SPREJELI SMR^bdl^f ZAKLJUČNI RAČUN
ŠTORf
ZELEZAR
St. 2. - LETO VIII. - 25. 2. 1968
V	petek, dne 16. februarjza 1968, je delavski svet podjetja na svojem 9. zasedanju sprejel zaključni račun Železarne Store za leto 1961. Poročilo in oceno zaključnega računa je na seji delavskega sveta podjetja podal predsednik komisije za plan, tovariš Belej Marjan. Delavski svet podjetja je v celoti potrdil predloge sklepov komisije za plan v zvezi z zaključnim računom, kakor- tudi predloge upravnega odbora podjetja, ki je tudi predhodno razpravljal o zaključnem računu za leto 1961.
V	nadaljevanju objavljamo poročilo komisije za plan v zvezi z zaključnim računom, ki je bilo predmet razprave na delavskem svetu podjetja in iz katerega je razvidno naše poslovanje v preteklem letu.
Preteklo, 1961 leto je bilo za našo železarno preokretnica v dosedanjem načinu poslovanja in že takoj po preteku prvega četrtletja se dejansko srečamo z vsemi neizprosnimi zakoni gospodarjenja, ki jih je uvedla reforma v gospodarstvu. Že druga četrtina I. polletja je bila dovolj, da nas je opozorila na dejstvo, da z zastarelimi obrati in tehnologijo ter starim načinom dela ne bomo kos zdržati kon-
kurence, še manj pa zadržati predvideno akumulacijo. Uvedba svobodnih oblik gospodarjenja in trgovanja namreč zahteva od industrije, da se vselej prilagodi tržnim spremembam in da organizira svojo proizvodnjo na najcenejši način, kar pa seveda z našo martinko, valjarno in staro sivo livarno, ni možno zadovoljivo doseči. Tako se srečamo na eni strani s tržiščem, ki zahteva material v malih ko-
ličinah in vendar pravočasno, brez zamud, kupci se preorienti-rajo na uporabo cenejših materialov (ĆK kvalitete kot nosilec najvišje akumulacije odpadejo), liberaliziran uvoz onemogoča uspešno prodajo naših izdelkov, na drugi strani pa smo šele v lanskem letu prešli na temeljitejše priprave znotraj podjetja, da se prilagodimo nastalim spremembam v smislu preorientaci-je na tržišču, da analitično ugotavljamo vzroke za visoke izmečke in lastne cene in da storimo efikasne ukrepe za znižanje stroškov. Na iniciativo DS in komisije za plan smo nekatere od problemov notranje prilagoditve in racionalnejšega gospodarjenja že nekajkrat obravna-
vali na tem mestu in so delni uspehi že rezultat zaključnega računa popravili. Vendar je potrebno poudariti, da pri nas prilagoditev zahtevam kupcev, racionalno gospodarjenje vsakega posameznika in sektorjev in odgovornost za efikasno izvršitev sprejetih obveznosti, še niso dosegli takšne višine, ki bi zadostovali, da poreformne težave lahko organizirano premagamo: kajti le vznotraj podjetja — v naši gibkosti, dobri kvaliteti, izvrševanju dobavnih rokov in jasnimi koncepti za prihodnost, v dobri organizaciji dela in v produktivnosti, je ključ do večjih uspehov.
(Nadaljevanje na 4. in 5. strani)
Pogled v novo halo valjarne — gradbena dela na temeljih proge 550
Splošna bilanca industrije - neugodna
Statistični podatki o lanskoletni industrijski proizvodnji, čeprav so bila njena nagibanja že prej, so neugodni. Ne samo zaradi tega, ker industrija ni ustvarila proizvodnje na nivoju predhodnega leta, ampak zato, ker se ni izpolnilo pričakovanje, da bo industrijska proizvodnja v razvitejših republikah nad jugoslovanskim povprečjem. Čeprav bodo za dokončno bilanco potrebne še nekatere dodatne analize, že lahko na podlagi razpoložljivih podatkov omenimo nekaj osnovnih zaključkov.
Od dvajsetih v sedmih industrijskih panogah proizvodnja ni dosegla nivoja leta 1966. To so predvsem premogovniki, črna in barvna metalurgija, lahka industrija, tekstilna industrija, usnjarska in obutvena industrija ter lesna. Glede na njihov delež v skupni industrijski proizvodnji, se ne smemo čuditi niti skupnemu zaostajanju te vodeče panoge v gospodarstvu. Samo kovinsko predelovalna industrija daje 40 % od celotne industrijske proizvodnje. Ce dodamo še ostale panoge postane očitno, da je pomemben del industrije stagniral.
Podoben zaključek lahko dobimo na osnovi regionalnih premikov. V BiH, Crni gori in Srbiji industrijska proizvodnja v letu 1967 ni dosegla nivoja iz prejšnjega leta; y Hrvatski je ostala na istem nivoju. Izjemi sta le Slovenija in Makedonija, kjer so dosegli le znatno povečanje — nekaj nad en odstotek. Pričakovali pa smo, da bo v Sloveniji in Hrvatski indù-
Pred nami
Minilo je leto in spet so pred nami volitve v organe upravljanja. Spet bomo volili polovico članov v delavski svet podjetja in polovico članov v delavske svete enot. Delavski svet podjetja bo spet izvolil nov upravni odbor. Štiriletna mandatna doba je potekla tudi glavnemu direktorju, zato bo delavski svet podjetja ponovno volil tudi glavnega direktorja, kot organa upravljanja.
Volitve v organe upravljanja imajo v letošnjem letu poseben pomen. Poseben pomen zaradi tega, ker so letos pred organi upravljanja take odločitve, ki bodo izrednega pomena za ekonomski in socialni položaj delovnih ljudi naše delovne skupnosti.
Najvažnejše odločitve, ki so pred organi upravljanja, so v zvezi z gospodarjenjem. Ni treba
strijska proizvodnja daleč nad jugoslovanskim povprečjem.
Z visokim tempom razvoja v lanskem letu najbolj izstopa ladjedelništvo s 13 odstotki. Papirna industrija je zaznamovala 10 odstotkov porasta, proizvodnja eleklrocnergije 9 odstotkov, prehrambena 6 odstotkov. Nekatere panoge so povečale proizvodnjo od 2 do 6 odstotkov. .
Ladjedelništvo zavzema tako visoko mesto zaradi nerazvitega sistema evidentiranja proizvodnje: velik del lanskoletnega dela se je namreč začel že v letu 1966.
Takšna industrijska bilanca nas ne vodi samo na posploševanje primerjav. Saj govorimo o panogi, ki daje največji del nacionalnega dohodka, zaposluje največ gospodarsko-aktlvnega prebivalstva in ki je obenem tudi steber menjave z inozemstvom. Pravzaprav, govorimo o gospodarski panogi, katera pre-, težno determinira vodeče tokove v gospodarstvu in njeni razširjeni reprodukciji.
Težave na domačem in tujem trgu so prav gotovo eden izmed osnovnih vzrokov takšnega stanja. Razen tega niti proizvajalci, niti trgovina ne proučujejo dovolj problema kreiranja potrošnje in sodobnega marketinga sploh. Kreditni sistem in mehanizem še ne deluje dovolj selekcijsko na industrijsko proizvodnjo. Razloge zaostajanja pa moramo navsezadnje iskali tudi v počasnem navajanju industrije na nove pogoje gospodarjenja.
(Po press-servisu)
so volitve
poudarjati, kako vpliva na naše gospodarjenje reforma, saj smo tem vplivom prisotni. Tako bodo tudi v letošnjem letu organi upravljanja posvetili največ svojega dela reševanju gospodarskih vprašanj, med katerimi bo za gotovo na prvem mestu nadaljevanje izgradnje novih obratov in celotne rekonstrukcije in s tem vprašanjem tesno povezano, nič manj važno vprašanje, združevanje v slovenskem in jugoslovanskem železarstvu.
Z navedenimi najvažnejšimi vprašanji je povezanih mnogo drugih, manj važnih; vsa pa predstavljajo sklop zadev, o katerih odločajo organi upravljanja na vseh stopnjah.
Ko razpravljamo o organih u-pravljanja in njihovih pooblastilih, ne smemo prezreti, da je (Nadaj, na naslednji strani) '
v
Čestitka predsednika Tita
DELAVSKI SVET ŽELEZARNE ŠTORE JE PREJEL OĐ PREDSEDNIKA ZKJ TOVARIŠA TITA NASLEDNJO ČESTITKO:
■'■■■ 5 -JKi ■: K	?■> K. f Z'X
hv.-x: ■ ' Oxx.
■ ; ■ : ■ % '<:K > )
i
! PROIZVODNJA ■ ¥	«SAMU Alt JU
Z ozirom na to, da še letni gospodarski načrt za leto 1968 ni izdelan, bomo proizvodnjo in vse ostalo primerjali z operativnim planom in januarjem preteklega leta.
V	januarju znaša proizvodnja 11.393 ton, kar predstavlja
102.5	% operativnega plana.
ELEKTROPLAVŽ ima presežen operativni plan, ker ni bilo predvidene redukcije električne energije. Tudi okvar in zastojev ni bilo, zato so dosegli visoko proizvodnjo 4.210 ton.
JEKLARNA je imela v januarju normalne pogoje obratovanja. Imela je na razpolago tekoče železo in dosegla operativni plan s 100,1%.
VALJARNA je v januarju prav tako presegla operativni plan. Preseganje je doseženo v glavnem s povečanjem izplena pri dimenziji 150 X 14,5 mm in povečanjem storilnosti pri ploščatih profilih. Imeli so zopet pogoste menjave dimenzij, kar se odraža v povečanih zastojih.
LIVARNA SIVE LITINE — Operativni plan je bil postavljen samo na 350 ton in še ta je bil dosežen le z 61,1 %. Za tako nizko proizvodnjo so krive poreformne razmere in s tem pomanjkanje naročil pri kokilah. Pri modularni litini je dosedaj najnižja kosovna teža in sicer 3,9 kg.
LIVARNA VALJEV je v januarju zaradi pomanjkanja naročil nizko postavljeni operativni plan dosegla le s 66,9%. Pretaljevati so začeli sferozlomnino za potrebe livarne sive litine, katerega kvaliteta je zadovoljiva.
OBDELOVALNICA VALJEV - obdelali so 122 ton valjev, 181 ton drugih odlitkov in 74 ton izmečka. Strojne kapacitete so bile izkoriščene z 98,7 %.
SAMOTNA je dosegla operativni plan s 96,1 % za januar. Manjkajo ji eksterna naročila in težave pri delu ji povzroča zmrzovanje. V januarju ima tudi večji izmeček in to 18 ton zaradi zahtevnejših kvalitet za jeklarno, ki jih pri sedanji zastareli opremi ni mogoče doseči z manjšim izmečkom in predvidevajo, da bi bilo treba normativ izmečka povečati od
2.5	% na 3,5 %.
2.	DELOVNA SILA
V	januarju je zmanjšano število zaposlenih za 16. V podjetju imamo 2.051 članov delovne skupriosti.
3.	PRODUKTIVNOST DELA
Produktivnost je v tem mesecu večja za 13,5 n „ od pro-duktiknhštl lanskega leta. V vseh obratih je produktivnost zadovoljiva, razen pri livarni sive litine in livarni valjev’ tet samotni. V ’ teh obratih je vsled pomanjkanja naročil nizko dosežena proizvodnja, ure delavcev pa ostanejo, kar povzroča nizko produktivnost.
Investicijska dejavnost v letu 1967 in predvidena dela v letu 1968
V letu 1967 smo nadaljevali z investicijami :
—	za rekonstrukcijo in izgradnjo železarne po odobrenem investicijskem programu ;
—	za livarno specialne litine;
—	za nabavo in zamenjavo osnovnih sredstev v obstoječih obratih.
Zaradi poznane težke finančne situacije v našem gospodarstvu so dale banke na razpolago minimalna sredstva za rekonstrukcijo in izgradnjo železarne. Na začetku leta smo zahtevali tranšo v višini 5,4 milijarde starih dinarjev. Našo zahtevo smo pozneje zreducirali na 3,0 milijarde starih dinarjev. Od te minimalne zahteve so nam dale banke na razpolago le 2,3 milijarde starih dinarjev. Dela smo
nadaljevali na objektu valjarne in sicer:
—	zaključili smo z montažo 2. faze hale, pri Metalni pa je izdelana konstrukcija za 3. fazo;
—	v letu 1967 smo pričeli z deli na temeljih valjarniške proge 0 550 mm, ki so gotovi ca. 50 % ;
—	žerjavi so že dobavljeni in zmontirani;
—	v izdelavi in deloma dobavljena je elektro oprema od firme Rade Končar, Zagreb;
—	v montaži je žarilna peč.
Na energetskih objektih smo
vršili naslednja dela:
—	končana je energetska Postaja Štore I;
—	s proizvodnjo je že pričela avtomatska mešalna postaja z razvodom na objekte Štore I;
—	pričeta so dela na plinovo-
du Štore I—Štore II;
—	v končni fazi je izgradnja mazutne postaje;
—	centralna transformatorska postaja je gradbeno gotova, oprema je v celoti zaključena in dobavljena, pričeli smo že z montažo ;
—	energetska postaja Štore II je v izgradnji;
—	industrijski vodovod Štore I in Štore II je že končan.
Zaradi prenizko dodeljene transe za leto 1967 smo realizirali minimalni program dela na omenjenih objektih z namenom, da bi najprej usposobili objekt valjarne, da bi lahko pričeli v letu 1968 z montažo opreme.
Za investicije za rekonstrukcijo je do 31. 12. 1967 od predračunske vrednosti 21,9 milijard S-din:

Livarna sive litine v zaključni fazi
Pred nami
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
delovni kolektiv podjetja, delovna skupnost, tisti suveren, ki organe upravljanja voli in jim daje pooblastila. 9. člen Ustave SFRJ med drugim določa; »samo upravljanje v delovni organizaciji obsega zlasti pravico in dolžnost delovnih ljudi, da u-pravljajo . delovno organizacijo neposredno ali po organih u-pravljanja, ki jih sami volijo ...«. Kaj razumemo z neposrednim upravljanjem v delovni organizaciji? Vse, kar smo že našteli kot najvažnejše odločitve, poleg tega pa še odločanje o organizaciji proizvodnje, odločanje o poslovanju ..., odločanje o rabi družbenih sredstev in razpolaganje z njimi, odločanje o delitvi dohodka itd., kar so tudi ustavno določene pravice delovnih ljudi v podjetju.
Pred volitvami v organe u-
so volitve
pravljanja nam naštete pravice in dolžnosti velevajo, da izbiramo v naše organe take člane iz svoje sredine, ki bodo z zavestjo opravljali svojo dolžnost in sprejemali take odločitve, ki bodo odraz teženj delovne skupnosti. Da bi to dosegli, je naloga družbenih organizacij in njihovih organov, da se začno pripravljati na volitve v organe Upravljanja že sedaj. Te priprave naj bodo v sprejemu programa priprav, v predizbiri kandidatov, konzultiranju s člani delovne skupnosti o bodočih nalogah in v medsebojnem seznanjanju s problemi, ki so pred n^mi. Če bomo te priprave izvedli prizadevno, potem bomo na predstojećih volilnih zborih lahko predlagali take kandidate, za katere ne bo bojazni, da ne bi izpolnili nalog', ki jim bodo v njihovi mandatni dobi naložene.
- V. J. -
NERENTABILNI PLAVŽI V ŽELEZARNI ILIJAŠ
SARAJEVO, 13. febr. (Tanjug). Delavski svet Železarne Ilijaš je danes sklenil, da bodo vsi trije elektroplavži te železarne zaradi nerentabilnosti nehali obratovati. Po tem sklepu je vseh 730 delavcev pri plavžih registriranih kot presežek delovne sile.
Delavski svet je sprejel ta sklep potem, ko je prišel do prepričanja, da je proizvodnja surovega železa v teh plavžih postala zaradi previsokih cen električne energije, rude in transportnih stroškov zelo draga. Kot drugi razlog za takšno odločitev so poudarili liberaliziran uvoz železa, ki je za domače uporabnike postalo cenejše od železa, ki ga proizvaja železarna »Ilijaš«,
milijard
— angažirano s pogodbami 14,0
n izvršeno	9,9
— plačano	7,6
— % izvršenja	45%
— % izvršenih plačil	35%
Ce bodo sredstva dodeljena v predvideni višini, bo možno proti koncu tega leta pričeti s poskusno proizvodnjo na progi 0 550 milimetrov, medtem ko bi ostale proge pričele obratovati v letu 1969.
Objekt livarne specialne litine, v predračunski vrednosti ca.
2 milijardi S-din, financiramo iz lastnih sredstev in so dela v zaključni fazi. Predvidevamo, da bomo obrat zgradili v drugem kvartalu leta 1968. Težave so še pri energetiki (zrak, voda, plin), vendar pričakujemo, da bomo pričeli s poskusno proizvodnjo pred koncem prvega polletja
1968.	V letu 1967 je bilo izvršenih del za 576 milijonov S-din, plačano pa 557 milijonov S-din.
Za leto 1968 smo zahtevali od bank, da nam odobre tranšo v višini 5 milijard S-din, da bi lahko nadaljevali dela v normalnem obsegu. Zaradi težke finančne situacije pa ne bo možno realizirati predvidenih investicij, temveč si prizadevamo, da nam banke odobrijo sredstva vsaj v višini 3,6 milijard S-din, da bi nadaljevali dela na montaži tretje faze hale valjarne, temeljih valjarniških prog 0 530, 300 in 200 mm, da hi bilo možno čimprej pričeti z montažo uvozne opreme. Vzporedna pa moramo zgraditi odgovarjajoče energetske vire, ki so nujni za funkcionalnost valjarne in livarne specialne litine.
Prizadevati si moramo, da bomo v letošnjem letu najsmotrneje porabili razpoložljiva sredstva, da bo livarna specialne litine pričela čimprej z obratovanjem. V moderni novi livarni bo možna velika serijska proizvodnja manjših odlitkov za avtomobilsko in strojno industrijo, ki jih danes v obstoječi livarni ne moremo uspešno in rentabilno proizvajati.
Poleg omenjenih investicij za rekonstrukcijo in izgradnjo železarne ter livarne specialne litine smo v letu 1967 nabavili za obstoječe obrate obdelovalne stroje za mehanično delavnico in obdelovalnico valjev ter stroje za hladno predelavo valjanih proizvodov. Ker so po zaključnem računu za leto 1967 ustvarjena majhna sredstva skladov za leto 1968 ne predvidevamo večjih nabav za obstoječe obrate.
Slavko Plevnik, dipl. inž.
Ivan Ferme, dipl. oec.
Sprejeli smo zaključni
(Nadaljevanje s prve strani) Nikakor ne moremo računati, da nam bodo spremembe predpisov, višje carine, zavarovanje pred kupci, prodaja slabih izdelkov za drag denar itd. kakor koli pomagale, da se izvlečemo iz težav, ker so to vse pojmi, ki jih je treba čimprej pozabiti. Istočasno seveda ne smemo izgubiti izpred oči, da so pogoji gospodarjenja, pred katere je postavljena vsa črna metalurgija, odraz zavestne državne politike do osnovne panoge kot je črna metalurgija, katera naj omogoči uspešen razvoj vsem ostalim panogam kovinske predelave. Zato tudi ne moremo več pričakovati tako visokih uspehov in akumulacije kot smo jih bili navajeni doslej, kajti ta pritisk na nas zasleduje cilj, da se vključimo s proizvodnimi cenami v mednarodni trg, kar bi vleklo razvoj jugoslovanske industrije naprej.
Lanskoletne
težave
Če si na kratko ogledamo lanskoletne težave, tako zunanje vplive kot tudi notranje težave, ki so vplivale na slabšanje našega poslovnega uspeha v primeri z letom 1966, ugotovimo sledeče: Prav tako kot to velja za vse ostale železarne, so tudi nas spremljale težave pogojene s spremembami ekonomskega položaja. Proizvodnja po družbenem planu ni bilo dosežena — vsega 95,67 %, v primerjavi z letom 1966 pa 96 %. Finančni pokazatelji poslovnega uspeha izkazujejo še večji odmik od plana, saj smo izgubili preko 1,2 milijarde vrednostne realizacije v primerjavi z letom 1966 zaradi izpada prodaje CK kvalitet jekel in storniran j a naročil za koki le kot glavnih vzrokov, medtem ko smo v ostanku sredstev za sklade padli od 1,17 milijarde S-din na minimalne sklade 173 milijonov S-din.
Bistveni vpliv na manjšo proizvodnjo je imelo v lanskem letu reduciranje električne energije, spremljale pa so nas tudi nepredvidene okvare na el. plavžu. Kot že omenjeno, se je poslabšal asortiment valjarskih izdelkov in izpadlo je okoli 2.000 ton kokil, največ za železarno Jesenice. Skupen padec proizvodnje, ki je nižja od leta 1966 za 5.021 ton, oziroma za 3 %, lahko za naše podjetje smatramo še kot zadovoljiv, saj so bile ostale železarne primorane zniževati proizvodnjo še v več-
jem obsegu. Prav tako je treba upoštevati, da v ostalih obratih ni bilo instaliranih nikakršnih novih kapacitet ker se vsa razpoložljiva sredstva vlagajo v nove obrate, stari pa se le za silo vzdržujejo.
Količina prodanih proizvodov je presegla plan za 3,5 % predvsem zaradi večje prodaje grod-lja.
Plan fakturirane blagovne realizacije snovnih obratov je bil dosežen z 89,9 %, skupno z realizacijo uslug vzdrževalnih obratov pa 99,38 %. Višja realizacija v primerjavi s planom je dosežena na elektroplavžu, livarni valjev in šamotarni.
Za primerjavo navajamo še gibanje proizvodnje v celotni črni metalurgiji za 11 mesecev preteklega leta in sicer je bila proizvodnja nižja za 1 %, v Sloveniji pa za 4 "/o v primerjavi z letom 1966. Takšen razvoj proizvodnje je posledica sprememb na tržišču, do katerih je prišlo predvsem iz sledečih razlogov:
1.	Zmanjšala se je proizvodnja v kovinsko predelovalni industriji zaradi tega, ker je ostalo nerešeno vprašanje kreditiranja njihovih kupcev, medtem ko inozemski dobavitelji nudijo veliko boljše pogoje.
2.	Zmanjšanje proizvodnje kovinske industrije in prilagoditev tržnim zahtevam je imelo za posledico občutno večanje zalog tako v industriji kakor v trgovini.
3.	Pretiran uvoz valjanih profilov je zaradi padca cen na mednarodnem tržišču in prenizke jugoslovanske carinske zaščite spodbudil jugoslovanske potrošnike na nakup v inozemstvu in je bilo v lanskem letu na ta način uvoženih 806.000 ton izdelkov črne metalurgije, ali približno 40 % celotne jugoslovanske potrošnje.
V nadaljnjem povzemamo iz zaključnega računa tiste pokazatelje, na katerih gibanje imamo mi sami vpliv, odnosno spadajo v interno problematiko.
Višina prizanih reklamacij iz tekoče proizvodnje in proizvodnje prejšnjih let je znašala 0,99 odstotkov celotne realizacije, ali 1,061.331 N-din, pri čemer so udeležene kvalitetne reklamacije s 95 %. V letu 1966 so bile kvalitetne reklamacije udeležene s 75,3 %, V tem pogledu smo ugotovili torej padec glede na leto 1966, ko so znašale reklamacije 1,61 % od realizacije.
Izvoz naših izdelkov se je v preteklem letu dvignil za 49,8 % v primerjavi z letom 1966. Na
konvertibilno področje smo izvozili za 35.575 dolarjev, ali 5,37 odstotkov od celotnega izvoza, na vzhodno klirinško področje 573.522 dolarjev, oziroma 86,6 %, na ostala klirinška področja pa za 53.008 dolarjev ali za 8 %. Tako je celoten delež izvoza v realizaciji železarne predstavljal
6,9	%.
Naši stroški
Režijski stroški so v primerjavi s planom porastli, vendar so v skupnem povečanju tudi tisti poslovni stroški, na katere nismo mogli vplivati in jih tudi nismo zajeli v planu. Ti stroški so obresti od inozemskih kreditov, zavarovalne premije, višje obresti od poslovnega sklada in prispevek za zemljišča. Stroški obratovne in upravno-prodajne režije so skupno vzeto nekoliko narastli, pri čemer predstavljajo glavno postavko zvišanja višji režijski osebni dohodki. V planu je bila namreč predvidena delitev dohodka v razmerju 90,3 % za osebne dohodke in 9,7 % za sklade, pri čemer so osebni dohodki temeljili na vrednosti točke 3 N-din. Po zaključnem računu pa je bilo ugotovljeno, da smo za osebne dohodke porabili 93,3 % dohodka, za sklade pa 6,7 odstotkov, to pomeni, da je bila dosežena vrednost točke 3,13 novih dinarjev. V tem pogledu prav gotovo nismo bili dovolj uporni, da bi stroške zadržali v planskih okvirih. V naši lanskoletni razpravi v družbenem planu za leto 1967 je delavski svet sprejel sklep o znižanju nekaterih materialnih stroškov. Danes lahko ugotovimo, da je bilo doseženo znižanje za 13 milijonov S-din, prav tako pa so bili znižani stroški, na katere ima uprava podjetja direkten vpliv. Realizacija znižanja ni izpolnila naših pričakovanj, pomeni pa začetek omejevanja stroškov v smeri tiste višine, ki jih naša proizvodnja prenese. Res je tudi, da do danes še nismo v detajle razmišljali in postavili meje za obremenjevanje naše proizvodnje s stroški. Rezultat današnjega zaključnega računa pa nas ponovno opozarja, da to storimo, ker je to pogoj, da si v bodoče zagotovimo dovolj dela in primeren zaslužek. Kljub temu pa je omembe vreden naslednji podatek: če odštejemo obremenitve kot so obresti od inozemskih kreditov, zavarovalne premije, višje obresti od poslovnega sklada itd., ki niso bile planirane v takšni višini in na-
nje nismo imeli vpliva, potem je obratovna režija znižana za 1,1 %, upravno-prodajna režija pa za 4,85 % glede na plan leta 1967.
Izmečki v proizvodnji predstavljajo v letu 1967 3.308 ton izgubljene proizvodnje, to je 542 milijonov S-din. Če k temu dodamo še reklamacije, ki smo jih priznali našim kupcem v višini 106 milijonov S-din, znaša izgubljeni dohodek 648 milijonov S-din. Očitno je, da imamo tu še rezerve, ki jih je treba v bodoče z vso pozornostjo izkoristiti. Razumljivo je, da zaostreni pogoji na tržišču nujno povzročajo izmeček,, tako smo zlasti v valjarni ugotovili povečanje izmečka zaradi izvoza in zaradi razdrobljenih programov v valjanju. Pa tudi pri ulitkih so kvalitetne zahteve izvoza zelo ostre.
Investicijsko vzdrževanje je bilo po družbenem planu planirano s 4 milijoni N-din.
Delitev
dohodka
V planu za lansko leto smo predvidevali delitev dohodka v razmerju 90,3:9,7 v korist osebnih dohodkov. Dejansko smo dosegli razmerje 93,3 : 6,7. Kot smo že omenili, je to pomenilo povečanje oseTonih dohodkov v primerjavi s planiranimi, oziroma zmanjšanje skladov podjetja za 3 %. S tako okrnjenimi skladi je znašal povprečni osebni dohodek na zaposlenega 805,72 N-din ali 90,7 odstotka v primerjavi z letom 1966, ko je znašal povprečni osebni dohodek 887,61 N-din. Poleg tega smo v tem letu še izplačali na račun regresa 337,347 N-din, kar predstavlja na zaposlenega povprečno 1.600 S-din. Če primerjamo naš padec osebnih dohodkov z republiškim povprečjem, je ta razlika še večja, saj kaže povprečje republike 7 % porast v primerjavi z letom 1966. Tudi ta podatek na opozarja, da je treba z vso resnostjo reševati problem stroškov in pristopiti k čimprejšnji modernizaciji naših obratov, s katerimi bomo lahko dosegli več, kot pa to zmoremo v današnjih pogojih.
Kot je razvidno iz zaključnega računa, je bilo pomanjkanje trajnih obratnih sredstev v preteklem letu nenehno velik problem. Za premostitev priman j-
račun podjetja
kljaja v višini 5.262 N-din je bilo potrebno nenehno iskanje občasnih kreditov, kar pa je spričo splošne situacije glede pomanjkanja sredstev pomenilo, da smo komaj sproti reševali likvidnost podjetja. Ker so takšni krediti povezani z visokimi obrestmi, si je operativno vodstvo postavilo nalogo, da zniža zaloge vseh vrst materialov za ca. 10 milijonov N-din. Iz zaključnega računa je razvidno, da so zaloge dejansko skoraj dosegle predvideno znižanje, saj smo jih znižali za
9,045.000	N-din. Ta lepo uspela akcija je vsekakor v znatni meri pripomogla k zmajšanju potrebe po kreditih, vendar nas faktor obračanja pri surovinah in materialih, ki znaša 2,86, ne more zadovoljiti, ker imamo možnost nadaljnjega znižanja vsaj tistih surovin, ki jih sami proizvajamo. Vso pozornost moramo posvetiti vrednosti nedovršene proizvodnje in s primernimi ukrepi doseči še dodatna znižanja v letu 1968.
Končna podoba lanskoletnega poslovanja
Končno sliko našega poslovanja v preteklem letu nam daje naslednji finančni rezultat: Indeks V
O	CO	O	
c	CD	c	
cu	C2	CU	
>N	rH	>N	
CU O Q	t> CD en rH	CL> Vi O Q	1967:
Celotni dohodek	82	92
Poslovni stroški	94	94
Ugotovljeni dohodek	61	86
Porabljena sredstva	92	93
Neto produkt	68	90
Poslabšanje poslovnih rezultatov nam nujno narekuje, da navedemo vzroke, ki so vplivali na tako stanje.
V primerjavi z letom 1966 je v letu 1967 izpadlo za 14,273.000 N-din. Največji izpad vrednostne realizacije je v valjarni, livarni sive litine in delno v livarni valjev, ki je nastal zaradi:
—	spremembe asortimana in zaradi izvoza;
—	izpada 1.495 ton količinske realizacije v valjarni (v primerjavi s planom) ;
—	izpada 638 ton količinske realizacije valjanih izdelkov v primerjavi z letom 1966;
—	zaradi storniranja naročil v livarni sive litine;
—	zaradi nižje količinske realizacije v livarni valjev za 127 ton in zaradi zvišanja terjatev do kupcev.
Izpad fakturirane realizacije
je nujno pogojen tudi z nižjim
finančnim rezultatom, oziroma ostankom sredstev za sklade. Minimalni ostanek sredstev za sklade je nastal predvsem zaradi spremembe asortimana s prenehanjem naročil za CK kvalitete, zaradi izpada količinske realizacije v primerjavi s planom v valjarni, zaradi storniranja naročil kokil, zaradi nižje količinske realizacije valjev, kakor tudi zaradi višjih stroškov obresti od inozemskih kreditov, obresti od občinskih kreditov za obratna sredstva, obresti od poslovnega sklada, zaradi zavarovalnih premij in zemljarine ter zaradi korekture dohodka zaradi vpliva vnovčene realizacije.
Nekaj bistvenih pokazateljev poslovanja
a)	EKONOMIČNOST PODJETJA, ki je merjena na 100 S-din stroškov, je dosežena v razdobju zadnjih 4 let z naslednjim dohodkom:
V letu 1964 v letu 1965 v letu 1966 v letu 1967
Od leta 1964 na 1965 se je celotni dohodek zmanjšal za 10 din ali za 5,5 %, od leta 1965 na 1966 za 18 din, oziroma za 10,6 %, od leta 1966 na 1967 zopet za 18 din ali za 11,9 %.
b)	FIZIČNA PRODUKTIVNOST, merjena po količini (merjena na izvršeno uro delavca) je znašala za celotno podjetje:
v letu	1965	43,4	kg/h
v letu	1966	42,4	kg/h
v letu	1967	44,7	kg/h
Produktivnost podjetja je povečana v primerjavi z letom 1968 za 5 %. V primerjavi z letom 1966 so produktivnost povečali na elektorplavžu za 18 %, jeklarni za 5 %, livarni valjev za 8 % in šamotni za 11 %. Znižanje produktivnosti pa izkazuje livarna sive litine za 13 % zaradi izpada proizvodnje kokil in valjev za 4 % zaradi neugodnega asortimenta proizvodnje.
c)	CELOTNI DOHODEK NA DELAVCA je v letu 1966 znašal 62.995 N-din in se je v letu 1967 znižal na 51.790 N-din oziroma za 17 %. Padec so zabeležile tudi vse druge železarne, razen Zenice.
d)	NETO PRODUKT NA DELAVCA je v letu 1966 znašal
180
170
152
134
24.235 N-din, iz leta 1967 pa znaša 16.414 N-din ali 34 % manj.
Zaradi znižanja neto produkta pa se udeležba neto osebnih dohodkov v neto produktu poveča od 41,6 % v letu 1966 na 49,2 % v letu 1967. V vseh železarnah je zabeležen občuten padec neto produkta na delavca.
Družbene dajatve so znašale leta 1966 28,8 %, v letu 1967 35 % ali 6,2 % več kakor v letu 1966.
Komisija predlaga DS podjetja, da sprejme zaključni račun
za leto 1967, ki obsega bilanco podjetja, delitev dohodka z obrazložitvami in zaključki, kakršnega predlaga finančna služba, ker smatra, da so v poročilu zajeti vsi važnejši elementi, ki so vplivali na poslovanje podjetja v letu 1967.
Izvleček iz poslovnega poročila je bil sestavljen v krajšam obliki za člane DS z namenom, da se vnaprej seznanijo z najpomembnejšimi pokazatelji in problematiko zaključnega računa.
SKLEPI
Gospodarska komisija je v razpravi okoli posameznih postavk zaključnega računa smatrala za potrebno, da predloži nekatere pomisleke in predloge za ukrepanje delavskega sveta z namenom, da jih sprejme kot sklepe za neposredno ukrepanje:
1.	Fizičen obseg proizvodnje v obstoječih obratih in postavljenim planom mora biti absolutno dosežen. Kjerkoli nam tržišče dovoljuje, je strmeti za povečanjem predvidene proizvodnje. Vzporedno je osvajati tiste nove proizvode, kjer smo ugotovili perspektivo in serijsko proizvodnjo v bodoče.
2.	V trenutni situaciji ostaja odprto vprašanje proizvodnje kokil. Potrebno je analitično obdelati večjo rentabilnost proizvodnje kokil za železarno Jesenice in na ta način ugotovljen, jasen rezultat predložiti ob priliki pregovorov o integraciji slovenskih železarn.
3.	Vsak pojav problematične in deficitne proizvodnje je takoj analizirati in odločiti o umestnosti nadaljnje proizvodnje.
4.	Reklamacije, izmečki so sicer v opadanju, vendar komisija meni, da je tu še velika rezerva. Zato je potrebno, da se ta problem kot permanentna naloga tekoče mesečno analizira v tehničnem sektorju in terja uspešnost reševanja na bazi osebne odgovornosti.
5.	Ker glavni dosedanji nosilec dohodkov, valjarna, pri sedaj možnem astortimanu ni v stanju uspešno poslovati, je forsirati čimprejšjno usposobitev nadaljnje obdelave, tj. vlečenja in brušenja. Poleg tega pa izboljšati program naše proizvodnje z izdelavo nizko legiranih jekel.
6.	Režijski stroški se s planom predvidenim okvirjem absolutno ne smejo povečati. To isto velja prav tako tudi za investicijsko vzdrževanje.
7.	Ker je visoka cena jekla ovira za rentabilnost kar treh obratov, je nujno iskati rešitev za pocenitev te baze in poročati o ustreznih rešitvah od strani odgovorne službe.
8.	Proizvodnjo livarskih izdelkov je zaradi vse večje konkurence potrebno čimprej pospešiti in v zvezi s tem čimprej dokončati novo livarno.
9.	Glede na majhna ostvarjena sredstva, ki nam ostanejo iz prejšnjega leta, je potrebno ponovno precizirati investicijsko dejavnost za leto 1968 in jo uskladiti s trenutno realnimi možnostmi.
10.	Potrebno je detaljno analizirati tržišče specialnih valjanih profilov in težjih ulitkov ročnega oblikovanja, ker je s tem možno popraviti asortiment valjarne in povečati proizvodjo v livarni.
11.	Tekom leta 1968 je nadalje znižati zaloge ingotov za ca. 2 tisoč ton, zalogo kokil v livarni valjev ter zaloge domačega grodlja v livarnah.
12.	Da izboljšamo finančno likvidnost podjetja je potrebno usklajevati razpoložljiva sredstva s potrebami. Zato je vsako vlaganje sredstev v nakupe bodisi v osnovne materiale, kakor tudi ostala vlaganja, predhodno temeljito pretehtati.
13.	Nujno je potrebno povečano angažiranje za izvoz pri vseh naših izdelkih, ker s tem lahko znatno vplivamo na boljšo zasedenost kapacitet.
14.	V nobenem primeru se ne smejo prekoračevati sredstva, dodeljena na razpolago komisijam (komisija za rekreacijo in podobno).
15.	V bodoče je prikazati razdelitev upravno-prodajne režije tako, da bo razviden obvezni del in del, na katerega ima uprava podjetja direkten vpliv.
Komisija za plan
Posvetovanje v Zenici letos v luči
V	sredini januarja letos je bilo v Zenici šesto posvetovanje predstavnikov družbeno-politič-nih organizacij in organov upravljanja delovnih organizacij — članic Združenja jugoslovanskih železarn.
Posvetovanja so se poleg delegacij posameznih železarn udeležili še ing. Vajo Skenđjić, generalni sekretar Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, Srečko Bujelič, član izvršnega komiteja ZKJ, Milan Rukavina, predsednik centralnega odbora Sindikata delavcev v industriji in rudarstvu, kakor tuđi nekatere druge visoke politične osebnosti ter predstavniki Združenja jugoslovanskih železarn.
V	delegaciji železarne Store so bili predsednik DSP, tov. Ignac Zagoričnik, predsednik IO sindikalne organizacije železarne Store, tov. Rozman Franc, namestnik sekretarja TK ZKJ, tov. mgr. Šturbej Alojz in predsednik TK ZMJ, tov. Selinšek Janez.
Glavni referat z naslovom »Integracija jugoslovanskih železarn« je podal tov. Matevž Hafner, direktor železarne Jesenice in predsednik upravnega odbora Združenja jugoslovanskih železarn.
Ker je med tem dnevno časopisje že poročalo o omenjenem posvetovanju, je bilo uredništvo »Štcrskega železarja« mnenja, da ni potrebno podrobneje objavljati izvlečke iz posameznih diskusij. V informacijo našim bralcem pa objavljamo sklepe, ki so bili sprejeti na šestem posvetovanju v Zenici.
Uredništvo
SKLEPI
1,	Predstavniki družbeno-poli-tičnih organizacij in organov upravljanja članic Združenja jugoslovanskih železarn menijo, da so ekonomski, tehnični in drugi pogoji gospodarjenja v tej industrijski veji, posebno še v sedanji fazi izvajanja gospodarske reforme takšni, da kažejo na potrebo po večji aktivnosti v razvijanju integracijskih procesov v črni metalurgiji Jugoslavije, tako med posameznimi podjetji, kakor tudi v ponagi kot celoti.
Čeprav se v okviru Združenja že vrsto let skupno opravljajo mnogi posli in druge aktivnosti, je sedaj potreba po učinkovitem preučevanju in razvijanju integracijskih posegov še bolj izrazita.
2,	Dosedanji ukrepi, katerih ciij je združevanje podjetij na regionalnem planu, kot je to slučaj v SR Bosni in Hercegovini in v SR Sloveniji, kakor tudi skupne rešitve usklajevanja proizvodnje, prometa in investicijske
dejavnosti med železarnami Skopje, Smederevo in Zenica, se pozitivno ocenjujejo.
Takšni integracijski procesi so še posebej pozitivni in jih je potrebno pospeševati, ker zagotavljajo rentabilnejše poslovanje v posameznih grupacijah podjetij in črne metalurgije v jugoslovanskih okvirih. Oni pomenijo doprinos k tesnejšemu povezovanju celotne panoge v okviru Združenja jugoslovanskih železarn, kar votli k ostvarjanju višjih oblik integracije.
3.	Potrebna je še večja izmenjava izkušenj o teku in načinu reševanja procesov regionalnega združevanja. Pri tem je potrebno paziti na organizacijo skupnih služb v integriranih podjetjih, v odnosu na odgovarjajoče službe v panogi — Združenje.
4.	Razvijanje procesov integracije v črni metalurgiji mora biti predmet stalnih diskusij in analiz s ciljem, poiskati nove oblike povezovanja cele panoge in obavljati skupne posle, ki bodo prispevali k rentabilnejšemu poslovanju na bazi skupnih ekonomskih interesov. Novi integracijski načrti, tako med podjetji, kakor v okviru panoge kot celote, morajo biti neobhodno ocenjeni na podlagi tehnično-cko-nomskih in drugih študij.
5.	Potrebno je nadaljevati s pospeševanjem skupne aktivnosti v okviru Združenja na. področju specializacije in usklajevanja proizvodnje, skupne nabave in prodaje, uvoza in izvoza, oziroma na področju usklajevanja celotnega oskrbovanja s surovinami in drugim materialom, potem na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, pospeševanja skupnega planiranja in drugih poslov, V takšni skupni aktivnosti podjetij v okviru Združenja je treba energično uvajati popolnejše in boljše oblike dela s pomočjo skupnih služb, pa tudi poslovno organizacijo, pri čemer lahko organizacija skupne oskrbe z ognjc-vzdržnim materialom, ki je sedaj ostvarjen, služi kot primer.
6.	V okviru Združenja je potrebno aktivno pristopiti k tesnejšemu sodelovanju pri reševanju problemov koriščenja obratnih sredstev in sodelovanja z bankami, vse do skupnega koriščenja sredstev, kakor tudi k podvzemanju drugih poslovnih mer, ki bodo prispevale k boljšem koriščenju obratnih sredstev in odklanjaju posledic trajnejšega pomanjkanja teh sredstev in problema nelikvidnosti podjetij.
7.	Integracijske rešitve v panogi je potrebno usmerjati k pospeševanju prometa z jeklom na sploh, s pomočjo skupnih služb v panogi in skupnega obavljanja poslov, vse do skupnih investicij v tej oblasti, kakor tudi k po-
speševanju obstoječih oblik sodelovanja z uvozniki in grosističnimi podjetji.
8.	Potrebna je večja aktivmost družbeno-političnih organizacij na področju razvijanja integracijskih iirocesov v panogi, tako v okviru delovnih organizacij, kakor tudi v okviru Združenja. Ta aktivnost mora prispevati k premagovanju odpora proti integraciji, ki nedvomno še vedno obstoja, kakor tudi k premagovanju drugih negativnih pojavov, ki so zasnovani na osebnih interesih posameznikov ali na ozkem gledanju na probleme integracije skozi tendence Iokali-stičnega značaja, S tem v zvezi je potrebno še bolj organizirati informacije, tako v kolektivih, kakor tudi v okviru Združenja, o razvijanju integracijskih procesov in problemih, ki se s tem v zvezi pojavljajo. Predstavniki delavskih svetov morajo skupne sestanke v Združenju izkoristiti za 'izmenjavo mnenj o teh vprašanjih, v kolikor pa se pokaže potreba, je potrebno organizirati tudi izredne sestanke družbenopolitičnih organizacij in organov upravljanja.
Na letni skupščini članov /.ROP. ki fe bila 9." II. 1968 v Štorah, so temeljito razpravljali o delu v pretekli poslovni dobi in ugotovili, da je bilo izobraževanje v zastoju, ker so predavanja po novem načinu, oziroma z novo tematiko pričela po skoraj enoletni prekinitvi. Predavanja niso bila najbolje obiskana, delno je temu vzrok tudi izmensko delo v železarni, kjer je zaposlena večina članov. Odslej bo ta ovira odpadla, ker je uprava podjetja z okrožnico opozorila vodstva obratov in oddelkov, naj omogočijo članom /ROP udeležbo pri strokovnih predavanjih tudi v dopoldanskem času. Lani so nekateri udeleženci taktično-patrolnega pohoda dosegli zelo dober uspeh, trije so bili celo odlični, osemnajst pa je bilo prav dobrih. Člani /ROP. iz Štor so tudi latu sodelovali na pohodu ob žici okupirane Ljubljane. Zaradi slabega vremena je bila maloštevilna tudi udeležba na pohodu po stopinjah borcev XIV. divizije po Svetini in okolici. Obravnavana je bila tudi nova oblika predavanja za rezervne oficirje
integracije
9.	Tesnejše integracijsko povezovanje in boljša organizacija panoge ima nedvomno ekonomsko prednost in bo prispevala tako k zniževanju stroškov, kakor tudi na splošno k rentabilnejšemu poslovanju. Vendar se konstatira, da integracijski procesi ne morejo rešiti negativnih posledic za položaj panoge, ki nastajajo kot rezultat negatniv-nih ukrepov v ustvarjanju pogojev gospodarjenja, na področju administrativnih in sistematskih ukrepov. V tem pogledu pričakujmo, da si b&đo pristojni komorski in državni organi prizadevali, da bi v bodeče preprečili negativne pojave v prometu jekla iz leta 1837 in da bodo po potrebi zagotovili pravočasne intervencije, ki bi odpravile pomanjkljivosti pogojev gospodarjenja, zaradi katerih je v letu 1967 tako črna metalurgija, kakor tudi celotno gospodarstva, utrpelo veliko škodo.
19.	S temi sklepi je potrebno seznaniti kolektive in organe Združenja ter na naslednjem rednem posvetovanju poročati o njihovi realizaciji.
Prevod iz srbohrvaščine — PL
davanji člani raso bili povsem zadovoljni, ker so bili predavatelji slabo pripravljeni in predavanja niso bila dovolj kakovostna. Odbor je po temeljitem pretresu dejavnosti članov predlagal tri člane za odlikovanje. Ko so izpolnjevali ocenjevalne liste o udeležbi članov pri predavanjih, oziroma pri strokovnem izpopolnjevanju, je analiza pokazala, da je najboljšo udeležbo imel član z 69 urami, kar ustreza 11 dnem vojaških vaj. Če bodo predavanja kvalitetnejša, bo v prihodnje tudi udeležba po vsej verjetnosti številnejša. Člani naj bi se v bodoče bolj individualno izobraževali, saj prinašata Usta Vojaški informator in TV-15 dovolj zanimivega in koristnega gradiva. Vsi člani naj bi bili naročeni na ta dva strokovna lista. Sodelovanje z ZZB NOV in z ZVVI naj bo v prihodnje bolj tesno, kar bo tudi članom vseh treh organizacij bolj koristilo. V spomladanskem delu akcijskega programa bo treba izvesti še strelske vaje in orientacijsko-patrolni pohod.
R. U.
Izobraževanje rezervnega starešinskega kadra bodo v Štorah poživili
in podoficirje. S prejšnjimi pre-
St. 2 - februar 1968
PRAKSA NA POLJSKEM
meseca marca. Praksa bo trajala 3 tedne. Glavni poudarek prakse bo na spoznavanju vzdrževalnih del in šibkih točk, ki utegnejo nastati ob takem vzdrževanju. Po končani montaži bodo navedeni delavci s pričetkom obratovanja ostali v novi valjarni kot vodje vzdrževalcev za
posamezna področja njihove specializacije.
Želimo jim, da bi jim praksa kar najbolje koristila, kakor tudi, da bi svoje pridobljeno znanje čimpreje uporabili doma v novih obratih.
PL
Upravni odbor je na svoji 20. redni seji, dne 31. januarja 1968, na podlagi kadrovske komisije pii. DSP odobril štirim našim članom delovne skupnosti, prakso na Poljskem in sicer železarni Varšava v Varšavi. Na prakso bodo odšli:
1. Stepančič Erih, strojni teh-
1. Tov. Stepinšek Erih, strojni tehnik, na delovnem mestu nadzornega organa pri strojni montaži v Štore II, bo po končani izgradnji vodja strojnega vzdrževanja. Pravi, da še ni bil na Poljskem in da mu bo praksa v valjarni, ki je precej podobna tisti, ki jo gradimo v Štorah, dosti koristila pri njegovem nadaljnjem delu.
nik, kot vodja skupine;
2.	Rojc Martin, VK ključavničar;
3.	Novačan Anton, VK električar in
4.	Mlakar Martin, VK inštalater.
Navedeni sodelavci bodo odšli na prakso predvidoma v začetku
2. Tov. Novačan Anton, elektrikar na delovnem mestu skupinovodje v elektroobratu, si bo na Poljskem ogledal električne naprave in njihovo vzdrževanje. Po končani izgradnji bo vključen v elektrovzdrževanje v Štore II. Od prakse na Poljskem pričakuje, da se bo čimbolj natančno seznanil z vzdrževanjem naprav, predvsem pa, da bi videl, kje se najčešče pojavljajo šibke točke.
3. Tov. Rojc Martin, strojni ključavničar, zaposlen v mehanični delavnici kot skupinovod-ja za zunanje vzdrževanje, si bo na Poljskem ogledal predvsem način vzdrževanja mehaničnih naprav. Želi si, da bi bilo v času, ko bodo na praksi v Varšavi, tamkaj kar največ defektov, ker meni, da bo pravilno vzdrževanje dodobra spoznal le ob zastojih, defektih in okvarah.
strulccije Štore II, ki niso bile objavljene,, se nam zdi tak izbor povsem neustrezen. Na strani 30 je nadalje objavljen posnetek vskladiščenih litoželeznih cevi, pod katerimi je podpis »bezšavne cevi — jedan od proizvoda željezare Štore«. Dejansko pri tem ne gre za brezšivne, marveč za litoželezne cevi, ki jih je Železarna Štore izdelala v letih 1952—1955 za rudnik Bor in katerih proizvodnjo je Železarna Štore opustila leta 1964.
Morda bo kdo dejal, da iščemo dlako v jajcu. Vendar pa smo mnenja, da bi morala biti revija Čelik, kot glasilo našega Združenja, in hkrati kot informativni in reklamni medij naših železarn, vir točnih in zanesljivih podatkov tudi takrat, kadar gre za slikovni material. Privlačna, dobro izbrana, aktualna in na zanimiv način objavljena fotografija je lahko zelo učinkovito reklamno sredstvo. Brez tega je pa le mašilo, ki ga uporabljamo, kadar nam zmanjka stavka. Ne smemo po-
4. Mlakar Martin, VK instalater, zaposlen v mehanični delavnici, si bo na Poljskem ogledal prvenstveno vse energetske napeljave, tako za vodo in olje, kakor tudi dovode za mazivo in kompromirani zrak. Njegova naloga pa bo tudi spoznati mazalne inštalacije in hidravlične naprave.
zabiti, da si revija, kakršna je Čelik, utira pot tudi v druge dežele sveta. Ker je vsaka številka revije opremljena s slikovnim gradivom ene izmed jugoslovanskih železarn, je to hkrati tudi reklama, s katero se podjetje predstavi širši gospodarski skupnosti doma in v svetu, je torej reprezentančna publikacija. Ker je reprezentančna, je razumljivo tudi draga. Številka deset pa ni izpolnila svojega reprezentančnega poslanstva, kar tiče slikovnega materiala. Danes ni tolikanj važno, kako so pred 15 leti gradili elektroplavž, sleherni gospodarstvenik železarske stroke pa bo z zanimanjem obstal ob sliki nove livarne sive litine ali nove valjarne. In vendar je posnetek začetne faze izgradnje elektroplavža objavljen čez polovico strani revije Čelik in to na prvih straneh, nova valjarna pa, ki bo imela sto tisoč ton proizvodnje, je komaj našla malce prostora na dvajseti strani spodaj.
—P. L.—
Mnenje in kritika
Pred meseci je uredništvo revije Čelik, glasila Združenja jugoslovanskih železarn, zaprosilo za slikovni material iz področja Železarne Štore, ki naj bi služil za slikovno opremo dese-' te številke omenjene revije.
V sodelovanju z upravo osnovnih sredstev smo izbrali nekaj nad 30 fotografij najnovejšega datuma, pri čemer smo pazili, da je slikovni material zajel tako naše poslovno, kakor tudi kulturno in športno Življenje in dejavnost. Posebno pozornost smo pri izbiri slikovitega materiala posvetili našim izdelkom in pa naši rekonstrukciji, saj smo v ta namen naročili celo fotografa ljubljanskega podjetja Export — Projekt, da je za to priložnost posnel nekaj izvirnih fotografij.
Pred nekaj dnevi se je omenjena deseta številka revije Čelik končno pojavila na naših mizah. Z razočaranjem pa smo
ugotovili, da uredništvo revije z izborom slikovnega materiala ni izpolnilo naša pričakovanja. V celoti je revija objavila 18 fotografij, od katerih je le 13 posnetkov iz gradiva, ki smo ga poslali na zahtevo uredništva v Beograd, ostale slike pa je uredništvo izbralo po svoji izbiri. Tako so se znašle na najbolj vidnih straneh in v največjem formatu slike, ki po našem mišljenju iz več razlogov sploh ne sodijo tjakaj, ker gre večinoma za zastarele posnetke, poleg tega pa so podpisi k omenjenim slikam netočni.
Tako sta na straneh 4 in 6 na primer objavljehi dve fotografiji, ki datirata iz leta 1952. Slika na strani 6 predstavlja začetno fazo izgradnje elektroplavža in ima podpis »izgradnja novih kapacitet v Železarni Štore«. Z ozirom na dejstvo„ da smo uredništvu Čelika poslali kopico posnetkov naše• rekon-
IZ SEJE UPRAVNEGA ODBORA
Hu c 31. januarja 1968 se je u-pravni odbor železarne Štore sestal na svoji dvajseti redni seji. Na dnevnem redu je bil operativni plan za mesec februar 1968, poročilo centralne popisne komisije za leto 1967 in še nekatera druga vprašanja.
Pri pregledu sklepov prejšnje seje, se je upravni odbor seznanil tudi z mišljenjem komisije za plan, glede pomoči tistim članom delovne skupnosti, ki so u-trpeli izgubo zaradi elementarne nesreče. Komisija je bila namreč mišljenja, da teh sredstev ni potrebno posebej specificirati v planu. Kljub temu pa je upravni odbor na tej seji vztrajal pri svojem prejšnjem sklepu s tem, da se za leto 1968 predvidijo namenska sredstva za pomoč članom delovne skupnosti, ki utrpe elementarno nesrečo, in sicer v skupni višini
560.009	starih dinarjev.
Po pregledu vseh sklepov prejšnje seje, je upravni odbor potrdil zapisnik in sklepe.
V prvi točki dnevnega reda je upravni odbor razpravljal o operativnem planu za mesec februar 1968. Pri tem se je seznanil tako z rezultati meseca januarja, kakor tudi s predvideno proizvodnjo in realizacijo v mesecu februarju. (O januarskih rezultatih beri podrobneje v naši rubriki »Proizvodnja v prejšnjem mesecu-«, na str. 2).
Iz poročil posameznih sektorjev je bilo mogoče povzeti, da
Organizacija dela in upravljanja v delovni organizaciji morata delovnim ljudem omogočiti, da na vsaki stopnji in v vseh delih delovnega procesa, ki pomenijo celoto, kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih dela, o urejevanju medsebojnih razmerij, o delitvi dohodka ter o drugih vprašanjih, ki zadevajo njihov ekonomski položaj, hkrati pa morata zagotoviti pogoje za delo in poslovanje delovne organizacije kot celote.
Prispevek k nadaljnjemu razvijanju in utrjevanju organizacije delovnih enot pa lahko predstavlja izmenjava stališč o nekaterih problemih in nakazovanju možnih rešitev. V podjetju bi morali izbrati vedno tisti način neposrednega upravljanja, ki najbolj ustreza speci-
se v mesecu februarju, z ozirom na zelo nizko plačano realizacijo, ne pričakuje večjega dohodka kot smo ga dosegli v mešecu januarju. Pričakovati je celo padec. Prilivi na žiro račun so namreč zelo slabi, ker so si naši kupci v mesecu decembru prizadevali, da bi poravnali svoje obveznosti, razen tega pa se bodo v mesecu februarju predajali zaključni računi, po katerih bodo morala vsa podjetja poravnati svoje obveznosti do družbe in obveznosti do svojih lastnih skladov. Vse to bo negativno vplivalo na rezultat poslovanja meseca februarja.
V nadaljevanju seje je upravni odbor potrdil poročilo centralne popisne komisije o inventurnem popisu za leto 1967 ter predlagal delavskemu svetu, da inventurni popis za let j 1967 potrdi, da izstavi odločbo glede preknjižbe viškov in da sprejme predloge centralne popisne komisije pod točkami 1,4 in 6 inventurnega elaborata kot sklepe. Ti predlogi se glase:
1.	Ker lanskoletni sklep, da se izdela projekt za novo skladišče ni bil realiziran, ga je potrebno realizirati letos.
2.	Lanskoletni predlog o ureditvi 40 tonske tehtnice je potrebno rešiti v cilju odprave tehtanja na cestni tehtnici v Celju.
3.	Z organizacijskim predpisom je do konca februarja t. 1. urediti celotno poslovanje evi-
fičnostim proizvodnje, organizaciji poslovanja ih stopnji razvoja samoupravljanja, kar pa je pogojeno tudi s stopnjo strokovnosti neposrednih proizvajalcev.
Pisec članka pričakuje od članov delovne skupnosti, da bodo aktivno sodelovali v razpravi ter izrazili svoje mnenje tako o tem članku, ki pomeni razmišljanje o gospodarjenju in o načinu delitve osebnega dohodka, kakor tudi, da se bodo s svojimi članki sami vključili v razpravo.
Kot uvod v to razpravo želim objaviti članek »delitev osebnih dohodkov«, ki obravnava elemente, ki vplivajo na višino osebnih dohodkov. Poudariti želim, da so to moja osebna razmišljanja in pogledi na to problematiko.
dence osnovnih sredstev, poslovnega in drobnega inventarja.
Ostali predlogi centralne popisne komisije so operativnega značaja, zato jih upravni odbor ni predlagal delavskemu svetu v sprejetje in potrditev.
V zvezi z inventurnim popisom je upravni odbor še predlagal delavskemu svetu, da potrdi opis neizterljive terjatve na-pram Urleb Danici v višini 3.937,10 N-đin in Klinc Kristini v višini 118.74 N-din.
Upravni odbor je nadalje na tej seji sprejel tudi sklep, da se mora blagajniško poslovanje društev in organizacij voditi ločeno od železarniškega in da je onemogočiti vsako prelivanje sredstev, za kar je osebno odgovoren direktor finančnega sektorja.
Nadalje je upravni odbor potrdil prerazporeditev delovnega časa za določene člane delovne skupnosti in sicer:
—	vodje sektorjev in tov. Ur-šičeva delajo od 7. do 14. ure in enkrat tedensko od 15. do 20. ure;
—	ing. Berger Pavel, ing. Pi-šek Alojz in ing. Urbančič Jože delajo od 7. do 14. ure vse delovne dni, vključno ob sobotah;
—	ing. Gajser Stane in ing. Tratnik Zoran delata od 7. do
14.	ure, vsak ponedeljek in četrtek pa tudi od 16. do 19. ure;
—	Krajnc Emil dela vsak dan od 6. do 13. ure, vključno ob sobotah;
Dvanajsti člen ustave pravi, da vsakemu delovnemu človeku v delovni organizaciji pripada v duhu načel delitve po delu osebni dohodek na podlagi uspehov njegovega dela, rezultatov enote in rezultatov podjetja kot celote. Za dosledno izvedbo tega ustavnega načela bi bilo pravilno, da bi se osebni dohodek, ki pripada delavcu, obračunal ločeno po elementih tako, da bi bilo razumljivo in pregledno prikazano, od katerih osnov in v kakšni višini se izračunava osebni dohodek. Ustavno načelo se je doslej v praksi izvajalo na različne načine. Večinoma so ga izvajali tako, da delavcem ni bilo dovolj razumljivo, kako posamezni elementi gospodarjenja vplivajo na višino ustvarjenega osebnega dohodka. Pri vsakodnevnem delu se večinoma govori le o tem, »kakšna je vrednost točke«, zelo malo pa o tem, kako posamezni elementi vplivajo na višino osebnega do-
—	Valdman Štefka in Lončarič Fanika delata od 7. do 14. ure, Štor Angela pa od 6. do 13. ure vsak dan, vključno ob sobotah.
Na tej seji je upravni odbor sprejel tudi sklep, da se odobri praksa našim delavcem na Poljskem in sicer Stepanič Eriku, Rojc Martinu, Novačan Antonu in Mlakar Martinu. Upravni odbor odobri tudi potne stroške in pripadajoče dnevnice v skupnem znesku 18.225 N-din s tem, da kadrovska služba z navedenimi sklene pogodbo glede obveznosti v zvezi s to prakso.
Upravni odbor je nadalje razpravljal o predstoječem premoženjskem zavarovanju ter sklenil, da prevzame pravno-tehnič-no področje tega zavarovanja tov. Jenšterle Vinko, diplomirani pravnik, s katerim se sklene delovna pogodba in določi nagrada v mesečnem znesku 25.000 S-din. Organizacijski biro in šef splošnega sektorja odredita obseg in trajanje dela ter delovnega programa.
Pod točko razno je upravni odbor razpravljal:
—	o odstranitvi Cene Edija z delovnega mesta »skupinovodja priprave vložka« v jeklarni ter odstranitev potrdil;
—	o prošnji Bukovšek Jakoba v zvezi z neizkoriščenim letnim dopustom, pri čemer je UO sprejel sklep, da se imenovanemu odobri koriščenje letnega dopusta ter
(Nadalj. na naslednji strani)
hodka in s tem na vrednost točke.
Mnenja smo, da moramo v našem podjetju doseči to, da bo vsak član naše delovne skupnosti čimbolj nazorno informiran o tem, od katerih elementov je odvisen uspeh podjetja, oziroma višina osebnih dohodkov. In prav ti elementi so predmet mojega članka. Moj predlog, ki ne prinaša bistvenih sprememb v nagrajevanje, je le poskus delavcu bolj nazorno prikazati vire osebnih dohodkov ter ga na ta način zainteresirati za boljše gospodarjenje v podjetju.
Po tem predlogu bi se sredstva za osebne dohodke za enoto oblikovala iz več virov ločeno, in sicer:
—	masa sredstev za osebni dohodek po enoti izdelka (storitvi);
—	masa sredstev za osebni dohodek iz gospodarjenja ekonomske enote in
—	masa sredstev za osebni dohodek iz dohodka podjetja.
Delitev ustvarjenih osebnih dohodkov na posameznike pa bi bila odvisna:
Tfc * 1 1 * v- *	1	*	*	DELITEV OSEBr
Približajmo gospodarjenje dohodkov in poslovne rezultate neposrednim proizvajalcem
STIKI Z DELAVCI SO PRISRČNI
IZ SEJE UO...
(nadaljevanje s prejšnje strani)
— o pojasnilu, ki ga je svoje-časno zahteval upravni odbor v zvezi s članom delovne skupnosti Jurkovšek Martinom. Pojasnilo je upravni odbor vzel na znanje.
Ob koncu seje je upravni odbor razpravljal še o dveh predlogih finančnega sektorja železarne Štore, pri čemer je sprejel naslednja sklepa:
a)	Upravni odbor sklene, da predlaga DSP sklenitev dolgoročne kreditne pogodbe s Kreditno banko v Celju za znesek 328.826.08 N-din za delno financiranje kupljenih 11 stanovanj v AZA bloku v Šentjurju pri Celju (odplačilna doba 30 let, 2 % obrestna mera, anuiteta 14.629 novih dinarjev).
b)	Upravni odbor sklene, da se za gradnjo 47-stanovanjskega bloka na Lipi v Štorah najame pri Kreditni banki v Celju posojilo v višini 1,000.000 N-din za dobo 12 let in z 2 % obrestno mero. Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da omenjeni sklep potrdi.
O obeh pravkar navedenih sklepih upravnega odbora, kakor tudi o inventurnem popisu za leto 1967, je razpravljal in sklepal tudi delavski svet podjetja na svojem osmem rednem zasedanju, dne 31. januarja 1968. Delavski svet je predloge upravnega odbora v celoti potrdil. (O sklepih delavskega sveta podjetja so bili člani delovne skupnosti že obveščeni z Informatorjem št. 7).	PL
—	od vrednosti delovnega mesta ( na osnovi analitične ocene );
—	od količine ali kvalitete opravljenega dela posameznika ali skupine (število opravljenih ur, učinek itd.);
—	od deleža uspeha ekonomske enote, obračunanega po enoti izdelka;
—	od deleža uspeha ekonomske enote, obračunanega po uspehu gospodarjenja enote in
—	od deleža iz dohodka podjetja.
Delitev osebnih dohodkov po točki 1 in 2 gornjega predloga je poznana v vseh klasičnih sistemih nagrajevanja.
Kolektivni uspeh ekonomske enote, obračunan po enoti izdelka, je rezultat količinske proizvodnje, upoštevajoč kvaliteto izdelkov (storitev), kar pomeni, da se upoštevajo samo tiste količine, ki so predane drugim enotam ali pa so vskla-diščene. Tak režim bi stimuliral proizvajalce, da bi bile zaloge
Podjetja v celjski občini so v času zimskih šolskih počitnic 12-dnevna šola v proizvodnji za dijake gimnazij. V tej šoli — podjetju si dijaki utrjujejo svoje znanje iz šolskih klopi neposredno v proizvodnji v delovnih kolektivih. Za opravljeno dobo v podjetju dobijo dijaki oceno iz tehnične vzgoje z delom v proizvodnji. V kolikor ima dijak iz tega predmeta negativno oceno, mora opraviti v jeseni popravni izpit. Iz tega je razvidno, kako pomembno mesto ima proizvodno delo gimnazijcev v njihovem učnem programu.
V času od 15. do 27. januarja je bilo v našem podjetju 14 dijakov, med njimi 4 dekleta, celjske gimnazije na praksi. Glede
nedokončane proizvodnje v ekonomski enoti čim manjše.
Kolektivni uspeh ekonomske enote, obračunan po uspehu gospodarjenja je rezultat znižanja, oziroma zvišanja stroškov poslovanja v primerjavi s planom podjetja. ■Merilo uspeha podjetja kot celote je ostvar-jeni dohodek, ki ga podjetje v sedanjih pogojih ugotavlja na podlagi plačane realizacije. V plačilni listi (obračunskem listu) bi delavcu prikazali osebni dohodek ločeno glede na posamezne zgoraj navedene vire, pri čemer bi točki 1 in 2 predstavljali osnovo, izračunano na osnovi analitične ocene in porabe časa (učinka), točke 3, 4 in 5 pa gibljivi del osebnega dohodka, ki bi delavca opozarjal na rezultate njegovega gospodarjenja iti gospodarjenja njegove enote ter podjetja.
Osnova za izračun osebnega dohodka za posameznika bi se po tem predlogu izračunavala na naslednji način:
a)	za delavce ki delajo v režiji: ure X urna cena iz analitične ocene = osnova, izračunana v dinarjih;
na specifičnost proizvodnje, smo jih razdelili v mehanično delavnico, livarno sive litine, ob-delovalnico valjev, kurilnico, razvojni oddelek, OTK in modelno mizarno.
Že v uvodnem delu prakse smo jih seznanili na uvajalnem seminarju o delu, organizaciji in življenju delovnega kolektiva.
Na delovnih mestih so se nato po vnaprej določenem programu Izobraževalnega centra železarne Štore podrobneje seznanili z nalogami obrata in delovnega mesta v obratu. Dijaki so se kaj kmalu vživeli v novo delovno okolje in s svojo prizadevnostjo in vestnostjo dobili zaupanje sodelavcev za popolno samostojno opravljanje določe-
b)	za delavce, ki delajo v akordu (po komadu): učinek X cena iz cenika del = osnova, izračunana v dinarjih;
c)	za delavce, ki delajo v normi: nonna ure X urna cena iz analitične ocene — osnova, izračunana v dinarjih.
Po tem predlogu bi točke iz analitične ocene izrazili torej v dinarjih na uro. Urne cene bi izračunali tako, da bi obdržali sedanje dnose med delovnimi mesti. Tehnika preračunavanja na urne zneske ni bistvena. V praksi izračunavanje osnov ne bi predstavljalo nobenih težav, saj vodimo tekočo evidenco ur in učinkov zaposlenih. S seštevanjem individualnih osnov delavcev dobimo osnovo enote, ki nam je potrebna za nadaljnji obračun osebnega dohodka iz ostalih virov.
Maso sredstev za osebne dohodke po enoti izdelka za ekonomsko enoto ugotovimo tako, da priznano proizvodnjo pomnožimo s tarifo osebnega dohodka po enoti izdelka. Iz tako ustvarjenih skupnih sredstev po enoti izdelka, bi po mojem predlogu enota najprej pokrila:
nih nalog. V času prakse so morali voditi dnevnik, v katerega so zapisovali svoje delo in vtise.
Kako občutijo ti mladi ljudje okolje delovnega vzdušja, naj nam bodo dokaz dve njihovi izjavi, ki jih objavljamo spodaj :
iiiiiiiimiinniiiiiiiiniüiiimiiMiuiiiiiümiiimgm
I MARSIKJE SO DELOVNI | I POGOJI TEŽKI...
E »V dvanajstih dneh ob- E I vezne prakse v Železarni E i Štore sem se vsaj nekoliko E I seznanila s potekom proiz- E E vodnje, načinom dela in z E = delovnimi pogoji. Nekatera S i dela so težja, druga lažja, = E nekatera bolj odgovorna. E I druga manj. Videla sem, da = I so marsikje delovni pogoji E E zelo težki in je ročno delo E E še precej primitivno. Vse- E E povsod so bili z menoj zelo E i prijazni, mi razložili potek E E dela in na moja vprašanja z E E veseljem odgovarjali. Naj- = E bolj všeč mi je bilo v me- E E talografskem laboratoriju, E E kjer je bilo delo zame naj- = I bolj primerno in zanimivo. E È Zdi se mi, da je obvezna E E praksa gimnazijcem zelo E I koristna, ne zato, da bi se E I naučili kakšnega dela, am- E I pak zato, da že sedaj spo- E E znamo, na kakšen način se = E služi vsakdanji kruh.«
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMHiiimmiiiinraj:
a)	nadomestila osebnega dohodka,
b)	staž — dodatek na delov-noidobo,
c)	delež za rezervni sklad OD enote.
Ostanek pa se razdeli kot osebni dohodek na zaposlene v enoti, upoštevajoč izračunane osnove posameznikov. Poskusil bom to ilustrirati s primerom: na podlagi količinske proizvodnje je ekonomska enota ustvarila naslednjo maso sredstev za osebne dohodke:
		C3	
		O	S ^
JU ’u	-S o ^	§	s _ Sj |lo
t\?	a ^ o S ^	«	o C _ /S: c s- c M K <0 N
A	t 1200	650	780.000 din
B	t 2300	310	713.000 din
Skupaj	1,493.000 din
Nadomestilo OD, staž
in rezervni sklad
OD 15 o/0	— 223.950 din
Ostanek
za razdelitev 1,269.050 din (nadalj. na naslednji strani)
...KAKO MALO VEMO DIJAKI O NEPOSREDNI PROIZVODNJI
E	»Prvi stik z delavci sem
È	kar uspešno prestal. Opazil
I	sem, da so vsi zelo prijazni,
E	posebno inštruktor, ki nam
I	odreja delo in marsikaj poji	kaže...
E	Tako smo končali naše
E	dvanajstdnevno proizvodno
=	delo. V tem času smo spoji	znali teoretično in praktič-
E	no organizacijo dela in dell	lo samo v tem podjetju.
I	Čeprav je čas, ki sem ga
S	prebil tukaj, zelo kratek, sem
E	spoznal veliko novega, do-
sedaj neznanega. Ce bi mo- e gel, bi se zahvalil vsem, ki e so mi pomagali, da sem pri- E šel do novih spoznanj in iz- E kušenj, toda teh je veliko. E Pomagali so vsi, vsak je rad S ustregel s pojasnilom ali z = uslugo in mi bo to ostalo v e spominu. Spoznal sem, da je E takšno delo nujno potrebno	E
tudi za nas gimnazijce, saj	E
šele sedaj vidim, kako malo E vemo o neposredni proiz- S vodnji in sploh o delu v na- i ših tovarnah.«	E
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiMuiiiiiMi:
PRVO MESTO - NEOPRAVIČENI IZOSTANKI
O PROBLEMATIKI DELOVNE DISCIPLINE
O tem, kako naši delavci kršijo delovno dolžnost in kako se te kršitve razlikujejo po posameznih obratih glede na izrečene ukrepe in glede na vsebino kršitev, nam najbolje govore številke.
Iz tabele je razvidno, da je v preteklem letu, po številu kršitev, na prvem mestu obrat jeklarne, v razliko od prejšnjih let, ko je skoraj vedno vodil obrat valjarne, ki ima skoraj enkrat večje število zaposlenih. V jeklarni je namreč od skupnega števila zaposlenih 25 % takih, ki kršijo delovno dolžnost, v valjarni pa le 14 %, čeprav v obeh obratih prevladuje nekvalificirana delovna sila.
Po vrsti kršitev so bili tudi v letu 1967 na prvem mestu neopravičeni izostanki, ki predstavljajo 50 % vseh storjenih kršitev v preteklem letu. Glede na leto 1966 pa se je število neopravičenih izostankov zmanjšalo za
U %•
Po številu neopravičenih izostankov je na prvem mestu obrat valjarna z 24 primeri. Njemu sledijo: siva litina, ekspedit-skladišče po 13, elektroplavž 11, promet 6 itd.
Neopravičenih izostankov ni bilo v obdelovalni« valjev in v enoti uslužbenci.
Na drugem mestu se je, kot najpogostejša kršitev, tudi lani pojavljala malomarnost pri delu
in sicer v 30 primerih. V primerjavi z letom 1966 je v rahlem naraščaju. Na prvem mestu je jeklarna s 7 primeri. Njej sledijo: obdelovalnica valjev 6, uslužbenci, valjarna, ekspedit, energetski po 3 itd.
Na tretjem mestu je vinjenost pri delu. Z 19 primeri ta kršitev v primerjavi z letom 1966 rahlo upada. Na prvem mestu je jeklarna s 5 primeri. Njej sledijo: ekspedit 4, valjarna 3, šamotar-na in siva litina po 2, itd.
Na četrtem mestu so pretepi, žalitve in neprimerno obnašanje. Teh kršitev je bilo 45 % manj kot v letu 1986. Na prvem mestu je livarna sive litine s 7 primeri. Njej sledijo: jeklarna in elektroplavž po 3, uslužbenci 1.
Kršitve HTV predpisov so v znatnem upadanju. Nastopajo samo v obratih: valjarna s 6 primeri, jeklarna 3, elektroplavž 2 in siva litina v enem primeru.
Samovoljno zapuščanje delovnega mesta in samovoljna menjava dnine se je z 11 primeri skupno, pojavila pri vseh večjih obratih. Na prvem mestu pa je nepričakovano OTK — razvojni oddelek, sledita mu jeklarna in samotama.
Primeri odklonitve ali neizvr-šitve delovnih nalog so nastopili najpogosteje v sivi livarni, energetskem obratu in na elektro-plavžu.
Na predzadnjem mestu je kršitev, podana s prekoračenjem pooblastila, ki je v 6 primerih nastopila samo pri uslužbencih.
Vsekakor je pohvalno, da so poskusi kriminala — tatvine
osamljeni in na zadnjem mestu, z dvema primeroma na ekspedi-tu in v livarni valjev, predstavljata le neznaten del v skupni masi kršitev.
TABELA
Tabelarni pregled kršitev delovnih dolžnosti po obratih in po izrečenih ukrepih za leto 1967 v primerjavi z letom 1966.
Obrat	opomini	javni opomin	zadnji javni opomin	izključitev	oprostitev, ustav. post.	Skupaj cd r> o co C» 02 H rH	
Jeklarna	o	17	10	1	7	46	40
Valjarna	19	11	6	—	7	43	51
Siva litina	9	12	2	3	5	31	27
Eksp.-sklad.	3	12	4	1	3	23	25
Elekroplavž	5	5	6	2	5	23	31
Uslužbenci	8	4	1	—	2	15	16
OTK-razv. odd.	2	5	1	—	1	9	7
Mehanična	3	3	1	—,	2	9	12
Energetski	5	2	—	—	—	7	7
Gradbeni	2	—	4	—	4	10	7
Promet	2	4	—	—	4	10	14
Samotama	5	—	1	—	2	8	9
Obdelovalnica	3	3	—	—	1	7	—
Livarna valjev	—	1	1	—	—	2	2
Skupaj — 1967	77	79	37	7	43	243	248
Skupaj — 1966	116	83	29	9	11	248	
M-M
(itadaljev. s prejšnje strani) UGOTOVITEV USPEHA PO ENOTI IZDELKA
1,269.050 : 1,155.000 (osnova enote) — 1,09 (torej 9 °j, presežek). Delavci enote dobijo torej še 9 °/0 osebnega dohodka na svojo osnovo. Tak obračun bo delavcem bolj razumljiv, saj bodo tako vedeli, da so dobili 9 % več osebnega dohodka, ker so proizvedli več ton, izboljšali kvaliteto izdelkov ter racionalno izkoristili delovni čas.
Naslednji element za obračun osebnih dohodkov je doseženi uspeh v gospodarjenju enote, kar pomeni znižanje ali zvišanje poslovnih stroškov v primerjavi s planom.
Predpostavimo, da so planski stroški poslovanja za ustvarjeni obseg proizvodnje 3,000.000 din Dejanski stroški po knjigovods ki evidenci znašajo 2,850.000 din Znižanje stroškov (prihranek) znaša torej	150.000 din
V pravilniku o razdeljevanju dohodka, je
določeno, da se prihranki delijo v razmerju 60 °-
za sklade in 40 % za osebne dohodke
(150.000 X 40%)	60.000 din
UGOTOVITEV USPEHA IZ
GOSPODARJENJA ENOTE
60.000	: 1,155.000 ( osnova enote) — 0,052 (torej 5,2 °, o presežka). Delavci enote dobijo torej na osnovo še 5,2 % osebnega dohodka. Zaposlenim v enoti bo jasno, da so ta del osebnega dohodka prejeli zategadelj, ker so dobro gospodarili s surovinami, materialom, energijo itd.
Ostane nam še obračun osebnega dohodka iz naslova uspeha podjetja kot celote. Tu se pojavlja časovna neusklajenost prodaje in plačane realizacije. Poleg tega so nam pri obračunu dohodka podjetja potrebni podatki o tako imenovanih nerealiziranih vkalkuliranih osebnih dohodkih. Denimo, da je koeficient plačane realizacije 0,7, imamo torej 70n'0 doseženega obsega proizvodnje, oziroma nastalih stroškov v plačani realizaciji. V našem primeru imamo:
—	vkalkuliranih osebnih dohodk kov za enoto v višini 1,493.000 din
—	realizirani vkalkulirani osebni
dohodki (1,493.000 X 0,7)
1,045.100 din
—	nerealizirani vkalkulirani ose
bni dohodki	447.900	din
—	po knjigovodski evidenci je podjetje v
obračunskem obdobju ustvari lo dohodek	1,700.000	din
—	delitveno razmerje dohodka je 75 : 25 v korist OD.
Torej so skladi podjetja
425.000	din
—	osebni dohodki zaposlenih pa
1,275.000	din
Iz ostvarjenih osebnih dohod kov na podlagi
plačane realizacije enota kri je:
a)	realizirane vkalkulirane oseb ne dohodke v višini 1,045.000 din
b)	osebne dohodke po uspehu
ekonomske enote
v višini	60.000 din
c)	rezervna sredstva v višini
80.000	din
Iz tega sledi, da je pozitiven rezultat iz
dohodka podjetja
89.900 din
UGOTOVITEV USPEHA IZ DOHODKA PODJETJA
89.900 : 1,155.000 (osnova enote) ~ 0,079 (7,9% presežek). Delavci enote bodo na ta način seznanjeni s situacijo na tržišču, kakor tudi z dobrim delom komerciale, ker ji je uspelo dobro prodati izdelke enote (podjetja).
Prednost tako ločenega obračuna osebnih dohodkov je v tem, da se z njim zaposlene v podjetju opozarja na dobro in slabo delo in gospodarjenje, ločeno po elementih, ki vplivalo na uspeh enote, oziroma na uspeh podjetja. Tehnika obračuna bi bila tista, v kolikor delovna skupnost odloči, da se dohodek deli po enotah.
Pričujoči prispevek je imel namen osvetliti le en del problematike gosnodarjenja podjetja s poudarkom na formiranju in delitvi osebnih dohodkov. Zaželeno bi bilo, da posamezni člani delovne skupnosti s svojimi prispevki pokažejo še na druga področja gospodarske problematike podjetja.
Kljakovič Radomir
Kršitve delovnih dolžnosti
V mesecu januarju 1968 se je komisija za varstvo delovnih dolžnosti pri DSP trikrat sestala in obravnavala 22 primerov prijavljenih kršitev. V enem primeru je komisija ugotovila, da niso bili podani znaki kršitve delovne dolžnosti, v treh primerih pa je postopek ustavila.
Huje so prekršili delovno dolžnost in bili kaznovani:
—	z javnim opominom:
1.	BRILEJ IVAN, iz valjarne, je dne 16. 12. 1967 prišel na delo v vinjenem stanju in je to imelo za posledico neopravičen izostanek - javni opomin.
2.	KRAJNC VINKO, iz valjarne, je dne 19. 12. 1967 prišel na delo v vinjenem stanju in je to imelo za posledico neopravičen izostanek z dela — javni opomin.
3.	BLATNIK LEOPOLD, iz valjarne, je dne 2. 12. 1967 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
4.	NIKOLIČ MIRKO, iz jeklarne, je dne 30. 12. 1967 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
5.	NOVAK MIRKO, iz livarne sive litine, je dne 30. 12. 1967 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
6.	UŽMAH IVAN, iz livarne sive litine, je dne 22. 11. 1967 zaradi velike nepazljivosti povzročil izmeček 142 kosov ulitkov v skupni teži 102 kg — javni opomin.
7.	UŽMAH ANTON, iz valjarne, je dne 2. 1. 1968 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
8.	ROŽANC IVAN, iz livarne sive litine, je dne 9. 1. 1968 odklonil delovni nalog delovodje Kočar Slavka in ga z neprimernimi izrazi žalil ter mu grozil
—	javni opomin.
9.	OJSTERŠEK ANTON, iz valjarne, je dne 29. 9. 1967 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
10.	ŠTANCER FRANC, iz livarne sive litine, je dne 9. 10. 1967 neopravičeno izostal z dela
—	javni opomin.
11.	POLENŠEK EMIL, iz prometa, je dne 20. 1. 1968 kot prometnik ozke proge dopustil premikanje z lokomotivo brez predpisanih signalov oziroma ni kontroliral ali so lokomotive pravilno opremljene s signali — javni opomin.
-12. ZUPANC IVAN, iz prometa, dne 20, 1. 1968 ob 19.50, kot strojevodja lokomotive št. 4 ni imel prižgane čelne luči — javni opomin.
13.	KAPL VINKO, iz prometa, dne 20. 1. 1968 ob 19.50, kot strojevodja lokomotive št. 6 ni imel prižganih signalnih luči — javni opomin.
—	z zadnjim javnim opominom:
14.	KLINAR MARTIN, iz va-
ljarne, je dne 8. 1. 1968 prišel vinjen na delo in je to imelo za posledico neopravičen izostanek z dela — zadnji javni opomin.
15.	MATJAŠKO MARKO, iz jeklarne, je dne 30. 12. 1967 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
16.	RECKO JOŽE, iz livarne sive litine, je dne 13. 10. 1967 prišel vinjen na delo in je zaradi tega neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
Delavski sveti enot so obravnavali :
17.	PAJK IVANA, iz razvojnega oddelka, ki je dne 18. 11. 1967 samovoljno zamenjal dnino s tem, ko je nagovoril sodelavca Debeljak Franca, da je le-ta delal v soboto namesto njega, Pajk
Na zdravstveno stanje naših
delavcev vpliva več faktorjev, verjetno lahko na prvo mesto postavimo delo in delovne pogoje. V naši železarni so posamezni obrati še precej zastareli. Delo se večinoma opravlja še ročno in zahteva od delavca poleg umske sposobnosti še fizični napor. Nadalje je tudi zelo pomembno okolje, kjer delavec preživi svoj prosti čas. Delavci
TOLAŽBA
Res je, da ste nekoliko bolni, toda z malo sreče lahko živite še 3 mesece!?
prežive nad dve tretjini časa izven tovarne in ni vseeno, kje in kako ta čas prežive. Dobro urejene domače razmere so nam najboljša garnaeija za zdravo počutje in prizadevnost delavca na delovnem mestu. Odsotnost delavcev zaradi bolniškega dopusta je bila v prvi polovici leta 1967 še kar zmerna, znašala je v povprečju 4,23 %. V drugi
pa je v nedeljo, 19. 11. 1967 samovoljno, brez odobrenja predpostavljenega, to nadoknadil in delal tri dnine skupaj, tj. od 6. ure zjutraj do 6. ure naslednjega dne. Najprej je opravil svojo dnino, potem je delal še namesto Debeljaka in nazadnje je vrnil dnino še Stiplovšek Vekoslavu, ker je ta nekoč poleti delal namesto njega. DSE je sklepal o izključitvi, vendar se je s tajnim glasovanjem izrekel za to, da Pajk še ostane v podjetju in da mu izreče ukrep, kot zadnjo kazen pred izključitvijo — zadnji javni opomin.
18.	Pritožbo obratovodje valjarne zoper sklep komisije za varstvo delovnih dolžnosti pri DSP, ki je postopek zoper KOM-
polovici leta pa je bil bolniški dopust stalno v porastu in je v decembru znašal že 5,52 %. V številkah bi temu rekli, da je bilo v mesecu decembru povprečno vsak dan 112 delavcev na bolniškem dopustu. V tem mesecu smo za nadomestila (hranarino) izplačali 38,133,88 N-din iz sredstev podjetja, to je za bolniški dopust do 30 dni, in
29.928,56	N-din iz sredstev sklada KZSZ Celje za nadomestila nad 30 dni. Razlogov, da imamo tako visok bolniški stalež je več. Naj omenim le stalno menjavo zdravnikov v Zdravstveni postaji Štore, kar ima poleg visokega bolniškega staleža tudi druge negativne posledice.
Zanimiva je tudi primerjava povprečno izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni na enega za-delavca v nekaterih proizvodnih obratih. Tako so v letu 1967 izgubili v valjarni povprečno 10,3 delovnih dni na vsakega delavca zaradi bolezni, v livarni sive litine 14,57 in v jeklarni
17,8	delovnih dni. Pri iskanju vzrokov za taka odstopanja lahko ponovimo našo trditev in na prvo mesto postavimo fizično zahtevnost delovnih mest, ki je v obratih različna. Sledijo pa vplivi starostne strukture, oddaljenosti in socialnega sestava zaposlenih ter razni drugi faktorji. Velik vpliv ima tudi delovno vzdušje, kar mnogokrat premalo upoštevamo. Na delovno atmosfero pa najbolj vplivajo (pozitivno ali negativno) delovodje in drugi vodilni delavci v enotah.
Kljub trditvam, da je delo v železarni umsko in fizično zahtevno ter da je obolevanje normalni pojav, pa imamo tudi v železarni v proizvodnih obratih delavce, ki več let zapovrstjo
POLŠEK FRANCA, iz valjarne, ustavila, ker ni bilo dokazov, da bi bil dne 1. 10. 1967 vinjen pri delu. DSE je pritožbi ugodil, odločbo o ustavitvi postopka razveljavil in zahteval izključitev Kompolška iz podjetja. Zadevo je ponovno obravnavala komisija za varstvo delovnih dolžnosti pri DSP, ki pa tudi v ponovnem postopku ni mogla ugotoviti, ali je bil Kompolšek kritičnega dne vinjen ali ne. Za njegov nepravilni odnos do nadrejenih in za nepazljivost pri delu — za kar je bil naknadno prijavljen — in kar je imelo za posledico, da je nastalo za 4.820 kg izmečka pri valjanju dimenzije 0 48 mm, pa mu je izrekla ponovno — zadnji javni opomin.
sploh ne bolujejo. Prav je, da tem delavcem izrazimo priznanje in zahvalo za njihovo vzdržnost in vestno delo. V zadnjih petih letih sploh niso bolovali:
1.	V valjarni: Čretnik Ivan, 1931; Arzenšek Alojz, 1938; Baumgartner Franc, 1915; Bo-rovšek Franc, 1928; Brodej Karl, 1934; Črnič Vlado, 1926; Flis Vlado, 1932; Gračnar Janez, 1934; Jagrič Anton, 1912; Jerovšek Ivan, 1941; Kolar Vinko, 1919; Košak Franc, 1923; Kovačič Karl, 1919; Leskovšek Stanko, 1928.
2.	V livarni sive litine: Mlakar Danici, 1936; Čretnik Jože, 1930; Florjančič Jože, 1931; Frece Marija, 1930; Gorjup Karl, 1912; Gornik Franc, 1932; Kocjančič Jože, 1910; Korošec Ignac, 1926; Lubej Ciril, 1926; Novak Zofija, 1923; Pušnik Ivan, 1943; Vodišek Avgust, 1919; Vrbek Franc, 1937.
3.	V jeklarni: Renčej Jože, 1924 in Gucmandel Jože, 1922.
Med ostalimi delavci, ki so bolovali, je tudi nekaj takih, ki so koristili le dan ali dva za zdravniške preglede. Tudi tem gre priznanje, čeprav njihovih imen nismo objavili.
Plazar Stane
Dopisujte v naš list
KAKO SMO BOLOVALI
člena ZAKONA O STANOVANJSKIH RAZMERJIH (Ur. list SFRJ št. 11/1966) in členov 134 in 137 Statuta Železarne štore (v nadaljnjem besedilu »podjetje«) je delavski svet podjetja dne 31. januarja 1968 sprejel naslednji
o razdeljevanju stanovanj
Na podlagi 36.
pravilnik
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom ureja podjetje oddajanje stanovanj v poslopjih, ki so družbena lastnina in ki jih je podjetje zgradilo iz svojih sredstev, kupilo ali kako drugače pridobilo in ki so v upravljanju enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami podjetja, kakor tudi stanovanj, ki so v upravljanju drugih stanovanjskih podjetij, imetniki stanovanjske pravice pa so člani delovne skupnosti železarne Štore.
Ta pravilnik ureja tudi zamenjavo stanovanj ter določa kriterije in merila za razdeljevanje in za zamenjavo stanovanj.
2.	člen
Stanovanja se oddajajo delavcem, članom delovne skupnosti, ki so v podjetju na delu za nedoločen čas, po pogojih, določenih s tem pravilnikom.
Pravico do delitve stanovanja pridobi a član delovne skupnosti po treh letih nepretrganega dela v podjetju.
Upokojenci, ki so se upokojili kot delavci podjetja in stanujejo v stanovanjih podjetja, obdržijo ta stanovanja po veljavnih predpisih.
3.	člen
Z letnim gospodarskim načrtom nameni podjetje sredstva za pridobivanje stanovanjskega fonda, za gradnjo ali za nakup novih stanovanj. Del sredstev nameni podjetje za posojila delavcem za gradnjo lastnih stanovanjskih hiš ali stanovanj.
II.	ORGANI ZA RAZDELJEVANJE STANOVANJ IN NJIHOVE PRISTOJNOSTI
4.	člen
O oddajanju stanovanj (razdeljevanju) odločajo naslednji organi:
1.	komisija delavskega sveta podjetja (v nadaljnjem besedilu stanovanjska komisija),
2.	Delavski svet podjetja.
1.	Stanovanjska komisija
5.	člen
O stanovanjskih zadevah (ugotavljanju pogojev, po katerih se ugotavlja upravičenost do stanovanja, razdeljevanju stanovanj, zamenjavi itd.) odloča stanovanjska komisija.
O pritožbah zpoer odločitve stanovanjske komisije odloča delavski svet pod-jetja.
6.	člen
Stanovanjsko komisijo imenuje delavski svet podjetja ob konstituiranju.
Stanovanjska komisija šteje 11 članov in prav toliko namestnikov. Delavski svet podjetja imenuje 10 članov in 1C namestnikov, 11 članov in namestnika pa delegira sindikalna organizacija.
Stanovanjska komisija se sestavi tako, da so obrati zastopani sorazmerno po številu zaposlenih.
Delavski sveti delovnih enot lahko predlagajo v komisijo sodelavce svoje delovne enote.
Izmed svojih članov izbere stanovanjska komisija predsednika in namestnika, ta mora biti član delavskega sveta podjetja.
7.	člen
Stanovanjska komisija veljavno odloča, če je prisotnih na seji najmanj dve tretjini njenih članov oz. namestnikov. Komisija odloča veljavno z večino glasov prisotnih članov.
8.	člen
Pristojnosti stanovanjske komisije:
1.	obravnavanje vlog in zahtevkov za dodelitev, za zamenjavo in odločanje o odpovedi satnovanj,
2.	ugotavljanje in sestavljanje vrstnega reda prosilcev za stanovanja po določbah tega pravilnika,
3.	ugotavljanje dejanskih stanovanjskih razmer prosilcev za stanovanja,
4.	odločanje o dodeljevanju in o zamenjavi stanovanj po ugotovljenem vrstnem redu prosilcev. _
9.	člen
Administrativna služba opravlja za stanovanjsko komisijo vse administrativne posle: sprejema vloge in stranke, sestavlja dopise, sprejema ugovore, sestavlja odločbe, vodi seznam prosilcev evidentira vrstni red, sestavlja zapisnike in drugo.
Adminitrativno delo za stanovanjsko komisijo opravlja ustrezna služba v splošnem sektorju.
Odločbe o sklepih stanovanjske komisije izdaja glavni direktor.
2.	Delavski svet podjetja
10.	člen
Delavski svet podjetja potrjeju vrstni red prosilcev za stanovanja na predlog stanovanjske komisije.
Delavski svet podjetja je organ za odločanje o stanovanjskih zadevah (o pritožbah zoper odločbe stanovanjske komisije) na drugi stropnji.
Delavski svet podjetja v izjemnih primerih odloča o dodelitvi stanovanja osebam, ki niso v delovnem razmerju (12. člen).
III.	POSTOPEK PRI RAZDELJEVANJU STANOVANJ
1.	Vrstni red
11.	člen
Stanovanja se razdeljujejo le članom delovne skupnosti, ki so v delovnem razmerju za nedoločen čas in ki so vložili pismeno prošnjo za stanovanje.
Prošnje za dodelitev stanovanja se upoštevajo od njihove vložitve, upoštevajoč pogoje po tem pravilniku.
12.	člen
V	izjemnih primerih, kadar to zahtevajo koristi podjetja, se sme dodeliti stanovanje tudi osebi, ki ni v delovnem razmerju v podjetju. V primerih iz I. odstavka tega člena odloča o dodelitvi stanovanja delavski svet podjetja na predlog stanovanjske komisije.
13.	člen
Upravičenost prosilca do dodelitve stanovanja se presoja po izpolnjevanju pogojev, ki jih določa ta pravilnik in ki se vrednotijo s točkovanjem.
Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja po vlogi prosilca in z ugotavljanjem dejanskega stanja.
14.	člen
Na podlagi izpolnjevanja pogojev, kar se ugotavlja s točkovanjem, se sestavi vrstni red prosilcev za stanovanja tako, da imajo prednost tisti prosilci, ki bolje izpolnjujejo pogoje.
Izpolnjevanje pogojev po tem pravilniku izkazuje vsak prosilec na posebnem obrazcu, ki je obvezno priloga prošnji za delitev stanovanja ali za zamenjavo.
15.	člen
Stanovanjska komisija sestavi vrstni red prosilcev in pri tem upošteva:
—	predloženo prošnjo (vlogo) prosilca s prilogo obrazca o izpolnjevanju pogojev,
—	določbe tega pravilnika.
Vrstni red vsebuje najmanj toliko prosilcev, kolikor je na razpolago stanovanj.
16.	člen
Vrstni red prosilcev (prioritetna lista) se objavi na oglasnih deskah podjetja, lahko se objavi tudi v štorskem žele-zarju.
V	roku osem dni po objavi vrstnega reda lahko posamezni člani delovne skupnosti dajejo pripombe in predloge, ki jih mora obravnavati stanovanjska komisija.
Pripombe in predloge na vrstni red lahko da tudi sindikalna organizacija, cija.
O prejetih pripombah in predlogih poroča stanovanjska komisija delavskemu svetu podjetja ob predložitvi vrstnega reda v razpravo in potrditev.
2.	Razdelitev stanovanj
17.	člen
Ko je vrstni red prosilcev za dodelitev stanovanja potrjen po delavskem svetu podjetja, odloči stanovanjska komisija, katerim prosilcem bodo razdeljena razpoložljiva stanovanja.
Kadar dva ali več prosilcev enako izpolnjujeta pogoje (enako število točk), ima prednost tisti prosilec, ki bolje izpolnjuje pogoje glede družinskega stanja (število članov družine), zdravstvenega stanja in odnosa do dela.
18.	člen
Zaradi potreb po strokovnem kadru, ki ga je mogoče pridobiti za delo v podjetju le z dodelitvijo stanovanja in v ostalih nujnih primerih (12. člen), delavski svet podjetja na predlog stanovanjske komisije odloči, da se iz skupnega števila stanovanj izloči določeno število za tak namen.
19.	člen
O delitvi stanovanja osebam iz predhodnega člena tega pravilnika odloča na predlog upravnega odbora ali direktorja stanovanjska komisija.
20.	člen
Z izdajo odločbe o dodelitvi stanovanja postane prosilec imetnik stanovanjske pravice.
Imetnik stanovanjske pravice in stanovanjska enota podjetja skleneta na podlagi odločbe o dodelitvi stanovanja stanovanjsko pogodbo.
21.	člen
Prosilec, ki mu je bilo dodeljeno stanovanje z odločbo, kakor tudi prosilec, katerega prošnjo za dodelitev stanovanja je stanovanjska komisija zavrnila, ima pravico do pritožbe zoper odločbo na delavski svet podjetja v roku 15 dni po njenem prejemu.
22.	člen
V postopku za izdajanje odločb o stanovanjskih razmerjih se je administrativna služba, ki opravlja ta dela, dolžna ravnati po določilih zakona o upravnem postopku.
IV.	STANOVANJSKA POGODBA, VSELITEV IN UPORABA STANOVANJA
1.	Stanovanjska pogodba
23.	člen
Imetnik stanovanjske pravice in stanovanjska enota podjetja skleneta stanovanjsko pogodbo na podlagi odločbe o dodelitvi stanovanja.
Pogodba se sklene po pravnomočnosti odločbe.
24.	člen
Stanovanjska pogodba, ki jo sklene z imetnikom stanovanjske pravice stanovanjska enota,, vsebuje zlasti?
1.	ime stanodajalca in ime imetnika stanovanjske pravice,
2.	ulico, hišno številko in označbo stanovanja glede na njegovo lego v hiši z osnovnimi podatki o stanovanju,
3.	navedbo odločbe o dodelitvi stanovanja (številka odločbe),
4.	znesek stanarine, način plačevanja in rok plačevanja,
5.	določbe o pravicah In dolžnostih v zvezi s skupnimi prostori.
6.	znesek in način plačevanja stroškov za uporabo skupnih naprav, če se ta uporaba zaračunava posebej,
7.	obveznost tekočega vzdrževanja stanovanja.
8.	obveznost stanovanjske enote glede investicijskega vzdrževanja stanovanja.
9.	Navedba Občinskega odloka o normativih za vzdrževanje stanovanjskih naprav.
10.	Kraj in datum sklenitve pogodbe ter podpis pogodbenih strank.
Stanovanjska pogodba se sklene v pismeni obliki za nedoločen čas.
2.	Vselitev
25.	člen
Po sklenitvi stanovanjske pogodbe je dolžna stanovanjska enota podjetja izročiti stanovanje imetniku stanovanjske pravice v uporabo.
Imetnik stanovanjske pravice se sme vseliti v dodeljeno mu stanovanje po sklenitvi stanovanjske pogodbe.
26.	člen
če se imetnik stanovanjske pravice brez upravičenega razloga ne vseli v stanovanje v 30 dneh od sklenitve pogodbe, izgubi pravico do dodeljenega stanovanja, razen v opravičljivih primerih, o katerih odloči o vsakem posebej stanovanjska komisija.
3.	Uporaba stanovanja
27.	člen
Imetnik stanovanjske pravice, njegovi družinski člani in podnajemniki so dolžni uporabljati dodeljeno stanovanje kot dober gospodar po njegovem namenu, brez povzročanja škode in ne da bi ovirali druge uporabnike pri njihovem uporabljanju stanovanjskih prostorov, namenjenih skupni uporabi; pri uporabi stanovanja je imetnik stanovanjske pravice odgovoren po določilih hišnega reda Odloka skupščine občine Celje.
28.	člen
Podnajemniška razmerja sme imetnik stanovanjske pravice ustanavljati le s pristankom stanovanjske komisije.
4.	Nasilna vselitev
29.	člen
Kadar se kdo nasilno vseli v stanovanje, s katerim razpolagajo organi podjetja za razdeljevanje stanovanj, lahko vsakdo, ki ima interes, predlaga stanovanjski komisiji da le-ta zahteva od stanovanjskih organov v občini izdajo odločbe o izpraznitvi.
Tak zahtevek lahko oseba iz prvega odstavka tega člena poda v 15 dneh po neupravičeni vselitvi.
30.	člen
Kdor je zaradi nasilne vselitve prisilno izseljen, nima pravice zahtevati niti najnujnejših prostorov.
V.	ODPOVED STANOVANJSKE POGODBE IN ZAMENJAVA STANOVANJA
1. Odpoved stanovanjske pogodbe
31.	člen
Imetniku stanovanjske pravice se stanovanjska pogodba lahko sodno odpove v naslednjih primerih:
1.	če mu je prenehalo delovno razmerje na lastno željo,
2.	če je samovoljno prenehal delati,
3.	če je bil izključen iz delovne skupnosti zaradi kršitve delovne dolžnosti,
4.	če mu je na podlagi kazenske odločbe prenehalo delovno razmerje po zakonu, ali
5.	če mu je prenehalo delovno razmerje iz drugega razloga, ki je na njegovi strani.
V naštetih primerih I. odstavka tega člena je mogoče odpovedati stanovanjsko pogodbo le tistim članom delovne skupnosti, ki so imetniki stanovanjske pravice, na stanovanjih, s katerimi razpolagajo organi podjetja, manj kot 10 let.
32.	člen
Imetniku stanovanjske pravice se lahko sodnim potom odpove stanovanjsko pogodbo tudi v naslednjih primerih:
1.	če uporablja stanovanje v nasprotju s pogodbo,
2.	če kljub opominu hišnega sveta uporablja stanovanje tako, da moti druge stanovalce,
3.	če ne plača stroškov za upravljanje stanovanjske hiše, za njeno vzdrževanje in drugih stroškov, ki jih določi hišni svet,
4.	če tri mesece ni plačal stanarine.
Dejstva v zvezi s prvim odstavkom
tega člena ugotavlja stanovanjska komisija z ogledom. Pri ogledu sodeluje sodelavec stanovanjske enote podjetja.
33.	člen	*
Kadar podjetje odpove stanovanjsko pogodbo iz razlogov, naštetih v 31. in 32. členu tega pravilnika, je dolžno po pravnomočnosti sodne odločbe, bivšemu imetniku stanovanjske pravice, preskrbeti najnujnejše prostore.
Z najnujnejšimi prostori so mišljeni taki prostori, kamor bo bivši imetnik stanovanjske pravice spravil pohištvo. Prostori morajo biti taki, da ne bo nastala škoda na pohištvu in na premičnih stvareh.
2. Zamenjava stanovanja
34.	člen
Prosilce za zamenjavo stanovanja obravnava stanovanjska komisija tekoče in pri tem upošteva kriterije in merila tega pravilnika.
Vrstni red prosilcev za zamenjavo stanovanja se določa s točkovanjem. Tisti prosilec, ki ima večje število točk, ima pri zamenjavi prednost, pri čemer se upošteva tudi interes podjetja glede na kvaliteto stanovanja in glede na pomembnost delovnega mesta prosilca in glede na njegov odnos do dela.
35.	člen
Imetnika stanovanjske pravice, ki stanujeta v stanovanjih, s katerimi razpolagajo organi podjetja, lahko zamenjata stanovanje sporazumno, če s tako zamenjavo soglaša stanovanjska komisija.
Stanovanjska komisija da pristanek za zamenjavo stanovanja, če je to v interesu podjetja, vendar vedno upošteva pristanek imetnikov stanovanjske pravice.
36.	člen
Organi za razdeljevanje stanovanj so dolžni ugotavljati, kako so stanovanja, o katerih uporabi odločbo, zasedena in sploh kako je stanovanjski fond izkoriščen ter v sladu z ugotovitvami ukrepati s ciljem, doseči kar najbolj ustrezno zasedbo.
37.	člen
V primeru zakonske razveze ali ko zaradi zakonca ostane imetnik stanovanjske pravice v stanovanju sam, ima stanovanjska komisija pravico dodeliti mu manjše, vendar glede ostalih pogojev enakovredno stanovanje.
VI.	VREDNOTENJE ZAHTEVKOV IN POGOJEV PROSILCEV ZA
DODELITEV STANOVANJA IN ZA ZAMENJAVO STANOVANJA 1 II. III. IV. V.
VI. Pomembnost delovnega mesta.
VII.	Družbena vloga in aktivnost prosilca.
VIII.	Oddaljenost prosilčevega bivališča od delovnega mesta.
2. Vrednotenje pogojev
40.	člen
I. ŠTEVILČNO STANJE DRUŽINE
število točk
6 in več	članska družina	12
5 članska	družina	10
4 članska	družina	8
3 članska	družina	6
2 članska	družina	4
ŽINSKIH ČLANOV a) Bolezni (silikoze, TBC, astma ipd.)
število točk
1.	stadij	3
2.	stadij	5
3.	stadij	7
(Stadij bolezni ugotavlja	zdravnik)
b) Invalidnost	(delovni, vojni,	mir-
nodobski invalid)
40—60 %	2
60—80 %	4
80—100 %	6
V. DELOVNA	DOBA —	ZAPOSLI-
TEV V PODJETJU
število	točk
nad 20 let	10
15—20 let	8
10—15 let	6
5—10 let	4
3—5 let	2
II. DOBA ČAKANJA NA STANOVANJE
1 leto	število točk 5
2 leti	10
3 leta	15
4 leta	20
5 let	25
III. STANJE	STANOVANJA, KJER
PROSILEC STANUJE
število točk
a)	velikost stanovanja
6—8 m2 na osebo	2
4—6 m2 na osebo	4
do 4 m2 na osebo	6
b)	Manjkajoče pritikline
kuhinja	3
stranišče	2
shramba	1
drvarnica (klet)	1
c)	Kvaliteta in lega stanovanja
vlažnost popolna	4
vlažnost delna	2
kletno stanovanje	6
podstrešno stanovanje	2
senčno stanovanje	2
slaba toplotna izolacija	2
č) Nima stanovanja
(Ločeno življenje prosilca, pod najemniško razmerje prosilca, stanovanje v samskem domu) 8
IV. ZDRAVSTVENO STANJE PROSILCA IN NJEGOVIH DRU-
VI. POMEMBNOST DELOVNEGA MESTA
število točk
100—2CÓ točk analitične ocenitve	2
200—300 točk	analitične	ocenitve	3
300—400 točk	analitinče	ocenitve	4
400—500 točk	analitične	ocenitve	5
500 in več točk analitične ocenitve 6
VII. DRUŽBENA VLOGA IN AKTIVNOST PROSILCA
a) Aktivno delo v NOV ali internacija število točk
od	leta	1941	5
od	leta	1942	4
od	leta	1943	3
od	leta	1944	2
od	leta	1945	1
b) aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah:
—	občasna aktivnost	1
—	delo v družbenopolitičnih organizacijah	2
—	vodilne funkcije v
družbenopolitičnih organizacijah	3
VIII. ODDALJENOST PROSILČEVEGA BIVALIŠČA OD PODJETJA
število točk
5—10 km	1
10—15 km	3
nad 15 km	3
TEHNIČNI FELJTON ... TEHNIČNI FELJTON ... TEHNIČNI
Najdaljši viseči
Pred dobrim letom so pri Lizboni na Portugalskem predali prometu nov most preko ustja reke Tajo. To je najdaljši viseči most v Evropi in po dolžini peti na svetu.
Osnovne dimenzije tega mostu so razvidne iz skice. Pri višini 70 m nad reko lahko plujejo v lizbonsko luko pod njim tudi največje ladje. Stolpi za nosilne vrvi se dvignejo do višine
most v Evropi
190 m nad gladino reke in so porabili pri gradnji tega mostu. Skupno so vgradili 72.000 ton različnih jeklenih izdelkov. Od tega je bilo 3.600 ton posebnega, nizko legiranega konsterukcij-skega jekla z visoko trdnostjo. To jeklo je vsebovalo 0,10— 0,20 % ogljika, 0,7-1,0 % niklja in manjše količine bakra, mangana, kroma ter molibdena. Imelo je minimalno mejo stezanja 70 kg/mm2, torej trikrat večjo

"H
rt
1. Kriteriji in merila za ugotavljanje
upravičenosti do stanovanja
38.	člen
Za ugotovitev prednostnega vrstnega reda se uporabljajo kriteriji in merila z namenom objektivne ocenitve potrebe po stanovanju prosilca.
S točkovanjem pogojev se upošteva številčno stanje družine prosilca, doba čakanja na stanovanje, stanje prosilce-vega stanovanja, če ga ima, zdravstveno stanje prosilca in njegovih družinskih članov, zaposlitev v podjetju, družbena vloga in aktivnost prosilca, delovno mesto in oddaljenost prosilca od delovnega mesta.
39.	člen
Kriteriji:
I. Številčno stanje družine.
II.	Cas čakanja na dodelitev stanovanja.
III.	Stanje stanovanja prosilca, če ga ima.
IV.	Zdravstveno stanje prosilca in njegovih družinskih članov.
V.	Delovna doba prosilca — staž zaposlitve v podjetju.
največji v Evropi. Dolg je 2.277 m in so zaenkrat zgradili na njem cesto s štirimi stezami. Vendar je projektiran tako, da je mogoče brez večjih težav povečati cesto še za dve stezi in zgraditi tudi dvojni železniški tir. Ce bodo dodali v bližnji bodočnosti še dve stezi in železniška tira, potem bo postal objekt naj večji cestno železniški most na svetu.
Za nas so posebno zanimivi podatki o materialu, ki so ga u-
kot normalno konstrukcijsko jeklo in trdnost okoli 95 kg/m2, Uporabili so ga v poboljšanem stanju za najbolj obremenjene dele nosilcev.
Z uporabo tega jeklo so znatno prihranili na skupni teži u-porabljenega materiala. Z uspešno kombinacijo legiranih elementov bakra, kroma in niklja so dosegli tudi boljšo odpornost proti atmosferski koroziji.
41.	člen
Kadar je prosilcev zakonec zaposlen v drugi delovni oruganizaciji ali pri zasebnem delodajalcu, se prosilca obravnava za dodelitev stanovanja po njegovi prošnji pod pogojem, da druga delovna organizacija oz. zasebni delodajalec prispeva za nakup ali za gradnjo stanovanja enak delež.
42.	člen
Delovni staž se po merilih tega pravilnika, v primerih, kjer sta zaposlena v podjetju prosilec in njegov zakonec, ugotavlja in vrednoti pri obeh.
Vrednotenje udeležbe v NOV se upošteva tudi pri družinskem članu (mož ali žena) prosilca in se število točk obeh sešteje.
43.	člen
Samski prosilci za dodelitev stanovanja se obravnavajo po merilih tega pravilnika enako kakor ostali prosilci.
44.	člen
Po merilih tega pravilnika ugotovljena število točk je osnovno merilo za dodelitev stanovanja.
VII. ZAKLJUČNE DOLOČBE
45.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o oddajanju stanovanj, sprejet dne 19. novembra 1959.
46.	člen
Za stanovanjska razmerja, ki jih ta pravilnik ne ureja, se uporabljajo določbe Zakona o stanovanjskih razmerjih.
47.	člen
Določbe tega pravilnika tolmači delavski svet podjetja, oz. organ, ki ga delavski svet določi.
48.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan
po objavi.
Predsednik del. sveta: Ignac Zagoričnik 1. r.
Povečanje kapacitet LD jekla na svetu
Pregled razvoja kapacitet jekla nam pove, da so se v enem letu povečale kapacitete proizvodnje LD jekla za ca. 20 %, tako da znašajo sedaj instalirane kapacitete 165 milijonov ton letno. Do leta 1970 se pričakuje povečanje na 260 milijonov ton. Proizvodnja LD jekla je v zadnjem času hitra napredovala. V letu 1960 je znašala proizvodnja 15 milijonov ton oziroma 4 % svetovne proizvodnje jekla v letu 1966 se je povečala na 115 milijonov ton oziroma 22 %. Procesi KALDO in ROTOR so udeleženi v skupni proizvodnji jekla le ca. 5 %. Pričakuje se, da bo leta 1970 LD postopek dosegel proizvodnjo SM jekla. Tako bo leta 1970 udeležen LD postopek; s 40 %, SM jeklo s 40 %, 20 % za Bessemerjevo in elektrojek-
lo.	LD jeklo je bilo v ZDA udeleženo v 8 mesecih leta 1967 z 32%, na Japonskem s a ‘/,961 nfjapod moAJd a % 59 Zahodni Nemčiji 40 %, v SZ pa samo 6%.
Skrb za borce in spomenike NOV v ospredju
V Štorah pri Celju je dne
19.	I. 1968 zelo lepo uspela letna skupščina krajevne organizacije ZB NOV. Včlanjenih je 221 bivših borcev in aktivistov NOB. Priznano dvojno ali enojno posebno dobo ima 162 članov, 14 članov ima še vložene prošnje za priznanje posebne dobe, 45 članov pa še nima uveljavljene posebne dobe. Kandidati za priznanje posebne dobe pa imajo zelo pomanjkljivo dokumentacijo. V zadnji poslovni dobi se je obrnilo na odbor 70 članov za odobritev posebne dobe, dodelitev stanovanja, ali za občasne podpore socialno šibkim, priznavalnine, podpore za šolanje otrok, posojila^ za adaptacijo stanovanjskih hiš in podobno. Vseh vlog za posojilo za adaptacijo stanovanjskih hiš niso mogli rešiti, ker je bilo na razpolago premalo sredstev, razen tega prosilci niso priskrbeli potrebne dokumentacije. Pa vendarle je bilo v pretekli poslovni dobi v tem pogledu rešeno več vlog kot sezono pred tem, saj so interesenti prejeli od Železarne v Štorah kar
17.050.000	S-din posojila v zneskih po 200.000 do 1,800.000 S-din na posameznika. Občinsko združenje je lani dodelilo le 3,100.000 S-din. Vsi prejemniki so res racionalno koristili dodeljeno posojilo, tako bo vsaj delno rešeno stanovanjsko vprašanje. Iz občinskega sklada so bile dodeljene članom organizacije v Štorah naslednje pomoči in podpore: 7 članom priznavalnine od 8.000 do 20.000 S-din, 4 članom redna mesečna pomoč za šolanje otrok, od
5.000	do 20.000 S-din; enkratno pomoč pa je od občinskega združenja prejelo 17 članov v
višini od 25.000 do 50.000 S-din. Dalje je občinsko združenje omogočilo 7 članom iz. štor brezplačno zdravljenje v topli-ških in klimatskih zdraviliščih.
Ni pa še rešeno vprašanje rednih zdravniških pregledov članstva, verjetno zaradi pomanjkanja jinančnih sredstev. Odbor je organiziral 21. oktobra tovariško srečanje pri Vrunčevem domu na Svetim. V bodoče pa zahtevajo člani, naj se tako srečanje organizira zopet 4. julija, to je na Dan borca, skupno z ostalimi člani kolektiva Železarne, kakor je to že bila praksa, vsekakor pa je treba pritegniti k takemu srečanju člane ZROP in VVl. Tudi sicer bo treba sodelovanje s tema dvema organizacijama poglobiti, razširiti.
Zelo aktivna je bila komisija za spomeniško dejavnost, ki jo že dolga leta vodi Miško Verbič. Na terenu okoli Štor imajo 5 spomenikov in 3 spomeniška obeležja. Za urejevanje in vzdrževanje teh spomenikov in obeležij so porabili 33.000 S-din. Ob otvoritvi nove osnovne šole v Štorah so 4. septembra lani odkrili tudi povsem obnovljeno, pravzaprav novo spominsko ploščo padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz Štor in okolice, da bo v prvi vrsti mladina vedno znova opozarjana na žrtve, ki so padle za našo svobodo. V nastopajočem novem delovnem obdobju imajo v načrtu redno vzdrževanje obstoječih spomenikov in spomeniških obeležij, obnovitev Spomenikov na Slemenih; stare spomenike, zidabe, bodo zamenjali s spomeniki iz oplotniškega granita, kakor so pred tem že obnovili spomenik XIV. divi-
ziji na Opoki pri Štorah in centralni spomenik na Slemenih. Letos bodo torej obnovili tri spomenike.
Za Dan borca so člani komisije za borce obiskali bolne člane in socialno šibke na domovih, oziroma v bolnišnicah. Ob tej priliki je 16 članov prejelo
170.000	S-din pomoči. Ugotovili pa so, da je nekaj članov potrebnih večkratne pomoči, če bo le blagajna krajevne organizacije zmogla izplačila. Da bi pa bila razdelitev sredstev za pomoč objektivna in res najbolj smotrna, naj pomagajo pri reševanju teh zadev še ostali člani organizacije.
Kljub nenehnim prizadevanjem pa lani ni uspela akcija za dodelitev stanovanj, ker takih ni bilo zgrajenih. Pet nujnih primerov nameravajo rešiti letos, ko bodo razdeljena stanovanja v novi stolpnici na Lipi. Seveda pa kandidati ne bodo zasedli takih stanovanj, ker so predraga, temveč bi jim dodelili izpraznjena stanovanja pri preselitvah. Plačevanja visokih najemnin namreč ne zmore vsaka družina, zlasti ne socialno šibke družine.
V maju lani je DS Železarne, na predlog organizacije ZB NOV sprejel sklep, da se borcem NOV izpred 15. 9. 1944 prizna razlika OD delovnega mesta do višine povprečja OD v podjetju. Po tem sklepu prejema razliko OD približno 26 članov vsak mesec, 12 članov pa občasno, kakor pač niha povprečje OD, oziroma OD delovnih mest. Najtiižja razlika doslej je bila 300 S-din, najvišja pa 28.874 S-din. Mesečno je povprečje izplačanih razlik znaša-
lo v 7 mesecih lanskega leta
21.000	S-din, ali od 12.706 S-din do 147.216 S-din. Člani ZB NOV imajo v podjetju primerno zaposlitev skladno s strokovno, organizacijsko in drugimi sposobnostmi.
Plan za prihodnje obdobje:
—	več skrbi posvetiti poživitvi dela aktivov v Železarni;
•— rešiti 5 najnujnejših stanovanjskih zadev;
—	več pozornosti posvetiti poučevanju zgodovine iz NOB na šolah;
—	obnoviti grobove na Slemenih. Pomagati šolam in mladini pri obiskovanju spomenikov in spominskih obeležij;
—	poživeti sodelovanje z združenjem rezervnih oficirjev in podoficirjev ter z zvezo vojaških vojnih invalidov;
—	skrbeti za strokovno izpopolnjevanje članov ZB NOV pri izobraževalnem centru v Železarni in v drugih ustanovah;
—	dati čim večji poudarek proslavam ob Dnevu borca, Dnevu vstaje slovenskega naroda in ob Dnevu mrtvih. Poživeti sodelovanje z ostalimi množičnimi organizacijami in s šolami.
Rudolf Uršič
Dopisujte v naš list
NASI OBRAZI
V dosedanjem delu ste si seveda pridobili tudi mnogo izkušenj. Kakšno je vaše mišljenje o sistemu samoupravljanja in še posebej o naših samoupravnih organih?
Sistem samoupravljanja je
Potrebna je večja
potrebno še nadalje krepiti in razvijati in ne ostati pri dosedanjih togih dosežkih. Vse je v redu do latri, ko se sprejme sklep. Da bi se pa sklepi potem tudi izvajali in spoštovali, je treba odpraviti polovičarstvo in šablonsko izvrševanje sklepov samoupravnih organov.
Kaj mislite o decentralizaciji na ekonomske enote, o kateri se je toliko govorilo, po drugi strani pa o integraciji celih podjetij, o kateri se danes govori?
Ob koncu lanskega leta je bil izvoljen za predsednika sindikalne organizacije tov. ROZMAN FRANC, delovodja iz elek-troplavža. Njemu smo namenili današnji intervju. Skromno odmerjen prostor nam ne dovoljuje, da bi zapisali vse, o čemer smo se pogovarjali, saj tov. Rozman rad govori o problematiki, s katero se vsak dan srečuje v podjetju in še posebej o obratu, v katerem dela.
V Železarni je že preko dvajset let, od tega deset let na plavžu, prav toliko let pa je bil v kemičnem laboratoriju. Vmes-je okusil delo tudi v jeklarni, kot praktikant.
Rozman Franc, predsednik sindikalne organizacije Železarne Store
Znano nam je, da ste doslej opravljali cel repertoar funkcij v sistemu delavskega samoupravljanja. Bi nam hoteli zaupati, katera vam je bila najbolj všeč in ali bi jo hoteli ponovno opravljati?
Dobro opravljanje kakršnekoli funkcije terja celega človeka in zahteva mnogo časa. Moram pa reči, da osebno prav rad opravljam kakršnokoli funkcijo. Slehernemu članu delovne skupnosti želim, da bi opravljal takšno funkcijo, saj je zaupanje, ki ga imajo do tebe samoupravni organi, tudi dosti vredno.
O dokumentacij sko - informacijski dejavnosti
Hiter tehnični in gospodarski razvoj v zadnjih desetletjih lahko v veliki meri pripišemo širokemu razmahu znanstvenoraziskovalnega dela ter v nemajhni meri tudi razviti dokumentacij sko-informativni	de-
javnosti. Hitra in smotrna uporaba znanstvenih in tehničnih dosežkov je pogoj, da ne zaostajamo v razvoju, da ne »odkrivamo« stvari, ki so že dolgo znane drugim in da ne razvijamo sami takšne proizvodnje, ki nam jo brez težav pokažejo drugi, ali za katero so že drugi ugotovili, da je neuporabna ali zastarela.
Informacijski viri so različni: ne samo strokovna literatura, tudi strokovna posvetovanja, seminarji in zbori so vir informacij. Važen vir informacij so obiski pri drugih sorodnih podjetjih doma ali v inozemstvu. Še posebno so koristni in dragoceni stiki s tujimi strokovnjaki doma ali na posvetovanjih. Mislim, da je najboljši in najsolidnejši vir informacij le strokovna literatura. Pisani članki so rezultat dolgega in temeljitega dela strokovnjakov. Študij in ocena rezultatov v napisanih delih so gotovo bolj temeljiti in dragoceni kot samo razgovori brez solidne priprave in podatkov. Strokovni članki so javni, postavljeni so pred kritično oceno strokovnjakov, zato dobimo s pomočjo publikacij najbolj kvalitetno in objektivno prikazane strokovne uspehe.
Število revij in strokovnih člankov v zadnjih desetletjih hitro narašča. Zato je postalo učinkovito spremljanje literature po primarnih virih (celotni strokovni članki po revijah) prezamud.no in za več jezikov-
nih področij skoraj nemogoče. Tudi zbiranje dokumentacijskega materiala v tej obliki je postalo neizvedljivo za posameznike ali za manjše knjižnice. Danes obstaja celo veja znanosti, ki se znanstveno ukvarja z metodami zbiranja dokumentov in izdelave informacij teh dokumentov. V večjih knjižnicah in dokumentacijskih centrih imajo delo na dokumentaciji tudi mehanizirano pri iskanju dokumentov, kakor 'tudi pri njihovem razmnoževanju. Strokovnjaku pri razviti dokumentacij sko - informativni službi se ni treba truditi, da poišče podatke ali strokovni material. On mora v glavnem le nakazati problem, večino ostalega dela mora opraviti dokumentalist.
Primarne dokumente, npr.: strokovne članke, patente, knjige, obdelujejo v velikih dokumentacijskih centrih tako, da dobijo strokovnjaki že izvlečke člankov, ki dajo osnovno informacijo. Izvlečke razporedijo po strokovnih področjih. Iz takšnega, številčno še obširnega materiala, si strokovnjaki izbirajo najvažnejše strokovne članke, ki jih je treba pregledati v neskrčeni — primarni — obliki. Izvlečki so primerni Uidi za arhiviranje 'v obliki kartončkov, perforiranih kartic za strojno obdelavo podatkov, itd.
V Jugoslaviji imamo v Beogradu Jugoslovanski »Center za naučno-tehničku dokumentaciju«, ki izdaja Zeleni bilten, kjer izdelujejo izvlečke strokovnih člankov in jih dobimo na ličnih kartončkih. V Sloveniji izdajajo tri slovenske železarne lastni informacijski bil-
ten, v katerem so izvlečki iz okrog 160 revij, ki jih dobivajo strokovne knjižnice treh železarn. Bilten je tiskan v slovenskem jeziku, izvlečki pa so že izbrani po presoji sodelavcev biltena. Izbiranje člankov, izdelava izvlečkov, je za majhno državo zelo problematična, zaradi malega števila strokovnjakov in majhnih materialnih možnosti za razvoj temeljite dokumentacijske službe.
Za primerjavo navajam podatke velikega dokumentacijskega centra VINITI (Vsaso-juznij institut naučnoj i tehni-českoj informacii) v Moskvi. Ustanovljen je bil 1952. leta in že v 1953. letu so v njem obdelali 14.500 publikacij. V 1967. letu so izdelali v 25 serijah (za različna strokovna področja) Referativnega žurnala okrog 1 milijon dokumentov.
V	tem centru obdelujejo posebni strokovnjaki publikacije iz 120 držav sveta v 64 jezikih.
V	njegovo dejavnost je pritegnjeno 140 akademikov in dopisnih članov Akademije znanosti SSSR, 1.100 doktorjev in 6.300 kandidatov znanosti. Posebna izdaja »Referativnega Žurnala« zajema tudi področje metalurgije. V letu 1966 so v zvezkih RŽ za metalurgijo objavili 31.587 publikacij. VINITI izdaja še nekatere druge informativne publikacije in kartoteke vseh člankov iz »Ref. žurnala«. V vsakem zvezku metalurškega ref. žurnala je ca.
2.000	izvlečkov, enoletna naročnina (za 12 zvezkov) pa je le 147,50 novih din, kar je izredno nizka cena in je takšna publikacija dostopna tudi posamezniku.
Iz teh izvlečkov vidimo, da so podatki v njih koristni in
zelo uporabni. Trdimo lahko celo, da je že avtor izvlečka namesto nas poiskal tudi bistvo članka. Kvaliteta izvlečkov je velikega pomena za informacijo, žal izvlečki npr. Zelenega biltena močno zaostajajo za Referativnim žurnalom VINITI.
V železarni štore prejemamo že vrsto let Referatima žurnale (VINITI) s področja metalurgije, livarstva, v zadnjem letu smo prejeli tudi Referativni žurnal s področja ekonomike, v tem letu pa smo naročili tudi Referativni žurnal, ki obravnava tehnologijo in opremo obdelave kovin z odvzemom materiala.
Informacijski bilten treh slovenskih železarn prejemajo vsi vodilni in strokovni delavci železarne, izvlečke za njega izdelujejo tudi naši strokovnjaki. »Referativni žurnal« VINITI sistematično spremlja nekaj naših strokovnjakov, ki se zanimajo za bolj izčrpen vir informacij s svojega strokovnega področja. Najbolj zanimive članke — ki jih nimamo v naših strokovnih revijah —naročamo tudi iz drugih večjih knjižnic, kot so: Centralna tehnična knjižnica v Ljubljani, knjižnici železarn Jesenice in Ravne in Center za znanstveno in tehnično dokumentacijo v Beogradu, ki nam članke priskrbi iz drugih držav.
Mislim, da imamo v naši železarni vse pogoje, da lahko dobimo dovolj izčrpne informacije z vseh strokovnih področij, polrèbna je le volja m osebna zainteresiranost strokovnih delavcev.
ing. Zoran Tratnik
Decentralizacija je pri takem konglomeratu del še vedno potrebna, čeprav jo je praktično teže izpeljati, kot pa si to zamišljajo teoretiki. Integracijski p:-očesi pa so trenutna ekonomska nujnost, ki jih ni mogoče
zavreti, saj se bo z njimi krepila moč naše industrije.
Kakšni so vaši pogledi na trenutno situacijo, v kateri se nahaja naše podjetje in sploh vsa črna metalurgija? Kje vidite perspektive izboljšanja?
Trenutni gospodarski položaj seveda ni zavidanja vreden. Vsako čakanje na rešitev od zunaj bi bilo iluzorno in zmotno. Rešitev bi morale najti na-
še strokovne službe z večjim angažiranjem. S staro prakso bo treba prenehati in se resno vključiti v vse zahtevnejše ekonomske procese, da bo tudi črna metalurgija našla svoje pra-
vo mesto v našem gospodarskem sistemu.
Ste predsednik sindikalne organizacije. Kaj nam lahko poveste o sindikalni organizaciji v našem podjetju?
Pogrešam večjo širino pri delu sindikalnih aktivov. Premalo je, da se sindikalna aktivnostf odvija samo po komisijah pri sindikalnih podružnicah.
Kakšno je razpoloženje v sin-
dikatu glede uvajanja deljenega delovnega časa v nekaterih delovnih organizacijah?
Bolj ali manj skeptično. Pri nas še mnogo drugih stvari nimamo rešenih, ki bi pogojevale uvedbo novega delovnega časa.
Kako gleda sindikat na problem nezaposlenosti, oziroma na problem odvečne delovne sile?
V naši družbi se ta problem rešuje precej neresno in stihijsko. Ne zavedamo se dovolj, da to prinaša našemu gospodarstvu veliko škodo in družbene probleme, ki jim pa premalo prisluhnemo. Pozdravljam sklep našega delavskega svata podjetja, naj se ta problem rešuje z naravno fluktuacijo, ki je najmanj boleča.
Kaj delate v prostem času? Kakšen je vaš »konjiček«?
Proslega časa je malo. Če pa ga imam, rad vzamem v roko lepo knjigo.
Pa preberete tudi našega »Že-lezarja«?
Preberem ga od prve do zadnje strani. Imam pa to pripombo, da je »Železar« včasih preveč statističen. Marsikaj bi se moralo povedati tekoče in preprostejše, ne pa samo s suhoparnimi podatki. Pogrešam tudi kakšno dobro črtico.
V imenu naših bralcev se vam za razgovor naj lepše zahvaljujemo. Koga predlagate za naš naslednji razgovor v mesecu marcu?
Tov. Mlač Branka, tehnologa iz livarne sive litine.
M-M
širina pri delu sindikalnih aktivov
JEKLO DOMA IN V SVETU
Proizvodnja surovega jekla je v letu 1967 v svetu ponovno po-rastla. Po dosedaj znanih statističnih podatkih je računati s svetovno proizvodnjo v višini 497 mil. ton, kar ustreza, na-pram letu 1966, zvišanju za približno 23 mil. ton, ali 4,8 %. (Glej tabelo.)
Proizvodnja jekla se je v posameznih deželah sveta razvija-jala kaj različno. Med glavnimi proizvajalci je nadvse pomembno nazadovanje ZDA. Tudi jek-lo-industrija Velike Britanije ni mogla doseči proizvodnje v letu 1966. Podobno so, po dosedanjih podatkih, zabeležile padec v proizvodnji jekla tudi dežele Avstrija, Švedska, Kanada in Brazilija. Ostale dežele, ki proizvajajo surovo jeklo, so ugotovile pretežno več ali manj močan porast proizvodnje. Posebno močno je razširila svojo proizvodnjo jekla Japonska, pa tudi v SSSR in ostalih deželah SEV je proizvodnja narastla. Prav tako je v letu 1967 proizvodnja jekla po-rastla v Evropski gospodarski skupnosti, za razliko od predhodnega leta. Dežele Evropske gospodarske skupnosti so v letu 1967 proizvedle skupno 89,89 mil. ton surovega jekla, torej za 4,78 mil. ton, ali za 5,6 % več, kot v letu 1966. Ce pogledamo posamezne dežele Evropske gospodarske skupnosti, ugotovimo zanimiv podatek, da je Italija v letu 1967 proizvedla za 16,5 % več surovega jekla kot v letu 1966. Močan porast izkazuje tudi Belgija (9 %), Nizozemska (4,5 % in ZRN (4 %).
Ostale Evropske dežele, ki so vključene v organizacijo OECD (Organisation for Economic Cooperation and Developement), so v letu 1967 proizvedle skupno
128,5	mil. ton, ali za 3,5 % več kot v letu 1967.
milj. ton, kar je za 5,3 % več kot v letu 1966. Tudi v ostalih deželah SEV je proizvodnja jekla pretežno naraščala. Na Poljskem so v letu 1967 prvič proizvedli več kot 10 milj. ton, na Češkem je proizvodnja jekla narastla v primerjavi z letom 1966 za 7,3 %, na 9,8 milj. ton.
Posebno uspešna je bila v letu 1967 Japonska industrija jekla. V letu 1967 so proizvedli 62 milj. ton surovega jekla in s tem presegli proizvodnjo iz leta 1966 kar za 30,2 %. To neverjetno povečanje je popolnoma osamljen primer, ki prekaša vse predhodne stope porasta. Poleg
s»
tega pa je ta porast interesanten tudi zaradi tega, ker mora Japonska uvažati domala vsd železovo rudo in pretežno tudi gorivo.
Za Ljudsko Republiko Kitajsko nismo mogli dobiti zanesljivih podatkov. Pri ocenjevanju svetovne proizvodnje jekla pa se je upoštevalo, da je Kitajska proizvedla 14. milj. ton surovega jekla.
Kljub lanskoletnemu nazadovanju je ZDA ostala še naprej na prvem mestu glede na proizvodnjo surovega jekla v svetu. Seveda pa se je njen delež zmanjšal od dosedanjih 26,25 % na 23,83 %. Ker je industrija jekla v Sovjetski Zvezi svojo udeležbo v svetovni proizvodnji v letu 1967 uspela malenkostno poboljšati, in sicer od 20,34 na 20,53 %, se je razkorak med obema najpomembnejšima proizva-
jalcema jekla sveta ponovno zmanjšal.
Tretje mesto v svetovni rang listi zavzema Japonska, ki participira v svetovni proizvodnji jekla z 12,52 % v letu 1967. Japonska je svojo udeležbo od leta 1960 skoraj dvakratno povečala, količinsko pa je njena proizvodnja od leta 1960 do danes za trikrat večja. Na splošno je Japonska najbolj interesanten primer. Nedvomno to trditev najbolje potrjuje podatek, da je njena proizvodnja jekla od leta 1950 pa do danes porastla za 15 krat. Kot je iz tabele razvidno, ji po obsegu proizvodnje sledijo
IN MI
ZRN, Velika Britanija, Francija, Italija itd.
Tudi udeležba EGS v svetovni proizvodnji jekla se je v letu 1967 povečala in je porastla od
17,94	% v letu 1966 na 18,8 % v letu 1967. Kljub temu pa se je razkorak med Sovjetsko Zvezo in EGS v pogledu proizvodnje surovega jekla še nadalje povečal.
Pomemben je tudi podatek, da je s povečanjem proizvodnje jekla v Sovjetski zvezi in tudi v drugih deželah SEV, pomembnost teh dežel nadalje narastla. Prvič so te dežele dosegle v letu 1966 večjo proizvodnjo jekla kot ZDA. V letu 1967 pa je njihova udeležba v svetovni proizvodnji jekla narastla na 27,5 %.
Ostale manj pomembne dežele — proizvajalke surovega jekla, v letu 1967 niso zabeležile kakšnega pomembnega povečanja proizvodnje.
Ob koncu našega izvajanja želimo pokazati tudi na gibanja v jugoslovanski proizvodnji surovega jekla. V tabeli smo navedli tudi podatke za Jugoslavijo, ki kažejo glede na povečanje proizvodnje zelo ugodne indekse. Če pa pogledamo absolutne številke in primerjamo porast naše količinske proizvodnje s proizvodnjo drugih dežel sveta, vidimo, da je proizvodnja jekla v Jugoslaviji v prepočasnem naraščanju, še več, da proizvodnja jekla v Jugoslaviji stagnira in da je zelo nizka, saj so pred nami dežele, kot so Nizozemska, Luksemburg in druge. Manjšo proizvodnjo od Jugoslavije imajo samo nekatere dežele Azije in Afrike, ki jih prištevamo med nerazvite države.
Iz vsega tega se nam vsiljuje vprašanje, kje so vzroki za takšno stanje v naši črni metalurgiji in kakšne so perspektive za nadaljni razvoj. Nedvomno drži, da se proizvodnja jekla v posameznih deželah uporablja kot merilo, s katerim merimo razvitost oz. nerazvitost določene dežele. Tega dejstva se nekatere države, kot smo videli iz tabele in komentarja, vsekakor zelo dobro zavedajo, kar ima seveda tudi ugodne vplive na rezultate v proizvodnji jekla teh držav. Zaključimo torej lahko, da v Jugoslaviji nismo zavzeli pravega stališča do razvoja kapacitet črne metalurgije in da bo v bodoče potrebno dati še večji poudarek bazni industriji, da bi lahko zagotovili jugoslovanske potrebe, bi morala znašati letna proizvodnja jekla ca. 2,5 milj. ton, v letu 1967 pa smo jih proizvedli 1,9 milijonov.
F. I. - P. L.
SVET
SVETOVNA PROIZVODNJA SUROVEGA JEKLA V LETU 1967
V ZDA se je po letu 1963 to-	Tabelarni pregled svetovne proizvodnje jekla
krat prvič zgodilo, da so zaključile leto s padcem proizvodnje surovega jekla v primerjavi s	Država-skupnost	1950	1955	1960	1965	1966	1967
	Svet skupaj	189,6	273,0	341,5	459,4	474,4	497,0
predhodnim letom. S 118,4 mil. tonami je ostala ameriška proizvodnja surovega jekla za 6,3 mil.	—	bazni indeks —	verižni indeks	100	144 144	180 125	242 135	250 103	262 105
tone, ali za 5,1 %, pod letom	»Montan Unija«	31,8	52.8	73,1	86,0	85,1	89,9
1966. Prav tako je tudi Kanada ugotovila v preteklem letu padec proizvodnje surovega jekla.	Zv. republika Nemčija Belgija Francija	14.0 3,8 8,7	24.5 5,9 12.6	34,1 7,2 17,3	36,8 9.2 19,6	35,3 8.9 19,6	36.7 9,7 19.7
V Južni in Srednji Ameriki so v letu 1967 proizvedli 9,1 mil. ton surovega jekla, kar je za okoli 50.000 ton več, kot v letu 1966. Vse dežele tega kontinenta	Italija Luksemburg Nizozemska Velika Britanija Ostale OECD države	2.4 2.5 0,5 16,6 3,7	5,5 3,2 1,0 20,1 6,0	8,5 4,1 1.9 24,7 98	12,7 4,6 3,1 27,4 13,9	13.6 4,(1 3,3 24.7 14,3	15,9 4,5 3,4 24,1 14,6
so ob koncu leta 1967 ugotovile	ZDA	87,8	108,6	91.9	122,1	124.7	118,4
porast proizvodnje surovega jekla, razen Brazilije, kjer je ugotovljen padec za 10,5 %. Na osnovi objavljenih podatkov je jeklo-industrija SSSR ponovno povečala proizvodnjo	Kanada SEV z Jugoslavijo Sovjetska zveza Japonska DR Kitajska Ostale dežele	3.1 36,0 27.3 4,8 0,6 5.2	4,1 60.3 45.3 9.8 2.9 8,4	5,3 87.9 65,3 22,1 11,0 15,7	9,1 121,4 91.0 41,2 12.0 26,0	9.0 129,3 96,9 47,8 12,0 27,5	3,9 136,6 102,0 62,2 14,0 28,3
jekla napram letu 1966. Prvič je	Jugoslavija	0,4	0,8	1,4	1,8	1,9	1,9
SSSR presegla 100 milj. ton letno in znaša v letu 1967 102	—	bazni indeks —	verižni indeks	100 1	200 200	350 175	450 129	475 106	475 100
Pobrskali smo po kadrovski evidenci
V preteklem letu je v naši delovni skupnosti prenehalo z delom 190 oseb, ali 7 manj kot leta 1966. Od tega je 125 oseb delovno razmerje prekinilo, 65 pa jih je odšlo na odslužitev vojaškega roka. V istem razdobju je v železarni Štore pričelo z delom 123 oseb, ali za 123 (50 %) manj, kakor v predhodnem letu. Od omenjenih 123 oseb jih je bilo 75 takih, ki so na novo sklenili delovno razmerje, 48 pa se jih je vrnilo iz JLA. Med tistimi, ki so na novo sklenili delovno razmerje (75), je bilo 10 primerov prve zaposlitve, 32 primerov naših štipendistov, in 33 primerov, ko je šlo “za delavce, ki so prišli k nam iz drugih delovnih skupnosti. Največ novozaposlenih je iz področja Celje (54), iz Šentjurja in okolice (48) in iz Šmarja (10). V preteklem letu je bilo v povprečju število zaposlenih v našem podjetju za 6 oseb višje,
kakor v predhodnem letu. Značilno je, da je zaposlitev v letu 1966 močno narastla v drugi polovici leta in da se je število večalo do prve polovice leta 1967. Nato je število zaposlitev rapid-no padlo tako, da smo imeli ob zaključku leta 1967 21 ljudi manj, kot v mesecu pred prehodom na 42-urni delovni teden in 70 ljudi manj, kot ob začetku preteklega leta. V odnosu na plan smo imeli v povprečju 2 % manj zaposlenih, v odnosu na pravilnik pa 11,1 % manj.
V preteklem letu je dobil povprečno vsak član delovne skupnosti 2.118 ur plačanih. Pri tem smo Upoštevali vse plačane ure, razen razen nadomestil za bolezenske dopuste.
Kvalifikacijski sestav zaposlenih glede na interne stopnje (I,—VII.) in glede na določila v pravilniku, je naslednji:
Stopnja	Dejansko priznana stopnja strokovnosti
strokovnosti
po delovnih mestih p	VIL	VI.	V.	IV.	III.	II.	I.	Skupaj
VIL	26	5	19			1					51
VI.	1	13	35	2	4	-	—	55
V.	—	—	115	61	51	2	—	229
IV.	—	—	23	347	179	91	—	640
III.	—	—	1	24	206	197	—	428
II.	—	—	—	3	35	395	—	433
I.	-	-	-	-	-	48	183	231
Skupaj	27	18	193	437	476	733	183	2.067
Po tem pregledu ima 69 % zaposlenih ustrezno, 31 % pa neustrezno strokovno izobrazbo za svoje delovno mesto. Realno sliko bomo dobili šele, ko bodo
ugotovljene dejanske potrebe strokovnosti na delovnih mestih, ker so sedaj ponekod te zahteve še pretirane.
Po letih starosti in stopnji strokovnosti je odstotek zaposlenih naslednji:
Stopnje	do 20 let	od 26 do 35 let	od 36 do 45 let	nad 45 let	Skupaj % na skupaj zaposlenih
I.	19,2	28,5	30,1	22,2	8.9
II.	14.2	36,5	32,6	16,7	35,4
III.	6,9	25,0	37,6	30.5	23.1
IV.	28,4	40,5	20,8	10,3	21.2
V.	17,4	31,0	33,8	17,6	9.3
VI.	11,1	27,8	55,6	5,5	0,8
VII.	—	37,0	44,5	18,5	1,3
Skupaj	16,1	33,5	31,4	19,0	100,0
Največ zaposlenih je torej v starosti od 26 do 35 let (33,5 %)■ Po delovnem stažu (delovni dobi) imamo v podjetju naslednja odstotna razmerja:
Delovna doba — leta	Odstotek zaposlenih
do 5	15,2
6-10	24,2
11-15	19,1
16-20	17,8
21-25	13,1
26-30	6,3
31-35	3,1
nad 35	0,9
Skupaj	100,0
Največji odstotek izkazujejo tisti, ki imajo od 6 do 10 let delovne dobe (24,2 %).
V podjetju je zaposlenih 237 žena, ali 11,4 % od skupnega števila zaposlenih.
Glede na izmensko delo je zanimiv podatek, da v naši delovni skupnosti dela 46,3 % članov le v eni izmeni, 13,8 % v dveh in'39,9 % v treh izmenah. Tako je dopoldne na delu 65,5 % članov delovne skupnosti, popoldne 19,1 % ponoči pa jih dela le 15,3 odstotka.
Podatki o načinu prihoda na delo in odhoda z dela nam povedo, da prihaja 40,8 % članov delovne skupnosti na delo z avtobusi, 9,8 % z vlakom, 9 % z dvokolesi, 5,2 % z motornimi kolesi, 1,7 % z avtomobili in 33,5 odstotkov peš.
Podatki o koriščenju koledarskega fonda nam dajejo naslednjo sliko:
Glede na število zaposlenih je bil celotni fond 769.234 dni. Na nedelje, praznike in proste dneve (sobote) odpade 200.069 dni, tako da ostane za delovni fond 569.165 dni ali 75,2 % od koledarskega fonda. Skupno je bilo v teku preteklega leta za 70.614 dni izostankov z dela, ali 12,4 % od delovnega fonda. Dejansko je bilo torej 498.551 delovnih dni, kar pomeni 64,8 % koledarskega, oziroma 87,6 % delovnega fonda.
Povprečno je bil v letu 1967 vsak član delovne skupnosti 18,4 dni odsoten glede na svoj redni letni dopust, 0,9 dneva zaradi izredno plačanega dopusta, 0,8 dneva zaradi neplačanega izostanka in 13,4 dneva zaradi bolezenskega dopusta. Skupno je bil torej vsak član delovne skupnosti v preteklem letu povprečno 33,5 dneva odsoten z dela.
Iz kadrovskega sektorja
Illlif!illlllil1!!l!lillIlllillllllllliIIilll!nillll|j!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlil!IIIIIIIIIMllllllll!llll!lllllilllllillll!IIII!llllllllllllllllllllllllllllllimilllimi|I|!i;iillllllllllllllllllll!lllllllllllllillll!lllllll[lilllI!!lllllll!ll!lllll!l!!illllll!illllil!Ii
NEZGODE
V mesecu januarju je bilo po obratih
in oddelkih naslednje	število nezgod
pri delu:	
Elektroplavž	2
Jeklarna	1
Valjarna	3
Livarna valjev	1
Livarna sive litine	1
Šamotarna	1
Komunalni oddelek	2
Skupaj:	n
Na poti na delo in z dela je bilo prijavljenih 5 nezgod in to: 1 iz jeklarne, 2 iz valjarne, 1 iz prometa in 1 iz (kadrovskega sektorja.
PRI DELU SO SE POŠKODOVALI
ELEKTROPLAVŽ:
KRAJNC Mirko. Pri prediranju sifona je nenadoma izbruhnilo tekoče železo in ga opeklo po nogah. Sifon je bil zabit z vlažnim peskom.
PRI DELU
ZAVRŠEK Anton. Pri razbijanju večjega kosa rude v čeljustnem drobilcu je držal železni drog. Ko je roko poprijel na koncu droga, ga je sodelavec, ki je tolkel po drogu, s kladivom udaril po prstu.
JEKLARNA:
NIKOLIČ Mirko. Pri brušenju ingotov z rafamo mu je priletel drobec v oko, ker ni imel dobro nameščenih očal. Očal si ni namestil niti potem, ko ga je delovodja opozarjcfl. Zato je prišlo do nezgode.
VALJARNA:
ULAGA Ludvik. Med valjanjem se je zlomila sklopka med valji. Palica je obstala v zgornjem valju. Ker so spodnji
valji vlekli prednji konec palice, se je zanka manjšala in izdrla varnostno palico. Varnostna palica mu je padla na nart desne noge in ga poškodovala. Poleg tega ga je~tudi valjana palica opekla po nogi.
VOGA Franc. Pri vtikanju valjane palice na V. ogrodju fine proge so valji slabo prijeli. Palica je zastajala in ga je žarčenje vroče palice opeklo po stopalu desne noge.
OJSTRŠEK Anton. Pri vtikanju valjane palice v II. ogrodje predproge, mu je padla škaja v desno oko, ker ni uporabljal zaščitne mreže za obraz.
LIVARNA VALJEV:
LIPAVEC Andrej. Pri zapiranju vrat na železni ladji so mu vrata stisnila palec na levi roki.
LIVARNA SIVE LITINE:
KRAMPERŠEK Ivan. Pri posnemanju žlindre z litine mu je žlindra brizgnila za čevelj in ga opekla po gležnju leve noge.
ŠAMOTARNA:
KOMERIČKI Antonija je hotela dvigniti izpraznjen prekucnik. Pri tem ji je na ledenih tleh spodrsnilo, da je padla in se na prekucniku udarila na prsni koš.
KOMUNALNI ODDELEK:
SOKOLI Pavel. Pri nakladanju lesenih zabojev na avto, mu je zaboj stisnil palec na levi roki.
ZUPANC Ferdo. Pri sekanju drv se je vsekal v palec leve roke.
NA POTI NA DELO IN Z DELA SO SE POŠKODOVALI:
VIZJAK Jože iz jeklarne si je na poti na vlak na ledu zvil levo nogo v gležnju.
ČERNOŠA Franc iz valjarne je na poti na delo padel na ledu in si poškodoval hrbtenico.
STANTE Franc iz valjarne je na poti na delo na ledeni cesti padel s kolesom in si poškodoval četrti prst na desni roki.
GABER Avgust iz prometa je na poti z dela padel in si poškodoval desno koleno.
KROFLIČ Marija iz. kadrovskega sektorja. Na poti na delo ji je na poledeneli cesti spodrsnilo in si je poškodovala levo nogo v gležnju.
Primerjava števila nezgod v mesecu januarju v zadnjih petih letih.
Leto____________1964 1965 1966 1967 1968
Nezgode pri delu 12 19 10 13 11 Nezgode na poti 13	5	15
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
ŠE VEDNO V DILEMI...
Iz delovne konference TVD Partizan Štore
Smučarji v Štorah izredao mar Ij iv i
Iz poročil in razprave na delovni konferenci TVD Partizan štore, je bilo povzeti, da so člani društva z nekaterimi uspehi res upravičeno zadovoljni, čeprav bi z boljšo disciplino in boljšo zavednostjo posameznikov lahko v nekaterih sekcijah dosegli še lepše uspehe. Vse akcije pa težijo za večjim vključevanjem mladine. Doslej je bila vsa propaganda brezuspešna, zlasti med mladinkami. Čudno je, da tako ugodni pogoji, takšna telovadnica ih takšni športni objekti ne priyabijo v vrste Partizana — Kovinarja več. mladine. Koliko skrbi je bilo vloženih v izboljšanje vodniškega, oziroma trenerskega kadra, ki res še ni najboljši, vendar tudi tam, kjer so prizadevni vodniki, ni priliva mladine. Rokometna sekcija, ki je pred leti sodelovala v štajerski rokometni ligi, je domala izumrla. Morda bodo te sekcije poživeli člani, ki se vračajo iz JA, morda...? Skopa finančna sredstva ne dovoljujejo razkošnega razdeljevanja sredstev za nabavo vedno novih rekvizitov in za druga gostovanja ter tekmovanja. Zato se, pojavlja dilema: ali vlagati sredstva v nadaljnji razvoj posameznih zelo u-spešnih članov sekcij, ali pa zanemariti njihov razvoj, da se obdrži množičnost? In, kako zdržati, oziroma kriti stroške tekmovanj v republiški ligi, kadar so za to pogoji, ko pa finančna sredstva, s katerimi razpolaga društvo, tega ne zmorejo. Ali bi kazalo ostati samo pri sekcijah, ki dosegajo najboljše uspehe in pogoje za uvrstitev
Letos, bo poteklo 10 let, odkar so ustanovili Telovadno društvo Partizan' v Štorah. Vse letošnje prireditve tega društva bodo potekale v znamenju te obletnice. Uspešno delo v vseh desetih letih zasluži vso pozornost javnosti, predvsem pa tudi vso oporo, da bodo prireditve, tekmovanja, nastopi, dobro uspeli. Prav bi bilo, da bi prebivalstvo Štor in okolice pokazalo vso pozornost tem prireditvam in prizadevanjem funkcionarjev društva, da
v republiško ligo, delovanje o-stalih sekcij pa opustiti? Po kateri poti torej?
Na konferenci je bila izrečena dobra zamisel: sklicati posvet vseh predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, šol in železarne, na katerem bi kritično ocenili vključevanje mladih v TVD Partizana. Obenem pa bi se dogovorili o večletnem programa telesne vzgoje in športa v Štorah. Zakaj, v Štorah in o-kolici So dobri pogoji za vse vrste športa in telesne vzgoje. Ko bo izročena namenu še druga, daljša vlečnica na Svetini, bodo ustvarjeni še boljši pogoji za smuko. Letos bo zajetih v'smučarskih šolah 17 cicibanov v Štorah, 30—40 udeležencev na Svetini, 20—30 odraslih v tečajih za rekreacijsko smučanje, skupno torej preko 100 ljudi. V načrtu je tudi zgraditev plavalnega bazena na Lipi, ko bodo na razpolago denarna sredstva, to je, pomoč kolektiva železarne. Že doslej lepi uspehi, še lepše pa so perspektive za nadaljnje delovanje in razmah deruštvene aktivnosti. Ob vsem tem pa je vedno prisotna dilema: ali nekaterim panogam športa omogočiti razvoj preko meja občinskega kakovostnega področja, na škodo drugih panog, ali pa gojiti vse panoge množično? Napredovanje v kvaliteti in vključevanje v tekmovanja v medobčinskem merilu, oziroma celo v republiškem, je povezano z visokimi izdatki, ki jih pa društvo ne bi zmoglo. Torej zopet vprašanje, kako se odločiti?
Rudi Uršič
bi obletnico proslavili dostojno. Znano je, da je prejelo društvo najboljša priznanja v okviru republike za uspešno delovanje. Nešteto mladine, otrok in starejših članov je šlo skozi vrste TVD Partizana, nekateri so dosegli prav lepe uspehe, bodisi posamezno, bodisi v ekipah.
Društvo bo priredilo razstavo o delu in uspehih svojih članov v desetletnem razdobju. Statistični prikazi in slikovni material, kolikor ga je na razpolago,
Že preteklo zimsko sezono je mladina v Štorah pokazala izreden interes do zimskega športa — smučanja. Prav zaradi tega je smučarska sekcija pri TVD Fartizan-Kovinar, Štore, pripravila pester in bogat program dela za zimsko sezono 1967/68.
Zavedati se je treba, da v nobeni športni panogi ni pričakovati vidnejših uspehov, če za določeno zvrst športa ni zainteresiran širši krog ljudi. Največ-
krat pa ni dovolj samo interes množice za določeno športno panogo, ampak vsestranska sposobnost organizacije, kako vodi politiko dela, da je priliv novega članstva vedno večji in da vsemu temu članstvu nudi u-strezno strokovno pomoč.
Razveseljivo dejstvo, da se v Štorah vključuje vedno večje število mladih ljudi v šole smučanja in da smo trenutno sposobni vse prijavljene vključiti v naše vrste in jim tako nuditi strokovno pomoč pri učenju.
Prvi tečaj v tej sezoni je bil organiziran že meseca decemb-
Sloveniji
bodo razstavljeni v avli kulturnega doma pred osrednjo proslavo ob obletnici ustanovitve društva. Potrebno je, da vsi, ki razpolagajo s fotografijami z nastopov, oziroma s tekem društvenih ekip, dajo te fotografije na razpolago društvu za razstavo, da bi tako čim bolje prikazali delovanje društva v desetih letih. Tudi s časopisnimi članki bomo opisali delo društva v teh 10 letih.
Rudi Uršič
ra. Bil je namenjen najmlajšim, popolnim začetnikom. Prve šole smučanja se je udeležilo 14 tečajnikov s povprečno starostjo 6 let.
Tečaj je trajal 10 dni v popoldanskih urah, na terenih v neposredni bližini Štor. Vsi tečajniki so pokazali veliko pripravljenost do organiziranega dela in so to tudi dokazali ob zaključku tečaja na tekmovanju.
Šole smučanja v času zimskih počitnic
Takoj prve dni počitnic je bila organizirana šola smučanja na Svetini.
Na tečaju se je zbralo 37 otrok različne starosti in z različnim znanjem smučanja. Vsi tečajniki so se vsak dan vozili z avtobusom na Svetino in domov. Vadili so na lepem terenu ob vlečnici in so se poleg smučanja učili tudi ravnati z vlečnico, ki je bila prvi dan za nekatere izredno težavna, pozneje pa je bilo toliko prijetnejše, ko so spoznali vse skrivnosti tega objekta. Kot že po navadi, je bilo ob zaključku tečaja organizirano tekmovanje in sicer ločeno za starejše in mlajše tečajnike. Na tem tekmovanju so imeli otroci priilko pokazati svojim staršem, kaj so se v enem tednu naučili in kako radi smučajo.
Ob svečanem zaključku tečaja. kjer so bili najboljši tekmovalci nagrajeni, in pohvaljeni, se kar niso mogli sprijazniti, z dejstvom, da je tečaja že konec, kajti na obrazih smo jim brali, kako zadovoljno so preživeli del svojih počitnic na svežem zraku in soncu in še posebej to, kako so vzljubili svoje vaditelje smučanja.	TV
Še vedno med najboljšimi v
DESET LET DELA IN ESPEH0V
TVD PARTIZANA V ŠTORAH
Ekipa naših najmlajših pred tekmovanjem
Rezultati najboljših
ob zaključku tečaja
MLAJŠE DEKLICE
1. Rosana Cvahte, 2.-3. Suzana Tajhmajster, 2.-3. Mojca Šoštarič, 4. Polonca Gorišek, 5.—
6.	Tanja Mljač, 5.-6. Živa Vrtačnik, 7. Hanca Golež, 8. Jana Urbančič, 9. Nevenka Subotič, 10. Mojca Gašper itd.
STAREJŠE DEKLICE
1. Aljana Kovač, 2. Stanka Perčič, 3. Vojka Perčič.
MLAJŠI PIONIRJI
1. Vojko Zidar, 2. Boštjan Jeraša, 3.. Adi Mljač, 4. Samo Sia-tav, 5, Srečko Galuf, 6. Matjaž Tratnik, 7. Boris Pišek, 8, Samo Marinc, 9. Andrej Marinc, 10. Tomi Vovšek itd.
STAREJŠI PIONIRJI
1. Zdravko Lubej, 2. Ivan Gor-
i jup, 3. Jože Jeraša.
Šoštarič Mojca zmagovalka na tekmovanju prvega tečaja v Štorah
Consko prvenstvo pionirjev
Za naše pionirje je vsako leto naj večja prireditev nastop na conskem prvenstvu, kajti na tem tekmovanju je vedno močna konkurenca, najboljši pa se iz tega tekmovanja plasirajo na največjo pionirsko prireditev — republiško prvenstvo.
Naši tekmovalci so se za to tekmovanje sistematično pripravljali in zato tudi uspeh ni izostal.
Tekmovanje se je vršilo 28. I. 1968 pri Celjski koči, katerega se je udeležilo 13 naših tekmo-
valcev v kategoriji mlajših pionirjev, starejših pionirjev in mlajših pionirk. V najmočnejši konkurenci mlajših pionirjev so naši tekmovalci dosegli odlične rezultate, saj se je med prvimi desetimi uvrstilo kar pet naših tekmovalcev. Pred samim tekmovanjem smo pričakovali, da se bo nekaj naših najboljših plasiralo na republiško tekmovanje. Da pa se jih bo od 13 nastopajočih plasiralo naprej kar 12, ni nihče pričakoval. Zato smo bili uspeha še bolj veseli.
Šola smučanja v Kompolah
Tov. Gabriel Dušan je pokazal izredne pedagoške sposobnosti ob priliki vadbe najmlajših smučarjev
Rezultati najboljših
Poleg že navedenih tečajev je smučarska sekcija organizirala tudi šolo smučanja v Kompolah, kjer se je tečaja udeležilo 13 otrok. Tečaj je bil na izredno lepih terenih v Dragi in sicer 6 dni v popoldanskih urah. Ob priliki tečaja smo ugotovili, da je v tem kraju precejšnje zanimanje za smučanje im tuđi to, da je nekaj izredno talentiranih smučarjev. Težava pri delu je bila le v tem, da imajo nekateri otroci še izredno slabo opremo,
' zaradi česar niso mogli izvajati vseh obveznih likov, ki jih šola
smučanja predvideva. Prav zaradi tega je naša smučarska sekcija močno zainteresirana na tem, da bi nudila vsestransko pomoč smučarjem iz Kompol, kajti jasno nam je, da smo s tako prizadevnostjo lahko pričakujemo v našem kraju kvalitetno sniučanje. Ob zaključku tečaja je bilo tudi v Kompolah organizirano tekmovanje, na katerem so bili najboljši naslednji udeleženci tečaja:
1. Stanko Stante, 2. Albin Ojsteršek, 3. Zvonko Peraz, 4. Franc Aužner, 5. Zvonka Sorec.
MLAJŠI PIONIRJI
1. Aleš Kavka 35.8 Store TVD Partizan; 2. Mladen Zelič 36.8 Štore TVD Partizan; 3. Gojko Klinar 37.6 Štore TVD Partizan;
4.	Blaž Deržek 38.3 SD Celje; 5. Joži Bevc 38.5 SD Trbovlje; 6. Zoran Lubej 38.7 Štore TVD Partizan; 7. Franci Kopitar 39.1 SD Celje; 8. Vojko Zidar 40.8 Štore TVD Partizan; 9. Poldi Jere 41.5 SD Trbovlje; 10. Slavko Koncilija 41.9 SD Trbovlje; 11. Samo Šlatav 42.8 Štore TVD Partizan; 12. Gorazd Tratnik
43.0	Štore TVD Partizan; 13. Toli Orač 44.0 SD Celje; 14. Matjaž Lanišnik 44.7 SD Trbovlje; 15. Srečko Galuf 44.8 Štore TVD Partizan; 15. Janez Forte 44.8 SD Trbovlje; 15. Matjaž Tratnik
44.8	Štore TVD Partizan; 18. Boštjan Lončarevič 47.0 SD Celje;
19.	Ado Mljač 48.3 Štore TVD Partizan.
STAREJŠI PIONIRJI
Nastopilo je 34 tekmovalcev, naša tekmovalca sta dosegla naslednji mesti: 4. mesto Kolšek Rado in 14. mesto Lubej Zdravko.
MLAJŠE PIONIRKE
Nastopilo je 7 tekmovalk, naša tekmovalka Veber Jasna je zasedla 1. mesto.
Vsem našim tekmovalcem želimo na republiškem prvenstvu veliko športne sreče.
T.	V.
NEVŠEČNOST
Ne moreš si misliti, kako sem postal pozabljiv. Včeraj sem pozabil doma denarnico!
Tov. Klinar Anton daje zadnja navodila tečajnikom pred tekmovanjem
Tekmovanje strelcev
V prvi skupini so bili favoriti za najboljši plasma strelci ekipe uslužbencev, v drugi skupini pa strelci iz livarne sive litine. To so bile le prognoze, upoštevajoč dosežene rezultate iz preteklih tekmovanj, ki pa se niso uresničile. Tako je v prvi skupini dosegla najboljšo uvrstitev ekipa elektrodelavni-ce, v drugi skupini pa ekipa valjarne.
DOSEŽENI REZULTATI V SKUPINAH
I. SKUPINA
1. Elektrodelav. I.	6	5 0 1
2. Uslužbenci	6	5 0 1
3. Jeklarna I.	6	3 0 3
4. OTK	6	3 0 3
5. Valjarna II.	6	3 0 3
6. Mehanična delav.	6	2 0 4
7. Liv. sive litine II.	6	0 0 6
1296 krogov		10 točk
1265 krogov		10 točk
1203 krogi		6 točk
1128 krogov		6 točk
864 krogov		6 točk
663 krogov		4 točke
75 krogov		0 točk
II. SKUPINA
1. Valjarna I.	6	6 0 0
2. Liv. sive litine I.	6	5 0 1
3. Energetski	6	3 1 2
4. Jeklarna II.	6	3 1 2
5. Livarna valjev	6	1 0 5
6. Elektrodelav. II.	6	0 0 6
7. Elektrodelav. III.	6	0 0 6
1284 krogov		12 točk
1363 krogov		10 točk
908 krogov		7 točk
852 krogov		7 točk
113 krogov		2 točki
Ekipe livarne II., livarne valjev ter druga in tretja ekipa elektrodelavnice so se k tekmovanju prijavile, niso pa redno tekmovale, oziroma se tekmovanja sploh niso udeležile.
REZULTATI DVOBOJEV ZA KONČNI PLASMA
krogov
Valjarna — Elektrodel. 484:451 Livarna — Uslužbenci 479:424 Jeklarna I. — Energet. 394:354 OTK — Jeklarna II. 349:300
Nastop kegljačev
Kot v streljanju smo tudi v kegljanju prvič organizirali med-obratno tekmovanje po liga sistemu. S tem načinom tekmovanja smo dosegli mnogo več kot v prejšnjih tekmovanjih z enkratnimi nastopi. Strmimo za tem, da z raznimi oblikami tekmovanj preidemo v organizirano tedensko rekreacijsko dejavnost.
Na tem tekmovanju je bilo najbolj razveseljivo to, da so se vključili v tekmovanje popolni začetniki, zavedajoč se, da tekmovanja niso organizirana samo za boljše športnike, temveč za vse člane našega kolektiva, ki so željni športne rekreacije. Ker pa smo na vseh naših tekmovanjih in prireditvah opazili, da v določenih panogah nekatere ekipe kvalitetno močno odstopajo od ostalih, želimo zato v bodoče organizirati tekmovanja ločeno po kvalitetah in starosti.
Ce se povrnem nazaj h kegljaškemu tekmovanju moram poudariti, da je tekmovanje v celoti uspelo, razen dveh ekip, ki na tekmovanje niso prihajale redno.
Vsekakor si vso pohvalo zasluži zmagovalna ekipa — ekipa mehanične delavnice, posebej pa želimo pohvaliti ekipi jeklarne in elektrodelavnice II za njihovo vztrajnost in prizadevnost, saj so v obeh ekipah nastopali sami začetniki kegljanja in tako dokazali, da bi se v takšno obliko rekreacije lahko vključilo neprimerno večje število tekmovalcev.
KONČNA LESTVICA KEGLJÀSKEGA TEKMOVANJA
1.	Meh. delavnica	9	8	0	1
2.	OTK	9	8	0	1
3.	Uslužbenci I.	9	7	0	2
4.	Livarna	9	7	0	2
5.	Elektrodelav. I.	9	5	0	4
6.	Uslužbenci II.	9	4	0	5
7.	Elektrodelav. II.	9	3	0	6
8.	Plavž	9	2	0	7
9.	Jeklarna	9	1	0	8
10.	Valjarna	9	0	0	9
		točk
3646 podr.	kegljev	16
3557 podr.	kegljev	16
3327 podr.	kegljev	14
3058 podr.	kegljev	14
3210 podr.	kegljev	10
2884 podr.	kegljev	8
2376 podr.	kegljev	6
1549 podr.	kegljev	4
1707 podr.	kegljev	2
912 podr.	kegljev	0
		T. V.
VRSTNI RED EKIP
1.	Valjarna
2.	Elektrodelavnica
3.	Livarna sive litine
4.	Uslužbenci
5.	Jeklarna I.
6.	Energetski
7.	OTK
8.	Jeklarna II. itd.
DESET NAJBOLJŠIH IZ
FINALNEGA TEKMOVANJA krogov
L Vili Dečman livarna 178
2.	Marjan Kolar valjarna 170
3.	Emil Krajnc valjarna 157
4.	Jože Centrih valjarna 157
5.	Srečko Krajnc el. del. 156
6.	Dušan Rozman el. del. 155
7.	Vinko Bule livarna 155
8.	Lidija Kavka usluž. 148
9.	Alojz Dornik livarna 146
10.	Roman Zapušek usluž. 144
Za uspešno organizacijo se v imenu Komisije za športno rekreacijo zahvaljujem strelski družini Kovinar Štore. T. V.
SPORT \ SLIKI
Tečajniki na Svetini pred odhodom na tekmovanje
Naši najboljši pionirji na tekmovanju v conskem prvenstvu
Vaditelj Jože Grmek s svojimi smučarji
Tuj praktikant pri nas na praksi
V obratu elektroplavž je bil v drugi polovici decembra in prvi polovici januarja na strokovnem izpopolnjevanju Indijec g. K. L. LINGEGOWDA, obratovodja v podjetju Mysore Iron & Steel Ltd., v mestu Bha-dravati, Indija. Njegovo matično podjetje, kjer že 11 let dela na plavžih, ga je poslalo na večmesečno turnejo po Evropi z namenom, da prouči sedanje tehnične dosežke na elektro-indukcijskih pečeh. Njegovo podjetje bo v tem letu namreč kupilo dva velika elektroplavža (24.000 KWA vsak) pri zahodno-nemški firmi DEMAG, ki jih bo potrebno doma montirati in pripraviti za obratovanje. G. Lingegowda si je vsled tega ogledal vse pomembnejše elek-troplavže v Evropi. Tako je bil na Švedskem, Norveškem, v Avstriji in Švici ter nazadnje še v Štorah.
Uredništvo ga je zaprosilo za kratek razgovor, iz katerega posredujemo našim bralcem nekaj zanimivosti.
G. Lingegowda je bil tokrat prvič v Jugoslaviji. Ljudje se mu zde, sodeč po njihovih problemih in gostoljubnosti, precej podobni njegovim rojakom. Občuduje našo hrano, ki je boljša kot v vsaki drugi evropski državi, kjer je bil doslej. Zima mu ni preveč všeč. V njegovem rodnem mestu, kjer živi, je najnižja letna temperatura
Dopolnilo h katalogu pomembnejših inozemskih tehničnih revij Centralne tehn. knjižnice, Ljubljana 1967, s — 3266.
Sax I.: Dangerous properties of Industrial materials. Second edition. R. Pubčishing corporation, New York, Co.
1963,	s — 2392.
Orlović B.: Organizacija i tehnika spoljne trgovine, Beograd 1967, s — 2391.
Dobovišek B.: Poskus izdelave briket-nega koksa za uporabo v livarstvu. Poročilo metalurškega instituta, Ljubljana 1967, s — 3265.
Bradon D. A.: Modem Techniques in Metallography, London 1966, s — 1836.
Metallurgia 1962, Itogi nauki, Moskva
1964,	s — 1849.
Sergeičev I. M.: Termičeskaja obra-botka režuščego i izmeriteljnogo instrumenta, Moskva 1967, s — 3268.
Problemi pripreme željezonosnih sirovina u crnoj metalurgiji, UJL, Zenica 1967, s — 3267.
Priručnik za savremeno poslovanje Vili—IX/1967, s — 2395.
Zbirka propisa o radnim odnosima s objašnjenjem i sudskom praksom, »Informator« Zagreb 1967, s — 2393.
Privredno ugovorno pravo, Zagreb 1967, s — 2394.
Haritonov L. G.: Opredelenije mikro-tverđosti, Moskva 1967 s — 1831.
+ 26°C, poleti pa dosežejo temperature tudi več kot 40°C. Vendar je g. Lingegowda mnenja:
»Vi ste na boljšem. Proti zimi se človek lahko bori, proti vročini pa smo nemočni.«
O našem elektroplavžu je dobil dober vtis. Dasi so drugi, podobni agregati, ki jih je videl v naštetih evropskih deželah, po kapacitetah večji od našega,
Založba Modeme Industrie, München, je izdala knjigo »Methoden der Zusammenarbeit und Ideenfindung«, avtor Charles Clark, 215 strani, platno, 19,80 DM.
Vodilni kader v industriji, trgovini in v gospodarstvu pozna tako imenovano »negativno konferenčno razmišljanje«. Domislice in dobre ideje največkrat v kali zadušijo opazke kakor: »... teoretično je vse to gotovo zelo lepo ... «, »... to bi utegnilo delovati v oblačilni industriji ... «, »... že trideset let delam v tej stroki... «.
Alex Osborn, direktor ene naj-večjih reklamnih agencij na svetu, je pred 35 leti začel z metodo, katero je mogoče izključiti »negativno konferenčno razmišljanje«. Imenoval jo je
Kolmogorov V. L.: Voločenie v režime žitkostnogo trneja, Izd. »Metalurgija« Moskva 1967 s — 1830.
šparber L. Ja.: Ohrana truda v do-mennom proizvode. Izdanje »Metallur-gija« Moskva 1967, s — 1829.
Telberg B. T.: Remont promišljenno-go oborudovanja. Izd. »Visšaja škola« Moskva 1967 s — 1828.
Rites V. S.: Neprerivnaja razlivka stali v sortovie zagotovki. Izd. »Meta-Burgija« Moskva 1967, s — 1827.
Nodko E. A.: Modelirovanje teplovih processov v metallurgiji. Izd. »Metallur-gija« Moskva 1967, s — 1826.
Vočšanov K. P.: Remont oborudovanja svarkoi. Izd. »Mašinostroenije« Moskva 1967, s — 1825.
Elektromagnitnoe vozdejstvie na ras-plavlenije metalli. Izd. »Metallurgy a« 1967, s — 1824.
Fiziko-himičeskie i teploiizičesiSe processi kristallizaciji staljnih slitkov. Izd. »Metallurgija« Moskva 1977, s — 1823.
Bazilevič S. V.: Aglomeracija. Izd. »Metallurgija« Moskva 1967, s — 1832.
černogolov A. I.: Tehnometričeskie issledovanija martenovskih pečej. »Metallurgija« Moskva 1967, s — 1821,
Gončarov B. F.: Potgotovka šihtovnih materiaiiov k domennoi plavke. Moskva 1967, s — 1820.
Fokin G. F.: Spravočnik molodogo li-tejščika. Izd. »Visšaja škola« Moskva
1967, s — 1818.
je po njegovih besedah na našem elektroplavžu najboljši izkoristek energije. »Na splošno je moj glavni cilj«, pravi g. Lingegowda, »obiskati vse večje elektroplavže in povsod zbrati najboljše podatke, najpomembnejše dosežke ter jih skrbno analizirati in uporabiti doma.«
Brainstorning ali možganski vihar.
Pri »konferenci idej« se poda izbrani skupini strokovnih sodelavcev kolikor mogoče natančno formuliran problem. Vodja konference seznani udeležence, da takoj predlagajo predloge za rešitev problema, pri čemer naj vsakdo pove, kar mu v tistem trenutku pride na pamet. Predloge je dovoljeno povzeti, povezati ali obdelati, toda nihče jih ne sme razsojati (v smislu bolj ali manj primernih, oziroma uporabnih) in še manj kritizirati. Stenograf zabeleži vse predloge, in zbirka teh idej služi kot surovi material za odločitev.
Danes se je Brainstorning v praksi že tako uveljavil, da se te metode poslužujejo banke, univerze, raziskovalni inštituti, cerkve, vojska, stranke itd.
Kislorodnaja i plamenaja reska, na-pilennije metallov, gazoregulirovanje. »Mašinostr*« Moskva 1967, s — 1817.
Itogi nauki i tehniki. Metallurgija 1962. Moskva 1964, s — 1816.
Kulatin L. V.: Sžiganije taželjih žid-kih topliv. Izd. »Nedra« Moskva 1967, s — 1814.
Ukazatelj gosudarstvennih standartov. 1967, s — 1819.
D'Ans Lax: Taschenbuch für Chemiker und Physiker. Band II., I., Springer — Verlag 1967, s — 1813/11, s — 1813/1.
Metodika i praktika standartizaciji, Moskva 1967, s — 1815.
Wiese F.: Rohrleitungen in Dampfkraftwerken und dampfverbrauchenden Betrieben. Düsseldorf 1960, s — 1833.
Adressbuch der Giesserei-Industrie in der Bundesrepublik Deutschland, 1967. s — 1847.
Organizacija i poslovanje privrednih organizacija. Literatura 1961—1965. JBI.
1966,	I, II, s — 2369, 3270.
Naumann F.: Praktische Ratschläge
für den Giesserei-Fachmann, 2. Aufl. Berlin 1959, s — 1842.
Prohorenko K. K.: šlakovie vključe-niie v stalnom slitke, Kiev 1967, s — 1846.
Sosnenko M. N.: Sovremennie litejnie formi. Izd. »Mašinostroennie« Moskva
1967,	s — k. 1848.
Ispitannija metallov. Izd. »Metallurgija« Moskva 1967, prevod iz nem., s — /— inv. 2062.
Poljakov D. S.: Litejnie modeljnie komplektji. Izd. »Visšaja škola« Moskva 1967, s — 1845.
Niepenberg H.: Industrie-Gasfeuerung, Verlag Betriebs-Oekonom, Verden, s —
1843.
Berg A. I.: Informacija i upravljenie. Izd. »Ekonomika« Moskva 1966, s —
1844.
O indijski črni metalurgiji meni, da ima dobre perspektive. Velika prednost je v nahajališčih rude, ki je večinoma zelo bogata. Dela je dovolj, saj z obstoječimi agregati ne morejo pokriti potreb domače industrije in so v znatni meri odvisni od uvoza.
PL
Princip Alexa Osborna o neprisiljeni izmenjavi idej in domislic so povzela največja in najbolj znana ameriška podjetja, med ostalimi General Motors, Du Pont, General Electric, IBM, TWA itd.
Znano je, da vsako podjetje uspeva le v tisti smeri, v kateri mu je uspelo najti nove poti. Z Brainstorming-metodo je mogoče zajeti vse: mnogokrat tudi podzavestno bogatstvo idej sodelavcev. V tej knjigi je avtor prvič objavil vse, kar je vredno vedeti o »možganskem viharju«, in tolmači z mnogimi primeri iz prakse to presenetljivo uspešno metodo.
Kasumagić I.: Metalografska tehnika ispitivanja mikrostrukture postupcima bez razaranja. Metal. inšt. Zenica 1967, s — 3273;
Čauševič M.: Plastična svojstva i otpornost protiv deformacije pojedinih vrsta Čelika. MI—Zenica 1967, s — 3272.
Odredjivanje redukcionih karakteristika željenih ruda. MI—Zenica 1967, s
—	3271.
Fischer G.: Die Betriebsführung, Band I, Heidelberg 1964, — Allgemeine Betriebswirtschaftslehre, s — 2480.
Mondolfo L. F.: Metalografija i metalurgija (prevod iz angl.) Izd. »Tehn. knjiga« Zagreb 1967, s — 2399/a, b.
30-	ti Meždunarodnii kongress litejšči-kov. 1963, s — 3278.
31-	ti Meždunarodnii kongress litejšči-kov. 1964, s — 3277.
Tehnologija i oborudovanje litejnih proizv. 1964, s —/.
Katalog tekuće strane periodike u bibliotekama Jugoslavije. 1965, JBI, Beograd s — 3276, 3275, 3274.
Heiligenstädt W.: Wärmetechnische Rechnungen für Industrieöfen. Verl. Stahleisen 1966, s — 2398.
Ambrosius L.: Sicherheit beim inner-beitrieblichen Transport und beim Stapeln., Ott Verlag, München 1966, s
—	1837.
Kokilnoe litje. Spravočnoe posobie. Izd. »Mašinostroenie« Moskva 1967, s — 1838.
Vostrov G. A.: Vakuummetri. Leningrad 1967, s — 1839.
Metallhüttenkunde für Eisenhüttenleute. 1965, s — 2403.
Novoe v izotovlenii i službi podini. Moskva 1967, s — 1841.
Geleji A.: Walzwerks und Schmiedemaschinen, VEB-Verlag, Berlin 1961, s
—	2401.
Richter R.: Form- und giessgerechtes Konstruiren. VEB-Deutscher Verlag, Leipzig 1965, s — 3208.
Brainstorming - metode sodelovanja in Iskanja i ej
Novosti v strokovni tehnični
1 »iv •	•
knjižnici
V mesecu januarju 1968 so bije naslednje kadrovske spremembe v našem podjetju.
novi Člani delovne
SKUPNOSTI:
MACUH ANTON, diplomirani ekonomist, naš štipendist, je zaključil študij na Ekonomski fakulteti in se zaposlil v organizacijskem biroju.
ŠKORJANC FRANC, strugar, se je zaposlil v mehanični in VRABIĆ PETER, ključavničar, v valjarni (oba sta se vrnila iz JLA).
DRUGAM NA DELO SO ODŠLI:
LUDVIG JURIJ iz komercialnega sektorja, odšel po izteku delovne pogodbe.
SPORAZUMNO S PODJETJEM SO ODŠLI:
TOVORNIK LUDVIK, pomočnik formarja iz livarne sive litine; LOVRENČAK JOŽEF, pre-raifeač na prometu; LEŽAlC VELJKO, brusač ingotov v jeklarni; VERŠEC ERIKA, diplomirani ekonomist v organizacijskem biroju; KRAJNC FRANC, tehnični risar v upravi osnovnih sredstev — konstrukcijski biro, je samovoljno zapustil delo.
ZAKONSKO ZVEZO SO SKLENILI:
VUJASINOVIC JOVAN iz elektroplavža; JESENEK NADA iz jeklarne; ILIĆ ILIJA iz jeklarne; KRIŽNIK JOŽE iz elektroplavža in TURNŠEK MILAN iz OTK.
Na novi življenjski poti želimo vsem obilo družinske sreče!
NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI:
KOŽUH JOŽE iz ekspedita; JOHAN KARL iz valjarne; SKALE ALOJZ iz avtooddelka; GORJUP PAVEL iz ekspedita.
Čestitamo!
Naši
INVALIDSKO
UPOKOJENI
KRAŠOVEC IVAN, rojen 25. 11. 1907 v Matuljah pri Rakeku, sedaj stanujoč v Celju. Izučil se je slaščičarske obrti, postal mojster svojega poklica, ki ga je opravljal do leta 1941. Med vojno je bil na prisilnem delu v Nemčiji. Po povratku ni dobil dela v svojem poklicu, zato se je leta 1946 zaposlil v železarni štore. Tu se je izučil in delal pretežno kot vodja mostnega žerjava v obratu livarne sive litine vse do invalidske upokojitve, dne 3. 1. 1968. Upokojen je kot invalid I. kategorije.
ANTOLINC FRANC, rojen 2. 3. 1914 v Šentvidu pri Grobelnem, sedaj stanujoč v Za višali. Izučil se je mizarskega poklica pri privatnem obrtniku. Do leta 1946, ko se je zaposlil v samotami štore, je pretežno delal pri obrtnikih, od leta 1946 do upokojitve pa v našem podjetju. V samotami je delal do leta 1949, nato pa v modelni mizami kot modelni mizar. Dne 4. 1. 1968 ga je invalidska komisija pri KZSZ Celje spoznala za invalida I. kategorije in ga upokojila.
BUKOVŠEK JAKOB, rojen 25. 7. 1913 v Glažuti pri Svetini, sedaj stanujoč v Šentjanžu nad Štorami. Od 7. leta starosti je bil pri tujih ljudeh, kjer je po svojih močeh pomagal z delofti na kmetih. Leta 1941 je prišel kot jugoslovanski vojak v nemško ujetništvo, od koder se je 1942. vrnil in delal še na-prej pri kmetih. V železarni štore se
Krašovec Ivan, siva livarna
upokojene!
Mulej Franc, splošni sektor
tijski delavec pri kmetih, nato je postal rudarski delavec. Od leta 1940 do 1948 je delal v rudniku Pečovnik, nato pa do leta 1952, kot delavec pri Lesno industrijskem podjetju v Slovenskih Konjicah. V železarno štore je prišel marca 1952. leta. Nekaj časa je bil na ek-speditu, nato na elektroplavžu, na različnih delovnih mestih, do dne 17. 1. 1968, ko je bil iz zdravstvenih razlogov invalidsko upokojen kot invalid III. kategorije.
REŽONJA ADAM, rojen 17. 4. 1922 v Crenšovcih pri Murski Soboti, sedaj stanujoč v Štorah. Do vstopa na delo v železarno štore februarja leta 1965 je delal pri raznih, predvsem gradbenih podjetjih in 'pretežno na sezonskem delu. V našem podjetju je delal najprej na ekspeditu. Ker pa ni zmogel večjih fizičnih naporov, je bil premeščen v komunalni oddelek splošnega sektorja, kjer je opravljal priložnostna dela. Dne 25. 1. 1968 je komisija pri KZSZ Celje ugotovila invalidnost I. kategorije, kot posledico bolezni in ga upokojila.
MULEJ FRANC, rojen 4. 9. 1921 v Prožinski vasi, kjer tudi stanuje. Do vojne, kakor tudi nekaj časa med vojno, je delal z občasnimi presledki v železarni štore, železarni Kapfenberg in pri regulaciji Savinje. V železarni štore se je redno zaposlil leta 1946 in z 12-mesečno prekinitvijo zaradi odhoda na dosluženje kadrovskega roka v JLA, delal vse do invalidske upokojitve, dne 25. 1. 1968. Do leta 1962 je delal v
(Nadaljevanje na naslednji strani)
Eežonja Adam, ekspedit
je zaposlil septembra 1946. Večinoma je delal v livarni sive litine, od leta 1964 dalje na prometu do 10. 1. 1968, ko ga je invalidska komisija pri KZSZ Celje upokojila kot invalida I. kategorije.
JOŠT, rojena VERBIČ AMALIJA, rojena 18. 7. 1929 v Dramljah, sedaj stanujoča v Štorah. Leta 1949 se je vključila v delo pri takratnem gradbenem podjetju »Beton« v Štorah in delala v delavski menzi, nekaj časa pa tudi v Tovarni sadnih sokov v Celju. Novembra leta 1950 se je zaposlila v samotami železarne štore, kjer je delala kot čistilka opeke vse do invalidske upokojitve, dne 10. 1. 1968, ko je invalidska komisija ugotovila invalidnost I. kategorije-
FAJS IVAN, rojen 23. 11. 1912 v Kor-puiah pri Šmarju, sedaj stanujoč na Dvoru pri Šmarju. Izučil se je krojaške obrti. Zaradi pomanjkanja dela se je moral vključiti v drugo priložnostno delo, nekaj časa v mlekarni, nato pa kot progovni delavec pri »železnici«. Med vojno je bil okoli dve leti v vojnem ujetništvu, od koder je pobegnil domov. Po vojni je nekaj časa delal na progi, z novembrom, leta 1947 pa se je vključil v delo v obrat šamotarno, kjer je delal do leta 1964, ko je bil iz zdravstvenih razlogov razporejen na delo v investicijsko skladišče. Tu je ostal do 17. 1. 1968, ko ga je invalidska komisija ocenila za invalida I. kategorije in ga upokojila.
GUČEK ALOJZ, rojen 5. 5. 1916 v Dobju, pri Planini, sedaj stanujoč v Lipoglavu. Do leta 1940 je delal kot kme-
Jagert Ladislav, modelna mizama
Bukovšek Jakob, promet	Kocjan Ivan, jeklarna	Bezgovšek Ivan, energetski obrat
Antoline Franc, mod. migama
Jošt Amalija, samotna
v livarni Muta do 1940. leta, nato spet v železarni štore in razen krajših prekinitev, (med vojno je bil nekaj časa tudi v zaporu) je bil tu zaposlen kot modelni mizar in od 1. 1. 1958 dalje kot delovodja modelne mizarne, vse do 29, 1. 1968, ko je bil upokojen kot invalid XII. kategorije.
PODKRIŽNIK ANTON, rojen 12. 12. 1916 v Primožu pri Šentjurju, sedaj stanujoč v Kamenem p. Šentjur.
Iz kadrovske dokumentacije je razvidno, da je vstopil na delo v železarno Štore februarja 1940. leta. Delal je v livarni, kjer je bil na osnovi prakse preveden v izučenega jedrarja. Kot jsd-rar je delal ves čas v enoti livarna valjev, vse dokler mu je zdravstveno stanje to dopuščalo. Zaradi dolgotrajne bolezni je invalidska komisija na svoji
Fajs Ivan, UOS
Guček Alojz, elektroplavž
martinarni, pretežno kot žer javo vod ja in na zakiadainem stroju, potem pa je bil zaradi bolezni premeščen za tehtal-ca. Komisija pri KZSZ Celje je pri njem ugotovila invalidnost I. kategorije.
MULEJ ANTON, rojen 6. 12. 1903 v Prožinski vasi, kjer tudi stanuje. Izučil se je čevljarske obrti ter delal v svojem poklicu 27 let. Zaradi težjih pogojev dela, delo v poklicu ni bilo več donosno za preživljanje veččlanske družine, zato se je zaposiil najprej pri drugih podjetjih, februarja 1959 pa v železarni Štore, kjer je delal v komunalnem oddelku do invalidske upokojitve, dne 26. 1. 1968.
BEZGOVšEK IVAN, rojen 2. 1. 1913 v Sv, Lenartu pri Laškem, stanujoč na Kaiobjy, Šentjur pri Celju, živel je v številni družini brez zadostnih sredstev za preživljanje, zato je moral še mlad
za kruhom. Delal je pri kmetih. Leta 1930 se je zaposlil v rudniku v Trobin-dolu pri Laškem, kjer je delal do leta 1943, ko je moral na odslužitev vojaškega roka. Po povratku ni dobil redne zaposlitve, zato je delal priložnostno. Med vojno je moral najprej na delo v Nemčijo, od koder je pobegnil domov in doma šel v NOV. Kot partizan je bil ujet in zaprt do osvoboditve. Novembra leta 1946 je pričel z delom v našem podjetju, naprej na »prostoru«, nato pri plinskih generatorjih in končno v energetskem obratu do 25. 1. 1968, ko je bil upokojen kot invalid III. kategorije.
JAGER LADISLAV, rojen 24. 2. 1913 v Kompolah nad Štorami, kjer tudi stanuje. Leta 1928 se je zaposlil v Tovarni emajlirane posode v Celju. Leta 1931 se je izučil mizarskega poklica. Od 1931 do 1941 je delal kot pomočnik v železarni štore, nato je bil le priložnostno, občasno zaposlen. Od leta 1938 je delal
seji dne 25. 1. 1968 ugotovila, da za delo ni več sposóben in ga upokojila kot invalida I. kategorije.
REDNO
UPOKOJEN
KOCJAN IVAN, rojen 11. 12. 1905 v Grigovcu pri Brežicah, sedaj stanujoč v Štorah. Po zaključeni osnovni šoli S3 je izučil in delal v pekovskem poklicu na Bizeljskem, Zagrebu in Celju — v glavnem do leta 1941, ko je bil transportiran na delo v Nemčijo. Po vrnitvi ls ta 1945 se je najprej zaposlil pri Apne* niku Pečovnik in novembra 1946 v Že lezarni štore. Delal je v livarni, na ckspeditu in zadnje čase v jeklarni. Dne 31. 1. 1968 je bil starostno upokojen.
OBVESTILO
Uredništvo Štorskega že-lezarja je sklenilo, da bo v bodoče objavljalo fotografije članov delovne skupnosti, ki odhajajo v pokoj. Doslej smo to prakso večinoma opuščali, to pa vsled tega, ker so bile fotografije, ki smo jih dobili iz kadrovskega sektorja, zaradi zastarelosti in slabe kvalitete večinoma neprimerne za objavo.
Ker se v kadrovskem] sektorju urejuje nova kartoteka in bodo S tem v zvezi obnovljene tudi osebne fotografije naših članov delovne skupnosti bo v bodoče objavljanje fotografij naših upokojencev redno. V kolikor do objave neke fotografije ne bi prišlo, bo to posledica dejstva, da dotič-nik ni prinesel svoje fotografije v kadrovski sektor.
Prosimo vse člane delovne skupnosti, ki odhajajo v pokoj, da pred svojim odhodom prineso v kadrovski sektor Železarne Store svojo fotografijo, tako da bo objavljanje fotografij naših upokojencev čimbolj popolno in dosledno.
Uredništvo
, Pisma
Tov. FILIPIČ Anton, upokojenec Železarne Štore, sporoča, da se je preselil v Ljubljano, kjer sedaj stanuje v Streliški ulici 23/III. Prosi za redno pošiljanje (našega glasila in piše: »Imam se kar dobro, pogrešam pa stare znance in prija-teljé, posebno pa še štorsko kegljišče in svojih dolgoletnih sokegljačev in kegljačic«.
Celotnemu kolektivu želi obilo uspehov, vsem znancem in prijateljem pa lep pozdrav.
V preteklem mesecu je Uredništvo železarja prejelo dve pismi od naši sodelavcev, ki so na odsluženju vojaškega roka in sicer od LOKAR Albina, V. P. 6043/3, Zadar in od ARZENŠEK Vladimirja, V. P. 6485/2, Ljubljana. Oba pozdravljata kolektiv Železarne Store ter želita vsem kar največ uspehov pri delu.
ZAHVALA
Prav lepa hvala delovnemu kolektivu Elektro delavnice Železarne Štore, ter vsem sorodnikom in prijateljem, ki so spremili pokojnega Poldeta Skornik na njegovi zadnji poti in mu v spomin darovali vence.'
Posebno hvala mladincem-sošolcem, ki so z žalostjo v srcu ponesli krsto s posmrtnimi ostanki svojega sošolca in prijatelja Poldeta v prerani grob, katerega so zasuli z venci in cvetjem.
Hvala tudi za poslovilne besede, ki jih je izgovoril v imenu Elektrodelavnice tov. Cmok,
ter v imenu mladincev tov. Rebrica.
Vsem srčna hvala.
Žalujoči:
Oče Jože, mati Marija, brata Bernard in Milan, sestre Vikica
in Franj	ia
	ZAHVALA
Upravnemu odboru Železarne	
jem za izkazano pomoč, ki mi je bila podeljena ob priliki moje nesreče.
Godec Franc delovodja jeklarne
ZAHVALA
Zahvaljujem se kolektivu Železarne štore za denarno pomoč, ki sem jo prejela in za obisk. Zelo me j c razveselilo, ker sem že precej časa bolna. Še enkrat vsem iskrena hvala z željo, da bi bilo novo leto polno uspehov in zdravja.
Jančič Marija
ZAHVALA
Upravi Železarne Štore in organom delavskega samoupravljanja se prisrčno zahvaljujem za izkazano pozornost ob priliki pogostitve upokojencev pri »Mlinarjevem Janezu» v decembru preteklega leta. Osebno, kakor tudi vsi, ki so bili deležni te pozornosti, sem se počutila srečno, ko se nas je vodstvo kolektiva na tako lep način spomnilo ob našem odhodu v pokoj.
GRAČNER Ljudmila upokojenka
»«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦«■♦♦♦♦♦♦♦J
ČESTITKA
Vsem sodelavcem in članom gasilskega društva ter mladincem želim veliko sreče in delovnih uspehov v letu 1968
sodelavec Marjan Pintar
V.	P. 1557-23 Beograd
ČUDEŽNI »SOD
V Tadžikistanu je stožčasta gora Hodža-Mimin. Ta neobičajni »sod soli« vsebuje toliko soli, da bi zadostovala za 100 let vsemu človeštvu.
Celo v naj toplejših mesecih visi lahek oblak pare nad njegovim vrhom, ki se dviga 1.200 m nad morsko gladino. Vsa ta ogromna gmota je iz soli. Sol se blešči v najrazličnejših barvah: belo, rdeče, svetlomodro
ZAHVALA
Ob bridki in prerani izgubi izgubi mojega moža in očeta GUNZEK Jožeta, ki ga je nenadna smrt iztrgala iz naše sredine, se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti »n mu darovali vence. Obenem se zahvaljujem sindikalni podružnici DE jeklarne za enkratno denarno pomoč, ki jo je zbrala od sodelavcev.
Žalujoča žena Frančiška z otrokoma.
in celo zeleno. Barvni efekti izhajajo delno od primešanih dragocenih kovin, predvsem pa od kalija, natrija in magnezija.
Hodža-Mimin je največja solna kupola na svetu. Samo nekoliko manjše so sosednje kupole Hodža-Sartis, Alimtai in ostale.
Že od pradavnih časov pridobivajo tukaj kuhinjsko sol odlične kakovosti. Problem maksimalnega izkoriščanja tega presenetljivega naravnega »soda soli« je sedaj ^topil v odločujočo, novo stopnjo razvoja.
Strokovnjaki tadžikistanske uprave za geologijo in zaščito zemeljskih zakladov so nedavno končali izračune zalog nekaterih solnih struktur in so pri tem zaključili, da so znameniti podzemni izvori soli v južnem Tadžikistanu praktično neizčrpni. Obstoječe zaloge soli bodo na tem mestu omogočile buren razvoj kemijske industrije najmanj za nekoliko rodov.
Raziskovanja so izvedli zato, ker bodo v Tadžikistanu na os-
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. bojevit;^ 7. tuje žensko ime; 12. udomačen naziv za glavnega natakarja; 13. del gledališča; 15. avtomobilska oznaka Libanona; 16. čistilno sredstvo; 17. letni posek; 18. vodna žival; 19. kemični simbol za iridij; 20. pripadnik nomadskega plemena; 21. ločilo; 22. reka, ki teče skozi Hrvatsko in Bosno; 23. velika kača; 24. hrib;
26.	sestavljen z žeblji; 27. kemični simbol za stroncij; 30. egipčansko božanstvo; 31. ime režiserja na TV; 32. koliba; 33. prva in predzadnja črka; 34. redki iglavec; 35. bodeči grm; 36. veliko pristanišče na zahodu Af-
rike; 37. organ za čut.
NAVPIČNO: 1. ime ameriškega šahovskega velemojstra; 2. gora na Koroškem; 3. resnično;
4.	kemični simbol za brom; 6. protestno pismo; 7. lučaj; 8. površinska mera; 10. država na Srednjem vzhodu; 11. viteška igra v Dalmaciji; 14. darilo; 17. žensko ime; 18. tuje žensko ime;
20.	ime plesalke Pavlove; 21. znoj; 22. naprava za merjenje časa; 23. bičevje; 24. utrdba; 25. zelenica; 26. Zvezni izvršni svet;
27.	otok v Jadranu; 28. slog; 29. zgodaj; 31. čas med dvema vojnama; 32. prakanton v Švici; 34. kazalni zaimek; 35. Bitola.
jr^	2	3	4	5	«	u	7	a	9	®		n '
12					13	14			#	TS	
K			□	II				m	fS~		
19 •		«	20				«	21			
		22			#	«	23				
24	25			#	26	27			«	28	29
30 M				«	31				#	15			
33		#				S	□	m			
					n	37					
A. G.
SOLI«
novi nahajališč soli izgradili elektrokemijsko industrijo, ki bo med najpomembnejšimi na vzhodu. Prvi kombinat že gradijo s forsirano hitrostjo v prostoru naselja Javan. Tam so poleg soli še nahajališča dolomita in gline, ki jih bodo uporabljali kot pomožni material pri izdelavi visokih (peči. Kombinat bo dobavljal svoje prve izdelke (kovinski magnezij, klor in polimere), skupaj približno 30 vrst, še v tekoči petletki. Pozneje, ko bo priključena hidrocentrala Nurek na reki Vakš (2,700.000 kW), bo kombinat naglo povečal obseg in Sortiment svojih izdelkov.
K.	J.
240 m visoke jeklene konstrukcije za daljnovode
V centralnem raziskovalnem in projektivnem inštitutu za kovinske konstrukcije v Leningradu so pričeli razvijati doslej najvišje in 1 največje jeklene konstrukcije kot nosilce za daljnovode. Njihova višina znaša 240 m (Eifflov stolp je 500 m visok!), medtem ko merijo doslej najvišji nosilci za daljnovode ile 150 m. Razpon voda je temu primerno velik, saj znaša skoraj 2 km.
K.	J.
Humor
PETELINOVE SKRBI
— Mislil sem, da bom z novim delovnim časom spal malo dlje, pa ne morem. Gospodarja bi že lahko zbudil pozneje, saj dela v CINKARNI, pa moram zjutraj buditi gospodinjo, ki dela v ŠTORAH.
RAZLIKA
—	Ali veš, kakšna je razlika med damo in ribo?
_ ?
—	Nobene. Obe se vlovita na nylon!
—	Razlika je pa le.
—	Kakšna?
—	Riba se vlovi samo enkrat, dama pa večkrat!
2.-3. 3. 1968 - »VESELI KLUB. MLADIH« — angl. bavni SCP| film.
Vedra zgodba o življenju mladih londončanov, ki v svojem klubu skušajo najti sprostitev iz ozkega in njim zabranjenega sveta odraslih.
9.-10. 3. 1968 - »MISTERIJA PARIZA« — francosko-italijan-ski barvni SCP film.
16.-17. 3. 1968 - »PESEM ZA KARABIN« — mehiški barvni film.
Mehiški glasbeni spektakel.
23.-24. 3. 1968 - »GERONIMO« — ameriški barvni SCP film.
Nepravičen boj vlad ZDA in Mehike za zemljo Apačev leta 1883.
30.-31. 3. 1968 - »UBIJALEC IZ SAN FRANČIŠKA« - ameriški SCP film.
Pestra ameriška kriminalna zgodba.
Mladi diplomat živi lahko življenje »zlate mladine«. Kljub temu, da je odgovoren za kazniva dejanja, on poleg svojega burnega življenja ostane časten in pravičen. Zgodba se odvija v podzemlju Pariza.
ŠTORSKI ŽELEZAR, Glasilo de-lovnega kolektiva železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik prof. Leopold Perc — Uredniški odbor: inž. Janez Bar-borič, Friderik Jemejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, prof. Perc Leopold, Stane Sotler, inž. Niko Zakonjšek, in Ivan žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.