RM NASLOV J S. & J im§U tona (RttoruT ° ifosti 45 LETRICA DRUŠTVA SV. JANEZA KRSTRIKA ŠT. 14, BBTTE, MOHT. V državi Montana ima naša Jednota 5 svojih krajevnih društev. Prvo izmed teh, društvo sv. Janeza Krstnika št. 14 v Butte, Mont. je bilo ustanovljeno poldrugo leto pred ustanovitvijo K. S. K. J. kot samostojno društvo in sicer dne 11. septembra 1892; ustanovila sta ga sedaj že pokojna Mihael Kraker in Mihael Kobetich na takozvanem Parrot Flatu na vogalu Watson in Gallatin St. ob navzočnosti še 14 drugih začetnikov društva in sicer: Mihael Ostronich, John 2alec, Peter Osterman, Mihael Sutej, Geo. Kobe, John Rezek, Nikolaj Maljevac, Nikolaj Cvetko-vic, Štefan Petric, Matija Šu tej, Matija Težak, Martin Ba jec, John Milik in Jakob Sta riha, večinoma vsi doma iz Bele Krajine. Po kratkem razgovoru je bi za prvega predsednika izvoljen Mihael Kobetich, za tajnika pa Mihael J. Kraker; za društvenega patrona so izbrali sv. Janeza Krstnika. Mike Kobetich je daroval štvo po volji pridružiti se Jed noti kakor hitro bo ustanovljena. Ko se je to izvršilo, je dobilo društvo št. 14 KSKJ. Pet mesecev zatem, dne 18 februarja 1893 je bila na mesečni seji sprejeta nastopna resolucija v svrho inkorporacije društva; v izvirniku se glasi: društvu lepo .kofefla JUidaM^^ imenom društva in svojim ime-T nom, katero rabimo še danes na sejah. Na prihodnji seji meseca oktobra 1892 so pristopili še sledeči štirje člani: Nikolaj Ka-sun, Matija Kajin, Matija Kra-marich in John Rom. Potem na novemberski seji sledeči: Geo. M a 1 e s i c h, Geo. Žagar, John Blut, Andrej Bezek, Anton Vidmar, Matija Milek in Mihael Žalec; meseca decembra 1892 pa sledeči: Martin Turk, Matija Rauch, George Spehar, Marko Medin, Marko. Mane, Frank Muhič, Math Gre-gorič, Jos. Simoni^, Marko Krašovec, John Perko, John Primec, Frank Sokolic in Geo. Lasič. Koncem 1. 1892 je štelo to društvo 40 članov, od vseh teh je danes pri društvu samo še eden in sicer sobrat Anton Vidmar, ki stanuje na 919 Ergo St. Njegov Jednotin certif. je št. 1007. Drugi trije najstarejši člani še vedno pri društvu so sledeči: Geo. Stefanič od 15. maja 1895 certif. št. 1028, Josip Sodja od 15. junija 1895 cert. št. 1000 in Matija Tomazin tudi od 15. junija 1895 cert. št. 1006. Upati je, da bi navedena četvorica društvenih pijonirjev dočakala še zlati jubilej ali 50 letnico društva. Poslopje, kjer je bilo to društvo ustanovljeno je bilo pozneje last John Tekaučiča, ki je preminul meseca maja t. 1. (1937). Ko se je začetkom aprila 1894 uresničila ideja ustanovitve prve slovenske podporne Jednote (K. S. K. J.) na ustanovnem zborovanju v Jolietu, 111. je bilo tudi to društvo povabljeno naj pošlje svojega delegata v Joliet, kar je pa bilo nemogoče izvršiti, pač je samostojno društvo sv. Janeza Krstnika ustanovno konvencijo pismeno obvestilo, da se strinja z vsem, kar bo zbornica odobrila in da je tudi to dru- Butte, Montana Febr. 13, 1893. St. John the Baptist Society At a regular meeting of the American Slovenian Society of St. John the Baptist, held in Butte, Silver Bow County, State of Montana. By an unanimous vote of members then present it was resolved: That the trustees of this lodge to witness: Steve Petritz, John M. Rezek, and Andrew Bezek by and hereby are authorized to incorporate this lodge and for the purpose to file with the proper offices such certificate as is required by law, and said trustees shall conduct the affairs of the corporation so formed until the 1st day of January A. D. 1Š94. M > IfrnWni 1«.i»Ui ■ *> »• AIUVwifmBrj, Mike Kobetitch, President. Še nekaj točk is označenega zapisnika: Butte, Montana 13. febr. 1893 V društveno blagajno so posodili sledeči za društvene potrebe: Nikolaj Maljevec $170.00 za tri mesece po 5%, Nikolaj Buk vic $100.00 za tri mesece brez obresti, Martin Turk $50.00 za tri mesece brez obresti, Stephen Petric $20.00 za tri mesece brez obresti. Vsled agilnosti odbora in članov in s prireditvijo neke veselice je bil ves ta dolg plačan v dobi enega leta do 1. septembra in je znašalo čisto denarno premoženje društva dne 1. januarja 1894 celo $51.15. Društvo sv. Janeza Krstnika je bilo enkrat precej premožno in je štelo že nad 200 članov in članic v aktivnem oddelku. Za vsakim umrlim moškim je plačevalo po $100 za pogrebne stroške iz svoje blagajne, ali pa dalo svoto vdovi. Ko se je blagajna znižala, so plačevali samo moški po $1 posebnega asesmenta za vsakega mrliča, kasneje (Jeta 1934) se je pa tudi to opustilo da niso bili mladi člani preveč prizadeti. Danes šteje to društvo 133 članov(ic) v odraslem in 55 v mladinskem oddelku, torej skupaj 188. Društvo je v Zlato Jednotino knjigo vpisano že 3-krat. Odkar je društvo pri Jedno-ti, od 2. aprila 1894 je do 1. julija 1937 umrlo že 120 članov in članic, za kar je KSKJ. izplačala $112,400.00 posmrtni-ne, za poškodnine in operacije $5^600.00, odpravnine $1,808.00, podpore za onemogle $370.00, izredne podpore $1,397.32, centralne bolniške podpore pa $27,390.68; vsega skupaj izplačano od Jednote s148j66m. Te številke jasno kažejo, da je RAZNE VESTI Otroška paraliza Chicago, ///„ 2. sept. — Ker se je v mestu razširila epide-mična bolezen otroška paraliza je mestni zdravstveni komisar Dr. H. Bundesen odredil, da naj se pričetek šolskega leta podaljša za nedoločen čas. O-troška paraliza je zahtevala med mladino že več žrtev. Tako je tudi prepovedano izpod 16 let starim otrokom obiskovati kino gledališče. Tudi v mestu Buffalo, N. Y m v Detroitu, Mich, ne bodo šole otvorjene dne 7. sept., za radi razširjene otroške para ize. -o- CLEVELANDKKE NOVICE Zanimanje za kanadske petorike Callander, Oni. — Letos je meseca avgusta znane Dionno-ve petorčke obiskalo 188,660 oseb iz raznih krajev Amerike in Evrope; to število prekaša za 19,000 oseb število letošnjega julija. Dr. Dafoe, zdravnik teh sve-tovnoznanih deklic je vsled tega odredil, da bodo od sedaj petorke občinstvu na ogled vsak dan samo eno uro namesto dveh in sicer od 9:30 do 10 dopaUn» ia.od 330 do 3. ^ poldne. -o- Številna družina Dry »dale, Oni., Kanada. — V tukajšnji cerkvi sv. Petra se je te dni darovala sv. ma ša za dober namen Massejeve družine, ki se ponaša, da je največja v Kanadi; šteje nam reč 21 živečih otrok. Oče je star 47 let, m$ti pa 46. Vsa navedena družina se je udeležila sv. daritve, med katero je škof J. T. Kidd navzočim podelil papežev blagoslov. -o- Zločini se množijo Washington. — Zvezni inve-stigacijski oddelek je podal te dni svoje uradno poročilo, katero je sestavil na podlagi podatkov o zločinih v deželi ocl 1. januarja do 30. junija t. 1. V 67 mestih z nad 100,000 pre bivalci se je v tem času izvršilo 615 umorov in ubojev, 4916 de janskih ropov, 84,201 tatvin in 24,422 tatvin avtomobilov. -o- L. O. M. konvencija V Clevelandu se je minuli teden vršila redna letna konvencija znane "Moose" dobrodelne organizacije, ki ima v oskrbi sirote svojih umrlih članov z glavnim sedežem v mestu Mooseheart, 111. Za pri hodnjega glavnega predsednika je bil izvoljen 49 letni Wm. J. Egan iz Newarka, N. J. Egar je poročen in ima soprogo ter štiri otroke. Mussolini in Selassie Iz Londopa se poroča, da je Mussolini povabil Haile Selassie j a, ako bi se hotel vrniti v Abesinijo in zasesti svoj nekdanji prestol pod italijansko nadvlado. Ker je bivši neguš izgubil upanje na vsako pomoč od strani Anglije in Lige narodov, na kateri je do zadnjega stavil vse nade in ker mu je baje tudi začelo primanjkovati sredstev bo ponudbo naj-brže s/prejel. Zlata poroka Minulo nedeljo dne 29. avgusta sta praznovala zakonska Mr. in Mrs. Joseph Žgajnar svojo zlato poroko. Družina stanuje na 1578 E. 34th St. V družini so štirj* sinovi, tri hčere in 6 vnukov. Mr. Žgajnar je v Ameriki 36 let. Star je 74 let. Naše čestitke! Himen Dne 28. avgusta zjutraj sta se poročila v cerkvi sv. Alojzija Mr. Louis Theo. Pire, sin urednika "Ameriško Ikgnavine" in Miss Dorothy Amot^asto-pila sta takoj * ženitovanjsko potovanje v Nfw York, kjer bosta gosta sorodnikov Mr. Toneta Šublja. Naše čestitke! Iz boiniinioo Iz Huron Rd. bolnišnice se je po težki, a srečno prestani operaciji vrnila Mrs. Theresa Menart, 1279 Norwood Rd. Se lepo zahvaljuje za obiske in cvetlice in vabi, da bi jo prijateljice obiskale na domu, kjer se še vednp zdravi v postelji. Nova motava Te dni je storila v veljavo nova postava, ki je koristna za tiste, ki Preposnapiačajo,dav-Stara ^ptmBS jsHrvt, da kadar se aapro blagajniške knjige, da se takoj naloži kazen na zamujene davke. Nova postava pa pravi, da kdor plača 30 dni po zaključku knjig se mu odpiše 75 odstotkov kazni, kdor plača 60 dni po zaključku knjig, se odpiše 50 odstotkov kazni, in 90 dni po zaključku knjig se odpiše 25 odstotkov kazni. Kdor plača po 90. dnevu zaostale davke, mora plačati celotno kazen. Smrtna kosa Dne 1. septembra je premi nula dobro poznana rojakinja Helen Fajdiga, rojena Skebe, stara 43 let. Doma je bila iz vasi Hinje, fara Žužemberk, odkoder je prišla v Ameriko leta 1912. Ranjka zapušča tu žalujočega soproga Josepha, hčer Molly in tri sinove, Josepha, Stanleya in Johna, v New Yorku pa brata Andreja. — Dne 6. septembra zjutraj je preminul v Glenville bolnišnici po kratki bolezni Anton Lu-šin, po domače Burc, star šele 42 let, stanujoč na vogalu St. Clair Ave. in Norwood Rd. Pokojni je bil rojen v Clevelandu. Njegova mati je umrla šele pred šestimi tedni. Tu zapušča žalujočega očeta in brata Charlesa ter več drugih sorodnikov. — Dne 31. avgusta popoldne je umrl za srčno kapjo dobro poznani Jožef Kalister, stanujoč na 1022 E. 61st St. Smrt ga je dohitela pri njegovem delu na farmi v Chardon, O. Zadnje čase je bil mož rah-ega zdravja in se je večji del nahajal na farmi. Tu zapušča žalujočo soprogo Marijo in 6 otrok: Franka, Josepha, Marijo poročeno Mole, Ferdinanda, iftudolpha in Olgo, nečakinjo Heleno, brata Luka in Antona ter več drugih sorodnikov. Ranjki je bil rojen v vasi %e-fara Slavina na Notranjskem, kjer zapušča sestro Terezijo in več sorodnikov. V Ameriki je živel 33 let. — Dne (Dalje na 6. atranL) VESTI IZ JUGOSLAVIJE Smrtna kosa. V Lokah pri Celju se je smrtno ponesrečil 21 letni delavec Ivan Pere, s kolesom. — V Žabnici pri Kranju je umrl 25 let stari učitelj g. Boris Agrež. — V Planini na Štajerskem je 77 letni so-dar Karel Šuhko utonil v potoku Unec. — V Gaber ju pri Celju se je smrtno ponesrečil Mohor Hrastnik/— V Brbljenih pod Krimom je preminul tamošnji posestnik, gostilničar in večletni župan g. Martin Furlan. — V Hotedršica-Kranj je umrl posestnik Ivan Šemo-rov, v starosti 82 let. — V Slovenjem grade u na Štajerskem je umrla te dni Berta Gabron, soproga davčnega upravitelja. — V Ljubljani v Marijanišču je umrla sestra M. Gervazija Pire, ki je 26 let delovala v samostanu kot redovnica. — V Mariboru je zatisnil oči g. Martin Ferenčak, davčni kontrolor. Neurje v novomeški okolici. Od Ajdovca so drveli dne 26. julija pogubonosnL oblaki preko gozdov in sesuli svojo ledeno težo nad rodovitno novomeško okolico. Župana iz občin Prečna in Šmihel-Stopiče sta nafit podfobtlO 'opTsala šTTne razdejanje nevihte, ki je imela pri Težki vodi svoje tretje središče; Ta žalostni kraj smo si podrobno ogledali. Šipe po oknih so vse zdrobljene. Pod strehami kupi zdrobljene opeke. Vsaj polovica opeke je u-ničene. Polja in vrtovi so goli, kot bi jih pravkar zapustili roji kobilic, ki oglodajo vse zelenje v živo zemljo. Žalostno štrle okleščene veje sadnega drevja v zrak. Veje drobnejše od prsta, je toča zbila z dreves. Mlado drevje je po deblu razsekano do belega lesa. Ljudje imajo ozimno žito po kozolcih. Ogledali smo si vzorne nasade na Kmetijski šoli na Grmu. Dasi tu toča ni najhuje gospodarila, smo se vendar lahko na vseh vrstah kultur prepričali, kaj naredi ledena kepa, težka četrt kg, ki pade z vso silo izpod neba na rastlinje. Avtomobilska nesreča. — V noči od 11. na 12. avgusta s»e je v domžalski okolici smrtno ponesrečil znani ljubljanski in-dustrijec Rudolf Zaloker z Viča. Industrijec Zaloker je bil navdušen športnik, član mnogih športnih društev, posebno pa fee je zanimal za motociklisti-ko. V kratkem bo motocikli-stična dirka na Ljubelj in Zaloker je pridno pomagal organizirati dirko. Tako se je dne 11. avgusta odpeljal v svojem avtomobilu v Celovec, da uredi vse potrebno z avstrijskimi oblastmi in da povabi tudi avstrijske športnike. Z njim je bil tudi drugi športni organizator Jakob Gor-janc, ki pa je — ko sta se zvečer vračala proti Ljubljani — izstopil v Kranju, kjer je stopil na vlak, ker je Zaloker tamkaj zavil proti Domžalam, namenjen v Dol ob Savi k svoji družini, ki je tamkaj na počitnicah. Ko je malo pred 1. ž jutra j vozil s precejšnjo br-(Dalje na 6. strani.) VAŽRA GOVORA DVEH DELAVSKIH VODITELJEV Dallas, Texas, 6. septembra. (A.P.) Danes, na Delavski praznik se je vršil v tem mestu javen shod pod pokroviteljstvom Dallas Centralnega Delavskega odbora za članstvo Ameriške delavske federacije (A. F. of L.), na katerem je predsednik William Green v svojem govoru žigosal CIO organizacijo, češ, da razdvaja ali Pittsburgh, Pa., 6. septembra. — V South parku se je vršilo danes zborovanje ali javen shod organiziranih delavcev, pristašev J. L. Lewisa, ali CIO. Na istem je bil glavni govornik Mr. Lewis, ki je o-menjal, da mora delavstvo pridobivati moč, da izboljša svoje stališče v vseh skupinah. Govornik je poslušalce nav- trga družino organiziranega de- duševal k vstrajnosti da jim bo lavstva s svojimi sedečimi stav-! mogoče kot močna sila zavzeti kami in s tem gladi pot faši- i mesta po svojih zastopnikih stični diktaturi, zaeno je go- j pri mizah industrijcev in med vornik povdarjal, da CIO or- i narodom, ganizacija odobrava in podpi- "Stroje je treba tako voditi, ra komunistične metode. , da se ne bo število nezaposle-Zaeno je hvalil svojo unijo, j nih večalo, ampak manjšalo; ki nima nobenega stika s ko- mi moramo gledati na večjo munizmom. produkcijo, toda v krajših de- Glede sedečih stavk je Green lovnih urah in da produciramo omenil sledeče: blago tudi ne bo predrago. "Pravico do štrajka se mora "Letos se je nad 500,000 de-ščititi in ohraniti kot del de- lavcev jeklarske stroke pridru-mokratske administracije; te žilo naši organizaciji, ki šteje pravice ne smemo nikdar opu- sedaj že 3,750,000 članov, to je stiti. Vendar se ne sme kake znamenje, da delavstvo 'to or-lastnine nepostavnim potom za- ganizacijo ceni." vzeti ali isto celo poškodovati, Dalje je govornik ostro krito nam veli že javno mnenje. tizfral gotove višje uradnike AfflfiriŠ&toiAvci pokažejo lah-I nekaterih jeklarn, ki naspro-ko baš sedaj svoj pravi ameri-f tu jejo organiziranem delu. kanizem s tem, da se oprimejo f . -o- naše A. F. of L. ali pa CIO. SV. mase v spomin 150- Naša delavska unija je po- LETNICE ustave zed. vsem nestrankarska in to na- držav čelo bo zopet obnovila na pri- San Francisco, Calif., 6. sept, hodnji narodni konvenciji v Tukajšnji nadškof Most Rev. Denver ju, Colo.' John J. Mitty je poslal vsem župnikom svoje nadškofije o-krcžnico, da naj se verniki letos na dan 17. septembra spo- DVA NOVA ČUDEŽA V LURDU Pariz, Francija. — (N.C.) minjajo svoje dežele v gorečih Dr. Vallett, predsednik medi- molitvah ko se bo obhajalo, cinskega verifikacijskega ura- 150 letnico kar je bila ustava da v Lurdu poroča o .dveh po- Združenih držav sprejeta. Ka-novnih čudežih, ki sta se pri-1 toličani morajo spoštovati to potila prvi maja meseca lan-1 ustavo ker nam jamči svobo-skega leta, drugi pa v letos- do, mir, pravico, dobrodelnost njem maju, Marijinem mesecu, in *asno prosperiteto. V ta Lansko leto dne 27. maja se namen se bodo po vseh cer-je gospodična Marie Bosch iz jkvah prihodnjo nedeljo 12. sep-Lycna na posebnem vozičku tembra darovale zahvalne sv. pripeljala na božjo pot v Lurd. j maše s primernimi pridigami. Pila je že dve leti hroma na j Philadelphia, Pa., 7. sept. — obeh nogah, da ni mogla sede- Vsled iniciative governerja dr-ti, ne hoditi, pač pa ležati v žave Penn^lvanije, Earle-ja, postelji. Ko se je v Lurau vr- je naš kardinal Dougherty ob-sila procesija bolnikov, katere ljubil, da bo daroval slovesno je duhovnik blagoslovil z Naj-! pontifikalno sv. mašo v nede-svetejšim, je bolnica nekaj ! ljo, 12. sept. in sicer v mest-skrivnega občutila v svoji hrb- nem stadijonu; to se bo vršilo tenici in je začela tudi lahko z v spomin 150 letnice odobritve nogami gibati. Navedenka je j ustave Združenih držav. Pri- bila prej več mesecev v ftekem sar.atoriju, kjer ji niso mogli nič Domagati. Dne 23. majr so jo razni zdravniki (nekaj tudi nekatoličanov) preiskali in proglasili za zdravo na čudežen način ali vsled priproš-nje Lurške Matere Božje. Dne 26. maja 1936 je gospa Pauxville iz Les Landesa tudi romala v Lurd, da bi zadobila nadnaravno pomoč. Imela je hudega raka v želodcu. digal bo škof iz Harrisburga Most Rev. George Leech. Te zahvalne sv. maše se bo udeležilo okrog 200,000 vernikov. -o- italijanske izgube na Španskem Rim, Italija, 1. sept. Italijanska vlada naznanja, da znašajo italijanske izgube v španski državljanski vojni v bojih za Santander od 14. avgusta pa Ko se i do 23. avgusta, dva dni pred je v studencu pred znano votlino skopala, je bolezen naenkrat zginila, tekom 10 dni je gospa Pauxvielle popolnoma o-zdravila, kar so zdravniki potrdili kot čudežno okrevanje, kar se običajno šele eno leto po čudežu uradno naznani. -o- Ali imate že kakega novega člana(co) za prihodnjo sejo? padcem Santandra, 341 mrtvih, med katerimi je 16 častnikov, ranjenih pa je bilo 1676, med njimi 60 častnikov. Do 23. avgusta je bilo na Španskem ubitih 987 Italijanov, 3670 jih je bilo ranjenih, 250 pa jih pogrešajo. V afre-sinski vojni je bilo ubitih 1148 italijanskih častnikov in vojakov. \ ' *• sv. Frančiška Seta/., it 46, New York, N. Y. S tem naznanjam cenjenemu članstvu našega društva, da se vrši prihodnja naša seja v soboto, dne 11. septembra točno ob osmih zvečer. Zdaj, ko se pripravljamo na 40 letnico našega društva, se bo treba o več važnih stvareh pogovoriti, to rej prijazno vabim, da bi se prihodnje seje vsi člani in čla nice za gotovo udeležili, take tudi seje prihodnji mesec, kajti slavnost se bo vršila že 31. oktobra t. 1. Zaeno vas prosim, da naj skuša vsak pridobiti kak oglas za Jubilejno spominsko knjigo, kar bo k finančnemu uspehu te slavnosti pripomoglo. Važno! Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da mora vsak član in članica ako dolguje društvu že 3 mesece ali več, poravnati vsaj polovico svojega dolga do konca tega leta, drugo polovico pa tekom prvih sest mesecev leta 1938. Ako tega ne izvršite, bo vsako tako prizadeti član in članica avtomatično suspendiran iz društva in Jednote. Sklenjeno je bilo tudi, da sedanji tajnik dovrši ali konči. svoje tajniško delo koncem tekočega leta. Miss Elsie Swensek je dobila lep blanket vreden $5.00 na zadnji seji ker je bila tako srečna da je imela pravi tiket. Opozarjam tudi vse člane, da je zelo važno, da glasujete glede premembe Jed not i nega charterju. V zadnjem Glasilu ste čitali na uradni strani naznanilo gl. tajnika, da morajo "biti glasovnice v glavnem uradu najkasneje do 12. septembra. Glasujte torej doma in mi prinesite ali pošljite gla-sovnicena moj dom, ali pa na prihodnjo sejo. Med našim članstvom je sedaj samo še sestra Mary Ulčar na bolniški listi. Dal Bog, da bi kmalu okrevala! S pozdravom, Jerry Ko privit k Jr., tajnik Kakor Je bilo na naši dru št veni seji sklenjeno, mora vsak ilan.vseti 4 tikete ta to predstavo. Ako ne more sam vseh porabiti, naj tikete proda drugim, kajti vsak član bo ase-san za 91.00 v pokritje društvenih stroškov. Tikete lahko dobite na domu podpisanega tajnika, ali prt enem izmed sledečih odbornikov : bratu Antonu Zigonu Math Kaminu ali Antonu Bokalu. S pozdravom, Frank Poderzay, tajnik. Društvo šv. Ane, št. 105, New York, N. Y. Cenjene sosestre: Prihodnja naša seja se vrši v nedeljo, dne 12. septembra ob 2:30 popol dne na 121 E. 2nd St., New York. Ker zadnja dva meseca ni društvo zborovalo, zatorej želim, da bi se vse odzvale in < udeležile prihodnje seje v nedeljo. Na dnevnem redu bo zadeva glede naše nameravane veselice, katero priredimo dne 3. oktobra ob 6. zvečer v slovenski cerkveni dvorani na 62 St. Mark's Place, N. Y. Dobile boste tudi tikete in vstopnice Naj pri tem omenim, da veselica bo v narodnih nošah naj bi vse prišle! Pokažimo s tem, da naše društvo še ne spi! Dalje vas prosim, da na tej seji poravnate svoj dolg, katere dolgujete že za več mesecev ako ne, boste suspendirane vsaka naj se zaveda, da mora plačati; verujte mi, da je meni zelo sitno in neljubo vedno vas opominjati v Glasilu. Dostavek: Katera se ne udeleži prihodnje seje, bo morala plačati 25c kazni. Torej na svidenje na seji prihodnjo nedeljo! Sosestrski pozdrav, Jennie Toncich, tajnica. Društvo sv. Janeza Evang., št. 65, Milwaukee, Wis. Smrtna kosa Naznanjam članstvu tega društva žalostno vest, da smo zadnji mesec zgubili kar dva člana, oziroma enega člana in eno članico. Prvi je bil brat Anton Mo-golich; bil je edini še živeči u-stanovnik našega d^ištva, pri stopil je k Jednoti 19. januarja 1. 1903.. Preminul je dne 10. avgusta in smo ga položili k večnemu počitku dne 13. avgusta na Mt. Olivet pokopali šču. Druga je bila sestra Johana Bartl, ki je umrla 27. avgusta in je bila pokopana 30. avgu sta ob veliki udeležšbi prijateljev in znancev, kakor tudi članov in članic. Ker je bila pokoj niča pri dveh podpornih društvih in v bratovščini Krščanskih mater, zato je bila udeležba pogreba zares velika. Zapušča žalujočega soproga in tri nepreskrbljene hčerke. Navedenka je pristopila k društvu in Jednoti 11. februarja 1923 in sicer k društvu Marija Pomoč Kristjanov št. 165 v W. Al lis, pred tremi meseci je pa prestopila k našemu društvu s prestopnim listom. Naj počivata v miru, preostalim naše iskreno sožalje. Louis Velkovrh, tajnik. Društvo Marije Vnebovzete, it. 77, Forest City, Pa. Vabilo na kazanje slik Naše društvo ima z Mr. Antonom Grdinom iz Clevelanda, O., dogovorjeno, da bo Mr. Gr-dina v soboto 11. septembra in v nedeljo 12. septembra v Mu-hičevi dvorani kazal filmske it Jugoslavije. Pričetck Društvo sv. Mihajla, broj 163, Pittsburgh, Pa. Javljam članstvu našega društva, da če se obdržavati doj-duča sjednica dne 12. septem bra u 2. sata P. M. u navadni prostori jama. Na istu sjednicu ste pozvani, da se udeležite u što večem broju jer imamo več važni točka na dnevnom redu zaostale od prijašne sjednice peradi nebrojnog članstva pri-sutnog. Mislim, da je več doba, da bi jen put svi došli na sjedni cu. Zašto se tako malo zanimate za svoje društvo? Javljam vam, da smo naka-nili prirediti banket za 20 go-dišnicu društvenog obstanka; ovo je vrlo važna točka; zato vas pozivam da bi se svi udeležili dojduče sjednice bez izpri-ke dela i bolesti. Več sam opomenil, da bi pridobili v počast 20 godišnice društva vsak po jednog novog člana. Ovo lahko svak stvori, samo ako hoče; sa ovime napravite dobro za društvo, dru go za vašo čast a treče za dobrobit novog člana(ce). Svaki dobro došal u naše redove, jer če doči u dobro, pošteno, marljivo i bogato društvo i Jed-noto. Zaeno opomenjam iste, koji duguju društvu, da dug pod-mirite do sjednice, jer vam se bu u istim videlo grdo kada se bu o vama rešetaralo na sjed-nici. Molim, da gore navedene točke upoštevate. Uz bratski vam pozdrav, Matt Brozenič, tajnik. ka! Na prihodnji seji bo ve« važnih točk na dnevnem redu kar bo v korist društvene blagajne. Tttdi naše Članstvo ne plačuje redno vsak mesee kakor bi moralo, ampak ostaja dolino, vsled česar je treba vsak mesee zalagati it skupne blagajne. Dobro znate, da odbor sam ne more narediti nič, pa včasih še vsega odbora ni navzočega na seji. Ako pa morda odbor sam kaj ukrene, pa to ni vsem po volji.' Ponovno vas torej prosim v .menu dobre stvari in v korist •lruštva, pridite vsi na prihodnjo sejo da se tam kaj pomenimo kako in kaj; morda glede jesenske veselice ali kaj drugega. Cim več vas bo navzočih, tem boljše se bo stvar rešilo. Treba nam je na vsak način našo blagajno malo zvišati, ne pa da bi skozi celo leto kimali in spali! Na svidenje na prihodnji seji v nedeljo! S pozdravom, J. G y or kos, blagajnik. DOPISI Smrtna kosa v Jolietu, 111. Društvo sv. Martina, št. 178, Chicago, lil. Vsem članom in članicam je gotovo dobro znano, da se naše seje vršijo 'vsako drugo nedeljo v mesecu; torej bomo i-meli'. prihodnjo sejo dne 12. septembra v navadnih prosto-Vstopnina 25c.' rih in ob navadnem času. Vsi Joliet, lil. — V pretečenem mesecu je naša župnija spremila k večnemu počitku kar tri naše pijonirje. Dne 1. avgusta je preminul rojak Math Vra-nešich v starosti 73 let. Doma je bil iz Adlešič na Belokranjskem, za njim žalujejo dva sina, tri hčere, 14 vnukov, en pravnuk in sestra Katarina Grabljevec v Pittsburghu, Pa. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda št. 8 KSKJ. Dne 5. avgusta je skončal po dolgi bolezni svojo zemeljsko pot rojak Nikolaj Klepec in v viseki starosti 75 let odšel po plačilo k Bogu, zapustivši žalujočo soprogo Barbaro rojeno Težak, dva sina in dve hčeri. Pokojni je bil rojiti * ffari Podzemelj pri Metliki, ter je bil eden izmed prvih ustanovnih članov društva Vitezi sv. Jurija št. 3 KSKJ. in do konca svojega življenja zvesti član. Dne 9. avgusta je pa po dolgem zemeljskem trpljenju zaspal v Gospodu rojak Nikolaj Rogina v starosti 65 let. Pokojni je bil doma iz vasi Suhor-je fara Vinica na Belokranjskem. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ano rojeno Ivetz, v stari domovini pa brata Jurija in več sorodnikov. Bil je vedno zvesti član društva sv. Frančiška Šaleškega št. 29 KSKJ. Vsi trije so bili splošno spoštovani v naši naselbini. Prišli so iz stare domovine v svoji mladeniški dobi življenja nakar so si z marljivostjo in težam delom v tukajšnih tovarnah ustanovili družine in oskr->eli lepe domove ob enem pa vneto delovali za napredek naše naselbine in fare sv. Jožefa kakor tudi na društvenem po-ju. Na zadnji poti, ki se je vršila s sv. mašami zadušnicami iz naše cerkve sv. Jožefa na farno pokopališče so farani v velikem številu spremili te pokojne pijonirje do groba. Odšli so v večnost, ni jih več med nami, a njih spomin, njih dela bodo trajno ostala v naši naselbini. Naj njih duše uživajo rajsko veselje pri Bogu. Žalujočim preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Poleg navedenih pionirjev je dne 7. avgusta po kratki bolezni umrl tudi rojak Josip Planinec v najlepši možki dobi 44 let, zapustil je težko prizadeto soprogo, tri sine, sestro Mary Metesh in tri brate. Vsem izrekamo naše globoko sožalje, prerano umrlemu pa večni mir in pokoj. Poročevalec. -o- New York, 27. avgusta. — Ravnokar sem s pomočjo prijaznega gospoda p. Edvarda uredil še tadnje potrebne stvari ta odhod. Potem sem pa takoj sedel k pisalnem stroju. Rad bi se vsem svojim znancem in prijateljem, vsem svojim gostiteljem in dobrotnikom tadnjikrat na ameriških tleh prav toplo zahvalil za vse iz kazane dobrote, za vso prijaznost in ljubeznivost in za vso naklonjenost, ki sem jo ves čao mojega bivanja v Ameriki užival v tako obilni meri. "Lepi dnevi v Aranjuezu so minuli." Tako govori španski infant Don Carlos v enako imenovani Schillerjevi drami, ko se poslavlja od prelestno krasnega gradu Aranjuez v bližini Madrida. Te besede so m: rojile po glavi, ko je hitel vlak preko Pennsy Ivani je proti Now Yorku.'te besede mi vstaja i o v duhu tudi sedaj, ko se z dolžno zahvalo v srcu poslavljam od vas, predragi rojaki v Cle-velandu in širom Amerike. Kratki dnevi, ki sem jih prebil med vami, mi ostanejo nepozabni, nudili so mi ves čaa toliko duševnega in telesnega razvedrila, da tega ne morem zadosti z besedo izraziti. Lepo razvita verska organizacija in vsestransko zanimanje za pro-sveto ne zaostaja prav nič za podobnimi ustanovami v star: domovini, v nekaterih ozirih ju celo prekaša. Gojitev milo doneče materine besede s pomočjo slovenskih narodnih in umetnih popevk mi je večkrat na skrivaj izvabilo solzo ganutja. Lepa harmonija, ki preveva našo slovensko inteligenfo, duhovščino in delavske sloje mc je naravnost presenetila. Gostoljubje, ki sem ga užival v tako veliki meri na javnih prireditvah in v zasebnih krogih, je podobno gostoljubju in po-strežljivosti naših prednikov, ki je prešlo celo v pregovor. S čustvi najprisrčnejše zahvale za lep sprejem in slovo na kolodvoru in v Newburgu je spremil na kolodvor in v družbi preč. g. kanonika Omana, Zormana, Rev. Slap-šaka, Barage, featnika, Celes-nika ter gdč. Nešike in dveh Je njik petletka uspešno izvr-'Cet deset minut pridemo do III. — Lakn mm Hala TO «oriftl-l velikega hotela, ki je imel videz velike vojašnice. šila in kako se dela ta social n! in kulturni napredek vsega delavskega flftroda. Gotovo pa je, da delajf 8 temi statistik a- njenih tovarišic, Mr. Franks t mi le prepagsfldo po evropskih državah hi dft take statistike niso vselej popolnoma zanesljive. Zato vsak z veseljem sprejme priliko, da lahko po- pred župniščem in v prosvet-1 ........ " ' "" 1? , , Dojomu. Dalje hvala lepa M nem domu in za vso bratsko ljubav, katero ste mi povsod in ob vsaki priliki izkazovali, zapuščam vas, predragi rojaki. Bridkost ločitve mi zelo omilu-je zavest, da se velika večine mojih predragih rojakov toplo zanima za vse, kar je plemenitega in svetega. Ta zavest mi bo ostala globoko zapisana v srcu in spomin na vas, predragi rojaki, mi bo tem dražji, čim več dolžnosti imam, da vaa spoštujem in cenim. Čeprav me kliče poklic na drugo zemeljsko poloblo, vendar ne bo minul prav noben dan mojega življenja, da se ne bi v duhu mtidil med vami in se veselil verskega in kulturnega napredka in materijalnega blagostanja, o katerih sem dobil mad obiskom tako lepe vtise. Najrajši bi se osebno zahvalil vsakemu posebej in vsake- i mu posebej tudi še zadnjikrat j roko stisnil v slovo, toda to zdaj ni več mogoče, zato spre j- J mite vsi brezy izjeme tem po- i Schusterja in njegove soproge pdmagal peti tisto nepozabno "Ne zveni mi, ne tveni . . ." Meni gotovo ne zvene hvaležen spomin na Vas, gospod prelat. V Minnesoti je s tema gospodoma tekmoval preč. g. župnik Trobec, v Chica&l pa oo. frančiškani. In kaj naj rečem o mojih preljubih Ribničanih, ki so me kar dvakrat tako neznansko iznenadili? Kaj drugega kot to, da bi vas še rad videl in se prav po ribniško z vami veselil. Tako so mi pisali tudi moji rojaki iz Chisholma, Hib-binga in Eveletha, med katerimi sem prebil en večer in eno dopoldne v družbi g. kanonika Omana. Najlepša zahvala bo vaše zatrdilo, da nas še obiščete. Četudi se ta želja najbrž ne bo izpolnila, izpolnilo pa se bo moje zagotovilo, da vas bom do zadnjega diha svojega Življenja v svojem hvaležnem srcu nosil. Še nešteto imen mi vstaja v duhu, ki bi vsi zaslužili, da jih omenjam, toda iz morja sem prihaja zamolklo bučeč glas, ladja Europa že tuli, prijazni in postrežljivi g. p. Edvard ima že pripravljen avto, zato pa še enkratf vsem: Z Bogom 'Gud baj!' — vaš, Dr. France Trdan. -o- ZAHVALA Nikoli si nisva mislila, da i-mava toliko prijateljev in znancev, ki so naju nedavno obiskali na domu povodom najine srebrne pjorolfe. Bila sva tako presenečena, da se nisva mogla dosti zahvaliti, ker je bilo vse tako lepo urejeno. Torej še enkrat iskrena zahvala Mr. in Mrs. C. Stiukel, Sr., Mr. in Mrs. C. Strukel Jr., Mr. in Mrs. T. Zakrajšek, Mr. in Mrs. T. Za^r, Mr. in Mrs. J. Pezdirz, Mr. in Mrs. J. Jane, Mr. in Mrs. Meglie, Mr. in Mrs. A. Strancan, Mr. in Mrs. A. Campa, Mr. in Mrs. J. Gobnen, Mr. in Mrs. F. Beki in Mrs. rs. V hotelu je bilo polno turistov, posebno francoskih in angleških. Za inzemce so na razpolago najboljši hoteli, v katerih stre-žejo univerzitetno izobražena dekleta, ki znajo po več jezikov, da lahko tolmačijo tuj- tuje v Sovjetsko Rusijo in tako! cem. Restavrant je bil v pe- na lastne oči vidi, koliko se je v recnici izpolnil ideal ruskega sistema. William J. Kennick Torej, kakšne so razmere tem nadstropju. Samo dve d vi-gali, vsako za pet ali šest oseb, sta bili na razpolago. Zato se mi je zdela v začetku kot A-merikancu postrežba zelo počasna. Prav tako počasna je bila postrežba v restavrantu, kjer sem moral čakati po dve uri ali več, da sem dobil kosilo ali večerjo. In povrhu tega so še ure za obedovanje nekaj posebnega. Zajtrk sem še lahko dobil ob dveh popoldne. O-pcldansko kosilo je na razpolago do osmih zvečer, a večerja od osmih dalje do polnoči, ker je bilo še mnogo gostov. Hrana za turiste prvega razreda, ki so plačali 500 dinarjev ($10.00) na dan, je bila prvovrstna, za druge turiste Fridel, ki nam je podarila šopek lepih cvetlic. Hvala Mr. in Mrs. A. Valenčič. Iskrena hvala tudi pevcem, ki so nama v počast zapeli po radio. Nikakor ni nama mogoče navesti vseh imen, ker jih sploh ne znava. Torej še enkrat lepa hvala vsakemu posameznemu in vsem skupaj za izkazano nama naklonjenost! S pozdravom hvaležno vam vdana, Valentin in Cecilija Hiti Barberton, O., 31. avg. 1937. -o- Kaj sem videl v sovjetski Rusiji? Wm. J. Kennick. mladi odvetnik iz Clevelanda, Ohio, je sin slovenskih starte v. Rodil se je v Ameriki, kjer Je kmalu po končanih univerzitetnih študijah postal zastopnik Slovencev v cleveland-ski mestni zbornici. Pred kakim letom dni se je odpravil v Evropo na študijsko potovanje. Nazadnje Je Ml tudi v Rusiji. • Vsak opazovalec svetovnih razmer se zanima za sedanjo tom mojo najprisrčnejšo po-; Rusijo. Razvoj Rusije, ki je Ne prezrite naše velike kampanje ženske enakopravnostit novno zahvalo. Vsekakor pa mi bodi dovoljeno, da tudi v zadnjih trenotkih imenoma navedem one, kf so največ pripomogli do tega mojega obiska. V prvi vrsti omenjam prečasti-tega gospoda kanonika Omana. Vsi ga poznate, sama dobrota ga je, v izkazovanju dobrot je naravnost neizčrpljiv. Pod njegovo streho je bilo tako kot v nepozabnih otroških letih pod materinim okriljem. Hvala in zopet hvala Ti, preljubi gospod kanonik! Izredno zahvalo sem dolžan Mr. Anton G r d i n o v i družini z gospodom dr. Perko-tom na čelu. Prijaznost preča-stitega prelata gospoda Jerneja Ponikvarja me je presenetila, še v zadnjih trenotkih me ena najbogatejših držav na svetu in v kateri se govori nad 150 jezikov in dialektov, bo i-mel velik vpliv na vse ostale države. Komunisti trdjjo, da se pod njihovim načrtnim gospodarstvom velikansko prirodno bogastvo Rusije bolj uspešno eks-ploatira kot prej, da se bo odpravila brezposelnost, da ekonomskih kriz ne bo več in, da se pod njihovim sistemom to prirodno bogastvo Rusije ne Rusiji, koliko je napredovala | je bila nekoliko slabša, produkcija in kaj vidiš glede IzP™1 sem se zel° naveličal socialnega in kulturnega na-i večnega čakanja za vsako naj-predka povprečnega delavca? manjšo stvar. Toda pozneje, V tem članku bom skušal; ko sem videl, da so ljudje ča-pedati svoje vtise o sedanji Ru-; kali v vrsti po celo uro, predno sjjj | so na primer mogli kupiti časo- Na Ruskem niso samo fabri-; Pis, sem se že navadil, ke, vse prirodno bogastvo, sta-. Kakor znano, trdijo socijali-novanja in trgovine v držav-: sti, da je ves industrijski pro-nih rokah, ampak tudi ves turi-1 dukt in vse bogastvo rezultat stični promet, železnice, hoteli, j dela in da mora torej biti vsa avtobusi itd. Tako zvani IN-, produkcija in razdelitev dobič-TOURIST — državni potniški ka le v korist delavca. Namen biro — je bil organiziran leta komunizma je, dvigniti stan-1929 s kapitalom pet milijonov dard delavca. Torej pride za-rubljev. Kadar želi tujec po- nimivo vprašanje, za koliko se tovati v Rusijo, gre v urad za- je dvignil standard delavstva stopnika ali agencije Intourist v zadnjih dvajset letih? in tam mora najprej plačati Seveda ne bi bilo pravilno za vse potovanje po Rusiji po primerjati ruske razmere z živ-250 dinarjev na dan. Pri agen-, ljenjem naprednejših evropskih ciji mora dati turist načrt, pa držav, ampak primerjati se katerih mestih želi potovati in mora le z življenjem pretekle vse to mora biti potrjeno od Rusije. Tisti čitatelji, ki so sovjetske vlade v Moskvi, ka- j mogoče že potovali po Rusiji tera potem da tisti osebi vizum pred vojno ali pa, ki poznajo za vhod v Rusijo. Naročil sem caristično Rusijo iz drugih vi-svoje potovanje iz Leningrada, rov, bodo lahko to primerjali, ki je oddaljen od Odese na Znano nam je, da je bila glav-Crnem morju malo več kot 2,- na zahteva revolucionarjev iz 000 km. Obiskal sem Moskvo leta 1917 izražena v njih ge-in Kijev v Ukrajini. Za moje slih: Delo in mir. Poglejmo potovanje sem debil od držav- torej na življenje vsakdanjega nega potniškega biroja knjigo ruskega delavca, kako dela, ka-s kuponi in s tem so bili že pla- ko se zabava in za kaj se sploh čani vsi stroški za Rusijo. Do- j interesira. bil sem po en kupon za vsako Ko sem dospel v Leningrad, kesilo, za sobo v hotelih in po sem vjdei po ulicah ogromno en kupon za vsakodnevne izle- število ljudi, srednje postave, te in obiske fabrik, sodišč, mu- oblečenih bolj slabo, brez kra-zejev itd. Niti napitnine ni vatc. Med tisočimi se je le bilo treba več nikjer plačati. - redko« katerega videlo, da bi Ko sem šel z vlakom iz Rige nosil klobuk. Nosili so ali ru-proti Ljeningradu, se je na ske kap? ali pa so bili sploh ruski meji izvršila natančna brez pokrivala. Ko sem videl preiskava prtljage. Posebno prvega Rusa v vlaku, se mi je so pregledovali knjige. Ruski zdel zelo neizobražen, tako, da zakoni dovoljujejo prinesti tuj-jsem dobi! vtis> da ta človek ne cu s seboj toliko obleke, kolikor človek potrebuje, kajti ako se prinese ,s seboj nekaj več obleke, bi se jo lahko prodalo zelo drago, saj stane en par čevljev okrog 2000 dinarjev ali $40.00. Ruske oblasti zahtevajo na meji, da se jim pokaže vsa zlatnina, foto-aparati itd. in se vse to potem vpiše v potni list. Fotografira se lahko pod pogojem, da se vsi filmi razvijejo v Rusiji, da lahko oblasti vidijo, če se niso fotografirale kakšne prepovedane stvari, kot vojašnice, aerodromi, fabrike muni^ije, vojaške ceste in mnogo takih stvari, ki jih ne manjka tudi v Sovjetski Rusiji. Na vlaku od ruske meje dalje so uradniki želeli, da se preselim iz tretjega razreda v drugi. V tretjem razredu je bilo silno natlačeno, da je bilf le težko stati. Ko sem dospel v Leningrad, je takoj prišel k meni državni izkorišča za korist malega šte- nosač, ki je že vedel, v katerem vila kapitalistov, ampak za korist in napredek vsega delavskega razreda. Boljševiška Rusija izdaja mnogo statistik, ki kažejo, kako velik je napredek produkcije vsako leto, kako se vagonu sem bil, vzel mi je prtljago in me spremil do avtomobila, ki me je odpeljal v hotel. Ulice so zelo široke, dovolj široke za šest avtomobilov. more Bog ve kaj razumeti o socijalnih in ekonomskih vprašanjih ali pa sploh vedeti, kaj je komunizem. Zdelo se mi je, da je to nekak poseben tip, katerega boljševiška vlada namenoma vzdržuje kot ostanek bivšega carističnega režima. Toda pozneje sem primerjal tega človeka z drugimi, pa so se mi zdeli prav vsi enaki. Dobil sem vtis, da so to ljudje, ki jih njihovi oblastniki vlečejo za nos. Povsod se govori, da ni v Rusiji nikake brezposelnosti. S teoretičnega stališča bi bilo to tudi verjetno, kajti država ima v svojih rokah vso industrijo in potreba po industrijskih produktih je tako ogromna, da država v resnici lahko potrebuje vse delovne moči, ki so v Rusiji na razpolago. Da ni brezposelnosti dokazuje tudi dejstvo, da so ženske zaposlene pri težkih in zelo umazanih poslih. Videl sem ženske v fabrikah za težke stroje, oblečene v hlačah pri delu. Videl sem jih ob treh zjutraj prenašati težko kamenje na zgradbo obale in videl sem tudi ženske kot (Dalj* na S. strani) BARAGOVA ZVEZA Barageva Zven Ima namen* IMtoSPlC^ šTSLSt^Jt neutrudljlvo mi*Jo«sko «v- ^-NapelJ^v^e k^S^n-^^ PW»«m1 Indijanci m do bližnjega In nSfW SSS^S^ST'L^ *> Boga 3.—Razširjati mM ™^^.^1"^«. Matere bolje. .—Razširjati med verniki aore£* __ . —- svojem neskončnem uamUJenJu u«^ ^^l^Si4*® do. Bo«a' bt On v llko milost, d. bi mogU J^JSRSt tSS^ff^TSS. r^^k^^JL86 °brRlte »a uradnike Baragove Zveze- pr!^aednik-810 n. chiSSTt! joSt; . Ulavnik, OPM.. tajnik, P.O. Bok 006, Lemont, __810 N. Chicago, St., Joliet, ni - — — — i — ■ uaawDH i iriu * "* ~ Illinois r". R L^dT^^ii10 N St., Joliet, m. W. 22nd PlacTS^o^o iT ' pr°pa«andnl 1852 VB^Teen2vBeirsiteZe "»V^ *** j nike pa en doST^pS?? S** ^J™ « liet, Illinois. Pobija na: Rer. m. J. mu. 810 N. Chicago St., Ja- < Nadaljevanje s 2. strani.) vozačice tramvajev v Leningradu. In vprašal sem, ako ni nobene brezposelnosti, zakaj se vidi toliko stotin delavcev vsako uro po ulicah in dobil sem odgovor, da ti delavci delajo samo po sedem ur dnevno, a enajst odstotkov vseh delavcev samo po šest ur. V Rusiji se zelo veliko gradi, posebno v Moskvi. Tu se grade stanovanja skoro istotako mnogo kot v Beogradu. Grade se pa tudi velikanska javna poslopja kot vojašnice in podobno. Mnogo stavb se zida iz ma-terijala starih podrtih hiš. Uradne številke Sovjetske linije kažejo, da se je zvišala zaposlenost od 11 milijonov v letu 1926 na skoro 19 milijonov v letu 1931. Informacije trdijo, da je pomanjkanje delovnih sil tako veliko, da se denar, ki se je prej rabil za brezposelne, rabi sedaj v druge namene. Dejstvo, da ni brezposelnosti v Rusiji, bi bilo velikega pomena. če bi zaslužili delavci dovolj za svoje življenje. Ampak gotovo je, da ogromna večina ruskih delavcev živi zelo skromno, da sploh izhajajo. Dobro plačani delavec zasluži samo 300 rubljev mesečno. Čeravno se pri menjavi plača po 10 dinarjev za en rubelj, vendar v resnici ni vreden rubelj več kot kakšna dva dinarja, ako gledamo, kaj se lahko kupi za en rubelj. V srednjem restavrantu se mera plačati 5 rubljev za slabo kosilo. Za juho se plača najmanj 15 dinarjev, istotako stane čaša piva. Tako mora povprečni delavec živeti kot že rečeno zelo skromno. Prav zanimivo je dejstvo, c nisem videl niti enega berača na vsem svojem potovanju. A enako ga nisem videl mesec prej, ko sem bil v Nemčiji. Videl pa sem na večjih uličnih kakor so Oxford ali Cambridge medtem ko v severnih pokrajinah, ki so poljedelske, in pa na vzhodu ni veliko katoliških vernikov. Ako mi kljub temu zagotavljajo moji gosti, da se čudijo nad velikimi tisoči, ki nedeljo za nedeljo polnijo ogromne katedrale Westminstra in na stotine velikih in manjših cerkva Londona, Liverpoola in Bir-minghama, potem moram reči, da je število tako zvanih ne-oficielnih katoličanov v Angliji v resnici mnogo večje, kakor pa jih navaja statistika po krstnem listu. V Angliji je danes zelo vejiko drugovercev, ki se notranje k nam prištevajo. Ako se vsi ti tudi javno drago domovino. merja v učnem načrtu toliko ur raznim športnim panogam, da ne ostaja ^dovolj časa za duševno vzgojo otrok. Ob teh šolah pa sč odlično uveljavljajo izvrstno vodene katoliške šole in vzgojni zavodi, ki jih oskrbujejo katoliški redovi. V teh šolah katoliških redov je često nad 80% otrok iz protestantov-skih družin, kar dovolj jasno govori za njihovo vrednost. Zadržanje' katoliških članov parlamenta je zelo važno in često tudi odločilno pri marsikateri zakonodaji. Njim se je treba zahvaliti, ako smo v zadnjem času dobili boljšo zakonodajo, ki se tiče zakona in zakonske ločitve. Leta 1924 so v svrho boljšega izmenjavanja misli z zunanjim svetom ustanovili angleški škofje posebno ustanovo, i-menovano "katoliški svet za mednarodne odnošaje." Smoter organizacije je v prvi vrsti kulturne narave in ima namen, da katoliškim inozemcem nudi stvarem vpogled v delo in mišljenje angleških katoličanov. Naj omenim, da smo pred kratkim sprejeli na predlog angleške vlade kakih 500 baski-ških otrok. Odločili smo se, da jim pomagamo po svojih najboljših močeh in da jim začasno nadomestimo njihovo Silno pa je vesela, pikra, prožno poskočna, mu, poje še on in tako ne priznavajo za katoličane, je deloma vzrok šibkost značaja, na drugi strani pa preganjanje, ki ga je morala katoliška manjšina trpeti skozi stoletja. Mi ne smemo in tudi nočemo teh ljudi javno pridobivati, ker smo mnogo bolj ponosni na 3 milijone sto odstotnih katoličanov, ki so pripravljeni za svojo vero vsak čas vse žrtvovati, kakor pa na 10 milijonov vernikov, ki bi v odločilnih trenutkih morda ne vzdržali potrebnih žrtev. Silna povezanost in strnjc-nost katoličanov v,Angliji je tem večjega občudovanja vredna, ker katoličani nimamo v celem cesarstvu niti enega dnevnika. Imamo pač tri izvrstno urejevane tednike in nekaj ma-gazinov (družinskih revij). Res pa je, da so katoliški česnikar-ji pri vseh listih katerekoli smeri zelo iskani in cenjeni in da navadna nedeljska pridiga katoliškega duhovnika zbere o-krog prižnice večje množice poslušalcev, kakor govori znamenitih politikov. Celo škofje anglikanske Visoke cerkve stavljajo svojim bogoslovcem življenje katoliške verske občine za zgled in po- vogalih, kjer se je prodajalo snCmanje. Kajti katoliški "Fa-sadje, da so se ženske med se- ther» (oče> kot kratko pravijo boj prepirale, ko so kupovale hruške in jih drago plačevale, ker niso dobile dobre vage in ker jim prodajalec ni hotel dati niti en miligram več. (Konec prihodnjič.) -o- Moč katoličanov v Angl'ji PROTESTANTI ZAHAJAJO V KATOLIŠKE SOLE Popularni londonski pomožni škof Msgr. Edvard Myers je pri nekem sprejemu v Breakes-peare klubu, Kensington, inozemskim časnikarjem o stanju angleškega katolicizma dal tole izjavo: "Od 42 milijonov prebivalcev angleškega otočja je le nekaj več kot 3 milijone rimskih katoličanov, torej ne več kakor 7.2 r\ vsega prebivalstva. Kadarkoli sem še na številna vprašanja inozemskih obiskovalcev navedel to številko, mi je odgovorilo neverjetno zmajevanje z glavo mojih gostov, češ, da so katoliško manjšino na splo- vsakemu katoliškemu duhovniku), kakor ga je krstilo londonsko prebivalstvo, se nikakor ne zadovolji s tem, da dnevno mašuje in da sedi v svoji pisarni. Neprestano je na poti! gromu bilo naše presenečenje, ko smo že po nekaj dneh mogli ugotoviti, da ti ubogi izstradani in napol oblečeni otroci niso prinesli s seboj drugega, kakor nauke najbolj divjega marksizma in boljševizma. Nihče od njih ni znal moliti očenaša, tudi ne jutranje ali večerne molitve. Prav tako niso znali po-pevčic svojega naroda. Pač pa so vsi v zboru znali prepevati komunistično internacio-nalo. Sedaj je z njimi z veliko potrpežljivostjo in skrbjo ukvarjajo jezuiti, da rešijo, kar se sploh rešiti še da. Vidi se, da tem ubogim otrokom komunisti niso znali dati niti kruha niti izobrazbe, t pač pa so jih prepojili s svojimi človeštvu sovražnimi nauki. Upajmo, da bo Bog kmalu nesrečni španski deželi naklonil mir in tudi ostalemu svetu, da bc Cerkev mogla izpolnjevati svojo nadnaravno poslanstvo in da bo tako vladal mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem." * i -o--- Naša narodna pesem Pike L. Seme, Cleveland, O. Iz raznih razlogov sem se že davno namenil, da bom napisal članek o narodni pesmi. Dnevi so potekali in je ostalo v meni samem le pri namenu. In sedaj, ko narava poje višek svoje pesmi, sem se živo spomnil naše narodne pesmi, ki je slična njej v vsej krasoti, harmoniji, blaženosti, blisku in in v joku smehljajoča. Vse, prav vse, je v ti veliki narodni simfoniji. Kar je narod skozi stoletja doživljal, vse je krasno povil, liki največjih glasbenih mojstrov, v svoj simfonični venec. • Veliko nam poznanih narodnih mojstrov, a še več nepoznanih narodnih naravnih umetnikov je bilo, ki so takt za taktom doprinašali k ti veliki narodni simfoniji. A nekaj moramo na žalost doznati. Veliko delov, ki bi krasili še v večji meri to narodno simfonijo, je ostalo za vedno v pozabljivosti. Nikoli niso bili zbrani in uvrščeni v ta simfonični venec, tako da točni opazovalec občuti praznoto in neke vrzeli, ki sc nastale v tem vencu v gotovem razdobju. Teh pogrešk pa nimamo komu pripisovati, ako pomislimo, kakih razmerah so nastale te vrzeli in v kakšnih razmerah in času so živeli naši dedje in pradedje. Tako da ni Čudno, ako ni v razdobju dvainštiride-setkratnega obiska Turčinov, narodni simfonični venec veliko pridobil. A še ta doba nam nekaj daje. Kot sem omenil, veliko narodnega gradiva ni bilo nikoli zbranega. Nebroj narodnih pesmi so nesli stari originali za vedno v grob. Naj spregovorim prvo: Odkod izvira in kako je nastajala naša narodna pesem? Narodna smo dobili narodno pesem. Nikakor P« ni bila pesem takoj, čim se je izlila iz ustvarjujoče duš*, tako prožno uglajena in dovršena, kot jo čujemo sedaj. O ne! Narod in Čas jo je skrista-liziral, izboljšal in v» velikih slučajih popačil in poslabšal. Velikokrat je narod vrgel pesem popolnoma z osnovne linije. Tako je narodna pesem nastajala v vseh krajih in gorskih kotih našega naroda. Sejmišča in božjapota so bili kraji, kjer se je narodna pesem širila in prenašala iz kraja v kraj. Dolenje je slišal novo pesem od Gorenjca in obratno. Doma jo je v družbi, ali pod vaško lipo zapel, fantje in dekleta so se pridružili, poskušali z "štimengo" in pesem se je udomačila. Veliko, kot že dolgo ne, je bilo izmenjavanje narodnih pesmi med svetovno vojno. Vojaki iz vseh vetrov in krajev so dajali in sprejemali. Spominjam se, koliko novih, pri nas še ne petih narodnih pesmi so peli fantje in možje, ko so prišli na vojaški dopust med svetovno vojno. Narodna pesem na papirju Z nabiranjem narodne pesmi se je pričelo veliko prepozno in tako je šlo veliko cvetov narodne pesmi v pozabljivost. Stanko Vraz je bil eden med prvimi, ki je zbiral narodno MIHAJLO PUPIN PROFESOR ZA ELEKTROMEHANIKO NA COLUMBIA UNIVERZI V NEW TORKU OD PASTIRJA DO IZUMITELJA PREVEL PAVEL BRE2NIK gradivo. A nabiral je le bese- pesem izvira neposredno iz na-1 dilo pesmi, brez melodije. Naj-roda samega, paralelno z nje-! »olj se odlikujejo z nabira- nemu govimi doživljaji, običaji in njem narodnih pesmi: Žirovnik, pozneje povedal, da Fred nika kor ni bil srednjih let, temveč je imel šele dobrih 30 let in da so pred nekako 12 leti bili njegovi načrti in njegovo stremljenje prav tako veliki, kakor so danes moji, in da je bil po njegovem mnenju prav tako nadarjen kot sem jaz Fredovi prijatelji so od njega pričakovali velikih stvari, je cTejal Jim, toda nenadoma se je zaljubil, poročil in je pozneje moral preživljati številno družino nekje v Jersey City ju. "Danes," tako je nadaljeval Jim, "je Fred duševno prav take daleč, kot je bil pred 12 leti, in če ne bi imel z našo tovarno pogodbe za dobavljanje lesenih zabojev, bi bil videti še starejši." Nato je Jim v svoji odkritosti omenil primero z žitnimi stebli, ki, kakor je znano, takoj prenehajo rasti, ko Jim mi je ru višja šola, katere verouči- telj je bil Jim. Imela je pa tudi profesorja, ki ga moram tudi tukaj omeniti. Tovarna je imela spalnico in marsikateri mlajši delavci, ki so bili tu zaposleni, so prenočevali v podstrešnih prostorih poslopja. Tudi jaz sem spal tu in nisem spremenil svojega prenočevali-šča, ko sem napredoval za pomočnika razpošiljalnega oddelka. Dve stvari sta me tu privlačevali. Prva je bilo dejstvo, da drugih delavcev zvečer ni bilo doma, ker so pohajali gledališča ali zabavišča, tako da sem imel na razpolago vse podstrešje, da, prav za prav vso tovarno, zase in enega svojih tovarišev, ki je bil po letih mnogo starejši od mene, toda ne po svojem položaju v tovarni. Ime mu je bilo Bilharz. To je bila druga sila, ki me je privlačevala. Bilharz je bil gredo v klasje in se ves sok I ves drugačen kakor Jim in vsi sentimentalnostjo. In ravno tu zadenemo na oni velikovredni kristal, ki ga vsebuje edino narodna pesem. Klasična, umetna pesem ima res nekaj povsem svojega, bolj kompliciia- Dev, Bajuk, Kramar. Kramar je nabiral narodne pesmi še pod bivšo Avstrijo, po naročilu dunajske vlade. Nabral je na tisoče narodnih pesmi, katere hrani dunajski mu- in nobeno še tako siromašno stanovanje, še tako zapuščena zločinska četrt temnega londonskega vzhoda se mu ne zdi toliko nevarna, da je no bi po-sečal. Kot katoliški "Father" se briga za zapuščene bolnike, vodi otroke v šolo, jim dela naloge in pobira zapuščene in zapite delavce po pivnicah. Večkrat so zgodi, da otroci ustavijo našega duhovnika na cesti in ga peljejo v londonska delavska predmestja, da tam pomaga lajšati največjo bedo, najhujšo lakoto, pri čemer seveda katoliški duhovnik nikdar ne vpraša, h kateri veri pripadajo nesrečniki. Problem mladinske vzgoje je tudi v Angliji vedno bolj aktualen. Čeprav čas leto za letom odnaša na stotine zastarelih predsodkov angleške druž- šno v tej~dežeir števi 1Čno cenili be, vlada v vprašanju vzgoje mnogo višje. Vzrok je dvo- jen: razdelitev katoliških pre- Še vedno duh kaste, s katerim bi se komaj razmere v Indiji Državne elit- bivalcev po deželi nikakor ni dale primerjati enakomerna. Katoličani sta- ne šole, kakor sta n* primer nuje j o v prvi vrsti v industrijskih ozemljih Lancashira in Liverpoola in pa v večjih mestih ter v kulturnih središčih. Eton ali Harrow, sta vsled ve likanskih Šolnin dostojni le viš-deset tisočem. Navadna jim angleška državna šola pa od- \ Kdor površno posluša sedaj mogočno in zopet božajoče mehko simfonijo narave, on ne čuje lepih akordov v naravi in ne pozna lepote stvarstva. On ne čuje živih in elementarnih- inštrumentov, ki pridejo do svoje vloge točno po usmerjenem času, kakor je zasnovano po naravnem zakonu v naravni simfoniji. Kdor površno posluša narodno pesem, istotako ne čuje lepih akordov in ne pozna lepote narodne pesmi in vrline ter doživljaj e-razvo j naroda. On ne pozna narodne simfonije, ki je isto tako umetno ustrojena, kakor naravna simfonija, da pride vsak del te narodne simfonije do svoje veljave, ob strogo določenem, od naroda umerjen nem času. Kdor površno posluša posamezne dele te velike narodne simfonije, to so narodne pesmi, niti oddaleko ne opazi, koliko naravne krasote in umetnosti je v;njej. Ne opazi kako sentimentalna je. Kakor blisk žareča, kot grom pretresu j oča, kot jutranja zarja božajoča. Sedaj žalostna, sedaj ši moj profesor Dr. Mantuani si je veliko prizadeval da bi dobil ono ogromno narodno blago od dunajskega muzeja v nega. A če pomislimo, da jejzej. (Pokojni zgodovinar, biv klasično •pesem ustvarjal na-obražen umetnik, ki je izlil v pesem le svoja in pa priučena čustva, dočim je narodna pesem privrela nehote ob dogodku in čustvu celega priprostega naroda samega, pa bil dogodek tak ali tak, čuvstvo je vedno v zvezi z njim in isto tako točno sorodna tudi pesem. Vse je privrelo iz naroda ob času dogodkov, torej takrat, ko je imela duša celo in živo sliko globoko zarezano v sebi, da je prišel točen izliv iz duše, kakoršnega ji je utisnil dogodek. Torej nič prištudiranega. Narodni doživljaji in narodna pesem, to dvoje je tesno spojeno v eno linijo, da nam besedilo in melodija kar predočijo oni dogo dek. In ravno to daje narodni pesmi toliko vrednost. Moti se, kdor misli, da pri-prosta kmečka duša ne pozna onih čudno težkih trenutkov v življenju, kakoršne so nam predočili pisatelji in pesniki. Moti se, kdor misli, da pripro-sta kmečka duša ne pozna momentov, ko ji srce poka v žalosti, a ne najde odgovora, zakaj? Moti se, kdor misli, cia priprosta kmečka duša no plava po vsemirju, preštevajoč zvezde, tožeč luni, opazujoč čudno misterijozno stvarslv,. uporablja za njih rast. Omenil je številne Fredove otroke in izpopolnil sliko, rekoč, da je Fred podoben posušenemu žit-steblu, ki nosi mnogo majhnih klasov. Izrazil je u-panje, da bo to steblo vzdržalo vsaj toliko časa, da klasje dozori. Priznal pa je tudi, da je sam usahlo žitno steblo, toda brez klasja, in da je popolno nasprotje k Fredu. Niti on niti Fred nista v mlajših letih študirala in dejansko izvedla usmerjevalnih načel življenja. Jimove propovedi o obvladanju samega sebe so vedno po- lj ubljanskega, kamor faktično ; godile pravo, in kosem mu gle- spada. Ako mu je uspelo, o tem mi ni Kramar lepo in zanimivo piše in opisuje nabiranje narodnih pesmi v reviji "Cerkveni glasbenik." Kramar ima naravni absolutni posluh, zato mu je bilo tem lažje nabirati narodne pesmi. Skoro gotovo ga je dunajska vlada izbrala za nabiralca narodnih pesmi le radi absolutnega posluha. (Mogoče čitateljem ni znano, kaj je dobrega v absolutnem posluhu. Zato bom mimogre- de na njegove dobre nasvete, da je treba obvladati in nadzorovati narav, srce in govor, odgovoril, da je po njegovem mnenju življenje samo vrsta različnih nadzorovanj, ki jih je težko vršiti, da pa ni nič težko, česar se človek navadi. "Le poglej kurilnico," mi je dejal, "in videl boš, da se v njej vse nadzoruje. Sredobež-ni regulator urejuje delovanje stroja, varnostna zaklopka o-mejuje parni pritisk; vsaka ljudje, ki sem jih do tedaj spoznal. Ničesar ni vedel o stvarnih in dejanskih straneh življenja in se tudi zanje ni brigal, temveč je ves čas sanjal o stvareh, ki so se dogodile pred mnogimi stoletji. Znal je latinsko in grško in poznal vse vrste slovstev, toda napravil ni niti najmanjšega poskusa, da bi to svoje znanje dejansko uporabil. Najnižje tovarniško delo je bilo dovolj dobro zanj, in prepričan seru bil, da bi bil zadovoljen delati samo za hrano, če mu ne bi dajali plače. Nekoč se je zagovoril in mi povedal, da je študiral bogoslovje na univerz: \v Freiburgu v južni Nemčiji in da bi bil postal duhovnik, a:co ne bi bila nesrečna ljubezinsk.: zadeva napravila konca njegovemu cerkvenemu stremljenju. Ko je prišel v Ameriko, ni i-mel drugih naklepov, kot delali toliko, da se preživi, in živeti popolnoma skrito, dokler ga Gospod ne pokliče iz te doline solz, kakor je dejal. Uporabljal je za to nemški izraz in imenoval je zemlje "Traenen-tal." Čeprav je bil Nemec, je peč ima svoj urejevalec za de nakratko pojasnil, kaj Je zračni tlak kakor tudi svoj to- govoril dobro angleško, kajti absolutni posluh: Absolutni po-1 plomer p0Znam jih vse in jih | imel je popolno šolsko izobraz-sluh pomeni tako dober, natan- nadziram> ne da bi vedel> da to j bo in je živel v Ameriki že dol-čen in točen posluh, da oni, ki de!am Vaja vodi k popoino. \ ga leta. Imel je izboren dar je obdarjen z njim, lahko za ^ dragi moj, in popolnost ne za jezike, čemur sem se zelo vsak glas, ki ga poznamo na pQzna težkoč niti y kurilnici,! čudil. Pel je kot slavec, toda svetu, določi točno v katerem kjer jih yedno polnQf niU y samo ob večerih ko sva bi!a tonu je. Ako zamuka krava,. iivljenju» jimove pr0povedi zyon, sirena, glas ptice, z eno jj ^ bile vedno kratke in popol_ noma drugačne od onih, ki sem jih čul v cerkvah v Delaware besedo, vsak glas. Za vsak glas točno določi visokost tona. U-dari na klavir katerokoli tipko hočeš, človek z absolutnim po-sluhcm, ki ne bo gledal, samo da bo čul, se ne bo nikoli zmotil, in bo točno določil, kateri ten si udaril. Absolutni po- sama. Najrajši je imel cerkvene pesmi in marsikateri večer so pesmi "Gloria in Excelsis Deo," "Ave Maria" in "Vem, Cityju, Daytonu in New Jer-1 da moj Zveličar živi" odmeva- Kmečka priprosta duša se tudi sluh se z dolgimi študijami pri-tega zaveda, a ne ve kaj so seyu ali v Bowery Mission in drugih, ki sem jih do tedaj v Ameriki obiskal. Razen tega jih ni spremljalo dolgočasno petje. Razumel sem, zakaj so v tej deželi mnogi kovači in zakaj so te duševne izpremc; be. In kako bi se čudili, ako v takem melanholičnem .stanju prične priprosta kmečka duša fantazirati. Ne glede, kaj jo je spravilo v stanje melanholije. Mogoče težki ali veseli dogodki okoli nje? Mogoče nesrečna ljubezen, itd. Duša. išče v oni tesnobi sproščen j a. Išče izraza bolesti. Išče besedi, v katerih bi dala dovoljnega duška svojemu gnjevu. Najde! Skuje v okretne verze. Tesnoba prikipi d vrhunca. V prsih je tesno, vedno bolj tesno. Glas sc izvije is grla, v priprosti melodiji. Potrta duša poje, poje ono, kar ji narekuje bolna ali vesela duša. Besede in melodija, oboje j. priprosto, nedovršeno. Poje drugič, veliko izboljša. Poje tretjič, čuje drugi, dopade s. uči, a ni nikoli tako zanesljiv lju(Jje z nizko izobrazbo kot naravni. Ljudi z naravnim! imeH tako yelik ugpeh kot prQ. absolutnim posluhom je , povedniki> docim je bil v moji malo.) (Konec prihodnjič.) Cirkuška Avgust: "Gospod ravnatelj, kaj mislite o meni?" Ravnatelj: "Mislim, da ste velik tepec, gospod Avgust." Avgust: "Jaz sem tepec, gospod ravnatelj, a kaj ste potem Vi?" Ravnatelj : "Jaz, jaz sem pameten človek." Avgust: "Dobro. To se pravi, da stoji sedaj tu en tepec in eii pameten človek. A kdo bi ostal tu, če bi pameten človek odšel odtod?" Ravnatelj: "Tepec." Avgust: "No, potem zbogom, gospod ravnatelj." domači vasi duhovnik, ki je bil ponosen na svoje študije, prisiljen, čitati propovedi, katere mu je pošiljal škof. Predlagal sem Jimu v šali, naj zapu- le po prostornem podstrešju biskvitne tovarne New England ter sc izgubljale v tihi noči med zapuščenimi poslopji na Cortlandt Streetu, kjer vlada 3amo podnevi življenje. Vedno sem ga rad poslušal, kadar je predaval latinske ali grške pesmi, čeprav jih nisem razumel, in izbrana mesta iz Shakes-peareja in Goetheja, ki pa sem jih razumel. Ljubil je umetnost govorništva in petje ter je mislil samo na stvari, ki so sti kurilnico in postane pro- j se godile pred tri tisoč ltei, ko povednik. On pa mi je odgovoril, da mu nudijo fantje in dekleta biskvitne tovarne New England na Cortlandt Streetu dovolj veliko polje za njegovo versko in vzgojno poslanstvo. Z Jimovo pomočjo se mi je polagoma posrečilo, da sem pozabil na sanjarjenje o Jani in napravil v svojih mislih prostor za sanje, ki sem jih prvič imel v Princetonu pod brestom .nasproti Nassau Halla. Tovarna na Cortlandt Stree- je pel Homer in ko so bogovi na Olimpu odločali o človeški usodi, toda brigal se ni za prav nič drugega. Parni stroj in vse druge vrste strojev so bile zanj mrtva proza, ki jo je po njegovem mnenju satan iznašel z namenom, da človeške duše premoti. (Dalje prihodnjič.) -o- Naša sedanja kampanja ženske enakopravnosti traja do konca leta, toda ne odlašajte tu je bila v marsikaterem ozi- do zadnjega! 43.00 ORGAN OP AMD PUBLX8HKD MT THE ORAND OARMIOLZAN blovboan CATHOLIC UNION at tt» UJkA ZD tX OFFICK: tllT R, OTATB AVIMUI ana CLEVELAND, OHIO For mwiilwn iwlj. of mbnilyUflu: Foreign Countries.. -J0J4 -$1.60 ..$3 00 POMAGAJTE SVOJIM NESREČNIM V Gotovo ste že čitali o "Črnem dnevu," dnevu grozote in strahu, ki se je vršil v nekaterih krajih naše nepozabne nam Slovenije letos na sv. Ane dan, dne 26. julija. Tedaj so razsajale vse vremenske ali elementarne sile kakor bi se zaklele napram že itak revnemu slovenskemu kmetu. Grmelo je in treskalo, zatvornice neba so se odprle da je ploha povzročila poplave; k vsemu temu je pa padala tudi kot jajce debela toča. Marsikaka, prej lepa domačija, je uničena ker je voda odnašala in razdirala tudi hiše. Polja, travniki, vrtovi in vinogradi so uničeni; tako je ta nepozabni "Črni dan" marsikaterega pridnega kmetiča spravil na beraško palico. Kakor poročajo rftarokrajski listi, takega vremenskega neurja ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Nekaj dni zatem so se zastopniki prizadetih krajev zglasili pri banu v Ljubljani in ga prosili, da naj jim banovina in tudi država priskočita na pomoč. Gotovo se bo glede tega nekaj ukrenilo, toda revež je dotični, ki se na tako pomoč zanaša! Posebno hudo je prizadet dobrepcljski okraj, tako tudi krški in novomeški. Ker je mnogo naših ameriških rojakov iz navedenih krajev, radi tega se spomnite sedaj teh ponesrečencev, saj pravi star pregovor, da dvakrat da, kdor hitro da. Vsak izmed vas ima v onih opusto-šenih krajih kakega svojega sorodnika, prijatelja in znanca; pošljite mu kako denarno podporo po svoji moči, za kar vam bo vedno hvaležen! Vsega priznanja in hvale je vreden nastop rojakov v Chi cagu, ker so se zavzeli za pomožno akcijo. V zadnjem Glasilu smo tozadevni oklic priobčili na prvi strani; želeti je le, da bi 6e take pomožne akcije pojavile tudi v drugih večjih naselbinah Gotovo ste v tem času tudi že prejeli od svojih sorodnikov žalostno poročilo o tej vremenski katastrofi. Ne prezrite njih prošnje in pomagajte jim, če le mogoče! Ameriški Slovenci so bili že od nekdaj dobrodušni in usmiljeni, da so domovini priskočili na pomoč. Tega dejstva se bo naša stara domovina vedno s hvaležnostjo spominjala. Zopet je slučaj ko domovina trka na Vaša usmiljena in dobra srca. Ne prezrite torej njenega obupnega klica! Odprite roke, odprite srce, otirajte bratovske solze! _ ew; York, N. T $. oktobra; Vinska trgate? društva Marij« Pomoč Krist* janov it. 166, West Allis, Wis. v Labor dvorani. 24. oktobru: Domačo zabavo s nekim igranjem priredi društvo sv. Genovefe it. 106» Joliet, 111. v "Slovenia" dvorani. 31. oktobra: 40 letnica društva sv. Frančiška Seraf., It. 46 New York City. 7. novembra: Igra in ples društva sv. Kristine št. 219, Euclid, O. v cerkveni dvorani. 13. novembra: Martinov večer društva sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y. v Slovenskem avdutoriju (Domu) na 252 Irving Ave. 14. novembra: Martinova nedelja društva sv. Cirila in Metoda št. 191, Cleveland, O. cerkveni dvorani na Bliss Rd 24. novembra: 40 letnica dru štva Marije Sedem Žalosti št 81, Pittsburgh, Pa. v Slov. Nar Domu. Ostala društva, ki imajo to sezono tudi kakšno prireditev na programu, naj nam izvolijo to naznaniti.—Uredništvo. -o- Najbogatejše Američanke trgovin. Navedenka ima kačjemu mesa neko skrivnost-sa teč milijonov vrednosti dra- no zdravilno moč. Ubiti kači m odseka najprvo glavo, da se odstrani strup, po- KAMPANJSKE NAGRADE Za sedanjo kampanjo so določene sledeče nagrade: ODRASLI ODDELEK Za vsakega novega člana(ico), ki se zavaruje za $250.00 se plača $1.50. Za vsakega novega člana(ico), ki se zavaruje za $500.00 se plača $2.50. Za vsakega novega člana(ico), ki se zavaruje za $1000.00 se plača $5.00. Za vsakega novega člana (ico), ki se zavaruje za $1500.00 se plača $6.00. Za vsakega novega člana (ico), ki se zavaruje za $2000.00 se plača $7.00. Poleg tega Jednota plača tudi $2.00 za zdravniško preiskavo. ' MLADINSKI ODDELEK Za vsakega člana(ico) pristoplega(o) v razred "A" ali "B," navadne življenske zavarovalnine (Ordinary Life Certif icate) se plača $1.00. Za člane pristopile v razred "F" 20 letne "Endowment' (Twenty Year Endowment Certificate) zavarovalnine se plača sledeče nagrade: Za $ 250.00 zavarovalnine.................$2.00 Za $ 500.00 zavarovalnine.................$3.00 Za $1000.00 zavarovalnine.................$4.00 Pripomba: Zgoraj določene nagrade se plačajo še le potem, ko je novo pristopili član plačal 6 rednih mesečnih ases-mentov. Do nagrad so upravičeni posamezniki, ki bodo nove člane (ice) za pristop pridobili. Poleg zgoraj navedenih nagrad se bo plačalo društvenim tajnikom in tajnicam še posebne nagrade po $5.00 za vsakih 10 članov in članic nad številom članstva, ki ga je društvo imelo 1. aprila 1937. ZELO VAŽNO: Tekom sedanje kampanje se bo v mladin ski oddelek sprejemalo člane in članice brez zdravniške preiskave in to v vseh državah, razen v državah Connecticut, New York in Ohio. V teh treh državah morajo biti prosilci zdravniško preiskani, za kar Jednota plača 50c za vsako zdravniško preiskavo. - o Razne prireditve Jed-notinih društev velanda, O. ^ 12. septembra: 45 letnica društva sv. Janeza Krstnika št. 14, Butte, Mont. 25. septembra: Jesenska ples-11. in 12. septembra: Društ- na zabava Ambridge Kay Jay vo Marije Vnebovzete, št. 77, booster j ev, Ambridge, Pa., v Forest City, Pa., priredi kaza- Hrvatski dvorani. nje filmskih slik iz Jugosla-sicer oba dneva zvečer dvorani. Slike bo Mr. Anton Grdina iz Clc- 26. septembra: Card party s plesom priredi društvo sv. Helene št. 193, Cleveland, O. 3. oktobra: Plesna veselica V Združenih državah ameriških, kjer je največ bogastva na svetu, igrajo med bogatini tudi ženske veliko vlogo. Tukaj navajamo imena 19 ameriških multimilijonark, katerih skupno premoženje zna ša nad $800,000,000, ali 70% vsega privatnega premoženja v deželi. Vsaka izmed teh premore najmanj 25 milijonov dolarjev. Mnogo teh žensk je podedovalo premoženje po svojih možeh ali drugiji bližnjih sorodnikih, ki so bili finančni kralji ali veleindustrijci; v tem slu čaju so jih naravno obogateli delavci. Doris Duke Cromwell, hči pokojnega tobačnega kralja J B. Duke, ki ji je pred 10 leti zapustil $30,000,000!' Naveden ka je stara sedaj 23 let in poročena z J. H. R. Cromwellom. Od svojih dohodkov daje Mrs. Cromwell večkrat kako svoto v dobrodelne svrhe. Mrs. Moses Taylor, vdova po svojem soprogu, bankirju. Premore več milijonov. V Moroku ima krasno palačo kamor se iz Newporta vozi v svoji raz-cošni jahti. Eden njenih sinov je bil ubit v svetovni vojni. Mrs. J. E. Davies, soproga ameriškega poslanika za Rusijo. Njen oče je izumil Post Toasties in Postum, cerealni užitni izdelek in pri tem obogatel. Mrs. Davies je ravnateljica tega ogromnega podjetja. Mrs. John T. Dorrance je podedovala $30,000,000 od velike in znane Campbell tvornice raznih juh in jedil v konvah. Ta milijonarka živi v Phila-delphiji, Pa. in je tudi ravnateljica navedenega- tovarniškega podjetja. Louise Whitfield Carnegie, vdova po pok. Andrej Carnegie kralju jekla, je že v visokih letih, stanuje v drugi najdražji palači v New Yorku, čez poletje je pa na Škotskem. Kakor je njen soprog, tudi ona rada podpira javne knjižnice. Margaret Carnegie Miller, hči pokojnega Andreja Carnegie. Poročena je z Roswell Millerjem, veletrgovcem z zemljišči. Mrs. Carnegie Miller je mati štirih otrok. Barbara Haugwitz-Renetlow, lastnica 2700 Woolworthovih 5 in 10c trgovin; živi na Danskem, kjer je poročena s ple-menitašem Reventlowom, toda ostane še vseeno ameriška državljanka vsled česar mora plačevati ogromni dohodninski davek. . Ustanovnik teh verižnih trgovin Woolyforth je pred 34 leti v New Yorku zgradil prvi nebotičnik blizu stare pošte. Jessie Woolworth Donohue, guljev in slatnine, ki so bila last sadnjega ruskega carja. Matilda Dodge Wilson in njena hči Frunoei Dodge. Mati Je bila svoječasno tajnica pokojnega tovarnarja avtomobilov Dodgea, zdaj je poročena z lesnim veletrgovcem Wilso-nom. Isabelle , Dodge Sloane, hči avtomobilskega magnata J. F. Dodgea. Ima najdražje obleke in za milijon vrednih konj dirkačev, med temi tudi konja "Cavalcade," ki je že tolikrat v dirkah zmagal. Mre. Hugh Dillman, vdova Horace Dodgea, ki je s svojim bratom Johnom obogatel z izdelovanjem avtov; ta tovarna je bila prodana za $146,000,-000. Zdaj 'je Mrs. Hugh poročena z nekim bivšim gledališkim igralcem. Delphine Dodge Godde, edina hčer pokojnega Horace Dodgea. Njen sedanji soprog je Doris Duke. Princesa Pignatelli. Njen prvi mož je bil Ed. V. Hartford, lastnik znanih A. & P. verižnih trgovin, ki ji je zapustil številno milijonov. Letos se je poročila v Italiji s princem Guido Pignatellijem v Florence J. Hartford Douglas, hči Ed. V. Hartforda, milijonarja A. & P. trgovin. Do nedavnega je bila poročena s finančnikom B. Douglasom v New Yorku, zdaj si je pa izbrala za moža ruskega importerja Makarova. Mrs. Payne Whitney. Njen mož ji je zapustil $200,000,000, to je bila'dosedaj še največja dedščina. Tudi Mrs. Whitney je jako vneta za konje dirkače, zakar izda ogromne svote. Mrs. C. S. Paysoi* hči Payne Whitneya, ima štiri nedoletne otroke in vodi neko veletrgovino s knjigami. kakih 20 minut nakar se jo ne v lončeno posodo in tako peče kake pol ure, Meso kače postane s tem bolj trdo isi temnorjavkasto. Lahko (?) se kačo uživa mrzlo ali gorko, ali se isto posuši in zmelje v pra šek kot posebno začimbo. Ven dar si ne more vsak revel privoščiti take delikatese, ker kačja pečenka je precej draga. -o- Koliko besed potrebuje človek Jezikoslovci so v zadnjem desetletju dobro proučili vprašanje, koliko besed uporablja povprečni človek v svojem vsakdanjem življenju. Njihove teorije navajajo 400 do 1400 besed. Pri tem pa štejejo večinoma le besedne korene, ki jih človek uporablja in potem spreminja. Holandski, ameriški in angleški jezikoslovci so sedaj v skupnem delu poskusili to vprašanje rešiti po drugi poti. Proučili so med drugim nekoliko tisoč pisem, ki jih je prejel glavni urednik nekega velikega ameriškega dnevnika v določenem času. Proučili so tudi bančna pisma, korespondenco velike trgovske hiše in na zadnje pisma, ki so jih izmenjavale znanstvene družbe, vseučilišča in vseučiliški profesorji s svojimi študenti itd. Pri tem se je izkazalo, da se povprečno število "splošno rabljenih besed" ne da določiti kar tako. Med več nego 5 milijoni besed, ki so jih zapisali v posebne sezname iz pisem, so ugotovili kakšnih 36,000 besed, ki se ponavljajo v določenem redu. Med temi 36,000 besedami jih je bilo okrog 10,-Gloria Yonder bil t in Afrf.iOOO, ki so se v 5 milijonih be-Harry P. Whitney. Mrs. Har- sed ponavljale tudi več nego ry Whitney je hči pokojnega i desetkrat. . Kornelija Vanderbilt, njen so- Te besede,' iti so jih pisci prog ji je zapustil $62,000,000, med petimi milijoni besed u-Gloria Vanderbilt je pa njena I porabljali več nego desetkrat, nečakinja, ki je tudi podedova- so vzeli kot podlago za pose a več milijonov. j ben jezikovni verjetnostni ra- -o--čun. To povsem številčno raz- Kacja pečenka iskavo pa so še razširili in so Dokaj čudno in skoro never- med drugim na primer izraču-jetno, da bi si kdo izmed nas nali' kolikokrat uporablja po-privoščil pečenega gada za ve- vprečen človek med 5 milijoni čerjo! In vendar so različne besed besedo "jaz." Ugotovili kače kot "delikatesa" in v zdra- 80 velikansko število 700,000-vilne svrhe na Japonskem v krat- Tudi določni in nedo-rabi; v mestu Tokio pojedo počeni členi so dosegli približ-vsak dan nad tisoč strupenih no to Število, besedo "ti" in "vi" ka£ so uporabljali pisci dosti bolj Lahkoverni Japonci »so se te poredkoma. Vsekako je goto-jedi oprijeli pred kakimi 20 vo» da mora poznati povprečen leti; pravijo, da so pečene ka-1 civilizirani človek najmanj 10,-če najboljše zdravilo proti je- j 000 besed, če se hoče sporazu-tiki in drugimi nevarnimi bo- meti « sv°jo okolico v vseh živ-leznimi?! Dandanes najdeš v Ijenskih položajih. Tokio nad 1000 prodajalen ali -0—— restavrantov kjer se lačnemu Zena V bodoči vojni gostu ponuja izborno kačjo Danes že več držav uvaja pečenko. Lastniki teh restav- žensko v vojaško službo. To rantov zatrjujejo, da so kače ni nova misel. Žena se je ved-tudi zelo redilne ker vsebujejo no bojevala ob strani svojega gotove vrste vitamine in da moža za obrambo rodne grude, vsled tega človeka pomlajuje- V svetovni vojni je uspešno jo?! delovala žena v vseh področ- V Tokio se neki premožni jih, katera so do takrat spada-Japonec peča samo s prodajo I la izključno v delokrog moža. kač na debelo; vsako leto jih Pa tudupo svetovni vojni je razpeča do 100,000. Da se ce- gospodarski položaj prisilil že-njenim odjemalcem nudi lepa no, da se je oprijela dela, ka prilika izbire, jih ima v ste- teri je bil prej izključno privi-klenicah na omarah z ozna- legij moža. Že dolgo se upo-čeno ceno. Morda bi radi ime- rablja ženska sila ne le pri ad li za obed pečenega modrasa, ministraciji, temveč tudi izven gada ali klopotačo?--nje, in sicer se počasi uvaja Zadnja .leta so se lahkoverni tudi v neposredno obrambno Japonci tako privadili kačjih službo. pečenk, da so lastniki tozadev- Tako sestavljene ženske for-nih restavrantov že v skrbeh macije (katere so seveda zada te golazni ne zmanjka. Ne- časno še prostovoljne) v niče-kateri restavraterji imajo svo- mer ne zaostajajo za moškimi je posebne kačje lovce, ki ho- formacijami, dijo po deželi za tem čudnim Pri pregledu rdeče armade plenom in si služijo s tem lepe v Moskvi je defiliral na čelu denarce. vojaških čet oddelek ženskih Oblasti sicer prepovedujejo častnikov. Tudi v konservativ-oglaševati kačjo pečenko, kot ni Angliji se že zdavnaj uve-zdravilno sredstvo za pomla- ljavljajo ženski pomožni od- ločile in sklenile biti stalno v pripravljenosti, če bi jih potrebovala domovina v bodoči M vojni. Mary Allen je izjavila, tem se isto kuka v vreli vodi d* se je odzvalo mnogo žen jevanje, ali proti jetiki, raku, delki. druga hči pokojnega Fr. Wool-'revmi, ohromelosti itd., ven-1 "Mary Allen," oddelek 200 različne starosti in iz vseh slojev, Id se hočejo posvetiti vojaškim dolžnostim, kstere bi bile v primeru vojne od njih zahtevane. Zanimivo je to, da se je vse to organiziralo prostovoljno in na pobudo žensk samih. Kmalu bo prišel čas, ko bo nujnost prisilila vlade, da- bodo začele razpravljati o obveznem naboru žensk v obrambne namene. Ni tq samo slučaj, da je bil takoj po svetovni vojni predložen francoskemu parlamentu predlog novega obrambnega zakona, s katerim so si hoteli zagotoviti in obvarovati proti nenadni vojni, kakor je izbruhnila leta 1914, na ta način, da bi bila splošna vojaška obveznost razširjena tudi na ženski spol Vse to postopanje je plašč, s katerim so hoteli zasenčiti od krito postopanje proti mirovnim pogodbam. Uvedba voja ške obveznosti za ženski spo l pomeni, da bi bili državi v tež kem položaju na razpolago za obrambo domovine milijon žensk v starosti od 20 do 60 let kar pomeni ogromno, neizčrpno rezervo moškega spola v vseh službah, katere lahko opravlj jo tudi ženske. Da bi si lahko v celoti predstavili veliki pomen razširjenja splošne vojaške dolžnosti tudi na ženske, bi si morali predstaviti bodočo vojno. Svetovna vojna je dokazala, da bo v prihodnji vojni imela odločilno vlogo industrija in tehnika. Tudi najbolje oborožena in izvežbana armada mora podleči, če je ne bo podprla industrija in jo oskrbela : vsem, kar je za uspešno voj skovanje potrebno. V bodoči vojni bo v glavnem namen, uničiti objekte v notranjosti države, in sicer v pr vi vrsti one, ki skrbe za armado. Vsi osrednji uradi, promet ni vozli (centri), predvsem tovarne, ki izdelujejo vojni materija!, bodo morali računati v primeru vojne z napadi, pa tudi s poskusi, oslabiti produkcijo s sabotažnimi akcijami. Obramba teh objektov ne zahteva samo varovanja in izvrševanja obrambnih poslov proti nesreči, temveč tudi izvrševanje vseh normalnih del v produkciji; ker bo večina mož poklicana k orožju, bo za njihovo delovno moč treba najti nadomestila. Ce pregledamo na splošno izdane obrambne dolžnosti, ki se v primeru vojne izdajajo, nam povedo, da teh dolžnosti ne bodo mogli izvrševati samo moški, ako hočemo, da ne bo oslabljena armada. Vsaka država bo tako prisiljena, da se ne bo zanašala samo na moški spol, kateri je potreben za aktivno vojaško službo, in na te, ki so nesposobni, kajti njih število in izvršeno delo nikakor ne bo zadostovalo potrebam. Tako bo nujno vpoklicati na pomoč ženski spol. Bodoča vojna potrebuje torej žensk, in sicer delovne moške moči v vseh moških poklicih. Medtem ko se bodo moški bojevali na bojnem polju, bo ljudstvo v ozadju nadomestilo njihove fizične, kakor tudi njihove duhovne vrednote, da bo omogočeno uspešno bojevanje. One države, ki se ne zanimajo za mirovne pogodbe in razoro-žitvena vprašanja, se pripravljajo temeljiteje na obrambo rodne grude, ter uvrščajo v vojaško službo tudi ženske in si tako povečujejo obrambno silo, katera je največja garancija za mir. "S." o- rijo po svetu, tako je malo nemško vasico Dali v gorovju ob reki Rhon. pa čez teden ne gosi ženske doma, ampak moški Dalherda se istotako peča s leseno ali suho robo; tam siccr ne pleteje rešet, sitov in "rejf* ampak delajo iz lesa razne is. rezane predmete, ki slovijo po celi Nemčiji. Možje so v rez. barstvu pravi mojstri, saj imajo tudi svojo rezbarsko šolo. Vsak pondeljek zjutraj ae gospodinja ali mati družine dobro oprta z izrezanimi lese* nimi izdelki, naloženimi v košu in canji ter se poda po kap. SS &K223Ž; K^SffiSS&ff?iMS*" Četrti podpredsednik: OBORO« iSmSoohT* ta m ^li!?!?'®**1' ° Dunovni vodja: RJCV. JOHN PUvimr tin w __■ - Vrhovni adravnik: DR. m. 9 j119m^(SPRToiiSlllO NADZORNI ODBOR Predsednik: GBOROB J. BRINCB. TI?loom Minn L nadzornica: LOUISB UKOVIOH, 96*T«IS' Ant*> T™?.™ m IL nadaornik: PRANK LORAR. 4B17 oSJu^mt^SL^^ OL IV. nadacrnleo. MART HOCHBVA* 21341 lmtar Am, OtofS^To. FiNANONi Odbor* PRANK OOePODARICH. JU Seott Bt, * MARTIN SHUKLE. Sli Avenue A. Bveieth^Mliin RUDOLPH O. RUDMAN. 400 BurUnstroRiCwilkinsburg Pa POROTNI ODBOR* JOHN DECMAN, 1118 Marningside Are, Plttsbur^ P^ AGNES OORISEK, 5338 Butler St, PttUturiSpf^ JOSEPH RUSS, 1101 S 8th St. PueMoOolo GEORGE PANCHDR, R. P. D . 4. Ohardon. O WILLIAM P. KOMPARE, 9306 Commercial Are, 80. Chicago, DL UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St. Clair Ave.. Cleveland, a Vsa plana in denarne xadeve, tikajoč« as Jednote. nal ss Dotiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALARJA. 1004 N. ChAaSTst, Joliet, dopias. S^^J^«1^! ** naročnino pa ns GLASILO K. S K JEDNOTB, 6117 St. Clair Ave, Cleveland. Oblo. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA IZPLAČANA STAROSTNA PODPORA Zaporedna številka 136 Jernej Zibert, cert. it. 15770, član dr. sv. Roka St. 132. Prontenac. Kans., izplačalo starostne podpore v znesku $211.50. 137 > George Stonich. cert. St. 159, Clan dr. sv. Jožefa St. 2. Joliet. 111., izplačalo starostne podpore v znesku $493 70. Izplačana izredna podpora 48 DruStvu sv. Alozija St. 161, Gilbert. Minn., za Paul Ulčar, cert. St. 28997 izplačano $15.00. 49 DruStvu Marije Pomočnice St. 17, Jenny Llnd, Ark., za Prank Kline, cert. St. 27696, izplačano $25.00. 50 DruStvu Marije Pomočnice St. 17, Jenny Lind, Ark., za John Močivnik, cert. St. 31724, izplačano $15.00. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Naznanilo o operiranih in poškodovanih Ime iS c -o ca ^ u T * 2 z 5 292 1 Anna Zcrovnik 17221 j 12. julija 1937 $100.00| 52 2y3 Jakob Bartonccl • 20247(16. julija 1937 100.00 11 294 Anna Pecarich } 11943 26. junilk 1937! lOO.OOi 55 295 Helen Bft-ich | 215817. julija 1937 100.00 61 296 Susan Jancek j 5891 24. julija 1937| 50.00 74 297 Frances Paiser 151514. julija 1937! 100.00j 79 298 Magd. Skacan j 4233 24. junija 1937 100.00| 92 299 Raymond Okoren D3169|15. julija 1937; 300» Jennie Bambich j 34251 16. julija 1937 Mesto 75.00! 93 100.001 106 100.00 108 100.00 120 100.001 134 100.001 136 100.001 148 100.00 156 301 Anna Skoff 302 _ Mary Zupančič 303* C. Urbancic 304 Frank Perovsek 305 Glance A. Hanz 306 Sophia Rose 307 Mary Sterle 308 Louis Kožel 309 Ant. Kastelic mL 310 Michael Berus 311 Helen Riffel 312 Johanna Martel 313 Mary Turk 314 Katherine Lajner 315 Matt Vranesich 316 Sylvester Pekol 317 : Frank Simonic 318 Marg. Kochevar 319 Rud. Pecarich 320 Anna Lancur 321 Elizabeth Mutz 322 Margaret Shukle 323 Leopold Seiko 324 Leo Brezovnik 325 Frances Mervar 326 Frances J. Peters j 18249 20. julija 1037) 100.00! 165 327 I Christine Dugar 33909| 7. avg. 1937; lOO.OOi 134 328 Frank Zadel | 11225112. julija 1937 100.001 3 329 Frank Stanfel | 1102515. junija 1937| 75.00| 30 330 Miroslav Sinkovic 29710 9. avg. 1937| 100.00| 52 331 Johanna Stayer I C808 26. julija 1937 100.00 78 332 Anna Klein IC1485 31. julija 1937! 100.00! 98 333 Geo. Zakrajsek 26161 15. maja 1937| 250.001 146 334 Frances Flanick i 15771 16. julija 19371 100.00; 208 335 Angela Kasic I 1291423. julija 1937[ 100.00 154 336 Anna C. Musich |C1389,12. julija 1937! 100.00! 30 337 Katherine Kobe | 3272' 5. maja 19371 lOO.OOf 30 C2433 27. julija 1937 100.001 61 i 10966 12. avg. 1937! 100.00! 111 D3190 4. avg. 1937! 100.00| 2o na dvoru in je tudi precej teri svoje hčere lahko dobro naporna. Po 24 ur traja slu-omoji žba na dvoru, v kraljevski pa- Otočani imajo svojo mero, ka- lači Whitehall. Ves ta čas je tero imenujejo "azada," kar je treba nepremično stati v skle-najbrže mavrska beseda. Za eno n J eni vrsti. Častnik, ki pove-"azado" vejde je treba plahti MJuje tej četi, pa mora ves čas več ali manj denarja, kar pa neprestano hoditi pred četo gor je odvisno od tega, koliko je in dol. — Preden dotična četa vode. Včasih so studenci bolj ^""e v službo, mora biti na-močni, včasih so šibkejši. To je tančno oblečena, da ustreza c-odvisno od letnega časa in od Jeganca tudi eleganci v civilu. vremena. Deževje traja tam le Ce na primer v dol- malo časa. Razume se, da v de- *jh hlačah v službo, mora cast-ževju cena vodi pade, poleti nik pregledati, ali je guba na pado v teh krajih le 60 mm dež- hlačah Pravilno pelikana k: ja, pozimi pa tudi 190 mm. Za- Pa vendar ne sme biti kot bn-to je *rebU ^bzSmi plačati * tev, zakaj vojak anglesk kra-eno azado vode 5 pezet (ena pe-l1^ mora biti oblečen ko kava" -JOS HRVATSKA tit PRO- PALA" Dno 7. februarja 1885 so igrali v zagrebškem gledališču Schweigertovo "0ie Magdale-nengrotte bei Ogulin." Ceh Jo-sefSchweigert j« v tem "do-morodnem igrokazu s hrvatskim petjem in narodnim kolo-plesom," kakor pravi. "Danica," slavil junaštvo hrvatskih voja kov iz 1. 1813 v trdnjavi Gla gavi (francoske vojske!). In ob tej priliki se je med drugi mi zaslišala z odra tudi Gajeva pesem: "Još Hrvatska ni pro-pala, dok mi živimo! . . ki je vzbudila med občinstvom vi harno navdušenje, kakršno ni bilo morda nikoli preje ne pozneje v gledališki dvorani. Gledalci so vstali, tolkli z nogami in ploskali, da so morali pesem — desetkrat ponoviti!! Tako jih je zagrabila. In drugi dan 8 N s 1,000.00 Datum smrti «8 ?ž £ E Vi m 5. avg. 1937! 7Š 500.001 7. julija 1937| 49 1,000.00, 3. avg. 19371 52 1,000.00! 9. avg. 1937 , 7793 1,000.00111. avg. 1937 19831 1,000.00'27. julija 1937 23130 1,000.00111. avg. 1937 4966 500.00j!l. avg. 1937 IC1893 500.00! 7. avg. 1937 26175 1,000.00 7. avg. 1937 26338 >26341 112254 1,000.00 8. avg. 1937 250.00| 8. avg. 1937 1,000.00,21. julija 1937 64 63 60 33 55 21 29 47 62 03 Vzrok smrti Srčna bolezen Rak Pljučna bolezen Srčna bolezen Izkrvavitev možgan Izkrvavitev možgan Alkohol Samomor Utop Utop Prebita lobanja Srčna bolezen Srčna bolezen ■o 3" 162 154 29 114 56 122 65 169 169 169 169 77 Mesto kost in se dolgo oblačiti in čistiti. Izven službe pa je življenje kraljeve garde prav bo-gato-gosposko. Imajo krasne dvorane z lestenci, naslonjači __I in gosposkim pohištvom. Ondi šahirajo, igrajo "bridge" in se na prireditvah tudi športno u-dejstvujejo. — Službena doba gardista traja pet let. Sprejemajo jih do 24 leta starosti. Izjema je le trobentač, ki ima največkrat 15 let in nosi sra brno čelado, okrašeno s široko luskinasto verižico in z vfelikim Kraljeva Joliet, 111. Cleveland, O. Peoria, 111. Joliet, 111. Steelton, Pa. Eeadville, Colo. Rock Springs, Wyo. 1 šopom belih peres. a^To '1*- karda je v Londonu jako pri-Cleveland, O. ljubljena in o njej pravijo: CteHeilSd,' O. Kd°r jG Pri gaFdi' jC tUdi Forest City, Pa. 'tleman. Čudovita operacija Listi priobčujejo poročilo o operaciji, ki jo je izvršil neki kirurg v Milanu. Ako bi ne bila operacija strokovnjaško o-pisana do vseh podrobnosti, bi je človek ne mogel verjeti. Zanimivo je tudi, da je milanski kirurg, ki je to operacijo izvršil, naprosil vse liste, da njegovega imena ne priobčijo. Zaradi skromnosti tega moža žal ni mogoče izvedeti imena kirurga, ki je izvršil operacijo, katere doslej še ni izvršil nihče na svetu. Izrezal je namreč pacientu iz prsi obolelo srce in mu ga zopet prišil v prsni koš. Znanstveno povedano je pacient imel sledeče bolezni na srcu: Trombosis coronarica, in-fartus miovardicus anterior, sinphysis endopericardica totalis, pleuro-pericarditis. Vsak zdravnik bo sedaj seveda vedel, kaj jo imel 50-letni milanski uradnik Lelli, ki je imel to bolezen, navadnemu laiku pa se seveda še sanja ne, kaj bi to bilo. Zato povemo po domače, da je membrana ali koža, ki obdaja vse srce, tako ožulela oziroma se strdila, da je srce bilo takorekoč stisnjeno v smrtonosnem ugrizu, tako da je bilo onemogočeno redno delovanje skrčevanja in razširjanja srca, ki je potrebno za krvni obtok, tako da bi bil pacient v kratkem neizogibno zapadel smrti. Ker je pacient na vsak način zahteval naj ga te bolezni rešijo četudi bi pod nožem umrl, se je neimenovani zdravnik odločil za junaško operacijo. naših vinogradniških okolišev vleklo s takšno neodoljivo si-0, kakor v jesenskih dnevih, ko bleste naše gorice v tisočerih barvah, ko se zlivajo melodije barv iz vinogradov preko njiv na stminah in pobočjih, preko stoletnih hrastovih in bukovih gozdov tja v neizmerne dalje, in ko ti udarjajo na uho medolije pesmi naših klo-potcev, melodije naših gozdov in melodije škrjančkov nad njivami, kjer čaka že požeta ajda, da si jo odpelje kmet v svoje shrambe ali kjer poganja že nova ozimina in poje pesem novih upov za bodočo letino. O, koliko tisočev je že občutilo in doživljalo vso to čarobno lepoto melodij, barv in pesmi po naših Slovenskih goricah od Maribora pa doli preko vrhov Sv. Barbara in Marije Snežne, Sv. Trojice in Sv. Antona, Kapele in Jeruzalemskih vrhov in po naših Halozah tam od makolskih gričev, ki se sko-ro zlivajo z zelenim Pohorjem pa preko Sv. Duha, Sv. Trojice, žetalskih gričev doli do Turškega vrha in Zavrča, po naših vinogradih na Tinskem, v Virštanju in Bučki gori doli preko Sv. Gora na bizeljsko, sromeljsko in pišečko gričevje; po južnih na vinski trti bogatih obronkih Pohorja okrog Slovenske Bistrice in Konjic — in Bog ve kje še vse na naši slovenski zemlji, tako bogati na vinskih goricah in njihovih lepotah! Po dolgem času sem letos spet nameril korak v osrčje naših goric, baš ob času največjega praznika naših vinogradnikov, v trgatev. Pot me je tokrat zanesla v Haloze, tja na lje pravilno izrabili. Tako je senčne višine pri Sv. Duhu, od 1 pa v Evropi 50 milijonov ljudi no pesem silnih hrastovih in bukovih gozdov, poslušal mir-no in monotono in vendar tako čudovito lepo melodijo iclo-potcev, vse to sem gledal in poslušal. A manjkalo mi ja nečesd, kar sem ob tem času čul že pred mnogimi leti ob času vfnogradniškega pravnika. Kje je pesem iz ^rl naših tr-gačev in trgaČic, iz grl naših fantov in deklet? Kje oni veseli, brezskrbni smeh, ki se je pred leti razlegal kot lepa melodija preko goric in odmeval tam ob drugem bregu? Kje je melodija veselih in zadovoljnih obrazov, melodija src, ki uživajo v sreči sadove svojega trdega dela? Nisem je čul, ne vesele pesmi, ne prešernega u-kanja, nisem videl veselih in brezskrbnih obrazov. Mrko, skoro neprijazno je lice našega Haložana. Težka pest bede in pomanjkanja je udarila z vso silo na te kraje. Stotino in tisoči najrevnejših članov viničarskih in kočarskih rodbin se prerivajo skozi trdo življenje ob pomanjkanju in gla-dovanju. Vidim jim na licih vso njihovo bedo, vidim na raztrganih umazanih in vkljub življenju v večno lepi naravi smrtno bledih in iztradanih o-trokih! In naj se še čudim, da je v teh ustih zamrla pesem in da je zamrlo že skoro veselje do življenja, in da iščejo ti bedniki rešitve samo še v radikalnih političnih in socialnih geslih?! Za Haloze je potreben velikopotezen gospodarski načrt za javna dela, ki naj omogoči tem revnim, od sveta skoraj odrezanim krajem, da bodo tisoči njihovih prebivalcev preb rodili težke čase današnje krize z zaslužkom na gradnji nujno potrebnih cest in drugih naprav, ki naj odprejo Haloze svetu. Potreben pa je tudi načrt /a organizacijo prodaje vina in sadja pod boljšimi pogoji, kakor to danes mogoče, ko še vedno razni nemški mogotci iz Ptuja izkoriščajo bedo in neorganiziranost haloškega ljudstva in plačujejo na primer od kadi po — 75 par liter. To je poglavje zase, in vsi, ki jim je na srcu sreča in blagostanje naroda, morajo storiti vse, da dvignejo haloško ljudstvo iz trpljenja in pomanjkanja v razmere, človeka vsaj kolikor toliko vredne! Potem se bo spet vrnila harmonija v melodijah narodnih lepot naših Haloz in v melodijah vesele pesmi haloškega ljudstva! Na vrhovih Haloz sredi oktobra 1936. Vekoslac Spindler. e -o- O PREBIVALSTVU ZEMLJE Koliko je še živeža in prostora Na svetu je približno 2 milijardi ljudi. Kakor pa so doslej dognali, bi moralo izlahka živeti na svetu še 4 milijarde 200 milijonov ljudi, če bi vse zem- koder se ti nudi nepopisno lepa slika na vse strani: pred teboj leže Slovenske gorice z Mariborom in Ptujem, ob vznožjih v ozadju pa vidiš Sveto Barbaro in pod njo Vurberg, dalje odvisnih od uvoza. V Vzhodni Aziji (na Kitajskem, v Tibetu in na Japonskem in Mandžu-kuo) bodo kmalu izčrpane zaloge živil. V južni Aziji (Perzija, Afganistan, Prednja in Zad- zadaj Sv. Urbana, Sv. Antona nja Indija, vzhodnoindijsko o-in Sv. Ambroža, Polenšak in | točje) pa je še prostora in prehrane za 450 milijonov ljudi, v Rusiji za 250 milijonov; v An-glo-Ameriki za 500 milijonov in v Avstraliji (in novi Gvineji, Novi Zealandiji in Oceaniji) za 200 milijonov ljudi. Največ pogojev za preživljanje pa nudi Afrika, in sicer bi se moglo ondi preživljati še 1500 milijonov; ljudi. V latinski Ameriki, to ja v Mehiki. Srednji in Južni Ameriki je življenjskih pogojev še za 1200 milijonov ljudi. Podnebje je povsod ugodno, posebno še za belokožna plemena. Naša zemeljska obala ima torej še več shramb živil na razpolago, ka-ker smo jih doslej izčrpali, še ivalcrat loliko ljudi kot jih je zdaj, bi moglo živeti na zemlji I Veliko Nedeljo s starodavnim gradom, Kapelo in Svetinje; pred teboj leže cele Haloze z Zavrčem, v ozadju Boč in Do-naČka gora, pozdravljata te jasna in od sončnih žarkov obse j ana. Na zapadu diha vate s svojim večnim zelenjem Pohorje in pozdravlja te z višine beli Pohorski dom. Krog tebe pa pojo klopotci svojo večno lepo melodijo, ki je v Slovenskih goricah navdušila nemškega pisatelja Bartscha do ekstaze in je napisal eno najlepših himn na naše gorice in na pesem klopotcev . . . Vse to sem videl in čul tudi tokrat, videl mogočno razlivanje melodije barv, čul veličast- k bi ti Spel* vedla, kako naj g dres mi je Jnr zdaj kupu. Tako ae poštrekam, da le kaj. Sem že tud tebi mislila povedati, da se malo lepie podresaj. Kupi si tak mudrc na inir, boš bolj vitka, da ne boš tako debela zgledala. Pol pa enkrat si daj lase na permanent skrav-žlat, pa boš vse drugačna. Tisto žlico, k jo v rok držiš, pa proč vrž, pa boš imela na vsako roko po pet snubačev. Ce se boš pa odločila za svet za-konsk stan, ti bom pa že an prezent kupila. Pa če imaš kaj časa ljuba sestra kaj ne pezijh pridi. Jaz bi ti še veliko rada povedala Špela. To le sem^ pa, kar javno napisala, da bojo vsi vedeli. Še tisti profesar Matika tam v Da ne bo kake morebitne zamere, se moram v prvi vrsti ekskjuzati ker sem minuli teden s svojo kolono izostala. Bila sem skrivoma na ogledu v Barba Tonu in sicer cel teden. Stanovala sem pri neki ajriš familiji na Turška vas Ave. Kakor kaže ne bo z Barbe Tonom nič. — Te dni sem prejela od moje drage sestre Katre iz Pen Slovenije sledeče pismo: "Freljuba sestra Špela: Naj prvo te tavženkrat lepo pozdravim. Potem ti pa sporočim, da sem prav vesela, da me omenjaš v "Glasilu." Veš Spela, to pa ni lepo, da si kar javno povedala, kako si me šibala, ko sem bila majhna. Zdaj bodo pa vsi ljudje vedeli, zakaj i-mam plave znake — blu marks. Zdaj vidim, da nisi znala, niti ne čula, ko ti je mati naštipala vajete gor na peč. j - Vesela pa sem, ko vidim, da (Nadaljevanje a L etranD tudi že dobro tolčeš angleščino, zino skozi Prelog, mu je na Saj si jo ti precej pozneje pri- nekem ovinku pripeljal na-mahala v Ameriko za fnenoj. j sproti kmet z vozičkom. Zalo-Oni dan sem tam v Presto iker se mu je ognil, a je izgu-pri enem hausu po kranjsko | bil oblast nad volanom ter je tokala z enim šumejkarjem. z avtomobilom strmoglavil v Okrog tistega hauza je pa bil;obcestni jarek. Avto se je 2-tako lep vonj, ker je bilo dosti krat prekopicnil in obležal na rož in cvety'a. Iz hauza je pa travniku. Zalokerja pa je su-ena gospa prišla pa je rekla, nek vrgel iz voza kakšne tri da ji je ta pisan pusi proč metre stran od ceste. Obležal Chicagi. Jaz imam piko na njega odkar je ribe loviv. Moj Jur je zadnč v Mišiga,n žabe loviv, pa so previsoko skakale in ni imel uspeha. Nazadnje se mu je posrečilo da je eno keču. Svetvala sem mu naj gre po-vže lovit se jih pa Jur boji, zato ker mu roge pokažejo, potem se jih pa toliko boji, da se kar trese. Svarim te pa draga sestra, de buhvari, da bi ti ke-daj povšter vrgla pred profe-sarja Matika na plesu. Zadnč je še naju, mene in Jurja pr-jelo, da sva šla na dene. Veš igrala sta za ples Motaficelnov Jernač pa Špeharjev Matevž, na harmoniko in citre. Jur pa, ki je to muziko zaslišu je djav: Križ božji, pri taki muziki pa čjovek težko pri gmah sedi. Ti bom že še Špela kaj pisala, kako se mi bo godil. Zdaj p; še enkrat lep pozdrav draga Špela in sem tvoja sestra Katra." -o- fa Zoharja. Ivan Jere se je s silnim naporom rešil objema zemlje in odnesel- samo nekaj poškodb, njegova tovariša pa sta obležala pod težkim bremenom. Vest o nesreči je navdala prebivalstvo s tem večjim obžalovanjem, ker ima Zor-ko pet, 2ohar pa kar deset otrok. E>o pol 12. ure so ljudje pred vhodom v rov pričakovali nadaljnjih sporočil o uspehu odkopavanja. Zaman! Do o-poldne niso prinesli ponesrečencev iz rova. Bila je splošna sodba, da sta oba mrtva, kar so potrjevali tudi oni, ki so prišli iz rova. Nesrečni ženi sta tudi preplašeni prihiteli k rovu, vendar ju je občinstvo s prigovarjanjem odpravilo domov. Potolažilo ju je, da se ni zgo- valcev, kar pomeni v primeri s1 hčerko Josephino in sina- Fran- VESTI IZ JUGOSLAVIJE dilo nič hudega in da bosta najbrž kmalu prišla domov. Naposled se je res posrečilo rešiti Antona Zorka, usoda Jožefa Žoharja pa še ni znana. Gosenice delajo ogromne ško-de. V mariborskih predmestnih vrtovih in v okolici mesta se je pojavila gosenica kapu-sovega belina v ogromnih množinah. Gosenice uničujejo nasade-zelja, ohrovta in karfijo-le ter povzročajo veliko škodo. Toliko jih je, da ni mogoče nasadov pred njihovo požrešnost-jo braniti. V predmestnih ulicah je mogoče opazovati cele procesije gosenic, ki se selijo iz opustošenih vrtov drugam, da bi si poiskale hrane. Zelja in karfijole bo letos v mariborski okolici zaradi te nadloge zelo malo ter bodo s tem prizadeti tako pridelovalci kakor meščani, ki bodo morali kupovati drago zelje, pripeljano na mariborski trg od drugod. pršu. | je s hudimi poškodbami, ven- Ne vem, kaj bi ti še pisala, dar )e bil še pri zavesti. Kmet draga moja Špela. Lahko bi še je sklical vaščane, nekdo je po-dosti, ampak sem poleti od sile bizi. Moj džab je hud, da me dol jemlje. Sem zelo hudo ski- hitel v Dol obvestiti Zalokerje-vo ženo, drugi je odhitel v Domžale po zdravnika dr. ni ratala. Cez pas merim sa-i Kremžarja, tretji pa je iz dom- mo štiri pedi pa tri cole. Komarji me tudi ne marajo. Lc tist ruski ta mali mravljinci, bi me pa kmalu tako raztegnili, kot pišanc kokljo. To pa zato ker hodim korenje plet. In zdaj bo kmalu_ že tud za praprot iet, pa listje grabit. Tistega džaba pa ne ljubim preveč, ke; se hudo močeradov bojim. V Glasilu si hotela nekaj rečt Špela, da se midva z Jur-jom ne zastopva. Veš Špela ti ne poznaš razmer, ki vladajo v zakonskim stanu. Dru>r devajo v testament smereke, prašiče, denar, ali midv.t z Jur-jem sva pa premajhna, nima-va, potem pa tudi jerbšne ne bo. Zato je pa Jur djav v ta testament tebe Špela, jaz pa profesorja Matika. Kadar gre moj Jur na sej m prnese preste, da jih potem trgava pol dneva. Zadnjič je tudi zate kupu konjička in druge lepe reči, ki so se mu pa vse po poti podrobile. Ti pa kakor vidim si dobra in trdna pod noge, ko greš to-likrat v town. Jaz sem pa za vokat že čist za nič. Kadar greva z Jurjem v mestu se največkrat z anjzenponom pelje-va, potem pa še na tramvaj. Za nazaj smo zadnč pa kočijo odrala, pa so nama g---- koš dal. Ti Špela si "lučki," ki se znaš na bajcikilnu vozit. Jaz pa tistega kolovrata ne znam poganjat. Imam prekratke noge. Jur je rekel, da mi bo enga vodru "špešel," da bo imel bolj nizke kolesa. Ja, pa žalske radijske oddajne postaje telefoniral v Ljubljano po reševalni avto. Zdravnik dr. Kremžar je ugotovil, da si je Zaloker pri padcu zlomil hrbtenico, da ima nalomljenih več reber in da poškodb pač ne bo prebolel. Reševalci so ga z avtom prepeljali v Leonišče, a jt Zaloker takoj po prevozu u-mrl. Zaloker Rudolf je bil rojen v Zagrebu, pred leti je na Viču ustanovil svojo tovarno slada, diaslada in kvasa, pred kratkim pa je kupil prejšnjo Kanskega tovarno v Dolu pri Ljubljani, da bi jo preuredil za novo obratovanje. Kot navdušen športnik si je pred leti dal zgraditi majhno, a urno letalo. Kot vesel družabnik je bil splošno priljubljen. Za avtomobilizem je zgorel, in prav avto je postal njegova smrt, ko Zaloker ju še ni bilo niti 47 let. Nesreča v Kotredeškem rovu. 21. avgusta okrog 10. ure se je raznesla med prebivalstvom Zagorske doline tragična novica, da je v kotredeškem rovu zasulo dva rudarja. Ljudje so takoj hiteli k vhodu v rov in so z napeto pozornostjo pričakovali nadaljnjih obvestil iz jame. Kar so mogli zvedeti je bila ugotovitev, da je nesreča nastala pri postavljanju lesa na -dvotirniku. Tam sta bila zaposlena rudarja Anton Zor-ko in Jože Žohar, pomagal pa jima je še Ivan Jere. Naenkrat se je zemjja udrla in je zasula Antona Zorka in Jože- Mahrova hiša prodana. Kdor le malo pozna Ljubljano, pozna tudi "Mahrovo hišo," kakor se imenuje veliko poslopje, ki stoji nasproti J.ugoslovanski (prej Katoliški) tiskarni ob ze-lenjadnem trgu pri lemenatu. Ta hiša, ki je bila postavljena skoraj pred sto leti; je bila last družine Mahr. V nji je bila po potresu ustanovljena privatna Mahrova trgovska šola, po kateri je hiša zaslovela. Po vojni je prešla hiša v druge roke, dosedanji lastnik hiše pa se je zadolžil preveč in hiša je prešla 12. avgusta dražbo, za katero se je zanimalo več kupcev. Mestna hranilnica ljubljanska, državni zaklad, narodni poslanec in podjetnik Rajko Turk, tovarnar Medič in industrijski bratje Vokači, — vsi ti so prihiteli na dražbo, da pridobe hišo, ki predstavlja že zaradi parcele veliko vrednost. Prišel pa je tudi odvetnik dr. Krivic kot zastopnik interesenta, ki mu ga pred končanjem dražbe ni treba izdati tudi izdražil za 3 milijone 600 tisoč dinarjev. Ko je bilo to razglašeno, je odvetnik povedal, da zastopa mestno občino. Veliko Mahrovo hišo je torej dobila na dražbi mestna obči na ljubljanska. Prebivalstvo Jugoslavije. — Na podlagi podaktov o gibanju prebivalstva ter o izseljevanju in priseljevanju je mogoče izračunati vsako leto število prebivalstva v Jugoslaviji. To tudi dela državni statistični urad, katerega uradni naziv je Obča državna statistika in se nahaja v sklopu notranjega ministrstva. V statističnem letopisu za 1. 1934-35 so objavljeni podatki o cenitvi števila prebivalstva Jugoslavije do konca leta 1935. Na razpolago so nam tudi že provizorični podatki za leto 1936, katere je poslala država Ligi narodov v Ženevo za njene mednarodne statistične pu likacije. Po tej cenitvi, katere točnost se bo dala težko kon-trolirati, ker se le pri ljudskih štetjih vidi, v koliko so bili vsi ti računi točni, je imela jugoslovanska država dne 31. decembra 1936, 15,174/100 prebi- koncem decembra 1935 povečanje za 224,000. Ribje bogastvo na Jadranu. Splitski "Ribar" prinaša o Jadranskem morju sledeče podatke : Jadransko morje, 780 km dolgo in 200 metrov široko, s površino 132,000 kvadr. km., je majhen del Sredozemskega morja, ki ima 2.6 milj. kvadr. km. V Jadranu živi 440 vrst rib. Od teh je za hrano boljših vrst 40, slabših pa 60; ostale vrste rib niso za ljudsko hrano. Jadran ima mnogo raznovrstnih rib v primeri z dru gimi morji; v severnem morju jih živi le 176, v Baltiškem pa le 216 vrst. Kljub temu se ne more reči, da je produkcija rib Jadranskega morja velika, ker ne daje ogromne količine lo-kard in sledov severnega mor ja. Za ribarstvo na Jadranu predstavlja sardela največjo količino; letno se upame teh rib približno do milijon kg. do-čim se ujame na obali ob obali Norveške letno okrog 3 milj. lokard. V Jadran se ne razliva nobena večja reka; zaradi tega produkcija rib Jadrana ni posebno velika. Največji proizvajalec svinca na svetu bo čez 20 let Jugoslavija. Tako je izjavil Philips, predsednik neke angleške rudarske družbe, ki ima v rokah skoraj vse jugoslovanske svinčene rudnike. Philips je utemeljil svoje prerokovanje s tem, da bodo Angleži dvignili proizvodnjo v Kopaoniku za 120 tisoč ton, a v Zletovu za 110 tisoč ton letno. Kam pojdejo čisti dobički? -—o- Družinska tragedija Denison, Iowa, 30. avgusta.— Iz obupa ker je bil njen mož vedno pijan je tu živeča 30 letna farmerica Elsie Nollen s strupenim plinom zastrupila vseh svojih 6 otrok in tudi sebe. Otroci, trije sinovi in tri hčerke so bili v starosti od 2 do 11 let. Obupana mati je pustila na mizi listek z označbo čemik je ta grozen čin izvršila. -o- (Nadaljevanje a prve tirani) ka, brata Johna v Illinoisu, ter več sorodnikov* Doma je bil iz Jame pri Žužemberku, kjer zapušča brata Leopolda in dve sestre, Anno in Marijo ter več sorodnikov. Tukaj je bil 35 let in je bil dolgo let zaposlen pri NYC železnici kjer tudi spada v unijo lokal 416. Obiski Zadnje dni so uredništvo Glasila obiskali sledeči: Brat Anton J. Bevec Jr., predsednik društva sv. Jeronima št. 153, Canonsburg, Pa., brat John Krašovec, predsednik društva sv. Alojzija št. 42 Steelton, Pa. in njegov sin John, Mr. Theodore in Miss Hermina Prisland iz Sheboygana, Wis., brat Jo-sip Pavlakovič in Jos. Vidind iz Pittsburgha, Pa. in brat Joseph Stirn iz Chicaga, 111. — Hvala vsem za obisk! -o—:- NASI SLOVENSKI KAN DID AT JE SVARILO AMERIŠKEGA GENERALA Buffalo, N. r„ 1. sept. — Na tu se vršeči narodni konvenciji veteranov tujih vojn je bila sprejeta resolucija in odposlana predsedniku Rooseveltu, da naj takoj javno izrazi stališče vlade Združenih držav z ozirom na sedanjo kitajsko-japonsko vojsko. Na tej konvenciji je bil kot glavni govornik general major Smedley D. Butler. Povdarjal je, da naj se več ne drži ameriških vojakov in mornarjev pred Shanghajem, da bi tam ščitili samo interese ameriških milijonarjev; glavna stvar da je ameriško vojaštvo tamkaj je Rockefeller jeva ali Standard oljna družba, katero naj vlada strica Sama varuje?! — Boljše je takoj iz Shangtiaja vzeti in poslati domov onih 2000 Američanov in pustiti Rockefellerjevo družbo prepuščeno sebi, kakor pa da bi bila Cleveland, O. — V taznih Amerika sčasoma prisiljena v predmestjih, vaseh in mestih v Cuyahoga county je prijavilo svojo kandidaturo za razne politične urade tudi več Slovencev in Slovenk. V mestu Euclid kandidira za mestnega odbornika naš rojak Mr. Wm. Kun-čič za councilmana "at large." Za isti urad kandidira tudi Mr. Frank Berdich. Kandidat za councilmana v 3. vardi v Eu- zopetno vojno potegniti par milijonov svojih vojakov. Besedam generala Butlerja je tudi navzoči senator Champ Clark (Mo.) pritrjeval. -o- Lepi dohodki od prodaje piva Odkar je zopet dovoljeno v Združenih državah prodajati pivo, od 7. aprila, 1933, je zvez- ... . ... . . ,, t na zakladnica prejela na dav-clidu je nadalje rojak Mr. Lou- kih na pivQ skoro en biljon do_ KSKJ. dobra v izplačevanju ni raznih podpor. Torej dragi mi sobratje, potrudimo se in glejmo, da bo za 50 letnico društva (čez 5 let) vsak zavedni katoliški Slovenec in Slovenka v tej naselbini član(ica) našega najstarejšega društva sv. Janeza Krstnika št. 14 K. S. K. Jednote. John Govednik, tajnik. * Dostavek uredništva Škoda, da ob tem redkem jubileju društva sv. Janeza Krst-In dr.^Krivic je hjšo nika št 14 n, več med živimi nepozabnega sobrata Mihaela J. Krakerja, glavnega ustanov-nika in duše omenjenega društva. Navedenec se je 1. 1897 is Wess. Ob enem je prijavila svojo kandidaturo Mrs. Mary Hochevar, ki kandidira letos v šolski odbor mesta Euclid. Mrs. Hochevar je poznana gl. uradnica K. S. K. Jednote in I uspešna tajnica pri največjem ženskem društvu iste Jednote, pri društvu sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. • V Maple Heights, O., je kandidat za vaškega blagajnike. Mr. Charles Tušek. Za coun-cilmane v isti vasi so prijavili | svojo kandidature: Petsr Zar larjev. V juniju letošnjega leta je zvezna blagajna prejela na davkih za prvo $31,940,980; od odprave prohibicije pa so dav-iki na pivo do 1. julija letošnjega leta prinesli $958,159,786. Sodeč po tem, da pivovarne tekom poletja kupujejo davčnih znamk za pivo za $100,000 na dan, je mogoče sklepati, da je zvezna vlada od leta 1933 ! pa do 10. avgusta prejela na davkih na pivo nad en bilijon j dolarjev. o kovič, Nick Herak, poznani oz- nanjevalec hrvatskega r a d i o |Francozi # ^Miško programa, in Frank kostehe. Za konštablarja v vasi Maple Heights je kandidat naš rejak Joseph Vidmar, burg Heights vasi za konštablarja Mr cer- POIZVEDBA Pred 33 leti, oziroma leta 1904 je odpotoval v Cleveland, Ohio Karpl Kastellc, samec, rojen 13. januarja, 1860 v Cei-njicah št. 17, župnija in občina Št. Vid. le več let ni nič svojcem pisal. Bival je menda tudi v Heilwood, Pa. Njegovi sorodniki bi radi znali, če je še med živimi. Pojasnilo naj se izvoli poslati na: Uredništvo Glasila, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. -o- Vstopnice za mladinski koncert Cleveland, O. —. Vstopnice za koncert Združenih Mladinskih Zborov, ki se vrši 19. septembra v S. N. Domu si lahko sedaj, nabavite pri pevcih in pevkah zborov, pri odboru ali pa v slaščičarni Mrs. Mary Makovec v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair ju. Rezervirajte si sedeže že sedaj! —Tajnica. Udobnejše potovanje Sedaj, ko je po lat ni naval potnikov ta Ev-ropo pojenjal, bo potovanje udobnejie in pri-jetneji«. Ako ste pred Boiiiem namenjeni v atari kraj. mi £im prej piiite za Voml ted parnikov, cene kart in druge informacije. CENE ZA DENARNE POŠILJKE Za t 5 O« 20« Din Za Za «.40 350 Din Za Za 11.65 500 Din Za Za 21.00 1,000 Din Za ZA 45.00 2,000 Din Za $ 3.45 50 I ar 6.35 100 l.ir 12.25 20« Ur 29.50 500 l.ir (7.00 1.000 l.ir Pri vefjih zneskih »orazmeTen popust. — Pošiljamo tudi v am. dolarjih. sorodnike: iz starega kraja je sedaj mogoie dobiti, ako Vale premoženje nudi zadostno raraneijo. Piiite po pojasnila. NOTARSKI IN DRUGI POSLI Kadar imtte kak notarski posel, ali kadar imate kako drugo zadevo s starim krajem, je v Vuiim interesu, da se obrnite na sledeči naslov: LEO ZAKRAJšEK CENERAL TRAVEL SERVICE, INC. 302 E. 7 2nd St., New York. N. Y. ksv v Bel gradu Pariz. — V tem mestu se je V New- osnoval posebni odbor, katere-kandidira £a namen je v Belgradu zgra-Frank diti krasno votivno ali spornin-v Novak. V Fairview vasi kan- sko cerkev v spomin 45,000 didira za konštablerja rojak francoskim vojakom, ki so pa-Mr. Franw Fonda in v Glen- 3H na bojnih poljih v Macedo-willow vasi imajo kandidata za | niji. Cerkev bo zavzemala maršala Sinko. v osebi rojaka Frank Aretirani ogrrki avijatlki Maribor, Jugoslavija, 2. sept. Ker je bil neki ogrski vojaški zrakoplov pri Murski Soboti prisiljen pristati na tleh, ic policija aretirala 6 ogrskih častnikov vsled prekoračenja meje. -o-- Proteslantje svarijo Hitlerja Berlin, Nemčija, 30. avgusta. Včeraj so razni protestantovski pastorji v svojih pridigah ostro napadali Hitlerjevo vlado ker se vmešava v verske in ccr-preselil v Anacondo, Mont., ter|kvene zadeve. Zaeno je po- tudi ondi ustanovil naše Jed-'siai0 vcg konfesijonalnih ško-. Kakor zatrjuje, bo Schmelling prostora za 8,000 vernikov. Vodstvo te akcije imata v rokah pariški kardinal Baudril-lart in maršal Franchet d'Es-prev; tozadevne stroške se bo skušalo dobiti s prostovoljnimi darovi katoličanov na Francoskem. -o- Lepa ponudba Dallas, Tex., 3. sept. — Ravnateljstvo panameriške razstave, vršeče se v tem mestu je ponudilo znanemu nemškemu rokoborcu Maks Schmellingu $100.000 če bi hotel priti iz Nemčije meseca oktobra t. 1. semkaj in se boriti z angleškim rokoborcem Tommy Farronv VAM) ZA VSAKOGA KADAR paftlljate denar e Kari kraj; KADAR ste namenjeni v "tarl kraj; KADAR telite koča is starega kraja, se obrnite na nas. KARTE prodajamo ea vse boijle par-nlke po najnltjl ceni m se*» da tudi sa vse Izlete. Potniki so s natfm posredovanjem vedno sadovolJnL Denarne pošiljk® izvrta Jemo zanesljivo po V JUGOSLAVIJO Za t 16» IS« Din Za (.00 S00 Din Za 7.1» SO« Dtn Za 11.70 >0« Din Za 21.00 1,000 Dte Za 46.00 S.OSo Din V ITALIJO t* 9 Ml IS« Lir trn lt.SS 200 Lir Za SS.e« SSS Lir Z« (7.00 l.SSS Lir trn 112.60 t.SSS Ur Za 117.(0 S.oeo Lir notino društvo sv. Jožefa št.|fov vIadi tozadevni protest. 43; tajništvo tega društva je vodil do svoje smrti, 23. dec. 1920. Pokojnik je bil v resnici naš vnet Jednotar in več let tudi glavni odbornik; na-1 zadnje je vršil urad predsednika gl. porotnega odbora. Bo di mu ohranjen najblažji spomin ! Uredništvo "Glasila" iskreno čestita društvu sv. Janeza Krstnika št. 14, ki bo prihodnjo nedeljo, 12. septembra slavilo svoj 45. letni jubilej ob navzočnosti našega sobrata Jed-notinega predsednika in sobrata gl. tajnika kot častna gosta. -o- ponudbo sprejel. (Nadaljevanje s 1. strani.) 31. avgusta je po dolgi in mučni bolezni preminul dobro poznani Frank Zoran, po domače Adam, star 50 let, stanujoč na 778 E. 156th St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Jennie, poprej Tomšič, roj. Lampe ter JUGOSLA VIJ A NAJHITREJŠA DIREKTNA PROGA Pojdite v vašo domovino, po solnčni joini poti, najboljša pot. Poletno vreme in čisto morje se vam najbolj prilera na ITALIAN LINE parnikih, parniki ki so neprekoeljivi glede udobnosti in postrežbe na modernem potovanja po morju in posebno izdelani, da imate veselje potovati po JUŽNI POTI. VULCANIA — SATURNU Naravnost v Jugoslavijo—18. sept., 6. okL. 23. okL, 10. nov. REX — C. DI SAVOIA — ROMA Preko Genove—25. sept.. 2. okt., 9. okt, 16. okt., 30. okt. Za informacije in rezervacije se obrnite na katerikolega zastopnika ali na naš urad 1000 CHESTER AVENUE, CLEVELAND, OHIO Navedene cene so podvrteoe pranem-bl, kakor Je kun. Pošiljamo tudi denar brsoJavno m izvršujemo izplačila v dolarjih. V vašem lastnem interesa Je. da pišete nam pred no ee drugje počutite, sa cene in pojasnila. Slovenic Publishing Co. (Olas Naroda—Travel Bureau) ti« Wee! lSth SL New York. N. T. Najnovejša knjiga! Sezite po najnovejši knjigi, iz katere dobite lahko vse podatke za pridobitev ameriškega državljanstva Knjiga vsebuje vse 'najnovejše postave in ie pravkar izšla. Dobite jo samo pri založništvu "AMERIŠKA DOMOVINA" SLOVENSKI DNEVNIK slovenska linijska tiskarna 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Pošljite 25c ▼ mamkah ali money ordru in knjigo vam takoj odpošljemo. ELEJP In Um With th« Kaj Jay Booster«. Action and More Action Means Success! OUR 0 PAGET: "The Spirit of a Hejxi-Venated K.SKJ" « w B ICSKJ'S March To Progress! Fall In! Boost KSKJ Sports! CAPACITY ATTENDANCE AT BANQUET CLOSING 13TN JUGOSLAV CONVENTION Hibbing, Minn.—A capacity attendance filled the Hibbing Recreational Building Aug. 29 forthe banquet closing the 13th annual convention of the American Jugoslav Association of Minnesota. The organization consisting of 9 clubs representing Range towns, and a membership of 1,-400, elected as its officials: John Malevich, coach at Eve-leth High, as president; Peter Fugina, Aurora, 1st vice-president; Frank J. Indihar, Gilbert, secretary; Frank Tekautz, Chisholm, treasurer. The banquet program was opened with the group singing of America, led by Mrs. Shubit. Rev. Francis J. Schvveiger of Gilbert, Minn., delivered the invocation, after which toast-master John Golob introduced the speakers and guests. Among the speakers were Thos. Etrizich, Judge Mark E. Nolan, Judge Martin and J. Hughes. Rev. Fr. Vodushek, of Jugoslavia delivered an address in Slovenian, and Chief Justice Henry M. Gallagher delivered thq principal address in English. Guests at the speakers table were George Brince, member of the KSKJ supreme board, and Stanley P. Zupan, editor of. Our Page ^ of Cleveland, Ohio. The speaker's program was interpersed with entertainment by the Seven Harmonicas, songs by Betty Jean Indihar, songs by Betty Mae Laghter, songs by Olga Praznick accompanied by Wm. Praznick, and violin solos by Nicholas Furjanick. All speakers pointed out that friendship, unity, and a true spirit of brotherly love,—the objects of the organization— played a dominant role in the 'ives of the Range people, and adherence to these principles and those of a true American Jemocracy will assure them :ontinued progress. Dancing followed the ban-luet program.' Social Justice or Communism By GEORGE JOHNSON PhD., LL.D. Condensed from Catholic Action GOOD DESIGN, CONSTRUCTION PAY BUILDERS, LENDERS PREMIUMS Washington, D. C.—Fostering the concept that good design and proper construction pay premiums to builders and lenders, as well as benefiting the home owner, the Federal Housing Administration has held a series of small house planning conferences in 22 leading cities throughout the country, according to Stewart McDonald, federal housing administrator. Conferences on design and construction form one part of a three-fold program directed by the Federal Housing Administration against three specific abuses in the home building and mortgage lending fields: speculative building, speculative subdivision of land and speculative mortgage lending. More than 8,000 builders, contractors, architects, lending institution officials and others connected with residential construction have attended the public meetings, and several hundred conferences have beeji held with builders and contractors desiring to obtain assistance with problems of small house construction. "The Federal Housing Administration has always recognized the value of high quality construction in property securing the mortgage loan," the administrator said. "We believe, further, that good design and the home owner, although this fact has not been fully recognized. "Conferences on design and construction, held in more than a score of cities, have served the dual purpose of interesting builders in building better and , more attractive houses, and of again bringing to the attention of the building industry the advisory technical service which the Federal Housing Administration is able to render individual builders. "While public meetings have undoubtedly had a marked effect upon the attitude of many builders, the concrete accomplishments of the conferences were obtained from the advisory interviews held in the eay following the public meetings. Hundreds of architects, tuilder3, developers, bankers and others have brought proposals, plans for new developments, plans for individual houses to be examined by the conference staff. Suggestions have been made as to changes and additions which would add j to the soundness of the projects, and the staff has been able, in this way, to render a real service to the building industry. "It should be remembered that this advisory technical service is available to the building industry at all times, through the architectural supervisors in the local offices of the Federal Housing Administration. It has been the policy of the administration to employ architects capable of advising the industry on technical problems of design and construction, as well as handling the compliance inspections and the analysis of properties for commitments. "If the conferences on small house planning have acquainted the building industry with the services available through the local offices, they have served a very real purpose. The progressive use of this service by the building industry should result not only in improved houses but also in greater facility in processing cases." The administrator pointed out that conference discussions have featured four important problems: (1) the need for better technical service in the design of houses, (2) the possibility of employing better workmanship and materials in small house construction, (3) the need for the building of a larger number of small, inexpensive houses, (4) the possibility of reducing production costs through efficient planning for quantity production. Words mean different things to different people. We find it difficult to get any place with certain controversies for the simple reason that while we are talking about the same thing, each of us means something else. If Catholics would bear this fact in mind, I believe they would be less dismayed at the lack of any whole-hearted and enthusiastic' response on the part of their fellow citizens at large to the battle cry they have raised against Communism. Grant as much as you please to the super-cleverness of organized propaganda, believe if you will in the existence of a highly organized machine to spread the doctrines of Marxism, the mystery of apathy to the Church's crusade is not explained. The fact of the matter is that they do not know what we are talking about. This is a controversy about fundamentals, and in this country we have not been in the habit of talking about fundamentals. Catholics recognize Communism what it is—not just an- ganized force in this country is an appalling fact. I am not saying that the American people are irreligious; but I am saying that they do not go to church, which means that in a generation or two they will become irreligious. There is just enough religion left in our midst to save us from missing it and to prevent us from taking very seriously the warning of those who realize how perilous is its tenure. The Holy Father reminds us in one great enclyclical after another of our obligation to labor for social justice. He emphasizes the fact that this must always be one of the great objectives of Catholic Action. Now, social justice cannot be established by taking the present social order as it is and applying a veneer of external reform. Social justice can be the result of nothing short of reconstructing the social order. It is not, then, a matter of eliminating certain abuses. It requires the extirpation of the roots of these abuses. Catholicism and Communism have this in common, that they see no hope in main- Other economic or social theory, taining the statu^quo. Both arguing interminably as to the number of angels that can stand on the point of a pin, while the interests of humanity were neglected. If you say "supernatural," they recall that tbey learned there was a time when the Church enslaved the people by means of some black magic. It would seem then that our campaign for social justice and against Communism must begin at the beginning. Our conclusions are acceptable only on the basis of our premises, and our premises are not understood. We must begin by telling the world anew all that it has forgotten about God and Jesus Christ, whom He has sent. It has been said a thousand times that the solution of every human difficulty can bfe found in the penny catechism. But outside of Catholic circles the catechism and its contents have long since fallen into disuse, to say nothing of disrepute, and it is not easy to reestablish it. We cannot remind ourselves too often that in the fight we are waging for the reconstruction of the social order on the ! sound basis of Christian prin- BUTTE SOCIETY TO MARK 45TN YEAR IN FRATERNAL FIELD Butte, Mont.—Forty-five years of service in the fraternal field will be marked Sunday, Sept. 12, when the St. John the Baptist Society, No. 14, oldest lodge in Montana, celebrates the foundnig of the society. The celebrant society was organized Sept. 11, 1892 by Michael Kraker and Michael Kobetich supported by 14 charter members: Michael Ostronich, jJohn Žaflec, Peter Osterman, Michael Sutej, Geo. Kobe, John Rezek, Nikolaj Ma-ljevac, Nikolaj Cvetkovic, Ste- but a heresy. It is just an-; see certain fundamental de- lcipies> we stand virtually alone. other word for atheism. "Ac- fects in modern society that cording to this doctrine," says the Holy Father, "there is in the world only one reality, matter, £he blind forces of which evolve into plant, animal and man. Even* human society is nothing but a phenomenon and form of matter, evolving in the same way. By a law of inexorable necessity and through a perpetual conflict of forces, matter moves towards the final synthesis of a classless society. In such a doctrine, ha is evident, there is no room for the idea of God; there is. no difference between matter and spirit, between soul and body; there is neither survival of the soul after death nor any hope in a future life." Whatever Communism creates is just so much machinery for eliminating God from human society. It is Because the Church has the supreme responsibility of realizing the purpose of her Divine Founder, that she has declared war on Communism. We C a t h o'l i c s understand inevitably make for the enrichment of the few and the enslavement of the many, for the development of economic power without a social conscience. Catholicism and Communism part company in die first place in their answer to the question : What is wrong with modern industrial civilization? and in the second place in their answer to the question: What are we going to do about it? There are no allies upon whom we can depend; as a matter of fact we entangle ourselves in alliances at our peril. There are, to be sure, no end of defenders of the status quo. The present system has been good to them and they regard any talk as a threat to their vested interests. These are the kind of people who strive to flatter us by speaking of the Church as a great conservative power, always arrayed on the side of We speak a language that«the jaw and order> standing the world has refused to listen to for the past 100 years and whose meaning as a consequence it cannot comprehend. The enemies of the Church are past masters in the art of calling names and they prevent us from getting a hearing by hissing such words as "medieval," "s c h o 1 a stic," "supernatural," and the like. Noble words, all of these, and rich in connotation for human welfare. However, for great masses of peo- four square against the forces of revolution. If we allow ourselves to become tarred with this particular stick, the poor are not going to listen to the Gospel we have been appointed to preach to them. Were it not for the fact that this class of people is so blindly intransigent, Communism would not be the power that it is today, for Communism is a reaction to ruthless Capital-As Communism becomes ism. pie this connotation has been stronger> it jn turn is reacted distorted. If you say "medie- j againat and in this instance, val," they remember that they, most notable reaction is this because'we know from ex- j learned that there was a time j pascjsm But Fascism is not a Christian solution of the'so- fan Petric ,Math Sutej, Matija Tezak, Martin Bajec, John Mi-lik and John Stariha, and by the end of the year the society had a membership of 40. Of the members admitted the first year there is one survivor, Anton Vidmar of 919 Ergo St. Michael Kobetich and Michael J. Kraker were the president and secretary, respectively. Mr. Kraker, five years later, moved to Anaconda, Mont., where he organized St. Joseph's Society, No. 43. At the organization meeting held April 1894 in Joliet, 111., for the purpose of forming the KSKJ the local society, unable tp send representatives, notified the meeting that it would join the KSKJ provided such an organization is formjd. Subsequently the Union was formed and the society was given No. 14. The society was aided financially prior to its incorporation by members Nikolaj Maljevec, Nikolaj Bukovic, Martin Turk and Stephen Petric, who loaned the society $340.00 without interest. At present the society numbers 133 in the Adult Department, and 55 in the Juvenile Branch. From the time of its admission to the KSKJ, July 1, 1894, to the present date the KSKJ has paid 120 death claims in the total amount of $112,400. Sick benefit, accident and operation, and special benefits bring the total Besides the formation of afamount received from the K. WAUKEGAH WILL MERGE TWO CLUBS Waukegan> 111.—As everyone among Midwest Kay Jay circles is on the verge on believing that the spirit of Kay Jay is dying out in Waukegan, comes the great news that Waukegan will be back in sports this fall with a strong combination of St. Mary's and St. Joseph's members merged together. This group will be called the Waukegan KSKJ Booster Club. Plans are being made for the formation of this club, which will hold its first session in September. The young men of the two lodges are very enthusiastic over the idea and promise the Kay Jay world a lot of news and activity during the coming seasons. basketball team for this fall, Waukegan will organize baseball team in the spring. It is doubtful whether the young ladies of the St. Anne's and St. Mary's lodges will be permitted to enter the club. Such items will be ironed out at the first regular session. So until we can be back in the sports world, we salute the clubs who have kept up the spirit of KSKJ while we lay back idle. BILL MOVIES perience what religion means. . when popes and ecclesiastics cial problem. The Church of What we are liable to overlook i ground the masses underfoot, is the fact that for millions of If you say "scholastic," they re- Christ cannot prosper long un-our fellow men religion has no j member the story someone told j der any syatem that forces meaning. Its decline as an or- them of lazy, dissolute monks .continued on Pa*e 8) MEETING NOTICE La Salle, 111.—The regular monthly meeting of St. Ann's Society, No. 139, will be held Sunday afternoon, Sept. 12, in St. Roch's Hall. All members are urgently requested to attend as the fall and winter activities will be outlined at this meeting. Awards—Adult Department: For each new member who joins the Adult Department, the following cash awards shall be paid: For $ 250.00 of insurance......$1.50 For $ 500.00 of insurance......$2.50 For $1,000.00 of insurance......$5.00 For $1,500.00 of insurance......$6.00 For $2,000.00 of insurance......$7.00 In addition to the above awards the Union shall pay $2.00 for medical examination. JUVENILE DEPARTMENT For each new member who joins Class "A" or "B" (Ordinary Life Certificate) the Union shall pay $1.00. For each member who joins the Twenty-Year Endowment (Class F-JD) Certificate class, the Union shall pay the following amounts, depending on the amount of insurance written: For $ 250.00 of insurance......$2.00 For $ 500.00 of insurance......$3.00 For $1,000.00 of insurance......$4.00 SPECIAL AWARDS At the conclusion of the campaign, subsidiary lodge secretaries shall be entitled to $5.00 for each ten (10) new members over the total membership of their respective lodge as of April 1, 1937. For instance, on April 1, 1937, St. Joseph's Society has a membership of fifty (50) in its Adult Department. At the end of the campaign the society's membership total is sixty (60). In such a case, the secretary is entitled to $5.00. If the membership total is increased by twenty (20) members, the secretary shall be entitled to $10.00. If the membership total shall be increased by fifty (50) members, the secretary shall be entitled to an award of $25.00. If the membership total shall be increased by one hundred (100) members, the secretary shall be entitled to an award of $50.00, etc. The above special awards shall be applied to membership totar increases in both the Juvenile and Adult Departments. Forest City, Pa.—The St. Mary's Society, No. 77, will sponsor a moving picture of Jugoslavia in Muchitz's Hall on Saturday and Sunday, Sept. 11 and 12, at 7:30 p. m. Admission will be 25 cents. At the regular meeting it was decided that every member must get four tickets, and if he can't use them himself, he can sell them, for every member will be assessed $1 toward the lodge treasury to cover the lodge expenses. Tickets can be obtained at the secretary's home or at the homes of anyone of the committee: Anthony Zigon, Matt Kamin, Anthony Bokal. Frank Poderzaj, Sec'y. -o- TELL HIM THIS The man who insures at the younger age— Is more certain of physical insurability; Has protection for a larger number of years; Makes smaller annual deposits ; Makes a smaller total deposit up to age 70; Gets more money at age 70 if he surrenders his policy; Pays a smaller premium after age 70 if he keeps his insurance. S. K. J. to $148,966.00. Among the guests at ihe jubilee celebration will be Mr. Frank Opeka, supreme president, Waukegan, 111., and Jos. Zalar, supreme secretary, of Joliet, 111. In its 45 years of work ihe society has progressed, undoubtedly guided by the ideals of fratemalism and the spirit of the West. As an inspiration to the society to carry on, the following poem by Arthur Chapman is reprinted: OUT WHERE WEST BEGINS Out where the handclasp's a little stronger Out where the smile dwells a little longer, That's where the West begins; Out where the sun is a little brighter, Where the snows that fall are a trifle whiter, Where the bonds of home are a wee bit tighter, That's where the West begins. Out where the skies are a trifle bluer, Out where friendship's a little truer, That's where the West begins; Out where a fresher breeze is blowing, Where there's laughter in every streamlet flowing, Where there's more of reaping and less of sowing, That's where the West begins. Out where the world is in the making, ' Where fewer hearts with despair are aching, That's where the West begins; Where there's more of singing and less of sighing, Where there's more of giving and less of buying. And a man makes friends without half trying, That's where the West begins.' — ——■ FOR GOD, HOME AND COUNTRY By FATHER KAPISTRAN We're on the eve of another Labor Day parade. It will be, perhaps, the first parade of its kind. * Labor will appear in three camps: Green's army, the battalions of Lewis, and the men from "on the fence." We only pray the parade will not be to battle. We had enough military tactics in our recent strikes. Catholic papers leave no doubt regarding the soundness of unionization. Some even insist that laborers who jeopardize their fellow-man's union by belonging to no union are failing in a MORAL obligation. Workingmen know enough about papal encyclicals to realize that the Church has long fought for more than justice; it has demanded CHARITY besides justice for the laborer. This means that capitalists and employers must consider the workingman as a soul not as a cog in a machine. The union leaders must also remember this. They must not unionize him and then forget he has troubles. The guilds of medieval Catholicism maintained this ideal in practice. Members of the guild unions assisted their fellow members and families in sickness, storms, death. They provided old age funds, personal help ^o the poverty-stricken, loans and alms to victims of floods, fires, and shipwreck. They schooled the poor, visited the afflicted. They KNEW and LOVED one another as Chris- DAMIEN the Leper The courage that took him to Molokai. By John Farrow (The Catholic Digest) Rites of paganism still were into being and finally each practiced on the Island of Ko-! trade or profession acquired its hala, and many of Damien's community were still under the necromantic influence of native witch-doctors who were careful to keep their identity a secret. In ancient times those sorcerers, called kahunas, had been a highly revered and feared class—next in ranks, and certainly not subservient in authority, to the kings. Indeed, they had grown so strong in power that just fifty years before Da-mien's arrival the Islands had been taboo-ridden to a degree that would have seemed ludicrous, if . the results had been less tragic. A kahuna had the power of life and death; as he was supposed to be in constant communication with his favorite divinity, he could issue a taboo at the slightest provocation. The only possible escape for the unfortunate transgressor of a priestly ban was to flee to a city of refuge; for, like the ancient Jews, the Hawaiian? had these walled towns, bounded by temples, and all men, no matter what were their crimes, could find safety within the prescribed limits. These island people seem to have had many other customs in common with the Israelites. Circumcision was practiced and the legends of the Creation are strangely similar to the Old Testament, although instead of one Deity a divine trinity existed at the beginning: Kane, the "founder, Ku, the builder, and Lono, director of the elements. This Trinity created the earth and the heavens, the sun, tutelar deity, and with them came innumerable gnomes and fairies, nymphs, monsters and evil spirits. The credulous people were at the mercy of any fakir with sufficient imagination to create a tale of superstition until, with the death of Kamechameha I, the power of the kahumas was broken and gradually as a class they were to perish. Nevertheless, for several generations, an occasional one persisted in the remote districts, forming cults the adherents of which met, in secret, to practice sinister rites. Rumors of such a sect existing in his parish came to the ears of Damien; there were whisperings in the confessional of spells and fears and of ritualistic dances that were exotic and obscene. At deathbeds he sometimes had seen unmistakable evidences of the sorcerer's trade in the form of unclean tokens and charms. Although he campaigned vigorously and tried to discover the identity of the members and the whereabouts of the meetings, his efforts met with futility. Even the most faithful of his parishioners, as though they dreaded some supernatural revenge, would become uncommunicative before his queries and, to his dismay, the evil influences seemed to be spreading, rather than decreasing. Faces that had been friendly were turned away from him when he passed. Greetings were not answered, and the congregation at the chapel began to decrease. At ed by finding, hidden in a thicket of tree ferns, a strange and rudely shaped image of stone. In the cool green twilight, caused by the natural roof of the giant fronds that met overhead, he carcffully examined the idol. It had a roughly hewn face and was obese and squat, standing about four feet tall and at the base was a flat rock, evidently an altar which was mottled with dark stains, still damp and thick, of clotted blood. The repugnant evidences of recent and gory sacrifice gave the priest added strength. Pushing against the image he toppled it over, smashing the altar beneath. Then with the clasp knife he always carried he slashed two branches from a nearby tree and lashing them together with vine tendrils fashioned a crude cross which he triumphantly erected in the place where the idol had stood. To leave no doubt as to who was responsible for this handiwork he left his clerical hat on the ground in plain view. SOCIAL JUSTICE OR COMMUNISM (Continued from Pat« T) What good to anyone is a union system which become, as the ,ikeneM of Rane TMs and grasping, as heartless, as dom- Qther simi,ar stories were ineering w.th money and vio- brQught tQ thg is]ands -n the whfch" attacks?ta m0nitCr eleventh century by the high 1 * * | priest Paao, and passed from The Popes have fought for generation to generation by the justice to labor. They do not successive kahunas, approve of violence. . j Unfortunately, until the ar- Our present Holy Father rival of the missionaries, they moon and stars, and from tne funerals, when he was reading deeply appreciates what Mussolini has done for the Church against secret societies, especially Freemasonry; he likewise appreciates what Franco has done for the Church against Communism. But to strangely akin to the Hebrew both Benito and Francesco he narrative of the Book of Gene- earth a man was fashioned in, the service, he was conscious of a furtive air among the mourners as though other powers were being appealed to. One night as he sat out iide his house enjoying the peace of the evening and idly peering up at the spangled canopy of the tropical night, he heard distant drums that throbbed with an unfamiliar note; not the usual festive beat, but a rapid, disquieting lattoo. The sharp silence that followed an abrupt cessation of the noise was punctuated with an inhu- never had any method of writing, not even picture-writing like that of the Egyptians and Aztecs. Where and how did the Hawaiian priesthood become possessed of these tales so has made it very clear that he does not approve of 1. the Fascist! principle that the individual is made for the state and not the state for the individual, and 2. the Fascisti method of ruthless violence to attain ils end. By the same token, our Holy Father must decry violence as used by labor to achieve its purpose, so long as peaceful means are not exhausted. There is no doubt that the C. I. O. embodies more Catholic principles than any previous movement for labor. It won the admiration of the Vatican newspaper. But it was not praised for its war-tank methods. Many observers believe the separate fields of C. I. O. and A. F. of L. will be permanent and fruitful. On the other hand, labor must beware of the grave dangers in domination by strange | leaders to the exclusion of ADEQUATE local representation. Employers should not lose their right to dismiss or transfer employes whose carelessness, i lack of skill, or dishonesty is equivalent to sabotage. And no j force should compel him to rehire them. The most perfect rules, however, will fail in so far as Christian justice and charity are not by all. sis? There are many theories but none of them has ever been satisfactorily proved. As the centuries rolled by, the Biblical tradition, although still The following day was a Sunday and in the church he delivered a bitter harangue that was both a denunciation and challenge against the sect of idol worshipers. He did not have to wait long for an answer. The next morning a sorcerer's talisman in the form of a small, oddly shaped shell, filled with evil smeiling ashes and bound with dried sinews, was found tied to his door. Well aware that the eyes of the entire village were watching his every action, he took the token and with a great show of contempt tied it to the tail of a large hog. All that day the swine snouted and grubbed for food in the usual noisy way of such an animal, quite unaware of the abracadabra at its rump; but in the evening it died; the corpse, revealing a throat cut in a jagged wound, was left at Damien's door. He tried to make a joke of the affair, saying that although the beast's death was the work of a poor butcher, he was nevertheless grateful for the gift of fresh pork, even though it be from existing, did not serve to pre- the following day he vent the divinities. man scream, then silence again. • an annonymous donor. But the Damien, startled to his feet, villagers refused to share his stared at the direction of the i lightheadedness, no native noise in a state of angry alarm. | could be induced to venture near the carcass, and indeed the man who acted as his servant vanished when called to help skin it. He had been long enough in the island to know better than to attempt a search that evening; made a of vthe formation of lesser thorough exploration War Gods sprang neighborhood and was reward-1 (To Be Continued) SLOVENIAN DAY AT THE GREAT LAKES EXPOSITION her to render to Caesar any of the things that are God's. Frequently we ask ourselves, could we not do more in the way of cooperation with other religious denominations? Could they not be brought to view the Communistic peril as we do and join in our crusade? Again, I think the answer is in the negative. Witness the behavior of the Federal Council of Churches during the recent fight the Catholic people of Ohio waged against the injustice of being forced to contribute to the education of other people's children at the expense of the religious education of their own. So we stand alone. This should not discourage us, for after all we are not alone; there is One who is with us all days even to the consummai-tion of the world. Truth must eventually prevail. We have the might of God on our side. However, let us not forget that His might is made perfect in our infirmity. It would be folly to lose time bewailing the fact that the world will not listen to us. It is up to us to see that the world cannot help but hear us. The most effective way of getting attention in this world is to be different. By virtue of our calling as Christians we are different. It is up to us to make this difference stand forth. For years, I have been maintaining the thesis with regard to Catholic education, that if it is no different, or from secular education, there only different in accidentals is no sufficient reason for its existence. It was because the early Christians»were different that pagan Rome became interested in them. That interest involved them in one bloody persecution after another, but it also won the converts that were responsible for the final triumph of the Cross. What is true of our schools is even as true of our other means of education. It is particularly true of the Catholic press. It should be different, with all the holy difference that distinguishes Christ from the world. If we are to convince hien of the evil that lives in Communism, we must at the same.time convince them of the good that lives in Catholicism. They must see that humanity cannot spare the things that Communism would destroy. The outstanding attribute of everything that we do by way of propagating the Truth should be excellence. We simply cannot afford to be second rate in anything. By this I do not mean that we should be esoteric and lose the common touch. The excellence of Christ's mission did not separate Him from the least of His brethren. But I do mean that the tone of everything that we do, be it in the classroom, in the editorial chair, on the radio, should be distinguished and fine. We can reach the masses without incurring the contempt of the classes; we can impress the classes without talking over the heads of the masses. Christ did. . OUR PAGE COOKING SCHOOL By FRANCES JANCER That the cooking school is water. Pour scalded milk ov«? being acclajmed by the feminine readers of Our Page has again been proved by a very enthusiastic letter received from Mrs. L. I. Supan of 3630 E. 81st St., Cleveland, O. This week's school will endeavor to give its students a variety of recipes. The following recipe can also be used *as a foundation for "orehova potica," being a raised yeast dough. Lemon Rolls One cake compressed yeast, 2 tablespoons lukewarm water, 2 cups scalded milk, 4 tablespoons shortening, Vt CUP sugar, 2 eggs, 1 teaspoon salt and flour. Soften the yeast in lukewarm KOSEM-GENS La Salle, 111.—Miss Dorothy Kosem, daughter of Mr. and Mrs. Louis Kosem, St. Vincent Ave., and William Gens were married in St. Roch's Church by the Rev: Fr. Joseph, pastor, on Sunday, Aug. 28. The young couple plan to reside in La Salle. RETURN HOME Cleveland, O.—Mrs. Ivan Zupan, daughter Dolores, and sons Stanley and Cyril returned home after spending two weeks motoring through the Midwest, and the Iron Range country of Minnesota. -o- DELEGATES Cleveland, O.—Among the delegates io the Annual Moose Convention held here last week were Anthony Bevec of Canons-burg, Pa., and Mrs. Jean Tezak of Joliet, lib SMOKING DULLS TASTE FOR SUGAR, SALT . Sunday, August 22, was designated as Slovenian Day at the Great Lakes Exposition, Cleveland, O. Over 3000 of our people participated. Dancing, singing, drills and music were on the program. Principal speaker was Hon. Judge F. J. Lausche. The fact that we are different and that this difference exhibits the charasteristics of excellence, should, with the grace of God, win for us a public. We are then in a position to teach. Our task it is in the name of Christian social justice, which is only another way of saying in the name of human happiness, to strive to dissipate the clouds of confusion that are darkening men's Washington, D. C.—"Smoking tobacco dulls the acuteness of taste for both sugar and salt," states Science News Letter in reporting experiments conducted by the Rev. Dr. J. Edward Rauth and James J. Sinnott at the Catholic University of America at Washington. "But the effect is not permanent; when the smoking is stopped the ability to taste returns to normal." "Six habitual smokers who planned to give up smoking for a period," continues the account, "volunteered as subjects in the experiment. Tests were used to determine the weakest solution of sugar and of salt that could be tasted by each one. Then they stopped smoking. Their taste became more acute, so that they could taste solutions of sugar only about half as strong as their former limit. Salt Could be tasted in solutions about two-thirds as strong as formerly." That the test was dependable is indicated by the fact that two of the six subjects "sneaked biespoons "shorteningrVi cup in, a couple of smokes during |milk % cupsoftened American the non-smoking period." Their cheese Qr we„ drained cottage taste in a sugar test betrayed them! "Non-smokers tested as a check on the experiment were the shortennig and sugar, stir until dissolved and allow to cool until lukewarm. Add yeast and enough flour, about 2 cupg, to make a sponge. Beat well, cover, and let stand in warm place over night. In the morning, beat the eggs and add them with salt to the sponge. Add enough flour to make a dough that will not stick to the hands when kneading. Knead well Place in greased bowl, cover and let rise until double in bulk. Turn out on floured board and roll to V^-inch thickness. Spread generously with softened butter and sprinkle thickly with granulated sugar. Grate the rind of 1 lemon over the sugar and sprinkle with enough lemon juice to moisten the sugar. Shape into a long roll and slice about \x/% inches thick, pinching the under side of each piece to hold in the juice, thus making the rolls long instead of round. Place in a greased baking pan. Cover and let rise slightly. Bake in a hot oven 400 degrees F. until a delicate brown, about 20 or 25 minutes. Peach Meringue Pudding Two cups of pared and sliced peaches, Vi cup sugar, 2 tablespoons butter, T tablespoons flour, 2 eggs, 1 tablespoon lemon juice, 4 more tablespoons sugar for meringue, Vi teaspoon vanilla. Cook sliced peaches in as little water as possible. Mix and sift sugar and flour and stir into hot peaches with butter. Beat well. Add yolks of eggs, well beaten, and lemon juice. Turn into buttered baking dish and bake 15 minutes in moderate oven. Cover with whites of eggs beaten stiff to which have Deen added 4 tablespoons sugar after it has been half beaten. Beat in vanilla before spreading on the pudding. Bake 25 to 30 minutes in slow oven, 275 degrees. Serve cold. Pear Charlotte Six halves pears, drained, 12 marshmallows, % cup cream, 20 Lemon Snap cookies, 1 tablespoon powdered sugar, 1 teaspoon vanilla. Cut pears and marshmallows fine, and coarsely crumble Lemon Snaps. Beat cream and stir in sugar and vanilla. Fold in pears, marshmallows and crumbled crackers. Chill in parfait glasses. This makes 6 portions. Peach Icebox Pie Thirty vanilla wafers, 1 package orange jello, 2 cups sliced peaches, Va cup sweetened whipped cream. Roll wafers and line buttered pie plate with the crumbs. Prepare the jello in the usual way. When it begins to set pour into crumb-lined plate and chill. Add peaches and top with vvhi^ped cream. Cheese Roll (Sirova potica) One and one-half cups pastry .'lour, 2*4 teaspoons baking powder, */2 teaspoon salt, 3 ta- cheese, 2 tablespoons softened butter and 2 tablespoons milk. Mix the flour, baking pow-very much like the smokers ^ and galt> then cut in ghort. during their non-smoking period," concludes the article. --o- ening. Add enough of the cup of milk to make a soft dough, then roll it about V4, inch thick. Make a paste of the Our Page" NEW deadline] cheese> butter and 2 table- DEADLINE NOTICE is 8 a. m. Mondag. minds, to reveal anew the true meaning of words that have lost their meaning, to labor unto the gathering up in Christ of the things that have been scattered. spoons milk. Spread on biscuit dough. Roll up like jelly roll, place in baking pan, then cut gashes two-thirds through the roll at 1-inch intervals. Bake in a very hot oven of 450 degrees F. for 20 minutes. This will serve 6.