St. 131. V Ljubljani, vtorek 12. novembra. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na tedon, vtorek četrtek in soboto, ter velja po pošti prejemati, za avstro-ogerske dežele ali v Ljubljani s pošiljanjem na dom , za celo leto 10 Rold., za pol leta 5 gold., za Četrt leta 2 ftoVL 60 kr, Za tuje dežele za celo leto 12 jgolđ., za pol leta 6 ffold., za četrt leta 3 golđ. 25 kr., a. v. — Za oznanila sc plačuje od četiristopne petit-vrato 6 kr. čc so oznanilo enkrat tiska, f> kr. čo so dvakrat iti 4 kr. če, so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača stompolj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole fraukirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi liiši „Hotel Evropa". Opravili 11 V o, na katero naj sc blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. IIU->.4'I u i xl»orl. Govor poslanca dr. Razlaga v 2. seji kranjskega deželnega zbora. Priobčujemo ta govor poslanca dr. Razlaga zarad tega neprikrajšan , ker ima gospodarski odsek, kakor ga govornik misli, prevažen pomen za materijalni napredek naše dežele, in s tem cele slovenske domovine. Samo želimo, da bi tudi drugi poslanci imeli voljo poprijeti se po dr. Kazlagu sprožene misli. Govor so glasi: „Jaz sem bil slavnemu zboru predložil nasvet zastran Jelovice. Jelovica je namreč tisti del naše dežele, kateri leži tostran Bohinjskega jezera, torej na desnem bregu bohinjske Save in nij pravi Bohinj, ter se vleče mimo Kadolice, Krope, Železnikov preko Soricc do goriške meje. Vsa ta obraščena visoka ravnota meri črez 11)00 oralov razen vmesnih planin. Komur je lega Jelovice znana , bode vedel, da je to visoka ravnota, le tu ali tam je kak liribič. Drv, losa in oglja se dosti lebko pridobiva iu pri umnem gospodarstvu se nij bati, da bi dežela škode trpela glede na to ogromno planjavo, ako so drevje preuaglo ne bi posekalo. Kakor kažejo razprave pri deželnem in okrajnem ko-misijonu zavoljo odkupljenja in uravnanja zem-ljiščnih bremen, jc precej razvidno, da je večjidel teli visokih črnili gozdov lastnina c. kr. gorskega erarja; vendar je jasno, da v sredi Jolovice imajo posamezni posestniki lastne rovto in druge kose, kateri so izločeni od politične sekvestracije. Nekateri deli, ki na zapadno stran vise, so potrebni, da ostane gozd za varnost poslopij, njiv in travnikov, kateri pod njimi leže. To jc posebno o Bistriški občini, kjer ima tudi obrtniška družba svoje fužino in bi znala zavoljo plazov in kamenja s posestniki vred v nevarnost priti. Tako so bili enkrat preveč gozda posekali in kamenje je zasulo travnike in njive, kar so morali potem težavno več tednov proč voziti. Torej sc mora tam z gozdi drugače postopati iu nc vse strošiti, kakor v drugih manj nevarnih krajih. Vendar razvidno je že sedaj, da ostane še znatni kos lepe Jelovice, ko bode gorski erar vse služnosti posestnikov in fužin odkupil. V tej Jelovici so tudi ljudje na jutrajni. strani proti Železnikom, Kropi iu Sorici tako imenovana kopišča kupovali od fužinarjev, pozneje jib jc večjidel podedoval sin po očetu in zadnji čas jc dokončuo izrečeno bilo, da ta kopišča nijso privatna lastiua, ker že prvi začetniki nijso do njih pravice imeli in po zastaranji ali pri posesto-vanji je nijso proti pridržanemu gozdu zadobiti mogli. Tukaj torej odpade odškodovanje in gorskemu erarju ostane še na zadnje več sveta. Kranjska obrtuijska družba jc kupila tudi nekatere dele na zahodni strani od gorskega erarja pogojno za 4(K)() fr. in takrat sc je izrekla želja mnogih srenj, ki so udeležene pri Jclovci, da bi bili radi za dražje plačilo toisto kupili, ako bi se jim bilo to prej ponudilo. Moj denašnji namen nij navajati vse posestne razmere čast. dež. zboru, moj namen jc drugi. Sekvcstraeija bode nehala, katera je 17, morebiti 18 let obstajala in zastran liehanja politične sekvestracijc, ki jc vpeljana zastran cele Jelovice in nekaterih delov, ki prav za prav ne spadajo sem, kakor deli proti jugozahodu blizu Savice, jc že provizorij izdan zastran gozd- nega nadzorovanja in vživanja gozdnih pravic. To je tudi obče znano na Gorenjskem, da c. kr. gorski erar dosehmal čistega dobička od Jelovice nij dobival ne 1 gold. na leto — trditi tega ne morem, ker pisem nemam ali slišal sem to. Torej pride praŠanjc s časom, kaj bode 0. kr. erar storil s temi velikimi kosi Jelovice, ki mu bodo v last ostali, katere bode neomejene dobil po odkupljc-nji vseh gozduih služnosti in bremen. Takrat pride vprašanje na deželo ali se bode ta del Jelovice prodal, da bi potem on posekal vse gozde iu kakor Gorenjci mislijo, imamo mi potem v malih letih Kras pričakovati, kateri sc nikdar več s plodnim drevjem zasaditi ne da, in takrat bi uime in burja tudi pri nas razsajala. Tako se kaže na levem bregu jezera proti Triglavu tu in tam pečevje, kjer so preveč drevje posekali, prišla jc uima in odnesla je vso rodovitno zemljo. Da sc temu v okom pride, ako se v en par letih gozdne razmere uredijo, treba, da so ne ravua po načelib prodaje in kupčije z ostalimi deli Jelovice. V prvi vrsti bode treba izreči, da naj c. kr gorski erar proda te kose posestnikom bližnjih kine tij in fužin. Jaz nič nemam zoper to, če tudi kranj ska obrtniška družba neke kose od c. kr. gorskega erarja kupi, zakaj vsak prijatelj obrtnije in kme-tovalstva bode jako zadovoljen, ako se oboje raz vija, da sc vzajemno podpirate ; pa da bi nekateri podvzetniki to kupili, in deželi na škodo vse drevje posekali, domači ljudje pa ne bi mogli kupiti za ravno toliko plačilo za njih gospodarstvo potrebnih kosov, temu bi se moralo v okom priti in torej sem stavil nasvet, naj sc izbere posebni gospodarski odsek, kateri bode sc posvetoval o razmerah, vse na drobno pretresoval in ob svojem času slav nemu deželnemu zboru nasvete stavil. Meni so zdi, da bi tudi mogoče bilo na tiste pridržke misliti pri prodaji Jelovice posameznim posestnikom in fužinam, kateri so potrebni v korist dežele za vzdržanjo gozda, pa sicer ne morejo v veljavo priti, ker so zoper lastninske pravice. Tako bi se vsi ostali deli prodali bližnim posestnikom na letna odplačila in jaz bi mislil, da nc bode eden oral Jelovice ostal, za katerega bi se nihče ne oglasil, ker imamo na vse strani pridnih prebivalcev okolo in okolo Jelovice. Predlagal sem tudi, da se ta reč izroči gospodarskemu odseku zato, ker semeni zdi, da bode on večkrat priložnost imel, katero deželi koristno reč v pretres vzeti. Naj le omenim gospodarski šoli v 1 pavi in na Dolenjskem, tc šole bode imel obravnavati gospodarski odsek, ker glede na dobre šolske osuovc drugih dežel bi reč že dognana bila, torej naj se ta predmet, ravno gospodarskemu odseku izroči. Navstalo bode vprašanje, ali sc ima za gospodarsko šolo na Dolenjskem, katero posestvo kupiti v last dežele ali pa za šolo le v najem vzeti. Totem bi imel gospodarski odsek še več drugih reci obravnavati. Ce pogledamo v deželo, nahajamo ravno v Bohinji eno r u d o, B o haj n i t imenovano, iz katere se aluminij po skrivnem poti dela, in te surove rude sc vsak dan tri do štiri sto centov izvozi na železnici v Brctislavo na Trusko. Če sc ta ruda tako daleč z dobičkom prevaža, bi človek sodil, da je pri tem gotov dobiček, in da bi koristniše bilo tukaj take tvornice osnovati, da bi domači ljudje več prislužka imeli. Mi bi morebiti še kje drugod našli v deželi, kar bi potrebno bilo storiti, da se pomanjkanje zabrani posebno v suhih krajih, kjer večkrat preti nevarnost lakote. Naj se ozremo posebno na dolenjsko stran, na Črnomelj, Kostanjevico, Kočevje, Metliko, kjer bi morebiti koristno bilo tu ali tam na stroške dežele mladeniče poslati, da se nauče rokodelstva, kakor je to postavim v Graubllndten-u, kjer prosti les rezljajo in si kruh služijo. Koliko bi sc dalo prislužiti s pletenjem slamnikov, jerbasov in druge robe, ki se dobro in lebko speča. Ena prikazen še jc tudi zanimiva, da sc jo lani samo iz Ribniške doline 700 centov trnjevih in brinjevih korenin in drevesce na Nemško izvozilo, od koder lepo likaue paličke k nam nazaj pridejo, ktere tukaj po 40—50 kr. plačujemo. Ce so oni dobiček našli, da surovo blago pri nas kupujejo in daleč za druge denarje izvaževajo, bi vendar koristno bilo tudi v deželi za take naprave skrbeti, da doma ostane zaslužek in dobiček. To vse bi imel stalen gospodarski odsek slavnega zbora razpravljati. Meni se tudi koristno zdi, če bi, kar železnice zadeva, gospodarski odsek pretresoval in slavni deželni zbor odločil se in predloge stavil drŽav* nemu: kje je za našo deželo koristna in potrebna železnična mreža. Tako bi pri koncesijah koristnost in potrebnost železnic odločevala, zdaj pa žalibog zapazujemo, da so železniške koncesije darilo pridnim političnim otrokom. Ce bi dežela imela koncesijo za eno ali drugo železnico, bi jo prodala podvzetnikom in bi obilen denar porabila za šole, ker smo v deželi z davki preobloženi. Tako bi o svojem času mogoče bilo za koncesijo gorenjske železnice, za katero so se vsi deželni organi potegovali, blizo pol milj ona goldinarjev dobiti in to bi bila znatna pomoč za naše narodne in obrtniške šole in druge deželne potrebe! Ker jc tedaj toliko predmetov, katere bi gospodarski odsek vzel v obravnanjc, sem stavil ta nasvet, katerega še enkrat priporočujem in slavni zbor prosim, da ga izvoli uvažiti in mu pritrditi.u Štajerski deželni zbor. (Izv. dopis.) (IV. seja 9« novembra.) Dozdaj nij kazalo, da bo v letošnjem dež. zboru prišlo do polit, debate. Denes je pa poslance llcilsberg od skrajne levice storil predlog: Deželni zbor naj izreče vladi, da od nje pričakuje, k a bo po obljubi p r e s t o 1 n c g a govora s c kmalu lotila volilne reformo, pa na podlagi liberalnih terjatev. (To ncmško-libcraluc terjatve poznamo; glavno vodilo jim jc (»hranjenje nemške hegemonije v državnem zboru.) Ta predlog bo tedaj dajal priliko strankam, zopet enkrat razvijati politiške programe« Pozualo sc jc Kaiserfeld-u, da mu stavljenje tega nasveta nij bilo po godu. Mož viduo stara in si druzega nc želi, nego da pod njegovim vodstvom bi sc mirno rešile vse razprave deželnega zbora. Poslanec Zscliok bere neko interpelacijo do vlade zastran prihodninskega davka akcijskih društev. Cesarski namestnik KUbcck obljubi v eni prihodnjih sej odgovoriti na vprašanje poslanca n a mestni j s k e g a koucipicuta vKUbeck posebno naglasujeto dve besedi) g. /.schok-a. (Smeh.) Potem bere Herman, kot poročevalec deželnega odbora, postavo, da sme okrajni zastop v Kozjem 4o procentov nakladati na direktne davke; brez ugovora dovoljeno; dalje postavo, s katero se nekim občinam privoli pristojbina 10 gld. za podeljcnje domovinskega prava; dalje postavo, da sinejo nekatere občine višje procente nakladati; končno postavo, da se sedanja oljčina Laško sme ločiti v dve občini: Laški trg in Marija Gradec. Občina Laški trg bo obsegala trg z !>0 hišami, 84 posestniki (blizo 7<>0 duš); občina Marija Gradec pa katastralne občine: Podvin, La-homšek, Plazovje , Lahomno , Lažiše, Lože in Ri-vengost z 2500 duš, t>H6l oralov zemljišča in 8886 gld. davka. Vsaka novih občin je tolika, da lehko opravlja vsa v občinski delokrog spadajoča opravila. Dopisi. Ix I j«iiM>. 10. nov. [ Iz v. do p. I (Šolske zadeve v kranjskem deželnem zboru.) Dobili smo v roke predlog deželnega odbora in vlade v zadevi novih šolskih postav. Prečitali smo vse in ostrmeli. Razvideli smo, da niti deželni odbor niti vlada svojih predlogov v glavnih točkah nijsta uravnala po izgledu drugih dežel, po potrebi sedanjega časa in najmanje po zahtevanji učiteljev. Glede vzdržavanja sol — pobiranje šolnine — krajni šolski sveti, — glede plačevanja učiteljev na ljudskih in meščanskih šolah, glede pokojnine, glede opravilnih in petletnih doklad, glede šolskega obiskovanja in še v drugih točkah — pomanjkljiva sta obadva predloga. Ce jih deželni zbor sprejme, ne bode ž njima deželi koristil. Mi o tej zadevi ne govorimo več. Našim deželnim poslancem samo živo priporočamo lansko prošnj o kranjskega učiteljskega društva, resolucije letošnjega slovenskega učiteljskega zbora in izgledne postave v sosednih deželah, ki so vse boljše od teh predlogov, s katerimi ne more in ne more pomagano biti kranjskemu šolstvu. Te besede govorimo iz izkušenj in prepričanja, in to so naše zadnje besede. iz MurllMira 6. novombra. [Izv. dop.J {Okrajni naš zastop.) Vaš list je nedavno prinesel dobre in podbndilne misli o okrajnih zasto-pih na Štajerskem. Ta stran političnega našega delovanja je pri nas v Mariboru jako zanemarjena, Še bolj nego druge strani. A pri vsej nepravičnosti volilnega reda dalo bi se baš tu največ doseči. Znano je dovolj, kakov paša leži na divanu okrajnega zastopa. Kdor je o 8 e i d 1-nu že kedaj kaj slišal, rad in lehko verjame, kakova se tu Slovencem poje. Ta mož sliši doma v Kamci (kadar je pač doma!) celi dan na obe ušesi samo slovenščino , [a pri vsem svojem uradovanji se meni v tretje nemško nebo zamaknenega. Framčani bi vedeli pripovedati, kako ta mož ravnopravnost državljanov glede na jezike vć spoštovati. V takih rokah so naše občine, naše kmetske šole! Niti opozicije nij v okrajnem zastopu! Ne enega živega glasu, ki bi opominjal to visoko gospodo, da je ves okraj slovensk, da Slovenec ima tudi kaj pravic do življenja in časti, da nij samo za davke plačevati in jezik za zobe tiščati. Našemu življu slovenskemu treba tu samo javiti, pokazati se; uspehi bodo kmalu vidni. Korak za korakom, a s časom pride sc daleč. Veljavni možje mariborskega okraja, zdramite se! Zaslombe najdete dovolj. Zdaj nij čas, kakor polh pospavati j čas terja svojih mož ! Iz .Tlliriliortl 7. nov. j Izv. dop.J (Najem enega milijjona denarjev.) V enem prejsnih svojih listov sem poročal o najemu enega milj ona denarjev, kateri hoče mesto najeti za mestne stroške. 0 tem se zdaj vrti razgovarjanjc po mestu. Ta miljon jc postal kamen, ob kateri se neka mariborska stranka, tako imenovani „stari", spodti-kajo. Ali pravo sem imel sporočajoč v svojem do- pisu, da bode ta denarski manever dobro iztekel. Čujte I Izmed vseh 1153 volilcev mariborskih prišlo je v ponedeljek 57 , reci sedeminpetdeset mož v Reiser-jcvo kancelijo o najemu glasovat. Izmed teh jih jc 89 glasovalo za najem, 18 pak proti. Ker sc molčeči volilci pritrjujočim prištevajo (po oklicu županovem) glasovalo je torej (pravi sofi-stika najema pijane stranke),, razve teh 18 mož vsa druga občina (1135 volilcev) za najem. Živila logika naša ,,opozicija a non opponendo!" Eden mestjan, ki je menil, da bode vse na rotovž teklo, zoper glasovat, nij hotel tija iti, češ, „da me nij treba." Ko je pak o izidu glasovanja slišal, je dejal: „fafluht! ho mer kšvigen, ken'mer acolen!" Mož jo je pogodil; kdor molči, naj trpi! Iz Ii07.)<>s;a, 8. nov. (Izv. dop.) V št. 126 „Slovcnskega Naroda" se iz Gradca piše, da bode štajerski deželni odbor zdanjemu deželnemu zboru med drugim tudi prošnjo tukajšnjega okrajnega zastopa predložil, da sme vsled deficita za tekoče leto od 14.101 for. za prihodnje leto 45% na direktne davke kozjanskega okraja nakladati. Kozjanski okrajni zastop bode menda edini na Štajerskem, ki tako slabo gospodari, da potrebuje tako visoke naklade na direktne davke, da mora deželni zbor za potrjenje prositi. Temu se pri takem gospodarjenju, kakor jc v št. 118 „Slovenskoga Naroda" nekoliko popisano, nikakor ne čudimo ; tedaj čez to za zdaj besedice ne. Pa zvedo naj dotične oblasti, in naši deželni poslanci, da se tukaj že letos za okrajne potrebe 45°/„ naklade na direktne davke pobira, — kako sc tedaj postave spoštujejo! Iz Vrliiilk«*, 0, nov. [Izv. dop.]*) „Noviec" so prinesle 23. pr. m. dopis iz našega trga, ki je tu zelo hrum delal. Čakal sem dolgo, da bi kdo kaj na to odgovoril, a ker nihče nij, prosim Vas. ne odrecite mi malo prostora v „Slov. Narodu". Kar kratko Vam povem, da poročilo v „Novicah" nij resnično, da izvoljeni v občinski zbor ravno tako nijso narodnjaki, kakor drugi ne vsi nemškutarji. Pri nas Žalibog političnih strank nij, temuč vse je osobno. Za to je pa tudi surovost, s katero se bivši naš kaplan Kogej v „Novicah" kot uemškutar grdi, Čisto osobna stvar, nelepa intriga našega dekana, ldrijčanom, ki so gosp. K o g e j a dobili, se nij treba čisto nič ustrašiti. On ne bo nikoli pruskega duha trosil. Kar se pa tiče kavarne in kvart, katere mu „ Novice" očitajo, bilo bi surovo in neotesano, ako bi tudi res bilo. Kam bomo prišli, če si bomo med soboj po časnikih vsako tarok-partijo in vsako črno kavo očitali, kakor to začenjajo „staroslovcnske" Novice. Sicer pa sem jaz g. Kogeja v kavarni samo dvakrat videl, pa vselej se je tako vedel, kakor se izobraženemu Človeku spodobi. Iz PoatoJllfS 6. nov. [Izv. dop.] (Prusi v Postojnski okolici.) Te dni sem izvedel, da roma po Postojnski okolici neka okrožnica za nabiranje podpisov za ustanovitev nemških šol na Notrajnskem, katera okrožnica, kakor sem slišal — je prišla iz Gradca. Podpisali so se vsi gospodje v Postojni, kateri imajo v glavi premalo možgan; da še celo sodnijski uradniki so sc podčrtali, kateri imajo vedno s prostim ljudstvom opraviti in ne pomislijo, da živč od žuljev preprostega kmeta. — Podpise po okolici pa nabira tu kajšni tiskar M. S., kateri bo dobil zato gotovo od Bismarka križec zasluge za Prusijo na Slovenskem, kajti on se močno trudi, ker ta možiček leta tako sem ter tjc, da si bode pete zhrusil. Pa zastonj jc ves njih trud iu prizadevanje, ker oni, kateri to želć, nijso večina v našej deželi, ampak le čuki, ki žele, da bi bilo vse nemško. Gospodje! prepozno ste si to omislili j poprej bi bili bolje žile napeli, in morda bi sc Vam bilo posrečilo, pa sedaj, ko sc narod žc preveč zaveda, zdaj jc prepozno. — Ros, žalostna je majka Slava, ker tudi med nami jc še zmirom nekoliko tacih *) Smo okrajšali. Uredu. čukov, kateri vedno ljudstvo šuntajo proti vsemu, kar je slovenskega. Naj slednjič omenim še o nekem „skandalu", kateri se je godil v tukajšni kavarni. — llili smo zvečer po navadi v kavarni, kar prideta dva Postojnska „purgarja" ter pričneta tukajšnega učitelja, kateri je bil tudi notri, napadati in žugati, da ga bodo spodili, ker sedaj bodo nemške in ne več slovenske šole — kakor mislijo gospodje, kateri so okrožnico podpisali. Kako se bode Bismark veselil, ko bode slišal, kako so trudijo njegovi apostelji; od samega veselja si bode še tiste tri lase poruval. — Vsi tisti gospodje in drugi, kateri so to okrožnico podpisali, bodo dobili vsi visoke službe ali pa zlate in srebrne križee za nemške zasluge. H. B. Iz <«r*Ml<**i 8. nov. |Izv. dop.j —r. — Pevsko slovansko društvo višjih šol v Gradcu letos prav za prav še le začne obče važen pomen dobivati. Lani srno komaj društvo ustanovili, ko je šolsko leto sc končalo in prav britko smo čutili, kaj sc pravi : „vsak začetek je težek." A izgubili časa vendar nijsmo, zakaj, letos se jc društvo na krepkejše noge postavilo, kakor je bilo upati: Število pevcev je veliko, talentov ne manjka, odbor marljiv i kar je prvo, dobili smo izvrstnega narodnjaka za našega pevovodja gosp. Fureka, učitelja na tukajšnji jetniširci. Nič nam se ne more odrekati, samo eno jc potrebno, bodoč da se število podpirajočih udov ohrani in pomnoži. Odbor se tedaj ponižno obrača do vseh prijateljev slovanske mladine, da prav radi radodarno roko svojo društvu podajo , ki ima preblagi namen po petji v tujem mestu domače čutenje buditi i brata bratu približevati, da se ne izgubi v tmini ga ob-dajajočih krutih sovražnikov. Vse za domovino, za blagor našega tlačenega naroda! Iz Gorico <>. nov. [Izv. dop.I Po Gorici gre govorica, da je tukajšno okrajno šolsko sveto-valstvo'prcdlagalo za izpraznena 4 mesta na tukajšni c. kr. vadnici sledeče gospode: Za italijanski mesti gosp. Galla i Jacoba; za slovenski pak g. Valentina Kumarja in Rudala. Kar se tiče italijanskih 2 mest, se mi nič ne brigamo, a kar zadevi jc slovenski mesti, reči moramo, da bi bilo pač žalostno", ako bi se tako tudi pri ininisterstvu potrdilo. Posebno čudno in smešno se nam zdi, da je slavno svetovalstvo izmeju vseh slovenskih kom-petentov najslabšega predlagalo, namreč gospoda Rudala, ki, ker službuje na italijanski šoli v — a —, je svoj materin jezik žc popolnoma pozabil, in le za silo tako slovensko lomi kakor goriška prodajalka na trgu. Omenjeni gosp. Rudal je študiral 2. latinsko šolo in ker je bil v tej Šoli s „trojko" obdarovan, naselje „refugium peceatorum" v preparandiji. — Po vrh tega se nam zdi zelo nehvaležno, da je slavno šol. svetovalstvo našega vrlega Avgusta Arminija Lebana zavrglo, kateremu se vender malokak učitelj more meriti. V pojasnilo moram omeniti, da je gosp. A. Leban pred 5 leti dovršil izvrstno gimnazijo z maturo, in jc bil pri dovršitvi preparandije, kakor tudi pri učiteljski poskušnji z odliko obdarovan. (On sam do sedaj dobil je učit. posk. spričevalo 1. reda, kakoršnega dobodo le oni izpraševanci, ki odgovore v vseh predmetih prav dobro.) Ali slavno tukajšno svetovalstvo ga jc zvrglo čujte! ker je panslavist, vnet za slovensko r c Č! Torej tudi pri nas stare birokratičuc bedarije in iz njih izvirajoče krivice. Iz Kil$K'l*4kl»fca H. nov. [Izv. dop.J „Obzor" donaša ciklus sestavkov, razpravljajočih dogovore vršujoče se v Pešti. Temeljitost teh sestavkov kaže, da jih piše vešče pero, da jih ne mara piše član naše kralje vinske deputacije. Naše politično občinstvo se borme ne more tožiti, da o vsakdanjem stanji stvari nij temeljito izvcstjcuo. O fiuancijal-nem vprašanji je naša deputacija, kakor „Obzor" poroča, že dva i/.radka ogerskej kralj, deputaciji predložila. Ta bo na nje pismeno odgovorila, in za končen sklep finančnega vprašanja bode 10. t. m. skupna seja obeh dveh deputacij. Kakor znano, dobivala jc naša deželna vlada poleg nagodbe leta 1868. za ponamirivanjc stroškov za avtonomno politično, pravosodno in naukovno deželno upravo na eto iz drž. blagajne „pavšalno" svoto 2,200.000 gold. Ta „pavšal" izgledal je kakor nekakšna penzija. Dcželncj vladi bile so s pavšalom obedve roki zvezani. V podporo na narodnn-gospodarskem in bogoeastno-naukovnem polji nij mogla skor čisto nič storiti, kajti ta „pavšal" je komaj strogo upravne stroške pokril. Naša deputacija terja, naj se tudi finance pod upravo avtonomne naše deželne vlade postavijo, in „penzija" 2,200.000 gold. odpravi. Kakor se čuje, nemajo Magjari nič proti temu; vsaj „Hcfornia" tako piše. Oni hočejo samo poroštvo imeti, da bode hrvatska državna blagajna točno svojo tangento za strošek skupnih zadev v skupno drž. blagajno odprcmljivala. V čem hočejo oni to poroštvo zadobiti, to še nij znano, ravno tako tudi to ne, kaj jim bo naša kralj, deputacija v to ime ponudila, — Naj kočijivejša zadeva je vprašanje odvisnosti in odgovornosti našega bana kot načelnika naše deželne vlade. Od koga bo odvisen? komu bo odgovoren? to ste važni vprašanji! V razmerji bana nasproti ogerskej vladi, nasproti kroni in nasproti našemu saboru, leži politična večja ali manjša samostalnost naše kraljevine. Načelo državnega edinstva dežel ogerske krone je pojem, ki se da raztezati. Kakor sem v svojih dopisih že večkrat omenil, bode to vprašanje naj več težkoč delalo. Magjari so v političnih vprašanjih veliki skeptikarji, ter si ne bodo dali dokazati , da je A to, kar B. Naša deputacija bo zahtevala za avtonomne zadeve od krone imenovanega bana, ki je na zgor izključivo samo od nje odvisen , in na zdol izključivo samo našemu saboru odgovoren: — za skupne zadeve pa od krone in ogerskega ministerskega predsednika imenovanega ministra v Pcšti, ki bi bil skupnemu drž. zboru odgovoren. Mi tukaj v Zagrebu smo zelo radovedni: kaj bode ogerska kralj, deputacija na to rekla? Novo nagodbo bo Živkovič kodificirah Nagodba leta 1868. ima kakih 70 paragrafov. Nova jih bo baje polovico manj imela. Politični razgled. V deželnih zborih (razen kranjskega) se je začelo živo gibanje proti ministerstvu in zda-njemu, Slovanstvu in federalizmu protivnemu sistemu. Tirolski zbor je s svojo zadnjič omenjeno interpelacijo prvi začetek storil. Dva ministra, Lasscr in Stremavr, sta šla brž v Pešto k cesarju. Ali tirolskega zbora razpustiti si ne bodo upali, in Če ga, ne bodo nič dosegli. Kavno tako, ali še bolj važen je poljsko-galiski zbor. Tam je knez Cartoriski uasvetoval, naj se pošlje cesarju adresa. Cartoriski je federalist, in gotovo se bodo celo Poljaki za avtonomijo energično potegnili. — V šlezijskem zboru je slovanska manjšina energično vstala za pravice slovanskega jezika, proti nemškim gospodoželjnostim. V koroškem zboru je slovenski poslanec Einspiclcr odločno zahteval, naj se zapisniki saj tudi v slovenskem jeziku izdaje jo. — V štajerskem zboru bode prišlo do politične diskusije, v kateri bodo naši slovenski poslanci gotovo svoj glas povzdignili za narodne pravice štajerskih .Slovencev. V očigled vsega tega, zahteva vse, kar nij politično blazirancga, prekomotnega in strahopetnega pri nas , da tudi KrtuijMlti senor x odločno ucIb*4>mo BMMllilft'ts drugim federalističnim zborom vreči denašnji sistem. Pričakujemo v prihodnjih dneh nasveta za adreso , da si se do zdaj v Ljubljani nihče ne gane iz navadnih ojnic. Poslanec iu bivši minister dr. (i iskra je svoje vzvišeno mesto porabil, da je obogatel. Pri mnogih bankah iu železnicah se je dal postaviti za dobroplačanega upravnega odbornika. Tako tudi pri Lvovsko-Cernoviški železnici, katera je gojilo iu goljufivo gospodarila, dajo je moral celo njegov prijatelj minister Itanhans pod sekvester deti. Zarad tega so Giskro u s t a v o v e r n i (ne- koliko poštenejši) listi napadali. Da bi svojo „čast" rešil, sklical je Ciskra oni teden svoje dunajske volilee in se je opravičeval pred njimi. Ker je bila ogromna večina volilcev sama taka kot on, namreč borzijauci, ki se od enakih špekulacij žive in bogate, dali so mu odpuščenje vseh grehov. Izvirno je pri tem to , da je Oiskra vso krivico guljufij zavračal na vlado, resp. na vladue komisarje in na ministra Banhansa. Rekel je pa, da v tem neče več govoriti zato, da ne bi vladi škodoval, ker je ustavoverna. Torej tistavovernost vse pokrije, liomo videli, ali bode Banhans kaj odgovoril. Hrvatska kraljcvinska deputacija v Pcšti je svoj elaborat dokončala. V prihodnje več o tem. Zbor nemških poslancev, ki se imenuje deželni zbor za Češko, osnoval je nov volilni zakon za češki deželni zbor. To se ve, da je osnova taka, da hoče nenaravno nemško večino na Češkem za zmerom utrditi. Pretekli ponedeljek je bil ogcrski drž. zbor na novo odprt. lrany je intcrpcloval vlado zavolj civilnega zakona, zavolj verske svobode in zavolj ravnopravnosti vseh veroizpovedanj. Lonvav je na /.borovo mizo položil pet zakonskih osnov o vojni-ških zadevah , minister Totfa zakonsko osnovo o uredenji mestnih zastopništev, minister Pauler zakonsko osnovo o kolonistih , minister Trefoii je pa poročal o zadevah javne poduke, ob katerej priliki je zlasti slabo stanje naših prednjih učilišč grajal. Znamenita jc zakonska osnova o uredenji Budim-Pcšte. Poleg nje se bodo do sedaj samostalni municipiji. Pešta, Kudim, Staii Budini in Margctin otok v cn municipij zedinili, ki bo brojil 400 zastopuikov. Eno polovico zastopnikov bo volilo skupno mesijanstvo, drugo polovico pa 1200 največ davka plačujočih mcstjauov. V tem celem statutu veje veliko junkerskega duha. Ogerski liberalni listi zavoljo tega nijso ž njim zadovoljni. Na S p a nj s k e m je zbornica poslancev sklenila prejšnjega ministra Sagasta na obtožno klop deti, da si se je načelnik zdanjega ininister-stva temu upirati poskušal. Pišejo, da bodo pri obravnavanji te pravde prišli škandali na dan, ki bodo omadeževali tudi zdanje ministerstvo in kralja, tako da stoji Španija zopet pred novim brezdnom prekucij in propada. Razne stvari. * (8, seja deželnega zbora kranjskega) včeraj v pondeljek nij imela nobene zanimivosti. Zato odložimo poročilo zarad obilosti drugega gradiva na prihodnjič. * (Lesarjevo tajnikovanje pri „Matici") smo že pojasnili večkrat. Dencs še cn prine-sek škandaloznega ravnanja tega večnega tajnika. V svojem oficijelne m poročilu v odboru in potem v javnosti v „Novicah" jc g. tajnik katehet Lesar trdil, da g. dr. D u h a č, advokat v Mariboru, kateri je zarad izida volitev izstopil, nij plačal letnega doneska. S tem je javno dolžil enega moža, da nij izpolnil svoje dolžnosti, za katero se jc z vstopom in podpisom zavezal. Mi pa dobimo iz Maribora sledeče, od profesorja bogoslovja g. M. Š i u k a, poverjenika „Slov. Matice" lastnoročno podpisano (nemško) pismo: ,.Jaz potrdim s tem, da jc bila navada, letne prineske za „Matico" pri izročevanji knjig pobirati, da sem g. dr. Duhaču dencs knjige za 1S72 izročil in mi Jt» on let Iti «loll4'm«kl4 |>IU4-;iB. Drugega zaostanka pa nij na dolgu. Maribor novembra 1872 Matb. Sinko m. p." —Namesto, da bi se tajnik po privatnem potu podučil prej, kdo jc res kaj dolžan, kdo ne, in kako se plačilo dobi, gre samopašnik gole laži zarad 2 gld. po svetu trositi! * (Služba nadzornika varnostne straže), s katero je združena letna plača 600 gl., službena obleka, značaj magistratnrga uradnika in penzija, je izpraznena v Ljubljani; prošnje do 15. nov. ljubljanskemu magistratu. * ' „S 1 o ve n i j a" n a D B n a j i.) znano društvo slovenskih visokošolcev, jc imela, kakor se nam i/. Dunaja piše, 9. t. m. zbor, v katerem se je enoglasno sklenilo , da imajo vsi udje „Slovenije" pristopiti k „Slov. Matici" in letne doneske do konca tekočega semestra plačati. Dalje je bilo skleneno v bodočih počitnicah napraviti študentov-ski shod v Ljubljani. Za predsednika jc bil iz-voljeu stud. juris A. Fcrjančič. :,: (Kranjska k meto val s k a družba) je sklenila poslati gosp. vit. Gutmannsthala cvent. gosp. Rili. Dolenca v posvetovalni zbor o vinstve-nih stvareh, katerega ministerstvo na Dunaj sklicuje. Po nasvetu dr. Costc naroči družbin odbor svojemu zastopniku pri agraričnem kongresu, katerega poljedelski minister sklicuje, naj v imenu kranjske kmetuvalske družbe nasprotuje ustanovljenju „centralnega knietovalskcga sveta", ker to bi bila centralistična posamnim deželam škodujoča naprava. Obravnava o državni subvenciji je pokazala, da si kranjski gospodarji /a premije manj prizadevajo, kakor bi bilo želeti. Družbi so pristopili gospodje : grof Leop. Lichtcnbcrg, župnik Fr. Lcvičnik v Prežganji, .1. Majntingcr, graščinski oskrbnik v Zatičini iu G. llochmaver, c. kr. cc-nilni referent v Krškem. * (G. A nt. Kupljen), za notarja v Ilir. Bistrico imevovan, je 10. okt. prisego položil. * (Na goriški gimnaziji) seje letos v prvi razred vpisalo 72 učencev in sicer 12 v slovenski, .'{(> v italijanski oddelek; na realki jc v prvem razredu 101 (!) učencev in sicer 41 v slovenskem, 70 v italijanskem oddelku. * (Nesreča). Iz Šmarja pri Cclji se nam piše: Nesreča se jc zgodila H. t. m. v Smarji pri Celji; dve ženski sti podpirali voz listja; voz se je zvrnil in jc obe ženske zakril, katere sti se zadušile. — * (Nemška temeljitost.) „Neues Frem-dcnblatt" piše o deželnih zborih in daje lep izgled, kako so dunajski časnikarski „šmoki", ki v Av-j striji prvo besedo vodijo, o avstrijskih razmerah podučeni. V vseh deželnih zborih se „tujčevski list" boji, da bodo federalisti in klerikalci ustavo-verni mir in red kalili, samo v saleburškem, koroškem in štajerskem zboru se nadeja „N. Frcmdcnblatt" rajskega pokoja, kateri še bodo po mislih imenovanega lista blažji, ker „edini slovenski poslance štajerskega deželnega zbora utegne ta zbor zapustisti." Kaj bode pač rekel krivono-sati „šmok," kadar izve, da v graški deželni zbornici sedi pet slovenskih poslancev, ki bodo pridno kratili rajsko veselje ustavoverne večine in da jc celo v koroškem deželnem zboru eden slovenski poslanec, ki tudi orožja brez bitve ne bode od sebe vrgel! * (Ruski jezik v avstrijski vojski.) Načelnik avstrijskega generalnega štaba, general Gallina, ukazal je v posebnej okrožnici vsem oficirjem generalnega štaba, naj si, kakor hitro morejo, prisvoje ruski jezik. Ob enem je bil izdan ukaz, naj se na Dunaji napravi posebni kurs za oficirje, da se bodo rusko učili. — Znamenje časa! Gospodarske stvari. Vinovo. Trgatev jc že davno končana in je povsod iznenadila vinorejce, kateri so sicer že naprej videli in vedeli, da nemajo ničesa posebnega pričakati, pa take neplodne letine si vendar nikjer nijso v svesti bili. Na prstih bi Icliko našteli kraje, kjer so letos toliko vina dobili kot lani; navadno pa samo tretjino ali k večjemu polovico lanjskoga pridelka. Po tukem^izidu trgatve nij čuda, da je vinski mošt že od preše proč se prodajal po !> do 10 gld. avstr. vedro in da je ta cena zdaj že poskočila na 12 goldinarjev v slabejših, a na 15 do IU gld. v boljših legah. Tako nenavadno visoke cene mošta in novega vina se ne spominjajo najstarejši ljudje. Mošt je bil sicer sladak, tehtal je 18° do 19U na Klosterneuburški mostni vagi (na Do- lcujskem 17" ilo 18°, na Pohorji IS" do 20\ v Ljutomeru 19° do 21" iu višje); leta 1869 je bil mošt enako sladak, tedaj bode letošnje vino 1 se.»letnemu podobno, nikakor pa l8l>S-mu, kakor no nekateri mislili. Turnejši viuorejei so si letos nekoliko pomagali s tem, da so si napravijali peli O tis i ran mošt. Tudi jaz sem po načinu v -SI. Narodu" povedanem 25 veder pctioti/.irul. Tropine sem po trikratnem presanji nalil z vodo in sicer na karniei, da ini jih nij trebalo spravljati v kadi; cn del vode sem malo segrcl, da jo vsa imela temperaturo 13°. Že par ur po nalivanji je voda začela šumeti, tropine so se vzdigovale in sčasoma je vrenje tako burno postalo, da sem moral vedno dobro s drogom mešati dati. Po 24 urah žo sem odtočil to vodo v veliko kad, v katero sem dal beli euker v krbljib. Vzel sem 12 funtov na avstrijsko vedro. V par urah se je ves euker raztopil in zdaj sem to tekočino, ki jo v vsem prvemu moštu podobna bila, le bolj rdečkasta, nalil v sode, da je v njih ostalo za 4 prste praznega prostora ter pritrdil vrelne cevi. Burno vrenje so jc v obojih mostili, v pravem in petiotiziranem letos precej naglo v K) dneh vršilo. Začetkom novembra sem odstranil vrelne cevi; oba mošta sta svojo sladkost, popolnem zgubila, petiotiziran pa se je razločil od pravega L da je bil slabejši, kar je naravno, saj je imel le 11' sladkosti, pravi pa 19*, in 2. da je imel malo okusa po peeeljnih, vendar le za skušenega vinopivea iu ne več, kakor se ta okus navadno pri kranjskih vinih nahaja. Ko bi pri branji bil ločil jagode od peeljev, česar pa letos nijsem storil, bi tudi ta okus še nezuatniši bil. I>a pa bo petiotizirauo vino tako močno, kakor pravO, mu bom pri L pretakvanji okolo božiča dodal toliko alkohola ali špirita, za kolikor je pre* slabo iu sicer bo zadostovalo 1 bokal ali pint na avstr. vedro. To tudi svetujem vsem vinorejecm, kateri so mošt petiotizirali iu premalo eukra vzeli. Špirit pa mora biti rektiticiran, da na roko vlit ne smrdi po blatu, in kakih 60° močan. Vlije se, kolikor se ga misli dodati, v prazen sod, v katerega se bo novo vino pretočilo in potem se sod z novim vinom napolni j da se pa gotove špirit med vse vino zmeša, dobro jc ga z drogom mešati. Okus po špiritu, če se o prvem pretakvanji doda, sc izgubi v 6 do S tednih. Kdor pa svojega vina ne misli pretakvati, kar je sicer proti pravilom umnega kletarstva, naj po končanem tihem vrenji po sv. Martinu, ko novo vino več ne Šumi, kolikor je treba, alkohola primeša. Listnica opravništva. |lisll tiolc/.lli [iiivi1 ]l j h 111 <' 11 ■ i Dir. .f. ii. Flckert, Berlin, Wall-Strasse No. 23. Ilonuini' ,ri (Id. n. v., ki so nn.l pismu |irili>/l. (lt)2—20) broz zdravila p. •-i 1 BO* i) a k zdravu I k /ti koIic, docent dr. Tanzer ordinira vsak dan neprestano od 8. do 4. ure za bolane v zobeh, stanuje v „Hotel Lic fant" sobna št. 20 in 21, L nadstropje. Ostane zarad mnogih bolnikov šc do sredi novembra t. 1. (229—t) <«ovin aV solili v i?l«uiclieMiu. I Dežni plašči. '** Potovaloom, gospodarjem aH železniškim uradnikom tu sploh vsom ti« Hlim, ki ho delu Izpostavljeni, priporoča se prav angležki |ila**r, is novosboljianega, nerazd rij i vega, nepnunočljivcga blaga. Ti plašči presedajo v'eleganci in trpočnosti vso drugo do zdaj izdelovane. Opomniti sc mora, da so ti brc/, vsega siva, torej nijso popravljanju podvrženi, in bo triko narejeni, da se dajo tudi pri lepem vremenu na drugi Strani kot elegantna vrkna suknja rabiti. 1 koH v navadni velikosti 43 palcev dnlg velja 10 gld, vsaka daljša 2 palca veljata 1 gld. več. Kapuce veljajo kon I gld. Gtiavm* z«i4w ftaMfrtUe «r~of-i*» 4t r;i OČIMI. , 8, H, 10. 120. 1.50, B. 2.50, :i.riO. H. lepa- Najnovejše petrolejaka varnostne svetil niče ■/, najboljše konstruiranim metuljevim hranilnim liicnikoin (I plamen daje ti svečnik luči), neprepirno najlepša »večava in vendar f>0 percentov prihranim proti vsakemu drugemu svetilu. i>a hc ne bi bilo hati konkurencije, so ceno neališano nisko postav* ljene. Za najboljšo kvaliteto sc garantira. i kuhinjska svetilnica i steklom In stenjem (doht) vred kr. 46, , lin kr. 10, najfinejši kr. 16, ,2 i „ srednje velik, srednje fin kr. 26, fin kr. 86, najfinojli kr. 46. 1 vatel BVOtilntfinoga stenja kr. 4, H. ^ i ikarjo aa svetUnloo, jeklo kr. kJ'>. mm J zastorodižee (branič, tla zastor ne Bgorl) kr. .r». j i oiHndrobranec brani, da .steklo no poči) kr. 10. W i mehaničen oillndrodietoo l. • i podstava za svetUnloo, najlepša i svetilnica čepiću, v najlepših ob jSk i ikrlneo aa viaeče Bvetllnice g\. M* i Bteklen cilinder kr. l. 6, 6, I 1 i stoklena krogla kr. 20, 25, 80. l plebaata posoda aa l funt petroleja kr. Kupol eu grOS dobijo rahat. (lSf)—12) . V . l^i*i<. ikali kr. 15, 26, i. M), 1,80, 2.20. 86. 80. -/.a 3 funta 50 kr. ilo scMiaj nepreseženo! Ces. in kralj. ^ ^^^^^^jj^^^^ i/.ključ. privileg. DORSCH pravo o eišceno olje iz ribje masti od \ i I.) in a Jflaa^er-jii na IMuntJi. Od prvih medicinskih avtoritet preiskano, priporočeno in zapisano kot najčistejše, najboljše, najnaiavnejše iu priznati) uauspe-šniše zdravilo za l>olrxili v |i Ii iil za škrofule, lišaj , gnojno bolečine, izpustke na koži, otekle bezgalke, slabotnost Itd. se dobi pravo — steklenica a I gld. — ali v moji tabriški zalogi : Dunaj, Backerstrasse Nr. 12, ali v najbolj renomiranih lekarnah in .špecerijskih štucunah monarhije, tako med drugimi pri tch-lc litinah: Maribor: .1. I). Bankalarrjeva vdova, A. VV. Kr»nig, lckar; Gradec: Krti & Krcpeseh, 1). Sigmund, M. Sciner, K. X. Scogcr, trgovci, V. (irablowitz, lckar; Celje. F. .laneseh, trg.; Judenburg: J. Posti, trg.; Celovec: Dr. 1*. llauscr-jcvi dediči, A. Ileiuitz, K. Krvvein, lok.; Ljubljana: Kggcnborgcrjova vdova, Ot. Schonk, lck. 1*. Lassnik, M. Golob, trg.; Ptuj: (1. Karagyena, A. K. Hcithammcr. (lili)—."») lir. J. «-. l*0|»|i-w Anatherinova ustna voda, (6—61 posebbb zoper vsak slab duh v miili. naj pride od umetnih ali votlih /.oh ali od tabaka. Nt boljšega /a bolečo, lahko krvaveče z.ohtio meso, /,:i trganje V zobolt, pri razrahlja nji iu vinjen ji /.olme^a mesa. posebno v viših letih, kadar je /.a preincmho teuipeiatn e poscloio nličiitl ji\o. Nad VSO ecnljivn /.a rahlo stoječe aobo, bolezen, ktero precej /.lajša iu brani da se ne ponovi. Sploh najboljšo, kar se more rahitl, da so zobje in /.obuo meso čisti iu zdravi. Cona gld, I i" steklenica. Ih*. .1. Popp-a aiiatlipiinova zobna pasla. Zgoraj Imenovana aobna pasta jo odon najlogotulšib pouiočkov /a čiščenje /.oh. ker nima niUakoisnih zdravju Škodljivih BIlOvI v Bobi . niineialičiii priineski nO delajo kvara zolmenni emailu, or^anične prvine te pasle oćisciijejo zoln-, hlade in bolj živo delajo sklonino in slezeno, ]ninnšano eterično olje hladi ušla, Kobjo postajajo vedno holj beli in čisti. Posebno jo gre priporočati notOValoem po suhem in po vodi, ker se ne da razsuti in se tUdI po vsakodnevni mokri rabi HO pokvari. Cena za do/o 1 gl, 22 kr. a. v. Dobi BO \ M a rili o i u \ liankalai ;je\i lekarni, pri j;'. A \V. KtintgU, lok. Marija pomočnica, pri P. Kolletnigii in v Tauolininnn-ovl bukvamicl; v <'eiji pri Kriaperju in v Baumbaohov] lekarni; v nemškem I. a n d s h c r <•-u pri A. I,. M iil lerju, lekarju; v t i I e i c. h e u h e r g n pri F. pl. Keldbarhll, lck.; v Konji 0 ah pri C. Kiselici ju, lck. j 1, c i Ii n t t z , lek. vdove [Cretzlg; I .j u I o m e r u lok. P. Poastak \ Mnrek lek. L. pl, Stoinbergf v Ptuju lek. K. iicithainnier; Radgoni lek. i'. Sihui/. m .1. VVoitsiugor: v Broioah J. Schnldersobitschj Llogatoo lek. Krisper; v Klali vodi v lekarni; s t a i n /. V. TI.....usek, hk.; si. Bistrici . Dlonoa. lek,; Slov, Glradcu J.Kallgaritaeb\ Podčotrtok Vasulik lek. Varaftdinu A. Haltor, lekartdoa, Deporia lckar v [pavi. J/.ilaleij in za ure