> Stev. 39. Posamezna številka sttisxc* »50 vinarjev« iyn-'ir-.'iti ivnnarafi». r--frrT""1 Leto 1. Uredništvo in upravništvo v Velikovcu. List izhaja vsak torek na dveh in vsak petek na štisih straneh. Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K Cene inseratom: enostopna petitvrsta ali nje prostor 40 vinarjev. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad '.0 objav popust. .XFfT^.^-F-yaaK-MiTgrfnini V Nemški Avstriji nekai kuha. se Nemški listi sami pišejo, da Avstrija ne more živeti, da so že šteti njeni dnevi. Zato se ni čuditi, če se hočejo posamezne dežele ločiti od Avstrije in se združiti z drugimi državami. Deželni zbor v Vorarlbergu je pred kratkim sklenil, da se loči od Avstrije in da se združi s Švico Vorarlberžani so trdi Nemci, in vendar hočejo proč od Avstrije Zakaj? Iz gospodarskih ozirov: bojijo se oddaje premoženja in državnega bankerota, vedo, da je Avstrija država brez živeža, brez denarja, brez prijateljev. Tirolci so bili vedno najboljši patrijotje. Čez vse so ljubili svojo domovino, lepo Tirolsko. Tudi oni so prisegali na „nedeljivost" Tirolske. Sedaj pa, ko jim je Lah vzel ravno najrodovitnejši del Tirolske, se ne farbajo več z nedeljivostjo, kakor delajo to naši celovški agitatorji. In tudi Tirolci, čeprav so Nemci, se hočejo ločiti od Nemške Avstrije. Velik prepir je nastal tudi med Dunajem in nižjeavstrijsko deželo. Zaradi pomanjkanja živeža so bili pretekle dni nemiri v Innsbrucku in Gradcu ; pa tudi v Celovcu vre, tako da so celo „Freie Stimmen" preplašene. Prazen želodec ne pozna ljubezni do domovine. Ako pomislimo, da stane v Celovcu 1 kg moke 12 K, (če se je sploh dobi 1), se ne čudimo, če vre celo med Celovčani, ki so bili doslej najbolj zagrizeni sovražniki Jugoslavije. Neki mož, ki so ga naši ujeli, ko je hotel čez demarkacijsko črto v Jugoslavijo, je rekel„Cona A je za nas izgubljena. Brez cone A pa Celovec in okolica ne moreta živeti". Zato se bo tudi cona B odločila za Jugoslavijo!" — Tem besedam bi samo pristavili, da je to edino pametno, kar morejo v coni B storiti, ako nočejo, da bi se po Koroškem zopet prelivala kri. Takim ljudem naj še kdo kaj verjame? Avstrijski agitatorji nam vedno očitajo, da živijo v naši državi tudi Hrvatje in Srbi. Tepci! Ali nismo tudi v Stari Avstriji imeli Srbov in Hrvatov? Seveda smo jih imeli, saj jih je bilo več kot 5 milijonov! Pa zato ni nobenemu Nemcu prišlo na misel, da bi zaradi Srbov in Hrvatov silil iz Avstrije kam drugam. Ravno nasprotno (narobe): še več so jih hoteli imeti. Med vojno so nemški hujskači vedno vpili, naj Avstrija podjarmi vso Srbijo. Avstrijski lalotje tudi strašijo naše ljudstvo, da se bodo Srbi in Hrvatje naseljevali po naših krajih. Ljudje božji, povejte vendar fa-lotom, ki vas pitajo s kakimi lažmi, da je Srbija zelo daleč, da je bogata dežela, da pa ima zelo malo prebivalcev. Zato pa pojde marsikdo, ki nima pri nas zemlje, v Slavonijo, v Srbijo in celo v Macedonijo, kjer je še dosti zemlje, ki je nihče ne obdeluje. Koliko naših ljudi je moralo pred vojno v Ameriko, ker ni imelo doma zaslužka. Zdaj jim tega ne bo več treba. Pač pa se Že zdaj vrača na tisoče in tisoče naših ljudi iz Amerike, ker vedo, da jih čaka v Jugoslaviji lepa prihodnjost: dober zaslužek in I dosti rodovitne zemlje. Komu ni znano, s kakim veseljem 1 so vedno trdili, da bodo zmagali v svetovni vojni? In marsikdo jim je verjel! Toda narod za narodom se je dvigal in napovedal Nemčiji in Avstriji vojno. Nemci pa so vas še vedno tolažili (troštali) da bodo vse potolkli. Vedno so se bahali: „Mehr Feind, mehr F.hr'! Še iz Amerikancev so se morca brili. Vidite, dragi bralci, več ko štir leta so vas Nemci farbali in fopali in vi ste jim verjeli. !n tem ljudem hočete še zdaj kaj verjeti? Kolekovanje bankovcev. V okolici Železne Kaple je nekaj nespametnih ljudi, ki so se dali zapeljati in niso prinesli kolekovat svojih bankovcev. Tega denarja naša država ne priznava, zato nima niti v Avstriji niti v kaki drugi državi nobene vrednosti. Tak bankovec je zdaj navaden košček papirja. Tudi v neki občini blizu Velikovca so nemčurski bogataši hujskali ljudi, naj nikar ne dajejo kolekovati svojega denarja, medtem ko so sami prav I pridno prinašali kolekovatsvoj papirnati denar. Sicer se nam ti zapeljani ljudje smilijo, a prav se jim godi. Opominjali smo jih še o pravem času, a nam niso verjeli, pač pa avstrijskim agita- ! torjem. Kakor se nam je pravilo, se bodo boni (potrdila o odtegnjenih 20 %) kmalu začela izplačevati. V nekaterih krajih imajo ta potrdila že večjo vrednost nego denar. Tako na primer ponujajo v Zagrebu za potrdilo, ki je vredno 100 K, 105 do 1 tO K. Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Z Avstrijo smo sklenili novo trgovinsko pogodbo. Avstrija bo morala blago, nakupljeno v Jugoslaviji, plačati izključno v zdravi valuti. Razen-tega bo morala Avstrija nam odstopiti za 250 milijonov kron lokomotiv in vagonov in posoditi za delj časa že določeno število lokomotiv. Naša država bo plačevala v avstrijskih kronah. Avstrija se bo zavezala, da PODLISTEK. Pesem o Glančniku. Prav dobro gotovo poznali ste ga, Ves čas on med vojno tičal je doma. A enkrat se mož je na Dunaj peljal, Koroške Slovence da tam bi izdal. Nikdar še naš Glančnik ni bil še župan, Pa tudi drugače ni bil spoštovan; Med vojno pa vendar on bil je fejsl fant, Saj eni karjoli je bil komandant. Ko vojno svetovno sam Bog je končal, Naš Glančnik prav rad bi postal general. Prijatelja našel je srčni junak, Se Morak mu pravi — to ve pač vsak. Prav hitro sta lumpov in tepcev si zbrala, Da z njimi na naše bi fante streljala. Podnevi ti tatje morili so, kradli, Ponoči pijani pod mizo so padli. Zasedli te kraje so naši vojaki, Tedaj pa zbežali so „nemški" junaki. Ko „grili" poskrili prav hitro so se, V hlače jim zlezlo je moško srce. Je Glančnikov tepej bil njih general, Visoko je letal, globoko je pal: Za mejo nesrečni ta mož se zdaj skriva, Presneto tam strada, od jeze popiva. Pa Moraku tudi se slabo godi, Nerad zdaj spominja preteklih se dni. Zbežala ta lumpa v nemški sta raj, Pa rada bi prišla zdaj k nam spet nazaj. Nazaj pa hoditi ne bilo bi zdravo, Tu prišla gotovo oba bi ob gl&vo. Mi kmetje tu jezni ko psa bi pobili, Če živa al' mrtva v pest bi dobili, Stran 2. .KOROŠEC" dne 19. decembra 1919. Stev. 39. prepusti preko svojega ozemlja 15.000 vagonov soli in drugega blaga, ki ga bo naša država nakupila v Avstriji. Gospodarske novice. Kovani denar Naša vlada je dala kovati za 25 milijonov dinarjev drobiža. Novcev po 50 par se bo nakovalo za 9 milijonov, po 20 par za 11 milijonov in po 10 par za 5 milijonov dinarjev ter jih bo skupno 35 vagonov. Kovani bodo iz takozvane kovine gama, ki je sestavljena iz cinka in bakra (kufra). Novci po 10 in 20 par bodo nekoliko večji in nekoliko tanjši od novcev po 10 in 20 vinarjev, novci po 50 par pa bodo srednje velikosti prejšnjih eno-kronskih in dvekronskih novcev. Novi državni dinarji. V prometu so že novi državni dinarji. Na eni strani imajo slovenski, hrvaški in srbski napis: Ministrstvo financ kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, na drugi pa isti napis v francoskem jeziku. Žito za Slovenijo. Ministrstvo za prehrano bo preskrbovalo za Slovenijo vsak mesec 700 vagonov žita. Cene sladkorju. Vlada je trgovcem dovolila, da smejo sami naročati sladkor iz tujih držav. Ker pa je zdaj povsod veliko veliko pomanjkanje sladkorja, je sladkor v tujih državah zelo drag; 1 kg sladkorja stane v inozemstvu (v tujih državah) 20 do 24 K. Valutno vprašanje. V finančnem ministrstvu je začela delovati komisija, ki ima nalogo, da uredi vprašanje naše valute (vrednosti denarja). Vlada hoče namreč sedanje krone zamenjati z državnimi dinarji. Preden pa se to zgodi, je treba določiti, kolika je vrednost krone v primeri z dinarjem. Avstrija zviša železniške tarife. Dunajska vlada je sklenila, da zviša meseca januarja železniške tarife, in sicer za osebni promet za 50'".,., za blagovni promet pa za 150 7«. Pomanjkanje na Madžarskem. Vsak otrok ve, da je madžarska kmetijska in zelo bogata dežela. Svetovna vojna in notranji nemiri pa so pripravili tudi to deželo na rob pro pada. Kakor poročajo listi, je Madžarska prosila, naj bi ji Jugoslavija prodala 3000 vagonov žita in moke, 20 vagonov masti in 30") vagonov živine. Tako se torej godi Madžarom, ki so prej druge dežele zalagali z žitom. Pri nas pa je nekaj ljudi, ki zabavljajo čez državo in naše oblasti, če ne dobijo zastonj vsega, kar bi radi. Vinske cene v Nemčiji. Skoraj neverjetno je, kako rastejo vinske cene v Nemčiji. Liter letošnjega vina stane že 30 do 40 mark. Moka in sladkor za velikovški okraj. Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, je bilo Iti. t. m. odposlanih iz Ljubljane 75.000 kg moke, ki se bo takoj, ko dospe semkaj, razdelila med prebivalstvo v-elikovškega okraja. Tudi sladkor je že dospel in se v najkrajšem času razdeli. Deželni vladi v Ljubljani (oddelku za prahrano) izrekamu tem potom najtoplejšo zahvalo za požrtvovalnost in trud, ki ga je imela, daje odstranila vse znane težavne ovire ter nam preskrbela za praznike moke in sladkorja. Amerika ponuja Jugoslaviji posojilo. Iz Pariza poročajo : Amerikanski bankirji so ponudili Jugoslaviji 500 milijonov dolarjev posojila, da bi za ta denar nakupila v Ameriki raznega blaga. — Nam denar kar ponujajo, falirana Avstrija pa mora beračiti za vsak krajcer 1 Jugoslavija dobi 12 nemških torpedovk. Mirovna konferenca je sklenila, da mora Nemčija odstopiti i 2 torpedovk Jugoslaviji — Uboga Nemčija, globoko si padla ! Mirovna pogodba z Madžarsko. Madžarska bo morala plačati v 25. letih 1800 milijone vojne odškodnine in eno petino državnega dolga stare Avstrije. Če bo Madžarska kraljevina ali republika, o tem odloči ljudsko glasovanje. Libeliče. Tukajšnji trgovci in gostilničarji imajo Še vedno nemško-sio-vtmske napise, oziroma nobenih. Postava veleva, da morajo imeli vsi obrtniki na hiši, kjer izvršujejo svojo obit, napis, ki obsega obrtnikovo ime in obrt. Skrajni čas je, da si tukajšnji obrtniki preskrbe slovenske napise na svojih hišah ter da za vedno izginejo vsi oni pobeljeni dvojezični napisi, ki samo izivajo mimoidoče ljudstvo. Občina in orožništvo bi lahko v tem oziru storili svojo dolžnost. Libeliče. Ljudje so tu zelo nejevoljni zaradi kolekovanje kron, ki se vrši v Dravogradu tudi za občino Libeliče. Občina je zelo obširna. Po zadnjem ljudskem štetju je bilo čez 2000 prebivalcev, ki so porazdeljeni na 3 župnije in 3 šolske okoliše. Občina ima tudi hranilnico in posojilnico ter poštni urad, a vkljub temu nas je vlada prezrla in nas dodelila v Dravograd. Ko bi se bilo vršilo kolekovanje bankovcev tudi v Li-bcličah, bi s tem vlada mnogo ustregla tukajšnjemu prebivalstvu in bi prihranila mnogo brezpotrebnega besedičenja in nepotrebnih potov. Železna Kapla. Tu je umrl komandir orožniške postaje g. Filip Pacher. Pogreba se je udeležilo občinstvo iz Železne Kapte in okolice. Čitalniški zbor mu je zapel žalostinke, na grobu pa sta mu govorila v slovo g. župnik Grm in g. kapetan Cvahte. Skoda mladega, ko- maj 40-letnega moža! Njegovi gospe vdovi naše iskreno sožalje. Št- Lenart na Ljubelju. Bridka usoda je zadela našo župnijo Slov. Plaj-berk in vas Ljubelj. Naš gospod župnik Ivan Stare nas je zapustil ter šel delovat v vinograd Gospodov na Rudo. Bil je pri nas sedem Set ter deloval med nami z vso vnemo, s požrtvovalnostjo in z ljubeznijo. Vsakemu so biia vrata vedno odprta, ako je potreboval sveta ali pomoči; vsakdo je bil dobrodošel, do vsakogar je bil poln ljubezni. Zato si je pa tudi osvojil srca vseh. Bridko nam je in težak kamen leži na srcu vsakega farana, posebno pa še nas Ljubeljčanov. Ni se strašil ne dežja, ne snega, ne kake druge neprilike, kadar mu je bilo treba priti med nas, da nam je dobro svetoval, nas varoval Hudega ter nas bodril na strmi poti proti ne-besom in nas osrčeval v težkih narodnostnih bojih naše mlade Jugoslavije. Totia, gospod župnik, četudi ste šli od nas, mi Vas nikdar ne pozabimo, vedno Vas bomo ohranili v dobrem, prijateljskem spominu in se Vas vedno spominjali v svojih molitvah. Ravnati se hočemo po naukih, ki sta nam jih dajali ; da, neustrašeni, močni, neupogljivi in stanovitni hočemo vedno biti v sv. veri naših pradedov in v milem materinem slovenskem jeziku ter zavedni Jugoslovani, kakor so močni in neizpoilkopljivi temelji naših nebotičnih jugoslovanskih planin in gora. Zato-: Pač srečen kraj, ki te ima, Presrečni v njem ljudje. Kako sladak mi je spomin Na srečni čas, Ko vznožji bival sem planin Pod vodstvom tvojim jaz. Pri teh spominih sto čuti! Se vžiga mi, In tisoč gorskih se voščil Iz duše dviga trti. O trosi Bog ti sreče rož, Na vse poti, A nam pa daj še mnogo «mož, Mož vrlih, kot si ti Ljubeljčani. unwntm—u——a— Dnevne novice. Regent Aleksander je podpisal ukaz, naj se ustanovi v Ljubljani kasa-cijsko sodišče. To je najvišje sodišče v državi. V stari Avstriji smo imeli tako sodišče Dunaju. Kranj. Za koroške dijake v Kranju so darovali: Narodni svet v Dobrli vasi 1000 K, Neimenovan 7*50 K, Marijina družba v Smartnu pri Kranju 238 4Ó K, Gorenja Sava po g. kaplanu Dimniku 90-40 K, župnik Benetek, Djekše 50 K, Dr. Martin Ehrlich, Zakamen 100 K, župnik Ražun, Sv. Jakob v. R. 50 K, hranilnica in posojilnica Kazaze 10 K, hranilnica v Možici 20 K, benediktinski samostan, Dobrla vas 50 K, Anton Mlinar, prov. Gorenče 30 K. Vsem dobrotnikom naših revnih dijakov prisrčna hvala! Koroške rodoljube prosimo v imenu revnih dijakov vsaj za malo podporo. Štev. 39. .KOROŠEC", dne 19. decembra 1919. Stran 3. Mestna bolnica v Pliberku se je tako preosnovala, da se bodo sprejemali bolniki iz vseh okoliških občin. V bolnici stanuje in ordinira novi zdravnik g. dr. Benjamin Ipavec, katerega občinstvu najtopleje priporočamo. Politične novice. Jugoslavija stopi v zvezo narodov. I/, Pariza poročajo, da se je naša država odločila, da vstopi v zvezo narodov. Rumunija je podpisala mirovno pogodbo. Rumunija je 10. t. rn. podpisala mirovno pogodbo. Razne novice. Darežljiv milijonar. V Ameriki je umrl milijonar Frick. Svoji ženi in hčeri je zapustil 25 milijonov dolarjev, 117 milijonov dolarjev pa je daroval za razne dobrodelne namene. Za čast sestre. Pred poroto v Splitu je stala te dni Antonija Ozretič, hčerka trgovca, kateri je oče ob svoji smrti kot najstarejšemu otroku naročil, naj pazi nad ostalimi mlajšimi otroki. Njeno mlajšo sestro Danico je trgovec Ružič z obljubo zakona zapeljal, da se mu je vdala. Pozneje pa ni hotel o njej ničesar več slišati in se je le smejal zahtevam Antonije, da mora Danico vzeti v zakon. V obupu nad sramoto sestre in cele rodbine mu je Antonija zabodla nož v trebuh. Porotniki so zanikali vprašanji na umor in uboj, vsled česar je bila Antonija oproščena. Občinstvo je vrlo braniteljico časti svoje sestre burno pozdravljalo. Demobilizacija rezervnih častnikov. Te dni izide ukaz vrhovne komande, naj se vsi rezervni častniki takoj odpuste. Iz ženske organizacije. Zborovanje „Ženskega društva za Železno Kaplo in okolico". V nedeljo, dne 14. t. m. je imelo naše društvo v šolskih prostorih zborovanje. Zbralo se nas je kakih 40 do 50 žen in deklet, zlasti iz okolice. Kot zastopnik „Narodnega sveta za Koroško" se je udeležil zborovanja g. Magerl, urednik „Korošca". Pojasnil nam je, kaj da zahteva od nas domovina v teh resnih Časih. Podal nam je razna navodila, kako n aj društvo uspešno deluje na socijalnem, dobrodelnem polju, kako naj lajša bedo in trpljenje ubožnih slojev, zlasti pa nedolžne mladine. Opominjal nas je, naj bodimo res demokratične in naj, delujemo složno brez razlike stanu ali pa političnega prepričanja. Potrebno je, da se pri svojih sestankih razgovar-jamo tudi o političnih vprašanjih, a društvo kot tako mora biti vzvišeno nad vsakim političnim strankarstvom. Na obrazih udeleženk se je bralo, da se hočejo z navdušenjem in z vso vnemo lotiti dela. Sklenilo se je, da se takoj najame primerna soba, kjer bo društvo prirejalo svoje sestanke in kjer se bodo članice počutile kakor dc.ma. Nadalje se je sklenilo, da napravi društvo v najkrajšem času kako prireditev v dobrodelne namene. Z. Velikovec. Izkaz daril. Za prireditev boŽičnice šol. mladini v Velikovcu so darovali: Po 20 K: gg. Kotnik, Štih; po 10 K: gg. Genovefa Taupe, Irena Tuschnig, Harih, Mar. Škofič, Jost; po 6 K: gg. Wernik Andr., Dokler; po 5 K: gg. Franc Mesner, Vehovec; po 4 K: gg. Skant, Wögler Mici, Isak Ferd., Kiinstl Fr., Maria Jesse, N. N.; po 3 K: gg. Kiinstl Ana, Novak Mat.; po 2 K: gg. Taupe Am., Potočnik L. ml., Sprach-manti, Franč, Karpf, Mtiller Elias, Mai-ritsch Val., Mairitsch Mar., Srebot Gre-gur, Srebot Mar., Ida pl. Aichenegg, Kordež, Ruš, Niedcreger, Koch, Rassi; po 1 K: gg. Kuiner, Švajger. 10 kg leče: g. Juri Lasnig; 8 kg leče: g. Jož. Skoff; 6 kg leče: g. Jos. Schweiger. Nabrala g. Jugova pri gg. trgovcih v Celju. Darovali so: h 30 K: g. Majdič; a 20 K: gg. Strmecky, Kuder, Rakun, Mastnak, Lukas, Koienc, Erman, Strupi; a 10K: gg. Afrece, Dro-fenik, Kramar; a 8 K: g. Bernard; a 4 K: nečitljivo. IV. izkaz. Dijaštvo moškega učiteljišča v Mariboru nabralo za šolo v Grebinju 1463 K 7 v in 106 K 10 v; dijaštvo drž. gimnazije v Mariboru nabralo za šolo v Grabštajnu 200 K; dijaštvo kr. vojaške realke v Mariboru 2838 K 40 v, 60 K avstr. den., 20 K II. izdaje; 6 klobukov, 2 slamnika, 3 predpasnike, 12 kravat; dijaštvo drž. gimnazije v Ptuju nabralo za šolo v Galiciji 1610 K, par čevljev, 2 srajci, 5 ovratnikov in šol. potrebščin; uči-teljstvo v Cerknici nabralo za šolo v Pokrčah 738 K; dijaštvo vinorejske šole v Mariboru nabralo za šolo v Kazazah 1000 K; dijaštvo meščanske šole v Krškem za šolo v Slov. Šmihelu 240 K. Miklavžev večer „Ženskega društva" v Velikovcu. 5. decembra zvečer je priredilo „Žensko društvo" v prostorih „Narodnega doma" Miklavžev večer. Koliko zanimanja za ta večer je bilo med občinstvom, so pokazali nabito polni prostori. Lepo je bilo število otrok, ki so prišli s svojimi stariši. Obrazi teh malčkov so žareli nestrpnega pričakovanja, da že vandar vidijo sv. Miklavža v vsej rajski krasoti. In ko je prišel v spremstvu dveh angelov, so njih oči strme obstale na njegovi visoki, okrašeni kapi, na veličastni beli bradi, krasnem plašču in zlati škofovski palici. Potem so prešle na angela v dolgih belih oblačilih z razprostrtimi peroti in zlatima kronama v dolgih rumenih laseh. Tedaj pa je vzel sv. Miklavž veliko knjigo, v kateri ima zapisana dobra in zla dela otrok, pohvalil tega, pokaral onega in zahteval več ubogljivosti in učenja, a vsem delil darila, ki sta mu jih izroče-vala angela. Malčki so prav korajžno odgovarjali na vprašanja in se niso bali parkljev, ki so tam zadaj rjoveli in rož-ijali z verigami, a na zapoved sv. Miklavža niso smeli priti bliže. Vsi so dobili svoje darove: ta več, oni manj, kakor je vsak imel zapisanih v tistih zlatih bukvah več ali manj dobrih in slabih del. Ob 8. uri je delil Mikiavž darila odrasltim. S kratkim, a značilnim nagovorom je obdaril vsakega in mu pomolil svojo Škofovsko palico v poljub. Glasen in šaljiv smeh prisotnih je spremljal ob-darovanca, ki je hitro rešil prejete darove za svojo mizo. Po končanem vzp&redu se je razvnela živahna zabava. Gospoda učitelj G. in nadporočnik sta s svojimi šaljivimi solo-spevi vzbujala dokaj smehu, gg. častniki s svojim lepim zborovim petjem pa obilo priznanja. „Ženskemu društvu" iskreno hvalo za to prireditev in — kmalu zopet kaj novega! Naše prireditve. Božičnica v Železni Kapli. Šolsko vodstvo v Železni Kapli priredi 21. t. m. v Gregorjevem domu božičnico za šolsko mladino. Ta dan ali pa nekaj dni pozneje se bodo mladini razdelila razna darila. Stariši in prijatelji šolske mladine naj se v kar največjem številu udeleže božičnice. Žvabek. Na Štefanov ponovimo pri nas dekliško igro „Večna mladost in večna lepota", ki je v oktobru vzbudila toliko zanimanja. Na vzpuredu sta še šaloigra „Strahovi" in otroška igrica „Sneguljčica". Pričetek ob 14. (2.) uri. Okoličani, pridite vsi, ne bo Vam žal! Libeliče. Dne 26. decembra na Štefanov dan se vrši v šolskem poslopju posvetovanje giede ustanovitve javne ljudske knjižnice in čitalnice. Ker je za knjižnico in čitalnico veliko zanimanje, zlasti od strani mladeničev in deklet, se pričakuje obilne udeležbe. Ustanovni občni zbor se vrši po popoldanski službi božji, in sicer ob vsakem vremenu. Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo se zahvaljuje „Čitalnici" in „Sokolu" v Pliberku,. „Narodnemu svetu za Koroško" v Velikovcu, gospodu Thurnu, gosp. Gomelj in Kert, gospodinjskemu tečaju in sploh vsem, ki so z darovi ali pa s sodelovanjem pripomogli, da je bilo možno na „Miklavževo" obdariti ubogo šolsko mladino /. obleko in s perilom. Šolsko vodstvo v Pliberku, dne 9. dec. 1919. Močnik, nadučitelj. mu ■Kjmawg."' n —m ■ «i aaa«« Prihodnji številki bomo priložili položnice vsem onim gg. naročnikom, ki doslej še niso plačali naročnine. mir."niam ■.....—iiinninfi iiiii.mil» i—«m ir i—m—éb—mi Koroški oče in koroška mati, sta že naročila svojim otrokom priljubljeni mladinski list „Mlado Jugoslavijo"? Stran 4. KOROŠEC", dne 19. decembra 1919. Stev.39. Razglas. Začetkom meseca januvarja 1920-se prične na drž. puškarski strokovni šoli v Borovljah na Slov. Koroškem z rednim poukom v vseh 4. letnikih. Dosedanji učenci, kakor tudi oni, ki se želijo posvetiti puškarski stroki, se naj v svrho vpisovanja zglase v spremstvu starišev ali njih namestnikov v ravnateijski pisarni puškarske zadruge vsak dan, izvzemši nedeljo in praznik, od 9. — 11. ure in obenem prinesejo s seboj zadnje spričevalo te šole, novinci zadnje ijudskošolsko spričevalo in krstni list ali domovnico. Pismene prošnje za sprejem je treba predložiti do 30. t. m. na ravnateljstvo zavoda. Tem prošnjam je priložiti, kakor je že omenjeno: krstni list ali domovnico, za.:nje Šolsko spričevalo in spričevalo < vedenju in izjavo starišev, oziroma varuha. Š \inina se ne pobira. Preskrba i čenča s stanovanjem, hrano, obleko itd. je stvar starišev, oziroma varuha. Za sprejem se zahteva kot najnižja starost 14 let, telesna sposobnost za puškarska deia in z dobrim uspehom doVršena ljudska šola. Ravnateljstvo drž. puškarske strokovne šole v Borovljah na Slov. Koroškem. Tač. ravnat®!j: Inž. Dr. Viktor jeločnik 1. r. Prodajo in nakup posestev posreduje odvetniška pisarna v Velikovcu. Fran Kandare. Pozor! Dne 2. t. m. se je izgubil pred davkarijo v Dobrli vasi '/a leta star, črn pes, ki sliši na ime Perun. Kdor ve, kje se zdaj nahaja ta pes, naj blagovoli to sporočiti posestniku Blantarju v Št'. Vidu (Podjuna). v • kupuje v vsaki množini in najbolje plačuje A. Mi če j, ščetar, v Š t. Vidu (Podjuna-Koroško). Primešaj krmiMastinl ^""Enkrat na teden primešaj krmi pest praška' Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Redilni prašek Masti« je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu mi na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za ti mesecev za enega prašiča ali vola da se bolje redi. Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, poiem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 20-50 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. I lonček 6, po pošti 7 kron. Ivekarnft Triikóoaïy] Ljubljana, Kranjsko, Zraven rotovXa. | Anton Lečnik, urar in zlatar v Borovljah priporoča svojo veliko zalogo ur v niklu, srebru in zlatu, uhanov, zakonskih prstanov, verižic, budilk in stenskih ur. Zlatnino in srebrnino kupuje po najvišji ceni. Otvoritev gostilne. Podpisanec naznanjam, da sein kupil v Velikovcu gostilno „Pri Wilsonu", in se slavnemu občinstvu toplo priporočam. Franc Brezjak, gostilničar. Odvetnik • i naznanja da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Mariboru, Goethejeva ulica štev. 4./I (nasproti trgovini Turad). ki zna samostojno sestavljati bilanco, ki je nadalje / v besedi in pisavi popolnoma zmožna slovenščine in nemščine in ki zna stenografijo in strojepisje, se takoj sprejme pod zelo ugodnimi pogoji. Prednost imajo one, ki so že delovale v pisarnah lesnih trgovin, oziroma kmetijskih obratih. Ponudbe z navedbo plače je pošiljati na graščino v Libeličah. 3 X! JC eS "S S Ö u fi r •H a s M Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov) Tesan les (smrekov, jelkov, borov) Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen) Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej) Drva (trda in mehka) Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo W kupi DRAVA" lesuna trgovska in industrij 8ka družba X. o. as. v MARIBORU. E3 so e» ■o K M* * * Ö n P < 35 «N r £ CD 3. cr o —------------_ crrniinl I« t X. ivt«> fir-vl. rS.'1mi* rrr M» nA»»iHtMS. V^lltt'jvtii»