice in trgovine s sadjem in [zelenjavo stalno založene, če prodaja kmetijskih pridelkov ni dobro organizirana in omogočena preprodaja ali špekulacija. (Nadaljevanje na 3. strani) Združevanje kmetijskih zadrug na mariborskem območju Na območju mariborske občine je sedem kmetijskih zadrug. Sest kmetijskih zadrug je nepovezanih, ena pa kot TOZD tvori s TOZD Kmetijstvom in TOZD Gozdarstvom delovno organizacijo Agrokombinat Maribor. Združevanje kmetijskih zadrug na mariborskem območju ziroma uslug trgovine, prodajajo svoje pridelke sami, neposredno potrošniku, kot o-zimnico ali na tržnicah. Pri tem pa proizvajalci zgubljajo mnogo časa na račun proizvodnje. (Nadaljevanje z 2. strani) Da bi naštete probleme v čimvečji meri rešili, so SO Maribor, družbenopolitične organizacije in Agrokombinat Maribor sprožili akcijo za takšno organiziranost kmetijske proizvodnje, predelave kmetijskih pridelkov in trgovine, ki bi zagotovila boljšo oskrbo in enoten razvoj kmetijstva. Pripombe za reorganizacijo kmetijstva in oskrbe tečejo v dveh merilih: — konzorcij za oskrbo tržišča, ki ga tvori združeno kmetijstvo, skupaj s trgovino in predelavo, — integracija kmetijstva v v eno delovno organizacijo. Komisija za formiranje konzorcija je pripravila delovno zasnovo za elaborat. Študija naj bi med drugimi ugotovila upravičenost formiranja pro-izvodno-oskrbovalnega centra s kmetijskimi pridelki. Komisija za integracijo kmetijstva zbira podatke in mnenja posa-m e zn ih delovnih organizacij, ki naj bi služila za formiranje koncepta povezovanja. Predlogi so bili različni, o njih je razpravljal centralni DS Agrokombinata ter sprejel sklep, da se stališča Agrokombinata posredujejo vsem, za razvoj kmetij tsva zainteresiranim fo rumom. Zapis razprave centralnega DS objavlja v nadaljevanju: Nekatere kmetijske zadruge so predlagale, da se organizirajo v delovno organizacijo, v katero se vključi tudi TOZD KZ Maribor. Novi predlog je identičen predlogu, ki ga je zagovarjalo nekaj kmetijskih strokovnjakov, ki niso zaposleni v kmetijskih delovnih organizacijah in oživlja idejo dvotiranosti, ki je že v preteklosti ovirala povezovanje kmetijstva v mariborski občini. jRAZDROBLJENOST PRIMARNE KMETIJSKE PROIZVODNJE Stališče kmetijskih zadrug je spodbudilo člane centralnega delavskega sveta tem bolj, ker smo v zadnjem času živo občutili, kako se interesi razdrobljene primarne kmetijske proizvodnje zapostavljajo in se že prevzete obveznosti ne izpolnjujejo. Poudarjena sta bila dva primera: ® Mariborska mlekarna se je povezala s Pomurko, ne da bi se z organizacijami na območju občin Maribor, Lenart in Slovenska Bistrica, ki jo že desetletja zalagajo s surovino, kakorkoli posvetovala. Za takšno odločitev Mariborske mlekarne je bil zadosten razlog že to, da se TOZD Mlekarna KK Ptuj ni izdvojila iz matične delovne organizacije ter se priključila v njen sestav. ® Slovenija vino TOZD Vi-nag Maribor zaradi obveznosti V matični delovni organizaciji ne more izpolnjevati v celoti desetletne pogodbe, ki jo je sklenila TOZD Kmetijstvo Agrokombinata Maribor. Pridelek kmetov kooperantov, ki ga kupuje preko KZ Maribor, plačuje po ceni, ki jo je oblikoval skupaj s podjetji enake dejavnosti, ne pa s proizvajalci. Tako neodgovorno obnašanje predelave do proizvajalcev kmetijskih pridelkov, ko niti sklenjene dolgoročne pogodbe ne jamčijo dogovorjenih medsebojnih poslovnih razmerij, nas še bolj utrjuje v prepričanju, da se mora primarna kmetijska proizvodnja Maribora združiti v eno organizacijo. To je prvi korak k reševanju mnogih skupnih nje, aktiviranje zemljišč) in k formiranju reprodukcijske celote, ki naj bi zagotovila boljšo oskrbo prebivalstva s kmetijskimi pridelki in nadaljnji razvoj kmetijstva . problemov (hidromelioracije, načrtovanje proizvod- KONCEPT POVEZOVANJA Ponovno je tekla razprava o našem, že več let starem kon-iceptu. V prvem krogu naj se povezuje primarna proizvodnja, ki prideluje in pripravlja kmetijske pridelke za predelavo in prodajo. Jedro take integracije so objekti in ureditev, ki služijo vsem proizvajalcem in jim omogočajo organiziran nastop. To so: — hladilnica za sadje, — skladišče za krompir, — silosi za žita, s sušilnico, — kleti s polnilnico, — mešalnica za živinsko krmo, — servisne delavnice za popravilo kmetijske mehanizacije itd. V drugem krogu se povezuje predelava in trgovina, ki kmetijske pridelke finalizira in prodaja: — klavnica za mesno predelavo, — mlekarna s predlavo mleka, — mlinska industrija z mlev-skimi izdelki, — predelava sadja in jagodičevja, — predelava povrtnin, — trgovina s kmetijskimi pridelki in proizvodi predelovalne industrije, — gostinstvo, — transport in drugi udeleženci reprodukcijske celote, ki naj zagotovijo preskrbo mesta. V vertikalno integrirane pro. izvodne organizacije bi se vključevale tudi območne strokovne institucije. Strokovne institucije, ki pokrivajo širša območja, pa bi se vključevale v sestavljene organizacije ali njihove asociacije. Očitek, da Agrokombinat nima sposobnega kadra, ki bi mogel izvesti integracijo, ne more biti ovira pri združevanju kmetijskih organizacij. A-grOkombinat Maribor že po ustavnih amandmajih ni imel ambicij priključevati druge delovne organizacije in jih prilagajati v svoje organizacije. Povezovanje, ki ga predlagamo in tudi izvajamo, je v skladu z namenom u-stave, to pa pomeni, da se ne odvzemajo proizvajalna sredstva ali celo dohodek, s katerim razpolagajo delavci, ki so ga ustvarili. Povezovati želimo poslovne funkcije in strokovni kader, ki ima le v povezanih TOZD v eni organizaciji, možnosti timskega dela na področju razvoja kmetijstva, uvajanju dosežkov znanosti in tehnike, financ, komerciale in drugih. Ce torej nismo v stanju realizirati integracije kmetijstva pomeni, ne le, da Agrokombinat Maribor, temveč da mariborsko kmetijstvo nima sposobnega kadra. Združeno kmetijstvo bi kot nova asociacija imela mnogo več možnosti kadrovanja tudi v vrstah ekonomistov, pravnikov in drugih strok kot jih ima katera od sedanjih kmetijskih organizacij. PREDNOSTI PRI PRODAJI IN NABAVI Pomembne prednosti se ponujajo tudi na področju prodaje in nabave. Uspešna prodaja kmetijskih pridelkov je rezultat ali posledica organiziranosti kmetijstva. Usluge, ki jih nudi trgovina proizvajalcu za plasman kmetijskih pridelkov, so izredno drage. Vedno več je proizvajalcev, ki prav zaradi velikih razlik med odkupno in prodajno ceno o- ZAVLACEVANJE AKCIJ ZA SMOTERNEJŠO ORGANIZACIJO KMETIJSTVA Predloženi koncept integracije ni novost. Že nekajkrat je bil nakazan in na različnih nivojih prediskutiran, vendar so se ponovno pojavljale variante, ki niso vzdržale strokovne kritike, kljub temu pa so povezovanje iz leta v leto. Nepremišljeni in nepre tehtani novi predlogi vnašajo zmedo, zavlačujejo akcije za bolj smotrno organiziranost kmetijstva in podaljšujejo obstoječe stanje. Tako obnašanje je pri nas tradicija, katere posledica je stanje, kot ga v mariborskem kmetijstvu in preskrbi imamo: nepoveza- nost, kratkovidnost v odločitvah, nelojalnost in škodljivost liberalizma, ko si sprejeta stališča in naloge razlaga po svoje, kot mu pač velevajo trenutne koristi, ne glede na dogovore in družbeni interes. Šolski primer za to je nedavna odločitev KZ Lovrenc na Pohorju, ki se je ne glede na iprirodno povezanost in širši interes območja, na katerem deluje ter sprejete dogovore, povezala s Pomurko. Nagib za tak korak ni težko spoznati; nas pa ta primer resno opozarja, da bo neodločnost, zavlačevanje in izmišljanje novih varitant organiziranja kmetijstva botrovala še kakšnemu podobnemu primeru. Gospodarska politika uvršča kmetijstvo med prednostne panoge in to ne zaradi zaslug v preteklosti, temveč zaradi nerazvitosti panog, ki bi zamujeno nadoknadili. To prednost, ki jo kot panoga uživamo, je vendar treba izkoristiti in končno spoznati, da je tradicijo odlaganja potrebno prekiniti in doseči smotrni sporazum v najkrajšem času. Strah pred tem, da model nove organizacije ni do zadnje poteze izdelan, je odveč. Marsikaj se v teku dogajanja lažje reši in uredi. Da je to res, nam jasno dokazuje potek ustanavljanja TOZD. Kljub mnogim nerešenim vprašanjem se je z ustanavljanjem začelo in danes vidimo, da so TOZD polno zaživele. Dr. Štefan Bauman Kmetijstvo v letu 1976: Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976 (Ur. list SRS št. 29/75) predvideva, da je v letu 1976 temeljna naloga na področju kmetijstva povečanje proizvodnje hrane in surovin iz kmetijstva za 5 % do 6 %. OZD bodo zaradi tega oblikovale proizvodno, poslovno in dohodkovno odvisne celote, zlasti pri mesu, mleku in vinu, začele v zvezi s pripravo izgradnje sladkorne tovarne s pridelovanjem sladkorne pese, povečale proizvodnjo kvalitetne osnovne krme, sprejet bo poseben sistem kreditiranja repromateriala (gnojila, seme), skladi za pospeševanje kmetijstva v občinah se bodo preoblikovali v samoupravne skupnosti za razvoj kmetijstva, občine bodo sprejele kmetijske prostorske plane, zadržane bodo nujno potrebne gospodarske intervencije, ustanovljena republiška zveza kmetijskih zemljiških skupnosti idr. stalna skrb vseh delavcev Že meseca decembra 1974 leta in januarja 1975 leta so delovni ljudje v KK Ptuj samoupravno sprejeli stabilizacijske programe — ukrepe. Ti programi so zajeli vsa področja življenja in dela v združenem delu: gospodarsko, kadrovsko, samoupravno. Nekatere skupne naloge o-predelujejo in nalagajo: — povečati proizvodnjo, delovno storilnost, dohodke, izvoz, obraitna sredstva im drugo; — izboljšati izikoriščaa.ie proizvodnih kapacitet, obstoječih kadrov, raznih tujih uslug in časa namenjenega sestankom; — znižati »poslovne stroške vseh vrst, zaloge materiala, zaloge gotovih izdelkov, trgovskega blaga in drugega inventarja; — poostriti delavno disciplino, terjatve do kupcev, kreditiranje, fakturiranje im uvoz. Sprejet,' sklepi niso samo sprejeti, temveč se tudi_ 'izvajajo. Njihova realizacija se spremlja na sestankih organov upravljanja v TOZD KK Ptuj ter na sestankih dmžbe-no-političnih organizacij. Stabilizacijska prizadevanja ocenjujemo pozitivno, saj je dohoddk računan po cenah iz leta 1974 povečam za 5,3%, družbeni proizvod pa za 3,4%, kij uto številnim negativnim vplivom na gospodarjenje v kmetijisrtvu. Ostanek dohodka je nekoliko nižji kot v letu 1974, saj je razumljivo, če u-poštevamo izredno podražitev reprodukdtjiskega materialla, slabe vremenske razmere im stopnjo inflacije ter neznatno višanje cen kmetijskim izdelkom. KARAKTERISTIČNE ZNAČILNOSTI RAZVOJNEGA PROGRAMA Kljub težavam, M zmanjšujejo naše stabilizacijske uspehe, si nenehno prizadevamo za hitrejši razvoj. Da bi ta razvoz »potekal usklajeno im v okviru naših in družbenih »potreb, vsakoletno samoupravno sprejemamo letne programe, ki jih dopolnjujemo s konkretnimi stabilizacij skimj ukrepi. To je stalna naloga vseh delovnih ljudi, organov upravi jami a in »posebai skrb družbeno^patitiičnih organizacij v podjetju. V letošnjem letu sprejemamo tudi srednjeročni program razvoja kot pomemben samoupravni dokument. V njem dajamo prednost agroživilskemu kompleksu in reprodukcijskim (linijam) celotam. Zastavljene cilje bo možno uresničiti pod določenimi pogoji: naročena proizvodnja, stabilen trg, investi-\ diska sposobnost. Zastavljeni cilji bodo zahtevali znatne napore in nove investicije, ki bodo potreb-\ ne tudi širše družbene podpore, v obliki ugodnej- \ šega kreditiranja. Karakteristika razvojnega programa do leta 1980 je: — povečanje vrednosti proizvodnje v agroživilskem kompleksu in v KK Ptuj za približno 15% letno, povečanje števila zaposlenih v agroživilskem kompleksu za 2%, v KK Ptuj pa za 3% letno. Povečanje vrednosti proizvodnje na zaposlenega v agroži-vilskem kompleksu in v KK Ptuj za približno 13% na leto. Vlaganja v agroživilski kompleks predvidevamo v višini 640.000. 000 din od tega 69.000. 000 din v trajna obratna sredstva, skupna Vlaganja v KK Ptuj predvidevamo v višini 682.000,000 »din. Iz navedenega ie razvidno, da so investicije namenjene v glavnem v agroživilski kompleks, za povečanie proizvodni e hrane. Karakteristika razvojnega programa je organizirani e in posodobitev proizvodnih linij, od proizvodnje surovine do predelave im plasmana, razvoj kvalitetneiših kooperacijskih odnosov jm močnejše Vključevanje kmetov »v organizirano soolali stično tržno proizvodnjo. Zaposlovanje v predvidenem obdobju bo manjše kot v preteklih letih, s posebnim poudarkom na strokovne kadre in dodatno izobraževanje, saj zastavljenih ciljev ne bo mogoče doseči brez kvalitetnih kadrov. NOTRANJE SLABOSTI IN ZUNANJI NEGATIVNI VPLIVI PROIZVODNJE Proizvodnjo v kmetijskih delovnih organizacijah še vedno spremlja vrsta notranjih slabosti in zunanji negativni vplivi, do katerih pa maramo biti »posebej pozorni. Med notranje slabosti spadalo podedovana »slaba materialna osnova, še vedno nizka -produktivnost, zaradi nizke stopnje modernizacije, slabe organizacije, slabega odnosa do delovne dolžnosti, velikega števila neefektivnih ur, zaradi bolniškega »staleža, preveliko zaposlovanje. Naše delo je še -vedno delovno inten- zivno, z veliko porabo delovnih ur po enoti proizvoda. Zunanji negativni vplivi so še posebej močni in o-virajo hitrejši razvoj kmetijske proizvodnje. Za o-mejevanje zunanjih negativnih vplivov bo morala širša družbena skupnost nekaj več narediti, sicer bodo nekateri zastavljeni cilji ostali le želja, uresničitev Pa preložena v naslednje razvojno obdobje. Ti zunanji vplivi močno zmanjšujejo reproduktivno sposobnost kmetijske proizvodnje in onemogočajo hitrejši razvoj. Med zunanje negativne vplive lahko navedemo: — predpise o pokrivanju vrednosti zalog. Kmetijska dejavnost nujno mora imeti velike zaloge, kar narekuie karakter in čas proizvodnje. Temu se pridruži še inflacija, ki razvrednoti vloženo delo in sredstva ter manjša reproduktivno moč. — Predpisi o odpisu zalog podobno »prizadenejo kmetijsko proizvodnjo. Med negativne vplive naštevamo nestabilne cene na trgu, nenehno višanje cen reprodukcijskega materiala, celo za 3-4 »krat več.v primerjavi »na dvig cen kmetijskim pridelkom. Ta razlika cen je nerazumljiva in ruši vse sadove deda. Omejitev uvoza nujno potrebne opreme in rezervnih delov negativno vpliva na potek proizvodnje. Ustvarjeni dohodek v kmeti jstvu ni realno vrednoten in še vedno premalo sredstev prihaja nazaj v primarno proizvodnjo. Posledice takšnih odnosov in negativnih vplivov so lahko glob j e, »ter so lahko huda ovira nadaljnjega razvoja kmetijstva. Tako zahtevna in in »pomembna dejavnost še danes nima tistega položaja v prostoru, ki bj ga morala imeti glede na njen pomen. NADALJNJE NALOGE V KMETIJSTVU Iz navedenih razlogov pri nadaljnjem delu v kmetijiSki dejavnosti čakajo zaposlene številne pomembne naloge, za katerih izvršitev se bo potrebno zavzemati: — Morali bomo skrbeti za stalno družbeno aktivnost in sproti opozarjati na negativne vplive, ki motijo dejavnost; — da vsak vestno plansko in organizarano Skrbi za delo; —- da nadalje investiramo v okviru svojih možnosti; — da se zavzamemo za izboljšanje investicijske sposobnosti ob podpori družbenih dejavnikov; — da povečamo izvoz izdelkov in se orientiramo na »pridobivanje lastne »surovine; — da močneje razvijamo manj razvita območja občine; — spremeniti bo potrebno setveno strukturo, modernizirati proizvodnjo in s tem hitreje povečati »pridelke; — še več napora bo potrebno vložiti pri izvajanju melioracij, pri združevanju kmetov v proizvodne skupnosti; — morali bomo povečati tržno proizvodnio v družbenem in zasebnem sektor ju; — razvoi predelovalne industrije bo temeljil na lastni surovini; — »prizadevali sl bomo za uskladitev cen reprodukcijskega materiala in cen kmetijskih izdelkov; — za boljši in enakovredne j ši »položaj kmetijskega proizvajalca, v naši družbi; — za njegovo sodelovanje in udeležbo v končnem rezultatu njegova dela. Naloge so resne in potrebno jih »je speljati s pomočjo širše družbene »skupnosti, če želimo hitrejši napredek dejavnosti in večjo proizvodnjo hrane. Jurij ŠTALCER Starostno zavarovanje kmetov Zakon o spremembah in do»polnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Ur. »list SRS št. 29/75) določa, da temelji to zavarovanje tudi na načelu solidarnostne udeležbe delavcev in drugih delovnih ljudi po načelih samoupravnega sporazumevanja. Za starostno pokojnino so zavarovane osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic, razen tistih, ki imajo pravico do pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugega naslova in njihovih družinskih in gospodarskih članov. Starostna pokojnina znaša 30 % mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov iz preteklega leta, lahko pa določi samoupravna interesna skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SRS tudi višji odstotek ali višji znesek pokojnine. ‘ PREDSTAVLJAMO VAM DELOVNO ENOTO VINOGRADNIŠTVO-SADJARSTVO PODLEHNIK V Podlehniku, kraju, ki je oddaljen iz Ptuja le nekaj kilometrov, se nahaja delovna enota sadjarstvo — vinogradništvo Podlehnik, TOZD Kmetijstvo Kmetijskega kombinata Ptuj. Ker smo želeli našim bralcem predstaviti to delovno enoto, smo zaprosili upravnika enote Jožeta Križančiča, da nam pove o tem kai več: »Delovna enota Podlehnik obsega 700 ha zemlje; od tega ie 65 ha vinogradov ob žici in 94 ha vinogradov na terasah. Na terasah je zasajenih četrto leto 16 ha vinogradov, 14 ha teras pa ie pripravljenih za sajenje. Poleg naštetih Vinogradniških površin pa ima delavna enota tudi 25 ha rodnih sadovnjakov in 200 ha sadovnjakov, ki so stari preko 70 let. Ti sadovnjaki se ne vključujejo več v proizvodnjo, ker jih zaradi starosti ne moremo več zaščititi pred boleznimi in škodljivci in ker je njihova rast previsoka. Zato takšne sadovnjake krčimo oziroma prodajamo sadeže na drevesu ali jih predelamo v sadjevec.« VINOGRADI V delovni enoti je glavna panoga vinogradništvo, z naslednjimi glavnimi sortami: muškatni silvanec, šipon, laški rizling, traminec, muškat otonel in renski rizling. Največ je muškatnega silvanca, laškega rizlinga in šipona. Po mnenju tovariša Križančiča so to 'Sorte (prihodnosti, saj dajdjo dobro kvaliteto in kvantiteto. Vinogradi na terasah in ob žici se razprostirajo od Vare-je, do Majskega vrha, Podlehnika in od Gorce, Rodnega do Janžkega vrha ter v Gro-škovju. Zemlja za vinograde je lapomata, vinogradi so na velikih strminah, kar predstavlja težko obdelavo z mehanizacijo. Pridelek posameznih vrst je različen, saj so pri sorti šipon dosegli približno 5 kg pridelka po trsu, kar pomeni, da je bil plan precej presežen. Precej pod poprečjem pa je bil v preteklem letu pridelek-ki so ga dale sorte traminec, in muškat otonel, zato je bil tudi rezultat celotnega pridelka slabši kot so ga predvidevali. V delavni enoti želijo čimprej izkrčiti vertikalne vinograde sajene v hrib, ki jih je potrobno zaradi velikih strmin obdelovati ročno. SADOVNJAKI Sadovnjaki se nahajajo na naslednjih petih mestih: — 5 ha starejšedebelmega sadovnaka v Doleni; — 7 ha sadovnjaka v Sta-nošini, ki je v dobri rodnosti; — 13 ha sadovnjaka, ki se nahaja n a treh kraljih v Dra-vinijsikem vrhu in — starejši sadovnjaki v dobri rodnosti. Ker je pridelek jabolk manjši, del pridelka prodajo doma, večji del pa ga uskladiščijo v hladilnico Emona Ljubljana. MOŠT V preteklem letu je bil v primerjavi s predlanskim letom slabši pridelek grozdja. Grozdje stiskajo v stiskalni- cah v delovmi enoti. Iz stiskalnice spuščajo mošt v klet, kjer ga razlužijo in ga odvažajo v Meti TOZD Kletarstvo »Silovenske gorice«. Jože Križančič, upravnik DE Podlehnik NEOBDELANA ZEMLJIŠČA Delovna enota ima približno 150 ha neobdelane zemlje, v obliki lazov, pašnikov in zelenic, ki pa so že delno poraščene z grmičevjem. V preteklih letih so travo iz teh zemljišč prodajali kmetom, v zadnjem času ostaja trava neizkoriščena zaradi tega, ker kmetje vse bolj opuščajo živinorejo. Ker gre pri teh zemljiščih le za manjše razdrobljene par cele v grapah in nedostopnih predelih, v delovni enoti ne najdejo rešitve za obdelavo omenjenih zemljišč. Edini rešitvi sta pogozdovanje zemljišč, s katerim je Kmetijski kombinat Ptuj že pričel ter povečanje živinoreje in s tem izrabo travnatih površin ra krmo živine. Od skupno 700 ha zemlje, uporablja za poljedelstvo tudi Delovna enota poljedelstvo — živinoreja Podlehnik Kmetijskega kombinata Ptuj. KADROVSKA STRUKTURA DELAVCEV Ker se delovna enota razprostira na razmeroma obsežnem in strmem območju, je potrebno vložiti več truda pri obdelovanju in s tem v zvezi ie potrebno zaposlovati več delovne sile. Enota zaposluje 120 delavcev, različnih Struktur. Po podatkih ie največ delavcev starih nad 50 let, kar predstavlja velik problem pri delu, zaradi visokega bolniškega staleža. Delavci zaposleni v vinogradniški in sadjarski proizvodnji bolehajo največ na prebavilih, predvsem zaradi neredne prehrane v preteklem obdobju. Od zaposlenih ie največ vinogradniških delavcev. V času spravila pridelka pa v delovni enoti zaposlijo tudi priložnostno delovno silo. Z različnimi delovnimi akcijami jim priskočijo na pomoč tudi delavci ptujskh podjetij, ustanov ter učenci raznih šol in pa stalna skupina delavcev iz sosednje Hrvaške. DRUŽBENA PREHRANA Sedež delovne enote vinogradništvo-sadjarstvo v Podlehniku Ob obisku smo bili presenečeni nad dobro urejeno družbeno prehrano, saj ie na sedežu enote sodobno urejena kuhinja z jedilnico, kar zadostuje za njihove potrebe. Vendar pripravliaio tople o-broke le za polovico delavcev zaposlenih v delovni enoti, saj so ostali delavci zaradi narave dela raztreseni po oddaljenih deloviščih. Zaradi tega so ti delavci prikraj šani za topel obrok. Delovna enota bo v ‘kratkem rešila tudi ta problem s tem, da bo za prevoz hrane organizirala vozila, ki bodo dnevno dostavljala topel obrok delavcem na terenu. STANOVANJSKA PROBLEMATIKA Delavci zaposleni v delovni enoti se srečujejo s stanovanjskim problemom, predvsem zaradi tega, ker so hiše, v katerih stanujejo močno dotrajane in potrebne adaptacije oziroma vzdrževanja. Delavci, M živijo v teh hišah, ki so (Nadaljevanje na 6. strani) Pridelovali bomo SLADKORNO PESO V skladu z medrepubliškim družbenim dogovorom o razvoju kmetijstva »zelenim planom« in srednjročnim razvojnim programom razvoja kmetijstva SR Slovenije v obdobju 1976— —1980, pristopamo v severovzhodni Sloveniji k enemu največjih projektov slovenskega kmetijstva, t. j. »projekt sladkor v Sloveniji.« Vinogradi na Majskem vrhu Predstavi jamo vam Delovno enoto vinogradništvo - sadjarstvo Podlehnik (Nadaljevanje s 5. strani) sedaj v utprarvflljamju Sitamo-vaniisflte skupnosti Ptui, sicer pa laist Kmetijskega kombinata Ptuj, želijo, da bi jim Sita-novainisika skupnost dala vsaj material za popravilo bdiš, stanovalci pa bi si sami preskrbeli izvedbo obnovitvenih del. Da so hiše že precej dotrajane in potrebne obnove kaže podatek, da skoraj v nobeni hiši mi tekoče -vode, kar predstavlja za vinogradniškega delavca, ki dela s škropivi, velik problem. NADALJNI NAČRTI Program razvoja, ki izvira že z prejšnjih let, vsebuje obnovo zemljišč, ki so v počivanju oziroma sp zaenkrat še neobdelana. Z obnovo bi povečali obseg vinogradov ter s tem hkrati proizvodnjo in rentabilnejšo poslovanje. V tem letu -bodo obnovili 8 ha zendijišč za viinoigrade, za kar so površine že pripravliime, da bodo pričeli s saijenijem, čim bo vreme ugodno. Za obdelavo terasnih nasadov vinogradov je nujna nabava potrebne mehanizaciiie, ki io bodo delno 'izpolnili že v letošnjem letu. Za mehanizacijo bodo v delovni enoti preuredili in dogradili garaže. Ker predstavlja največji problem pomanjkanje vode, predvsem v času škropljenji, je v pripravi delni načrt za napeljavo vodovoda na Gorco in bi z deli, po možnosti pričeli že v letošnjem letu. DELOVANJE DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V delovni enoti Podlehnik uspešno delujeta osnovni organizaciji sindikata in mladine. Predsednik osnovne organizacije sindikata je delovodja v delovni enoti Vili Šlehta. Ta organizacija je izredno aktivna, saj sodeluje tudi pri kulturnih dejavnostih v kra- jevni skupnosti. Skupno z delavci si prizadeva za rekreacijo, kjer pa ni vedno pogojev za uresničitev prizadevanj, zaradi [pomanjkanja finančnih sredstev delavcev v delovni enoti. Sindikalna organizacija prireja tudi vsako leto sindikalni Met. Silva Šeruga, predsednica 00 ZSMS v DE Podlehnik Prav tako 'kot sindikalna organizacija je aktivna osnovna organizacija ZS mladine. Predsednica OO ZSMS v delovni enoti. Silva Šeruga, za-poslena na delavnem mestu kuharice nam ije povedala, da šteje mladinska organizacija 23 članov — mladih delavcev in da ie precej aktivna, salj sodelujejo s (krajevno organizacijo pri raznih akcijah. Pred kratkim so se dogovorili za ureditev okolja — parka delovne enote, prav tako pa tudi za sodelovanje pri zbiranju sredstev za cesto in pri izgradnji vodovoda in ceste Podlehnik — Žetale — Podlehnik. V jeseni so sodelovali na vinogradniških igrah. Osnovna organizacija ZSMS je povezana preko koordinacijskega sveta ZSMS Kmetijskega kombinata Ptui z ostalimi delavci v podjetju, je ob koncu našega razgovoril dejala Silva Šeraga. M. P. NAČRTOVANI PRIDELEK Tovarna, ,ki bi naj letno proizvedla 46 tisoč ton sladkorja, bo zgrajena v Ormožu že leta 1978, na najugodnejšem centru križišč, cest, železnice in zadostne vodne oskrbe, v katere radiusu 30 km se bo pridelovala sladkorna pesa. Po projektni zasnovi se bo v severovzhodni Sloveniji pridelovala pesa na površini 7.660 ha, od tega 5.100 ha ali 67 % v organizirani kooperacijski proizvodnji v zasebnem sektorju. Pri hektarskem donosu 430 mq pese, kar bo na naših zemljah zlahka mogoče doseči, bomo letno pridelovali 33.000 vagonov pese, kar zadošča za polno obratovalno kapaciteto tovarne. Po teh načrtovanjih bi naj pridelali 6.000 kg suhega sladkorja po ha in nekaj nad 2.800 še škrobnih enot živinske krme. KK Ptuj obrat Kooperacija se bo v organizirani kooperacijski proizvodnji v polni možni meri vključil v tovrstno pridelovanje pese na 1.000 ha. Ce računamo pridelek 430 mq na ha bo letna proizvodnja znašala 43.000,000 kg pese. Vrednotenje tega pridelka po 0,60 din/kg prinaša 25.800,000 din (2,5 milijarde S din) novega bruto dohodka letno zasebnemu sektorju, v tem manj razvitem območju ptujske občine, to pa je tako pomemben dohodek, o katerem kaže temeljito razmisliti. USTANOVLJEN JE KONZORCIJ PRIDELOVALCEV SLADKORNE PESE Za tako obsežno nalogo, zahteven projekt in uspešno uresničevanje programa smo se morali ustrezno organizirati; 19. novembra 1975 je bil v Ormožu podpisan samoupravni sporazum o ustanovitvi konzorcija pridelovalcev sladkorne pese, velikih potrošnikov in velikih odjemalcev sladkorja za ustanovitev tovarne sladkorja v Ormožu in njeno izgradnjo. V okviru konzorcija in njegovega poslovnega odbora deluje odbor pridelovalcev sladkorne pese, ki vključuje 21 TOZD, potencialnih pridelovalcev sladkorne pese v družbenem in zasebnem sektorju, na območju severovzhodne Slovenije in sosednje Hr-vatske. POIZKUSNO PRIDELOVANJE Odbor je v skladu z njegovo osnovno nalogo, zagotoviti proizvodnjo surovine za tovarno, v letošnjem letu organiziral poizkusno pridelovanje pe-es na 5 mestih pridelovalnega območja, po 25 ha in zato oskrbel pridelovalce s potrebnim reprodukcijskim materialom in kompletnimi strojnimi linijami. Poizkusno pridelovanje se bo letno povečavalo 5 kratno, da bo leta 1979, ko bo tovarna stekla že s polno zmogljivostjo v celoti zagotovljena surovina. Pri organizatorjih in pridelovalcih je še ponekod slišati pomisleke ali bomo s to poljščino uspeli ali ne. Vedeti moramo, da je sladkorna pesa intenzivna in dokaj zahtevna poljščina, ki zahteva dosleden strokovni in organizacijski pristop, da je pridelovanje ekonomično. V začetku nas je to pridelovanje našlo neinformirane, nepoučene, spremlja nas čestokrat stara miselnost, katere vrzeli bomo z izobraževanjem hitro odpravili. Ustreznih površin za pridelovanje pese nimamo dovolj, mogoče pa jih je hitro pridobiti z hidromelioracijami. Tudi za ceno, t.j. okrog 60 par/kg skupaj s premijo ne moremo govoriti, da bi bila spodbudna, vendar cena ne sme biti ovira pripravljenosti za pridelovanje, čeprav je to glavni dejavnik, ker obstojajo zagotovila za ustrezno usklajenost cene tej pomembni surovini. PREDNOSTI PRIDELOVANJA SLADKORNE PESE Ko se odločamo o vključitvi pridelovanja sladkorne pese, ne kaže prezreti nekaterih splošnih načel: — peso Vključevati v kolobar kot enakovredno poljščino, ne pa kot prednostno, ki bi izpodrinila iz kolobarja ustaljena krušna žita in okopavine; — plodored poljščin je lahko rentabilen, proizvodno in ekonomsko ustaljen, če ima vključeno industrijsko rastlino; — naj nam ne bo osnovni namen pridelovati na njivah krme, temveč hrano in le stranski proizvodi naj služijo (Nadaljevanje na 7. strani) OBISK NA DELOVNEM MESTU Marija Kovačič, kmetijski tehnik, zaposlena v Agrokombinatu Lenart, v obratu za kooperacijo — kmetijstvo kot pospeševalka v zadružnih enotah Zgornja Ščavnica in Benedikt, je prav gotovo V Agrokombinatu edina ženska — pospeševalka, saj vemo, da so na teh delovnih mestih zaposleni pretežno moški. Ravno zaradi tega nas je zanimalo, s kakšnimi težavami se kot ženska srečuje pri tem delu. Povedala nam je, ida je zaposlena pri Agrokombinatu Lenart od 1973. leta, najprej v ikomerci-alni službi podjetja, od junija 1974. leta pa ma delovnem mestu pospeševalke. Za to delovno mesto se je odločila predvsem zaradi tega, ker ise je vpisala na Višjo agronomsko šolo v Mariboru in glede na potrebe novih kadrov v pospeševalni službi. Svoje delo opravlja na izredno obsežnih proizvodnih okoliših, ki obsegata olkrog 1000 'kmetij. Od teh kmetij je približno 25 preusmerjenih kmetij, katerih kmet- je se ukvarjajo pretežno z živinorejo, poljedelstvom in delno tudi z vinogradništvom. Preusmerjene kmetije so se preusmerile pretežno v proizvodnjo mesa in mleka. Od omenjenih kmetij je 60 odstotkov kmetij z zemljo nad 5 ha, ostalo pa so manjše kmetije. Struktura kmetov je različna. Razveseljivo je, da ostajajo mladi na teh kmetijah doma in se odločajo za preusmeritev kmetij. Ko je Marija Kovačič govorila o delu pospeševalca je povedala, da je v glavnem zadolžena za se- Pridelovcili bomo SLADKORNO PESO (Nadaljevanje s 6. strani) ,za krmo živini (sladkorna pesa, — pesne glave in listje, pesni rezanci); — sladkorna pesa kot zahtevna poljščina pušča za seboj izredno ugodno plodno stanje tal, kar se šele odraža na kasnejših posevkih; — vse agrarno razvite dežele se v velikem obsegu ukvarjajo s pridelovanjem sladkorne pese, zato zelo radi priznamo, da so bogate. — ob ustrezni organiziranosti in strokovnosti, ki jo zahteva poljščina sladkorna pesa, bo to imelo za ugodno posledico preusmeritve in sodobne organiziranosti v celotni poljedelski proizvodnji; — proizvodnja sladkorja v Sloveniji bo imela za naše nacionalno gospodarstvo naslednje ugodne posledice: — približno 20 milijonov dolarjev prihranjenih deviz za uvoz živil letno; — 12.000 ton rezancev za živinorejo oziroma — 21.480.000 ŠE (škrobnih enot) za prirejo 3.000 ton mesa; — 6.000 ton melase za predelavo v živilski industriji; — približno 200 milijonov večj dohodek kmetijstva; — nad 20 kg domačega sladkorja na prebivalca v Sloveniji. Ta prispevek ima namen pridelovalce in organizatorje proizvodnje v grobem informirati o dosedanjih prizadevanjih realizacije projekta, hkrati pa spodbujati razmišljanja v smeri, da se čim hitreje odpravljajo pomisleki ter nakazati pot do spoznanj ekonom-iskih resnic, ki je potrebno pri tej poljščini še posebej spoznati, če si želimo v bodoče resnično »slajše čase«. Predsednik odbora pridelovalcev sladkorne pese pri konzorciju MIRAN GLUŠIC Mehanizacija pri proizvodnji sladkorne pese stavljenje i-n sklepanje dolgoročnih ipogodb, -pogodb -za fina-nčni obračun, za določitev premije za mlado pitano govedo in za nabavo reprodukcijskega materiala. V glavnem daje strokovne nasvete kmetom-kooperan-tom, ki imajo kmetije v zadružnih enotah Zgornja Ščavnica in Benedikt, predvsem pri uporabi umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, daje nasvete pri gradnji hleva, pri siliranju in spravilu krme, uporabi novih strojev in pri njihovi nabavi. Ena od glavnih nalog je skrb in spremljanje razvoja preusmerjenih kmetij, in predvsem anketiranje tistih kmetij, ki jih želijo preusmeriti. Čeprav Marija Kovačič o-prav-tja delo, kjer so pretežno zaposleni moški, nam je povedala, da pri kontaktih s kmeti-kooperanti nima težav, saj z veseljem spre-jemajo -njene nasvete i-n jih tudi izvajajo. Ker opravlja -delo pospeševalca na dveh zadružnih enotah, -ima premalo časa za redne kontakte s -kmeti-kooperanti. Z novo reorganizacijo Obrata kooperacija-kmetijstvo -po -p, ob- vodnih panogah, pričakuje Marija Kovačič, da bo lahko več časa posvetila kmetom-kooperantom. Pod zadružno enoto Zgornja Ščavnica spada tudi trgovina z reprodukcijskim materialom, kjer kmetje lahko nabavijo umetna gnojila, zaščitna sredstva i-n gradbeni material. Ob zaključku lahko -ugotovimo, da delo Marije Kovačič ni lahko, vendar ga opravlja z veseljem in kot -nam je povedala, se veseli vsakega uspeha s kmeti-koope-ran-ti. Poleg zadolžitev na -delovnem mestu je Marija Kovačič tudi predsednica odbora za medsebojna razmerja delavcev v obratu za koopeiracijo-kmetijstvo in članica ZK Od leta 1973. Funkcija predsednice odbora za medsebojna razmerja delavcev jo precej zaposluje, saj se odbor -sestaja -redno mesečno, kjer na sejah določajo mesečno višino OD pospeševalcev, trgo-vcev in komercialistov. Z možnostjo, da -tudi ženske opravljajo delo, ki bi -ga v preteklih obdobjih zaupali samo moškemu, pomeni konkreten korak v spreminjanju družbenega položaja žensk. Delo Marije Kovačič kot pospe-ševalke pa jasno kaže, da je tudi ženska sposobna enakopravno se Vključevati v delo. M. P. KONZORCIJ (ZAČASNO ZDRUŽEVANJE ZAINTERESIRANIH DELOVNIH ORGANIZACIJ DO USTANOVITVE OSKRBOVALNEGA CENTRA) za preskrbo s kmetijskimi pridelki v Mariboru Lansko leto je bilo v Jugoslaviji na ravni občin in družbenopolitičnih organizacij, zlasti v večjih potrošnih centrih, sprožena akcija za boljšo oskrbo prebivalstva s sadjem in zelenjavo. Akcija je posledica nihanja v kvaliteti oskrbe prebivalstva s krompirjem, zelenjavo in sadjem. Nihanja se pojavljajo kljub boljšim možnostim in pogojem za proizvodnjo ter pripravo živil za trg (hladilnice, transport) in ve- že površna analiza oskrbe prebivalstva prepričljivo kaže, da se je v preteklem obdobju močno razvijala in posodobijala trgovina visokoakumulativnih dejavnosti, kot so; tekstil, konfekcija, električni aparati, pohištvo, gradbeni material in drugi. Tudi ponudba konzerviranih živil kvalitetno raste, zaostaja pa Ponavljajoče nihanje v kvaliteti oskrbe prebivalstva Maribora s svežimi kmetijskimi pridelki, je razlog in pobuda izvršnemu svetu Skupščine občine Maribor in družbenopolitičnim organizacijam, za zadolžitev SOZD TIMA in delovne organizacije Agrokombinata Maribor, SOZD Kmetijsko prehrambenega kombinata, da skupno z njihovimi predstavniki in Ekonomskim centrom Maribor, pripravijo program za formiranje distribucijske mreže, ki mora imeti zagotovljeno tudi proizvodnjo. Za študijo, ki naj bi prikazala sedanje stanje v proizvodnji in distribuciji kmetijskih pridelkov, proučila upravičenost for- miranja centra za distribucijo ter organizacijo proizvodnje kmetijskih pridelkov na ožjem in širšem območju (Slovenije in Jugoslavije), je SO Maribor zagotovila denarna sredstva. Hkrati je SO Maribor zadolžila tudi predstavnika trgovine V. Drozga, dipl. oec., predstavnika kmetijstva dr. Štefana Baumana in predstavnika Ekonomskega centra Dušana Vutkoviča, da pripravijo delovno zasnovo predvidene študije. Na osnovi nalog predvidenih v dispoziciji, bo Ekonomski center Maribor pritegnil k sodelovanju strokovnjake — specialiste za posamezna vprašanja. dr. Štefan Bauman dno večji potrebi za vsakodnevno oskrbo. Moderna, centralno ogrevana stanovanja so načrtovana za sodobno oskrbo s svežimi živili. kvaliteta ponudbe živil, ki se hitro kvarijo ali menjajo kakovost. Tržnica v Velenju se uveljavlja Od nedavnega obiska v Tržnici Velenje, ki jo oskrbujejo s sadjem, zelenjavo, mesom in vinom ter drugim Agrokombinat Maribor, Agrokombinat Lenart, »Košaki« TMI Maribor in Kmetijski kombinat Ptuj, vodi pa jo Pavle Popič, se je nabralo nekaj zanimivosti, ki jih spremljajo uspehi in koristne izkušnje vseh zaposlenih v tržnici, pa tudi potrošnikov, ki se tukaj oskrbujejo z vsem potrebnim, za vsakdanje preživljanje. Na nekaj vprašanj je odgovoril vodja tržnice Pavle Popič med drugim naslednje: PREDNJAČI PRODAJA MESA »V letu 1975 je zabeležila prodaja mesa in mesnih izdelkov iz »Košakov« TMI Maribor največ uspehov, ob možnostih grosistične prodaje mesa in mesnih izdelkov. Poslovodja Miran Rednak zalaga s temi proizvodi kuhinje družbene prehrane, trgovska podjetja, šolske kuhinje in kuhinjo Rudarskega šolskega centra. Grosistične cene so ugodne za kupce večjih količin mesa in mesnih izdelkov. Maloprodaja ne more doseči enakih uspehov kot grosistična. Za obojno je sedanji prostor pretesen, zato bi morala biti za to dva prostora. Sprva »Košaki« TMI Maribor s svojimi izdelki niso bili znani v Šoštanju in Velenju, pač pa Celje s svojo prodajo mesa in mesnih izdelkov. Kvaliteta mesa in mesnih izdelkov iz »Košakov« in hitra dobava naročenih količin blaga je odprla za »Košake« vrata tudi v Šoštanju in Velenju. Zanimivo je, da prodajo sedaj tukaj večje količine mesa in mesnih izdelkov dražje vrste, od klobas — šunkaric, pohorski salamin, štajerskih salam do graničarskih salam, prekajeno meso in drugo iz seznama specialitet »Košakov«. Večji promet z mesom in mesni- mi izdelki zato narekuje tudi večji prodajni prostor SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Tudi samopostrežna trgovina se je 1975 dobro uveljavila. Poslovodkinja Marija Gajšek skrbi za kompletno prodajo ozimnice, za zelenjavo in drugo, kar lahko dobi direktno od AK Maribor in Lenart ter iz Kmetijskega kombinata Ptuj, za družbeno prehrano v Gorenju, v rudniku in Rudarskem šolskem centru ter v drugih šolah. Prodaja krompirja in zelenjave, jabolk in hrušk ter dokupovanje drugih stvari v samopostrežnici je dala lani nad 100 milijonov prometa: Bife ima od lanskega leta dalje velik obisk gostov iz Velenja in iz okolice, zlasti ob tržnih dnevih ter ob petkih in sobotah. Ob 15. v meseceu je v Velenju tržni dan z mnogimi stojnicami v bližini tržnice in na njenem prostoru. Na ta dan pride v Velenje mnogo ljudi iz vseh strani in bife jim je najbližje za malico in tudi za odžejanje s štajerskimi vini, ki jim prizna večina gostov, da so dobro pitna in da jih Kletarstvo »Slovenske gorce« ima v svoji točilnici vedno dovolj na zalogi. Za goste bo v bifeju sčasoma pretesen prostor, še prej pa pretesna kuhinja. Redni sanitarni pregled 2. februarja 1976 Tržnica v Velenju je pokazal, da zahtevajo kuhinjske potrebe v bifeju večji in ustrezno opremljeni prostor že v 2. letošnjem polletju. Mesnica in bife sta dosegla okrog 100 milijonov prometa. RIB PREMALO POJEMO Ribarnica bo prej ali slej doživela spremembo, čeprav je sedaj dobro založena s sladkovodnimi ribami ter z zmrznjenimi morskimi ribami 12 vrst. Žal pa so ribe le tu in tam na jedilnih listih v Velenju in v sosednjem Šoštanju, zato ne more biti ta trgovina aktivna. Tovarna Delamaris Izola je pripravljena urediti na tržnici svojo ribarnico in prevzeti v te namene sedanji lokal za določena štiri leta, nakar bi lokal in prodajo rib ponovno prepustila tržnici. Vprašanje, če bo ta možnost sprejeta in kdo bo podpisal pogodbo. Zunanja tržnica služi vsem, ki tržijo ob tržnih in drugih dnevih na prostoru in v okolici tržnice posebej ob 15. v mesecu, ko je tukaj pravi tržni vrvež. Tržnina pripada tržnici za stroške vzdrževanja sanitarij in za tržni prostor, ki ga je potrebno čistiti in urejati. 1976 ŠE UGODNEJŠI REZULTATI Kot je še na koncu razgovora dejal Pavle Popič, bo potrdila bilanca za 1975. leto, da je tržnica v Velenju že opravičila svoj nastanek in obstoj in da si SOZD KPK resno prizadeva skupno s soinvestitorji, da bi imelo Velenje s tržnico najlepšo možnost oskrbovanja direktno od proizvajalcev kmetijskih pridelkov in mesnih izdelkov ter da dobijo tukaj vse, kar dnevno potrebujejo za gospodinjstva in njihove kuhinje, enako pa druž-hena prehrana. Dobaviteljem vsega naročenega blaga pa bi vodja tržnice Pavle Popič posebej poudaril, da zahteva vsa natančnost, ki so je navajeni vsi v Velenju, hitro dobavljanje naročenih stvari, ker je sicer težko zago- Cim manj zastojev pri popravilih v „Košakih“ TMI Maribor Čeprav smo se odločili, da bomo v rubriki Misli za volanom v vsaki naslednji številki predstavili našim bralcem šoferje v SOZD, želimo v začetku te rubrike predstaviti oddelek tehničnih storitev v »Košakih« TMI Maribor, kamor spada tudi transport. Vodja tehničnih storitev v »Košakih« TMI Maribor Viktor Fras je za brail c e Naše poti povedal naslednje: »Oddelek tehničnih storitev je vključen v tehnični sektor podjetja in opravlja vzdrževanje in obnovo vseh objektov, strojev in naprav v obeh obratih in prodajalnah »Košakov« TMI. V oddelek tehničnih storitev spada tudi avtopark, ki vrši prevoze za lastne potrebe im vrši usluge, po potrebi tudi drugim Avtopark ima 30 vozil, predvsem hladilnikov. Nekaj vozil je na terenu v Izoli, Trbovljah, Velenju in Slovenj Gradcu, v krajih, kjer se nahajajo poslovne enote TMI. To število dostavnih avtomobilov zaenkrat zadostuje, vse pa je odvisno od pravilne in dobre organizacije prevozov, za kar skrbi organizator prevozov Ivan Muraus, ki opravlja dnevne razporede prevozov. Tržnica v Velenju se uveljavlja (Nadaljevanje z 8. strani) var j ati vsako zamudo pri možnostih nabave stvari, za katere nosi tržnica prvo skrb. V naslednjem letu si obeta kolektiv tržnice še ugodnejše poslovne rezultate, saj se je doslej prepričal, da je ob današnji konkurenci pri oskrbovanju velikih in družinskih potrošnikov vredno poskrbeti, da zapušča vsak potrošnik blagovnico s trdnim sklepom, da jo bo naslednji dan ali ob prvi priložnosti rad zopet obiskal. J. V. POPRAVKI — V prejšnji številki Naše poti je prišlo do pomote v članku — Poročilo o letnih konferencah OS TOZD Kmetijstvo AK Maribor. Prvi odstavek v tem članku je potrebno vključiti v članek-Sindikalna organizacija v »Košakih« 1975. — Podnaslov pod sliko: Martin Letonja in Jože Horvat, sadjarja med obrezovanjem na delovni enoti Ptuj, se pravilno glasi: Martin Letonja in Jože Horvat, sad-djarja med obrezovanjem na deloval enoti Osojnik. Prav tako je potrebno naslov nad sliko: Zmotili smo skupino obrezovalcev sadnega drevja na delovni enoti Ptuj, popraviti — na delovni enoti Osojnik. — Pisec sestavka — Zakon z zavarovanju plačil med uporabniki druž-ebnih sredstev je Marija in ne Marjan Magdalene. Uredništvo V oddelku tehničnih storitev delajo tudi mizarji, ključavničarji, električarji, zidarji, pleskarji, mehaniki hladilnih naprav, strojniki in kurjači. Pod tehnične storitve pa spada tudi družbena prehrana in stalna čistilna ekipa. V primeru okvare stroja oziroma ostalih naprav je potrebna takojšnja intervencija. Nastale napake je potrebno v najkrajšem času popraviti, da ne nastanejo večji zastoji in s tem se povzroči večja škoda. Delavci zaposleni v oddelku tehničnih storitev so usposobljeni tudi za popravilo večjih napak, le v izjemnih primerih je potrebna intervencija ekip izven podjetja. V programu za leto 1976 i-mamo naslednjo proizvodnjo vrtnin: 10 ton kumaric za vlaganje, 20 ton feferonov, 10 ton irdeče pese, 250 ton zelja ter 10 ton rdečega korenčka. Za vse vrtnine obrat Kooperacija KK Ptuj s posebno pogodbo zagotavlja kooperantom minimalne garantirane cene. V letošnjem letu bo proizvodnja vrtnin sicer nekaj manjša saj bomo po nekaj letnem premoru ponovno pričeli s to proizvodnjo. Prvič pa bomo uvedli proizvodnjo sladkih in ostrih feferonov. Ravno pri tej proizvodnji se bo najbolj odrazilo sodelovanje med posameznimi TOZD v KK Ptuj, saj bodo sadike feferonov gojili v TOZD Kmetijstvo, ki jih bo dal v proizvodnjo obratu Kooperacija, ta pa bo vse proizvedene količine oddal TOZD Petovia, v končno predelavo in pripravo za trg. Tudi večino ostalih vrtnin bo predelala in pripravila za trg TOZD Petovia Ptuj. Tudi letos ne pričakujemo večjega dohodka od te proizvodnje ker je šele v začetku. V prihodnjih letih, ko bomo to proizvodnjo močno povečali, posebej še takrat, ko bo možnost namakanja iz dovodnega kanala HE SD 2 pa bodo Viktor Fras Za strojna popravila in za popravila avtomobilov adaptiramo mehanično delavnico, saj za popravilo avtomobilov vse do sedaj nismo imeli primernih prostorov, zaradi česa pa 'smo koristili usluge drugih.« Ob koncu razgovora je Viktor Fras dejal, 'da si pri nadaljnjem delu želi čim manj zastojev. Tudi mi se pridružujemo njegovim in željam vseh delavcev, zaposlenih v oddelku tehničnih storitev v »Košakih« TMI Maribor. M. P. tudi vrtnine predstavljale precejšen delež v dohodku kooperantov na Ptujskem polju. S proizvodnjo vrtnin bomo uspeli le, če bomo uspešno sodelovali med vsemi TOZD v KK Ptuj in dosledno izpolnjevali pogodbe do kooperantov. Konrad Janžekovič Zanimiva prireditev v Juršincih Uredništvo Kmečkega glasa je skupno s Kmetijskim kombinatom Ptuj in Krajevno skupnostjo Juršinci organiziralo 17. februarja ustni časopis v dvorani prosvetnega doma v Juršincih. Novinarji Kmečkega glasa so se pogovarjali s predstavniki krajevnih skupnosti, Kmetijskega kombinata Ptuj in s predstavniki Gozdnega gospodarstva Maribor, o najzanimivejših dogajanjih v kmetijstvu oziroma gospodarstvu in o problematiki trs ni carjev v Juršincih ter o možnostih kmečkega turizma v teh krajih. Za ustni časopis je vladalo med prebivalci Juršinc in ostalih krajevnih skupnosti izredno zanimanje. Glede na to, da so kmetje sicer izrazili željo vključiti se v tako kmetijsko proizvodnjo, 1 ki jim bo nudila največ možnosti za hiter in ekonomičen razvoj kmetij, pri tem pa jih ovira pomanjkanje sredstev, so predstavniki hranilno-kre-ditne službe pri Kmetijskem kombinatu Ptuj, predstavili možnost najemanja kreditov zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Na prireditvi pa so razpravljali tudi o možnostih turističnega razvoja gomilskega območja in pa o kmečkem turizmu v teh krajih Prireditev je dobro uspela. V programu so poskrbeli tudi za razvedrilo. Posamezne delovne organizacije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih izdelkov so prispevale nagrade za tekmovalce, ki so sodelovali v prireditvi. Ustni časopis Kmečkega glasa v Juršincih V pridelovanju vrtnin se uresničujejo integracijski nameni V letošnjem letu nameravamo v obratu Kooperacija KK Ptuj ponovno pričeti z proizvodnjo vrtnin, ki jo bomo organizirali v kooperacijski proizvodnji. Vrtnine nameravamo pridelovati predvsem na Ptujskem polju, kjer so ugodni pogoji za takšno proizvodnjo. OBRAČUN INVESTICIJE 1. faze TGC v Ptuju * 1 2 V skladu z dogovorjeno politiko izgradnje Turistično gostinskega centra v Ptuju, ki določa izgradnjo v dveh fazah, smo zgradili v okviru I. faze vse objekte za normalno obratovanje in brezhibno funkcioniranje letnega dela TGC. Kompletna investicija izgradnje vseh objektov ter dobave in montaže naprav znaša po popisu del in projektantskem predračunu 35,329.413 dinarjev. Zaradi nekaterih dodatnih del ter dobave in montaže nepredvidene opreme bo znašala celotna investicija I. faze 38,314.546 din. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■» PO PREDPISIH Gozdovi >— osnovna sredstva: Po zakonu o posebni ureditvi revalorizacije določenih družben ih sredstev (Ur. .tet SRS št. 29/75) se vodijo družbeni gozdovi evidenčno v knjigovodstvu TOZD v razredu O: osnovna sredstva, z vrednostjo 1 din za 1 ha. Živalske kužne bolezni: Z odredbo o preventivnih ukrepih proti .(Močenim živalskim kužnim boleznim v letu 1976 (Ur. list SRS št. 29/75) so predpisana preventivna cepljenja in nekateri drugi ukrepi .z dp er določene živalske kužne bolezni. Znižanje carine: S posebno odločbo zveznega izvršnega sveta (Ur. list SFRJ št. 61 /75) se zniža carina za uvoz specifične opreme, ki se uporablja za proizvodnjo osnovnih kmetijskih proizvodov in carina za uvoz specifične opreme, ki se uporablja v gozdarstvu. Podroben obračun zagotovljenih in porabljenih investicijskih sredstev je naslednji: 1. Zagotovljena investicijska sredstva Z združevanjem denarnih sredstev gospodarstva, negospodarstva, obrti ter s krediti iz bančnih sredstev, s sredstvi dotacij SO Ptuj, KS Ptuj in s prispevkom SR Slovenije, smo zagotovili investicijska sredstva v višini 35,509.170 din in sicer: — Kredit KBM Podružnice Ptuj (iz bančnih in namensko oroče-nih sredstev) v višini 27,453.174 din; — Sredstva SO (izdelava vrtine in odkup zemljišča (v višini 2,268.286 dim; — Sredstva KS Ptuj (iz samo-prispevlka) v Višini 2,000.000 din; — Sredstva SR Slovenije (prispevek za manj razvite) v višini 3,786.710 din. 2. Obračun porabljenih sredstev Po projektantskem in izvedbenem predračunu je znašala celotna investicija I. faze TGC 35,329.413 din. Do konca 1975 leta smo obračun ah situacij v višini 33,959.732 dim, medtem ko znaša vrednost nedokončanih del (ocenjena) 4,354.834 dim. Po ugotovitvah, da smo zagotovljena investicijska sredstva skoraj izčrpali im da je še precej del .nekončanih, smo zahtevali od projektanta in glavnega izvajalca del, da pripravi nov popis del, utemdlji nastale razlike in postavi končno vrednost celotne I. faze. Po doslednem pregledu izvršenih 'im obračunanih del ter .dobavljene im Instalirane opreme znaša nova predračunska vrednost (ocenjena), vseh objektov in naprav i. faze TGC 38,314.546 din. Podrobna razčlemba teh podatkov po opravljenih delih im dobavljeni ter instalirani opremi z upoštevanjem vseh drugih stroškov mam da naslednje ugotovitve (glej tabelo). O p o! m b a : Zagotovljenih investicijskih sredstev za I. fazo imamo 35,509.170 dim. Nova predračunska vrednost znaša 38,314.546 din in je za 2,985,133 din vdčja od projektantske predračunske Dodatna dela (provizorično parkirišče, aleja bratstva in enotnosti, dohodne in vhodne poti, ureditev črpališča, priprava začasne točilnice, dela na elektropriključku, vodovodnem priključku in pri- Vrsta d e1 a Predrač. vrednost Vrednost d od. del Nova predrač. vrednost — Gradbena in obrtniška dela 17,259.815 + 2,529.265 19,789.080 — Dela in oprema bazen, tehnike 6,943.797 + 230.000 7,173.797 — Instalacijska dela 3,238.648 — 351.833 2,886.815 — VN kafoelij. priMjuč. 449.539 — 2.730 446.809 — Trafo oprema 289.526 — 289.526 — Kanalizac. in vodovod 766.132 — 766.132 — Izvedba ograje 250.000 — 250.000 — izdelava vrtine 2,268.286 — 2,268.286 — Pro j ek. in inženiring 2,185.440 — 100.776 2,084.664 — Prispev. za energ. 813.000 + 332.697 1,145.697 — Zagonski stroški 865.230 + 348.510 1,213.740 SKUPAJ: 35,329.413 + 2,985.133 38,314.546 vrednosti. To raži i ko, ki je nastala zaradi dodatnih del, bomo pokrili : a) z dodatnim kreditom KBM, podružnica Ptuj v višini 2,804.366 din b) s sredstvi, ki nam še ostanejo od zagotovljenih sredstev v višini 180.757 din. 3. Dodatna dela Da bomo dobili popolnejši pregled porabljenih investicijskih sredstev in da bo ocena o koriščenju združenih sredstev čim bolj realna in objektivna, navajamo konkretne kazalce raZlilk, nastalih zaradi dodatnih del v skupni višini 2,985.133 din. 1. Predračunska vrednost gradbenih in obrtniških del je znašala 17,259.815 din, nova predračunska vrednost pa po oceni znaša 19,789.080 din. RaZHIka v višini 2,529.265 din je nastala zaradi naslednjih dodatnih del: — med -izvajanjem del na olimpijskem bazenu je bilo potrebno opraviti zaradi geoloških in hidroloških pogojev posebno temeljenje, ki nam je podražilo investicijo za 307.520 din; — letne slačilnice in garderobe so bile projektirane z uvoženo opremo v višini 4,195.949 din. Zaradi prepovedi uvoza smo morali opraviti ta dela v domači izvedbi, kar nam je podražilo investicijo za 989.411 din; — inšpekcijske službe SR Slovenije in SO Ptuj so zahtevale spremenjeno lokacijo in izvedbo dimnika, kar nam je podražilo investicijo za 500.000 din; — predračun delne ureditve okolice je znašal 602J284 din in sicer ureditev platoa ob bazenih. ključku termalne vode) so nam podražila investicijo za 732.335 din. 2. Predračun del in dobave opreme za bazensko tehniko je znašali 6,943.797 din. V tem znesku nismo upoštevali potrebne športne opreme za olimpijski bazen (skakalne deske, vrvi za omejitev prog, in drugo), kar nam podraži investicijo za 230.000 din. 3. S predračunom za I. fazo smo predvideli prispevek za energetiko v višini 813.000 din. Povišana stopnja obveznih odvodov za energetiko nam povišuje investicijo za 332.697 din. 4. V zagonskih stroških predstavljajo najvišjo postavko dodatne obresti v višini 1,040.954 din. Pri sestavljanju finančne konstrukcije za I. fazo teh obresti sploh nismo predvidevali, ker smo računali z njihovo kapitalizacijo in odplačilo z anuitetami. V tej postavki so tudi drugi stroški (odkup zemlje, plačilo raznih taks, vodenje investicije, potni stroški itd.), zato je ta znesek znatno večji kot je prikazan v tabeli. V zaključku lahko rečemo, da prekoračitev predračunske vrednosti za 2,804.366 din ni nastala zaradi spremembe cen, ali nedosledno izdelanega popisa del in predračuna, pač pa zaradi dodatnih del, ki smo jih morali izvršiti zaradi omenjenih razlogov. Franci Žula DA BO VEČ ELEKTRIKE Na Ptujskem polju in v Ptuju zahteva velike spremembe izgradnja HC SD 2 Formin skupaj z dotočnim kanalom med Ptujem in Forminom ter akumulacijskim jezerom med Ptujem in Markovci niže Ptuja. Sredi Krškega polja pa se dviga iz sadovnjaka velikanski železni lonec, iz katerega bi komaj lahko pokukal le ljubljanski nebotičnik. To je notranji obod reaktorja bodoče jedrske elektrarne, ki je gradbeno na četrtini poti. Vsak dan je na tem mravljišču 500 do 700 delavcev iz Hrvatske in Slovenije. KJER VEČ ŠKODE TUDI VIŠJE ZAVAROVALNE PREMIJE Po novem zakonu o osnovah sistema zavarovanja posesti in ljudi, ki ga je sprejel ZIS, je predvidena nova rešitev za tiste zavarovance, ki imajo v letu ali več letih več škod — takšni bodo zdaj plačevali tudi višje premije. Poleg normalno ugotovljene premije bodo za to plačali š edodatek k premiji. Kolikšen bo dodatek, bodo določile za vsak posamezni primer skupščine zavarovalnih skupnosti. TOVARNE BLIŽE DELOVNI SILI Sarajevski dnevnik »Oslobodjenje« se zavzema za tovarne na vasi in utemeljuje približevanje industrije in drugega gospodarstva vasi s tem, da bo nastala tako močna spodbuda za hitrejši napredek vasi, za krepitev njene ekonomske moči in za skladnejši napredek znotraj vsake komune. To bi bil tudi način, da bi zaustavili stalen pritisk na mesta in občinske centre, pa tudi nadaljevanje začetnih procesov približevanja industrije delovni sili, kar je bilo doslej obratno. Razmestitev proizvodnih obratov v vasi seveda ni niti malo enostavna, vendar jo je potrebno razumeti kot logično kontinuiteto ekonomskega napredka in doslednosti v realizaciji politike enakomernega razvoja vseh krajev. Turizem in gostinstvo fffii ■ b n ■ ■ ■ ■ TOZD gostinstvo „Haloški biser“ Ptuj V korak z vsemi pokrajinami in centri v Sloveniji in Jugoslaviji, ki jim pomeni turizem in gostinstvo eno izmed važnih gospodarskih vej, želi in mora biti tudi Ptuj s svojimi kulturnozgodovinskimi zanimivostmi in razvojem kmetijskih ter industrijskih zmogljivosti in z lepo okolico. Program povečanja nočitvenih zmogljivosti hotela Poetovi o za eno nadstropje se zdi za nove turistične razmere skoraj preskromen kot je bilo že ob začetku načrtovano in bi bilo potrebno NADALJNJI NAČRTI Pri Projektivnem biroju v Ptuju je že v delu programska študija za adaptacijo in rekonstrukcijo obstoječega hotelskega objekta PRENOČITVENE ZMOGLJIVOSTI Zato je razumljivo, da si samoupravni organi in strokovne službe naše TOZD kot nosilec družbenega gostinstva v občini, ob podpori in sodelovanju Kmetijskega kombinata Ptuj, prizadevajo storiti vse, da bi med drugim povečati nočitvene zmogljivosti in to predvsem v samem Ptuju. Iz projekta dosedanjega hotela Poetovio je razvidno, da se je takratni investitor občina Ptuj že zavedala pomembnosti razvoja gostinstva in turizma v bližnji bodočnosti na našem območju. Finančne razmere pa niso dopuščale večje investicije, čeprav so bile po njih resne želje. Ptuj se je tako moral zadovoljiti le s hotelom C kategorije in z nalogo, da pozneje vzporedno z' razvojem gospodarske in ekonomske rasti poveča zmogljivosti samega hotela in drugih gostinskih obratov družbenega gostinstva. Od vseh nočitvenih zmogljivosti TOZD »Haloški biser« je 88 sob in 183 ležišč, od tega odpade na hotel Poetovio 35 sob in 69 ležišč, na Letovišče grad Bori 43 sob in 87 ležišč ter na Beli križ 10 sob in 27 ležišč. Sedanja izkoriščenost nočitvenih zmogljivosti v letu 1975 pove, da je billo v hotelu Poetovio in Belem križu 18.542 nočitev, od tega za domače goste 13.934 in za tuje 4.608. Letovišče grad Bori je lani doseglo 6.539 nočitev, od tega za domače goste 4.354 in za tuje 2.185. V celoti je biilo v preteklem letu 2.828 nočitev več kot v letu 1974. K temu je predvsem prispevala adaptacija in opremljen ost sob v Letovišču grad Bori. Zanimivo je še dodati, da je vedno večje povpraševanje po eno in dvoposteljnih sobah, opremljenih s kopalnico in sanitarijami. Tako bo prav gotovo še v bodoče, zato bomo morali imeti več takšnih sob kot večpostelj-nih, ki so le občasno zasedene. TURISTE JE TREBA PROGRAMSKO PRESENEČATI Ob obstoječih zmogljivostih za se je v Jugoslaviji kot turistično zanimivi celoti v mednarodnem turizmu /bistveno spremenila miselnost o oskrbi oziroma uslugah za goste — turiste. Praksa je namreč pokazala, da je med gosti — turisti le malo takšnih, ki se zadovoljujejo v času svojega letovanja samo z ugodjem v hotelu in z več ali manj zanimivo okolico. sprejemanje in bivanje gostov turistov za krajši ali daljši čas Hotel Poetovio Ptuj Turistične institucije in hoteli so vedno bolj v skrbeh, kako bi seznanili svoje goste v širšem prometu z zanimivostmi in ugodjem, z raznimi prireditvami, izleti, kopanjem in podobno. To se je zelo pozitivno pokazalo, da povsod turiste radi usmerjajo tja, kjer jih je mogoče v njihovem času bivanja programsko presenečati, saj se temu radi prilagajajo in tudi radi žrtvujejo več časa kot bi ga sicer, če bi ostali na enem samem mestu. Ob novih pogojih razvoja turizma se lahko Ptuj smeleje ozira po turistični karti Slovenije in Jugoslavije, ob zavesti, da se je našlo v njem in njegovi lepi okolici že doslej mnogo turistov ob raznih prireditvah kot je kurentovanje, gospodarska razstava, festival narodno zabavne glasbe, razna medrepubliška in medobčinska srečania. Glede na to lahko Ptuj pričakuje večjo podporo večjih turističnih in gostinskih organizacij, da ga bodo uvrščale v svoje programe izletov za domače in tuje turiste. razmišljati o gradnji 'novega večjega hotela, ki bi bil v celoti sposoben, skupno z Letoviščem gra/d Bori in Belim križem, za večje in zahtevnejše turistične aranžmaje ter za večji delež v turističnem prometu Slovenije in Jugoslavije. Vsekakor bo znal Ptuj ceniti turistične organizacije v širšem jugoslovanskem prostoru, ki ga bodo vsestransko podprle, da bo lahko čimprej ob potrebah domačega in mednarodnega turizma zasedel svoje zmogljivosti z domačimi in tujimi turisti. in za dograditev ustreznih nočitvenih in gostinskih zmogljivosti v smeri Osojnikove ceste. Programska študija mora ugotoviti primernost obsega teh zmogljivosti ter njihovo ekonomsko upravičenost in rentabilnost. Vprašanje pa je, v kolikšni meri in kolikšnem času bo TOZD »Haloški biser« ob solidarni podpori Kmetijskega kombinata Ptuj ekonomsko im finančno sposobna za uresničitev tega prepotrebnega projekta. ALEKSANDER EKART Seminar o varstvu pri delu Poučevanje in vzgoja so eden od temeljnih in preventivnih varstvenih ukrepov, ki jrm mora izvajati delovna organizacija. Novi republiški zakon o varstvu pri delu v svojem 15. členu našteva: v kolikor delavec nima opravljenega preizkusa znanja o varstvu pri delu, ne sme voditi, nadzorovati in opravljati del. Nahajamo se pred sprejemom skupnega samoupravnega sporazuma Kmetijskega kombinata Ptuj in ustreznih pravilnikov za TOZD. Seminarji, ki smo jih in jih bomo organizirali, bodo pripomogli, da se samoupravni akti s tega področja pravilno sprejmejo. Zaradi takšnih potreb in zakonskih predpisov smo 26. januarja 1976 organizirali seminar o varstvu pri delu, v sodelovanju z Delavsko univerzo iz Ptuju, za vodilne in vodstvene delavce Kmetijskega kombinata Ptuj. Izpit je opravilo 54 vodilnih in vodstvenih delavcev. S seminarji o varstvu pri delu bomo nadaljevali tako, da bodo do konca tega leta vsi delavci, ne glede kje delajo seznanjeni s predpisi o varstvu pri delu, s poudarkom na svoje delovno mest0- Živorad Marinkovič NAŠA POT ■ STRAN 11 Trgovina Agrokombinata Maribor V stavbi na Partizanski cesti v Mariboru, kjer je uprava Agrokombinata, ima prostore tudi trgovina z reprodukcijskim materialom in mehanizacijo Agrokombinata Maribor. Lepo okrašeno izložbeno okno bas je premotilo, da smo vstopili v prodajalno, kjer nam je poslovodja trgovine Kamilo Partlič predstavil prodajalno. slorvodja tudi čas ipoislovaoja od 7 — 143J ure. Iker je mano, da je nairvečji obisk v (prodajalnah rarvmo v popoldanskem času. Glede na poupraševanje potrošnikov, je trgovina razmeroma dobro založena in v Agrotehnika Ljubljana in Agraria Koper, čeprarv bi bila nabava večjih količin direktno pri proizvajalcu cenejša. Vsekakor bi se bilo koristno zamisliti nad predlogom poslovodja Kamiia Partliča, V trgovini prodajano težjo in lažjo mehanizacijo, škropiva, gnojila, krmila, rezervne dele za škropilnice in traktorje ter drago. O nabavi se poslovodja trgovine posvetuje s odgovornimi v komerciali podjetja. Po mnenju tovariša Partliča pa bi se bilo 'koristno povezati glede nabave z ostalimi sorodnimi trgovinami v okviru SOZD. S takšno povezavo bi lahko imeli ugodnosti pri doseganju večjih razlik v cenah, kreditni pogoji bi bili boljši, lahko bi nudili tudi grosistično prodalo proizvodov. Promet v prodajalni bi bil verjetno boljši z rešitvijo navedenih problemov. V trgovini sta poleg poslovodja zaposleni še dve prodajalki in ena učenka. Verjetno (je to naključje, da so v trgovini, kjer je narava dela takšna, da je potrebno 'dvigati težja bremena, zaposlene v glavnem ženske. _ Po mnenju poslovodja, bi bifli za takšno delo primernejši moški. Velik problem, poleg konkurence ostalih prodajaln, ki prodajajo enake proizvode, jma prodajalna velike probleme s uskladiščeni em proizvodov. Skladišča so precej oddaljena od prodajalne, tudi do 10 km, kar pa vse povzroča dodatne stroške. Pri_ (prevozih blaga se poslužujejo predvsem uslug ob- rata Strojna postaja. Možnosti, da bi uredili Skladišče v bližini prodajalne ni. Na promet v prodajalni pa veliko 'Vpliva po mnenju po- glavnem nudi proizvode, po katerih potrošniki pouprašu-jejo. Proizvode v 'glavnem nabavljajo pri stalnih grosistih da hi se pri nabavi povezale vse sorodne prodajalne v okviru Sestavljene organizacije združenega dala. M. P. ZAVAROVANJE KOOPERANTOV Širiti so se pričele govorice, da se kmetje nočejo vključevati v tovorstno zavarovanje, četudi izpolnjujejo vse zahtevane pogoje. Zadružna zveza SR Slovenije je zato poskušala ugotoviti, kaj smo v preteklem obdobju resnično dosegli. Iz podatkov je bilo razvidno, da se nekatere organizacije niso dovolj zavzeto lotile zaupane jim naloge in so kmetom premalo razložile prednosti tega zavarovanja. Več organizacij pa se je zelo otepalo tega dela, ki zahteva precejšnjo odgovornost. K sreči pa le niso vsi ravnali tako malomarno. Bile so tudi kmetijske zadruge in obrati za kooperacijo, ki so se dela zavzeto lotili in zabeležilli so sto ali celo več novih zavarovancev. Po podatkih je bilo 1. septembra 1975 pokojninsko in invalidsko zavarovanih 658 kmetov-kooperantov, v postopku pa so bili še primeri 104 zavarovancev. Zato so na minuli seji upravnega odbora zadružne zveze zavrnili trditev, da kmetje niso zainteresirani za tovrstno zavarovanje. Člani upravnega odbora so zlasti poudarili prednosti in pomen invalidskega zavarovanja, ki v sodobnem kmetijstvu zagotavlja večjo socialno varnost zavarovancev v primeru nesreče. Številne organizacije pa se branijo, da le težko ugotavljajo upravičenost kmetov do zavarovanja. Pravijo, da je posebno težko ugotavljati osebni dohodek kooperantov in da se mnogi kmetje ne žele zavarovati, ker imajo premalo delovne dobe pa so že precej stari. Ponekod je med kmeti tudi precej takih, ki imajo priznan status borcev NOB in ti se lahko zavarujejo pod ugodnejšimi pogoji. Že v prvih dneh novembra pa se je število zavarovancev znatno povečalo. Tako je, na primer, KZ Mozirje prijavila že 108, Hmezad v Žalcu 104 in Vipava 98 zavarovancev. Posebno razveseljive pa so vesti s terena: kmetje-kooperanti se namreč vse bolj zavedajo prednosti kooperantskega zavarovanja. Posebno se navdušujejo nad invalidskim zavarovanjem, kajti vedno več je kmetov, ki imajo kmetijske stroje in vsem je znano, koliko nesreč se je z njimi že pripetilo. Razveseljivo je tudi, da se za tovrstno zavarovanje odloča vse več mladih kmetov. Torej: zavarovanje kmetov-kooperantov počasi napreduje, vendar zanesljivo. Zlasti kmetje, ki preusmerjajo gospodarjenje na kmetijah, se vedno bolj zavedajo, da si bodo prej ali slej s polnim zavarovanjem morali zagotoviti varnost v nesreči in na starost. Vedno bolj se zavedajo vseh ugodnosti, ki jim jih kooperantsko zavarovanje nudi, čeprav odločitev ni vedno lahka, ker temelji na odnosih v kmetijski proizvodnji in gospodarskih možnostih posameznega kmečkega gospodarstva. Rado Radešček (Sodobno kmetij'stvo, 2-76) Obrezana vinska trta v Zg. Ščavnici Nadaljnje delo konference ZK KK Ptuj Konferenca Zveze komunistov Kmetijskega kombinata Ptuj je na prvi seji dne 2. februarja 1976 sprejela naslednje SKLEPE, STALIŠČA IN PROGRAM vse oblike, ki so vzpostavljene in sprejete s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev TOZD v delovno organizacijo KK Ptuj, dosledno upoštevajo zlasti pa še razvijati delegatske odnose skupnih samoupravnih organih in samoupravnih organih TOZD. 14. Pri volitvah v samoupravne organe se bodo osnovne organizacije Zveze komunistov in konferenca ZKS ter njeni organi angažirali pri idejnih in kadrovskih pripravah, zlasti pa pri spoštovanju vseh faz od evidentiranja, kandidiranja in volitev. Angažirala se bo pri uveljavljanju idejno političnih kriterijih članov samoupravnih organov. 15. Konferenca in osnovne organizacije ZKS bodo s svojim idejno političnim delom vplivale na ustrezno medsebojno odvisnost delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela z delavci izvajalci določenih potrebnih družbenih dejavnosti, organiziranih v samoupravnih interesnih skupnostih. Pri tem si bodo komunisti prizadevali za ustrezne medsebojne materialne odnose, v skladu s potrebami in programi. 16. Splošna ljudska obramba in delo komunistov bo sestavni del stalne politične akcije in usmerjanja komunistov ter preverjanja izvrševanja postavljenih nalog. Hkrati pa stalna naloga komunistov za vsestransko usposabljanje delavcev in posameznih organov za čim učinkovito delovanje in priprave. 17. Družbena samozaščita — komunisti si bodo prizadevali uveljaviti samoupravno sprejete oblike in metode delovanja družbene samozaščite v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. 18. Delavska kontrola je sestavni del samoupravnega procesa in odnosa slehernega delavca v TOZD. Delavska kontrola mora delovati v skladu s sprejetimi sklepi v samoupravnih organih, zborih delavcev in poleg drugih nalog tudi nadzorovati izvajanje teh sklepov. O nepravilnostih, ki jih delavske kontrola odkriva s svojo aktivnostjo, razpravljajo in sklepajo o sankcijah, zato pristojni organi. 19. Informiranje v sami Zvezi komunistov je odvisno od aktivnosti vsakega posameznika komunista in oblik informiranja, ki so vzpostavljene v TOZD oziroma delovnih organizacij; izdelati pa poseben model informiranja komunistov v osnovnih organizacijah ZKS. Na splošno se pa komunisti zavzemajo za učinkovite oblike informiranja delavcev v TOZD. Vzpostaviti sistem informiranja preko informativnih skupin delavcev v TOZD. 20. Družbeni standard delavcev, zaposlenih v TOZD Kmetijskega kombinata Ptuj (vštete so tudi TOZD, ki so se priključile v lanskem letu) sloni na solidarnostno združenih sredstvih vseh TOZD. Zveza komunistov bo usmerjala svojo politično aktivnost za čim hitrejšo urejanje stanovanjskih problemov zaposlenih, izgradnjo letoviških zmogljivosti, za ustrezno rešitev objektov družbene prehrane in druga vprašanja s področja družbenega standarda zaposlenih. 2|1. Konferenca Zveze komunistov KK bo stalno spremljala izvrševanje sprejetih sklepov v osnovnih organizacijah in v konferenci sami kot tudi v organih konference in povsod tam, kjer bodo komunisti za pripravo posebnih poročil o posameznih sklepih zadolženi — posamezniki ali posamezne službe v TOZD in delovni organizaciji. Za konkretno realizacijo — pripravo gradiva po posameznih sklepih in ustrezno obravnavanje v sekretariatu in osnovnih organizacijah ter konferenci je zadolžen sekretariat konference ZKS KK Ptuj. Stud^a^n^ca ZKS v „KOŠAKIH” TMI Maribor Pred kratkim so se zbrali člani osnovne organizacije ZK »Košaki« na redni letni konferenci, kjer so pregledali svoje delo v preteklem dvoletnem mandatnem obdobju. 1. Utrditi vlogo konference Zveze komunistov Kmetijskega kombinata Ptuj kot usmerjevalnega in usklajevalnega organa osnovnih organizacij Zveze komunistov po posameznih temeljnih organizacijah združenega dela Kmetijskega kombinata Ptuj. V konferenci ZKS KK Ptuj osnovne organizacije ZKS zagotavlja enotnost idejnega in akcijskega delovanja komunistov v KK o vseh vprašanjih in problemih v temeljnih organizacijah KK Ptuj. 2. Razvijati in utrjevati oblike in metode dela v vseh osnovnih organizacijah ZKS in v okviru konference, da bo zadolženi sleherni član Zveze komunistov za aktivno delovanje. Za poenotenje idejno političnega in akcijskega delovanja Zveze komunistov v Kmetijskem kombinatu sklicevati zbore vseh komunistov iz temeljnih organizacij združenega dela. 3. V vseh temeljnih organizacijah Kmetijskega kombinata in obratu kooperacija formirati osnovne organizacije ZKS. Zato je vsaka osnovna organizacija ZKS zadolžena skupno s sekretariatom konference ZKS za sistematični pristop k evidentiranju kandidatov za članstvo ZKS v vseh tistih TOZD in obratu kooperacija, kjer ni članov ZKS oziroma osnovnih organizacij. 4. Pri razvijanju metod dela vključevati komuniste v delo drugih družbeno političnih organizacijah, delegacijah, samoupravnih organih, poslovodnih strukturah, organih samoupravne delavske kontrole, splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. V okviru osnovnih organizacij in konference Zveze komunistov poenotiti metode in oblike takega delovanja oziroma pripravljanja komunistov za tako delovanje. 5. Idejno politično usposabljanje komunistov je osnovna naloga osnovnih organizacij ZKS v TOZD, na osnovi skupno sprejetega programa organov občinske konference. V okviru konference ZKS in njenih delovnih organov se pripravljajo v dogovoru z vsemi osnovnimi organizacijami skupna predavanja ali razprave po posameznih temah. Osnovne organizacije in konferenca pa so zadolžene pripraviti ob konkretnih akcijah komunistov posebne oblike in metode usposabljanja članov 6. Usmeritev komunistov na aktivnosti izven temeljnih organizacij združenega dela v krajevne skupnosti, zlasti v zunanje krajevne skupnosti, v razvijanje krajevne samoupravne in kmečke samouprave v okviru obrata za kooperacijo. 7. Vsi komunisti Kmetijskega kombinata so zadolženi, da se aktivno vključijo v izvajanje in uveljavljanje sklepov višjih organov Zveze komunistov in te sklepe konkretizirajo v temeljnih organizacijah združenega dela ter v delovni organizaciji. 8. Pri uveljavljanju določil ustave in drugih zakonskih ter samoupravnih predpisov o samoupravnih odnosih med temeljnimi organizacijami združenega dela znotraj delovne organizacije upoštevati medsebojno solidarnost, medsebojno odvisnost ter medsebojne dohodkovne odnose. 9. Pri nadaljnjih povezavah temeljnih organizacij združenega dela oziroma organizacij Kemtijski kombinat Ptuj upoštevati dosedanje integracije z naslednjimi tako, da bodo povezane primarne kmetijske dejavnosti s predelavo in trgovino. Zato je dolžnost vseh komunistov in drugih družbeno političnih organizacij, vodstev TOZD in delovne organizacije, da se v nadaljnjih povezavah tak koncept realizira. Konferenca ZKS, osnovne organizacije in komunisti v vodstvih TOZD, delovni organizaciji in v samoupravnih organih, so zadolženi za utrditev SOZD KPK s sedežem v Ptuju, zlasti pri ureditvi strokovnih služb, po posebnem dogovoru oziroma samoupravnem sprozumu o sistemizaciji, pravni ureditvi statusa SOZD, programov nadaljnjega razvoja in delitve dela med posameznimi temeljnimi organizacijami oziroma delovnimi organizacijami in uredijo tudi druga kadrovska vprašanja SOZD. 10. Pri programiranju razvoja posameznih dejavnosti v Kmetijskem kombinatu Ptuj se komunisti zavzemajo za smotrno razvijanje posameznih dejavnosti v primarni kmetijski proizvodnji, pri čemer gre še posebej za pridobivanje novih zemljišč in usposabljanje že obstoječih (zamočvirjenih) z agro in hidromelioracijami v družbenem sektorju in usposabljanje zemljišč v zasebnem sektorju, preko skupnosti kmetov. Nadaljnjo širjenje živinoreje zlasti v okviru drugih dejavnosti v Kmetijskem kombinatu razvijati predelovalne dejavnosti, zlasti širitev kapacitet za predelave grozdja, sadja in povrtnin; kot tudi razvijanje drugih dejavnosti v skladu za začrtanim programom razvoja posameznih temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovne organizacije Kmetijski kombinat Ptuj. 11. Vse osnovne organizacije ZKS v TOZD so dolžne razvijati s svojim političnim idejnim in akcijskim delovanjem zavest o večji angažiranosti delavcev v doseganju boljših in večjih delovnih rezultatov v vseh TOZD. Zato je nujno izpeljati organizacijo dela tako, da bomo to lažje dosegali in tako izkoristili vse prednosti, ki jih imamo v posameznih dejavnostih in kjer lahko vplivamo na boljše in večje rezultate. Uvajati nove dosežke v že obstoječe tehnologije večje in smoternejše izkoriščanje surovin, zemljiških površin za uvajanje novih kultur v kolobar (sladkorne pese) in prilagajanje teh-inologije vzreje živine spored.no z uvajanjem novih kultur. Uvajanje novih dosežkov tudi v druge dejavnosti v kombinatu in razvijanje vzdušja in stimuliranja inovacij, racionalizacij in drugih izboljšav. V zvezi s tem je potrebno pripraviti predloge dopolnitev organizacije dela v temeljnih organizacijah združenega dela, opredeliti organizacijo, delovna mesta in pripraviti analitično' oceno delovnih mest, v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. 12. Kadrovska politika je sestavni del samoupravljanja in samoupravnih odnosov temeljnih organizacij združenega dela in (delovne organizacije KK Ptuj. Zveza komunistov — osnovne organizacije in konferenca ZKS bosta idejno politično usmerjala aktivnost komunistov v aktivnosti, ki bodo zagotavljale, da bodo v kadrih odločali delavci, vendar v skladu s sprejetimi idejno političnimi, moralnimi in strokovnimi kriteriji. Zveza komunistov bo pri tem dosledno upoštevala kriterije za vse pomembna vodilna delovna mesta v TOZD in delovni organizaciji ter SOZD. Zavzemala se bo tudi za programiranje kadrovskih potreb v zvezi s programi razvoja posameznih dejavnosti; za štipendiranje in izobraževanje zaposlenih delavcev ob delu. 13. Nadaljnjo razvijanje samoupravnih odnosov med temeljnimi organizacijami in v temeljnih organizacijah mora sloneti na ustavnih določilih, zlasti pa je naloga komunistov, da Po poroi&fflu o delu OOZK, ki ga -je podal isedainji sekretar 00 ZK Stane Vii/ovišeik, se je -razvila obši-rna razprava. Ugotovljeno je bilo, da so člani ZK v tem obdobju precej aktivno delali ter tekoče razpravlljaH o vseh važnejših zadevah znotraj delovne organizacije, kakor tudi na širšem področju. Na sestankih is o komunisti 'razpravljali predvsem o gospodarjenju v podjetju, o izpolnjevanju gospodarskih načrtov, o razkrivanju im utrjevanju samoupravljanja, o izvajam ju stabSza-cijfslkega programa, kadrovskih problemih ter drugih težavah, ki so se pojavljale v .njihovem delokrogu . OOZK je prav tako redno spremljaHa in ocenjevala notranjepolitični položaj, kakor tudi mednarodne dogodke. Posamezni razpravljale! so tudi kritično ocenili tista področja dela, kjer je bilo premalo čutiti vpliv komunistov. Premalo je bilo storjeno za politično ideološko izobraževanje članstva, premajhna je bila zavzetost za delo z mladino, premajhna angažiranost komunistov za pomlajevanje partijskih vrst. Po razpravi so člani OOZK -sprejelii naslednja stališča: —- OOZK bo delovala še bolj aktivno ter sprejela podrobno izdelan program dela OOZK; — aktivno se bodo Vključili v izvajanje resolucij in sklepov višjih partijskih vodstev. Vso pozornost bodo posvetili p-ri -sprejema-nju in izpopolnjevanju letnega gospodarskega načrta; — posebno -skrb posvetiti pripravam za volitve -v samoupravne organe; — -več skrbi nameniti za delo med mladino ter -na ta način skrbeti za dotok -novih članov v partijske vrste; — komunisti -se bodo tudi v bodoče zavzemali za -nadaljevanje integracijskih -procesov in skrbeli za utrjevanje -medsebojnih demokratičnih samoupravnih odnosov znotraj SOZD. Da bi navedena -stališča, kakor tudi ostale naloge čim bolj uspešno izvedli, so bile izvoljene tri stalne komisije. Prav tako je bil na tej konferenci izvoljen sedemčlanski sekretariat, ki bo vodil OOZK v naslednjih dveh -letih. Maks B-udja Delo osnovne organizacije ZKS v Agrokombinatu Lenart Osnovna organizacija ZKS pri Agrokombinatu Lenart je imela volilno konferenco 15. decembra 1975. Osrednja točka dnevnega reda je bila poročilo sekretarja o delu osnovne organizacije ZKS v preteklih dveh letih. V poročilu je bilo posebej poudarjeno delo družbeno političnih organizacij v delovni organizaciji, z ozirom na stabilizacijske ukrepe, ki smo jih sprejeli v zadnjem letu. Nakazane so bile tudi slabosti pri izvajanju sprejetih programov v posameznih TOZD. Posebej kritično je delo v TOZD gostinstvo in trgovina ter obratu kooperacija. Te dve TOZD namreč izkazujeta v preteklem letu negativni finančni rezultat, kar je vsekakor vzrok subjektivnih slabosti. Na konferenci je bilo tudi poudarjeno, da so to poglavitni vzroki, o katerih so razpravljali tudi na občinskih političnih vodstvih ter nakazali rešitve v gostinstvu le z integracijskimi procesi občine Lenart. Glede nadaljnje organizacije TOZD in obratov je bilo rečeno, da so sedaj v teku, saj se dela na delitvi premoženja na posamezne TOZD. Kritično je le v kooperaciji kjer samoupravni odnosi niso zaživeli kot smo to postavili s sprejetimi akti. Konferenca je tudi razpravljala o članstvu in bila mnenja, da moramo v prihodnje sprejemati več ljudi v ZK iz kmečkih in delavskih vrst. Z udeležbo na sestankih smo lahko zadovoljni saj poprečna udeležba znaša 74,8 odstotkov. Vse premalo pa smo delali na področju idejno-političnega izobraževanja in informiranju članstva o najaktualnejših političnih dogodkih doma in v svetu. Te informacije so bile podane s precejšnjo zamudo, kar se v bodoče ne sme več dogajati. Iz razprave predsednika IS Skupščine občine Lenart Franja Muršeca je razvidno, da se morajo komunisti v Agro-Ikombinatu Lenart boriti za razvoj kmetijstva v občini, posebej še kooperacijskih o dno sov in razvoju sadjarstva v tem sektorju. Za razvoj gostinstva pa bi se morali širše povezati z močnimi gostinskimi organizacijami izven občine Lenart, tudi izven vašega SOZD, če oni ne, pokažejo primernega razvoja 'te dejavnosti. Konferenca je izvedla tudi volitve novega sekretariata in sekretarja ter njegovega namestnika. V sekretariat so bili izvoljeni Miroslav Bauman, Jože Kocbek, Silvana Kožar, Andrej Šuman, Franc Toplak, Milica Vute in Franc Mencigar. Za sekretarja je bil ponovno izvoljen Franc Mencigar, za namestnika pa Andrej šuman. Konferenca je tudi sprejela program dela za leto 1976. Franc Mencigar Franc Mencigar Pregled dela osnovnih organizacij sindikata za leto 1975 v Agrokombinatu Lenart V letu 1975 smo z reorganizacijo TOZD proizvodnja in storitve organizirali štiri TOZD, in sicer: TOZD poljedelstvo in živinoreja Lenart, TOZD sadjarstvo Selce, TOZD transportser-vis in TOZD gostinstvo in trgovina. Temeljnim organizacijam združenega dela nismo dali samo gospodarsko-ekonomsko in samoupravno vsebino, temveč teče tako tudi politično delo, predvsem v okviru sindikata. Tako imamo sedaj šest osnovnih organizacij sindikata po o-menjenih TOZD, prav tako tu- di v obratu za kooperacijo in skupnih službah Agrokombinata. Koordinator dela med odbori 00S pa je koflerenca, ki obenem predstavlja konferenco kmetijske in živilske panoge v občini Lenart. Letna skupščina OO sindikata je ugotovila, da z rezultati Koruznjak pri Špindlerjevih v Zg Ščavnici Drugi o nas (Večer) Dogovori za večji pridelek V Agrokombinatu Lenart so naredili v poljedelski proizvodnji korak naprej. Precej novih obdelovalnih površin so pridobili z melioracijo ravninskih predelov Pesniške doline, pa tudi v dolinah ob nekaterih pritokih Pesnice. Skladno z zvečanjem obdelovalnih površin bodo seveda v okviru možnosti nabavljali kmetijsko mehanizacijo. Z njo bodo o-mogočil pravočasno setev in spravilo pridelkov. Agrokombinat je načrtoval, da bi naj letos pridelali v družbenem sektorju blizu 1712 ton pšenice in okoli 2259 ton koruze. Tudi v živinoreji so načrtovali spitati 1250 glav goveda v skupni teži562 ton; to bo sicer nekaj manj kot lani, zato pa bodo kar za 41 odstotkov zvečali proizvodnjo mleka. Tudi na področju sadjarstva težijo pri Agrokombinatu k večjemu pridelku. V družbenem sektorju predvidevajo, da bodo zvečali pridelek jabolk nasproti lanskemu za 40 odstotkov, pridelek hrušk pa za 36 odstotkov. Seveda bo hkrati z zvečanjem proizvodnje treba misliti na nova manipulativna skladišča za sadje. V zasebnem sektorju si bodo prizadevali zvečati proizvodnjo koruze in mleka ter preusmerjati zasebne kmetije v tržno proizvodnjo. Za vse to pa bo najprej treba zagotoviti kredit; letos bi radi preusmerili vsaj 46 kmetij. Kmetje bodo letos v kooperacijski pogodbi zredili 3772 glav mladega goveda v skupni teži 1697 ton in 3230 telet do teže 120 kilogramov. M. Toš dela, predvsem odborov, nismo najbolj zadovoljni. Dejstvo je, da gre v celoti z ozirom na omenjeno reorganizacijo, za novi način in kvaliteto dela tudi v sindikatu, zato v letošnjem letu pričakujemo napredek in boljšo oceno. Kljub temo so osnovne organizacije sindikata kot konferenca, bile nosilci izvajanja raznih družbenih in internih nalog v zvezi s stabilizacijo akcijskih programov za boljše gospodarjenje in podobno. V zvezi z rekreacijskim delom v sindikatu, pa smo se enotno dogovorili, da bi glavni poudarek dali proslavi praznovanja 30. obletnice obstoja delovne organizacije in to smo vsekakor uspešno in zadovoljivo realizirali. Menim, da ni namen informiranja samo v tem, koliko sestankov smo imeli in kaj vse smo razpravljali. Iz dela je potrebno izluščiti jedro, katero je ocenila letna skupščina v mesecu januarju. Sprejeli smo smernice za sestavo programa dela. Želim opozoriti, da je v program potrebno vnesti sprejete zaključke seje zveznih organov sindikata in prav gotovo se v sprejetem gradivu lahko najde vsak posameznik, zaposlen v delovni organizaciji in delovna organizacija kot celota. FRANC KOVAČIČ Občni zbor OOS Kmetijskega kombinata Ptuj V PETEK, 20. FEBRUARJA 1976 JE BIL V PROSTORIH GRAJSKE RESTAVRACIJE V PTUJU X. OBČNI ZBOR OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ. O sindikatih in njihovi vlogi v nadaljnjem razvoju samoupravljanja je spregovoril predsednik konference organizacij sindikata Kmetijskega kombinata Ptuj Jože Skerlov-nik, ki je dejal: »Deseti občni zbor sindikata Kmetijskega kombinata Ptuj sovpada s 15. obletnico Kmetijskega kombinata, to je obdobje, ko je iz majhnih kmetijskih organizacij, za tiste čase velikih, nastal kombinat, ki se je nenehno oblikoval, združeval in vključeval v svoje vrste vse tiste organizacije, ki so se organizacijsko vklopile v kombinat in ga v proizvodnji in delu dopolnjevale. Pri vseh dosedanjih povezovanjih znotraj kombinata in pri vključevanju novih TOZD h kombinatu je bil naš cilj jasen, da so s smotrnim povezovanjem TOZD v celoviti proizvodnji proces delitvijo dela, boljšim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet doseženi večji družbeni proizvodi in boljši dohodek.« V nadaljevanju je Jože Škerle vnik orisal gospodarjenje v kombinatu, podal pregled delitve dohodka, omenil samoupravljanje in delegatski sistem, socialno kadrovska vprašanja, stanovanjsko problematiko, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo, rekreacijo in dopuste delavcev ter nakazal programsko usmeritev Kmetijskega kombinata Ptuj. Ob koncu je dejal: »Organizacija sindikata je sestavni del samoupravljanja v organizaciji! združenega dela, preko katere delavci organizirano vplivajo na samoupravno odločanje, razvijajo svoje samoupravne odnose ter uveljavljajo svoje pravice iz samoupravljanja. Na 8. kongresu sindikatov Slovenije smo zapisali, da nobena pomembnejša odločitev ne more iti mimo sindikata. Izhajajoč iz tega, smo člani sindikata v kombinatu nenehno stremeli za tem, da pri našem delu najdemo vse možnosti, da sindikat dela in izvaja sklepe ter naloge, za katere smo se v naprej dogovorili. Bili smo v središču dogajanj povsod tam, kjer se dela in izvrševali naše odločitve. Pred nami stoji danes vprašanje ali smo v današnjih pogojih dela organizirani tako. da lahko izvršimo vse, za kar se dogovarjamo. Odgovor je jasen — samo v to je potrebno vključiti vse. Osnovne organizacije sindikata so organizirane povsod in delajo. Sindikalne skupine v osnovnih organizacijah sindikata so že postavljene — organizirane, vendar ugotavljamo, da je teh v večjih in razstresenih osnovnih organizacijah premalo. Sleherni član sindikata naj bo vključen v skupine, vsakemu članu moramo omogočiti, da aktivno sodeluje, če hočemo, da bo sindikat še bolje delal, moramo članstvu nuditi informacije, možnost, da se s problemom seznani, da daje svoje predloge in pripombe, ki jih zberemo, obdelamo in sprejmemo kot naša stališča do posameznih problemov. Vse to pa preko samoupravnih organov, delegatov in delegacij posredujemo na tista področja, na katera se nanašajo. Po sprejemu zaključnih računov bodo razpisane volitve v vse organe samoupravljanja v podjetju. Izbirali bomo nove člane, vsi pa moramo stremeti, da bodo izvoljeni člani, ki nas bodo zastopali v naslednji mandatni dobi takšni, kakršne si vsi želimo. Dovolite, da se zahvalim dosedanjim članom konference in vsem članom sindikata za njihov trud in delo, ki so ga vlagali v razreševanju vseh problemov. Upam, da bomo tudi v bodoče enotno in skupno izvršili vse, za kar se bomo dogovorili »je ob koncu svojega govora dejal Jože Skerlovnik. V razpravi so udeleženci občnega zbora kritično ocenilo dosedanje delo sindikalne organizacije in nakazali možnosti za še aktivnejšo in zavzeto delo osnovne organizacije sindikata Kmetijskega kombinata Ptuj. Na 10. občnem zboru so bili predlagani in izvoljeni: 1. Predsednik konference — Jurij Štalcer 2. sekretar konference — Frančka Petrovič 3. blagajnik — Lojzka Toplak Jože Skerlovnik — dosedanji predsednik konference 00 sindikata KK Ptuj 4. predsednik komisije za gospodarstvo in samoupravo — Edi Kupčič 5. za šport in rekreacijo — Ignac Plajnšek 6. mladina — Dušan Grdiša 7. za SLO in samozaščito — Franc Ciglar Izvoljeni je bil tudi tričlanski nadzorni odbor: predsednik — Fefka Ciglar dva člana — Stanko Menoni — Marica Frajnkovič. Sindikalno konferenco Kmetijskega kombinata Ptuj setsavljajo: — predsednik sindikalne konference — 6 članov — predsednikov komisij pri konferenci — 26 predsednikov OOS ali delegatov OO sindikata, ki jih določijo OO sindikata in verificira konferenca — 3 člane nadzornega odbora konference OO sindikata. Delegati občnega zbora sindikata Kmetijskega kombinata Ptuj, so po temeljni obravnavi vseh problemov, sprejeli rešitve, ki so bile podane in dopolnjene, zavedajoč se dela in odgovornosti za razreševanje vsakodnevnih nalog: Sprejeta so bila naslednja stališča: — stabilizacijski programi, njihovo izvajanje so osnova nadaljnjemu uspešnemu poslovanju. S stalnim dopolnjevanjem programov, z novimi nalogami in kontrolo nad njihovim izvajanjem bomo dosegli cilje, ki smo si jih postavili; — srednjeročni program Kmetijskega kombinata ter letni plani TOZD in kombinata kot celote, morajo biti od- raz želja in hotenj vseh zaposlenih. Sleherni član mora biti seznanjen z načrtom razvoja KK, vsak član kolektiva ga mora sprejeti za svojega, ker le takrat smo sigurni, da bo tudi izvršen; — dohodek in njegova delitev naj poteka po naprej dogovorjenih samourpavnih sporazumih. S tem da se zavedamo, da je dohodek, ki ga ustvarjamo, del družbenega dohodka, ga bomo tudi delili z vso odgovornostjo. Pri delitvah dohodka bomo upoštevali vse potrebe, za katere se bomo dogovorili. OD morajo naraščati v skladu z produktivnostjo, zavzemali se bomo zato, da bomo s storilnostjo zagotovili večji OD, s tem pa tudi cilj in smoter vsakega dosežen; — skladi: Poslovni sklad naj bo odraz naše usmeritve, brez vlaganj in razširjanja proizvodnje oz. novih vlaganj. Zato bomo pri delitvah usmerjali vanj sredstva. Slad skupne porabe naj bo še nadalje odraz solidarnosti in skupnih naporov nas vseh. Vanj vse TOZD vlagajo po doseženih rezultatih, iz tega sklada pa naj se solidarno pokrivajo vsa izplačila, po enakih merilih za vse zaposlene v Kmetijskem kombinatu. — stanovanjska izgradnja naj se tudi v bodoče vodi skupno za KK s tem, da se upošteva skupno dogovorjene in sprejete programe in danes nakazane predloge, za razreševanje tega problema. Za te potrebe bomo še naprej izdvajali 8 % od izplačanih OD. (Nadaljevanje na 16. strani) Občni zbor OOS Kmetijskega kombinata Ptuj Jurij Štalcer — novoizvoljeni predsednik konference 00 sindikata KK Ptuj (Nadaljevanje s 15. strani) — sklad za izobraževanje naj bo tudi v bodoče enoten za KK, zaradi tega se tudi vzgoja kadrov in štipendijska politika vodita enotno; — poleg vseh oblik izobraževanja v kombinatu je potrebno v letu 1976/77 izvesti seminar za vse novoizvoljene člane samoupravnih organov in osnovnih organizacij sindikata v kombinatu, jih seznanjati z nalogami in jih usposabljati za izvrševanje nalog, ki so jih sprejeli; — skrb za človeka se mora odraziti v vsakodnevni skrbi in ne more biti kompanjska. Zavedati se moramo, da le zdrav človek lahko ustvarja. Zaradi tega je potrebno: Cimprej urediti lastno zdravstveno službo v Kmetijskem kombinatu. Služba varstva pri delu mora skrbeti, da se določila, zapisana v pravilniku, izvršujejo. Skrbeti za hitro razreševanje socialnih problemov, ki nastajajo. Predvsem pa se je potrebno zavzemati za pravilno zaposlitev delovnih invalidov; — toplo malico organizirati povsod tam, kjer je to mogoče, skrbeti za racionalno vlaganje sredstev za te potrebe; — pospešiti izgradnjo počitniških kapacitet po dogovorjenem programu na Lošinju in iskati tudi druge možnosti, da se nudi našim članom čim cenejši oddih; — športna dejavnost: še nadalje razvijati šport med člani in vključiti v to čim več članov kolektiva. Z organiziranjem raznih športnih srečanj omogočiti in navezati nova sodelovanja. V športne igre pri Občinskem sindiklnem svetu vključiti čim več članov. Vinogradniške igre naj bodo tradicionalne. Skrbeti moramo, da bodo tudi letos dobro pripravljene. Vse ustanovljene športne sekcije morajo skrbeti, da sodeluje v športu čim več zaposlenih; — kulturna dejavnost: več povezave s kulturno skupnostjo — organizirati predstave za člane kolektiva in zagotoviti obisk predstav; — letos je 15 let Kmetijskega kombinata. Skupno z odborom organizirati informiranje v kombinatu. Organizirati športna srečanja med TOZD v KK in KPK. Pripraviti srečanje vseh zaposlenih v KK. Sindikat mora skrbeti, da bo sleherni član sindikata povezan v eno sindikalno skupino in tako seznanjen z delom. Vso skrb posvetiti delu v sindikalnih skupinah; te morajo postati osnova za uspešno delo. Pri konferenci OO sindikata KK se ustanovi aktiv Zveze borcev NOB, kateremu je potrebno omogočiti delovanje; — informiranje mora postati naša potreba. Zato moramo izkoristiti vse možnosti in u-poštevati dejstva, da je živa beseda več kot vsi zapisi. Časopis »Naša pot« mora biti tudi v bodoče sredstvo, ki nas bo informiralo s pisano besedo. Ob koncu se je novoizvoljeni sekretar konference Osnovnih organizacij sindikata Kmetijskega kombinata Ptuj Jurij Štalcer zahvalil za zaupanje in obljubil, da se bo delo sindikalne organizacije razvijalo v ciljih, ki smo si jih zastavili. M. P. ŠPORT IN REKREACIJA Sahisti AKM v letu 1975 Šahisti Agrokombinata Maribor so začeli organizirano tekmovati v letu 19/3, vendar do leta 1974 na večjih tekmovanjih niso sodelovali. 8. junija 1974 je bil prvi manjši turnir, na katerem je zmagal Zoran Lakožič. Na 1. vinogradniških igrah 6. oktobra 1974 v Železnih dverih so šahisti Agrokombinata dosgeli drugo mesto, za ekipo Ljutomera. Za Agrokombinat so nastopili Marušič, Thaler, Pieič in Sapač. V času od 12. decembra do 20. decembra 1974 je bilo prvenstvo Agrokombinata, na katerem je sodelovalo 16 šahi-stov. Zmagal je Marušič, pred Lakožičem in Sapačem. V času od 19. maja do 21. maja 1975 je bil turnir za Dan mladosti, na katerem so sodelovale vse najmočnejše sindikalne ekipe mariborske občine. Agrokombinat je zasedel 4. mesto za Certusom, Tovarno dušika Ruše, Hidromonta-žo. Z ozirom na zelo močno konkurenco (sodelovali so tudi mojstrski kandidati) je to e-den naj večjih uspehov naše šahovske sekcije. Na II. vinogradniških igrah 13. septembra 1975 v Podlehniku je Agrokombinat bil prvi, s tremi točkami prednosti. Nastopali so: Marušič, Lakožič, Thaler, Pieič in Sapač. V času od 13. marca 1975 do 13. aprila 1975 se je odvijalo tekmovanje v občinski sindikalni ligi. Ker je ekipa Agrokombinata sodelovala na tem tekmovanju prvič, je tekmovala v II. A ligi. Zasedla je 3. mesto in se uvrstila v I. ligo. Izgubila je samo tri srečanja in sicer proti Elek-trokovini 2 : 4, Tovarni tsikal-nih naprav 2,5 : 3,5 in Karo-seristu 2,5 : 3,5. Za ekipo Agrokombinata so nastopali Marušič, Lakožič, Thaler, Simonič, Pieič, Sapač, Rižnar, Ger-lec in Ul. V letu 1975 so šahisti Agrokombinata sodelovali tudi na več tekmovanjih, ki jih je organizirala krajevna skupnost Pernica. Proti koncu leta so nekateri posamezniki dosegli lepe rezultate v tekmovanju za kategorizacijo. Marušič je osvojil II. kategorijo, Lakožič, Pelič in Thaler pa III. kategorijo. Šahisti Agrokombinata so si v začetku 1975 sami nabavili šahovske ure in zato prej niso sodelovali na brzopoteznih turnirjih. 27. maja 1975 je bil prvi turnir, na katerem je zmagal Lakužič pred Pleičem in Thalerjem. Na republiškem brzopotez-nem prvenstvu v Rogaški Slatini 19. oktobra 1975 je v skupini nekategoriziranih igralcev Thaler zasedel 4. mesto, Sapač pa 11. mesto. Potrebno je še omeniti, da vsa tekmovanja, razen nastopa v okviru vinogradniških iger v Podlehniku, niso bremenila OO sindikata Agrokombinata, ker so stroške nosili tekmovalci sami. V občinskem sindikalnem prvenstvu je Agrokombinat trenutno na 5. mestu, med 44 ekipami delovnih organizacij mariborske občine. Franc Sapač Dopisujte v Jašo pot“ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ KADROVSKE SPREMEMBE AGROKOMBINAT MARIBOR PRIŠLI V JANUARJU 1976: ODŠLI V JANUARJU 1976: Košaki-Kamnica: Dragica Jambrošič, J as im Sinanbegovič in Sabiid Sinanbegovič PE Ljubljana: Karel Dobnikar in Omer Komdžič Strojna postaja: Milan Miličevič in Ožbalt Markuš (vrnitev iz JLA) Svečina: Andrej Jazbec Košaki-Komnica: Angela Cvetko Pesnica-Kungota: Štefanija Kečler, Rozina Kegl in Endi Žo-kalj Pekre: Jože Štrucl Strojna postaja: Marjan Amon, Emil Kolmanič in Stanko Žunko (vsi v JLA) Uprava: Tončka Hraš Sedež zadružne enote v Zg. Ščavnici Izobraževanje kmečkih žena 17. februarja 1976 je bilo na sedežu zadružne enote Zgornja Ščavnica obrata za kooperacijo — kmetijstvo Agrokombinata Lenart predavanje za kmečke gospodinje z območja Zgornje Ščavnice. AGROKOMBINAT LENART PRIŠLI V JANUARJU 1976: TOZD Gostinstvo in trgovina: Alojzija Krajnc ODŠLI V JANUARJU 1976: TOZD Poljedelstvo živinoreja Lenart: Srečko Bauman TOZD Sadjarstvo Selce: Viljem Muiršec in Vinko Pucko TOZD Transportservis: Jožef Lorber Obrat Kooperacija-kmetijstvo: Drago Drganc »KOŠAKI« TMI MARIBOR PRIŠLI V JANUARJU 1976: Marija Kslčič, Anton Rojht, Alojz Klajderič, Ivan Zakar, Adolf Seršen ODŠLI V JANUARJU 1976: Ivan Polanec, Konrad Ladič, Nada Novak, Milka Flisar, Šaban čosič KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ PRIŠLI V JANUARJU 1976: TOZD Kmetijstvo: DE Ptuj PŽ: Alojzija Kolarič DE Starše: Nevenka Bedžuh DE Sobetinci: Marko Vršič DE Podlehnik VS: Franc Hvalec, Anton Skbla DE »Osojnik«: Alojzija Štajner TOZD Trgovina: Martin Sire TOZD Farma prašičev: Ivana Veselič ODŠLI V JANUARJU 1976: TOZD Kmetijstvo: DE Pragersko: Štefka Godec, Alojzija Malinger, Anica Kornet TOZD Tehnoservis: Ivan Dove-čar, Milan Horvat TOZD Gostinstvo »Haloški biser: Marija Božič ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« To predavanje je organizirala zadružna enota Zgornja Ščavnica, skupno z aktivom kmečkih žena iz Lenarta. Predavanje je vodila inž. Elza Godec jz Kmetijskega zavoda Maribor in dhravmavala nasiednii dive temi: — oprema -kmečke kuhinje in — zmrzovalna tehnika. Za predavanje je bdo med kmečkimi ženami veliko zanimanja, sai se ga je udeležilo prečko 50 kmečkih gospodinj. Zadružna enota ima skupno z aktivom kmečkih žema v načrtu še dive predavanji, v mesecu maju pa ogled kmečkega turizma ra Gorenjskem. M. P. Zapis s poti Na poti proti Lenartu, smo v Zgornji Ščavnici srečali Ido Hafner, predsednico aktiva kmečkih žena v Lenartu, ki nam je povedala, da je bil v lanskem letu ustanovljen aktiv kmečkih žena, za izobraževanje in vključevanje kmečke žene v družbenopolitično življenje ter njeno strokovno izpopolnjevanje. Ida Hafner, ki je predsednica aktiva kmečkih žena od Januarja tega leta, nam je povedala, da je s predavanjem, ki Je bilo 17. februarja 1976 na sedežu zadružne enote Zgornja Ščavnica stekla prva akcija za izobraževanje in Izpolnjevanje kmečke žene. Na predavanju je bilo za predlagane teme Izredno zanimanje, udeleženke pa so izrazile željo, da bi tudi v prihodnje organizirali posvetovanja s temami, Id kmečke žene zanimajo. M. P. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Skupni delavski svet Kmetijskega kombinata Ptuj, v skladu z 91. členom samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Kmetijski kombinat Ptuj in po 45. členu statuta Kmetijskega kombinata Ptuj, ter po določilih zakona o volitvah delavskih svetov (Uradni list SFRJ 15/64) in v skladu s 124., 125., 126. in 127. člena Ustave SR Slovenije sprejel SKLEP 1. Razpišejo se volitve v skupni delavski svet, svet za kadre, svet za družbeni standard in v odbor samoupravne delavske kontrole (v nadaljevanju skupne samoupravne organe) delovne organizacije Kmetijskega kombinata Ptuj. 2. Volitve v skupne samoupravne organe Kmetijskega kombinata Ptuj bodo dne 28. in 29. marca 1976. 3. Volitve v skupne samoupravne organe se izvedejo v temeljnih organizacijah združenega dela, obratu kooperacija in delovni skupnosti za skupne zadeve, v sestavi Kmetijskega kombinata Ptuj (tudi v novopripojenih TOZD v letu 1975 in sicer: v TOZD Gostinstvo »Haloški biser« Ptuj, TOZD Alkoholna industria »Petovia« Ptuj, TOZD Gostinstvo »BREG« in OOUR »MERKUR« Beograd. 4. Volitve v posamezne skupne samoupravne organe morajo biti izvedene v skladu z določili samoupravnih aktov glede števila članstva, oziroma delegatov. 5. Skupni delavski svet imenuje za izvedbo volitev volilno komisijo. 6. Obenem z volitvami v skupne samoupravne organe Kmetijskega kombinata se izvedejo volitve v samoupravne organe temeljnih organizacij združenega dela, obrata kooperacija in delovne skupnosti za skupne zadeve in sicer: delavske svete, svete za medsebojna razmerja, svete za obravnavanje kršitev delovnih obveznosti in komisije samoupravne delavske kontrole. 7. Delavski sveti v temeljnih organizacijah združenega dela, obrat kooperacija in delovna skupnost za skupne zadeve izvolijo svoje posebne volilne komisije za izvedbo volitev v samoupravne organe in komisije za sestavo volilnih imenikov. 8. Ta sklep se objavi v časopisu »Naša pot« in na vseh oglasnih deskah v temeljni organizaciji združenega dela, obratu kooperacija in delovni skupnosti za skupne zadeve. Skupni delavski svet Kmetijskega kombinata Ptuj Delavski svet „KOŠAKOV“ TMI Maribor Na seji delavskega sveta »Košakov« TMI Maribor, ki je bila 2. februarja 1976 so bili sprejeti naslednji sklepi: — sprejme se reorganizacija delovnih mest in začasni predlogi analitične komisije za ocenitev delovnih mest s tem, da analitična komisija najpozneje do 25. februarja 1976 izdela novo analitično oceno vseh delovnih mest, v skladu z novim samoupravnim sporazumom; — potrdi se predlog komisije za uvoz naslednjih strojev: Kuter 500 I od firme Saydel-rnann, Pöklinjektor 25 od firme Saydelmann, 2 krožni žagi od firme Sef-felaar — Laooyen, Zelhi avtomatski od firme Saydelmann; — odobri se predlog tehničnega sektorja za povečanje in- vesticijskih sredstev za nabavo elektro dvigala v znesku 606,80 din, parnega kotla v znesku 82.458.— in tehnični prevzem pralnice v znesku 4.663 din; — DS »Košaki« TMI Maribor je obravnaval Samoupravne sporazume o nadomestilu v letu 1975 izpadlih transportnih dohodkov v temeljnih organizacijah združenega dela, združenih v Železniško gospodarstvo — Železniško transportno podjetje Ljubljana, o združevanju sredstev za financiranje razvoja železnic v letih 1976—1980 in o združevanju sredstev za financiranje razvoja luške infrastrukture v letih 1976—1980 in jih neugodno rešil; —• kot nadzorni organ pri montaži hladilniških naprav se imenuje Drago Jakin, s katerim se sklene pogodba. Imenovani opravlja posle nadzornega organa vse dotlej, do- kler se ne usposobi delavec iz naše delovne organizacije; — potrdi se pogodba z Elektro Maribor za projektiranje in izdelavo tehnične dokumentacije za 20 KV daljnovod in kablovod od RTF Ptuj do TP Zlatoličje, za potrebe I. faze mesne industrije, v znesku 117.000 din; — potrdi se pogodba s TOZD Elektro Slovenska Bist- rica za sofinanciranje rekonstrukcije daljnovoda, za KV Rače—Starše I., za potrebe nove mesne industrije v znesku 808.823,00 din; Obe pogodbi sta bili zaradi nujnosti že podpisani; — v sodni register se vzporedno z registracijo vseh devetih prodajaln TOZD »Meso«, registrirajo tudi odgovorni poslovodji. Tončka čurič Delavski svet in svet kooperantov Agrokombinata Lenart Na sejah delavskega sveta in sveta kooperantov, ki sta bili 20. februarja 1976 so bili sprejeti naslednji sklepi: — na podlagi predloga centralne inventurne komisije se izvedejo razknjižbe inventurnih razlik, ugotovljenih z rednim letnim popisom, po stanju 31. december 1975, za TOZD proizvodnja in storitve, v katerem pa so zajeti: TOZD poljedelstvo živinoreja Lenart, TOZD sadjarstvo Selce, TOZD transportservis Lenart, TOZD gostinstvo in trgovine, uprava skupnih služb. — v smislu določil Zakona o revalorizaciji osnovnih sredstev na dan 21. decembra 1975 (Ur. list SFRJ štev. 32/75 se sprejme naslednje: a) Revalorizacija zemljišč se opravi skladno s tabelo prometnih vrednosti kmetijskih zemljišč, izdane pri Skupščini občine Lenart 18. novembra 1975. Upošteva se poprečna vrednost zemljišč po kulturah in bonitetnih razredih. b) revalorizacija osnovne črede se opravi do višine prometne vrednosti plemenskih krav. Na osnovi ugotovitve knjižne vrednosti, po stanju 31. december 1975 je čreda plemenskih krav že ovrednotena po prometni vrednosti, glede na genetske sposobnosti (genotip in fenotip). V vrednosti od 8.000—11.000 din, se vrednosti osnovne črede ne revalorizirajo, — opravljena bo revalorizacija zemljišč, osnovne črede, dolgoletnih nasadov in gozdne mase, s tem pa bo ugotovljena poprečna prometna vred. nost teh osnovnih sredstev; — razglasi se javna razprava Samoupravnega sporazuma TOZD kmetijske dejvnosti SRS, o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in deli- tev sredstev za osebne dohodke, ki traja v času od 20. februarja do 29. februarja 1976. Za podpisnika sporazuma se predlaga Andreja Šumana; — delavski svet delovne organizacije podpira izgradnjo hladilnice v Zlatoličju kot skupno investicijo SOZD; — razglasi se javna razprava: L Sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o združevanju v Kmetijsko razvojno skupnost Slovenije, 2. Samoupravnega sporazuma o nadomestilu v letih 1975 izpadlih transportnih dohodkov v TOZD, združenih v ŽG — ŽTP Ljubljana, 3. Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje razvoja luške infrastrukture v letih 1976—1980, 4. Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje razvoja železnic v letih 1976—1980, 5. Samoupravnega sporazuma o združitvi v samoupravno Interesno skupnost PTT prometa Slovenije, 6. Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo Mesto, Trbovlje, 7. Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi požarne skupnosti Lenart, 8. Samoupravnega sporazuma, o zagotovitvi sredstev srednjeročnega programa območne vodne skupnosti Drava Maribor, 9. Letnega in srednjeročnega programa osnutka Statuta občinske raziskovalne skupnosti Lenart. Javna razprava traja v času od 20. februarja do 29. februarja 1976; Delavski svet in svet kooperantov AK Lenart — razglasi se javna razprava za proizvodno finančni plan za leto 1976 za področje obrata kooperacija-kmetijstvo; — svetom zadružnih enot in zborom delovnih ljudi obrata kooperacija-kmetijstvo se da v obravnavo predlog sveta kooperantov o povračilu prevoznih stroškov na delo in z dela; — odobri se 35.595,00 din sredstev za plačilo stroškov izdajanja glasila NAŠA POT za leto 1975 za obrat kooperacij a-kmeti j stvo, — v breme izrednih izdatkov obrata kooperacija-kmetijstvo; — glasilo NAŠA POT se od dneva sprejema sklepa dalje za vse kmete-kooperante dostavlja preko trgovskih poslovalnic. Na vse izvode glasila je potrebno izpisati imena posameznika, ki mu je glasilo namenjeno; — pri uveljavitvi premije za mlado pitano govedo, obrat kooperacija-kmetijstvo, zaračunava kmetu kooperantu dejanske stroške od 1. aprila 1975, do nadaljnega preklica; — kmetom-kooperantom, ki pitajo mlado pitano govedo v obliki pogodbenega sodelovanja, po katerem se medsebojne usluge urejajo na osnovi vloženih sredstev in dela enega in drugega pogodbenega partnerja s skupnim rizi-kom, se premija deli po vloženem delu in sredstvih (osnova so kilogrami) oziroma liziko kot to določa pogodba. Dejanske stroške 0,20 din po kilogramu se obračuna za čas od 1. aprila 1975 do 31. decembra 1975, glede na njegov prirastek; — kmetom kooperantom, ki pitajo mlado govedo v obliki pogodbenega sodelovanja, ko za pogodbeno pitanje in izdo-bavo organizacija ne vlaga posebnih sredstev, opravlja pa vse delo v zvezi z organizacijo pitanja in zagotavlja pravočasen prevzem spitanih živali, pripada premija v celoti rejcu. Agrokombinat Lenart obrat kooperacij a-kmeti j stvo obračuna samo dejansko stroške 0,20 din po kilogramu za uveljavitev premije za čas od 1. aprila 1975 do 31. decembra 1975; — kmetom, ki so pitali mlado pitano govedo in jo oddali obratu kooperacija-kmetijstvo, nimajo pa sklenjene pogodbe, premija po zakonu ne pripada in je obrat kooperacija-kmetijstvo ne more uveljavljati; — sprejme se stališče Izvršnega odbora Živinorejske poslovne skupnosti Ljubljana (18. seja), da pripada premija za pitano govedo last Živino-prometa Nova Gorica lastniku živali, t. j. Živinoprometu Nova Gorica. FRANCKA DEČKO Strokovni nasveti: Bolezen prašičev ogroža dohodek iz prašičereje Živinoreja je najpomembnejša kmetijska panoga na našem območju. Prašičereja pa v živinoreji poleg govedoreje zavzema pomembno mesto. Precejšen del dohodka pride prav gotovo iz prašičereje. Nekateri živinorejci so se odločili za načrtno pitanje prašičev, torej so presegli meje pitanja teh živali za lastne potrebe. Določeni kmetje so se povezal i s strokovno službo pri KK Ptuj — obrat Kooperacija in šli s tem v načrtno pitanje prašičev odsitavtijamcev. Drugi so se zopet odločili za vzrejo plememsikega materiala in talko neposredno pomagali pri razvoju pračičareie pri nas, saj je s tem poskrbljeno za kontinuirano število pujskov, ki gredo nato kot odstavljenci k drugemu kooperantu, ta pa jih spita do klavne teže 90 do 100 kg. Tako se ta ciklus ponavlja. Poleg teh rejcev — kooperantov, ki so povezani s KK Ptui — obratom za Kooperacijo, pa je na našem območju še vrsta individualniih rejcev, ki imajo doma po eno ali več plemenskih svinj, ki prav tako daiio večja ali manjša gnezda pujskov. Tj pa gredo potem v prosto prodajo 'bodisi na trg ali pa zasebno prodajo individualcem. Ti kmetje kupujejo prašiče bodisi plemen-meniske svinje ali pujske tudi izven naše regije. Tako pride do mešanja živali iz raznih območij, s tem pa tudi do možnosti širjenja najrazličnejših 'bodisi kužnih infekcijskih alf zaijedalskih bolezni. Tako se ie pred kratkim pojavila na našem področju infektivna virusna bolezen prašičev imenovana TGE (Transmissi ble-Gastro-Enteritis). To je zelo nevarna kužna bolezen prašičev, (rta se ne prenaša na ljudi ali druge vrste domačih živali) ki se izredno naglo širi in povzroča ogromno gospodarsko škodo. Čeravno obolevajo za to boleznijo prašiči vseh starosti, najhujše prizadene sesne pujske, pri katerih je smrtnost popolna, tako da praktično ostanemo brez gnezda pujskov. Cim starejše so svinje, tem lažje prebolijo to bolezen in po prebolenju postanejo odporne. Bolezen poteka hitro in se naglo širi. Pujski nenadno zbolijo za hudo trajno drisko, M je vodena in je belkasta, rumenkaste do zelenkaste barve. Pujski tudi bruhajo, izgledajo 'izsušeni in sivkaste barve in poginejo od izčrpanosti. Pri odraslih svinjah se bolezen kaže zelo različno in sicer od neješčnosti, bruhanja do hude driske in Omenjeno je, da so opisani znaki posledica močne in nevarne okužbe, ki smo jo v hlev zanesli z nakupljenimi živalmi, ki so že bite okužene, vendar še njso kazale znakov bolezni. Okužbo je lahko prenesel tudi človek, ki je bil v stiku z bolnimi živalmi, ali Pa ie hodil v hlevih, kjer valni pas. Za to lahko uporabimo 2-3% raztopino lužnega kamna (20 dkg do 30 dkg lužnega kamna na 10 1 vode) ali pa 5% raztopino Halamida al i kakega drugega razkužila. 4) V hlevu imejmo posebno obutev (škornje) in posebno haljo, kar naj Služi le za ta hlev. 5) V primeru, da se nam je v hlevu pojavila ta bolezen, moramo gnoj iz tega hleva pobrati posebej. Prav talko moramo obolele živali izolirati, hlev pa temeljito razkužiti, (2-3% raztopna 'lužnega kamna) Seveda Po predhodnem nagle -izgube na teži. Kužna bolezen ogroža zdravje prašičev so živali bolevale. Bolezen lahko prenesejo tudi druge domače živali, lahko so psi in mačke, ki so prišle v stik z iztrebki bolnih prašičev. Tudi ptiči in golobi, ki se selijo iz gnojišča na gnoiišče (velikokrat pa zaidejo tudi v hlev) lahko prenesejo bolezen. temeljitem mehanskem čiščenju hleva. S takimi ukrepi se da veliko doseči in le tako se bomo zavarovali pred ito boleznijo pri nas in « tem preprečili veliko gospodarsko škodo. Jože Pevec Vidimo torej, da je bolezen huda in da povzroča veliko gospodarsko škodo. V zvezi s tem, da je ta bolezen prišla v naše območje in da bi jo lahko čim učinkovitejše in čim prej izkoreninili, je potrebno ukrepati v skladu s sledečimi navodili: 1) Ne hodimo po drugih svinjakih, da ne bi tja zanesli bolezni ali pa jo od tam prinesli v svoi hlev. 2) Ne puščajmo drugih ljudi v svoj svinjak ali hlev. 3) Pred vsakim svinjakom naj bo razkužilna posoda ali kako drugače urejen razkuže- Dopisujte v „NAŠO PO V .JJitreje, fantje, hitreje!" Izkušnje kooperantov Kmet kooperant Rudi Špindler v iz Zg. Ščavnice Nedaleč od naselja Ščavnica leži na hribu kmetija Audija Špindlerja, kmeta-kooperanta Agrokombinata Lenart. Kmetija obsega 10 ha obdelovalne zamlje; od tega je 3 ha njiv, drugo so travniki in gozd. Poleg lastne zemlje ima Rudi Špindler v najemu 3,5 ha njiv, last Agrokombinata Lenart. Kmet — 'kooperant Rudi Špindler se ukvarja pretežno z žMmorajo in proizvodnjo mleka. Leta 1975 je zgradil novi hlev za 36 glav živine, s sistemom na odplakovanje. Za sodobno zgrajen hlev si je Rudi Špindler najel kredit pri. HKS za preusmeritev, v znesku 98 tisoč din, ostalo pa iz lastnih sredstev. V hlevu ima trenutno 26 glav živine, 8 krav in 18 pitancev. Ker je v sodobno urejenem hlevu še prostora za živino, ima Rudi Špindler v načrtu povečanje števila živine. Živino vozi na odkupno postajo Ščavnica dvakrat v letu. V preteklem letu je znaišaJa proizvodnja mleka 4500 litrov, za letošnje leto pa predvidevajo okrog 10.000 litrov mleka zaradi povečanja števila krav — molznic. Kmet — kooperant Rudi Špindler je razmišljal tudi o tem, da bo potrebno zaradi povečanja mlečnosti krav začeti z prevzgojo oziroma z gojitvijo druge pasme emajl, POSTEK- LINA 4AJVIS3E EVROPSKO 3ORSTV0 KOL,OKOLI katerega 5E SKLADA SENO »NkŠAPOT« NABRÖ- ŠENO PRIPRAVA ZAMEN- ČANJE DPERMt SPEV tORKB.) BIVŠI 50VDETS. 7EKAG VLADIMIR) ME PEVKE PRODNIK DVO- ŽIVKA 4 ZRASTE K slA SLAVI L P /i < PRIKUHE Ö d v i) t OTOK V SUND5KEM OTOČJU L LEVI PRITOK DONAVE V R0MUN13I 0 1 ( SOKRVCA; CEPIVO KNIIŽEV-NO DELO r -S b li u ib 0 L IT I fx\ I V ATLE- TINJA ŠIRJAVA „C P t- 'H T i 7 Ko "i" T I s c E i f) 0 f[ c h VIŠNJE- VEC PR1LET LETALA SMUŠKI POLETI zx S it 0 LL 1 AMERIŠKI dramatik C» DRAGA RUTH*) ANTON „ MAHNIČ IZUMRLA PTICA DERMOTA ANTON ll 0 - MIRKO, POLIC NEMŠKI skladatel M P \ TINA AUMONT T IT OBOKANO STEBRIŠČE A li t 1 D H SHAKE- SPEAROV KRALJ L E h 0 c RISAL: VINKO Širovnik IZAKOVA ŽENA II KLASA UPADLO SEME OVČJA PASMA S FINO VOLNO DOPISUJ WAS0P0T« ZRAVILNA RASTLINA RASTLINA f/ A ß N MADŽARI 0