8554 AA
60100200
0 SRE'. D N,.JA KNJj S NI CA
F', 1 26
.3SKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini , ,
Abb. postale I gruppo t,eiia 5UU llF
Leto XXXVIII. Št. 257 (11.385)
TRST, torek, 23. novembra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZDA SE ZNOVA OBOROŽUJEJO
Reagan odobril umestitev jedrskih raket «MX»
WASHINGTON — Le nekaj ur
pred napovedanim televizijskim govorom je ameriški predsednik Ronald Reagan uradno sporočil kongresu, da je odobril umestitev v Wyomingu prvih sto medcelinskih raket «MX», in sicer po sistemu «dense pack«, ki predvideva gosto razporeditev konic drugo ob drugi.
Gre za revolucionaren preobrat v ameriški strategiji proti nevarnosti nenadnih jedrskih napadov, ki jih ZDA nameravajo preprečiti s tem, da ohranijo zadostno število raket za uničujoč protinapad. Doslej so se namreč v ameriškem Pentagonu ogrevali za varianto, ki je predvidevala razpršitev jedrskih »obrambnih raket« po celotnem ozemlju, ne pa za njihovo osredotočenje v enem samem kraju.
V sporočilu za kongres je Reagan poudaril, da bo nov medcelinski raketni sistem odpravil «rastočn ranljivost« ZDA, ki jo povzroča sovjetsko kopičenje orožja. Z umestitvijo ((ohranjevalcev miru«, kot je Reagan imenoval rakete «MX», smo vzpostavili učinkovito in verodostojno svarilo, podobno onemu, s katerim strateške sile ZDA ščitijo našo državo in svobodni svet, je še napisal šef Bele hiše.
FANFANI JE BAJE NALETEL NA VEČJE TEŽAVE, KOT JE PRIČAKOVAL
POLITIČNA KRIZA SE NEPRIČAKOVANO DALJŠA V ČETRTEK ZOPET SREČANJE PETIH TAJNIKOV
V Rimu govorijo o možnosti štiristrankarske vlade (brez PRI) ali o dvostrankarski vladi PSI-KD z zunanjo podporo treh laičnih strank
RIM — Politična kriza se daljša. Tajniki petih strank se bodo ponovno sestali v četrtek, da razpravljajo o programskem dokumentu, ki jim ga bo mandatar posredoval v sredo, Fanfani, katerega so v začetku vsi pozdravili kot ((rešitelja domovine«, je naletel na težji odpor, kot je bilo predvideno. Večina je sedaj mnenja, da bo do sestave vlade vendarle prišlo, vendar to ne bo močna vla-
da, «vlada, ki bo vladala«, kot so mnogo govorili v prvih dneh Fan-fanijevega mandata.
Včerajšnji dan je. beležil dva dogodka:	zasedanje vodstev parla-
mentarnih skupin KD in, popoldne, srečanje Fanfanija s tajniki petih strank. Ne eno ne drugo nista pojasnili programa mandatarja, ki je sestavljen iz štirih tako splošnih točk. da skorajda ne obstajajo. Prva, kontinuiteta v zunanji politiki, je bila namenjena predvsem pomir-jenju republikancev, ki so se bali Fanfanijevih nevtralističnih teženj, drugi, kontinuiteta sklepov prejšnje vlade, je prav tako majhno priznanje Spadoliniju. Tretja, reforma inštitucij, je namenjena socialistom, četrta. «narediti in določiti« vse,
MIUIIHIIIHIIIIIIHIIIHIII Ml IIIH lil iMIIItlllllllMIIIIIIIIMI MUHI MII lili MII 1111111111 ll|H
«PRISPEVEK» VLADE K ZAJEZITVI INFLACIJE
Nov val poviškov za javne tarife
Podražitve poštnin, telefona, zavarovalnin, cestnin, elektrike in železniških vozovnic
RIM — V prihodnjih 70 dnevih sirijo Marcora bil pripravljen ugo-
1. .4 *	' : ...... A : nanj -	A14* »in	rjrt VI 11' /T» A 1 ‘i /izlef
se obetajo novi vroči časi za žepe italijanskih državljanov:	nov val
poviškov tarif za javne storitve, ki jih je vlada že odredila ali jih napovedujejo 'pristojna državna podjetja, kar predstavlja svojevrsten «prispevek» k zatrjevanemu namenu, da se zajezi inflacija. Gre za verigo ukrepov, ki zadevajo poštnine, telefon, zavarovalnine za avtomobile, cestnine na avtocestah, železniške vozovnice in električni tok.
Poštne tarife se bodo po sklepu, ki ga je vlada sprejela že septembra, povišale od 1. februarja prihodnjega leta po naslednjem ključu: za navadno pismo od 350 na 400 lir, za razglednico od 250 na 300 lir, dodatek za priporočeno pošiljko od 700 na 1.000, za ekspresno od 800 na 1.000 lir. Za nakazilo na poštni tekoči račun bo treba od šteti namesto 400 po novem 500 lir. brzojavka do 10 besed pa bo stala 2.700 namesto sedanjih 2.300 lir. Gre za četrti povišek od začetka leta 1981.
Pri telefonskih lerifah nas čakajo v prihodnjih 70 dneh kar 3 podražitve. Od prvega februarja se bo do mesečne naročnine povišale za 1.000 lir pri enojnih (simpex) in za 500 lir pri dvojnih (duplex) telefonskih številkah. Že od 1. de cembra bodo morali naročniki z več kot 400 pogovori v trimesečju plačevati 106 lir m pogovor (doslej 102), medlem ko bodo skrčili čas po. govora po javnih telefonih ob isti vrednosti žetona (100 lir). Za Milan in Rim pa bodo od 1. februarja uvedli plačevanje mestne ga pogovora po trajanju, kot je sedaj v veljavi za medmestne in mednarodne pogovore. Od aprila dalje so predvidene nadaljnje podražitve.
Od 1. febritarja se bodo povišale tudi zavarovalnine za avtomobile. Pristojni medministrski odbor za cene se sicer še ni izrekel o zahtevi zavarovalnih družb, da jim dovoli povišanje premije za poprečnih 23.7 odstotka in je zato upati, da bo podražitev vsaj omilil. Hkrati se bodo pa zavarovalnine vsekakor povišale za tiste zavarovance, ki so pogodbeno uživali premajhno ki 'lije (5 milijonov za škodo predmetom, 20 milijonov za škodo osebam, največ 50 milijonov skupne škode). To kritje so od avgusta podvojili, tako. da bo ob zapadlosti zavarovalne pogodbe podražitev v poprečju 13 odstotna. Februar bo prinesel avtomobilistom tudi poviške za cestnine, ki jih sicer upravni svet državnega podjetja za ceste AN AS še ni določil, a se bodo po vsej verjetnosti bližali 13 odstot-
k7o dveh 10-odstotnih poviških avgusta in oktobra se bodo z novim letom bržkone ponovno povišale tudi že'ezniške tarife. Državno podjetje je namreč že zahtevalo nadaljnji dve 20-odstotni podražitvi vozovnic od začetka leta 1983 in od prihodive jeseni. Vlada se sicer se ni izrekla, a je v državnem proračunu in finančnem zakonu izrecno predvidela, da bo treba v prihodnjem letu mstrezno prilagoditi« vse tarife za javne storitve, kar ne o-beta nič dobrega, oziroma naravnost napoveduje nove poviške.
Tudi državno podjetje za elektriko EN EL je že zahtevalo, na) vlada odredi nadaljevanje dvomesečnih poviškov za njegove tarife, čemur je pristojni minister za indu-
diti. pa čeprav do največ 13 odst. v prihodnjem letu, kolikor naj bi naraščala tudi inflacija. V kratkem pa se bodo bržkone tem pridružili še povišani «lermiini dodatku k električnim tarif (trn, ki naraščajo sorazmerno s podražitvami kurilnega olja, ki poganja elektrarne.
Priprave KPI na kongres
RIM — Danes popoldne se bosta v Ulici Botteghe Oscure v Rimu sestala centralni komite in osrednji nadzorni odbor KPI, da bi razpravljala in odobrila politični dokument. ki bo služil kot osnova, za 16. vsedržavni kongres, ki bo februarja v Milanu. Razpravo bo s kratkim uvodnim govorom o vladni krizi odprl Berlinguer.
TRIPOLIS - Poveljnik vrhovnega štaba sovjetskih letalskih sil general Skunkov je včeraj popoldne prispel na uradni obisk v libijsko džamarhirijo.
kar je potrebno za premostitev in flacije, državnega primanjkljaja in brezposelnosti, naj bi bila najpomembnejša, če bi ne bila povsem votla. Torej: Fanfani ne govori o svojih namenih, pridobiva na času, stranke pritiskajo nanj: v marsičem začenja biti podoben Spadolini ju (z edino razliko, da ima za seboj mnogo močnejšo stranko kot je PRI).
Vzrok za to negotovost in počasnost je treba iskati v objektivnih težavah: ni lahko sestaviti gospodarski program, ki bi ustrezal vsem petim strankam. Stanje pa je še mnogo bolj zapleteno Zaradi »dvojne igre« skoraj vseh strank. V prvi vrsti KD: De Mita je »dvignil ceno«. Hoče «resno» vlado s »strogo« gospodarsko politiko (kar pomeni črtanje najmanj 15 tisoč milijard lir za socialne izdatke, omejitev premične lestvice, pa čeprav z vladno odločitvijo, morebitno izredno obdavčenje) in ponižanje sindikatov. Ta stališča je v nedeljo zagovarjal II Popolo in so jih včeraj potrdili na zaseda n iu vodstev parlamentarnih skupin KD. Vendar, ali je res KD stranka take enosmerne «strogosti»? Če bi bilo tako (a tako nikoli ni bilo, kajti KD je bila vedno stranka raznoraznega «pcdpomištva«), ne bi obstajala nobena resna možnost za rešitev vladne krize. KD je enostavno sklenila, da bo podpirala pra por Confindustrie in s tem pogojevala socialista ter uklenila Fanfani ja, da bi ga ne začele skominati perspektive za Kvirinal in bi torej ne segel po drugačnem »tržišču«, po socialistih in preko njih po komunistih.
Na drugi strani socialisti: jasno je,,„da.,se Cruzi boji takojšnjih volitev, boji pa se tudi volitev spomladi. Uradno pa je prisiljen za htevati »začasno« vlado, da pomiri nezadovoljstvo «trdega krila« PSI, to je Formice in De Michelisa. Skratka, socialisti so bolj dvoumni kot običajno: včeraj so se iz njihovih vrst razširili glasovi, da Fanfani soglaša z njimi in da bo nova vlada bolj «levičarska» od prejšnje.
In končno laične stranke, ki so nemirne, ker se bojijo, da bodo odrezane od igre. Republikanci morda ne bedo vstopili v vlado, stalno postavljajo «stroge« pogoje, v upanju, da bodo ohranili čistost zaveznika Confindustrie. Socialdemokrati so čedalje bolj skeptični (čeprav se širijo govorice, da Longo «dela» v korist KD). Cmeralei pa, vljudno povedano, niso navdušeni. Iz vseh teh dejstev bi bilo mogoče sklepati, da ni rečeno, da bo Fanfanijeva vlada potstrankarska. Govorijo o štifistrankarski vladi (brez repu-
blikancev) ali celo o dvostrankarski vladi KD - PSI, z zunanjo podporo laičnih strank.
R. G.
Mri protestna stavka industrijskih delavcev
RIM — Jutri bo po vsej državi stavka industrijskih delavcev, ki jo je oklicala enotna sindikalna zveza iz protesta proti prekinitvi pogajanj o delovnih pogodbah in o ceni delovne sile, ki so jo povzročile Con-findustria in državna podjetja. U-siužbenči zadrug, obrtniških in malih industrijskih podjetij so stavke oproščeni, ker so se delodajalci, ki zastopajo trgovce (Confcommercio), obrtnike (Confartigianato), veleposestnike (Confagrieoltura), male in-dustrijce (Covtfapi) in nekatera manjša združenja, obnašali na včerajšnjem srečanju z voditelji CGIL,
CISL in UIL mnogo bolj odgovorno in se zato pogajanja nadaljujejo.
Volivci iz Caveja nagradili KD
RIM — Na občinskih volitvah v Caveju (5757 volivcev) je KD dosegla 36,4 odstotka glasov, kar je za skoraj sedem odstotkov več kot na prejšnjih volitvah. Rahlo se je povečalo tudi število glasov za komuniste, ki pa niso povečali števila občinskih svetovalcev. Vse osta le stranke, vključno s socialisti, pa so bile v Caveju poražene. Občinski svet v Caveju so razpustili avgusta lani zaradi odstopa desetih svetovalcev, občino pa je do sedaj u-pravljal izredni komisar.
RIM — Italijani boclo potrošili letos 85.000 milijard lir za živila, od katerih 14.000 milijard lir iz uvoza
VČERAJ POPOLDNE NA SEDEŽU DEŽELNEGA ODBORA F-JK
Pogovor med odbornikom Cotonijem in članom IS SR Slovenije Janom
Obravnavala sta razvoj kulturnih in gospodarskih odnosov - Beseda tudi o položaju slovenske manjšine v Italiji in italijanske narodnosti v SFRJ
UIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIlMIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIItlfltlUlIIIIIHOlllllllllllllllllllHllllllllllllllinilHIIIIIIIIIIIIIIIIIHillMIIIillMliniMlMIMtlllllltllllllldmilllllllllllllfllHIIIIIIIIttllHIIIIIIIIIIItimfmidlinilllllllllflllllllHIIIia
NA VČERAJŠNJEM ZASEDANJU CENTRALNEGA KOMITEJA KP SZ V MOSKVI
Stari Kirilenko podal ostavko Alijev novo ime v politbiroju
Andropov pozval Zahod k politiki popuščanja - V SZ poimenovali po Brežnjevu neko mesto in več mestnih okrajev, ulic ter raznih ustanov
MOSKVA — Včeraj se je sestal J Čeprav je dnevni red obsegal le v Moskvi na svoji redni jesenski i »običajne« točke. t.j. državni prora-seji CK KPSZ. Seja bi morala bd'-, cm z* leto 1983 in gospodarski na
- xf .
na sporedu že pred tednom dni. a so jo žaradi smrti Brežnjeva pre
nesli.
črt za leto 1903 ter nekaj manj, pomembnih postavk je vladalo tako v Sovjetski zvezi, kot tudi drugod, za zasedanje izredno zanimanje, glede na to, da je na njem prvič kot voditelj nastopil Andropov, poleg tega pa bi morala priti na dan tudi nova imena sovjetskega političnega vodstva.
Zasedanje je, vsaj kar se imen tiče. razočaralo tiste, ki so pričakovali senzacionalne novosti. Prišlo je namreč le do dveh vidnejših sprememb, ki pa niti nista posebno nepričakovani. Centralni komite je namreč sprejel ostavko 76-letnega Andreja Kirilenka. Kirilenko. ki je bil dvajset let član politbiroja in 16
Kar se tiče samega govora An-dropova je ta med d -ugim pozval Zahod, naj poišče realistična izho dišča za pobude, ki bi prispevale k mednarodnemu popuščanju; »Politika popuščanja nikakor ni stvar preteklosti in bodočnost priprada prav tej politiki,« je dejal Andropov. Med drugim je tudi poudaril svojo privrženost in zvestobo politiki, ki jo je vodil poko:ni Brež.njev, kateremu so se v SZ oddolžili včeraj tudi s tem, da so po njem poimenovali mesto Naberežnje Čelni, ki leži 900 km vzhodno od Moskve in je v njem velika tovarna tovornjakov KAMA. ime «Brežnjev» pa bo odslej nosil tudi moskovski okraj Čerjomuški, ki leži za univerzo, neki okraj njegovega rojstnega mesta Dnjeprodžer-žinska, več ulic in cest, ladje, šole,
let sekretariata CK KPSZ, ter je bil dve vojaški akademiji in vrsta kol-do pred kratkim ocenjen kot eden ; hozov. glavnih kandidatov za naslednika
Brežnjeva, je odstopil «iz zdravstve j nih razlogov«.
Edino novo ime, ki je včeraj pri-
posebej pa bodo obravnavali poslovne odnose med Calvijevo banko in vatikanskim IOR. V prihodnjih dneh pa bodo predsednica Anselmijova in
ostali komisarji zaslišali bivšega poveljnika finančnih straž Raffaela Giudicejft, glavnega pobudnika »petrolejskega škandala«.
Neodvisna levica predlaga referendum o raketah v Comlsu
TRST — Deželni odbornik za načrtovanje in proračun Sergio Colom se je včeraj popoldne na sedežu deželnega odbora v Trstu več kot dve uri razgovarjal s članom izvršnega sveta SR Slovenije Jernejem Janom, i Pogovora sta se udeležila jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič in republiški svetovalec v IS SR Slovenije Uroš Markič.
Na sestanku so govorili o raznih pobudah, ki so povezane z razvojem odnosov med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo s posebnim ozirom na kulturne in gospodarske pobude, o katerih sta razpravljala predsednika Comelli in Zemljarič na srečanju pred dvema tednoma v Lipici.
Colom in Jan sta zlasti govorila • sedanjem stanju na področju obmejnega sodelovanja in pozitivno ocenila usmeritve mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma o maloobmejnem premetu. Obravnavala sta tudi položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Jugoslaviji.
Predstavnika slovenske in deželne vlade sta tudi poudarila pomen današnjega sestanka italijansko - ju-
Andrej Kirilenko

Stambolič obiskal Vzhodno Nemčijo
RIM — Za parlamentarno Komisi jo o zadevi P2 se odpira teden na potnega in pomembnega dela. Da šlo na dan, pa je 59-letni Geidar A- nes se bodo komisarji spoprijeli z lijev, ki je napredoval od kandida-, afero o »Bancu Atnbrosianu«, še
ja ^Izhajn^^mushmanske^ družino v kavkaški republiki Azerbeidžan j (njegovo pravo ime je Mirza Aga
RIM — Senatorji neodvisne levice so na posebni tiskovni konferenci predstavili osnutek ustavnega za-kor a za razpis izrednega ljudskega referenduma, na katerem bi se moralo prebivalstvo izreči o tem. ali se strinja z umestitvijo jedrskih raket v Comisu in drugih delih državnega ozemlja. Pobudniki referenduma namreč menijo, da takšen sklep nujno potrebuje podporo čim-širšega dela prebivalstva.
DANES ZAČETEK 26. ZASEDANJA V OPATU
Ali Ogly). V Azerbeidžanu je bil e-den izmed voditeljev politične poli cije KGB in republiški sekretar partije. V tej vlogi je slovel kot človek železne roke, ki je svojo neizprosnost pokazal zlasti v boju s podkupovanjem, protekcionizmu, nepotizmom. prikrivaštvom in drugimi družbenimi deviacijami. V Azerbej-džanu je vsem političnim funkcionarjem prepovedal, nakup avtomobila ali gradnjo dače in kar 37 odstotkov visokih političnih in upravnih osebnosti je skončalo predčasno v pokoju ali pa celo v zaporu. S pravne fakultete v Bakuju je tudi pognal številne «mamine sinčke«, ko je u-gotovil, da se je tam zbrala cela kopica sinov raznih političnih in policijskih funkcionarjev in podobne «smetane«.
V sekretariat pa so izvolili pod predsednika za državno načrtovanje Nikolaja Rižkova, člani centralnega komiteja pa so postali predsednik državne banke Vladimir Alkimov, partijski funkcionar s Krima Viktor Makarjenko in kolhoznica Nina Pereverževa.
Mešani zbornici za razvoj gospodarskega sodelovanja
Uvodna govora predsednikov Zuccolija in Valentiča in poglobitev v petih delovnih komisijah
OPATU A — Spodbujati nov zagon gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, iskati najprimernejše načrte za uresničevanje ustreznih infrastruktur, u smer.jati se k pobudam v podporo prizadevanjem manjših podieti j: to so glavni smotri 26. skupnega zased an.ja italijansko-jugoslovanske in jugoslovansko ■ italijanske gospodarske zbornice, ki bo potekalo od danes do četrtka v Opatiji.
Zasedanje bosta odprla z uvodnima govoroma predsednika obeli ms-
BERL1N - Predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič je včeraj na povabilo predsednika državnega sveta NDR Ericha Honecker-ja dopotoval na uradni in prijateljski obisk v Nemško demokratično republiko. Na berlinskem letališču je predsednika Stamboliča in člane njegovega spremstva pozdravil vzhodnonemški voditelj Honecker.
Po prihodu v Berlin je predsednik predsedstva SFRJ položil venec k spomeniku žrtvam fašizma.
Včeraj popoldne so se začeli tudi uradni jugoslovansko - vzhodnonemški pogovori, v katerih z jugoslovanske strani poleg Petra Stamboliča sodehvejo še član ZIS Mito Pejovski, namestnik sekretarja za zunanje zadeve Mirko Ostojič in drugi, (dd)
Na sliki (telefoto AP): Stambolič in Honecker na berlinskem letališču.
■ MUllllllllllllllllllllll">IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII>flllinilllllllllllimil|||||||||ll|l|,HiiiillIlMIllIllifiHiiHiiHHiiiiiiiilIllllllllllllillllllllllHIimillllMIItllUimuillMllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllliii
Padala sprožil vprašanje mučenja teroristov
RIM — Prisotnost pred osmimi dnevi aretiranega rdečega brigadistr. Alessandra Padula je na
včerajšnji razpravi procesa Moro do skrajnosti razburila ozračje, saj je ponovno butnilo na dan vpra sanje mučenja aretiranih teroristov in kršenja za konskih pristojnosti policijskih in preiskovalnih organov/
Kot prvi je zagnal kamen v sršenje gnezdo Gal linari, ki je iz kletke «neomajnih» opozoril, da je Padula v sodni dvorani šele osem dni po aretaciji. «ker je bil prej v rokah Digosovih mučiteljev, med tem ko se je proces nadaljeval«. Gallinari je obe nem obtožil javnega tožilca in sodni zbor, da so bili seznanjeni z aretacijo že 14. novembra, a niso ukrepali. Ko se je glasnik militarističnega krila rdečili brigad spustil v pravo razpravo o vlogi mu čenja v italijanskem preiskovalnem sistemu, mu je predsednik Santiapichi odvzel besedo.
Gallinarijeve besede je v še bolj pestri obliki po-
novil Padula. ki je povedal, da so se nad njim policijski agenti znašali, da je moral med drugim popiti precejšnje količine slane vode. Obenem je Padula odločno poudaril, da je Digos takoj po aretaciji vedela za njegovo ime. S prstom je kazal na lica, kjer bi se morale poznati podpludbe od udarcev in na roke, ki naj bi mu jih z vrvjo stiskali.
Santiapichi je odločno prekinil Padula in napovedal, da bo o domnevnem mučenju obvestil dr žavno pravdništvo. Glede vprašanja, ali je policija kršila zakonska določba, ko ni sodstvo obvestila, da je aretirala Padula. je bil odgovor težavnejši. Med drugim je tudi Padulov odvetnik zahteval, naj razveljavijo razprave 15., 16. in 17. novembra. Po krajšem posvetu je sodni zbor zavrnil to zahtevo, na podlagi policijskega zapisnika, ki je šele IV. novembra sporočil, da so preiskovalci končno ugoto vili, da je aretirani: rdeči brigadist Alessandro Padula. Na sliki (telefoto AP): Alessandro Padula.
šanili zbornic, inž. Enrico Zuccoi. 'n dr. Frane Valentič, nakar bo 'potekalo v bistvu v petih delovnih komisijah, ki bodo obravnavale vpra sanja trgovinskih izmenjav, srednje in dolgoročnega tehnično- gospodar skega sodelovanja, obmejnih izmenjav, finančna vprašanja in sodelovanja na področju turizma. V tem okviru si bosta mešani zbornici prizadevali «ugotoviti preveriti m razvijati« možnost dogovorov o ko mereializaciji, koprodukciji in u stana vi janiu mešanih podjetij tudi v tretjih državah.
Vodstvo beograjske Jugoslovan sko-itali.janske gospodarske zbornice je priredilo včeraj popoldne v Opatiji sprejem voditeljem sorod ne mešane zbornice iz Milana, ka terega so se udeležili tudi vidni predstavniki gospodarskih in druž benopolitičnih organizacij iz SR Slo venije, Hrvatske in Srbije. Ob tej priložnosti so naglasili željo, da bo skupno zasedanje znalo primerno spodbujati, tudi v tem občutljivem trenutku, nadaljnji razvoj gospo darskih izmenjav med obema dr žavama. ki bodo letos presegle vrednost 2 milijard dolarjev, (e.o.)
BEOGRAD — Jugoslovanska organizacija združenega dela INA in japonsko velepodjetje Mitsubishi sta sklenila sporazum o industrijskem sodelovanju za izgradnjo kemijske tovarne v SZ z naložbo več kot 10 milijonov dolarjev.
Stane Dolanc na obisku v Rimu
RIM — Jugoslovanski zvezni sekretar za notranje zadeve Stane Dolanc je bil včeraj v Rimu na povabilo notranjega ministra Virginia Rognonija. Na srečanju med ministroma so obravnavali tudi zadnje valutne ukrepe jugoslovanske vlade, o katerih je Dolanc dejal, da so povsem izrednega in začasnega značaja. O teh ukrepih se je Dolanc pogovarjal tudi z italijanskim zunanjim ministrom Emiliom Colombom, ki je opozoril na posledice, Iti jih je utrpelo gospodarsko tkivo v obmejnem pasu m, izrazil upanje. da bo jugoslovanska stran sprejela ukrepe,- da se te posledice omilijo,-
Sicer pa je bil ečji del Do lančevega obiska v Italiji namenjen vprašanjem varnosti in boja proti kriminalu. Na srečanju z ministrom Rognonijem, ki so niu prisostvovali najvišji predstavniki italijanskih policijskih oblasti, je bila poudarjena potreba po večji povezavi policijskih organov obeh držav. še zlasti kar zadeva izmenjavo informacij o boju proti terorizmu, proti mamilom in proti kriminalu. Govor je bil tudi o beguncih iz vzhodnoevropskih dežel, ki se preko Jugoslavije zatekajo v Italijo. Ob koncu je Dolanc čestital i-talijanskim policijskim oblastem za zadnje uspehe v bpju proti terorizmu , in proti organiziranemu kriminalu.
goslovanske in jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice v Opatiji ter nadaljnjega razvoje njunega sodelovanja.
Odbornik Ccloni in član IS SRS Jan sta nazadnje pozitivno ocenila dosedanje sodelovanje med zvezo tr. govinskih zbornic Furlanije Julijske kraiine in gospodarsko zbornico Slovenije, kakor tudi med predstavniki tržaškega in koprskega pristanišča in soglašala glede potrebe po nadaljevanju takih stikov.
Na sliki: Jernej Jan in Sergio Colonl med včerajšnjimi pogovori.
RIM — Medministrski odbor za cene bo danes verjetno odredil po* novno podražitev utekočinjenega petrolejskega plina za ogrevanje in za avtomobilski pogon. Povišek naj bi znašal 75 lir pri kilogramu, medtem ko naj bi gnojila podražili v povprečju za 16,9 odstotka. Hkrati naj bj določili ceno »božičnega masla« (s prispevkom EGS) na 5.350 lir kilogram.
01
IP
Š)
O!
d
e,
iv
t
vi
i\
Ja
'BI
«t
cv
a:
H
i
|Ti
m
ta
ca
o%
eh
D/
bo
5>
i
ve
m
o
•Ja
NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI
Sindikati izrazili zaskrbljenost nad usmeritvami Tržaškega Lloyda
V ospredju morebitne spremembe na progi proti Vzhodni Afriki
Pokrajinsko vodstvo sindikalne Tveze CGIL, CISL in U1L je včeraj sklicalo tiskovno konferenco, katere osnovna točka je bila položaj plovne družbe «Lloyd Triestino*. še posebno v zvezi z namenom družbe, da spremdni direktno progo v vzliod.no Afriko. Sprememba proge naj bi sovpadala z novim sodelovanjem z družbo «Ignazio Messina*. ki tudi prevaža tovore v vzhodno Afriko, vendar njene ladje odplujejo iz Ancone. Sodelovanje naj bi bilo v tem, da bi Lloyd zmanjšal potovanja v Afriko, družba »Mes-sina» pa bi si zagotovila pot do Rdečega morja, kamor plujejo ladje Lloyda. Z omenjeno pogodbo bi seveda del tovora za vzhodno Afriko ne odplul več iz Trsta.
Pokrajinski tajnik sindikalne zveze Gialuz je izrazil nasprotovanje sindikatov do Lloydoih namenov in odprl celotno vprašanje plovne I družbe, ki beleži zaskrbljujoče deficite. Gialuz se je izrazil proti težnjam. da se favorizirajo zasebne družbe, zahteval je več jasnosti o samem položaju Lloyda in v tem smislu pozval k čimprejšnjemu sestanku z vodstvom, da bi se razjasnili tudi določeni tehnični problemi, zaradi katerih je družba zašla v krizo. Od političnih sil in vlade (ki je sicer sedaj ni) pa je zahteval, naj povedo, kaj mislijo o vlogi državne družbe Finmare, katere del je tudi tržaški Lloyd. V imenu sindikata pomorščakov je spregovoril Nastasi, ki je postavil v dvom gospodarsko učinkovitost na progi proti vzhodni Afriki, oziroma pogodbe z družbo »Messina*, ki bi del tovorov preusmerila na Tirenško mo-je. Zaskrbljenost je izrazil tudi predstavnik pristaniških delavcev Marenzano.
Na včerajšnji tiskovni konferenci sta bila prisotna poslanca Tombesi in Grbčeva, telegram je poslal posl. Cuffaro, prisoten je bil tudij deželni odbornik za prevoze Rinaldi. Tombesi je poudaril, da se ne sme ustvarjati prevelikih alar-mizmov, ampak da je treba zadeve reševati s treznostjo. Odbornik Rinaldi je med drugim omenil problem pomanjkanja financ. Grbčeva pa je dejala, da je vprašanje financ resnično, da pa so možne tudi izbire, skratka to, kako in kam
država usmerja razpoložljiva sredstva.
Daljši poseg je na tiskovni konferenci imel tudi generalni ravnatelj Lloyda Viezzoli, ki je dejal, da pogodba z družbo «Messina» še ni sklenjena in da ostaja vrsta odprtih vprašanj. Pri tem pa je poudaril hudo krizo, ki je na svetovnem merilu zajela plovne družbe. S krizo se je izostrila tudi konku renca, ki ji je Lloyd večkrat težko kos. Če družba noče poglobiti pa-sive in če želi ostati produktiven dejavnik tržaškega gospodarstva, je nadaljeval Viezzoli, se mora soočati s stvarnostjo. Proga proti vzhodni Afriki je pasivna, ker je vzhodna Afrika dežela, ki malo u-
važa in izvaža zaradi tamkajšnje hude gospodarske krize. Sodelovanje z družbo »Messina* bi Lloydu omogočilo zmanjšanje potovanj v Afriko, hkrati pa bi ohranilo določene donosne poti, Viezzoli se je torej zavzel za določeno »racionalizacijo*, ki naj pomaga uspehu Lloyda na področju, ki postaja vedno težje.
• V okviru pobud za pripravo sek-cijskega kongresa, bo sekcija KPI «Montagnana» od Sv. Ane priredila danes ob 20. uri na sedežu v Stari istrski ulici 66, predkongresni aktiv na temo »Stranka, njene strukture in naloge*; govoril bo član tajništva Paolo Geri.
Sestanek mod deželnima vodstvoma KPI in PSI
Na sedežu deželnega sveta sta se včeraj sestali delegaciji deželnih vodstev KPI in PSI. V komunističnem odposlanstvu so bili deželni tajnik Giorgio Rossetti in člani deželnega tajništva Renzo Toschi, Isaia Gasparotto in Arturo Calabria, v socialističnem pa deželni tajnik Gianni Bravo, član vodstva stranke Franco De Carli, deželni odbornik Piero Zanfagrrini ter Ferruccio Nilia in Patrizia Tiberi.
Delegaciji sta se dotaknili nekaterih najbolj aktualnih vprašanj deželnih razsežnosti in skupnega interesa. Med temi sta obravnavali položaj na tržaški občini in pokrajini, pobude za prebroditev krize na Goriškem, problem izkoriščen ja sredstev. ki jih predvideva zakon 546/ bis, pa še politične razmere v nekaterih krajevnih ustanovah, kjer bi bile mogoče levičarske uprave. Posebno pozornost sta delegaciji posvetili sedanjemu spopadu med Con-findustrio in sindikati ter stališčih KPI in PSI do jutrišnje stavke v industriji; izrecno o tem bosta stranki izdali tiskovno sporočilo danes.
GLEDE OBVEZ, KI JIH JE SPREJEL NA ZADNJEM SKUPNEM SREČANJU
Kdaj ponovni sestanek z deželnim odbornikom Rinaldijem za podpis okvirnega sporazuma?
KGS si prizadeva, da bi do tega novega sreianja prišlo v najkrajšem času
V SKLOPU VSEDRŽAVNE PROTESTNE AKCIJE
Jutri 4-urna stavka delavcev v industriji
Sindikalni predstavniki zaprosili za sestanek s političnimi silami v deželnem svetu
Neposredno zainteresirani razlaščenci kot ožje in širša skupnost ter organizacije in ustanove, ki ščitijo interese prizadetih, v teh dneh pričakujejo sestanek z deželnim odbornikom Rinaldijem; pred približno
11. in 12. dec mbra pokrajinski kongres SSk
Redni pokrajinski kongres Slovenske skupnosti se bo odvijal v soboto, 11., in v nedeljo, 12. decembra, na stranki nem sedežu v Ul. Machiavelli 22. Na dnevnem redu zasedanja, ki se bo pričelo 11. decembra ob 16. uri, je razprava o dosedanjem delovanju in izvolitev novih vodstvenih or-nov stranke.
•MltMIIIIMimtltllHIItlMIIIMIHIHMIMHIIimiMIIIIHMIMlMHmimMtllHIlIHMtHIIItllMIIIMHfMItllltHtlMIIItUM
VČERAJ SLOVESNA PODELITEV V LJUBLJANI
Ladu Premruju Trubarjevo priznanje za uspehe pri širjenju bralne kulture
V Klubu delegatov v Ljubljani so včeraj slovesno podelili Trubarjeve plakete in diplome, ki jih Zveza kulturnih organizacij Slovenije podeljuje posameznikom, kulturnim društvom in organizacijam za uspešno prizadevanje pri razvijanju bralne kulture. Med letošnjimi nagrajenci *a izjemno uspešno delo na področju kpjižne dejavnosti je tudi predstavnik iz tržaškega zamejstva Vladimir Premru. V utemeljitvi priznanja, ki so jo med včerajšnjo slovesnostjo podelitve Trubarjeve diploma prebrali, je rečeno:
»Vladimir Premru se je rodil v Novem mestu 12. julija 1912. Živel na Razdrtem pri Postojni, kjer je dokončal le nekaj razredov osnovne šole. Kot samouk se je pričel zanimati za slovensko književnost zla-*ti, ko se je preselil v Trst v pred-
vojnih letih in kljub nevarnosti za čel z zbiranjem slovenskih knjig. Po vojni je zbral nekaj tisoč knjig, najdragocenejšo slovensko zasebno knjižnico v zamejstvu. Zbral je predvsem originale — od Dalmatinove biblije do Prešernovih prvih izdaj, od pridig Svetokriškega do Čbelic, Ljubljanskega zvona, moderne. Dosegel je globoko poznanje slovenske literature, ki ga je predvsem po u-pokojitvi posredoval zamejski javnosti v številnih člankih na Primorskem dnevniku in v Jadranskem koledarju. Gre za poljudne članke, polne anekdot iz življenja in pisanja velikih pa tudi manjših in že skoro pozabljenih s!ovensk!h avtorjev. Po znanje slovenske književnosti je tudi posredoval mlajšim generacijam s predavanji v osnovnih šo'ah. številni osnovnošolski razredi pa prihajajo na dom, si ogledat zakladnico slovenske literature*.
Poleg Premruja so priznanja, ki jih je izročil sekretar Zveze kulturnih organizacij Slovenije Marjan Belina, prejeli še Marta Sila, Lenka Kovačič, Jaro Dolar, Marko Golar in Andrej Kokot z avstrijske Koro ške. Ob tej priložnosti so prejeli knjižne nagrade tudi učenci in dijaki slovenskih osnovnih ter srednjih šol, ki so se ob Mesecu knjige 82 udeležili nagradnega razpisa SKOS in Zavoda SRS za šolstvo.
Letošnjemu dobitniku Trubarjevega priznanja Ladu Premruju ob pomembnem priznanju iskreno čestitamo.
dvema tednoma se je namreč na skupnem sestanku obvezal, da bo v tem roku prišlo do podpisa doku menta, s katerim se bo dežela točno obveza'a kako in kalerim zahtevam, ki so jih postavili posamezniki ter ožja in širša skupnost za poravnavo škode, ki jo bodo utrpeli zaradi izgradnje nove avtoceste, namerava i dejansko zadostiti.
Do ses'anka z odbornikom Rinaldi-j jem, ki je za reševanje tega proble-| ma pooblaščen od predsednika deželne vlade Comellija, bi zato moralo priti že v teh dneh. Kot nam je včeraj povedal predsednik Kriške gorske skupnosti Budin, ki nekako , koordinira delovanje zainteresiranih | krajevnih uprav ter organizacij v j njihovih prizadevanjih, da bi bile upoštevane postavljene zahteve, je bil deželni odbornik v teh dneh zelo zaposlen, tako da še ni bilo mogoče določiti datuma sestanka; včeraj je bil namreč odbornik izven Trsta, danes dopoldne se bo v 0-patiji udeležil zasedanja italijansko -jugoslovanske mešane zbornice, v popoldanskih urah pa je na sporedu tudi r^dna tedenska seja deželnega odbora. Vsekakor pa si bo KGS prizadevala. da bi do tega sestanka prišlo čimprej.
Naj še dodamo, da se je odbornik Rinaldi v imenu odbora na zad njem skupnem sestanku obvezal, da bodo razlaščenci pošteno in takoj izplačani, da bo deželna uprava s posebnimi ukrepi finansirala razne posege za omilitev objektivne škode, to je, da bo prispevala za takoime-novane protivrednosti, da bo zagotovila podpore za razvoj tržaškega kmetijstva ter da bo posredovala za ureditev vseh starih »grehov* in ostalih novih problemov.
Srečanje KPI
z zastopstvom induslrijcev
Predstavniki tržaške federacije KPI imajo v teh dneh vrsto srečanj z družbenimi in gospodarskimi organizacijami, da bi jim predstavili svoj progi am zahtev v osmih točkah za preporod tržaškega gospodarstva. Gre za vrsto zahtev, naslovljenih na vlado in na deželno u-pravo, izhajajoč iz že veljavnega zakona o rekonstrukciji Furlanije in iz gospodarskih pobud v zvezi z o-simskim sporazumom, ki so v fazi dokončne odobritve.
Delegacija KPI, ki so jo sestavljali pokrajinski tajnik Tonel, član deželnega tajništva Martone in odgovoren za vprašanja gospodarstva in dela pri tržaški federaciji Poli, se je v ta namen sestala s predstavništvom tržaške Zveze industrijcev, v kateri so bili predsednik De Riu, podpredsednika Cogoi in Vidali, predsednik gospodarske komisije Torresella in ravnatelj Ferretti. V tiskovnem poročilu, ki ga je po sre-
čanju izdala tržaška federacija KPI, je med drugim rečeno, da so predstavniki industrijcev z zanimanjem poslušali komunistične predloge ter da so nato obravnavali še druge pred’oge KPI, ki se nanašajo na današnjo kritično situacijo v našem mestu tudi v zvezi z nedavnimi omejevalnimi ukrepi jugoslovanske zvezne vlade.
Delegaciji sta se vsekakor strinjali o potrebi čim širšega soglasja glede programskih smernic, osnovanih na jasnih prioritetnih lestvicah, da bi imeli predlogi mesta v odnosu z vsedržavno in deželno vlado čim večjo težo.
• V predoru pod Montebellom bodo prenovili zračne naprave. Zaradi tega bo od 23. ure jutri do 5. ure dne 25. novembra in od 23. ure dne 25. novembra, do 5. ure, dne 26. novembra predor zaprt prometu.
Delavci, zaposleni v industrijskih podjetjih in obratih bodo jutri v vsej Italiji za štiri ure prekrižali roke zaradi stavke, ki jo je oklicala vsedržavna sindikalna organizacija CG IL, CISL, UIL v protest proti izredno ostremu in nasprotujočemu zadržanju Confindustrie in Intersinda do vprašanj obnovitve delovnih pogodb in reforme cene dela. Stavka ima v naši deželi še poseben pomen glede izredno hude krize, ki že preveč časa pesti industrijske kroge v nekaterih predelih dežele (v prvi vrsti Goriško, Tržaško in južni del Furlanije) in ki se je po uvedbi znanih varčevalnih ukrepov v Jugoslaviji kar čez noč razširila tudi na trgovinski sektor.
Deželno vodstvo sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL je že pred dvema tednoma opozorilo in protestiralo proti takemu stanju z deželno stavko zaposlenih v industriji in trgovini. Jutrišnja stavka predstavlja zato ponovno priložnost za nadaljnje iskanje izhoda iz slepe ulice, j v katero je zašlo gospodarstvo naše i dežele. Deželno vodstvo sindikatov j je namreč zaprosilo za jutri za se-! slanek s političnimi silami v deželnem svetu, s katerimi na bi pregledali najbolj pereče probleme tukajšnjega industrijskega sektorja in drugih kriznih situacij. V prvi vrsti naj bi na sestanku razpravljali o u-padanju zaposlovanja in proizvodnje v deželi (sindikati so v tej zvezi že predstavili deželnemu odboru svoje predloge) in o političnem pomenu prekinitve pogajanj za obnovitev delovnih pogodb zaradi odklonilnih stališč Zveze industrijcev in Intersinda.
Delavci v industriji bodo priredili jutri v vseh štirih pokrajinah naše dežele protestne manifestacije. V Trstu se bodo zbrali ob 9. uri na treh zbornih mestih, od koder bodo odšli v sprevodu po mestnih ulicah proti sedežu Zveze industrijcev na Trgu škorklje.
Sporazum med občino in občinskimi uslužbenci
V nedeljo dopoldne so se pozitivno zaključila pogajanja med tržaško občinsko upravo in sindikalnimi predstavniki občinskih uslu-
žbencev, ki so vpisani v sindikata CGIL in UIL. Podpisani sporazum predvideva, da bo občinska uprava do 30. januarja prihodnjega leta u redila mezde uslužbencev, v februarju pa bi morali prizadeti prejeti zaostale dohodke. Nadalje je bilo sklenjeno, da se »premično mezdo* razširi tudi na tiste uslužbence, ki so ostali doslej pomotoma brez nje. Občinska uprava je tudi zagotovila, da bo nudila zaposlenim v smetarski službi zahtevana oblačila.
• Občinsko podjetje ACEGA sporoča da bodo jutri uradi blagajne in porabnikov zaprti občinstvu zaradi stavke za obnovo delovnih pogodb občinskih delavcev v plinarnah in na vodovodih.
ODPRTJE RAZSTAVE BO V ČETRTEK, 25. NOVEMBRA
V Galeriji Tržaška knjigarna bo razstavljal Klavdij Palčič
V četrtek, 25. novembra, bo v galerijo Tržaške knjigarne vstopil s svojimi deli umetnik, ki je v tej knjigarni pravzaprav razstavni prostor pridobil, ga izoblikoval in ga tudi značilno zaznamoval: to bo Klavdij Palčič.
Ob napovedi njegove razstave v tem prostoru bi bilo skoraj odveč poudarjati, da se bomo tu srečali z enim od naših najbolj postavnih umetnikov, edinstvenim pa v tem, da se mu tako rekoč od same abecede vse sprevrača v na nono oblikovano dejstvo, saj nam je celo na dizajnerskem področju ustvaril vrsto nezamenljivih «predznakov», v katerih smo se miselno sešteli in jih ponosno prisvojili.
Klavdij Palčič pa izstopa v tržaškem ustvarjalnem okolju tudi kot umetnik, ki je na glavo postavil vsakršno obvezujoče obredno oblačilo, se pravi vsakršno dogmatično
•milllllllMtllHIIIMIMHMHMIIIIIIIIIIIIMItlltllMmilttlllltlimitllllMIMMIIIflfMllllltltVtllllllllltimMMIHIIIIHIt
V SOBOTO ZVEČER V GREGORČIČEVI DVORANI
NAGRAJEVANJA NATEČAJA SKUPINE «FOTO TRST 80»
Prvo meslo je osvojil fotoamater Maurisio Stugni
Kot smo že poročali, je v Soboto zvečer slovenski fotoamaterski krožek »Foto Trst 80» s prisrčno slovesnostjo v Gregorčičevi dvorani razglasil izid svojega prvega dia natečaja in ob tej priložnosti tudi prikazal občinstvu najboljše diapozitive. O lepem uspehu natečaja priča že dejstvo, da se ga je udeležilo kar 85 fotoamaterjev iz naše dežele, ki so predložili kar 364 diapozitivov, tema natečaja pa je bila, kot znano, prosta. Ocenjevalna komisija je izbrala šest najboljših udeležencev natečaja, ki so prejeli lepe nagrade. Prvo mesto je osvojil Mau-rizio Stagni, drugo Gianni Giarpia-
Ob rojstvu drugorojenca MARTINA
čestita svojemu odborniku Darku in soprogi Kseniji, malemu Martinu pa želi mnogo sreče v življenju
ŠD Zarja
•iMiMiniiHMiiiiuiiiiitiMiiiiiiiiMMMinMtiiiiiiMiiiiiiiioiMiiiMMHHiiiMiMMMinuiimmiMiiiMMiimimiiiiiiiiiiiiimitiimMiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMin
TEŽAVE KMEČKE ZADRUGE «M0NTE SAN PANTALEONE*
Načelna zagotovila ne zadostujejo
Javna skupščina v kinu Ariston - Pokrajina naj poskrbi za uporabo sredstev iz sklada EGS
Za reševanje problemov kmečke zadruge »Monte san^Pantaleone* je treba preiti od načelnih izjav in obljub h konkretnim dejanjem, je bilo poudarjeno na včerajšnji javni skupščini — tiskovni konferenci v kinodvorani Ariston. Kot smo že obširno pisali v sobotni številki našega dnevnika, predstavlja omenjena zadruga dragocen instrument za vključevanje handikapiranih in drugih tako ali drugače emarginira-nih oseb v svet dela Zadruga de luje že štiri leta in je dosegla ne kaj razveseljivih rezultatov, vendar obstaja’o hude težave, ki ovira-;o njeno delovanje in bi ga utegni le celo popo’noma us'a viti.
Zahteva zadruge, da bi ji poverili vzdrževan'e polj in vrtov v kemprenzoriju bivše psihiatrične bolnice, ni naletela na gluha ušesa, kot je na včerajšnji Skupščini potrdil pokrajinski odbornik za kmetijstvo Čok. Dejansko se tu že nekaj premika, zastoji pa so v zvezi z uporabo sredstev iz sklada EGS za vključevanje handikapiranih v delovno okolje. Densr EGS je sicer na razpolago, potrebni pa so upravni akti pokraiine, da bodo te vsote (okrog 400 milijonov lir) uporabljive še pred koncem leta. kajti drugače bodo ostale neizkoriščene. Tu pa je zgovorno dejstvo, da se včerajšnjega sestanka ni udeležila pristojna pokra iinska odbornica Pa-ludettova, ki očitno ne kaže — kot je bilo z več strani poudarjeno —
m
CZI
jti
i
:or
1 > A ■i ike t ke n
■žit!
0 je
»trni
£|
nji1
>pr * i-
vilo efri< Z%10 >t(ua ‘ sUi m, ti
ODKRIT RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM KROŽKA «ISTRIA»
«Nič več jetniki zastarelih predsodke v»
*>SV>
) rž ■Bo1,
H
Deželni inštitut za zgodovino odporništva Je pred dvema letoma izdal obširno knjigo *Storia di un esodo*, ki je v tržaški javnosti naletela na velik odmev ter sprožila zelo nasprotujoče si reakcije in komentarje. Mimo ocen, ali je študija z zgodovinskim pristopom v celoti' osvetlila vzroke množične-izselitve Istranov v Italijo v povojnem času, predstavlja ta knjiga pomemben mejnik za spoznavanje in preučevanje dogodkov, ki so tako travmatično vplivali na zgodovino teh krajev in tudi na odnose med tukaj živečima narodoma. Po skoraj tridesetih letih apriori-stičnih gledanj na ta vprašanja, se je vendarle tudi iz vrst naprednih krogov in levice dvignil glas, ki ni bil običajni črno-bel prikaz dogodkov, ki so nam ga toliko let ponujali nam dobro znani krogi ter organizacije. Te zamude bo sicer zelo težko in po vsej verjetnosti nemogoče nadoknaditi, nove razmere v mednarodnih in tudi meddržavnih odnosih pa so lahko kolikor toliko solidno jamstvo, da je lahko razprava trezna in kar se da tudi objektivna. Škoda torej, da bi krajevna skupnost (italijanska in slovenska), ki gleda v prihodnost in v sožitje, spet zamudila priložnost, ki nam jo ponuja čas.
Istrsko beneški kulturni krožek elstria» s sedežem v občini Devin - Nabrežina lahko
imamo za simbol nekega novega odnosa do tistih dogodkov, nekega drugačnega pristopa do problematike, ki je hočeš nočeš stalno leitmotiv v življenju povojnega Trsta in tudi marsikatere naše kraške vasi. «Naš krožek se je rodil s prvenstvenim namenom, da razbije tisto vizijo o Istranih, ki smo je bili vajeni v vsem povojnem času,* nam je povedal predsednik prof. Giorgio Depangher, *ne glede na ideološko ali politično pripadnost naših članov. Nismo hoteli še dalje ostati za svojem od neke preteklosti in zlasti od gle danja nad njo, ki je tako močno zastrupilo človeške odnose v teh krajih. Istrani so pri nesli v te kraje tudi neko kulturno dediščino in neke svoje tradicije, politične štrumenta lizacije okrog te izselitve pa so probleme beguncev postavile na čisto drugačne temelje.* «Ustanovitev našega krožka je naletela na velik odpor v tradicionalnih organizacijah Istranov, čeprav se je to nasprotovanje sprva odražalo le v obliki brezbrižnosti, ki pa je kmalu preraslo v osebne napade,* je še dejal prof. Depangher. «Glasiio nekega krajev nega političnega gibanja nam je v zadnjem času namenilo več puščic, ime našega krožka pa so prekrstili v tpcircolo*. Za to hlinjeno ironijo, pa se skriva jeza teh krogov, ki nam očitajo, da vzdržujemo plodne
stike z Unijo Italijanov za Istro in Reko in da dosledno zagovarjamo nujnost, da pride do sodelovanja in do spoznavanja med Istrani z obeh strani meje. Znano pa je, da so za mnoge tukaj v Trstu, Italijani, ki živijo v Istri, ostali le izdajalci...»
Tem krogom je tudi trn v peti dejstvo, da je krožek tlstria» odprt do odkritega in enakopravnega soočanja s Slovenci, ki je prišlo do izraza na okrogli mizi o vzrokih množičnega odhoda Istranov iz rodnih krajev. Na srečanju o tistem argumentu je sodeloval tudi slovenski časnikar, kar je morda prvič v povojnem času. In vendar se še najdejo ljudje, ki izrabljajo preteklost za svoje politične igre in pozabljajo, da se je kolesje zgodovine tudi v Trstu vsaj za malo premaknilo naprej. Poglejmo samo primer tržaškega parlamentarca, ki skuša vsem vetrovom dopovedati, da bi bilo povsem zgre šeno dati Slovencem zaščitni zakon, ko ostajajo še nerešena vprašanja vrnitve dobrin, ki so jih begunci zapustili v Istri (seveda ne p Jugoslaviji! op.ur.). <rPostaviti ta vprašanja na isto raven je kratkomalo absurd,* je pripomnil prof. Depangher, <tv bistvu pa gre zgolj za pravo štrumentalizacijo, torej za politično izsiljevanje, ki ga mi odločno odklanjamo.*
ustreznega razumevanja za tovrstne probleme.
Tudi občina, v okviru svojih sicer omejenih pristojnosti na tem področju, je pripravljena storiti vse, kar bo potrebno, kot je zagotovil občinski odbornik Seghene. V okviru tržaške krajevne zdravstvene enote so že konkretno priskočili na pomoč, manjka pa še jasna politična volja, kar se je pokazalo tudi na skupščini, ko sta bila pri šotna samo predstavnika opozicije znotraj KZE, komunista Pessato kot član upravnega odbora in Pacorje-va kot predsednica tretje komisije. predstavnikov »nove večine* pa ni bilo na spregled.
Skratka, določena dobra volja obstaja. vendar ne zadostuje. Predsednica konzorcija M: ute San Pan taleone Lorena Vanello ob k ncu včerajšnje skupščine ni prikrila svojega razočaranja: upali smo, je de:ala. da bomo s to skupščino dosegli kaj več kot gola zagotovila o pripravljenosti. Boj predstavnikov zadruge in vseh ostalih, ki se u-kvarjajo s perečim problemom vključevania handikapiranih in e-marginiranih v svetu dela in v družbo se torej nadaljuje in ne bo niti po včerajšnji skupščini nič lažji.
kretnih posegih in primerni politiki za razmah kmetijskih dejavnosti; manifestacija hoče nadalje ponovno dokazati pravilnost in učinkovitost prispevka, ki ga nudi kmetijstvo v boju proti inflaciji, za o-hranitev in povišanje števila delovni mest, za teritorialno in sekto-rialno uravnovešenje ter za zaščito potrošnikov.
Z manifestacijo nameravajo kmetje nadalje opozoriti na vlado, naj v ti splošni krizi nikakor ne krči tudi tistih finančnih »sredstev, ki so namenjena kmet iskemu sektorju in jo vabijo, naj se nanj spomni tudi ob drugih priložnostih, da bi mu hi'a zagotovljena tista vloga, ki mu pripada.
na, tretje Giorgio Lanza, četrto Ful-vio Grisoni, peto Antek Seražin, na šesto mesto pa se je uvrstila Roberta Petronio. Žirija, ki so jo sestavljali umetnostni kritik Milko Re-ner, slikar Klavdij Palčič in predstavnik zveze italijanskih fotoamaterjev Soverchi, je posebna priznanja podelila tudi Fulviu Merlaku, Fulviu Grisoniju ter Zdenku Vogriču.
SoHdrrnost z bojem osebja službe za mladoletne
»Operaterji službe za mentalno zdravje pri KZE so izrazili svojo popolno solidarnost s protestnim gibanjem osebja pokrajinske službe za mladoletne, ki se je mobiliziralo zaradi nevzdržnega stanja in brezbrižnosti odgovornih organov, da bi izboljšali družbeno tako pomembno službo. Pri tem poudarjajo, da je služba za mladoletne lahko učinkovita le, če je usmerjena v boj proti zapiranju mladoletnih v zavode, v prid alternativnim rešitvam na teritoriju. Le s preventivnimi posegi se lahko prekin-. že ustaljena praksa, da, končajo, prizadeti otroci, ko dopolnijo 18. leto starosti, v centrih za mentalno zdravje. KZE, pokrajino in občinske uprave pozivajo k čimprejšnji rešitvi zahtev, ki jih je osebje pokrajinske službe za mladoletne postavilo in napovedujejo, da se bodo v nasprotnem primeru tudi sami mobilizirali na najbolj ustrezen način.
Bibliografsivi seznam publikacij in esejev « naši s .upnosli
/ Padovi je založniška hiša «Qua-derni del Lombardo - Veneto* izdala brošuro «Bibliograria s"i'a mino-ranza slovena in Italia (1970-1980)», v kateri so zbrani naslovi raznih publikacij in esejev, ki obravnavajo problematiko naše skupnosti in šo izšli v omenjenem desetletju v italijanščini, oziroma so dvojezični.
HltttMftKIlllHMIIIIIIf II tlllllllllltl Mlltl	11(1111111 MtlMtlf lil t| Ulm mn mi nuni nifilift im
RABILI SO SE V NESREČAH, DO KATERIH JE PRIŠLO PRED ČASOM
Denes seja deželnega sveta
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine se bo ponovno sestal danes dopoldne. Prvi del seje bo kot običajno posvečen odgovorom na vprašanja in interpelacije. Dnevni red seje predvideva še razpravo o raznih zakonskih osnutkih, od katerih se prvi nanaša na ponovno porazdelitev finančnih nakazil, ki jih država nudi za poslovno leto 1982 - 1984 ter na delno uporabo finančnega ostan ka iz lota 1981. Ukrep je povezan z večletnim proračunom za obdobje 1982-84 in s proračunom za finanč no leto 1982. V bistvu gre za spremembe proračunskih instrumentov v tekočem finančnem letu.
Kljub intenzivnemu zdravljenju 3 ranjenci podlegli poškodbam
Prireja jo Cnnfcoltivatori
Tudi Krnela zveza na današnji manifestaciji v Vidmu
V Vidmu bo danes dopoldne velika manifestacija deželnega značaja, ki jo prireja Confcoltivatori. U-deležila se je bo tudi delegacija Kmečke zveze, ki jo bo vodil tajnik Bukavec; glavni govor bo na njej imel član vsedržavnega izvršnega odbora Confcoltivatori Emo Cane-strelli.
Manifestacijo bo sindikalna organizacija priredila zato. da bi ponovno podčrtala nujno potrebo po kon-
Za posledicami prometnih nesreč, do katerih je prišlo pred časom, so podlegli včeraj in predvčerajšnjim kar trije ranjenci. Na nevrokirurškem oddelku sta umrla 62 letni Giuseppe Izz nos'o iz Ul. Lo-renzetti 22 in 74-letna Giovanna Clai vd. Bandel iz Ul. Vero 8. Slednjo je povozil avtomobil 27. septembra, ko je hotela čez Ul. F. Se vero. Bila je hudo ranjena, saj so jo sprejeli s pridržano prognozo. Tudi Izzinosa je zbil avtomobil, in sicer pred 12 dnevi, ko je prečkal Ul. Orlandni. Na ortopedskem oddelku pa je umrl 72-letni Giuseppe Krede iz Ul. Baiamonti 35. S prognozo okrevanja v treh mesecih so ga v bolnici sprejeli konec avgusta. Ranil se je v trčenju, do katerega je prišlo pri Izoli, ko je njegova 62-letna žena Tranquilla nenadoma izgubila nadzorstvo nad avtomobilom.
Delavcu je težka plošča zlomila palec na nogi
Na ortopedskem oddelku so včeraj okrog 13. ure sprejeli 58-letne-ga elektrikarja Angela Sissovicha iz Ul. Cologna 42. ki se je ranil med delom v mehanični delavniri »Vidali* v Ul. Frigeri 2. Težka železna plošča, ki mu je padla na nogo, mu je zlomila palec. Okreval bo v 30 dneh.
Ju<ri javni scsfanck o openskem pokopališču
Slovensko kulturno društvo Tabor prireja jutri, ob 20. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, javni sestanek o problemu openskega pokopališča, na katerega je vabljen tudi
tržaški župan. Domačini, kot znano, preko raznih vaških organizacij in političnih sil opozarjajo tržaško občinsko upravo na ta problem že celo vrsto let; kazalo je, da se je celotna zadeva po februarskem sestanku z izrednim komisarjem Sicla-rijem, ki je takrat upravljal občino. končno le premaknila z mrtve točke, vendar pa je »ešitev celotne zadeve z novo upravo ponovno obtičala.
narekovanost ali sezonski imperativ. Zdi se namreč, da je umetnik v svoji ustvarjalni eruptivnosti posekal vse kanonske člene in v figurativnem pogledu izbrisal ustaljene meje med «klasičnimi* izraznimi mediji. V svojih delih Palčič dokaj prepričljivo dopoveduje, da je pač vse neverjetno izrazljivo in da se umetnik prav s tem spopada in se bistveno uresničuje kot «oblikovalec» in spremljevalec človeka z najglobljo človeško sporočilnostjo.
V razstavo ne bo mogel, seveda, Palčič zgnetiti česa v decimalnem merilu večjega, izbor del bo pa vendarle tak, da nas bo z njim umetnik seznanil z najpomembnejšimi ustvarjalnimi podatki zadnjih let, pravzaprav tudi zadnjih dni, ko v svojih delih znova, a povsem v drugačni razsežnosti in perspektivi pretresa vprašanja, ki so ga vznemirjala že v prvem obdobju njegovega snovanja, in ki bodo, kot kaže, ostala pač bistvena Palčičeva vsebina: kajti v središču vsega dogajanja je za Palčiča samo človek, in ta nikakor ne more z življenjskega odra. Prav zato se Palčič kdaj pa kdaj oglaša kot zagovornik Baconove slikarske «variante» in kaže biti v našem prostoru (med slovenskimi in neslovenskimi, med tržaškimi in netržaškimi umetniki) e-den od redkih, ki odklanja idilično odmaknjenost pod psevdonimom lirike, in tudi literarnosti, pač pa vztraja kot scenograf na odru človeškega dogajanja: pri tem pa si menda lahko priznamo, da so njegove življenjske in umetniške sekvence v našem prostoru vznemirljivo naše in ne samo naše.
Milko Rener
• Avtobusne abonmajske izkaznice za manj premožne sloje bodo za mesec december razdeljevali v dneh 26., 29. in 30. novembra, ter 1. in 2. decembra v občinskih izpostavah s sledečim urnikom: na zahodnem in vzhodnem Krasu, na Kolonji -Škorkiji, pri Sv. Ivanu in v Skednju
-	Čarboli od 8. do 12. ure; v Rojanu - Greti Barkovlje, Novo mesto
-	Nova mitnica, Sv. Vid - Staro Mesto, Stara mitnica, Kjadin - Rocol, Sv. Jakob, Sv. Ana - Naselje sv. Sergia od 16. ure do 18.30.
f Čestitke
Danes praznuje 8. rojstni dan PIERO GIGANTE iz Boljunca. Vse najboljše mu želijo nona, nono, teta ter bratranca Katja in Ivan.
Šolske vesti
Zavodski svet srednje šole Simon Gregorčič- - Dolina vabi starše in učence ra srečanje, ki bo na šoli jutri, 24. novembra, ob 19.30. Srečanje ima namen podrobno seznaniti starše z delovanjem šole in s potekom volitev v razredne svete, ki bodo 28. in 29. novembra.
immsanm
Ob deveti obletnici smrti Gigija Bogatca darujeta mama Netka ter sestra Rada z družino 10,000 lir za moški zbor Vesna.
V	spomin na sestro Elzo daruje Franc Malalan z ženo Cvetko 20.000 za časopis Delo in 10.000 lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina Franca Perica daruje Pepi Žerjul 20 000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
Nameslo cvetja na grob Mare Zidarič darujeta Bogomila in Berto Doljak 30.000 lir za dekliški zbor Igo Gruden.
Namesto cvetja na grob Franca Perica daruje družina Gregorič
10.000	lir za Dijaški dom.
V	počastitev spomina Angela Kan-teta darujeta Anica in Drago Štoka
15.000	lir z Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina Karla Besednjaka daruje Olga Pangerc 10.000 lir za barkovljansko osnovno šolo F. S. Finžgar.
V	spomin na Antona Smotlaka daruje sestra Marija 10.000 za KD Primorsko, 10.000 za Zvezo žena Mačkolje in 10.000 lir za VZPI-ANPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg.
KD Primorsko in Zveza žena Mačkolje izrekata Karmeli Zobin iskreno sožalje ob Izgubi brata.
*
Nenadoma nas je zapustila
MARIJA MILIČ por. DANEU
Pogreb bo v petek, 26. t.m., ob 11.45 iz mrtvašn'ce glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo; mož Mario, hči Vanka, sinova Luclo in Franco, snahi, vnuki ter drugo sorodstvo Trst, 23. novembra 1982 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3)
23. 11. 1981
23. 11. 1982
Ob prvi obletnici smrti
ANTONA KALCA
se ga spominjajo
žena, sin Miro, Sandra in Ana z družinami. Bazovica, Trst, Koper, Izola, 23. novembra 1982
VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM IN OSMIČARJEM
Kmečka zveza opozarja vse vino gradnike, da morajo prijaviti pride lek vina v letošnjem letu najkasneje do 29. novembra 1982. Prijave vina sprejemajo za vsako občino pristojni občinski uradi, in sicer:
miljska občina: vsak dan, od 9. do 11. ure;
repentabi ska občina: vsak dan, od 8. do 14. ure:
zguniška občina: vsak dan, od 8. do 14. ure:
devinsko-nabrežinska občina: vsak dan od 9. do 13. ure, na županstvu v sobi štev 2;
dolinska občina: vsak dan od 8. do 11. ure. na županstvu v sobi štev. 5;
tržaška občina: vsak dan, od 9. do 11. ure, v uradih na Trgu Largo Gra-natieri 2. 3. nadstropje, soba štev. 273 ter v občinskih izpostavah na
I Opčinah, Proseku in v Križu.
Vinogradniki se lahko prijavijo tu di za osmice za leto 1982-83.
Dolinska občina bi v sodelovanju s Kmečko zvezo izpolnjevala prijave vina tudi v občinskih hišah v na slednjih krajih:
Ricmanje: danes, 23., od 17. do 19 ure;
Prcbeneg: jutri, 24., od 17.30 do 19. ure:
Mačkolje: v petek, 28.. od 17.30 do 19. ure.
Kmečka zveza bo tudi letos v devinsko - nabrežinski občini organizirala službo izpolnjevanja prijav vina po vaseh; za to službo bo na razpolago.
v ittavhinjah: v četrtek, 25., v prostorih občinske izpostave, od .8. do 19. ure:
im min iiinuiiiiii n m mitu iiiiiii m mi min iiiiiii imu mi n mi itimi im min m mi h h ii iiiiiii hi, 111111111111111111
Gledališča
Kino
S S G Trst. Danes, 23. novembra, ob 20. uri v Sežani Victor Lanoux -Odpirač.
• » *
VERDI
V	četrtek (red F/A) sedma predstava opere «11 Campiello*. Dirigent Janos Acs, režija: Vera Ber-tinetti.
Jutri, 24. t.m., ob 20. uri (red A za parter, C za galerije) bo na sporedu premiera Donizettijeve o-pere «Maria Stuart*. Opero bo dirigiral Guerrino Gruber, ki bo žara di nepredvidenih razlogov zamenjal dirigenta Paola Olmija. Režija Fi-lippo Crivelli.
ROSSETT'
Od jutri, 24. t.m., ob 20.30 gostuje gledališče iz Rima s Teslo-n:jevem delom «11 cardinale Lam-bertini*. V glavni vlogi Enrico Te-deschi. V abonmaju odrezek št. 2. Rezervacije za ponovitve do 28. t. m. pri osrednji blagajni.
AVDITORIJ
Gledališče za šole: ob 11. uri ♦Resnična zgodba doktorja Franke-steina* z gledališko skupino «Jl Ca-novaccio*. Rezervacije po telefonu 567201/02/03.
Gledališka sezona 1982/83: na raz polago so novi abonmaji. Popusti za mladino, študente, delavce in u-pokojence.
CANKARJEV DOM (Ljubljana)
Sprejemna dvorana
Še' danes. 23. t.m., razstava Celovec se predstavlja.
Velika dvorana
Danes, 23. t.m., ob 20. uri: Večer partizanskega pevskega zbora.
V	četrtek, 25. t.m., ob 20. uri: Simfonični večer, proslava dneva republike.
Srednja dvorana
Danes, 23. t.m.. ob 19.30: Veper jazza v Cankarjevem jcjomu______
Okrogla dvorana
Jutri. 24. t.m., ob 20. uri: Večer s slovenskimi ljudskimi pevci in godci.
Vstopnice so v prodaji pri blagaj ni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan. razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19 ure oziroma do začetka predstave v soboto od 9 do 13. ure
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 23. novembra KLEMEN
Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 16.28 — Dolžina dneva 9.13 — Luna vzide ob 13.10 in zatone ob 23.15
Jutri, SREDA, 24. novembra
JANEZ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.2 stop nje, najnižja 8.8, ob 18. uri 11,8 stopinje, zračni tlak 1030 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 77-odstotna, nebo pooblačena, morje mirno, temperatura morja 14,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Nicholas Milacci, Caterina Cigui, Davide Primosi, Marco Brotto.
UMRLI SO: 83-letna Alessandra Faschinka, 50-letni Silvio Medos, 83-letni Ermanno Dimini, 68-letni Giulio Zobin, 67-letni Bruno Radi-vo, 67-letni Emilio Micheli, 84-letni Giorgio Scolz, 84 letna Giovanna Clai vd. Bandel, 88 letna Argia Ru-stia vd. Natali, 88-letna Giuseppina Lipusich vd. Marenzi, 85-letni Igi-nio Rossignoli, 59-letna Annr Benich pr. Smokovic, 56-letni Valerio Ga-spard, 77-letna Bruna Viezzoli vd. Pouch, 79-letna Ines Della Cosla,
83-	letna Giovanna Maraston vd. Ar-bulla, 76-letni Bruno Porcorato, 61-letni Giuseppe Izzinoso, 86 letni Antonio Družina, 70 letna Giovanna Gerdevic vd. Rossi. 96-letna Teresa Zelesnikar vd. Svardis, 80-letna Mi randa Magris vd. Cossutta, 76-letna Francesca Scabich vd. Cerboni, 72 letna Anna Visintin vd. Dulhovic,
84-	letna Rosa Bertogna vd. Rainol-di, 72-letni Guglielmo Krečič.
Cuppella Undergrouud Zaprto.
Ariston 16.00 «La notte di San Loren zo». Omero Antoputti, M. Lozza no.
Eden 15.30 «Una commedia sexy 'n una notte di mezza estate*. W. Allen. Film za vsakogar.
Nazionule 16.30 «Odisex, 1'impero dei piaceri sessuali*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00—22.15 «La ragazza di Trie ste». Ornella Muti in Ben Gazza-ra. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30 «Delitto sulTauto-strada*. Tomas Milian. Film za vsakogar.
Fenice Danes zaprto. Jutri ob 16.00 «Blade - Runner». Harrison Ford.
Mlgnon 16 00 «1 predatori delTarca perduta*. Harrison Ford, Karen Allen.
Fllodrammatico 15.00 «Le se.\y godi tvid*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «J1 sommergibile piu pazzo del mondo». A. Rizzoli.
Capitol 17.00 »Missing*. Jack Lem mon.
Cristallo 16.30 «Vestito per uccide-re». Michel Coine, A. Dickii.son. Prepovedan mladni pod 18. letom.
Moderno 16 00 «1 cačciatori del co-b"a d'oro».
Rudio 15.30 «Helga e le calde com pagne*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vitforio Veneto 16.00 «1 seduttori detla domenica*. Ugo Tognazzi, R. Moore.
Lumiere 15.30 «11 mairimonio di Maria Broun*. F. Binder.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. < Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179, Ul. Re-voltella 41, Opčine, Milje - Drevo-
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Opčine, Milje - Drevored Mazzini 1.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197;
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od M- do 21. ure in praznična od 8. do 20-ura, tel. 68-441.
Koncerti
Glasbena' miitjca Trst, . Sezona 1982/83 3. abonmajski koncert v pete1?', 26. novembra, ob 20.30;,,Yj Kulturnem domu v Trstu Giovanni Um-berto Battel, klavir. Na sporedu: L. von Beethoven. R. Schumann, I. Stravinski. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Otroški pevski zbor Kraški slavček iz Nabrežine ima pevske vaje vsak torek ob 15.30 na šoli Glasbene matice v Nabrežini.
KD Slavec priredi v petek, 26. novembra. ob 20. uri »Literarni večer*. Sodelujeta Irena Žerjal in A-leksij Pregare. Kritika: prof. Josip Tavčar in prof. Pavle Merku; glas-ben;ki Dina Slama, Mi'oš PaN'” Erika Slama, Irena Pahor. Vabljeni!
Vodstvo TPPZ Pinko Tomažič na prosa tovariše in tovarišice tostran in onstran meje. ki so na koncertni turneji «Bratstva* napravili posnetke s svojimi fotoaparati, da najlepše slike z negativi pošljejo na Fotosekcijo TPPZ — Bazovica, Kosovelova št. i.
KD F. Venturini vabi na predvajanje diapozitivov Maria Magajne o potovanju po Južni Ameriki v soboto. 27. novembra, ob 20. uri v prostorih gostilne «Sonja» pri Dom ju.
KD Primorsko - Mačkolje vabi na predvajanje barvnih diapozitivov, ki jih bo prikazal Mario Magajna v dvorani Sren.iske hiše jutri, 24 novembra, ob 20. uri na temo »Potovanje po Braziliji*. Vljudno vabljeni.
KD F. Prešeren obvešča, da bo informativni sestanek o plesnem tečaju danes. 23. novembra, ob 20 uri v društvenih prostorih gledališča v Bol juncu.
00BB' .-v
BANCA-OI CREDITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A
trst - ui.ica m zi -.o • r® ei- dda
22. 11. 1982	
Ameriški dolar	1.458,-
Kanadski dolar	1.190.—
Švicarski frank	668.-
Danska krona	157.—
Norveška krona	198.—
Švedska krona	190.—
Holandski florint	524,-
Francoski frank	201—
Belgijski frank	25—
Funt šterling	2.300—
irski šterling	1.900—
Nemška marka	574.—
Avstrijski šiling	81,50
Portugalski escudo	14—
Pezeta	11,50
Jen	5—
Avstralski dolar	1.280—
Drahma	16—
Debeli dinar	20,20
Srednji dinar	19,20
MENJALNICA
vseh tujih valut
SLOVENSKO P&SŽISr STALNO
^GLEDALIŠČE V TRSTU
V	petek, 26. novembra, ob 20.30 v gledališču «France Prešeren* v Boljuncu
VICTOR LANOUX
ODPIRAČ
--•---
V	nedeljo, 28. novembra, ob 17. uri v društveni dvorani v Sa-ležu
DANIEL L. COBURN
PARTIJA REMIJA
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv.
Frančiška 20/2
vabi na torkov večer danes, 23. novembra, ob 20.30 z naslovom
PISATI, PISATI, PISATI
Kot gosta bosta prisotna literarna ustvarjalca Franček Rudolf in Vinko Moderndor-fer. Tema večera je zelo široka, gosta bosta seveda na razpolago za razgovor, če bo večer zanimiv je pa odvisno od prisotnih, med katerimi bo dovolj domaeh literarnih ustvarjalcev.
Kot uvod v literarni večer bo kitarist Igor Starc izvajal preludije Ville Lobosa.
ROK ZA PLAČILO DODATNIH KMEČKIH PRISPEVKOV ODLOŽEN
NA 10. DECEMBER
Poslanska zbornica in senat sta sprejela sklep, da je rok za poravnavo dodatnih’kmečkih prispevkov za zdravstveno o-skrbo in pokojninski sklad po-sticipiran za mesec dni. torej na 10. december. Ta ukrep je bil potreben, ker je začel SCAU z zamudo odpošiljati zadevne položnice. Kmetovalci imaio tako tudi nekaj več časa. da si preskrbijo katastrske liste kjer lahko razberemo višino agrarnega dohodka, ki je osnova za izračun dodatnega prispevka.
Poslovanje trgovin v mesecu decembru
Tržaška občina obvešča, da bodo trgovine na našem območju v prihodijjem ecembru poslovale nuptias&'0njcm urniku:
V	nedeljo, 5. decembra — vse trgovine bodo dopoldne odprte.
V	nedeljo, 19. decembra — vse trgovine — razen trgovin s prehrano — ’ odo poslovale dopoldne in popoldne.
V	ponedeljek, 22. decembra — vse trgovine bodo popoldne zaprte.
V	ponedeljek, 3. januarja —
vse trgovine bodo zaprte, razen trgovin s prehrano, ki bodo poslovale bo običajnem urniku.
|ak»rHa
Ul. sv. Frančiška 20 VABI
v četrtek, 25. t.m., ob 18. uri na otvoritev razstave
KLAVDIJA PALČIČA
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
IŠČEMO hišno pomočnico dvakrat tedensko. Telefonirati na št. 040/ 224-407 od 19. do 20.30.
PRODAM CAMPER fiat 238/E s pridvižno streho, opremljen za zimsko kampiranje. Vozilo registrirano tudi za prevoz oseb in tovora. Telefonirati ob urah kosila ali večerje na št. 040/213-651.
TVRDKA Serena nudi redno ali pa tudi samo honorarno zaposlitev. Pogoji: starost od 18 do 50 let in lasten avtomobil. Za informacije telefonirati na št. 040/200150 od 9. do 12. ure razen ob sobotah.
UGODNO prodam rulotko laica letnik (april) 1978, dolgo 4.90 m s pokrito verando in CAMPER gran solei 460. motor ford diesel 160,
j letnik 1980, kompletno opremljen. Telefonirati med delovnim časom na št. 040/826759.
PRODAM avto fiat 1500 berhna. Za podrobnejša pojasnila telefonirati med delovnim časom na št. (0481) 84-295
PRODAM fiat panda 30 - doba šest mesecev, prevoženih 3000 km. Telefon 0481/78100.
PRODAM prašiče pitane in za pitanje raznih tež. Grudina Cipriano, Rupa - Štradalta, tel. 0481 391063.
PRODAM A 112 junior letnik 1980. Telefonirati ob delovnem času na št. 040/211465 izven delovnega časa pa na št 040/211688
ZOBOZDRAVNIK dr. Ivo Petkovšek ordinira za otroke in odrasle v Ul. Canova št. 2 vsak popoldan od 15. do 19. ure.
FIAT poverjeni predstavnik
GRGIČ
PADRIČE - Trst - Tel. 226-161
Prodaja novih avtomobilov in servis

NAČRT SO PREDSTAVILI JAVNOSTI PRED NEKAJ DNEVI
Ureditev kraškega griča nad Tržičem v načrtih tamkajšnje občinske uprave
V celoti nameravajo porabiti 1.300 milijonov lir, prihodnje leto naj Ibi razpolagali s 300 milijoni - Sporazumni načrt z doberdobsko občino
PRVI KONCERT ABONMAJSKE SEZONE
Pred časom smo v našem čašo pišu pisali o načrtih doberdobske občinske uprave, da bi uredili okolici Doberdobskega in Sabliškega jezera, s tem da b: v prvi fazi uredili steze ter opazovališea in še nekaj manjših parkirnih prostorov Načrt, ki ga je izdelala tržaška zadružna družba Naturstudio, so župan dr. Lavrenčič in sodelavci o-risali na javnem zborovanju v Doberdobu. Podoben in seveda boli razširjen načrt pa so pripravili tudi v sosednem Tržiču. Načrt je pripravila ista družba Naturstudio. Tako v Tržiču kot v Doberdobu upajo, da jim bo dežel',a uprava priskočila na pomoč z obilnimi do taciiami denarja. V Doberdob naj bi prihodnje leto prišlo 70 milijonov lir. v Tržič pa 300. To so vsaj upi občinskih upraviteljev.
Medtem ko smo o načrtih za ureditev Krasa na Doberdibskem že' obširno pisal), imamo danes v mislih ureditev Krasa nad Tržičem. To potem, ko so v soboto predstavili širši javnosti ta načrt. Predavanje je priredil kulturni krožek II Pun to, v razpravo je šege občinski odbornik za urbanistiko Sareavir.i, orisal pa ga je dr. Giuliano Stanu od družbe Naturstudio. V Tržiču nameravajo v celot' porabiti 1.300.0&0.000 lir v več letih (seveda upoštevajoč sedanje cene). V prvi fazi naj bi porabili 300 mi lijenov lir. S tem denarjem bi uredili prostor na griču La Rocca, ki .je dosegljiv tudi z avtomobili in kjer pelje asfaltirana cesta na langobardsko utrdbo vrh griča, v ka teri je tudi speleološki muzej. Na tem prostoru so že bili v zadnuh letih poletni prazniki. Uredili bi pač veselični prostor, steze, ona/ovali-šča in počivališča na vsem tem prostoru, ki bi lahko ootem služil za izlete, piknike, poletne praznike itd.
V	drugi fazi bi uredili del Sabliškega jezera ki spada v njihovo občinsko pristojnost, potem še dva zabaviščna prostora za mladino na že prej omenjenem eriču La Rocca. prvega v smeri Trsta, drugega v smeri Ronk. Istočasno na bi uredili celo VTsto stez in pot' za šnort ni ko in naturaliste ter opazovališčti
vsem griču, tja do Ronk. Gre seveda, kot smo že omenili, za večletno fazo /zvaritva del. tudi v skladu z razpoložljivimi sredstvi.
V	Tržiču se ta načrt pripravlja ?e d$3? Ifefl. ZStstAfcmiki občine ter tržaške družbe Naturstudio sč> imeli veliko kontaktov z raznimi društvi v tem kraju, še posebej s tistimi, ki so najbolj zavzeti za tak šno ureditev.
Podražitev plina v Tržiča
Kubični meter zemeljskega plina bo v Tržiču odslej za približno deset odstotkov dražji. Namesto dosedanjih 318,6 lire, bodo uporabniki (v gospodinjstvu seveda) plačevali 349.6 lire. Nova cena je torej za 31 lir višja od dosedanje.
Ob tem velja zabeležiti tudi, da je nova cena pravzaprav že v ve Ijavi in jo bodo upoštevali pri o-bračunavanju porabe za tromesečje oktober - december 1982.
Prilagoditev tarif je v mejah, ki jih je nedavno odobril medministrski odbor za cene.
Ukrep bo zaenkrat neposredno zadeval samo kakih dva tisoč gospodinjstev, kajti plinsko omrežje v Tržiču je šele v gradnji in je zato
na omrežje priključeno le razmeroma manjše število gospodinjstev v središču mesta.
Nevarnost okužbe za čebele
V zvezi s primerom varoze v nekem panju v Ul. Čampi 42 v Gorici je župan izdal določbo z vrsto varnostnih ukrepov, ki naj bi pre prečili širjenje te čebelje bolezni. Obvezen je pregled vseh panjev v občini, prepovedana je prodaja panjev in prodaja čebel, medtem kc je za prodajo voska potrebna ste rilizacija. Potrebno ie uničiti omenjenega in morebitne druge okuže ne panje ter bolne čebele, ostale pan.je in zemljišča, na katerih stojijo okuženi panji, pa .je treba primerno razkužiti.
BAROK IN KLASIKA Z GORIŠKIM ORKES TROM
V Kulturnem domu skupno z ansamblom še klarinet (Urdan) in flavta (Marcossi)
IIIIIIIIHit111IIIMIIIII111III111M11 lil 11III1111IIIIII tiIIHIIIIII11111•• 11lil1111111II11111111111111II11111III11IIIIIUIIII1111IIIII
NUJNI HIDR0GE0L0ŠKI POSEGI
OBVAROVATI PRED NAPREDUJOČO EROZIJO LEVI BREG SOČE
Ob zadnji povodnji je voda odnesla kakih 2 tisoč kvadratnih metrov zemljišča - Struga za 10 do 15 metrov bliže Sovodnjam
Že nekaj let Soča močno izpodjeda levi breg. v bližini mosta avtocestnega odseka pri Sovodnjan. Glavni tok .se je namreč z desnega brega pomaknil docela v levo na sovodenjsko stran. Erozija je močna že ob običajnem stanju vode, saj vodni tok stalno odnaša gra mez, pesek in zemljo Tako se ie struga v zadnjih letih že pomaknila za nekaj deset metrov proti Sovodnjam. Pravo razdeianje pa povzroča narasla voda. Tako so te dni, po zadnji povodnji, predstavniki občine ugotovili, da je narasla Soča v dveh. treh dneh, odplavila kakih 10 do 15 metrov širok in okrog 150 metrov dolg pas zem ljišča.
Cp se bo erozija nadaljevala v taki obliki tudi v prihodnje, bo Soča že v par letih dosegla bližnje njive.	...
O pastalem položaju, je ,r.<rfzad-Mji seji ra*prHi*ljaH>lx:itisld fklbot, ki .je razpravljal tudi o drugih po trebnih ukrepih za preprečevanje poplav. Žal občina nima na tem področju pristojnosti, še mani oa ustreznih denarnih sredstev. Žara-
Zanlagnini orisal zakona o popotresni obnovi in Osimu
Na skupščini članov socialistične sekcije v Gorici je deželni odbornik za finance Zanfagnini orisal najnovejše zakonske predpise o popotresni obnovi, s pomočjo katerih bo moč pristopiti k ojačenju gospodarstva tudi v nekaterih, sicer odročnih, predelih Goriške pokrajine. Govoreč o novem zakonu, ki naj finansira infrastrukture predvidene v osimskem sporazumu na Goriškem in Tržaškem, za katere so že pripravljeni načrti, je odbornik dejal tudi, da bi bilo treba pomisliti na isto časno finansiranje gospodarskih objektov, Iti so sedaj v težavah. Treba je namreč misliti na gradnjo takih industrijskih in obrtnih naprav, ki bodo lahko zaposlile tisto delovno silo. ki je sedaj na Goriškem brezposelna.
V razpravo na tej skupščini je segel tudi predsednik pokrajine Cum peta, ki je poudaril nujo, da bi dežela dala pokrajinskim upravam nove pristojnosti, Le na tak način bi lahko hitro ukrepali tam kjer pride do težav.
V Ronkah so pokopali Marijo Bonelo-Vižintin
V Ronkah so, ob navzočnosti svojcev in znancev, pokopali Marijo Boneta vd. Vižintin. Rodila se je v Dolu v začetku leta 1897. Med prvo svetovno vojno se je kot sirota z bratom in sestro zatekla v begunstvo v Avstrijo. Najprej so živeli v taborišču, z drugimi be gunci, potem pa v neki avstrijski družini. Takratno življenje ni bilo lahko, mladi begunci pa so upali v vrnitev v domači kraj. Ob vr-
nitvi so dobili doma vse razdeja no. Takrat jim je umrl tudi oče. Nekaj let pozneje se je Marija Boneta poročila z domačinom Štefanom Vižintinom. Mož je delal v kamnolomu v Dolu, žena pa je doma skrbela za družino. Kot mnogi drugi na našem Krasu se je vključila v narodnoosvobodilno gibanje in še od leta 1942 sodelovala z Osvobodilno fronto, tako kot kurirka in tudi kot terenka.
Po vojni se .je njih družina izselila s Krasa v Laško, v Selce. Tudi tam niso imeli lahkega življenja. Pokojna Marija je bila dobrega značaja, rada je prebirala slovensko časopisje, še posebej naš dnevnik, in poslušala tudi slo ven ske radijske oddaje ter obiskovala, ko .ji .ie bilo to mogoče, slovenske prireditve.
di tega je o nastalem položaju ta ko; pismeno obvestila državni teh nični uran (Genio Civile), prefekturo in goriško pokrajinsko upravo. Prav slednja naj bi. v smislu 'novih pristojnosti, ki naj bi jih itn« la na področju načrtovanja posegov na teritoriju prevzela vlogo koordinacije. Ob tem velja zapisati tudi, da .je sovodeniska občinska uprava že pred dvema letoma pismeno opozorila državni tehnični o-rad o eroziji levega soškega brega. Pojav naj bi omejili z zgraditvijo in utrditvijo nasipov više od ogroženega mesta. Dejansko pa so od takrat storili bore malo in voda ima tako še naprej povsem prosto pot. Da bi se glavni tok spet sam od sebe premaknil proti desnemu bregu, je malo verjetno. Toliko bolj, ker je voda v zadnjih le tih tu nanesla ogromne količine naplavin, ki bi jih bilo treba umetno odstraniti.
Sicer pa .je Soča v spodnjem toku tudi v prejšnjih desetletjih stalno spreminjala svojo strugo zlasti na levi strani. Desni breg je namreč V bližini Majnice in Fare iz precej trdega konglomerata, ki ga voda le s težavo izpira in odnaša. Zato pa se s toliko večio silo zaganja ob levi breg, ki ga je treba zato čimprej ustrezno zavarovati.
V posušeni struji kanala De Dottori se množijo podgane
Na bregovih namakalnega kanala De Dottori opravljajo te dni obsež, nejša vzdrževalna dela. očistiti pa morajo tudi kupe smeti in druge navlake, ki so jo v desetletjih v ka nal nametali ljudje.
Najbrž, pa bo treba vzdolž kanala, ki so ga povsem izsušili, opraviti tudi temeljito akcijo za deiatizaci-jo. V razritem dnu in bregovih so namreč našle primerno ž,ivljenjsko okolje podgane, ki se nemoteno trmo žijo, tudi zaradi prisotnosti najrazličnejših odpadkov in smeti. Na to nadlogo opozarjajo zlasti občani, ki imajo domove v neposredni bližini kanala, ki ima zajetje, kakor znano. v Zagraju.
HHIHHHHmiHHHHHHHHIHHHIIHHItHUlHIHMIHlinillHiniHHHIHHHHHIHHHHHHHHHiniiHMHHIHIimn
V Vipavski dolini so posejali 440 hektarjev s pšenico
V Vipavski dolini so končali jesensko žetev pšenice. Predsodkov do te poljščine skoraj ni več, ker je letošnji pridelek dokazal, da žita lahko dobro uspevajo tudi na plodnih površinah v tej naši znani dolini, in to ob sadju, povrtninah in vinski trti. Naj spomnimo, da so pšenico v prejšnji sezoni posejali na 300 hektarih polj, pridelek je znašal približno 1600 ton in hektarski donos je dosegel raven, ki je značilna za jugoslovansko žitnico Vojvodino. To jesen pa so pšenico posejali na skupaj 440 hektarih polj, pri čemer je odpadlo na privatni sektor 340 hektarov in na Kmetijski kombinat Vipava (to je na družbeni lastninski sektor) 100 ha.
Kmetijski strokovnjak, ki sodeluje pri izvajanju programa za kmetijsko preobrazbo Vipavske doline magister Jože Osvald je poudaril, da je bilo za setev zelo dobro preskrbljeno. Na voljo je bilo na primer dovolj mehanizacije, goriva zanjo, gnojil in semen. Po opravljenih strokovnih poizkusih glede najbolj primernih sort in tudi upoštevajoč prejšnji obilen pridelek so v Vipavski dolini posejali naslednje sorte pšenice: novosadska rana dve, dika, partizanka in nova zlatna pšenica. Posejali pa so tudi nekaj poizkusnih sort pšenice, namreč sorte Balkan, hizija, Jugoslavija, kraguje-vačka 56 in sorto mačvanka.
Strokovnjaki menijo, da bodo na Vipavskem prihodnje leto, to je ob novi žetvi, lahko pridelali od 4.500
do 5 tisoč kilogramov pšenice na hektar površine, s čimer bi ponovili rekordne prinose iz preteklega obdobja ter se približali tistim območjem v Jugoslaviji, ki dosegajo vrhunske pridelke pšenice na enoto površine. Ob tem pa je treba poudariti. da bodo v Vipavski dolini prihodnje leta lahko zelo povečali površine posejane s pšenico in drugimi žiti. V teku so namreč obsežna dela za osušitev in ureditev skupaj okoli 2 tisoč ha njivskih površin, ki jih združujejo oziroma usposabljajo za veliko in moderno pridelavo skladno s projektom za kmetijsko preobrazbo Vipavske doline. Večji del tako pripravljenih površin bodo posejali s pšenico.
Za nami je prvi Letošnji abonmajski koncert, ki je bil v četrtek, 18. novembra v dvorani Kulturnega doma. Tudi letos so prireditelji dali na začetek sezone domačo komorno skupino. S tem so hoteli med dru gim pokazati, da ima tudi domača poustvarjalnost svoje mesto v na šem koncertnem delovanju.
V	četrtek zvečer je torej nastopil Goriški komorni orkester s sodelovanjem klarinetista Lina Vrdana in flavtista Giorgia Marcossija. Gre pri vsem tem tudi za skupino goriških glasbenikov, ki so te dobro znani naši publiki. Njih skupina tudi prireja vsako poletje (v juniju) teden kon certov na goriškem gradu, kamor vabi razne priznane glasbenilce in soliste. V koncertnem programu so sedaj imeli dela baročnih in klasičnih avtorjev, kot so F. Geminia-ni, J. Siamitz, S. Mercadante in A. Cnrelli. Že zato lahko rečemo, da je bil koncert sam po sebi umetniško in vsebinsko zaokrožen in enovit.
Goriški komorni orkester sestavlja deset glasbenikov in bi ga po sestavi lahko označili tudi za godalni orkester, saj je sestavljen samo iz inštrumentov te družine. Prav zato pa se lepo usklajajo z njim pihala I oz. trobila, ko nastopajo v koncer- ' tavtnem dialogu z orkestrom. Prva točka sporeda je bil Concerto gros-so v h molu F. Geminianija. V tem za barok tipičnem delu se je skupina pravzaprav uvedla v svojo igro. Sledil je Koncert za klarinet in go dala J. Stamitza. Tu je kot solist nastopil klarinetist Lino Urdan. Sta-mitzeva glasba odraža že klasicistične težnje in v tem delu daje solistu veliko možnosti za virtuozi-stično igro. Reči moramo, da je solist Urdan v veliki meri izrabil tipične izrazne možnosti klarineta, ki 'v mehkem in obenem včasih rezkem zvoku potrjuiejo izredno markant-' nost tega inštrumenta.
V	druaem delu četrtkovega koncerta je bil na sporedu najprej Kon ceri za flavto in godalni orkester v e-molu skladatelja S. Mercadante-a. Ta glasbenik se časm-no uvršča skoraj v romantično šolo, čeme v ima še veliko klasičnih primesi. Kot solist je tu nastanil flavtist Giorgio Marcossi. Mercadante!ev Koncert ie pravzaprav delo z nekam težavno vsebino, zlasti v prvem stavku, se pa kasneje sprosti, posebej še v tretjem stavku (Rondd russo), kjer zajema že iz tipične folklorne melodike. Solist Marcossi je z gotovostjo in dokajšnjo sproščenostjo poustvaril to sicer malo znano gla sbeno delo, vsa i kar zadeva publiko in koncertne programe. Tudi tu je flavta lepo in ^občuteno .zaživela, posebej* « liričnih pasažah (npr. vmesni largo). zablestela pa tudi v bravurnih delih.
Goriški komorni orkester je nato svoj spored zaključil z znano in mehko baročno skladbo skladatelja
Arcangela Corellija: zaigral je njegov Concerto arosso št. 8 (imenovan Božični). V njem so še kot solisti nastopili violinista Alfreda Mar-cosig (tudi umetniški vodja ansambla), F. Frank in E. Cossovel (čelo). V solistični in v slcupni igri so goriški glasbeniki pokazali, da so precej vlit ansambel s potrebnim smislom za komorno muzikalno igro. Izven programa so nato ob velikem aplavzu dodali še znano Schubertovo skladbo.
Publika je koncertu sledila z sivim zanimanjem in je izvajalce toplo nagradila z odobravanjem. Vsekakor menimo, da bi se tega prvega koncerta lahko udeležilo večje število ljudi. Abonmajska sezona je gotovo nastala prav zato, da razširja zlasti instrumentalno glasbo med na še občinstvo. Menimo zato. da bi bil odmev na to vabilo prirediteljev lahko nedvomno lepši in večji. Le tako bomo namreč dokazali, da znamo ceniti napore organizatorjev, pt.se-bej pa še umetnikov - izvajalcev, ki gotovo zaslužijo tudi našo širšo pozornost.
ah
Razna obvestila
Sovodenjska občinska uprava namerava v začetku prihodnjega leta zaposliti pomožnega uradnika v anagrafskem uradu. Zaposlitev je čapovno omejena (največ tri mesece). Interesenti naj do 30 t.m. predložijo prošnjo (na navadnem papirju) v tajništvu, z navedbo osnovnih podatkov in opisom morebitnih delovnih izkušenj. Z a omenjeno delo\ no mesto se zahte\ a srednješolska izobrazba, kandidati pa moraio obvladati slovenščino in italijanščino, po možnosti pa tudi strojepisje Občinska uprava bo sestavila prednostno lestvico, no predhodnem kolokviju s kandidati in praktičnem preizkusu znanja.
Razpisan je javni natečaj za šest mest uradnika v službi italijanskega avtomobilskega kluba. Omenjena delovna meta so predvidena v obmejnih krajih naše dežele. Prošnje (na kolkovanem papirju) je treba do 30. t.m. dostaviti na naslov Automobile Club dTtalia, Servizio Per-sonale e Affari Generali, via Maršala 8, Rim.
Na goriški finančni intendanci in v vseh državnih uradih so občinstvu na .razpolago, ob delavnikih, od 10. do 12. ure, funkcionarji, ki bodo obrazložili vse, kar je v zvezi s sedanjimi davčnimi prijavami, ki zapadejo konec novembra, fihgf j
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem sporoča svojim članom, ki so se vpisali, da bodo hodili k telovadbi, da bo prva vaja jutri od 15.30 do 16.30 v telovadnici Kulturnega doma.
Devetnajst zborov je pelo na letošnji cecilijanki
dinski. zbor Ojsternik iz Ukev (O-svald Errdth) ter mešarii zbor Lojze Bratuž 'iz Goricč (Stanko Jericijo).
Naj dodamo, dg je letošnja ceci-lijanka bila posvečena trem oseb-' nnstlm, s katerimi je povezan del glasbenega in pevskega krofih n« Goriškem. To so Lojze Bratuž, Vinko Vodopivec ter Mirko File j.
Katoliški dom je bil v soboto in nedeljo središče zborovskega petja-V organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete in pod pokroviteljstvom goriške pokrajinske uprave se je namreč odvijala revija pevskih zborov cecilijanka, ki je tudi na letošnji izdaji privabila veliko ljubiteljev glasbe. Prireditve se je udeležilo devetnajst zborov iz Slovenije, Koroške in zamejstva.
Manifestacija, kot sta v pozdravnih nagovorih poudarila tudi predsednik ZSKP dr. Kazimir Humar in podpredsednica Franka Žgavec, ni tekmovalnega značaja, pač pa preverjanje pred lastno voljo, pred neprisiljeno izbiro za napredovanje, za kvalitetnejšo rast. za lastno zadoščenje in ne nazadnje, za posredovanje glasbenih biserov širšemu občinstvu.
V prvem večeru se je na oder Katoliškega doma predstavilo osem skupin, in sicer mešani zbor Jakob Gallus - Petelin iz Koroške (zbor je vodil Janez Tratar), Soški oktet (Flavto Ouali), mešani zbor Pod lipo iz Benečije (Nino Specogna), mešani zbor iz Podgore (Mirko Špacapan), Sovodenjski nonet (Zdravko Petejan), moški zbor Fantje izpod Grmade (Ivo Kralj), mešani zbor Triglav iz Bukovice in Volčje drage (Jožef Lovec) ter moški zbor Mirko Filej iz Gorice (Zdravko Klanjšček).
Nasledhjega dne pa so bili na vrsti mešani zbor Hrast iz Doberdoba (Karlo Lavrenčič), mladinski zbor iz Bilj, Mirna in Orehovlja (Andrej Budin), dekliški zbor Danica z Vrha (Magda Devetak), mešani zbor Rečan iz Ljes (Antonio Qualizza), dekliški zbor iz Devina (Herman Antonič), mešani zbor iz Štandreža (Mirko Špacapan), mešani zbor Sedej iz Števerjana (Herman Srebemič), moški zbor iz štma-vra (Gabrijel Devetak), mešani zbor Rupa Peč (Zdravko Klanjšček), mla-
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE
La Goriziana
_ S. R. L.
GORICA VIA D. D'AOSTA 180 - TEL. 84-84S, 85-400 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blago
Predavanja o novi industrijski tehnologiji
Center za politične, gospodarska in socialne pobude »Sen. A. Rizza-ti* prireja v dvorani trgovinska zbornice v Ul. Crispi ciklus treti predavanj o spremembah, ki jih uvajanje nove tehnologije vnaša v industrijsko proizvodnjo. Prvo predavanje bo na sporedu v sredo, 1, decembra ob 18.30. Profesor na tržaški ekonomski fakulteti Gian Bat-tista Bozzola bo govoril na temo «Razvoj industrijskega gospodarstva v okviru nove telinologije*. Naslednji predavanji bosta v četrtek, 9., in petek, 17. decembra.
Kino
(rOricU
CORSO 18.06-22.00 »Sogni mostr samente proibiti* P. villagj J. Agreen. Barvni film.
VERDI 18.00-22.00 »Delitto suU* tostrada*. T. Milian, V. Val tini. Barvni film.
VITTORIA 17.30—22.00 »Super : super*. Prepovedan mladini i 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00 — 22.00 «Her sbarca in Messico*.
PRINCIPE 18.00 — 22.00 »Pork questi pazzi pazzi porcellini*.
Nova Gorica in okolicu
SOČA 18.30-20.30 »Poštar ve< dvakrat zvoni*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Baj-baj B zil*. Brazilski glasbeni film.
DESKLE 19.30 «Ryanova hči*, meriška drama.
DEŽURNA lekarna v gorici
D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, telefon 84-124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo, Ul. 1. maja 94, teL 738328.
POGREBI
Ob 13.40 Alva Ceccutti vd. Sinice* iz splošne bolnišnice v Foljan.
TV - nadaljevanka «Marco Polo* je nared tudi za Italijo. Na sliki vidimo Kena Marshala, ki igra Marca Pola, na obisku v Benetkah ob predstavitvi dela v italijanskem svetu. Ob njem njegovo dekle
»KOBARIŠKA REPUBLIKA* SPADA V ZGODOVINO NAŠEGA VELIKEGA BOJA
Kar dvainpetdeset dni «prve svobode» na površini 400 kvadratnih kilometrov
Hude izgube štaba Goriške divizije že v jeseni 1943 - Nastanek italijanske partizanske brigade Garibaldi-Friuli - Čeprav kratkotrajen je obstoj «Koba-riške republike» zapustil neizbrisne spomine in sledove v nadaljnjem razvoju
iv.
Goriško divizijo so takrat vodili poveljnik Albert Jasopič -Kajtimir. politkomisar Rudi Mahnič - Brkine, namestnik politkomisarja Vasja Kogej, ki ga je že 24. oktobra zamenjal Darko Marušič - Blaž in načelnik štaba Radivoj Ignjatovič - Grujiča. Naj pri tej priložnosti omenimo, da .je štab te divizije kmalu utrpel hude izgube:	politkomisar Rudi
Mahnič - Brkine je padel v bor bi pri Topolovem nad Klcdičem v Beneški Sloveniji že 19. novembra 1943, istega dne pa je padel pri Bmasu v Beneški Sloveniji tudi načelnik štaba divizije Radivoj Ignjatovič - Grujiča.
Na tem osvobojenem ozemlju je bilo tudi nekaj že omen.jenih italijanskih bataljonov. Slovensko
osvobodilno gibanic jim je dajalo vso pomoč in gostoljubje. Bataljon »Garibaldi* je bil navzoč celo na slovesnosti ob ustanovitvi Soške brigade na Koradi. V oktobru so iz treh bataljonov v zahodni Beneški Sloveniji sestavili italijansko brigado »Garibaldi - Friuli*, ki je bila razporejena severno in vzhodno od Tar-čenta in ki naj bi napadala pon-tebsko železnico. Ker je poleg brenerske bila pontebska železniška proga najvažnejša in jo .je nemški okupator najbolj uporabljal za zvezo med rajhom in Italijo, so višji štabi NOV v Slovenskem primorju želeli, naj bi se ta brigada vsaj z enim bataljonom premaknila zahodno od te železniške proge v Karnijo, dva njena bataljona pa naj bi bila
,..........-...........—..................nuni............................................................
KAJ PRAVIJO PRIMERJALNE ŠTEVILKE
Je Italija zares dežela invalidov?
Ko se je pred leti v Italiji spro žila ostra razprava o lako ime novanem »asenteismu*. to se pra vi o izostajanju z dela, je nekdo nič kaj okusno zatrdil, da je ita ljjanski narod najbolj bolehen na rod na svetu, čeprav gre za dokaj neokusen izraz, je bil to ve rjetno b izbruh ogorčenja nad nekaterimi dogodki, na primer nad dejstvom, da je na dan nogometne tekme med Italijo in Ve Bko Britanijo v neki avtomobilski tovarni na italijanskem Jugu nenadoma »zbolelo* kar 29 odstotkov delavcev in nameščencev. Bilo .je v času, ko so celo sodišča začela obravnavati to zadevo in sicer kot kaznivo dejanje golju fanja države, saj so se po Rimu širile šale, da razni ministrski funkcionarčki iščejo po ministrstvih svoje pisarne in svoje pisalna -mize, ker da so do tedaj na »svojih* ministrstvih poznali !e bbflifojno. kamor so prihajali 27. v mesecu po plačo. *
Toda pustimo šale ob stran in se lotimo problema, ki je bil do pred nedavnim aktualen in bo šel ob sedanji vladni krizi neko liko v jiozabo. a ga bode kaj kmalu spet obudili, ker menijo, da gre za »resno zadevo*. V mislih imamo »afero* neupravičenih invalidnin.
Italija .je dežela upokojencev. Statistično .je bilo ugotovljeno, da je ni na svetu države, ki bi ime la toliko upokojencev kot jih ima Italija, seveda v razmerju z ljud mi, ki so še v delovnem odnosu.
Morda je to na nek način tudi nekaj pozitivnega, ker ^ skuša družba priskočiti na pomoč tistim državljanom, ki so dočakal, starost bre/, socialnega zavarovania in bi bili na stara leta prepušče ni sami sebi, to se pravi siromaštvu. celo bedi. Toda nkrati se s tem daje tudi možnost posameznikom. da to »razpoloženje* v odgovornih krogih izkoristijo in si na račun pomanjkljivih zakonskih predpisov zagotovijo tudi neupravičene dohodke. Nekaj primerov je glede tega že tako kričečih. da so pritegnili pozornost tudi za take zadeve malo občutljive rimske kroge. V Italiji je V delovnem odnosu nekaj nad 19 milijonov ljudi, upokojencev pri raznih skladih pa je nekaj nad 14 milijonov. Toda med temi upokojenci je kar obilnih 5 milijonov invalidske upokojenih ljudi. Ker .je tega bik) nekoliko preveč in ker to veliko stane, so se v Rimu odločili, naj se napravi majhna »čistka* in državni zavod za socialno skrbstvo INPS je dobil nalogo, da pregleda vse primere invalidske upokojitve, ki stanejo njeno blagajno nič manj kot 18' tisoč milijard lir. Ker pa bi bilo skoraj nemogoče oregledati dokumentacijo petih milijonov invalidsko upokojenih ljudi, so do ločili, naj INPS pregleda le tiste primere, kjer so bili inva lfdsko upokojeni ljudje pred petdesetim letom starosti.
Nobena tajnost ni, da so tovrstne upokojitve služile kot izhodi iz sile, da so namreč nekoga invalidsko upokojili, ker bi mu sicer ne mogli zagotoviti vsaj kolikor toliko dostojne »pokojnine* oziro-nja kolikor toliko dostojnih dohodkov za stara leta. Toda... če pogledamo zemljevid Italije, na katerem so nakazani odstotki inva lidskih upokojitev, bomo videli, da so ponekod hudo. zelo hudo pretiravali. Če bi nas pot pripeljala na primer v Isernio, bi se morali zgroziti nad tolikšnim številom invalidov. Sicer .je res. da se invalidnost ne kaže vedno na zunaj, toda v Iserniji je skoraj vsak četrti občan invalidski upokojenec. Res je, da Isernia nosi državni (in verjetno svetovni) re kord, namreč 22 odstotkov vsega prebivalstva toda zelo blizu Iser-niji so Benevento, kjer je zi,a odst. meščanov invalidskih upokojencev. v pokrajini Potenza jih je '21 odst., nad 20 odst. jih je se v Oristanu, Viterbu, Aquili, Pe-saru in še kje drugje.
Ker so se omejih le ni tiste
invalidske upokojence, ki so stari manj kot 50 let, jih pride na rešeto okoii 400 tisoč, to se pravi niti deset odstotkov vseh invalidsko upokojenih Italijanov, kajti pri INPS štejejo invalidsko upokojenih 5 milijonov 142 tisoč ljudi, pri drugih skladih pa je invalidsko upokojenih 345 tisoč ljudi.
Seveda so to absolutne številke, ki pa jih morame ocenjevati le, če imamo neko primerjavo. Absolutne primerjave ni. vendar drži, da na primer Francija, ki šteje 52 milijonov prebivalcev, vtem ko jih ima Italija 58. nc šteje niti dva milijona invalidskih upokojencev, torej komaj ali bolje niti 40 odstotkov italijanskih, nekaj podobnega .je tudi z Zahodno Nemčijo, ki Šteje 60 milijonov ljudi, nekaj več milijonov ljudi » delovnem odnosu in manj kot dva milijona invalidskih upokojencev.
Sedaj, kot smo rekli, bodo pri INPS morali pregledati vso do kumentacijo prezgodaj invalidski) upokojenih in bodo morda našli tudi potvorjeno dokumentacijo tistega invalida iz Chietija, ki je bil upokojen, ker da .je na delu oslepel, a mu kljub «slepoti» obnavljajo vozniško dovoljenje in mož mirno vozi svoj avtomobil, kot bi nc bil invalid, kar v bistvu tudi ni.
Kar se pa tiče bodočnosti, imajo v rimskem parlamentu že od ieta 1978 nov zakonski predlog, ki naj prepreči takšno izigrava nje pozitivnega zakona, zakonski predlog, ki naj služi tistim, ki so na delu zares postali invalidi in torej invalidno pokojnino zaslužijo. ne pa da iz sicer vedno skro milejših sredstev na veliko zaje majo tisti, ki te pravice nimajo, a si po navadi privoščijo največ.
Na knjižni polici
Literarni leksikon XVI. in XVII. zvezek
Anton Ocvirk:
Pesniška
podoba
V študijah, ki izhajajo pod skupnim naslovom Literarni leksikon pri Državni založbi Slovenije, izdaja pa jih sicer Slovenska akademija znanosti in umetnosti, je izšla razprava pok. univerzitetnega profesorja Antona Ocvirka Pesniška podoba. V tej študiji, ki je bila napisana kot podlaga za cikel predavanj na oddelku za primerjalno književnost, pomeni naslov podoba pojem za vse različne pojave oblike poezije od komparacije in identifikacije do metafore..,Mudija je tako hotela zajeti vse od preprostih variant, ki se v literarnem delu komaj opazno pojavljajo, do- zapletenih, ki določajo ustroj celotnega besedila in konstuirajo samostojne literarne zvrsti. Besedilo je za objavo priredila Majda Stanovnik.
Dimitrij Rupel:
Literarna
sociologija
Osemnajsti zvezek Literarnega leksikona prinaša študijo docenta na fakulteti za sociologijo Dimitrija Rupla o literarni sociologiji. Danes je sociologija močno aktualna veda. In avtor nas v svoji študiji seznanja s sociologijo literature. Obravnava zgodovino sociologije literature, njen značaj, metode, pomen, posebej pa še njene
ANDROGEL
executive za moške
/
■te-

to ni afrodiziak in vendar je namenjen le moškim
ANDROGEL, sestavina so naravni čebelji pridelki, dviga splošno kondicijo, in povečuje potenco
h[>Amedex
« .Vs ijubljana, jugoslavija
poglavitne predstavnike. Pri tem se dotika domače, slovenske literature in obravnava nekatere slovenske kritike, pisatelje in kulturne delavce, ki so skušali literaturo razumeti na sociološki način.
Kajzelj i'n Drofenik:
Naš alpinizem
Pred petdesetimi leti, točno leta 1932 je v Ljubljani izšla knjiga Naš alpinizem, ki jo je s pomočjo tovarišev iz alpinističnega kluba Skala uredil Mirko Kajzelj, zemljevide in risbe zanjo pa narisal Herbert Drofenik. Knjiga je imela na prvem mestu Albina To-
felWgJdp!t& čfa",ek,
zrnu. Drugi prispevek je bil Mirka Kdjzelja pregled zgodovine slovenskega alpinizma in predstavite v predstavnika alpinizma, planinske fotografije, planinskega slikarstva.
V drugem delu knjige je vodnik za Igre in izlete po slovenskih planinah s podrobnimi zemljevidi in risbami.
Ta zanimiva in pomembna knjiga je zdaj izšla v ponatisu pri Državni založbi Slovenije. Uvodno besedo je napisal Tine Orel, ki predvsem opozarja na pomen te knjige pred petdesetimi leti, obenem pa ponovno apelira na nujnost pisanja zgodovine našega alpinizma. Tudi nekdanji urednik Mirko Kajzelj je dodal svojo besedo, v kateri prav tako opozarja na nujnost obdelave ogromnega alpinističnega gradiva. Ker je slovenski alpinizem, izšel iz narodnega preporoda, je knjiga, ki vendarle prikazuje delček našega alpinističnega razvoja do leta 1932, tudi danes pomembna, zlasti, ker opozarja na nujnost, da dobimo zaokroženo knjigi o slovenskem alpinizmu. Podrobni opisi planinskih tur po naših gorah so skoraj v celoti še vedno uporabni. Tako je knjiga ne samo spominska, temveč opozorilna, ima pa tudi praktičen pomen.
Mantiel Scorza:
Bobni za Rancas
Manuel Scorza je eden vodilnih predstavnikov sodobne perujske književnosti. Je tudi napredni pisatelj in je zaradi preganjanj nekaj časa živel v Mehiki. Sprva je pisal pesmi, nato pa je izdal roman Bobni za Rancas, prvi od petih romanov cikla Balada, ki jim je skupna tema preganjanja in pobijanje kmetov, in to v centralnih Andih med leti 1950-1962.
Roman Bobni za Rancas, ki je zdaj izšel v prevodu Nine Kovič, se dogaja v indijanskih vasicah, kjer se neka kapitalistična družba, ki ima v rokah rudno bogastvo, začne polaščati zemlje kmetov. Ogroženi ljudje se začno upirati, v vasici Rancas pa pride do o-boroženega upora, ki ga republikanska vojska zatre s tem, da pobije vse prebivalce.
Vzporedno s tem socialnim problemom zemlje in izkoriščanja domačinov, pa se odvija še druga zgodba o zatiranju Indijancev, ki jih izrinjajo belci, ki jih vodi sodnik Montenegro. To je druga zgodba, bolj vedra od prve, ki se prepleta s prvo in daje romanu tudi drugo socialno noto. Pri tem pisatelj uporablja elemente ljudskih verovanj in jih vključuje v pripoved kot integralne dele. Tako se njegov roman prepleta med stvarnostjo in sanjami ter predstavlja orožje naprednega pisatelja za razbijanje neke nepravične in samovoljne moči. Napetost med stvarnostjo in fantazijo torej ni odvečna, temveč je pomembna za razumevanje celotne Scorzove u-stvarjalnosti.
Sl, Ra.
severozahodno od Čedada, to je v predelu Videm - Neme - Tar-čent - Humin - Osoppo - Tomba -Videm. Toda brigada se je raje zadrževala v beneškoslovenskih in briških vaseh, vzhodno od Nadiže.
Na vseh važnejših dohodih na to osvobojeno ozemlje, ki ga je sredi oktobra branilo štirinajst partizanskih bataljonov, so se občasno razvnemali hudi boji. Prva Soška brigada, ki .je branila jugovzhodni del Beneške Slovenije in Goriška Brda ter imela sredi oktobra 1066 borcev in bork, razporejenih v štiri bataljone, je one mogočala sovražnikove vdore na .jugu in jugozahodu. Hkrati je napadala manjše sovražnikove po stojanke v dolini Soče. 6. oktobra Ajbo. 10. oktobra pa Plave in Ložice pri Anhovem. Seveda so ti napadi bili še nespretni, zato niso uspeli. V brigadi je namreč bilo le 43 partizanov, ki so vstopili v NOV pred kapitulacijo Italije in med njimi le devet članov Komunistične partije.
Osnovna naloga 2. Soške brigade. ki .je sredi oktobra imela okoli 770 borcev in bork, razporejenih v pet bataljonov je bila zapora prometne zveze Videm -Čedad - Kobarid - Bovec - Trbiž, okoli katere so se razvnemali boji pri sankvirinskih mostovih, južno od Št. Petra Slovenov, pri Žagi v dolini Soče, jugozahodno od Bovca in severozahodno od Tolmina. Tako so 6. oktobra 1943 oddelki 162. »Turkestanske* divizije prodirali iz Čedada ob Nadiži in v bližnje beneškoslovenske doline, hkrati pa so enote SS bataljona gorskih lovcev iz Bovca skušale pri Žagi prodreti čez no-rušeni most na drugi breg Učeje in dalje proti Kobaridu.
Bataljoni 1. in 2. Soške brigade in Briško-beneškega odreda so se pri sankvirinskih mostovih napadalcem odločno uprli, fo je bila ljudska vojska, ki so jo se stavljali Brici, Tolminci in Be neški Slovenci, bivši interniran ci in vojni ujetniki iz vse Jugoslavije ter tudi okrog 70 vojakov britanske vojske, ki so bili v ita li.ianskem ujetništvu m so se po pobegu iz ujet niških taborišč, nri-dnjžiji slovenskim partizanom; Napadalci so ‘se morali umakniti, partizani pa so Mjftenjji nekaj orožja ter mnogo streliva in vojaške opreme. Tu pri mostu čez tičejo so odbili napadajoče nem ške oddelke. Borci sc med protinapadom celo presenetili nemško topovsko baterijo na položajih in pregnali n'eno moštvo. Maniši prodor je bil* tudi na tolminski smeri.
Sovražnik je znova poskušal vdirati z manjšimi silami. 14. oktobra pa so njegova letala bombardirala enote NOV na po^ža-jih in nezavarovane vasi. Mlade enote NOV so še ves oktober us pešno branile osvobojeno ozemlje »Kobariške republike*, na katerem so demokratično izvoljeni na rodnoosvobodilni odbori že urejali civilno življenje. Starejši prebi valci Kobarida in okolice se še danes živo spominjajo velikega ljudskega zborovanja 10 oktobra 1943 v Kobaridu, na katerem je ob vlogi in pomenu narodnoosvobodilne ljudske oblasti govoril Franc Leskošek - Luka, sekretar slovenskih komunistov m vojaški referent izvršnega odbora Osvobodilne “ronte.
Pa še zanimivost iz časa »Kobariške republike*: štab XXVII.' divizije »Goriške* NOV in POS je 25. oktobra 1943 s svojim ukazom postavil za verskega referenta divizije Avguština Černetiča. V navedenem ukazu je rečeno. da »naj to imenovanje pre-čitajo vsi komandirji pred zborom in naj gredo tovarišu vsestransko na roko, kadar pride v brigade zaradi vršenja verskih obredov* V drugi polovici oktobra je najprej nastopilo kratko zatišje. Sovražnik .je očitno zbiral močnejše sile za splošni napad, ki naj bi mu končno omogoči! prosto pot čez Kobarid v Avstrijo. Postojanke okoli osvobojenega o-zemlja ,i<? močno okrepil. Hkrati pa je štab Goriške divizije na črtoval napad na Tolmin.
Dne 26. oktobra zjutraj so oddelki nemške 71. divizije, 236. topniškega polka 162. «Turkestanske» divizije, SS bataljona alpskih lovcev z okrepitvami in tudi enote hrvaškega domobranskega polka «Riva» začeli iz več smeri osre dotočeno napadati proti Kobaridu. Prodirajoč z delom sil po dolinah, z glavnino pa po bližnjih grebenih so po petili dnevih hudih bojev le zavzeli Kobarid.
Drugi in 3. bataljon 18. briga de NOV in POS sta se pod poveljstvom komandanta brigade Toneta Bavca - Ceneta umaknila na planino Kuhinja in Zaslap pod Krnom, štab brigade s 1. in 4. bataljonom pa na območje Bre-gjnj - Borjana. zahodno od Kobarida. Sedemnajsta in 20 brigada NOV pa sta ostali celoviti, ker ju ofenziva ni za.jela. 18. brigada, kasnejša udarna brigada »Ba zoviška*. pa .je izgubila okrog 15 padlih, 30 ranjenih in 150 pogrešanih, slednji so večinama odšli na svoje domove.
Obstoj «Kobariške republike* jeseni 1943 je zapustil neizbrisne sledove v nadaljnjem narodnoosvobodilnem boju tega predela Slo venskega primorja.
JOŽE OBLAK
Umrl je Angel Sigulin
Danes bodo na škocjanskem pokopališču pri Kopru položili k zadnjemu počitku brkinskega rojaka, antifašističnega borca in družbenopolitičnega delavca Angela Siguli-na, o katerem smo obširneje pisali v začetku septembra, ko je pokojnik slavil svoj 75. rojstni dan.
Pokojni Angel Sigulin je izhajal iz zavedne in napredne družine Sigulinovih iz Slop, kjer se je rodil 1. septembra 1907. Že v zgodnjih, rekli bi še deških letih je prišel v stik z naprednim gibanjem, saj sta bila tako usmerjena tudi njegova brata Franc in Janez.
V istem času se je rad ukvarjal s političnimi in sociološkimi problemi. Nato jc prišla doba vojaščine in ko so ga poklicali k ber-saljerjem in je prišel služit vojaški rok v Gradiško, se je vključil v polkovno godbo na pihala. Po končani vojaščini, se je zaposlil pri tržaškem vodovodu in nato pri nekem gradbenem podjetju, a mu to delo ni dalo zadoščenjp. Rad bi bil odšel v Sovjetsko zvezo. Pa ni šlo in je zato 1935 pobegnil z bratoma v Jtuaoslavtjo*.
V Sloveniji in sicer v Ljubljani in Mariboru se je kmalu vključil v organizirano politično delo in oostal 1936- član Komunistične partije. Kot komunist se je odzval pozivu partije in se javil za v Španijo prod Francu, proti fašizmu, a so ga na avstrijski meji avstrijski žandarji ujeli ter ga strpali v zapor, čez dva meseca so ga izro-č!!i italijanskim fašističnim oblastem.
Ko se je tako vrnil domov, je našel stik z drugimi antifašističnimi borci, z domačimi komunisti, ki so se od vaša do časa sesta j ali tudi na njegovem domu v Slopah. Ko je Italija 10. junija stopila v vojno, je moral Angel Sigulin na Reko, kjer pa so ga v septembru 1949 skupno z bratoma a-retirali. Nekaj mesecev so ga vodili iz zapora v zapor, dokler ga niso sredi poletja 1941 poslali v internacijo V Pisticci. Zaradi bolezni, hude malarije, so ga nato poslali s Sassoferrato pri Anconi, kjer je ostal do zloma italijanske vojske. Takoj se je vrnil domov in se vključil v osvobodilno gi banje. Postal je član rajonskega komiteja KPS Materija, nato član okrožnega komite'a za Brkine. Po osvoboditvi jc delovat v številnih gospodarskih organizacijah in bil nato referent za promet pri okrožnem ljudskem odboru vse do u-pokojitve.
Trideset let
taborniškega
odreda
Srebrnih krtov
IDRIJA — Taborniški odred Srebrnih krtov v Idriji, ki združuje o-krog 200 tabornikov, je bil ustanovljen leta 1952 in od tedaj delu je neprekinjeno 30 let. Za »voje uspešno delo so idrijski taborniki prejeli že številna priznanja in odlikovanja, med katerimi so tudi najvišje slovensko taborniško pri znanje «Plaketa dr. Jožeta Potrča* (leta 1970), najvišje jugoslo vansko taborniško odlikovanje »Javorov les* z zlatimi žarki (leta 1976). kar osemkrat pa je bil od red proglašen za partizanski od red.
Vsa našteta visoka priznanja si je odred prislužil z uspešnim de lom in vsakoletno udeležbo na ta borniških tekmovanjih, tako v občinskem, kakor tudi na področnem, republiškem in zveznem merilu. Sam taborniški odred je tudi pripravljal številna srečanja, tekmo vanja na občinski in področni ravni.
Odred posveča veliko pozornost negovanju in ohranjanju revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilne borbe in zato vsako leto pripravi ter izpelje številne pohode, akcije in taborjenja. Ob 30-letnici delovanja, ki so jo idrijski taborniki praznovali te dni. so organizirali slavnostno skupščino in spregovorili o svojem uspešnem delu. Številna priznanja iz svoje 30 letne aktivnosti pa so predstavili na razstavi v izložbi trgovine »Idrijske čipke*.
SILVO KOVAČ
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
9.30	- 19.30 in 11.45 - 12.30 Svetovno prvenstvo v smučanju -Bormdo: ženski veleslalom
12.30	Šola in vzgoja
13.00	Italijanske kronike
13.30	Dnevnik 1
14.00	»I Nicotera* - 7. epizoda
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Posebna oddaja dnevnika 1
15.00	Šola in vzgoja
15.30	»Tempi d’amore» - TV film iz serije «Piccole donne*
16.15	Risanka
16.25 Cirkusi sveta - 1. del »Cirkuške olimpiade*
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Risanka
18.00	«La preda* - TV film iz serije «Dick Turpdn*
18.50	«Happy magic* - vmes TV film iz serije «Fonzie»
19.45	Almanah - vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	«Idealna žena* . komedija
21.45	Politična tribuna
22.45	Dnevnik
22.55	»MLster Fantasy» - glasbeni program
23.45	šola in vzgoja
00.15 Dnevnik - Zadnje vesti - Danes v parlamentu in Vremenska napoved
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	Dnevnik ob 13. uri
14.00	Popoldanski program
13.30	Šola in vzgoja
14.05	»Videogames*
14.20	Risanka
15.00	čudno je: program o zanimivostih
15.30	Risanka
15.50	V studiu
16.00	šola in vzgoja
16.30	Garaža - vmes 11. epizoda iz serije »Čarovnik Merbn*
17.30	Dnevnik 2 - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Set: srečanje s kinematografijo
18.40	Dnevnik 2 . Šport
18.50	«Enigmi dello scorpione* -TV film iz serije »Codice ros-so fuoco*
19.45	Dnevnik 2
20.30	«La finestra sul luna park* -film
22.00	Dnevnik 2
22.10 Srečanje s kinematografijo: Najnovejši filmi
22.20	Novi dnevniki - informacijska oddaja
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
Tretji konal
16.55	«L'improvvisazione forzata ovvero tutti avvelenati* - TV priredba
18.30	Glasbena oddaja
19.00	Dpg.vnik.J' i r
19.30	Deželni dnevnik
20.05	šola in vzgoja
20.40	Simfonični koncert Na programu' so skladbe Dvoraka, Smetane in Schumanna
21.50	«Contro la caUstrofe* današnja odda'a ima naslov »Čeme difendersi dal terre-mcto»
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.35	in 10.35 TV v šoli
15.45	Šolska TV
Kadar gledamo naše vrhunske košarkarje, niti ne pomislimo, da je potrebno za tako znanje vaditi tudi reflekse. S tem lahko začnemo že v osnovni šoli. Učitelj najde v tej oddaji zanimiv, zgled.
Računalništvo: Kadar morajo odrasli rešiti zelo težke naloge, sestavijo skupino strokovnjakov. Od ubogega učenca pa zahtevajo, da mora vse naloge rešiti sam. No, revež bo odrasel in tu di on bo smel delati v skupini ali v »teamu* kot tudi pravijo. Morda ne veste, da tudi računalnike lahko sestavijo v skupino, ki ve več in bolje dela kot en sam računalnik. Taki skupini pravijo »računalniška mreža* Fizika: Molekulama zgradba snovi: Ladja lahko plava po vodi, ne pa po vodni pari. Hodimo lahko po ledu, ne pa po vodi. Zakaj ne? Zaradi tega, ker ima snov svojo molekularno zgradbo, ta pa ima tri agregatna stanja, kot temu pravijo: plinasto, tekoče in trdno
17.15	Poročila
17.20	Mišje prigode, poljska risana serija
17.30	Pustolovščina, otroška oddaja TV Beograd
18.00	Praznični dnevi slovenske folklore: Pesem današnjega dne, 2. oddaja
18	25 Ljubljanski obzornik
18.40	Mostovi Hidak. oddaja za madžarsko narodnostno skupnost
18.55	Knjiga
19	10 Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.20	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Odprto za ustvarjalnost
20.45	A. Doblin: Berlin - Alexan-derplatz. zahodnonemška nadaljevanka
21.45	V znamenju
Koper
13.30	in 16.30 Odprta meja - oddaja v s'ovenskem jeziku
17.00	Z nami pred kamero - oddaja v živo - Vodi Roberto Battelli
17.05	TV šola
17.30	TVD novice
18.00	Mladi policaji - serijski film
19.00	Aktualna tema ,
19.30	TVD stičišče - Turistični vodič - V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija - Jazz na ; ekranu
20.15	Cristine Keeler - celovečer ni film - Igrajo: Yvonne Buckingham, Mel Welles -Režija: Robert Spafford
21.35	TVD danes
21.40	Festival gorskih filmov «San Vito di Cadore* - TVD danes
TRST A
7.00.	8.00,	10.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila, 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah; 8.45 Glasbena matineja: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11.15 -14.00 Poldnevniški razgledi; 11.30 Beležka; 12.00 Od Milj do Devina: 12.40 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov 1981;
13.20	Glasba po željah; 14.10 Roman v nadalj.: V. Levstik. »Zapiski Tine Gramontove*: 14 30 Kam, Peter Pan?: 15.30 Evergree-ni; 16.00 Almanah: Arhitektura in arheologija v luči najnovejših odkritij; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 M: in glasba: Z besedo o glasbeni umetnosti. Pripravlja T. Simčič; 18.00 Klasik tromesečja: J. W. Goethe: »Herman in Doroteja*.
• • •
V sklopu dramskega niza «kla sik tromesečja ali velikani z gore* je danes ob 18. uri na sporedu epsko-idilična pesnitev nemškega velikana Johanna Wolfgan-ga Goetheja «Herman m Doro tea*. Igra sodi v čas tako imenovanega «klasičnega desetletja*, to je izjemnega osebnega in u-stvarjalnega sožitja med Goethejem in drugim velikim nemškim »velikanom z gore* F. Schillerjem. Pisalo se .je leto 1794 in to prijateljstvo je pomladilo razvi-harjenega Goetheja, ga rešilo osamljenosti, v katero se .je zaprl in ga v pravem romantičnem zanosu navdihnilo s pomembnimi deli. kot sta na priliko »Učna leta Wilhelma Meistra* in «Faust». «Hermana in Doroteo* je prevedel Branko žužek, s člani Radijskega odra pa jo je režijsko realiziral Mirč Krageij.
KOPER
(Slovenski program)
6.00.	6.30, 7.15, 13.00, 14.00 16.00 Poročila; 6.45 Cestne razmere,
7.00	Nasvet Radia Koper, 7.05 Filmski spored: 7.30 Val 202; 13.00 Na valu radia Koper - Glasbena zavesa; 13.15 Kinospored; 13.30 Zanimivosti; 13.45 Nasvet Radia Koper; 14.10 Predstavitev oddaj in glasbeni želje poslušalcev;
14.30	Iz zborovskega arhiva; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.15 Aktualna tema:
16.30	Zabavna glasba.
KOPER
(Itolllonski program)
6.30,	7.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30,
15.30,	17.30, 18.30 Poročila- 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Pesem tedna; 9.00 Lovske informa cije; 9.15 Radijska nadaljevanka;
9.32	Lucianovi dopisi, 10,00 Glasbeni program: 10.10 šola in vzgoja; 10.20 Zig-zag; 10.32 Glasbeni kotiček: 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn;
11.32	Pesem tedna; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah:
14.33	Glasbeni program: 15.00 In terviju z Richard Clavderman,
16.00	Glasovi našega časa. 16.45 Poje zbor «C. A. Seghiz/i* iz Go rice; 17.00 Jugoslovanska pop glasba; 17.32 Po je grupa «La Bot tega dell Arte*: 17.45 Radijska na daljevanka: 18.15 Rock party;
18.45	Zaključek oddaj.
RADIO 1
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12 00
13.00,	15.00. 16.00, 19.00 Poročila;
6.00	- 9.00 Glasbena oddaja 9.02 Radio 1 in jaz; 9.58 Zeleni val;
10.30	Pesem v času; 11.10 Glas beno-govorm program; 11.34 «1 vinti* radijska nadaljevanka; 12.03 Glasbeno govorilni program: 12.58 Zeleni val: 13.35 Master; 14.28 «Marcondirondirondel!a»; 15.03 Te denski program o ekonomiji, 16.0C «11 paginone*; 18.05 Festival' Salzburg 1982; 18.38 Tuji pevci v Ita liji; .19.30 Jazz glasba; 20.00 Ita lijansko gledališče: 20.44 Italijan ska glasba; 21.03 šport; 21.30 F. Schubert, 21.55 Radijska zgodba radijska priredba; 22.27 Audio-box; '22.50 Danes v parlamentu;
23.00	Zadnje vesti; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 19.30,
22.30	Poročila; 6.00 9.30 Jutranji spored; 10.30 Radio 2 «3131» - ne nosredno iz studia; 12.48 Glasbe na oddaja; 13.41 Glasba in kino;
15.00	«Doktor Antonio* - radijska priredba; 16.32 Festival; i7.32. Glasbeni program; 18.32 Znan-, stveni program; 19.50 Kronika.f glasba in folklora; 20.50 Večerno' srečanje z melodramo; 21.30 Poezije in proza.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00,
10.00,	11.00,	12.00, 14.00,	19.00.
21.00,	22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.I0 Prometne razmere; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informa cije; 6.53 Dobro jutro, otroci: 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 lz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja' 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate - slovitega violinista Izaka Perlmana?; 11.35 Naše pesmi in plesi: 12.10 Danes smo izbrali;
12.30	Kmetijski nasveti; 12 40 Po domače: 13.00 Danes do 13. ure;
13.30	Priporočajo vam...; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, ra dio jutri: 16.00 Vrtihak; 17.00 Stu dio ob 17. uri; 18.00 Sotočja' 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 20,00 Koroške ljudska pesem; 20.30 S solisti in ansambli JRT; 21,05 Od premiere do premiere; 2215 Informativna oddaja; 22.25 Iz naših sporedov:
22.30	Filmska glasba,
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki
V dvorani KO Ivan Grbec v škedn|u |e na sobotnem večeru škeden|sklh Slovencev nastopila tudi folklorna skupina najmlajšlh
Pod vodstvom Marte VVerk je zapel ženski zbor KD Ivan Grbec

škedenjskl otroški pevski zbor je na sobotni prireditvi zapel več narodnih pesmi
Nastop tržaške folklorne skupine Stu Ledi

Nastop mešanega zbora Iz Škednja, ki ga vodi Dušan Jakomin
t..... V'
V petek zvečer je v Boljuncu nastopila kabaretna skupina s srečanjem »Vse manj je dobrih osmič*
V soboto zvečer je bila v Gregorčičevi dvorani nagraditev prvega natečaja «Foto Trst 80»
V Flnžgarjevem domu je nastopil tudi otroški pevski zbor Vesela pomlad
V Flnžgarjevem domu na Opčinah je v nedeljo nastopil ansambel Galebi
„ mum
i
Skupina vinogradnikov, ki so razstavljali letošnja vina na razstavi v Babni hiši v Rlcmanjih
; * *"


V mali dvorani gledališča F. Prešeren v Bol|uncu |e bil v soboto zvečer kongres dolinke sekcije
Slovenske skupnosti
L___________M
Predsednik KD Slavec Sergij Vatovec je vsem razstavljalcem podelil priložnostno grafiko MarjVna Kravosa
Preiekll teden |e bilo v dvorani gledališča F. Prešeren sesianek Boijunčanov, ki ga |e sklicala dolinska občina
Pretekli teden |e bil v KD Rapotec v Prebenegu informativni sestanek med gasilskim društvom Breg in vodstvom tržaških gasilcev
V Kosovelovi knjižnici v Sežani je na proslavi 100-letnlce Gregorčičevih poezij nastopil tudi Stane Raztresen
NOGOMET
V 1. ITALIJANSKI LIGI
KOŠARKA
ROMA SAMA V VODSTVU Kljub zmagi jadranovci le sesti
DERBI KOLA JUVENTUSU ^ vr^u kstv‘ce Je stanie izredno izenačeno - Najdaljše gostovanje
Idincse zasluženo izgubil v leseni - Napoli razočaral
V PRVENSTVU C-l LIGE Ir	■ •
-------------------\ KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE
,J V	.  	. : ,	, , , -J
lisi
Po desetem kolu prvoligaškega prvenstva se je Roma otresla Verone in je sama na vrhu lestvice. V nedeljo je premagala Fiorentino predvesm po zaslugi Contija. ki se vrača v najboljšo kondicijo. Fioren-tina pa je s tem porazom verjetno opustila vse upe na končno zmago.
Danes uraden start smučarske sezone
BORMIO — Danes bo v tem kraju tudi uraden start letošnje svetovne smučarske sezone. Smučarji so med poletjem trenirali in zdaj bodo preskusili svoje moči tudi na uradnih tekmovanjih, v pričakovanju začetka tekmovanj za svetovni pokal, ki je predviden za 4. december.
Danes se v Bormiu začenja tekmovanje za »svetovno serijo*. kjer bodo nastopili vsi najboljši z izjemo bratov Mahre in tudi nastop Stenmarka je v dvomu. Sicer pa bo tekmovanje zelo kakovostno in po n,jem bo mogoče narediti prvi obračun o favoritih za letošnji SP, katerega pravilnik je ostal brez sprememb. Seveda bodo nastopili tudi najboljši jugoslovanski smučarji in smučarke.
Koledar »svetovne serije* .je sestavljen takole: danes je na vrsti ženski veleslalom, jutri se bodo pomerili moški v super veleslalomu, v četrtek bo prost dan. v petek pa bo na sporedu slalom za ženske, medtem ko se bodo moški pomerili v slalomu v soboto. V nedeljo pa bo paralelni slalom za ženske in moške. Jugoslovanski reprezentanti bodo ostali v Bormiu tudi še vse do začetka »Kriterijema prvega snega*.
Veroni tokrat ni uspelo zmagati, čeprav je bila dvakrat v vodstvu, je Cagliariju uspelo priti do neodločenega izida. Tokrat se je v vrstah Cagliarija končno izkazal Peruanec Uribe. ki je bil verjetno najboljši na igrišču.
Največ zanimanja pa je bilo za tuvinski mestni derbi med Torinom in Juventusom. Zmagah so državni prvaljj z golom Platinija. S to zmago je Juventus dokazal, da je ver-, jetpp tdckočno premostil začetne te žave in je pripravljen na naskok na državni naslov.
Čeprav z vel'ko težavo je Interju uspelo premagati Genoo in je ostal v skupini vodilnih.
Na dnu lestvice pa je vedno ze lo zaskrbljujoč položaj Napobja. ki je tudi tokrat razočaral svoje navijače. Udlnese pa je tokrat naletel na slab dan in je povsem zasluženo izgubil v C<*seni.
I7JDI 10. KOLA
Cesena - Udinese	1:0
lnter - Genoa	2:1
Juventus - Torino	1:0
Napoli - Ascoll	0.0
P’sa - Catanzaro	0:0
Roma - Fiorentlna	3:1
Samndnria - Avellino	0:0
Verona - CaHinri	2:2
LESTVICA
Roma 15: Verona, Jnvenlns 14: tn*er 13: Sam od orla 12: Torino 11; Udlnese 10: Fio-enllna. Plsa. Ce«e-na. Avellino 9: Genoa 8; Asenll, Napoli. Caellarl 7: Calanzaro 6.
PRIHODNJE KOLO (28. 11.)
Ascoll - Juventus, Avellino - lnter, Cagliari - Napoli, Catanzaro - Roma, Elorenttna - Verona, Genoa - Samp-rioria, Torino - Cesena, Udinese -Plsa.
Dinamo iz Minska prvak SZ
MOSKVA — Nogometaši Dinama j.; so v 45. prvenstvu SZ prvič osvojili ^ naslov prvaka SZ. Samo prvenstvo
5,.	je bilo izredno razburljivo, nogo-
metaši iz Minska pa so si zagotovili naslov šele potem ko so v zadnjem kolu sredi Moskve premagali ekipo Spartaka s 4:3. V gosteh je bil uspešen tudi Dinamo iz Kijeva, toda Kijevčani so s točko manj zasedli le drugo mesto na končni lestvici.
HOKEJ NA LEDU
Prvi poraz Jugoslavije
OLTEN — Hokejska reprezentanca Jugoslavije je izgubila prvo tekmo v letošnji sezoni. V prvi prijateljski tekmi s Švicarji, s katerimi se bodo «modri» marca na svetovnem prvenstvu skupne B v Tokiu bojevali za točke, so morali priznati premoč gostiteljev. Tekma se je končala s 4:2 (2:1, 0:0, 2:1) v korist Švicarjev.
Kljub temu da so jadranovci v soboto premagali moštvo Pachere iz San Bonifacia, vseeno niso napravili znatnega »koraka* proti vrhu lestvice. Vse Jadranovi neposredni tekmeci za vrh lestvice so namreč uspešno igrali in tako je stanje na prvih pozicijah še izredno izenačeno ter zapleteno.
Na vrhu lestvice sta pordenonski Cis in Vicenza. sledijo z dvema točkama zaostanka kar tri moštva, na šestem mestu pa so jadranovci skupno z videmskim Eurocarom.
Že po osmem kolu je torej jasno, da bo letošnje prvenstvo izredno izenačeno in da bo zato Jadranova pot do «play-<4ffs* tudi izredno težka.
Jadranovce pa čaka že ta teden najdaljše gostovanje. Naši košarkarji bodo namreč v nedeljo gostovali v Teramu. Moštvo iz Terama je doslej zbralo le šest. točk in zato imajo jadranovci možnost, da osvojijo novi, predragoceni točki.
IZIDI 8. KOLA
Posnetek s sobotnega srečanja Jadran - Pachcra
Castelfranco - Caveja	66:76
Stefanel - Castiglione	84:80
Eurocar - Teramo	91:69
Jadran - San Bonifacio	88:72
Canella - Pino	97:71
Vicenza - Portorecanati	86:84
Budrio - CIS	87:102
Maltinti - Sysdata	n.0.
LESTVICA
CIS in Vicenza 14; Ca veja, Ca-nella in Castelfranco 12; Jadran in Eurocar 10; Teramo, Maltinti, Sys-data, Stefanel, Budrio 6; San Boni fado in Pino 4; Portorecanati in Castiglione 2.
PRIHODNJE KOLO (28.11.)
Sysdata - Castelfranco: Caveja -Eurocar; Pino - Budrio; Portorecanati - Maltinti; Stefanel - Vicenza; Castiglione - Canella; CIS - San Bonifacio; Teramo - Jadran (17.30 v Teramu).
PRVENSTVO A-2 LIGE
Sav iz Bergama sam v vodstvu
Vodilni Sav iz Bergama je drugič v letošnjem prvenstvu ostal praznih rok. Ta poraz sredi Reggio Emilie je skrbno izkoristil Selečo iz Neaplja, ki je na odličnem drugem mestu. Neposredni obračun med kandidatoma za visoko uvrstitev, med ekipama Bartolini in Brillante se je končal v korist domačinov, a šele po enem podaljšku. Korak proti boljšim zastopnikom A 2 lige je napravil tudi Indesit iz Caserte, ki je že v soboto v gosteh premagal skromni Farrow’s iz Firenc. Spet sta bila odlična graditelj igre Slav-nič in strelec Oscar. Za igralce in samega trenerja Tanjeviča je bila ta zmaga izredno dobrodošla.
IZIDI 12. KOLA
Bartolini - Brillante	104:101
Sacramora - Italcable	78:95
Rapident - Eagle	91:90
AP Udinese - Sapori 97:90 Benetton - Coverjeans 94:82 Mangiaebevi - Selečo 75:78 Riunite - Sav Bergamo 85:81 Farrow’s - Inderit	80:83
LESTVICA
Sav Bergamo 20; Selečo Neapelj 18; Eagle Vigevano, Bartolini Brindisi in Brillante Forli 14; Sapori Siena, Rapident Livorno. Indesit Caserta in AP Udinese 12; Benetton Treviso in Sacramora Rimini 10; Italcable Perugia, Mangiaebevi Fer-
rara 8; Coverjeans Roseto 6; Far-row’s Firence 2.
PRIHODNJE KOLO (Jutri, 24.11.)
Brillante - Mangiaebevi, Indesit -Riunite. Rapident - Benetton, Sapori - Bartolini, Eagle - Sacramora, Sav - Farrow’s, Italcable - AP Udi-ne, Coverjeans - Selečo.
Braxton obranil naslov
ATLANTIC CITY - Ameriški profesionalni boksar Muhamad Gavi, bolje znan kot Dwight Braxton, je obranil naslov svetovnega prvaka v poltežki kategoriji WBC z zmago s tehničnim k.o. v 11 rundi nad izzivalcem, rojakom Eddijem Davisom.
Prve kolajne za Kitajce
NEVV DELHI — Devete azijske igre, na katerih sodeluje več kot 5 tisoč športnikov in športnic, so v znamenju zmag japonskih in kitajskih reprezentantov, ki so osvojili prve kolajne in postavili nekaj novih rekordov iger.
Derbi v Splitu brez zmagovalca
Po dveh zmagah jugoslovanskih reprezentanc v Bolgariji za «evropske točlce» (mnder 21» in člani) je bilo pričakovati, da se bodo ljubitelji nogometa v Jugoslaviji spel ogreli za najbolj popularno panogo. Pa ni bila tako. Skoraj na vseh stadionih je bila slika dokaj žalostna, to je skoraj docela prazne tribune.
To se je pripetilo tudi na velikem derbiju v Splitu, med Hajdukom in Crvetio zvezdo, kjer se je zbralo le 25.000 gledalcev. Hajdukovci so sicer imeli več od igre, vseeno pa se je srečanje končalo brez zmagovalca in povrhu še brez zadetkov. Beograjski Partizan pa je izkoristil delni spodrsljaj zagrebškega Dinama v Osijeku in je talco dohitel Zagrebčane na vrhu lestvice. Obnavlja se torej mrtvi tek med tema ekipama. Na tretje mesto pa se je »prerinil* presenetljivi niškši Radnički, ki je osvojil predragoceni točki v Novem Sadu.
V ostalih srečanjih ni prišlo do presenečenj. Mostarski Velež je zanesljivo doma odpravil titograj sko Budučnost, skopljanski Vardar pa je potrdil, da lahko nudi svojim privržencem učinkovit nogomet, saj je Dinamu iz Vinkovcev nasul kar štiri zadetke. Velja tudi omeniti, da sta bili obe sara-
jevski moštvi uspešni. Sarajevo je namreč brez Sušiča in Pašiča premagalo ljubljansko Olimpijo, teljezničar pa je kar v gosteh odpravil Rijeko.
Ljubljančani in Rečani torej, ki so tako uspešno startali, so trenutno kar na 16., oz. 15. mestu in v izredno nevarnih vodah.
IZIDI 15. KOLA Hajduk - Crvena zvezda	0:0
Osijek - Dinamo Zagreb	2:2
Partizan - Sloboda	1:0
Velež - Budučnost	3:1
Vardar - Dinamo (V)	4:3
Vojvodina - Radnički	0:1
Gaienika - Beograd	2:2
Sarajevo Olimpija	2:0
Rijeka - Željezničar	0:1
LESTVICA
Dinamo Zagreb in Partizan 22; Radnički 18; Hajduk in Budučnost 17; Sarajevo in Željezničar 16; Vardar in Crvena zvezda 15; Velež in Osijek 14; Sloboda, Dinamo Vinkovci in Vojvodina 13; Rijeka in Olimpija 12; Beograd 11; Gaienika 10.
PRIHODNJE KOLO (28.11.) Radnički - Gaienika: Dinamo (V) - Vojvodina; Željezničar -Vardar; Olimpija - Rijeka; Budučnost - Osijek; Partizan - Hajduk: 27.11.: C. zvezda - Velež; Sloboda - Beograd; 29.11.: Dinamo (Z) - Sarajevo.

ODBOJKA
V NEDELJO NA TURNIRJU V ORGANIZACIJI ŠZ BOR
0lympia Terpin zasluženo osvojila prvo mesto
V velikem finalu je premagala ekipo Bora JIK Banke - Turnir zelo dobro uspel
Predprvenstveni moški odbojkarski turnir, ki ga je pripravila odbojkarska sekcija pri ŠZ Bor za »Pokal JIK Banke* je bil izredno dobrodošel za vse štiri nastopajoče šesterke in je tudi odlično uspel. To je bilo obenem tudi zadnje preverjenje moči In sposobnosti pred skorajšnjim pričetkom boja za točke. Tudi konkurenca je bila primerna in izenačena, tako da je prišla realna moč vsake ekipe do izraza in tudi ličinka. Goriška Olvmpia Terpin je povsem zasluženo odnesla lično lovoriko, saj je v sklepnem srečanju premagala zastopnike Bora JIK Banke samo po treh setih igre.
Ne glede na končni izkupiček in uvrstitev, so odhajali vsi štirje trenerji in tudi igralci iz stadiona «1. maj* zadovoljni, ker so preživeli nedeljo, kot je poudaril predsednik sekcije Livij Valenčič — v športni dvorani, na igrišču in ne pred te livizijskim sprejemnikom ob želji po viteškem boju, spoznavanju in nave-zavanju novih prijateljskih st kov.
Tudi glede tega je turnir odlično uspel in lnter 1904 je že izrazil željo po organizaciji podobnega, komaj bodo prvenstvene obveznosti to dovolile.
•IMIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIlllllllllllllllllll|llllll|IMI|||||||||iM|||||||||||||||||||||»|l||||||||||||||M1t|||i||||||||||||||||||||||t|||f(||||||||||||||||||||||||,||||||||||||||||l||m|„„|||„||„ll„m,Mi„||||im||,||||MM|n||||||M|m|||||||m||||||||||
ODBOJKA
NA MEDNARODNEM TURNIRJU V ftČONSKI TELOVADNICI
Dobra priprava za naše šesterke v C-2 ligi
Turnir, ki je bil neuradnega značaja, je osvojil Breg - Izjave vseh naših trenerjev - Nastopil tudi Partizan Vič - V soboto start prvenstva
«Turnir smo priredili zato, da damo ekipam, ki bodo nastopale v odbojkarski C-2 ligi priložnost, da preverijo svojo formo in čim bolje uigrajo svoja moštva, saj se bodo že v soboto začeli prvenstveni spopadi. Mislim, da je b;la prireditev turnirja koristna. Poleg Bora, Kon-tovela Electronic Sliopa in seveda Brega smo povabili tudi Partizan Vič iz Ljubljane, ki nastopa v slovenski ligi. S tem društvom imamo pri Bregu dobre stike, že večkrat smo sodelovali skupaj na turnirjih, poleg tega pa trenira z. njimi tudi ena naša odbojkarica, ki je na študiju v Ljubljani*. Tuko nam je dejal v nedeljo načelnik odbojkarske sekcije ŠD Breg VValter Mocor pred začetkom mednarodnega od-bojka>skcga turnirja v dolinski telovadnici.
In res. turnir, ki je bil sicer neuraden, se je izkazal za zelo koristnega, saj so naše tri ženske odboj kaiske šesterke, ki nastopajo v C-2 ligi, preverile svoje moči in ugotovile. katere napake bo treba do sobote še odpraviti. Breg. Kontovel Electronic Shop in Bor pričakujejo prvenstvo z različnimi občutki 'n am biči jami. ki so seveda podrejene prikazani igri. O igri sami pa moramo reči, da je najbolj zrelo igral Breg. ki bo v prvenstvu nastopil z mladim, vendar izkušenim in talentiranim moštvom, medtem ko je igra Konta vela v nekakšni evoluciji, čeprav se boljša iz tekme v tekmo. Glede
Bora gre povedati, da ne bo mogel odigrati vidnejše vloge, brez dvoma pa bo prvenstvo priložnost, da se predvsem mlajše igralke izkažajo. O tem nam je povedala sledeče tudi trenerka in še vedno dobra igralka Sonja Furlanič: «Ta turnir v Dolini je brez dvoma dosegel svoj namen. Borovke smo malo trenirale, enkrat tedensko in to se nam pozna predvsem pri vzdržljivosti in razporeditvi odbojkaric na igrišču, kajti ekipa je slabo uigrana. Vendar je bilo tudi tu opaziti, da smo igrale iz tekme v tekmo bolje in nam je manjka-kalo predvsem takih nastopov. V prvenstvu C-2 lige bo Bor nastopil
•nfiimmiiiiiMtMiMiiiiMiiiiiitiMMMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiMiiMniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimMiHiiiiiiiMiiim
ir
o
'Ja
al
NOGOMET
V TRETJI ITALIJANSKI LIGI
L>k
»žil
j*
V
zn.
»vr
vil
Triestina odpravila tudi Modeno
Štrukelj in De Falco strelca - Tržačani še na vrhu lestvice
Triestina - Modena
2:0 (0:0)
TRIESTINA:	Nieri, Prevedini.
Trevisan, I^onarduzzi, Mascheroni, 3asciullo, De Falco (74. min. Ma-■iani), Pedrazzmi (88. min. Tolfo), i itrukelj, Ruffini, Ascagni.
:j MODENA; Tortora, Gardiman, ike Porroni (70. min. Re), Osellame, ke Jettinelli, Cavazzini, Speggiorin, Ta-isU rarilli (74. min. Aguzzoni), Messina, " .laniero, Rabitti.
SODNIK; Ongaro iz Roviga STRELCA: v 61. min. Štrukelj in 63. min. De Falco Triestina je po treh kolih ponov-... a zmagala. Nedeljska zmaga je vrednega pomena, saj je Mulena e , : jpa. ki jo verjetno upravičeno pri-1 tavajo med favorite saj razpolaga J O odlično obrambo, ki je eno uro
l
držala pred
silovitimi napadi Tr-krivda Modene
j/U. Bčanov. Edina krivda Modene je ,,ia :!e verjetno ta, da je preveč osre-|£' .j otočila svojo igro na neodločen i-i? .5 d in tudi ko je imela možnost, da rJ,j i ogrozila Nierijeva vrata, tega ni £/r| 3>riia. Konec koncev je Nieri moral l? , oseči samo enkrat, ko je proti kon-Fllji tekme dobro ubranil strel z gla-.V.i 9 Messine.
L Povsem drugače pa je bilo na dru-11 strani. Triestina jc kot po nava-
di silovito napadala skozi vso tekmo in ustvarila vrsto dobrih prilož nosti. V prvem polčasu je imela sicer nekoliko problemov, saj je o-bramba Modene precej dobro zapirala pot do vrat; v začetku drugega polčasa pa je ustvarila nekaj nevarnih akcij, toda brez uspeha. Ko so gledalci že bili zaskrbljeni, saj se je zdelo, da so vrata Modene začarana. je Štrukelj spretno izkoristil strel Pedrazzinija, ki ga je vratar odbil in brez težav spravil žogo v mrežo. Navdušenje gledalcev se ni še poleglo, ko je Ascagni odlično ubranil žogo pred napadom branilca in poslal predložek v sredino kazenskega prostora. De Falco. ko je že kazalo, da mu bo žoga zbežala, jo je z akrobatičnim skokom prestregel in premagal vratarja gostov, ki kje od presenečenja ostal negiben. S tem je bilo tekme praktično konec. Modena se je sicer pognala v napad, Tržačani pa so z nekaterimi protinapadi opozorili goste, da bi bilo napadanje ne samo nesmiselno, ampak tudi nevarno. Med Tržačani so tokrat igrali vsi zadovoljivo, pa sebno pohvalo pa zaslužijo Ascagni, De Falco. Ruffini in Mascheroni. Med gosti pa se je dobro izkazal branilec Gardiman. (Igor Pavletič)
IZIDI 10. KOLA	
Brescia - Pro Patria	0:1
Carrarese - Mestre	2:1
Fano - Rondinella	1:1
Vicenza - Rimini	1:0
Parma - Forli	2:0
Spal - Padova	0:0
Trento - Sanremese	2:1
Treviso - Piacenza	2:0
Triestina - Modena	2:0
LESTVICA	
Triestina, Carrarese 15;	Vicenza
13; Rimini, Parma, Padova 12; Trento 11; Rnndinclla, Modena 10; Me-stre, Sanremese, Pro Patria, Treviso 9; Spal, Fano 8; Piacenza 7; Brescia 6; Forli.
PRIHODNJE KOLO (28. 11.)
Modena - Parma, Padova - Triestina, Piacenza - Brescia, Pro Patria - Trento, Rimini - Forli, Ron-denella - Carrarese, Sanremese -Vicenza, Spal - Fano, Treviso - Me-stre.
Turnbullova odlična
BRISBANE — Avstralka Turnbull je zmagovalka velikega teniškega turnirja za Grand Prix. V finalu je premagala Američanko Shriver s 6:3, 6:1,
predvsem zaradi tega, da daje možnost mlajšim igralkam, da si prida bi jo izkušnje.*
Za kroniko naj povemo, da je turnir osvojila šesterka Brega, ki je igrala zelo solidno, čeprav je bilo v igri opaziti precej vrzeli. Resnici na ljubo je treba tudi povedati, da ima Breg v prvenstvu velike možnosti. O tem je spregovoril tudi trener ekipe iz dolinske občine Rado Gruden; «Z igro svojih varovank nisem posebej zadovoljen, predvsem kar zadeva prvo tekmo ne. V drugem nastopu je bdo najbrž bolje, čeprav smo igrali z drugačno posta-
Tako v Dolini
IZIDI
Kontovel Electronic Shop - Bor 2:0 ft5.11 15.9»
Breg - Bor 2:0 (15:4, 15:13) Partizan Vič - Kontovel El. Shop 2:0 (15:10, 20:18)
Partizan Vič - Bor 2:0 (15:11, 15:3) Breg - Kontovel Electronic Shop 2:0 (15:10, 15:6)
Breg - Partizan Vič 2:0 (20:18,15:13) LESTVICA
Breg	3	3	0	6:0	6
Parlizan Vič	3	l	1	4:2	4
Kontovel El. Shop	3	1	2	2:4	2
Bor	3	0	0	0:6	0
POSTAVE EKIP					
BREG: Trenta, D. Kocjančič, K. Slavec, Stepančič, K. Kocjančič, Sancin, Olenik, S. Slavec, Bandi; trener: Rado Gruden.
PARTIZAN VJČ: Hudoklin, šiško, Srdoč, Novak, Žitnik, Škoflek, Čo-sič; trener: železnov.
KONTOVEL Electronic Shop: Ban, B. Prašelj, Regent, Maver, Cemja-va, E. Prašelj, Danen, Garbini; trener: Ello Kralj.
_ BOR: Furlanič, Kufersin, Godina, čač, Vigini, Vodopivec, Montanari, Jazbec, K. Tomšič, J. Tomšič; trener: Sonja Furlanič.
SODNIKI: Boris Žerjal, Igor Može, Rado Gruden in Walter Mocor.
vo. Preveč pa je v igri nihanj in pavz, kar seveda nasprotnik s pridom izkoristi. Turnir nam je prišel zelo prav, ker so to zadnji nastopi pred prvenstvom in imamo tudi mi težave z uigranostjo ekipe. Ena naša pomembna igralka namreč študira v Ljubljani in ne trenira z ostalimi, tako da so v igri objektivni problemi. Glede nastopa v prvenstvu pa moram reči, da je naš cilj uvrstitev med prve tri ekipe v prvem delu tekmovanja, kar nam bi zagotovilo nastop v skupini za napredovanje.* Menimo, da so te izjave objektivne in da bi moral Breg doseči svoj cilj.
V nedeljo smo gledali tudi nekaj kakovostnih, ali vsaj napetih tekem. To velja predvsem za tekme Kontovel Electronic Shop - Partizan Vič, Kontovel El. Shop - Breg in Breg -
Partizan Vič, medtem ko so bile igre Bora preveč podvržene nihanjem in trenutni »inspiraciji* igralk. Sicer so gostinje iz Ljubljane nastopile v dokaj okrnjeni postavi, s samo dvema standardnima igralkama, kljub temu pa je ekipa zapustila dostojen vtis. Kar zadeva Kontovel E-lectronic Shop pa menimo, da še največ pove izjava trenerja Elija Kralja: «Letos smo vnesli v našo igro nekaj novosti, tako da smo precej spremenili sistem igre same. Za radi tega ig. alke še dojemajo in a svajajo te nove elemente, čeprav moram reči. da smo v prijateljski tekmah stalno stopnjevali formo. Glede prvenstva lahko rečem, da je žoga okrogla in se zna vse zgoditi, naš osnovni cilj pa je obstanek v ligi.*
Tako torej o ekipah, ki bodo nastopale v C-2 ligi. Dolinski turnir v organizaciji ŠD Breg je b’l nadvse koristen in upati je. da bodo šesterke. ki so svojo formo stopnjevale na samem turnirju, tudi v prvenstvu dostojno zastopale našo odbojko.
Končni zmagovalci, zastopniki O-lympie Terpin iz Gorice so imeli precej težav, preden so strli žilav odpor okrnjene ekipe Interja 1904. Pri Tržačanih sta toki-at manjkala
3:1
Tako na «1. maju*
IZIDI
Bor JIK Banka - La Talpa
(15:10, 3:15, 15:13, 15:7)
Olvmpia Terpin - lnter 1904	3:2
(15:3, 13:15, 12:15, 15:0, 16:14)
FINALE ZA 3. MESTO La Talpa - lnter 1904	3:0
(15:8, 15:9, 15:5)
FINALE ZV 1E'MESTO Olvmpia Terpin - Bor JIK Banka
3:0 (15:13, 15:13, lfclO)
KONČNI VRSTNI RED
1.	Olvmpia Terpin Gorica
2.	Bor JIK Banka
3.	La Talpa
4.	lnter 1904
POSTAVE EKIP
BOR JIK BANKA TRST: Plesničar, Stančič, De VValdersteln, Marušič, Bitežnik, Budin, Pečenko, Gombač, Sgubin, Korbo, Ballč in Krebel.
OLVMPIA TERPIN GORICA: Neubauer, Špacapan, D., S. in A. Terpin, Kuštrin, Dornik, M. in S. Cotič, Černič in Kosič.
LA TALPA: Peselt, G. In S. Ga-sparo, Scriniar, Zuhin, Grasso, lesu, Bruno, Murari In Scrimali.
INTER 1904: Sason, Garbelll, Blo-eher, Chiceo, G. In F. Grassi, Klobas in Vitlello.
brata Longu, pri Goričanih pa Mirko Špacapan, ki je bil v dopoldanskih urah v službi. Končna odločitev je padla šele v zadnjem, petem nizu in za nameček šele po izredno ogorčenem boju na razliko.
Nekol ko lažjo pot do finala pa so imeli odbojkarji Bora JIK Banke v srečanju z dobro poznanim nasprotnikom La Talpo. Tudi fa tekma je pri borovcih pokazala veliko nihanja v igri, saj so drugi niz izgubili samo s 3 osvojenimi točkami. Po tej nekoliko zmedeni predstavi so borovci uredili vrsle in ostala dva niza osvojili ter s tem spravili na
varno končni izid in tudi nastop v finalu.
Finalni tekmi pa nista bili tako izenačeni. Nekoliko potrti odbojkarji Interja 1904 v malem finalu niso igrali več tako prizadevno kot opoldan z 01ympio Terpin, kar je bil obenem tudi glavni vzrok za pa raz in neenakovredno igro proti nasprotniku, ki se nikoli ne preda. Seštevka La Talpa je povsem zasluženo osvojila 3. mesto in s tem najbolje dokazala, da bo med glavnimi tekmeci v D ligi za napredova nje v višjo ligo.
Sklepno srečanje za »Pokal JIK Banke* pa je bil slovenski derbi med Borom JIK Banko in 01ympio Terpin. Uvodni razpleti so bili v korist gostov, ki so razmeroma hitro nabrali pet točk prednosti. Borovci so potem vzpostavili ravnotežje in bili povsem enakovreden nasprotnik. V končnici niza pa je prišla
do izraza večja izkušenost Goričanov. V drugem setu so bili Plesničar in tovariši razen na začetku stalno v vodstvu, a niti prednost 13:10 ni zadostovala za končni delni uspeh. S tem pa je bilo praktično tudi tekme konec in Goričani so povsem zasluženo osvojili ličen pa kal.
Po končanem turnirju je bila v prostorih stadiopa zakuska s podelitvijo pokalov. Po kratkem naga voru predsednika sekcije Livija Valenčiča je predsednik ŠZ Bor Mitja Race podelil zmagovalcu «Pokal JIK Banke*, sponsorja tržaške moške e-kipe, pokal sta dobila tudi ekipi Bora JIK Banke in Interja 1904 za 2. oziroma 4. mesto, tretja uvrščena La Talpa pa je bila nagrajena z lepo plaketo.
Četverica sodnikov — Secchi, Cari-navo; Zacchigna in Manzin je dobro opravila svojo nalogo. (G. F.)
niimiiiMiiiiniiiiiiNiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiiiiiDiiiiiiiHiitiiiiiimiiiiimiiiiiiiMiiHiMiiiMiMiiiilt
ŠD Adria uspešno končalo letošnjo atletsko sezono
Tudi za adrievce se je končala letošnja sezona. V nedeljo se je namreč pri Valmauri odvijalo še zadnje tekmovanje v teku in boji za moške v vseh kategorijah. Tekmovanje. katerega je organiziral tržaški klub S. Giacomo, je veljalo kot tretja in zadnja preizkušnja »Palio dei Rioni*, ki upošteva rezultate tekem pri Sv. Jakobu, Skednju ter Valmauri.
Naloga adrievcev je bila predvsem ta. da branijo tretje mesto na društveni lestvici ter da se seveda tudi na posameznih lestvicah čim bolje uvrstijo. Namera se jim je povsem uresničila, saj je na končni lestvici Adria končala na tretjem mestu le za društvi, kot sta S. Giacomo ter Marathon, po-eg tega pa je v nedeljo pospravila eno zmago, dve tretji ter eno šesto mesto.
Najprej je na razdalji 2.000 m starta! med dečki Daniele Giaco-mini, istočasno pa sta na isti razdalji med kadeti tekmovala še Marko Saksida ter Maks Viller. Od trel) se je najbolje uvrstil Saksida, ki je s časom 7’13” zasedel tretje mesto, medtem ko je bil Viller šesti v času 8’04”. Nekoliko slabše je šlo Giacominiju, ki je končal na
■lUiiiiiiitHiiiiKiiniiiiiiiiMifiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiriiiiHiMiiiiiiiiiiinuaniiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiinmiiiHiiimiiiiiiiiiiiMiiimiiM
KOŠARKA
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
v v
GORIČANI IN TRŽAČANI USPESNI
San Benedetto — Honky 81:70
(43:32)
SAN BENEDETTO: Biaggi 3, Va-lentinsig H. Vazzoler, La Garde 12, Sfiligoi 6. Cecchetti, Ardessi 8, Pie-ric 10, Mayfield 28, Bianco.
HONKY: Savio 5, Lasi 15, Valenti 2, Dal Seno 14, Tassi 6, Serafini 2, Crow 14. Servadio, Romano, Beal 12,
SODNIKA: Teofili in Maggiore iz Rima. PON: Beal in Dal Seno v 40 min. PM: San Benedetto 13:17, Honky 8:10. GLEDALCEV: 2800.
Po daPši vrsti neuspešnih nastopov je San Benedetto pred domačim občinstvom premagal Honky iz Fabriana. Goričani so povedli že od vsega začetka in že pred koncem prvega polčasa presegli 10 točk prednosti, potem ko je gostom v sredini polčasa uspelo za trenutek ujeti izenačenje pri stanju 18:18.
Pod poganom nezadržnega May-fielda, ki je bi) daleč najboljši na igrišču, je San Benedetto v drugem polčasu še povečal prednost. Gostje so skušali nadoknaditi zamujeno predvsem s točnimi meti Lasija, Tassija in Crowa, toda domači so jim vračali udarec za udarcem in tako spravili na varno dragoceno zmago.
Skupaj 7. Mayfieldom je odlično zaigral tudi Valentinsig. čeprav je moral zaradi posledic poškodbe pre-
sedeti precej minut na klopi. Zelo koristen je bil tudi doprinos Pierica, tako v obrambi kot v napadu.
M. M.
Carrera - BIC Trst 72:83 (33:47)
CARRERA BENETKE: Gracis 10, Palumbo 6, Lambert 19, Silvestrin 9, Jackson 20, Grattoni 8, Ceron, Marzinotto, Valentinuzzi in Seebold.
BIC TRST: Robinson 15, A. Tonut 14, Valenti 6. Agastinis 2, Fabbri-catore 9, Harper 23, Bertolotti 14, R. Tonut, Floridan in Čuk.
Košarkarji tržaškega Biča so izbojevali v Benetkah dve zlata vredni točki. Gostje so si priigrali izdatno prednost v prvem polčasu. V drugem delu srečanja pa so bili varovanci trenerja Nikoliča nekoliko bolj prizadevni in prišli celo v vodstvo, a njihova dobra igra ni trajala dolgo in s tem je bil poroz neizbežen. Pri Biču so igrali dobro Tonut, Robinson (predvsem v prvem polčasu) ter v nadaljevanju Harper, ki se je odlikoval predvsem pri lovljenju odbitih žog in s 23 točkami je bil najboljši strelec srečanja sploh.
Na splošno lahko rečeno, da je bilo 12. kolo v premoči domačinov, saj je v gosteh zmagal samo Bic. Že v soboto je Scavolini z izrednim
Kičanovičem zlahka opravil s Ca-givo. Velikih težav ni imel niti Berloni s preslabo Binovo. Za prvake Billyja je obračun z Latte Sole le dober trening. Zmagovite poti presenetljivega Bancoroma ni zmogel zaustaviti niti solidni Peroni. Zamenjava trenerja pri ekipi Sinudyneja je prinesla prvi uspeh,
IZIDI 12. KOLA Bllly - Latte Sole Scavolini - Cagiva Berloni - Binova Slnndyne - Cidneo Ford - Lebole Sim Benedetto - Honky Bancoroma - Peroni Carrera - Bic Trst
77:59 105:86 107:98 89:77 102:80 81:70 83:69 72:83
LESTVICA
Bancoroma 20, Berloni Turin in Billy Milano 18, Ford Cantu in Scu-volinl Pesaro 16, Sinudyne Bologna, Cidneo Brescia in Cagiva Varese 14, Peroni Livorno 12, Honk.v Fabria-no in Bic Trst 10, Carrera Benetke, Latte Sole Bologna in Letale Me-stre 8, San Benedetto Gorica 6, Binova Rieti 0.
PRIHODNJE KOLO (jutri, 24. 11.)
Berloni - Scavolini; Cidneo - Billy; Honk.v - Bancoroma; Binova - San Benedetto: Cagiva - Peroni: Latte Sole - Slnudvnc; Carrera - Ford; Bic • Letale.
II. mestu. Za njimi je med naraščajniki startni na 5 km David Gre-gori. ki je v lepem taktičnem teku zasedel v močni konkurenci tretje mesto v času 18'05". Poglavje zase pa je predstavlja] nastop Fabia Ruzziera v hoji na 5 km med člani. Ta atlet je kljub pozni sezoni še vedno v odlični formi, čeprav je že pričel z zimsko pripravo, saj je pred desetimi dnevi na zadnjem letošnjem tekmovanju na stezi na razdalji 1$ km prepričljivo zmagal v rekordnem času 1.19’49"5, in prehitel celo deželnega mladiaskega rev korderja Chiarellija. V nede jo pa je na krajši razdalji 5 km. ki njemu ne preveč prija, dosegel drugi odlični rezultat, saj je poleg zmage dosegel čas 24’28”6, kar je za tri minute boljše kot na isti progi pred letom dni.
NOGOMET
2. ITALIJANSKA LIGA
Sest golov v Crcmoni
V derbiju 11. kola drugoligaškega prvenstva sta Milan in Cremone.se izenačila. Tekma je bila zelo razburljiva. Cremonese je bil trikrat v vodstvu, Milanu pa je le uspelo iztžiti točko. S tem pa je Lazio, ki je 'zmagal v Foggii, ostal sam na vrhu lestvice. Na vodilna mesta pa se je ponovno prerinila Catania, ki je visoko premagala Bari.
IZIDI 11. KOLA Arezzo - Bologna	0:1
Catania - Buri	3:0
Cavese - Campobasso	0:0
Cremonese - Milan	3:3
Foggia - Lazio	0:2
Lecce - Palermo	3:0
Monza - Pistoiese	1:1
Reggiana - Atalanta	0:0
Sambenedettese - Perugia 1:0 Varese - Como	0:0
LESTVICA
Lazio 17; Milan 16; Cremonese 15; Catania 14; Arezzo, Cavese 13; Como 12: Atalanta, Campobasso 11; Lecce, Palermo, Pistoiese, Sambe-nedettese, Bologna 10; Varese, Foggia 9; Reggiana, Perugia 8; Bari, Monza 7.
PRIHODNJE KOLO (28.11.) Arezzo - Monza, Atalanta - Varese, Bari - Sambenedettese, Campobasso - Bologna, Cavese - Lecce, Como - Catania, Milan - Perugia, Palermo - Cremonese, Pistoiese -Lazio Reggiana Foggia.
TENIS
Prvenstvo Italije Švedu
ANCONA — Švedski teniški igralec Jarryd je zmagovalec mednarodnega prvenstva Italije v dvorani. Šved je v finalu premagal presenetljivega Američana Depalmera, kj je stopil med profesionalce šele pred dvema mesecema. Finalni o-bračun ni bil na veliki tehnični ravni in Jarrydje je z lahkoto zmagal z rezultatom 6:3 in 6:2,
V 3. AMATERSKI LIGI NA GORIŠKEM
Popoln uspeh naših enajsteric
Štandrežci so vse štiri zadetke dosegli v drugem polčasu - Sovodenj« niso imeli težav z zadjeuvrščeno Romano - Doberdobci pokazali lepo igro
Juventina - Begliano 4:2 (0:2)
JUVENTINA; Wirtritsch, Varac-chi, Travagin, Medeot, Furlan, Li-govic, Russo I, Lauri, Marvin (Šturm), Cingerli, Russo n.
STRELCA za Juventino: Marvin (3) in Russo II.
Peta zaporedna zmaga Juventine. Tokratni uspeh pa je za Štandrežce bil povsem zaslužen, še posebno če pomislimo, da so v prvem polčasu gostje vodili z dvema zadetkoma prednosti.
V prvem polčasu smo bili priča zares slabi igri na obeh straneh. Dovolj je, da povemo, da Juventina ni niti enkrat streljala proti vratom, gostje pa so oba gola dosegli bolj po sreči kot zaradi spretnosti svojih napadalcev. K temu je treba dodati še naravnost smešno početje
IZIDI 8. KOLA	
San Lorenzo - Vermegliano	1:1
Juventina - Beghano	4:2
Medca - Fogliano	2:0
Ilalcantieri - Torriana	1:1
Pledimonte - Capriva	0:1
Sovodnje - Romana	2:0
Poggio - Azzurra	1:1
Mladost - Sagrado	3:1
LESTVICA	
Canriva 15; Juventina	13;
Medca 12; Sovodnje 10; Vermegliano 9; Mladost, Torriana,	
Fog)’ano, San Lorenzo in	Pog-
gio 8: Begh’ano 6; Sagrado 5; Azzurra in Italeantieri 4; Piedi-	
monte 3; Romana 0.	
PRIHODNJE KOLO	
Sovolnje - San Lorenzo,	Ver-
megliano - Azzurra, Begliano - Medea, Sagrado - Capriva, Piedimonte - Mladost, Torria-	
na - JJuventina, Poggio -	Fo-
gliano, Romana • Ilalcantieri.	
sodnika, ki je s svojimi odločitvami precej razburil tako ene kot druge, izk'jučil je dva igralca Begliana. e nega juventinca, oba trenerja, da o rumenih kartonih ne govorimo.
Kljub zaostanku dveh golov, Štandrežci v drugem polčasu niso izgubili glave. Začeli so pravi «forcing», ki .je kaj kmalu rodil prve sadove z remijem, ki pa očitno ni zadovoljil domačinov, ki so še naprej izvajali napadalno igro ter še dvakrat zatresli nasprotnikovo mrežo.
(PR)
Sovodnje - Romana 2:0 (2:0)
SOVODNJE: Cabas, Florenin, Mar-son, R. Petejan, Kovic, E. Peteian, Kodrič, Čevdek, ButkOvič, Milloch, Radikon.
STRELCA: Butkovič v 7. ter Mil-loch v 29. minuti.
Sovodenjci so brez večjih težav odpravili zadnjeuvrščeno Romano. Že takoj je treba povedati, da bi izkupiček lahko bil še izdatnejši, če ne bi domačini zapravili številnih priložnosti.
Rezultat so Sovodenjci zapečatili že po 30. minutah, ko so najprej z Butkovičem, potem z Millochom zatresli tržiško mrežo.
V drugem delu srečanja pa so se napake v konici sovodenjskega napada vrstile kot na tekočem traku. Čeprav je bil tokra; uspeh že zagotovljen, treba povedati, da bi morali sovodenjski nogometaši bolj paziti in po nepotrebnem ne zapravljati žog, kajti to se bo znalo v bodočem hudo maščevati.
Mladost - Sagrado	3:1
MLADOST: A. Gergolet, Lakovič, Lavrenčič, Semolič, Ulian, D. Fran-dolič, Ferfolja, E. Gergolet, H. Kobal (Passon), E. Kobal, Vižintin (Ba-laminut).
STRELCI: Ferfolja, Vižintin, Semolič.
Doberdobska Mladost se je zavedala, da z malo dobre volje zna prikazati tudi lepo in prijetno igro in z lahkoto zmagati. To se je zgodilo v nedeljo v Doberdobu. Tokrat je bila žrtev Kraševcev ekipa iz Za-graja. Že od vsega začetka je imela Mladost terensko premoč in v 90 minutah si je pripravila približno deset priložnosti za gol, od katerih je konkretizirala tri. V 12. minuti so Uraničevi varovanci povedli s Ferfoljo, ki je spretno izkoristil napako nasprotnega branilca.
V drugem polčasu se slika tekme ni spremenila. Naši igralci so zopet zapravljali priložnosti eno za drugo. Navijače pa je vsekakor pomiril Vižintin v 11. minuti, ko je z glavo zadel mrežo po podaji Kobala. V 24. minuti pa smo videli pravi podvig Vižintina, ki je z osebno akcijo preigral več nasprotnikov in prišel sam pred vratarja, kjer je streljal prepočasi. Takoj zatem je -padel še tretji gol. Po lepi akciji na desni strani je Ferfolja streljal proti vratom. Žoga je zadela Semoliča in stresla mrežo (Z.F.)
NAMIZNI TENIS
NA PRVENSTVU JUGOSLAVIJE
Lep uspeh dvojice Šurbck-Kalinic
SPLIT — Dragutin Šurbek in Zoran Kalinič sta najuspešnejša jugoslovanska igralca na 25. mednarod nem prvenstvu SFRJ v namiznem tenisu, ki je bilo v splitski dvorani «Gripa». Zmagala sta v finalu dvojic proti Kitajcema Vang Hui Juanu in Fan Čang Mau z 21:18, 21:15. To je bil tudi edini uspeh Jugoslovanov na, tem prvenstvu.
Med posamezniki je zasluženo zmago slavil Kitajec Vang Hui Juan, ki je premagal svojega rojaka Fang Čeng Maua s 3:1 (21:8, 21:13, 17:21, 21:11), med posameznicami je slavila Ki Bao Siang proti Geng Li Juan prav tako s 3:1 (21:19, 20:22, 21:19 in 21:14). V ženskih parih sta Thiriet in Germaine premagali Popovo in Antonianovo z 2:0 (21:16, 21:16), v mešanih parih pa sta slavila Grubba in Vriesekoop proti Fan Čang Mau in Ki Bao Siang z 2:1 (21:17, 14:21 in 21:18).
Turnir v Tokiu
TOKIO — V finalu teniškega ekshibicijskega turnirja je Američanka Chris Evert Lloyd premagala rojakinjo Jaeger s 6:3, 6:2 in za to dobila 100 tisoč dolarjev nagrade. Tretja je bila Hanika (ZRN) z zmago nad rojakinjo Bungejevo s 7:5, 6:2.
NOGOMET
V NEDELJSKEM 10. KOLU 2. AMATERSKE LIGE

NOGOMET
V 10. KOLU 1. AMATERSKE LIGE
Kljub boljši igri Križani ob obe torki
Ena sama napaka v obrambi jih je tudi tokrat predrago stala
Vesna — San Giovannl 0:1
(0:0)
VESNA- Savarin, Purich (v 80. min. Basiacco), Peresutti, Somma. Pribaz, Zucca, Candotti, Ludwig, Starz, Pipan, Koshiapfel SAN GIOVANNI: Covt, Stiliani, Nicotera. Punis, Francini, Zacchi-gna. Favento, Canazza, Piccolo. Romano. Visintin.
STRELEC: v 16. min. d.p. Piccolo. Poraza si Križani tokrat vsekakor niso zaslužili, sa.i so bili skozi vso tekmo boljše moštvo. Toda v tem delu prvenstva je sreča očitno obrnila hrbet «plavim». Že takoj v prvem polčasu .je Vesna prevzela vajeti igre v svoje roke. San Giovanni ni niti enkrat uspel zaposliti Sara vina, predvsem zato, ker je Vesna zaigrala odločno in ni dovolila niti najmanjše napake. Na drugi strani sta se lepi priložnosti ponudili Zucchi in pa Starzu,
Proti koncu prvega oolfasa je Starz spet jjppl stoodstotno prilož-
nost, toda zakasnil je in vratar je lahko rešil.
V drugem polčasu se stvari niso bistveno spremenile. Vesna je lepo igrala in večkrat spravila v težave nasprotnika. Toda na žalost so v 16. min. Križani napravili napako, zaradi katere so gostje povedli. Canazza je podal žogo Visentinu, ki je bil neverjetno sam na sredini kazenskega prostora. Njega, strel .je Savarin sicer odbil, toda
IZIDI 10. KOLA Fortitudo - Costalunga 1:3 Percoto - Como Rosazzo 1:0 Cima Adv. - Pro Fiumicello 1:1 Sangiorgina - San Canzian 0:0 Stock - Palmanova	0:1
Vesna - San Giovanni	0:1
Pieris - Torviscosa	2:1
Ronchi - Portuale	1:2
LESTVICA
Percoto, Pro Fiumicello, Portuale 15, San Giovanni, Costalunga 13, Torviscosa, Pieris 11, Sangiorgina 10, Ronchi, San Canzian 9, Fortitudo 8, Cima Adviser, Corno Rosazzo 7, Vesna 6, Palmanova 5, Stock 4.
PRIHODNJE KOLO (28.11.)
Portuale - Torviscosa, Fortitudo - Vesna, Corno Rosazzo -San Canzian, Costalunga - San Giovanni, Sangiorgina - Percoto, Stock - Cima Advicr, Pro-Fiumieello - Palmanova, Pieris - Ronchi.
kot vsakokrat .je do kratko odbite žoge prišel prej naspi-otnik in Piccolo je tako povedel. Po golu so se
Gaja, Primorje in Kras izenačili, Zarja razočarala
Križani požrtvovalno, podali v napad in potisnili nasprotnika na njegovo polovico igrišča. Ustvarili so tudi nekaj zrelih priložnosti, toda sreča se Vesni ni nasmehnila. Najprej je Ludwig močno streljal, toda vratar gostov je z neverjetnim posegom ubranil. Prav vratar San Gio-vannija je bil glavni protagonist drugega polčasa, saj .ie večkrat rešil rezultat. V 32. min. ga je Candotti le premagal, toda branileč je na sami gol-črti rešil in s tem
pokopfel še zadnji up Vesne. Res ,,,	______„lv.ov„ lla lcolvlvl
škoda, da Križani vsako nedeljo j saj smo bili priča res lepi nogomet naredijo kakšno napako, ki jih na : ni predstavi. Prosečani so pred-
Gaja — Domio	/• 0:0
GAJA: Paulin, Križmančič, Kalc, Kralj, M. Rismondo, B. Rismondo, M. Grgič, Zippo, Gabrielli, Pečar, B. Grgič (d.p. Milič).
DOMIO: Barichievic. Ridolfo, Cre-vatin, Gaeta, Zacchigna, Martin (d.p Pison), Barnaba, Macoratti, Cafagna (d.p. Metli), Bernabei. Fumani.
OPOMIN: Zacchigna in Gaeta
Tekma je bila vseskozi izenačena. Gaja je tokrat igrala lepo in živahno igro in večkrat spravila v zagato nasprotnikovo obrambo. Ze leno-rumeni so si pripravili veliko ugodnih priložnosti, a so jih vse tudi zapravili. V prvem polčasu je ime! najlspšo priložnost M. Grgič, ki je iz kazenskega prostora lepo streljal proti vratom, vendar je nasprotni vratar ubranil.
V	drugem polčasu se je izenačena igra nadaljevala. Tudi gostje so imeli nekaj priložnosti, a so jih nerodno zamudili. Omeniti velja Marka Rismonda, ki je s strelom izven kazenskega prostora resno zaposlil Barichievica. Tekma se 'e tako zaključila brez zadetkov. Mor da .je bil z remijem bolj zadovoljen Domio, saj bi lahko zeleno rumeni z malo več sreče zlahka osvojili cbe točki, ki bi bili še kako dobrodošli v borbi za obstanek v iigi. (M. M.)
CGS — Primorje 1:1 (1:0)
CGS: Acampora, Riger, Rebez, Cespa, Celigoi, Verona, Škabar, Te-zevic, Decalo, Depangher, Abrami.
PRIMORJE: Micor, D. Husu, An-gileri, Štoka, Samese, Zaccaria, Bortolotti, Celea (Pesin v 75. min.), Vidali, Di Benedetto, Milič.
STRELCA: Škabar (20. min.), Di Benedetto (53. min. iz 11-metrovke)
V	gosteh je proseško Primorje zasluženo remiziralo proti solidni e-kipi CGS in tako obdržalo 1. mesto na lestvici, katero deli z Muggesa-no. Prosečani so nastopili v zelo okrnjeni postavi, toda kljub odsotnosti nekaterih standardnih igralcev so rdeče-rumeni igrali odlično in so s prikazano igro gotovo popolnoma zadovoljili svoje navijače, ki so tokrat v lepem številu sledili svoji ekipi v Ribiško naselje.
Nedeljske tekma je torej dokaza la, da obe ekipi zasluženo zasedata prvo oziroma 2. mesto na lestvici,
Benedetto. V preostalih minutah srečanja so Prosečani igrali bolje od domačinov in samo odločilni posegi vratarja Acampore so rešili ekipo CGS poraza. V vrstah Prose-čanov je tokrat odigral svoje prvo prvenstveno srečanje mladinec Ce-leo, ki je zelo dobro opravil svojo nalogo. (H. V.)
Kras — Opicina 2:2 (1:2)
KRAS: Coronica, Sugan, Gnezda (v 59. min. Blažina), Škabar, Vil-lalta, Puntar, Olivo, Samec, Ferfolja (v 85. min. Škerk), Klun, Ko šuta.
OPICINA: Sardi. Gerzil, Bassa-nese, Borroni, Tulliani, Doz, Volo, Ridolfo (v 73. min. Manzon), Vec-chio, Di Stefano (v 89. min. Ca-striotta). Botteri.
STRELCI: v 26. min. Di Stefano, v 39. min. Košuta, v 40. min. Botteri, v 56. min. Košuta.
SODNIK: Fabrizio iz Krmina.
Tudi 10. kolo ni prineslo krašev-cem prve prvenstvene zmage. V petem nastopu pred domačim občinstvom niso «rdeče-beli» dosegli več kot remi, ki je že osmi letos. Edina blesteča plat nedeljskega spopada med Krasom in Opicino je preporod Košute, ki je končno le prebil led in dosegel kakovostna za-
detka za svoje moštvo. To sta bila tudi prva zadetka, odkar je Košuta oblekel belo-rdeči dres.
Po izenačenem začetku so gostje prvi povedli v 26. minuti, ko je bil Di Stefano najuspešnejši v gneči pred Krasovimi vrati. Nekaj minut pred koncem prvega polčasa je Kias remiziral: prosti strel na sredini igrišča je izvedel Škabar, ki je natančno podal Olivu, L i je ob robu 16-metrskega prostora poslal predlo-žek v sredino. Branilci so žogo kratko odb'li. do nje je prišel Košuta in jo s silovitim strelom poslal za hrbet nemočnega Sardija. Radost v Krasovem taboru je trajala le minuto, ko je Botteri spet povedel O-pence v vodstvo.
Tudi drugi, polčas je bil precej razgiban, čeprav s prikazano igro enajsterici nista zodovoljili. V 11. minut: je Košuta z diagonalnim strelom iz zelo težkega položaja znova izenačil. Do konca tekme so imeli domačini še nekaj priložnosti, a žal rezultata v svojo korist niso več obrnili. (Z. S.)
Zarja — San Marco Slstiana 1:3 (0:1)
ZARJA: Puzzer, Marc (v d. p. Racman), Tognetti, Grgič, Macor,
lllMiiimiMiiiiriMiiMiniiiMMliiiiiiitiiiiMiiiiiniiimintfiiillllliHlMliliiilllUKitifiiliiffmifiiitiiimai
NOGOMET
3. AL NA TRŽAŠKEM
Breg srečno rešil točko Primorec zlahka do obeh
Chiarbola — Primorec	0:3
(0:1)
PRIMOREC: Leone, Marko Kralj, Modesti (v 75. minuti Valter Milkovič), Križmančič, Lugnan, Fines-si, Edvin Kralj, Det tori, Mulč, Igor Milkovič (v 48. minuti Mauro Kralj), Ritesša, 12 Maglica, 15 Bruni.
STRELCI: v 40. minuti Igor Milkovič, v 70. minuti Mule, v 78. minuti Edvin Kralj.
Primorec je gladko in brez velikih težav slgvil visoko zmago v gosteh pri Chiarboli. Domačini so sicer nudili enakovreden odpor in prve pol ure so 'bili nekajkrat tudi nevarni v napadu. Potem pa je sledil pravi monolog Trebencev, ki so do konca tekme stalno oblegali njihova vrata.
Prvi gol je dosegel Igor Milkovič v 40. minuti s strelom od daleč. V drugem polčasu je Primorec v 60, minuti imel priložnost,-da (podvojLz enajstmetrovko, a Mulejev strel se .je odbil od droga. V 70. minuti pa
......................Hun,ihiiiii,miiiHiimiiiiiMiiiiimimiii,n,miiiMiiiiimniHiiHiiiiiiiiiii,milimi,iiiiii„iiin,ih
koncu drago stane, sai so do prikazani icri enakovredni vsakemu nasprotniki. (Fabio)
vsem v 2. polčasu dokazali, da so res temperamentna ekipa in tako še enkrat ugodno presenetili predvsem tiste, ki niso verjeli v to moštvo. Potem ko so v prvem delu srečanja imeli domačini rahlo terensko premoč in tudi zasluženo sredi polčasa povedli, so Prosečani v na-.... daljpvanju takoj reagirali, čeprav nastopa) in Voto Redonda dosegel L so prišli do remija s sicer očitno
RIO DE JANEIRO - Znameniti brazilski nogometaš Roberto «Dina mite* .je v četrtek na prvenstveni tekmi med Vascom de Gama (kjer
svej petstoti gol.
11-metrovko, katero je izvedel Di
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Neroden spodrsljaj domovcev v gosteh
Po Is lovci ostali praznih rok proti poprečnemu Fsrroviariu Kontovelci se niso mogli enakovredno upirati Don Bosch
Poietovci so zamudili priložnost, da proti oslabljenemu Ferroviariu osvojijo drugi par točk v promocijskem prvenstvu
Cesena - Udinese	1
Inter - Genoa	1
Juventus - Torino	1
Napoll - Ascoli	X
Piša - Catanzaro	X
Roma - Florentlna	1
Sampdoria - Avellino	X
Verona - Cagliari	X
Arezzo - Bologna	2
Foggia - Lazio	2
Sambenedettese - Perugia 1 Pescara - Empoli	1
Messina - Latina	X
KVOTE 13 — 33.488.090 lir 12 — 1.313.000 lir
NA GORIŠKEM
Pall. Monfalcorte «Buffetti» — Dom 52:49 (34:29)
DOM: Sancin 4, M. Dornik 11 (3:5), Košuta, Nanut, Semolič, Zia-ni 4 (0:1), Cej 20 (0:1), U. Dornik 6 (2:3), Coretti 6.
SODNIKA: Longo in Annunziata
PON: Sancin v 29. min., M. Dornik v 39. min.
Domovci so v svoji prvi tekmi nerodno izgubili v gosteh. V prvem polčasu sta si bili ekipi precej enakovredni, le v začetku so domačini izkoristili zmedenost domovcev v napadu in povedli s petimi točkami, ki so jih obdržali do konca polčasa.
V drugem delu so Bergočevi varovanci z zelo agresivno obrambo dohiteli nasprotnike in povedli s sedmimi točkami razlike (v 14. minuti je bil rezultat 49:42 za domov-ce). Od tega trenutka dalje niso naši fantje dosegli niti koša. tako da so jih domačini dohiteli in mi-
Naše odbojkarske šesterke v raznih prvenstvih
ŽENSKA B LIGA
1.	podskupina
IZIDI 3. KOLA: CUS Padova -Sermet Conegliano 3:2, R Pellica-no Fratte - Viaggi I-eonardi 3:1.
LESTVICA: Spinea in II Pellica no Fratte 4, Viaggi Leonardi in CUS Padova 2, Sermet Conegliano 0.
PRIHODNJE KOLO (27.11): CUS Padova -Viaggi Leonardi, Spinea -II Pellicano Fratte.
2.	podskupina
IZIDI 3. KOLA: Mogliano Veneto - Albatros 2:3, Sokol - Itas Fiume Veneto 3:0, Pallavolo Nervesa -Bor Intereuropa '3:0.
LESTVICA: Albatros Treviso 6, Sokol in Pallavolo Nervesa 4, Bor Intereuropa in Mogliano Veneto 2, Itas Fiume Veneto 0.
PRIHODNJE KOLO (27.11.): I-tas Fiume Veneto - Mogliano Veneto, Sokol - Bor Intereuropa, Alba tros - Nervesa.
ŽENSKA C-1 LIGA
1. podskupina
IZIDI 3. KOLA: CUS Trst - Orna 01ympic 3:0, Fiat Comolli - Nuove Ceramiche 3:1, Sloga - Libertas Kr-min 2:3.
LESTVICA: Orna 01ympic Trst, Fiat Comolli Gorica, CUS Trst in
Libertas Krmin 4, Sloga 2, Nuove Ceramiche Videm 0.
PRIHODNJE KOLO (27.11.): Nuove Ceramiche - CUS Trst, Fiat Comolli - Libertas Krmin, Orna 01ym-pic - Sloga.
2. podskupina
IZIDI 3. KOLA: Virtus - Volpe 3:1, Portuali - International Monselice 3:2, Rinascita Santerno - Olimpia Teodora 0:3.
LESTVICA: Olimpia Teodora Ra venna 6, Virtus Taglio Di Po 4, Volpe Fiesso, Rinascita Ravenna, International Monselice in Portuali Ravenna 2.
PRIHODNJE KOLO (27.11.): International - Virtus, Portuali - Teodora, Volpe - Rinascita.
MLADINCI Olympia Košič —
C.P. Pieris	3:0
(15:9, 15:1, 15:3)
OLYMPlA KOŠIČ: A. in S. Ter pin, B. in H. Košič, R in 1. Cotič, Podveršič, Kom.janc, Špacapan.
01ympia Košič je s čistim 3:0 odpravila goste iz Pierisa. V prvem setu slovenski fantje niso bili še uigrani in so prepustili gostom devet točk. V drugem in tretjem nizu .je trener poslal na igrišče
vse rezerve, ki so se zelo dobro izkazale.
Sedaj se mladi olympijci že pripravljajo na deželno fazo mladinskega prvenstva. V torek bo v štandreški telovadnici tekma med 01ympio in Juventino. Ta bo že dru gi letošnji slovenski derbi. V prvem je 01ympia zmagala z rezulta tom 3:0.	(ROBY)
»TURNIR PRIJATELJSTVA*
Tudi Juventina v Kamniku
Članska odbojkarska ekipa šport nega društva Juventina se je v ne deljo udeležila «Turnir.ja prijatelj stva*. ki ga je v Kamniku organizi ral domači odbojkarski klub Kam nik in na katerem sta sodelovali še moštvi iz Ljubljane, odbojkarski klub Brezovica in odnojkarski klub Partizan Vič.
Tokrat je zmagala domača šester-ka, ki je bila premočna za vse nastopajoče ekipe. Juventina si je zapravilo možnost osvojitve 2. me sta že v prvem srečanju proti šibki ekipi Partizana’ verjetno so bili naši igralci utrujeni zaradi vožnje,
slabo je bilo tudi, ker je bil turnir v jutranjih urah. Gotovo pa je to, da so naši igralci igrali pod svojimi sposobnosti. Ob koncu tete me je trener Igor Orel poudaril važnost tega triletnega sodelovanja s kamnikom in izjavil, da končni izidi turnirja niso važni, saj so tekme služile kot priprava za prven stvo, ki se bo pričelo 27. novembra.
IZIDI
Polfinale
Odboj. klub. Kamnik - Brezovica 2:0 (15:8, 15:10)
Partizan Vič - Juventina	2:1
(13:15, 17:15, 15:12)
Finale za tretje mesto Brezovica - Juventina	2:0
(15:10, 15:8)
Finale za prvo mesto O. K. Kamnik - Partizan Vič 2:1 (15:5, 12:15, 15:7)
Končni vrstni red 1. O. K, Kamnik, 2. Partizan Vič, 3. Brezovica, 4. Juventina. JUVENTINA: Igor Orel, Ivan Ples ničar. Lucijan Černič, Rajko Petejan, Mauricij Černič, Renzo Faganel, David Mučič, Rado Lavrenčič, Adrijan Malič, Igor Jurent.
Ivan Plesničar
nuto pred koncem dokončno povedli. Kot je razvidno iz samega rezultata, je bil Domov napad (z izjemo natančnega Ceja) neučinkovit in v zadnjih šestih minutah celo katastrofalen. Moramo	pa	pohvaliti
vso ekipo zaradi izredne borbenosti in zelo dobre obrambe, v kateri se je še posebno izkazal Ugo Dornik.
IZIDI L KOLA
Corridoni - Begliano	88:80
Časa del Carrozziere -POM	77:75
Buffetti - Dom	52:49
Erbasol - Arte A	57:92
Goriziana - Edera	69:63
Polisontina - Arte B	99:67
Livio Semolič
NA TRŽAŠKEM
Ferroviario — Polet 77:64 (39:35)
POLET: Ferluga 5 (3:5), Sedmak 6, Kerpan 6 (2:2), Gantar, Pisani 4, Edi Sosič 4, Vitez 8 (2:2), Adrijan Sosič (k) 29 (5:6), Tavčar, Danev 2. SODNIKA: Pittana in Gilleri. Poletovi košarkarji so v 3, kolu nerodno izgubili. Z nedeljsko oslabljeno postavo se je namreč Ferroviario predstavil kot povsem poprečna peterka, kd ni prav v ničemer izstopala. Poietovci so bili večji del tekme enakovreden nasprotnik, kljub vse prej kot blesteči igri. Le v zadnjem delu tekme se je Ferro-viariu posrečilo, da je odločilno pustil za sabo Opence, ki so prav takrat zapadli v zanje žal običajne nerazumljive napake pri najbolj enostavnih podajah in pri metih na koš iz neposredne bližine.
Od poletovcev bi pohvalili le kapetana Adrijana Sosiča, medtem ko so vsi ostali krepko odpovedali predvsem glede borbenosti in športnega zanosa, brez katerih si res ni mogoče zamisliti uspeha.
Sergij Tavčar
Don Bosco — Kontovel 96:60 (49:24)
KONTOVEL: Ban 23, Štoka 5, Kneipp 2, Čuk 20, Lisjak 6, Perim 2, Bukavec, Volpi, Udovič 2.
SODNIKA: Lenardon in Redivo iz Trsta.
Tokratni Kontovelov nasprotnik .je bil objektivno boljši in se mu ni mogel enakovredne upirati: pre kašal je Kontovelce tako glede višine kot hitrosti in. natančnosti pri metih.
Vsaj v prvem delu drugega polčasa so Kontovelci sicer nekoliko nadoknadili zaostanek, kaj več pa
niso zmogli. Tokrat je zlasti zadovolji! Čuk. (H. L.)
IZIDI
Časa del Frigo - Grandi motori 78:89 Stel la Az. Radiograf Kontrol 68:59 Bor Radenska . SGT	79:89
Ferroviario - Polet	77:64
CUS - Saba	77:70
Urn Bosco Kontovel	96:60
Libertas - Scoglietto	77:71
LESTVICA:	Steila Azzurra 6,
Grandi Motori, Ginnastica, Ferroviario in Don Bosco 4. Časa del Frigo, Radiograf Kontrol, Bor Radenska, Polet, CUS, Kontovel, Libertas in Scoglietto 2, Saba 0.
Tekmo manj imajo: Bor Raden ska, Časa dei Frigo, Scoglietto in Saba.
PRIHODNJE KOLO: SGT - CUS, Grandi Motori . Steila Azzurra, Časa del Frigo - Bor Radenska (ob 11.00), Polet - Scoglietto (ob 11.00), Kontovel - Ferroviario (ob 11.00), Saba - CGI, Don Bosco - Libertas.
M. R.
je napako popravil in le zadel mrežo. Stalni trebenski napadi so prinesli še tretji gol Edvina Kralja. Do konca tekme je imel Primorec še številne priložnosti, a so jih na padalci zapravili predvsem zaradi prenagljenosti. (Bruno)
SanUAndrea — Breg 2:2 (2:1)
BREG:	Paniconi, Tul, Rodela,
Pavletič, Dazzara, Pinzin. Albertini, Peroša, Jež, Lovriha (v 83. min. Strnad), Zonta.
STRELCA za Breg: Peroša in Zonta.
Brežani so dobro začeli, vendar so že po desetih minutah nepriča kovano popustili, zlasti na sredini. Domačini so to medlo igro izkoristi li in dosegli dva zadetka. Proti kon-
IZIDI 8. KOLA Union - Rabuiese	0:0
Chiarbola - Primorec 0:3 Ba barians - San Vito 0:6 OUmpia - SanCAnna 4:1 San Luigi - Aurlsina 2:2 San Se-gio - Roianese 0:2 SanCAndrea - Breg	2:2
LESTVICA
Aurisina in Roianese 13; San Sergio In Primorec 10; Olimpia in Breg 9; San Luigi For You in San Vito 7; SantAndrea in Rabuiese 6; Union 5; Chiarbola 3; Grandi Motori in Sant’ Anna 2; Barbarian 0.
PRIHODNJE KOLO (28.11.)
Breg - Grandi Motori, Roianese - SanCAndrea, Aurisina -San Sergio, SanCAnna - San Luigi For You, San Vito - Olimpia, Primorec - Barbarians, Rabuiee - Chiarbola, počiva : Union.
cu je Peroša z lepo izvedenim strelom zmanjšal zaostanek.
V drugem polčasu je Breg pokazal večjo zagrizenost in najprej zamudil lepo priložnost s Perošo. ki je nekaj minut zatem vendarle izenačil. Potem so Brežani povsem potisnili domačine v njihov kazen ski prostor, vendar napadalci niso izkoristiti nekaterih izredno ugodnih priložnosti. Prav v zadnji minuti pa prava hladna prha: Pavletič ie v kazenskem prostoru zrušil domačega napadalca in sodnin je poka zal na belo točko: tedaj pa se je izkazal vratar Paniconi, ki .je najprej ubranil 11-metrovko. nato na še odlično posredoval po strelu iz neposredne bližini in tako rešil neodločen izid.
Križmančič, Udovicjch, Benčič, Gat-ta, Fonda in Ražem.
SAN MARCO: Hervatin, Giraldi, Paolo Stradi, Del Piano, Fabio Stra-di, Zangrande, Ruzzier, Roberto Stradi, Clementin, Moratto in Fi-lipac.
SODNIK: Settimo iz Tor Viscosa.
STRELCI: Clementin (v 2. min.), Roberto Stradi (v 60. min.), Filipac (v 62. min.), Galta (v 72. min,).
Zarja je tudi v tej tekmi razočarala svoje navijače in že tretjič izgubila na lastnem igrišču. Tudi tokrat ne moremo reči, da je Bahovcem sreča obrnila hrbet, saj je San Marco s preudarno igro popolnoma onemogočil domače, ki so bili bleda senca zadnjih nastopov na tujem. Da bo slika popolna, moramo povedati še, da so zarjani prejeli gol že v prvih minutah igre in da so imeli precej časa. da bi lahko nadoknadili zamujeno, toda neučinkovitosti napada se je tokrat pridružil tudi slab dan obrambe, ki je bila
IZIDI 10. KOLA Kras - Opicina	2:2
Libertas - Giarizzole	1:0
Op. Supercaffe - Isonzo 0:0 CGS - Primorje	1:1
Čampi Elisi - Muggesana 0:1 Gaja - Domio	0:0
Zarja - S. M. Slstiana 1:3 Zaule - Campanelle	2:2
LESTVICA
Muggeana in Primorje 15; CGS 14; Isonzo 13, Opicina 12; Čampi Elisi Prisco in Libertas 11; Giarizzole in Opicina Supercaffe 10: Zarja 9; Kras 8; Domio in Zaule 7; San Marco Sistiana 5; Campanelle 4; Gaja 3.
PRIHODNJE KOLO (28.11.)
Campanelle - San Marco Si-stiana, Kras - Gaja, Giarizzole - Primorje, Opicina - Domio, CGS - Libertas, Čampi Elisi Prisco - Opicina Supercaffe, Isonzo - Muggesana, Zarja * Zaule.
v »lepih časih* steber ekipe. Bazov-ci so res imeli nekaj več r.d igre, toda ko so se predstavili pred kazenski prostor gostov, so pozabili, kje so vrata.
Kot smo že povedali, se je tekma začela zelo slabo za Bazovce, saj so že v 2. min. prejeli gol. V nadaljevanju so sicer brezglavo navalili na vrata gostov in si ustvarili nekaj lepih priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. V drugem polčasu so imeli zarjani edinstveno priložnost. da izenačijo, saj jim je sodnik dosodil enajstmetrovko, ki pa jo je Udovicich zastreljal. Gostje so tedaj dobili še več poleta ter najprej podvojili in nekaj minut 'kasneje pokopali upe Bazovcev s tretjim zadetkom, častni god za Zarjo je dosegel Gatta. ki je lepo izvedel prosti strel. (BIG)
Igjg^
li
3. -
4. -
5. —
6. -
12
11
10
L Ideal Du Gazeau 1 2. Speed Circuit	1
L Armal	1
2. Ado	X
1.	Provence	2
2.	Achuan	2
1.	Dee	X
2.	Codogno	I
1.	Innario	2
2.	Fayret	2
1.	Blu Jean’s	X
2.	Sisma	X
KVOTE 10.887.400 lir 815.000 lir 63.000 lir
Z S Š D I
SMUČARSKA KOMISIJA
obvešča. La bodo imeli udeleženci tečaja za smučarske sodnike
ZAKLJUČNI IZPIT
jutri, 24. novembra, ob 20. uri v mali dvorani doma A. Sirk v Križu.
..............................................................milili.mi..................MII.................................................................................um.
•	F7'' * 'V \ VA
OBVESTILA
SK Devin
organizira smučarski tečaj, in sicer za alpsko disciplino na Trbižu, za nordijsko pa v Žabnicah. Tečaj bo 5., 8., 12. in 19. decembra (pogojno s snežnimi razmerami). Cene: tečaj in prevoz 55.000 lir, samo tečaj 20.000, samo prevoz 35.000 lir, enkratni prevoz 10.000 lir. Vpisujejo odborniki: Lucijan Sosič - Devin, tel. 208-551; Bruno Škerk - Praprot, tel. 200-236 in Ruggero Pieri - Opčine, tel. 212-571 od 18. do 20. ure, ali pa na sedežu društva vsak torek od 20. ure dalje. Vpisovanje se zaključi 30. t.m. Do tedaj morajo
interesenti poravnati celotno vsoto. Avtobus bo vozil od Bazovice, preko Opčin, Proseka, Saleža, Praprota, Mavhinj, Nabrežine in Sesljana na Trbiž.
♦ * *
Športna šola Trst sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 25. t.m., ob 20. url v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
• « ft
ŠD Kontovel
prireja tečaj rekreacijske in pred-smučarske telovadbe za odrasle. Kdor bi se rad udeležil tečaja, naj se v tem tednu zglasi na telefonsko številko 225-769 po 13. uri.

BOŽIČNA
IN NOVOLETNA VOŠČILA
ORGANIZACIJ, TRGOVIN IN PODJETIJ ZA OBJAVO V PRIMORSKEM DNEVNIKU
sprejemamo
na oglasnem iddelku. Ulica Montecchi 6 — tel. 794-672 int. 57
do 6. decembra 1982
Za naročila po tem datumu ne moremo jamčiti objave
Urnik tečaja in drugo informacije bodo naknadno sporočili.
* « *
ZSŠDI
obvešča, da bo dane s, 23. novembra, ob 19.30 na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 seja odbojkarske komisije. Dnevni red: občni zbor FIPAV.
Delegacija ZIKO na obisku v Trs‘u
V	prejšnjih dneh se je v naf«m mestu kot gost deželnega olimpijskega kemite ja (CONI) mudila delegacija Zveze telesnokuiturnih organizacij Slovenije, ki so jo sestavljali predsednik Ljubo Jasnič ter Evgen Bergant in Marjan Le-mec. Goste je sprejel delegat CO NI Enzo Civelli, na srečanju pa sta bila med drugimi prisotna še člana deželnega odbora Gregoret in Zafred.
V	pogovorih sta otpe delegaciji obravnavali možnost še tesnejšega sodelovanja in razširitve stikov med obema organizacijama. Gostja iz Slovenije so nato obiskali še nekaj športnih objektov
Uiedmstvo, upravo, oglasni oddelek
IKST Ul Montecchi S. PP 559	tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorica. Drevored 24 maggio 1	Tel (0481) 93382 (85723)
Naročnina
Mesečno 8 000 lir — celoletno 59 000
v SFRJ številka 6.00 din. ob nedeljah 6.00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, zo organizacije in podjetjo mesečno 120.00 letno 120o!oo!
Postni tekoči ročun za Itoiijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8
PRIMORSKI DNEVNIK
23. novembra 1982
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlaniie - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
rvr	,	,	M.I.LJjTr
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	»niisknf ^rr*t 2ai0inikov fieg'
'g
or
rfe
“M i
>k';
ki
MANJŠINE V ODNOSIH MED ITALIJO IN SFRJ PO RATIFIKACIJI OSIMSKIH SPORAZUMOV
(V celoti ponatiskujemo zapis članice Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane Vere Klopčič, objavljen v predzadnji številki jugoslovanske revije Medjunarodna politika)
Določilo«} o zaščiti manjšin v osimskih sporazumih so ob priliki ratifikacije posvetili v obeh državah posebno pozornost. Kasne je je to vprašanje postalo predmet vseh u-radnih srečanj na najširši ravni med pred stavniki Jugoslavije in Italije.
Pri tem mislimo na naslednja srečanja: Forlani Minic, Beograd, 6.-7. junij 1077 Minic Furlani, Rim 14.-16. november 1977 Furlani Vrliovec. Beograd. 11.-13. januar 1979 Pertini Tito, Beograd. 11.-14. oktober 1979 Vrliovec Colornbo, Kim. 10.-11. julij 1980 Mijatovič - Pertini. Rim. 17.-19. december 1980 Colornbo - Vrhovec. Beograd. 13.	14.
november 1931
Za analizo teli srečanj, s stališča proble malike manjšin, so pomembni predvsem ti elementi:
—	vloga manjšin v dvostranskih odnosih.
—	priznavanje mednarodnih obvez glede za gotavljanja zaščite manjšin (obveza spoštovanja tako preambule, kot tudi člena 8),
—	pripravljenost za izboljšanje položaja manjšin z notranjimi ukrepi.
—	priznavanje manjšine kot subjekta,
—	teritorialni obseg zaščite,
—	pomen stikov manjšine z matičnim narodom.
Kot je znano se določila o -zaščiti manjšin nahajajo v preambuli (četrti odstavek) in v 8. členu osimskih sporazumov. Že samo dejstvo, da so določila o manjšinah prešla v preambulo .je zelo pomembno, ker dokazuje, da sta se obe držati zavedali pomena reševanja tega vprašanja za uresničenje celotnega sporazuma.
To istočasno pomeni dopolnitev klavzule o najvišji zaščiti državljanov — pripadnikov manjšin, ker so navedeni praktično vsi doslej sprejeti dokumenti, ki so v mednarodnem merilu pomembni za zaščito manjšin.
V	preambuli je. prav tako. izraženo prepričanje, da bo to »doprineslo k jačanju miru in varnosti v Evropi*. kar pomeni, da sta se pogajajoči se strani ravnali tudi po načelih sklepne listine iz Helsinkov. Lahko rečemo, da sta_ se obe strani obvezali, da zagotovita zaščito manjšin, tako na osnovi sprejetih mednarodnih aktov, kot tudi na notranji ravni in da bosta v tem duhu ustvarili možnost za realiziranje »nnjvišje možne zaščite državljanov pripadnikov manjšin--.
Ob ratifikaciji sta obe stranki zagotovili spoštovanje manjšinskih pravic in izrazili pripravljenost za nadaljnje izboljšanje njihovega položaja.
Ai V ZVEZNI SKUPŠČINI SFRJ:
Miloš Minic, podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve je v svojem poročilu, na seji -zvezne skupščine 1. marca 1977, med drugim rekel:
. . .»Pravice in zaščito jugoslovanske manjši ne v Italiji in italijanske narodnosti v SFR Jugoslaviji zagotavlja, skupaj s preambulo, 8. člen pogodile.*
. . .»S tem se pozitivno ureja vprašanje, ki mu v odnosih med državama SFR Jugosla vije pripisuje izreden pomen.*
. . .-Obveznost v zvezi z ohranitvijo stopnje zaščite, predvidene s statutom, pa je natančno določena mednarodna obveznost obeh držav.*
.. .»Cenimo pripravljenost italijanske stra ni. da pozitivno ureiji vprašanja, ki so v zvezi s poožajem, enakimi pravicami in globalno zaščito slovenske narodnostne manjšine na vsem območju avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine.*
. . .-Obe strani bosla vzdrževali stike za izboljševanje položaja in pravic pripadnikov odgovarjajočih narodnostnih manjšin.*
V	teku postopka za ratifikacijo je zvezni /bor skupščine SFRJ sprejel tudi resolucijo, s katero je obvezal zvezni izvršni svet, da...
—	»spremlja in zagotavlja uveljavljanje pravic italijanske narodnosti v Jugoslaviji v skla du z načeli in določbami ustave SFR Jugo slavije in ustav socialističnih republik Slovenije in Hrvaške ter v skladu s tem dogovorom, ki narodnosti in njenim pripadnikom, po načelu o največjem varstvu, jamči popolno enakopravnost z drugimi narodi, narodnostmi in delovnimi ljudmi SFR Jugoslavije glede ekonomsko socialnega in kulturnega razvoja, kar vključuje tudi pravico do ohranitve in razvoja kulturne dediščine in pravico do lastne kulturne institucije ter navezovanja kulturnih stikov z matičnim narodom:
—	da zlasti spodbujajo vse oblike sodelovanja med SFR Jugoslavijo in republiko Ita lijo, ki prispeva k ekonomskemu, socialnemu in kulturnemu razvoju slovenske manjšine v Italiji ter k varstvu njenih pravic, ohranitvi in razvoju njene kulturne dediščine, kulturnih institucij ter navezovanju kulturnih stikov z matičnim narodom.*
B) NA ITALIJANSKI STRANI:
Minister za zunanje zadeve Arnaldo Forlani je v ekspozeju ob priliki predloga -zakona o ratifikaciji osimskih sporazumov v parlamen tu 17. decembra 1976. ko je pojasnjeval če trti odstavek preambule, podčrtal, da »se na ta način soočata dva vidika te teme:
—	v prvi vrsti je ustavni temeljin notranje pravo, ki vsebuje načelo kar najširše možne
zaščite državljanov, pripadnikov manjšinskih etničnih skupin,. . . v drugi vrsti je usklaje nost notranjega pravnega reda, ki se upo rablja za navedeni skupini z različnimi akti ter mednarodnimi viri z območja človeških pravic, ki navdihujejo vsako od pogodbenih strani. .
V	svojem govoru v senatu 24. februarja 1977 je Forlani med drugim rekel:
.. .»Ustava naše republike predpisuje, da je treba načelo varstva etničnih skupin uveljaviti z normami notranjega pravnega reda. In ker ustava SRFJ vsebuje analogno nate lo. . . je bilo skupno načelo obeh ustav slovesno omenjeno tudi v preambuli pogodbe.* . . .»Odredba o zaščiti skupnih manjšin, pred videna v 6. členu italijanske ustave, zagotav lja neko dopolnilno normo. . . ker pomeni za vračanje vsakršne raznarodovalne politike.* . . .»V TEJ PERSPEKTIVI. . . izjavljam, da bo v Italiji še naprej zagotovljena vsem dr žavljanom, pripadnikom slovenske etnične skupine, v kar največji možni meri, uporaba ustavnega načela varstva jezikovnih manjšin. . .
• • .»Takšno ravnanje je tudi v skladu z načeli in normami o človeških pravicah, sprejetih v OZN, ki jih je Italija podpisala.*
. . .»Prav tako bo z ustreznimi ukrepi še vnaprej zagotovljen razvoj kulture in svoj stvenih značilnosti slovenske etnične sku pine.*
. . .»Prepričani smo. da bo jugoslovanska stran zavzela enako stališče glede uporabe ukrepov. . . povsod tam, kjer v sosednji re publiki živijo državljani italijanske etnične skupine.*
V	italijanskem parlamentu so ob priliki ratifikacije sprejeli več resolucij, ki vsebujejo tudi določila, ki se nanašajo na zaščito manj šin. Tako je bila 17. decembra 1976 v poslan ski zbornici sprejeta resolucija, s katero je poslanska -zbornica obvezala vlado. da. . .
—	»poskrbi za ustrezne instrumente za zagotovitev popolne enakopravnosti svobodnega razvoja in globalne zaščite slovenske na rodnostne manjšine, ki živi v deželi Furla niji - Julijski krajini;
da s poživitvijo kulturne izmenjave po spešujc kar najširši razvoj stikov med pri padniki italijanske etnične skupnosti v Istri in matično deželo*.
Senat je 24. februarja 1977 odobril resolucijo, s katero poziva vlado da:
—	»pomaga širšemu razvoju odnosov med italijansko etnično skupnostjo v Istri in nia tičnim narodom s poživitvijo kulturne izmenjave*;
»ustvari ugodnejše- pogoje za popolno enakost v pravicah in za globalno zaščito slovenske manjšine, ki živi v deželi Furla niji - Julijski krajini . .
Resolucija, katero .je italijanska vlada sprejela kot priporočilo 24. februarja 1977. obvezuje vlado da:
~L »čimprej, vendar pa najkasneje v 18 mesecih pripravi globalni zakon, ki naj slovenski manjšini v Italiji zagotovi popolno varstvo. vse možnosti razvoja, njeno popolno ize-račenje in njeno polno priznanje*.
Iz citiranih izjav in resolucij ob priliki ratifikacije osimskih sporazumov v obeh državah lahko potegnemo naslednje skupne ugotovitve :
L Olje državi sta potrdili pomen ureditve zaščite manjšin;
2.	Obe državi sta priznali, da .je to tudi mednarodna obveza;
3.	Poudarjen .je interes obeh držav za vzdrževanje stikov z manjšino v sosednji državi, kot tudi pomen stikov med matičnim narodom in manjšino za ohranitev identitete manjšine;
4.	Ker se zaščita manjšin urejuje z notranjimi pravnimi normami sta obe strani poudarili, da je neizbežna globalna zaščita slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini, kot tudi italijanske narodnosti v SFRJ na vsem področju kjer živi;
5.	Vladi obeh držav sta prevzeli obvezo in odgovornost za sprejetje ukrepov za zagotovitev zaščite manjšin.
V	olidobju po ratifikaciji osimskili spora /umov je bilo vprašanje zaščite manjšin pred met vseh pogovorov na najvišji ravni med Jugoslavijo in Italijo, prisotno pa je tudi v vseh skupnih tiskovnih sporočilih, ki so bila objavljena ob priliki teh obiskov.
Eden od elementov, o katerem govorijo vsa skupna sporočila, je vloga manjšin v dvostranskih odnosih. Ob priliki obiska zveznega sekretarja za zunanje zadeve Minica v Ri mu (14. - 16. novembra 1976) sta ministra Forlani in Minic v skupnem sporočilu obeh držav »izrazila prepričanje, da politika do slovenske narodnostne manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji v duhu osimskih sporazumov predstavlja in bo vse bolj predstavljala dinamičen faktor za razvoj jugoslovansko italijanskega sodelovanja in prijatelj stva*.
Ob priliki Forlanijevega obiska v Jugosla vi.jj (11. - 13. januarja 1979) sta ministra Forlani in Vrhovec v skupnem sporočilu «ugo tovila pozitivno vlogo manjšin v razvijanju dobrososedskih odnosov obeh držav*.
V	ostalili skupnih poročilih je »potrjena pomembnost njihove pozitivne vloge pri krepitvi vezi med obema državama*.
O sodelovanju na področju kulture, izobra zevanja in šolstva, ki je v interesu obeh narodnostnih manjšin, govorijo skupna poročila, ki so bila izdana ob priliki Miničevega obiska v Rimu (14.	16. novembra 1977) in
Forlanijevega obiska v Jugoslaviji (11. - 13. januarja 1979), v katerih so «ugotovili načelno pozitivno soglasnost stališč na področju jačanja tega sodelovanja*.
V	skupnih poročilih so prišla do izraza tu di stališča o nadaljnjih prizadevanjih za izboljšanje položaja manjšin in sicer:
. . . »Ministra sta potrdila pripravljenost obeh strani za nadaljevanje politike izboljševanja položaja narodnostnih manjšin v duhu osimskili sporazumov*. (Skupno sporočilo ob Forlanijevem obisku v Jugoslaviji od 11. do 13. januarja 1979).
Ob priliki obiska predsednika Pertinija v Jugoslaviji, od 11. do 14. oktobra 1979, so izdali skupno poročilo o pogovorili s predsed nikem Titom, v katerem sta »obe strani po trdili pripravljenost, da v duhu Osima in v okviru ustavnega reda obeli držav, v sodelovanju s predstavniki manjšin, uresničijo po litiko in podvzamejo učinkovite mere za izbolj sanje njihovega položaja in razvoja*.
V	skupnem poročilu ob obisku Vrhovca v Rimu 10. in 11. juli a 1980 je o pogovorih Vrbovec - Colornbo rečeno: »Ministra sla potrdila polno pripravljenost obeli strani, da v duhu Osima in v okviru lastnili ustavnih ureditev, v sodelovanju s predstavniki manj šin, uresničijo politiko in podvzamejo učinkovite mere za njihov vsestranski razvoj*.
V	skupnem poročilu o pogovorih Mijatovič -Pertini ob priliki obiska predsednika predsedstva SFRJ. od 17. do 19. decembra 1980, je rečeno, da sta: «obe strani potrdili trdno odločenost, da v skladu z duhom Osima, v okviru svojih ustavnih ureditev in v sedelo vanju s predstavniki manjšin, uresničita politiko vsestranskega razvoja in podvzamela učinkovite mere z namenom, da se izboljšajo pravice pripadnikov slovenske narodnostne manjšine v Italiji in italijanske narodnosti v Jugoslaviji*.
V	skupnem poročilu o pogovorili Cclombo Vrhovec, ob priliki obiska ministra Colomba v Jugoslaviji 13. in 14. novembra 1981, so med pogovori 0 manjšinski problematiki prvič izpostavili jugoslovansko stališče: »Ponovno je potrjena pripravljenost obeh strani, da v skladu z manjšinskimi določili osimskih spo razumov, v sodelovanju s predstavniki manj šin, uresničijo izboljšanje pravic, položajg in vsestranskega razvoja manjšin. V tem smislu so na jugoslovanski strani izrazili pričako vanje za sprejetje adekvatnega zakona o glo halni zaščiti slovenske manjšine, ki bo upo šle val njeno manjšinsko celovitost in zagolo vil uresničenje vseli njenih pravic*, če pcgle damo formulacije V skupnih poročilih s sta lišča sprejemanja mednarodnih obvez, tako člena 8. kot tudi preambule osimskih sporazumov na področju zagotavljanja zaščite manjšin, je treba podčrtati, da so edino ob priliki Mijatovičevega obiska v Rimu (17. -19. decembra 1989) v uradnem poročilu o pogovorih Mijatovič - Pertini »v tem kontekstu še posebno opozorili na četrto določilo preambule in 8. člen osimskega sporazuma*.
V	ostalih poročilih se posebej ne navaja preambula (četrti odstavek), ampak se upo
rablja izraz »manjšinska določila*.
*
* *
Na osnovi tega pregleda lahko sklepamo, da .je skupna značilnost poročil — kontinuiteta priznavanja obvez, ki jih obe strani sprejemata na področju zaščite manjšin. Razumljivo .je, da so te obveze, navedene v uradnih poročilih za tisk ostale na ravni splošnesti in niso bolj konkretno posegale v ugotovitve, kako se uresničujejo določila osimskih sporazumov, z ozirom na značaj teli sporočil. Vendar je pa ta splošnost tudi odraz dejstva. da konkretno uresničevanje in sprejemanje obvezujočih ukrepov na notranji ravni zaostaja in se poglablja razlika med deklariranim priznavanjem obvez in n.jdhcvim uresničevanjem. Znano je namreč, da doslej še ni bil dosežen napredek na področju sprejemanja zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine v Furlaniji . Julijski krajini in da celo nekateri predlogi za rešitev tega vprašanja ne ustrezajo načelom, ki so bila sprejeta v Osimu. To dokazuje, da je uresničevanje osimskih sporazumov prišlo na italijanski strani v krizo in bo reševanje tega vprašanja terjalo v bodoče posebne napore obeh strani.
Poudariti moramo tudi dejstvo, da sta obe strani pripisovali velik pomen uresničevanju osimskih sporazumov, kot primeru konkretnega uresničevanja Helsinške listine, in v tem kontekstu tudi njenim manjšinskim določilom. Vsiljuje se vtis, da so težave, v katerih se nahaja uveljavljenje helsinške listine v sedanjih evropskih odnosih, oslabile na italijanski strani tudi polet za uveljavljenje osimskih sporazumov, kot tudi zavest o mednarodni dimenziji zaščite manjšin v procesu ustvarjanja in jačanja varnosti ter sodelovanja v Evropi.
PO NEUSPEHU PRIZADEVANJ AFRIŠKIH ZUNANJIH MINISTROV
SPOR V0AD0 URADNEM ZASTOPSTVU ČADA BODO SKUŠAL! REŠITI NAJVIŠJI VODITELJI
Vrhunska konferenca OAD v dvomu zaradi nasprotujočih si stališč med Libijo, ki podpira staro, in drugimi afriškimi državami, ki zagovarjajo prisotnost nove čadske vlade
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIROBI — Afriški državni iti vladni voditelji, med njimi kot prvi predsedniki Kenije, Daniel Arap Mol. Nigerije, Sheku Sagari in E-tiopi.je Mengistu Hailc Mariam, se zbirajo v libijski prestolnici Tripoliju kjer se bo danes začela, zno va po treh in pol mesecih, letošnja 19. vrnunska konferenca Organizacije afriške enotnosti (AOE). Ministrsko konferenco, ki naj bi pripravila dnevni red za vrhunsko sre čau.je, so predsinočnjim zaradi spora o čadskem zastopstvu dokončne odpovedali.
To je povedal na tiskovni konfe renči predstavnik OAE Pelci Onu, ki .je hkrati rekel, da preostaja /daj afriškim voditel.iem dokončna rešitev spora, ki je ves minuli teden zaposloval zunanje ministre, ne da bi zmogli najti ustreznega komoro misa. Spor je nastal zaradi vpra sanja, ali naj čad zastopa na konferenci nova vlada pod vodstom Hisena Habreja ali pa prejšnja ped vodstvom Gukunija \Vedfeya. ki je bil strmoglavljen junija, a ki je nedavno z očitno libijske podporo ob novil dejavnost na severu dežele. Novo vlado ic povabil v Tripoli se kretarint OAE, prejšnjo pa gostite l.jica Libija.
I/ protesta, ker Habrejevi dele gaci.ji niso dovolili zasesti čadskega sedeža v dvorani, je ministrsko srečanje zapustilo 14 delegacij, tako da zaradi 5 že prej odsotnih delega cij /nova ni bio potrebnega dvo tretjinskega kvoruma za nadaljevanje dela. še predvčerajšnjim so zunanji ministri 5 držav, Konga. I-e šota. Nigerije, Tanzanije in Tunizije. na lastno pest ustanovili odbor /a dobre usluge, ki ic hotel nrenri-čati libijskega voditelja Gadafija, naj se odpove svojemu odklondne mu stališču do Habrejeve delega ti je.
Toda Gadafi tega odbora ni ms ral sprejeti, češ da ttjma ustreznih pooblastil. V pogovoru z njegovim namestnikom, majorjem Džaludom. oa spora niso mogli razrešiti. Tako je spoj- ostal afriškim voditeljem, ki jih je kenijski predsednik Moi še zmerom predsedujoči v OAE pozval, naj se polnoštevilno udeležijo vrha. ne glede na izid ministr ske konference. I ibijski predstavnik je izjavil, da se lx> vrhunsko sreča-
nje začelo, kot predvideno, to je danes.
Preden se bodo afriški voditelji uradno sestali na svojem ponovno sklicanem 19. vrhunskem srečanju OAE, bodo najprej skušali z neformalnimi posveti razrešiti čadski spor in kot pričakujejo bosta kenijski in nigerijski voditelj v prvi vrsti poskušala pregovoriti polkov nika Gadafija, naj prispeva k od pravljan.ju krize. Tako Kenija kot Nigerija sta sicer priznali Hisena Habreja, s katerim se je Shagari nedavno tudi osebno sestal, kar po meni, da bosta Shagari m Mc-i terjala sedež za novo vlado v Najamem.
Tako se zdi, da je zdaj vse od visno od dobre volje gostitelja Gadafija. prihodnjega predsednika C' AE. ki pa zaradi dolgoletne vple tenosti v čadsko državljansko vojno, ne more biti docela nepristran ski To .je pa' očitne tisto, česar se bo.ie (iste «zmerne» države, ki so zapustile ministrsko konferenco.
Dokončno so Tripoli zapustile dele gaci.je Senegala, Gambije, Slonokoščene obale, Maroka. Liberije, Ko morske republike in Džibutija. A če bo čadski spor zanje ugodno razrešen, se bodo vrnile v Tripoli.
Ali se bo danes na vrhunskem srečanju zbralo zadostno število voditeljev, je težko reči. Vendar na splošno menijo, da bo potrebni dvotretjinski kvorum zagotovljen poleg voditeljev Etiopije, Kenije in Nigerije pričakujejo v Tripoliju še Nverereja iz Tanzanije, Mugabeja iz Zimbabveja in druge. A lahko si zgodi, da bodo nekateri izmed voditeljev, ki bodo prišli v Tripoli, za pustili vrh. v kolikor ne bo ustrezne rešitve spora, zaradi česar bi — kot napovedujejo pesimisti — vrh še v drugo odpovedali, to pa bi lahko pripeljalo do razpada OAE. Čeprav ta »tragična drama*, kot označuje sedanjo krizo v OAE kenijski tisk. še zmerom čaka na dokončni razplet.
TIT DOBERŠEK
Spet preusmeritev poljskega letala
BONN — Na ameriškem letališču Tempelhof v Zahodnem Berlinu je včeraj pristalo poljsko linijsko leta lo na relaciji Wroclaw - Gdansk, ki jo je preusmeril pripadnik poljske varnostne službe. Zračni gusar je zaprosil za politično zatočišče, njemu pa so se še pridružili še štirje izmed 29 potnikov, ki so bili na letalu skupaj s štirimi člani posadke in drugima dvema pripadnikoma varnostne službe. Gusar, čigar ime še niso sporočili, je s seboj imel dve pištoli in dve bombi.
Včerajšnja je že deveta letalska preusmeritev proti Tempelhofu, sedma, ki so jo izvedb' poljski državljani in tretja po uvedbi vojnega stanja na Poljskem. Vse dosedanje gusarje so zahodnonemške oblasti obsodile na eno do pet let zapora.
iiiiiiiHiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiinmiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiimimiiMiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiMiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiB
ARGENTINA ZELI SAMA REŠITI VPRAŠANJE «DESAPARECID0S0V
>
V Buenos Airesu nasprotujejo obisku italijanske parlamentarne komisije
Farnesina je •. rimskim sodnikom izročila dokumentacijo o 410 izginulih Italijanih
BUENOS AIRES — Tragična zadeva okrog «desaparecklosov* ni sprožila vala polemik in ogorčenja samo v Italiji, temveč je predmet ostrih razprav tudi v sami Argenti ni. Bivši predsednik A rt ivo Frondi zi je včeraj pozval predsednika argentinske hunte Bipnoneja in po vel ;nika oborožen;h sil generala Ni colaidcsa. naj po^jmita »strategijo* vojske pri zatiran‘u teror'zrna in naj objavita seznam mrtvih, ki jih uvrščajo med izginule.
Frondizi ni hotel komentirati ne davne pobude italijanskega narla menta da pošlje v Argentino ko mis;,jo. ki naj bi ugotovila usode izginulih italijanskih državljanov
in Argentincev italijanskega pore kla. Ta tema je v Buenos Airesu zelo aktualna, velik del argentinskega tiska pa je pobudo italijanskega parlamenta ocenii zelo negativno.
Dnevnik »La Nacion* v uvodniku piše, da je napovedan obisk itali janskih parlamentarcev »nedopust no vmešavanje* in rla je «krvna povezanost* z izginulimi, na katero se sklicuje Italija, povsem nesprejemljiva za »Argentino. «La Nacion* sicer ne zanika nujnosti, da je treba vprašanje »desaparecidosov* rešiti, a odločno poziva oblasti, naj »tako izoblikovane komisije nc-sprejme*.
NEPRIČAKOVANO KESANJE PRED TORINSKIMI SODNIKI
Terorist Lanzoni zavrača oboroženi boj
TURIN — Na turinskem procesu proti 47 pripadnikom tako imenovane »druge generacije* skrajno-levičarske prevratniške skupine «Prima linea* je Daniele Sacco t.anzcni, eden od »neomajnih*, za-
Daiiicle Sacco Lanzoni
vrgel logiko oboroženega boja in pričel sodelovati s preiskovalci. Lanzonija so skupaj z Ronconijevo in drugimi teroristi aretirali 27. oktobra, po prvi razpravi ni pri-
» 1
ajif
mri
<^wRca^i
Nudi pravim ijubit«li«m kav«
1.	široko izbiro najbol|še kave
2.	najbol| ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave
i. dnevno sveže praženo kavo no vašem domu tn se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 300 lir
Kovne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji no Trgu Goldoni 6t. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
250.000
PRIMO ROVIS
samo	lir za
AVTOMOBILSKE PLINSKE INŠTALACIJE Z MONTAŽO
> GARANCIJA 1 LETO >
BEDINI
LANDl LOVATO
A. Ml. A. R.
UL. DEL BOSCO 6 - TRST - TEL. 040/741946
sostvoval procesu iz protesta, ker mu niso sodniki dovolili v kletko »neomajnih*. Bržkone pa se mora Lanzoni prav temu dejstvu zahvaliti. da $e sedaj kesa svojih dejanj in je pripravljen izprazniti malho.
Na včerajšnji razpravi je v glavnem povedal, kar so na vajah že drugi skesanci. Bolj podroben in izčrpen je bi! v prikazovanju ob navijanja »Prime linee* po letu 1980, ko je doživela teroristična organizacija zaradi izpovedi Rober ta Sandala, hude poraze. Položaj je bil že tak, da je -bilo na begu le kakih 40 teroristov, ki so se skrivali po Umbriji, Laciju in Markah v stanovanjih, ki so jih najemali za krajša obdobja. Take najemnine pa so bile izredno visoke, da se je morala organizacija z neprestanimi n>;ii samofinansirati. Lanzoni je omenil več takih ropov, v Ravenni. Riminiju. Follonici in v drugih mestih. Pobliže se je zaustavil pri ropu v Sieni, v katerem sta bila ubita dva karabinjerja, življenje pa je izgubil tudi terorist Lucio Di Giaeomo, medtem ko je bila Giu-lia Borelli le ranjena.
Na nenadno in povsem nepričakovano kesanje. (»Dejavnost Prime li-nee je bila prava politična norost, zato sem dokončno prekinil z oboroženim bojem,* je včeraj poudaril Lanzoni) je bržkone vplivala osvoboditev Roberta Sandala. Sandalo .je tako postal živ primer, kako lah ko sodstvo do skrajnosti zniža kazen vsem tistim, ki aktivno sodelujejo s preiskovalci.
RIM — Zavarovalnice so lani vnovčile 3.321 milijard lir premij za avtomobilsko zavarovanje, kar 24,5 odstotka več kot predlanskim, za prihodnje leto pa zahtevajo od vlade še 24,7-odstotni povišek tarif.
Podatki o povratku Jugoslovanov iz tujine
BEOGRAD — Najnovejši podatki zveznega komiteja za delo, zdravstvo in socialno varstvo kažejo, da se je lani z začasnega dela v tujini v domovino vrnilo približno 40.000 Jugoslovanov, v zahodnoevropske države pa jih je odšlo blizu 25.000. Po vrnitvi se je skupnostim za zaposlovanje prijavilo nekaj več kot 13.000 delavcev, delo pa jih je dobilo več kot 4.GOO.
Od leta 1976 do konca lanskega leta se je z dela iz zahodne Evrope
vrnilo približno 344.000 Jugoslovanov, od tega se jih je 115.000 pri javilo uradom za zaposlovanje, blizu 45.000 pa jih je dobilo delo.
Analitiki so ugotovili, da brez posredovanja SIS za zaposlovanje delo najdejo predvsem tisti povratniki z dela v tujini, ki imajo najvišjo raven	in tisti, ki so brez
kvalifikacij, (dd)
V Rimu se medtem nadaljuje delo preiskovalcev. Zunanje ministrstvo jim je včeraj izročilo 410 svežnjev dokumentov o italijanskih državljanih, izginotje katerih ie bilo prijavljeno italijanskim oblastem od leta 1975 do danes. Med njimi so tudi primeri oseb z dvojnim držav ljanstvom in pa političnih jetnikov. Dokumente je Farnesina izročila na zahtevo namestnika državnega pravdnika Antonia Marinija. Italijansko zunanje ministrstvo se tudi obvezalo, da bo brž po rešitvi vladne krize v parlamentu odgovorilo na vsa vprašanja in obtožbe, zakaj ni celotna zadeva prišla pravočasno v javnost in niso bili pod vzeti potrebni ukiepi.
Svojci italijanskih »desaparecido sov* pa so sinoči ustanovili združenje. ki jih bo pravno zastopalo. Ns.men organizacije je dvojen: z i-krepljenimi silami pritiskati na ita lijanske oblasti, da se s konkretnimi pobudami zavzamejo za zaščito v Argentini izginulih Italijanov in združiti preveč razpršene pritožbe in pričevanja, ki so jih zbrali posa mezni svojci, Združenje »Ubi sunt?» — kot se bo imenovaia organizacija svojcev — bo že danes zahtevalo, naj italpansko veleposlaništvo v Buenos Airesu uvede preiskavo o .usodi izginulih otrok, ki so jih pripadniki hunte baje izročevali premožnim argentinskim družinam brez sinov.
MOBIL*
MARKET
TRST • ULICA LIMITANEA 4 TELEFON 764126
PRAVI
Zadnji dnevi reklamne prodaje z velikimi prihranki
dnevne sobe
980.000
(luksuzne) spalnice 1.600.000 posamezni divani
255.000
mize za dnevne sobe
150.000
garderobne omare
360.000
sedežne garniture
513.000
otroške sobe vseh cen spalnice 1.000.000 dnevne sobe (nizke) 860.000
naslan jači-postelj'e
300.000
Dostava brezplačna - Plačilo na obroke - IVA vključena
(OBVESTILO OBČINI DO 30/11)