Novice
Izhajajo 1. in IB. vaat-ega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Kai očnino sprejema tieniti dati, plača za dvoBtopno petit-vreto 8 kr. zt J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
GospodarNko stvari.
GoTor poHlaucA Sciiwdgcrja.
(Eonec,)
Dalje je potrebno, da se novi vinogradi ob-novljujejo in obdelujejo pravilno in razumno. Pregovor sicer pravi: „Alle Theorie ist grau", ali reći moram, da ne poznam pametne prakse, Èe se tudi ne opira na teorijo. Našemu ljudstvu je treba tudi pouka, in ta pouk bodi lahkoumeven, poljuden. Vrei se pa pouk dvojnim potom. Prvi je besedni pouk, po predavanjih, zlasti deželnega vinarskega potnega učitelja, in ker ravno o tem govorim, gleda in skrbi naj se za to, da mi na deželi o pravem Času zvemo, kateri dan in uro bo poučeval tu ali tam. Najbolje je, da se odločeni Čas javi po naših dnevnikih, ali se pravočasno obvestita občinski in župni urad, in mi duhovniki bomo radi z lece na^nanjevali dan in uro prilioda ter pri lej priliki ljudstvo spodbujali, da se pridno vdeleiti pouka.
Poleg besednega pouka je potreben tudi pouk po spisih, bodisi |)o Časnikih, bodisi v to svrbo nalaSč pisanih )(ujižicah. Dosedaj imamo v tem oziru dife knjižici. Prva je DoIenjČev „Nauk", druga Gombačeva: „Najceneje in najhitrejša obnovitev opustosenili vinogradov". Natisnila se je v 1800 izvodih; blizu polovica knjižic razdelila se je brezplačno, druga polovica se je razprodala, in danes se ta knjižica več ne dobi. Zelo pa po njej poprašujejo ne samo kranjski vinogradniki, tudi iz Primorskega, Štajerske, palmacije. Pred malo dnevi je pisala neka občina iz Štajerske po 50 komadov in tudi c. kr. dalmatinsko namestniStvo je popraaalo, ako se ta knjižica áe dobi. Iz tega posnemam, da bi bila potrebna druga izdaja te knjžice, in jaz bom koncem svojega govora stavil primerno resolucijo.
Knjižica je izvrstna in svedoči, da je nje pisatelj v resnici veŠčak, in se naj ta marljiya veěča moč ohrani naěi deželi. Gledé na vsebino priporočam, da se nekoliko pomnoži. Želim, da tudi zelena cepitev najde v njej prostorček, mnogi so za zeleno cepitev; sploh je pa dobro, da se poznata oba načina požlahtnitve. Dadň naj se se
druge važne toČke, tičoče se vinogradarstva, kakor je gnojenje z umetnimi gnojili, najnevarneje trtne bolezni in pripomočki, dobava brezobrestnih posojil, olajšava glede odpisovanja davkov in koneČno naj se narede tudi dotični obrazci. Ljudstvo bode hvaležno za tak pouk, zdaj ni poučeno, prošnje se delajo pomanjkljivo in zabadava je delo in pot. Priporočam toraj novo izdajo te knjižice, visoko zbornico pa prosim, da blagovoli sprejeti nastopno resolucijo :
Visoki deželni zbor skleni : Deželnemu odboru se naroča, knjižico potovalnega učitelja Gombača: „Najceneja in najhitreja obnovitev opustošenih vinogradov" hitro ko mogoče natisniti v drugi izdaji v 2000 komadih, jo primerno prenarediti in spopolniti.
Kiiko socialisti razi^irjiyo omiko?
Socijalnim demokratom na Hrvatskem so napočili črni dnevi. Iz srca obžalujemo, da niso ostali pri svojej trditvi, da niso prekucuhi, kar so jim vže tolikokrat očitali krščanski listi. Kakor pri nas v „Delavcu" in „Svobodi", tako so tudi hrvatski socijalni demokrati v svojej „Slohodi" zatrjevali, da so prijatelji svobodnega veroizpove-danja, da ao tudi Hrvati. Pa verjel jim ni nihče, vsaj vsakdo dobro ve, da kot socijalni demokrati niso prijatelji niti veri niti domovini, kajti ko bi bili to, bi namah nehali biLi socijalni demokrati — bili bi krsčanski socijalisti, katere pri nas tako vrlo zagovarja izvrstni „Glasnik" v Ljubljani.
Dogodki v Slavoniji pa so pokazali jasno, da tako samo govorč z ustmi, kajti v resnici so napravili pravi upor, punt. Obžalovati je, da so priSli za slavonske kmete črni dnevi, ali socijalističkim vodjam pa velja pregovor; „Kedor veter seje, burjo žanje".
Kedor je istinito prijatelj delavskim stanovom, mora najprej na to delati, da se delavski stan t miru razvija, da napreduje, da se izobražuje. Iz-obraženje je potrebno delavcu, da spozna najprej eamega sebe, svoj položaj, da si pribori t človeške] družbi dostojno mesto, da zahteva svoje ustavne pravice. S takim delavcem bode moral vsakdo računati.
Socijaldemoltratski voditelji pa drže delavce T onem stanu, da ae jim predbaciva, da delavci niso zmožni izvrševati svojih pravic niti jih prav upotrebljavati. Oni vzdržujejo delavski stan neprenehoma T nekej nemirnosti in mržnji do vsa-cega, ki ni socijalni demokrat ali ne pripada delavskemu stanu. To pa je veliko zlo ; takovi delavci ee ne morejo pripraviti, da postanejo sposobni izvràevati svoje ustanie pravice; ti išřejo svoje izvetièanje edino le v revoluciji — puntu — in sicer v takej prekuciji, ki ho5e vae uničiti, vae prevrniti. Pa ko bi se to izvršilo, ko bi doseg'li svoj nsmeii, kedo bode vršil to, Česar delavci nikakor ne bodo mogli, ker ne bodo sposobni ? Prepustiti bodo morali vse njim, katerim prepuščajo vse i dandanes — svojim voditeljem, ti bodo pa kakor doslej delavca samo izkoriščati, molzii. Tako pridejo dťlavci z dežja pod kap.
Med kmeti je ta nauk brž rodil svoj plod.
Kakor se poroča iz Slavonije, je zlobno delo socijalističnih voditeliev prineslo grozno nesrečo za tamožne kmete. Ti so jih pripravili do pravega punta, ki je dosegel grozen obseg. Da se je upor zaduiil, je bilo treba tří stotnije vojakov iz Osjeka in veliko orožnikov. Nahujskaiio in zapeljano ljudstvo, ki večinoma niti Čitati ne zna, je kar zametano s socijaldemokratski m i spisi, o katerih so si domnjevali siromaki, da so nove, od kralja dane postave, po katerih se bode 1. maja delilo med ljudstvo zemljiSče velikih posestnikov. Ječe so prenapolnjene. V nedeljo je bilo v Vukovar odvedenih 270. Nad 100 jih je vže oddanih sodišču v Osjek. V mestih Orilik in Malinovci so ostali samo starci, žene in otroci ; možaki so vsi zaprti. Zadnje dni je bilo zaprtih v Bohoti 286, a v Ma-rinicih IIO kmetov. Ko so prièli vojaki, so kmetje vanje streljali. Cerkveni zvonovi so v plat bili, rakete so švigale v zrak, v znamenje sosednim vasem, ker vse so bile v zvezi. Vojaki so bili napadeni od vseh strani, vendar so ae branili aamo z bajoneti, streljati jim poveljniki niso pustili. Ko so se kmetje prepričali, da imajo pred seboj redno vojsko — ne samo sovražene iandarme, so se umaknili. Najprej so se morali zapreti kolovodji, a tu se je raz egnilo kakor eden glas: „Mi smo vsi socijalisti!" Na to so bili zaprli vsi — do 300, ali od teh jih je bilo do 200 v Vukovaru zopet izpuščenih. Vse hiše so bile preiskane. Našlo se je mnogo orožja. Izmed yodij so zaprti Ivan Ancel v Mitrovici; zaprt je urednik lista „Sloboda" Lapuh, ali „veliki" agitator Pavel Veiser, ki bi bil moral tudi v Mitrovico, je pobegnil. List „Sloboda" je vstavljen. Vsa politična društva 80 razpuiSčena — tudi poštena krščanska.
Kolika Skoda je to za Hrvate pri bližnjih volitvah, kjer bode seda madžaronska vlada storila, kar jej bode le ljubo. Tako, ljubi Doleiyci,
prinašajo sreČo socijalni demokrati, ki se vsiljujejo tudi Vam
Najbolj pa se morajo obsoditi ti zapeljivci in kvarljivci ljudstva zaradi tega, ker so v Slavoniji goljufali ljudstvo obetaje jim, da se bode delilo gosposko zemljišče, ko vendar socijalistiški nauk ne deli zemljišča, marveč ga jemlje tudi kmetu ter ga daje državi.
Socijalni demokrati samo zapeljujejo, sreČe obetane nikdar ne morejo dati — pač pa bi pripravili tudi nad naďe ljudstvo gorjé, ako bi jim verjelo. Pozor torej, delavci, rokodelci, kmetje I ne imejte s socijalntmi demokrati nikake dotike, nikake zveze I	H. R.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvo?
Državni poslanci so se po velikonočnih praznikih přetečeno sredo zopet ibrali na Dunaja. O praznikih so nekateri poslanci poročali na shodih svojim volilcem o položaju v državnem zboru. Nekateri shodi pa so bili zelo burni in celo krvavi. Tako na Ôeskem, kjer so ranili celo vladnega komisarja. Tudi v Ljubljani je sklical naš dr. Krek velikonočni pondeljek shod. Prišlo je mnogo krščanskih delavcev in tudi nekaj socijalnih demokratov, kateri so začeli nagajati in izzivati krščanske delavce. Mirili so jih. Pa zastonj. Le Še bolj so nagajali, tako da je prišlo do pretepa. Neki socijalni demokrat se je bil s praznim vrčkom pod pazduho prerinil prav do govornika dr. K r e k a, gotovo z zlobno namero, da bi mu ga vrgel v glavo. K sreči so okolo stoječi krščanski delavci zapazili njegovo namero in preprečili napad. — Nemški nacijonalci in liberalci so pa na mnogo-átevilnih shodih vpili zoper vladno jezikovno naredbo za Češko in Moravsko. Tudi v Celovcu, Celju in Ptuju so hujskali ljudi proti tej vladni naredbi. — Ta stvar bo priěla celo v državnem zboru na dnevni red. Poslanec El vert s tovariâi in SchOnerer s tovariši so že izročili nujne predloge, naj se odpravijo ravno kar izdane jezikovne naredbe za Češko in Moravsko. Pa bode morala zbornica zopet razpravljati o njih, Ćemu pač? Vlada pač ne bo umaknila svoje naredbe. Samo da se druge obravnave zavlečejo. Čemu mlatiti prazno slamo I Sploh se je bati, da se bo v državnem zboru mlatila še marsikatera druga — prazna slama. Je že tako: nekateri kričači na vse načine zavirajo delovanje državnega zbora, ki bi bilo res ljudstvu v korist.
Slovesno vmeščeiye noveQa dunajskega župana dr. Karola Luegerja se je vršilo prav lepo. Slava dr. Luegerju, krščanskemu prvo-boritelju dunajskemu!
Našega cesarja je bil prižel preteřeni teden obiakat na Dunaj nemški cesar Viljem, V nedeljo se je pa peljal naè cesar t Petrograd obiakat ruskega carja. Sedaj se je ceear Franc Joitef eedmiô sešel z ruskim vladarjem na ruski zemlji. Zadnjikrat je bil cesar na Ruskem 1884 leta in sicer v Skiernicvicali pri trocarskem shodu, ko j« Rusija pristopila zvezi srednjevropskih vele-vlastij. To pot je èel nas cesar v Petrograd, da vrne obisk mlademu ruskemu caru, ki ga je bil )riéel — kakor znano — lani po letu obiskat na Junaj. Ker so pa v zadnjem času nastiili na balkanskem polotoku izvenredni politiÈni dogodki, zato je bru dvoma sedanji obisk naSega cesaija v Peterburgu tudi velikega političnega pomena. Ker je bil ravno prejstyi teden nemški cesar na Dunaju, opravičeno sklepa svet, da se gre sedaj za to, da bi se ustanovila trocarska zveza med Avstrijo, Nemčijo in Rusijo, ki ima namen: skupno postopanje teh treh velevlastij glede vzhodnega Vprašanja. V Petrogradu so našega cesarja sprejeli zelo slovesno. Oar Nikolaj je priredil na čast svojemu gostu 28. »prila sijajen obed, ki so se ga vdeležili vsi cesarski Člani in višji dostojanstveniki. Car se je v napitnid zahvalil za obisk kot dokaz odkritosrčnega prijateljstva, ki veže oba vladarja, in izjavil, da je to prijateljstvo utrjeno v nazorih iti načelih, ki merijo na zagotovitev miru in njegovih dobrot za narode. — Zvečer je bilo mesto krasno razsvitljeno. — Bog daj, da bi se posrečilo nagemu in ruskemu vladarju tudi v prihodnje ohraniti mir, ohraniti mir vzl«sti na jugu, kjer «o sedaj take zmešnjave I
Kaj je uoTCga po širokem svetn?
GràkO'turška vojska ae je resno začela. O veliki noči, ko pri nas grmé topiČi pri vstajenju, 80 letos zagrmeli na grško ■ turâki meji topovi, oziianeč krvavo klanje. Turki so Grkom napovedali vojsko. Iti turški poveljnik Edhem-paša je dobil povelje, takoj napasti Grke. In jih je napadel na meji. Grki se branijo pogutnno. Ali turški premoči niso kos, Severni del grškega kraljestva, Tesalija, je že v turških rokah. Grki 80 bili zmagani v bitki pri Mati in so prepustili Turkom Lariso, glavno mesto v Tesaliji, in so se )omaknili bolj na jug. O bitki pri Mati prinaí^ajo isti zelo različna poročila. Nekateri pravijo, da je bila velika bitka, kjer si je stalo nasproti sto tisoč vojakov. Drugi listi pa trdijo, da nit! ni bilo resnega boja, ampak da je gráki vojaški Mah, napačno poučen, še pred bitko ukazal vojski, da se je umaknila. Grška vojska se sedaj zbira pri Farzalu, zgodovinsko manem mestu, kjer je nekaj let pred Kristusovim rojstvom zmagal Cezar i malo vojsko mnogo veČjo vojsko Pompejevo. Pri Farzalu hočejo Grki áe jedenkrát poskusiti vojno srečo,
napeti vse moČi, da zabranijo Turku nadaljno prodiranje v središče kraljestva, v Atene. Zakaj t Atene, stolno mesto, bodo skuhali Turki kmalu priti. Grški narod je seveda močno vznemiijeu. Hudi so posebno na grSkega prestolonaslednika Konštantina, ki je bil vrhovni poveljnik grŠke vojske. Grški častniki namreč pravijo sedaj, da ni bilo nobenega povoda, da so Grki prepustili Turkom Lariso brez boja, ker je bilo mesto zelo utrjeno, in je bilo notri nakopičeno silno veliko orožja, streliva in živeža. Kralj Jurij se je moral vdati sili javnega mnenja in je že odpoklical prestolonaslednika nazaj, vrhovno vodstvo vojske pa izročil generalu Smolenskemu. Grška vlada je v velikih škripcih. Boji se ne samo Turkov, ampak Uidi domačih sovražnikov. V Atenah je namreč vse polno revolucijonarnih skrivnih družb, ki že vpijejo: Živela grška republika! — Evropske velesile čakajo, da Grška prosi njih pomoči in posredovanja. Pa kakor se kaze, Grki nočejo prositi. — To je še ugodno za Grke, da imajo močno brodovje, s katerim napadajo in rušijo turška pomorska mesta. lu tolaži jih tudi to, da so na severo-zahodni meji proti Epiru njih čete bolj srečne kakor v Tesaliji, da zmagoslavno prodirajo v turško ozemlje.
Piše 80 uaiu:
Iz Novega mesta. — V soboto pred belo nedeljo priredilo je „Dolenjsko pevsko društvo" kot vsako leto svoj pomladanski koncert. Zanimivi iu obširni vapored nam je podal poleg treh že znanih toček, štiri nove. Vse pevske točke so se proizvajale s preciznostjo, kakoršne smo vajeni pri pevskih zborih in solistih „Dolenjskega pevskega društva", odkar mu je pevovodja g. Ign. Hladnik; videlo se je, da la g, pevovodja v zvezi s predsednikom in cehm odborom resno trudi povzdigniti svoj zbor kolikor mogoče pri naših razmerah.
Iz posameznih toček moramo reči, da nam sta najbolji dopala samospev Vilharjev za bariton: „Kedar mi zvezda . . in Rubinsteiuov dvospev za soprau in alt: ,,Ptička". Krasni, polni glas g. (Jrajianda je na žalost Novomeščanonj le premalo znan ; uo, upamo, da bomo odslej večkrat ime i priliko, občudovati _ga v prostorih „Narodnega doma". — Kar se pa tiie ženskega zbora, znano je, da nadkriljuje po izvežba-nosti in marljivosti možki zbor; pokazalo se je to ravno pri težkem dvospevu Rubinsteinovem v primeri z Volarifievo „Domovino", kjer so zadoščali ter se odlikovali edinO prvi basi.
Manj se ja čutila pomanjkljivost možkega zbora v mešanih zborih: Volané: „Grajska hČi" in R. Wagner; „Srčno pozdravljamo dvorano krasno** ii opere „Tannhauser". V „Grajski hčeri" nas je posebno razveselila nova moč: gospa dr. Žitek-ova, katere lirični sopran in mirno, nenervozno predavanje sta občinstvo po pravici navdušila. Kos svoji nalogi sta bila tndi gospica Z. Vanpotlč-eva in g. R.Mlejnik.
Živahno je pozdravljalo obÈinatvo g. pevovo^jo kot zlagatelja dvospeva za sopran in alt : „Hrepeneiye
o pomladi". Odveć bi bilo, se posebej hvaliti gospici Meehorovo in I. Vidićevo, kateri ata ta dvospeT peli. 6. pevovodja je lahko zadovoljen, da je mogel svoje delo obćinstvu prijaviti b tako izbornimi moťSmi kot ste omenjeni gospici.
Da se je g. pevovodja lotil težke naloge, občinstvo seznaniti z Kubinateinom in Wagnerjem, kaže nam njegovo pošteno stremljenje, rešiti pevce in občinstvo iz puhlih vsakdanjih salonskih skladeb.
Tamburaški zbor nam je pokazal lep broj novomeških krasotic, ki ao v zvezi s sokolovim tamburaškim zborom v občinstvu zbndile živahno odobravanje. G. J. Rems je svoj brač-solo izvel natančno, precizno, a pogrešali smo pravega ognja.
Več toček ae je ponavljalo ; upamo, da to priznanje občinstva vspodbudi slavno „Dolenjsko pevsko druátvo", da nas tekom poletja, ko so zaprti prostori prezaduhli, razveseli z nekaterimi vrtnimi koncerti.
Adiegići, dne 21. aprila. V 6. številki „Dol. Nov." t. 1. piše neki dopisnik, da smo v zimskem časn obhajali »raSčine in da amo se predpustom po piro-vanji vrti i. No, nekaj je že resnice na tem, a vendar ni več ta ste živahnosti, kakor nekdaj, Zaprtija hro-vaške meje, prazne in deloma razpadene zidance, pa pomanjkanje novcev ne dovoljuje, da bi se običajne veselice v taki obliki vržile ko nekdaj. — Nasprotno moram poročati, da smo postni čaa v nas telesni in dušni korist porabili. Nenavadna in zgodnja lomlad in lepo vreme do vel. ptka je nam omogoč lo, da smo pridno orali in sejali po vinogradih kopali in sadili, ob nedeljah in praznikih, pa smo hodili k slnžbi božji in prejemali sv. zakramente. Tako smo med delom in molitvijo dočakali vesele Velikonočne praznike, kateri so nam vsem faranom prinesli prekrasne piruhe (pisanke) v dar. Na vel. soboto, po službi božji 30 namreč blagoslovili naš priljubljeni gospod župnik noTo veliko bandero in vel. nedeljo dve manjši, kateri ste pozneje dosle. Vse tri bandere, katere so pravi kraa nase cerkve, stanejo nekaj goldinarjev manj kot 800 K. Lep znesek, katerega so pa naš neutrud-Ijiv gospod župnik večinoma od naših rojakov in Bosedov Horvatov v Ameriki dobili. Lepa hvala, vsem blagim darovalcem onkraj oceana, kateri so od svojih težko prisluženih novcev Bi toliko pritr-gali, ter za božjo čast in kinč naše cerkve darovali. Dobrotljivi Bog jim stotero povrni, da zamorejo še zanapi-ej arečno služiti, potem pa se zopet z obilnim zaslužkom vrniti v svojo milo domovino.
Tako smo dobili v teku enega leta v našo cerkev nove orgije, podobo Matere božje, podobo Kristusa na kriin in tri nove krasne bandere. Vse to so napravili naš blagi gospod župnik z božjo pomočjo in radodarno roko dobrosrčnih ljudi. Hvala in čast njim!
(z Ribnice. Morda bi radi tudi od nas kaj zvedeli. Mi dobri lUbničanje, nimamo tacih novic, da bi svet pretresale, mi smo premimi ljudje, ali kakošno pa vendar Hganemo. O volitvah smo se malo krcali, pa kakor vže veste, smo dosti dobro opravili. Za povzdigo na-iega trga se je dosti zgodilo ; ako ga že več let nisi videl, ga bodeš komaj spoznal. Imamo prav dober vodovod, boljega in cenejega nego naši sosedje KoČe-varji, ki so tako ponosni na svojo nemščino, da nam nočejo biti vež tako prijazni kakor so bili nekdaj, ko 80 se vozili skozi nas trg po dolgofiaanej kočevski polti v svet po denar na Nemško in Poljsko.
Hroičev je neizmerno veliko, vse hoče požreti ta mrčes. Pri nas je strogo zaukazano, koliko jih
mora nabrati vsak posestnik, Povem samo eden vzgled; grajščak Rudež jih mora nabrati 93 mernikov, drugi manj, primerno svojemu posestvu. Iz tega si lahko mislite, koliko je teh ue-bodi-jih-treba. — Re-s je sicer, da se bode tudi po tem potu pokončalo primerno malo škodljivcev, ali vendar le bode zalega veliko manja, in ko bi se več kebrovih let zaporedoma povsod tako godilo, bi se brezdvomno jako zmanjšala škoda, katero doslej povzroča hrošč.
Iz CerkelJ na Dolenjskem. Od nas pač ne dobivate dopisov; naj se vam danes jaz oglasim s par vrsticami.
Kakor drugod tako imamo tudi tukaj jako ugodno lepo pomlad. Tako zgodnje áe stari ljudje ne pomnijo. Velikonočni teden je bila rež vže sploh v klasju. Jako pripravna je bila letošnja zima za vinogradnike. Pri nas, kakor sploh na spodnjem Dolenjskem ob Savi je uš in trsna rosa končala stare nasade. A mesto njih
bodo v kratkem pr: so večinoma jeli pr: teri imajo v obliž
: rasli novi in boljši, kajti naši ljudje ■ dno rigolati, saditi in cepiti. Neka-u vže letos pričakovati lepih pridelkov, ako Bog da svoj blagoslov- Ob kopnej zimi se je dosti prekopalo; ne bode dolgo, ko bode zopet Gorenjec pokal z bičem po naših vinogradih, nam pa prinesel za sladko kapljico novcev, katerih jako potrebujemo za-se in za občne koristi.
Zadnji čas smo zgradili novo župnilče (farovŽ.) To je bilo res jako potrebno, ker prejšnje bilo je tako, da je bilo res nevredno naše fare. Ali sedaj nas Čaka še drugo veče delo ; cerkev je namreč stara, slaba in premajhna. Novo bode treba graditi, pa trda bo za novce. Kot dobri verni kristjani si bomo že kako pntrgali, da preskrbimo za to, kar je vernemu srcu najpotrebniše — hiša božja. Kakor povaod pii tacih rečeh, tako je tudi pri nas različno mišljenje gledé kraja. Nekateri hočejo, naj bi se gradila nova cerkev zunaj vasi ob cesti proti Kostanjevici, drugi, naj bi se pomaknila proti Krákej vasi. Pa če na vse pomislimo, zlasti še na župnišče, bode gotovo najbolje, ako se vzdigne nova cerkev na tištem kraju, kjer se je doslej častil Bog skozi stoletja 6d naših prednikov.
Doslej nam vse obeta jako dobro, tudi sadje. Bojimo se le, da nam bode napravil mnogo kvara požrešni hrošč, ki se je prikazal v groznih množinah. Pokončujte ga, zlasti zjutraj. Vseh ne bodete pokončali to je gotovo, ali bolje je nekaj, nego nič!
»omaCo vesti.
(Slavna posojilnica v Črnomlju) je darovala novomeskej dijaškej kuhinji 20 gld. V imenu podpiranih dijakov, izreka podpisani slavnemu zavodu najtoplejšo zahvalo.	Dr. J. Marinko.
(Denarna darila) za učitelje na Kranjskem. Iz Prane Metelko-ve ustanove je razpisanih za leto 1897 sest denarnih daril po 43 gld., in sicer za učitelje, kateri imajo zasluge za poduk slovenskega jezika, za pouk v požlahtnenju dreves in za vzgojo áolakih vrtov. Tri darila po 37 gld. 80 kr. pa zn one učitelje, kteri 80 se trudili za šolske vrte in za pouk v ladjereji in zeleiyadarstvu. Prošnje so do 20. maja okr. So . svetu izročiti.
(Y Celju) so 13. t. m. obesili znanega morilca Pavla Ferme.
(DežeU Kranjska) ima po zadi^em štetju 498.968 prebivalcev. Minolo leto je bilo po vsej deželi 3.555 porok in 18.555 rojstev, umrlo jih je pa 15.282; tedaj 80 se prebivalci pomnožili v pretečenem letu za
Zaloga nepremocljivîh plalit
za vozove, ter na meter za pokrivanje komatov
kakor tuđi
nagrobnih yencov
z napisi, vsakovrstnega
nianufakturnega blaga
111
iwalaib, stEQj©-^ ^
priporoča po najnižjili cenali	^ >
Josip Ogoreatz î Rudolfovei.
v Kilurtiji pri Novem mestu
priporoča
[irečastiti duliovaciui iu slav-iiemu občinstvu avojo bogato zitlogo raznovrstnih proti ognju trpežnih
lončenih peči
(88-3)	in
štedilnih ognjišč,
kakor tuAi
z emailiranimi kaLelcami.
Postavljanje se vestno, točno in po nizki cent izvršuje.
urar v Novem «lestu na Velikem trgu
n'îyoToSa slavnemu obiiuBtvn ter posebno preû. duhov-Siiiii 8volo bogato zalogo najraznovrstnejih zlatih, srebrnih b nikelnatih žeprtib ur, stenskih ur z nihalom (Peutleiiilireii) in ur budlinic (Weekerubren), veriilo iu drugih v to BUrnlto Bpadiijoiih stvari.
Cenik žepnim uram: Najfinejše iiitcebiate iire a kljućem od gld. H reiiiuntoir-nre mkeinste , , „ firoberue ure a kljuůem , , „ sroljnie remoutoir-nre , , „ iBte z dvojnim oklepom , -„ zlate ure za diuue . , „ zlate ure za gospode , AmerikatiBke budilke po gld. 2.90, gld. 2.80.
Popravila izvrSujem veetno, toSao in po prav nizki ceni tet z garaucyo. — Stare žepne m ateualie ure se lahko zameiij^o za nove proti primernemu doplačilu, PoStna naročila ae tofno izvrSujeJo.
8.20 do 4.B0 „ 3.bo ; 6.2B „ 8.20 : 18— . 20—
6— 5.50 8.50 9.60 14.60 25— 90,-
fine garantirane po
— ---——--set* ■
iŘčete 80
kateri se razun v liiáuih opravilih razumete nekoliko pri kuhi. Mesećna plaía od 4 do 6 gld. — Kje pove „upravništvo tega lista".	(107-2)
Za dobro blago se jamči. dobijo
Vse blago se oddaja po kaj mogoče nizkih cenah, ter po dogovoru tudi na obroke.
odda ae v Novem mestu „mej vrti" (Školová hiáa^ èt. 157. — Več se izvé ravno tam, (33-5)
Naznanilo. ^^
Udom C. kr, kmetijske družbe ae naznanja, da
imesKEeSQEBEieaDasíseaĚtioaes»^
Na prodaj dve hiši y Kostaiyeïici
----------—.......a- ■	.........■■■
ena ležeća ob cesti, popolnoma nova in lepa, druga pa na istem posestvu tudi skoro nova, Zraven spadajo vrtovi in gospodarska poslopja, njive in travniki v obsegu 8 oralov; vse pod prav ugodnimi pogoji. — VeČ poye {4(;-(í]
Ana Fínsterwald, Kostanjevica h. àt. 30.
gulila
pri trgovcu Fran Perko v Novem mestu po 23 kr. kilo.
Claoi kmet. družbe, ki niso pri novomeški podružnici vpisani, morajo se skazati s potrdilom svoje podružnic».

Izbori šilue
! dobijo se po 6 gld, 50 kr. pri ; (77-4)	Antonu Kajtna-tu,
'	kleparju v lÍAiIačalí pri Zidanem moatn.
—MW1MWWMM
84. itTftD.
DOLENJSKE NOVICE.
Franc Čudeu v Ljubljani.	o
Zaloga svetovno znanih bieiklov, ur in šivalnih strojev._ ^
Usojam si naznaniti, da imam v avrho udobnosti p. n. narožnikov, nekoliko biciklov najnovejše vrste shranjenih pri znani trgovini
Harol Barborica,
zaloga oblačilnega blaga v Novem mestu.
Moji doaedanji in novi odjemalci zamorejo si torej kolesa (bicikle) tam ogledati predno si ga omislijo.
Iz posebne prijaznoiti se natancneji pogoji isto tam zvedó. Zagotavljajo najsoliđnejšo postrežbo, se priporoča za blagohotna naroćila
Z gdličnim spoštovanjem franc Čuden.
v Gotni vasi, tik ceste, pol ure od Novega mesta
je na prodaj
f
kjer se gostilna nahaja, obstojema iz hiše z vrtom, poda, dveh hlevov in zemljišča. Vse je v dobrem stanu. — Već pové lastnik
Jože Klemenčič,
(87—2)	Qutua St. 31. poÀta Noto mesta.
ša štev. 22 na Jami pri Dvoru,
poleg okrajne ceste, z lúevoni, lepim vrtom in z jednim oralom zemlje je takoj za prodati. ~ Cene in drugi pogoji se izved6 ravno tam pri lastniku
FeUks Wokuč-u,
(86—3)	poŠta Dvor.

%


Vsak
kdor ljubi okuano kavo, hoi« »Ixttv ostati In al kaj piihraziltl.

Lepo suho shrambo
na ugodnem prostoru je takoj dobiti v najem. — VeS pové opravništvo „Dol. Novie". (85—3)
Pivovarna L Rosier & Gomp. (poprej bratje Rosier)
v Spotloji Šiški pri Ljubljani,
Uaojamo Bi naznaniti, da smo otvorili v Rudolfovem v svrbo udobnosti p. n. odjemalcev zalogo našíh izvrstnih piv, za Itatero smo poverili gospoda
l-A (GOSTllM m „¥RATll")
istotam.
Naài dosedanji in novi odjemalci zamorejo torej svojo potrebščino na pivu dobivati iz omenjene zaloge ali pa naravnost od nas iz Ljubljane in se priporočamo, zajs^otavljaje uajsolidnejáo postrežbo, za blagohotna naročila.
Z odličnim Bpo.^toTatijem
^	I. Kosler & Comp.
Itavno tako kakor dosedaj, tudi še za naprej prodaja g. Janez Jakše v Kandiji našo pivo.
]Ist»mW i odfotnai inteik, ud^ktali, utolmk w tmikvr J. Kraliiv
3.273 dul, to bi jih bilo dovolj za eno faro. Umrlo jili ja v prvem mesecu po rojstvu 1.280, v prvem letu po rojstvu pa 3.335, do petega leta 6.831, od petega do petnajstega leta l.BtíS, od 15. do 30. leta 956, od 30. do 50. leta 1290, od 50. do 70. leta 2.296, nad 70 let starih je bilo 2.312. Največ umrlo jih je za jetiko 2.179, za davico 1.813, za skrlatinko 509, na dobrcah 259, za kapjo 301 itd. Ponesrečilo in valed tega umrlo je 216 oseb, 27 je bilo samomorilcev, ubojev in umorov pa 26. — V črnomaljskem polit, okraju, ki šteje 28.460 dul, je bilo v letošnjem prvem letju 77 porok iu 251 rojstev, umrlo jih je pa 235, ill sicer v prvem mesecu po rojstvu 17, v prvem letu po rojstvu 40, do petega leta 90. Mej petim in petnajstim letom 39, mej petnajstim iu tridesetim letom 12, mej tridesetim in petdesetim letom 18, mej petdesetim in sedemdesetim letom 40, nad sedemdeset let starih pa 36. Umrlo jih je 12 vsled prirojene slabosti, 29 za jťtiko, 21 na plućniel, 36 ua škrlatinki.
•4 aa legar ali pa ubo. (Od
u in dva sta se ponesrečila. Samoumora a ni bilo. ikovan
Ignac Cirer, bil
e.) Ddvkar v Mokronogu gosp. .e odlikovan povodom njegovega umirovljenja i zlatim križcem s krouo za zasluge.
(V proslavo) 50 letnice vlada nalega presv. cesarja je mestna občina G-orica sklenila dati 30,000 gl. za zidanje hiraluice, ki se ima postaviti na ljubljanski cesti, mestni bolnišnici naaproti. Oudotna kmetijska družba pa je sklenila razdehti 3000 gld. na dan imenovane slavnosti, po 30 do 50 gld., mej pridne in napredne kmetijske gospodarje.
(Božjeropsko zločinstvo.) Dné 10. t. m. proti polu 11. uri zvečer je šlo v Zagrebu nekaj kmetov mimo cerkve sv. Duha. Ker bo videli ob oknih, da je cerkev razsvetljena, hoteli so pogledati, kaj da je. Vrata so bila zaklenjena. Skozi ključavnico so videli pri velikem altarju dva moža. Priklicali so cerkvenika, kateri je odpri cerkev. Zločinca ata akusala ubežati skozi žiigrad, kar se je jednemu posrečilo, drngeg«, Josipa Ladila, so prijeli. Star je 22 let, kmet iz Bizeka pri Borčiču. Zločinca ata cerkev kar opustošila. Vsa razpela sta potrgala z altarjev, preproge, blazine, prte raztrgala. Tabernakelj sta vlom la, ciborij in moatrancu sta treščila ob zid. Iz zastave sta izrezala podobo 3v. Florijaua. Ii orgelj sta izdria klavijaturo in raztrgala knjige na koru. V zagradu sta ulomila vse omare, vrgla masna oblačila vèn, in pokvarila mašne knjige. Vkradla nista ničesar, samo pokončevala. Zakaj da sta to storila, se ne vé. Vjeti Ladil neće povedati ničesar.
(Največji slepar) našega stoletja sme se imenovati našim bralcem po imenn znani Leo Tasil. Skozi 12 let je po vsem svetu trobil, da je bil prostozidar, pa se je zopet v pravo eveto cerkev vrnil, ter se je tako z Boga, duhovščine in katol. sveta norčeval. Vel. pondeljek je sklical v Parizn nekov sliod, ter očito povedal da se norčuje. Pričujoči bo ga za-sramovali in mu s palcami žugali. Brez dvoma ne bo nov prizor dolgo izostal. —
(Eaki. ) Živo BO nam le v spominu časi, ko 80 polnili raki našo Krko. Koliko denarja se je dobilo za-nje, in ves ta dohodek je odvzet, vsled Česar je mnogokateri prav občutljivo prizadet. Poskuialt) se je zopet obračiti naie vode, pa vsi poskusi so bili zaman. Ii Časopisa „L W." posnamemo to-le vest: V BYankobroda je poskusil neki ribji trgovec ameri-kaiukfl rake laplodit v svojih vodnih napravah • poskoB
se je posrečil, ker rak se popolnoma vzdrži pred kugo ter so se jeli množiti. To je rak pod imenom „Cam-barus affinis"j prodaja se v New-Torku navadno v spomladi; živi pa v reki Potomak. Je podoben popolnoma našemu in tudi m večji. Zapisali smo to z namenom, da bi prizadeti krogi, ki imajo ribarstvo t oskrbi, morda kakšne poskuse napravili s temi raki, vsaj za vedno pač ne more ostati kuga v naših vodah,
(Za n. letno zasedanje porotnih obravnav v Novem mestu,) katere se bodo vršile dne 10, maja 1897, izžrebani so glavnim purotnikom naslednji gospodje: Kom Mat., pos. iz Srednje vasi; Bukovac Mark., pos. iz Cepelj; Sitar Jan., pos. iz Toplic; Anzelj Jan., pos. iz Krvavčivrba; Koren Jan., pos. iz Metlike; Kunstek Ant., pos. iz Št. Vida; Gustin Jurij, po8. izDrašice; Tomlič Mih., pos. izPodgozda; Zamida Fr., pos. iz Urinih sel; Majcen Jan,, pos. iz Št. Janža; Pečjak Fr., pos. iz Hriba; Arko Ant., poa. iz Ribnice; Auman Viktor, trg. iz Krškega; Zupančič Pr., pos. iz Trebnja; Mohar Joz., pos, iz Doleiye-vasi; Brinskelle Andr., pos. iz Brezja; Ćuđovan Jan., pos. iz Gorenjevasi; Deržaj Mat., poa. iz Jernejevasi; Adlesič Jan., pos. iz Adleliè; VraneŠič Pet., po», iz Tribuč ; Pibernik Fr., trg. iz Dol. Suhora ; Klobučar Jure, pos. iz Lahinje; Malenlek Jak., poa. iz Dol. Suhora; Šalar Ant., pos. iz Trbinca; IvanČift Fr,, pos. iz Radeč; Mavrin Jan.,,pos. iz Zagozdeca; Fajdiga Ant., pas. iz Temence; Šiajpah Ant., pos, iz Velike-Loke; Ldkner Andr., pos, izOmomlja; Novoselc Fr., pos. iz St. .Jerneja; Banovec Mat., pos. iz Jelševnika; Konda Jan., pos. iz Gradnika; Pezdirc Jan., pos. iz Drašice; Panjan Jos., pos. iz Vojne-vasi; ZupanÉiř Fr., pos. iz Gorenje-vasi; Nemanič Marko, pos, iz DrašiČ. — Nadomestnim porotnikom naslednji gospodje: Kasttílic Fr,, pos. in gost. in Rozman Kari, pos. in gost. iz Novega mesta; Može Fr., pos. in Knafelc Mih., pos. iz Srebernič; Hudaklin Ant., poa. iz Loke ; Rolirman Fr., mesar in pos. iz Mal. Slatnika ; Sever Ant., pos. iz Gor. Straže; Jane Jan., pos. in gost. iz Lešnice in Kušljan Jan., pos. in gost. iz Kandije,
(Zabavne knjižnice), ki jo urejuje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središči, je izšel VI. zvezek, ki je prav mikavnega obsega, in kakor vai prejšnji, mladini toplo za priporočati. Cena 15 kr.
(Reichsraths-Wablkarte) aller 5 Curien von Oesterreich. Kdor se s politikovanj em bo^j temeljito ukvarja, in sosebno državne volitve zasled^e, bodo mu gorej imenovane karte kaj dobro služile; z malim trudom se bo poučil o vsem zastopu državnega zbora. Dobi se po vseh bukvarnah po 1 gld. in pri založniku Freitag & Berndt Wien VIT.
(Cerkvena glasba.) G. Ign, Hladnik je izdal sledeče muzikalije, katere veščaki prav zelo priporočajo in pohvalno ocenjujejo. — 1. „Venite, ex-nltemus". XIL Tantumergo za mešan zbor, op. 26. Cena 50 kr. — 2. „Asperges me. Vidi aquam et 3 Ecca sscerdos magnus" ; za meŠ, zbor, op. 27. Cena 40 kr. — 3. „Missa in hon. S. Familiae Jesu, Mariae et Joseph, Za sopran, alt in bariton sê spremýavo orgelj, op. 28. Cena partituti in glasovom 1 gld., posamezni glasovi à 10 kr. Vsi tri dela ob enem le 1 gld. 50 kr. Dobiva se pri J. Krajcu in pri skladatelju y Novem mesto. Dolenjsko.
(Današnji list) ima dve strani prilogeu
Razno Testi.
*	Snžnjost v Afriki) ni še odpravljena; po angleških listih se piáe, dtt je med 200 milijonov Afrikancev 50 milijonov Bužujav, Na otokih Zanzibar in Pomla, ki ao pod angleško vlado, je âe 200 tisoč Božnjev. Staríái je vedno prodajajo sužnje, ravno tako dolinikfl in hudodelnike t sužnjost prodajajo. Porab-yajo jih namesto vprežne živine za prevažanje blaga. Nosači in spremljevalci po Afriki potujočih ptnjcev BÓ sužuji. Ni še upati, đa bi bila kupčija s sužji kmalu odpravljena.
*	(O b s o d b a n a 8 m r t) naj bi nehala, naavetuje nek amerikanski sodnik, ter pravi: smrti vredni zločinci naj bi se obsodili za žive dni v posilno delalnico, zaslužek pa naj bi ae obrnil v korist po zločincu po-ikoàovanim,
(Centralna posojilnica slovenska v Krškem,) h kateri je do zdaj 15 posojilnic pristopilo, imela je 8. t. m. v Brežicah svoj občni zbor, katerega se je 11 članov udeležilo. Ti so zastopali 9 posojilnic, B ivojimi deleži vred 23 deleiev. (Deleži so po 100 gld.) — Račun za lansko leto se je potrdil. — Delnina (obresti) deležev se je na določila. — V odbor so bili prejšnji udje izvoljeni, le na m^to odišlega člana pa g. Jos. Bezlaj. V nadzorstvo so bili izvoljeni predsedniki sosednjih posojilnic gg. : Le vak (Brežice), Rohrman (Mokronog), Eižnar (Radeče), Knavs (Krško) in g. nadačitelj Pavčič v Kosta-i^evici. — „Centralna posojilnica" obrestuje hranilne vloge po 4V'4%, poBojuje pa po S'/iVo, — redoma posojilnicam, izjemoma osebam.
*	(Doktorica.) Dosedaj v Avstriji Še nismo imeli ženskih dektorjev. Dné 2. aprila pa je na dunajskem vseučilišču napravila izpit v zdravilstvu baronica Gabrijela Posanner. Študirala je v Švici in že tudi tam napravila vee izkušnje ter zdravila; ker pa ona spričevala v Avstriji nimajo veljave, je napravila iz nova vse preskušnje na Dunaju,
*	(Kokoši) mnogokrat jajca pozobljejo ali pa tudi perje žró. V nemškem časopisu „Pract. Landw." piše nek oskrbnik naslednje: 1) Ta razvada je največ opaziti v mesecih februar in niarc. 3) Tudi one koltosi, ki ne nosijo, se jajca lotijo. 3) Vzrok je mnogokrat ta, ker se kokoši z ničemur ne motijo iu so dobro nakrmljene, 4) Nektere vrste so bulj nagnjene k tej napaki, ktera se 5) s tem pospeši, Če so kokoši v premajhnem prostoru zaprte. 6) Ako so gnjezila na preveč očitem kraju, se še raje jajc lotijo. — Priporočati je tednj: 1) Da se ima kokoši, ki nesó, na dovelj velikem prostoru, da ae z brskanjem in iskanjem živeža motijo ; là) da se po mogočosti jarčke od kokosi ločijo ; 3) naj se jim poklada dovolj zelenjave ; 4) zdr»b< Ijene ne kuhane kosti, o gotovih časih pokladane, kuraui kaj dobro teknejo; 5) kokoši, ki ležejo, ne smejo biti s petelini na ednem prostoru ; 6) gnjezda uaj bodo bolj skrita in ne na presvitlem kraju.
*	(Misi) sadnemu drevju mnogokrat veliko škodujejo, in ta škoda je tam kaj znatna, kjer se s sadje-rejstvom v večji meri pečajo, kakor je to na priliko na Gornje avstrijskem. Tam proti mišim naslednje napravijo: Gnojnico iz svinjakov ločijo od one gnojnice iz govejih hlevov. Vsako jesen prilivajo s svinjsko gnojnico mladim in starim drevesom in sicer tako, da od pol do poldrugi meter od debla na okrog z železno palico bodejo 40 do 50 centimetrov globoke luknje, ktere se potem s to gnojnico napolnijo. Tudi pri pre-
kopavanju okoh drprfia se ta gnojnica primeša. — Ker manjka tekoče gnojnice, zadostuje tudi suhi svinjaki gnoj. Tako gnojenih dreves se mili gotovo ogibljejo.
V Novo Mesto meseca aprila vračujoća se pisma:
August Legan, Belovar (rec.) — Jean LenarSiČ, East Palestina — Franca Hrovat, Dineott ~ Frenk Kristan, St. Louis — August Dolenc, Ljnbljana — Markus JuriČ, Joslandaro — Franc StaniŠa, Calomet, — Mica Lah, Kočevje — Ana Železuikar, Ljubljana — Hennige, NasenfDS — Matya ÍSavoren, Harnston — Ignac Mišjak, Kanglaj — Alois Gutscher, Somkerek — Janez Judnič, Semič — Terese Malj, Laibacb — Georg Lavič, Regenslmg — Franca Trobe, Polhov-gradac — Franca Hrastar, Mirnapeč — Janez Blatnik, Slatenegg — Pibernik, Ljubljana — Johann Pirnat, Ljubljana.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu:
G. žuim'k A. HuĚevar 3 gliî. ; g. kaplan K. Doniig 2 gl. ; g. župuik Gabrii U) gltl: g. keplao V. Mlejiiik 5 gld. ; g. iodnik W. Gaiidiui 2 gUl. ; Ktavnft posyjiluicn v Cnioiiiljii 20 gld. V imenu podpirauili dijakov izreka todpisaiii vecm daroyftlceiii iiajtoplejSo lahvala.
Dr. Jos. Marinko. Loterijske étevilke.
Gradec 17. aprila	1 71 56 35 89
Trst 24.
29 28 47 82 73
2CAHY AXaÍÍ .
Za milo soSntje med liolczDijo in mnogobrojno epremetvo k zaflujemu pučitkii naše nepozabne matere, oziroma s(ipruge
izrekajo najsrSnejso zabvab.
METLJKA, dné 20. aprila 1897. (in>	Žalujoči ostali.
Dobro belo iii črno viiio
gfllř' ie na prodal "Wlí v grajščini na Srebrnčah (na Marofu.)
Ravno tam se sprejme tudi (m—i) za poŘiljňiijo iH'iiiraven đečelc.
Košnja detelje
Kočij
na več njivah na mestnem polju je posamezno ali skup oddati. — Več se izve pri opravnist^u t. lista.
rt s štirimi sedťži, že rabljena, je ceno 'I" oddati. — Več pri opravništvu „D. N."

Za oddati ima na kose ali vkup zelene ali štajersko detelje nad 3 orale, ter nemške sli večletne detelje ležeče v Družinski vasi poleg okrajne ceste iu v Dolenji vasi. — Več pové o tem
(119-1)
Janko Kariovšek,
trg, in poe, Šmaijeta. Dolenjsko.
'J ílfV
Sû^m mm
od pravih Brahma kokoSi po 1& kr. Od ćruih hoUndsklh kokoši z Tsliko, belo ćupu po 2b hr. Ud Houdanskih po 25 ki. Od pTFirib ítajarsklh kokoSI po 10 kr Oil srebrno-padovanskih jio 30 kr. Od Langshatts-ovih po 30 kr. Od purjlh pi) 30 kr. Od srebrno-Wyandotíea-Skih po 30 kr. Od italijanskih po 30 k r. Od malih po 30 kr. Od kitajskih po 26 kr. Od sedmograjskih, goiovratnih po 20 Itr. Od Dorkinga-ovih pn 25 kr. Od Yokohama ki h po 50 kr. Od Emdenskih velikanskih gosij po 1 gld. Od Pekinikih rac
po 20 kr. Od velikih Stajarsklh rac po 30 kr. Jajca, ki jili r&zpoŇiljaui, so vaa iiatega plemena, hild eo aže večkrat proinoraua, iu popoluoiua jamčim sn pravo in ËiBto pleme.
AlakHO Pauly, Kàflach (ŠLiijarako).
(U8t-n
Naroćila aprejema ter iata toino izvršuje po ntij-
Franc Kovač,
(96—3)	poFtftstnik in goBtilmiar v Novem mestu.
VaznřiiiilO; 8
Slavnemu obĚiastvu uljmlao naznanjam, da imam od visoke c. kr. deželne vlade
koncesijo za oskrbljevanje pogrebov, napravo na mrtvaški oder
ter pri tem potrebna dekoracijska in tapeci-rarska dela, Preskrbim popolno vse, da se žalostnim zaostalim ni treba s to skrbjo mućiti. Vse to po dogovoru in po različnih cenab. Spoštovanjem
Adolf Flapper
t lfov«m tneatu.
MMi
9 restavi

I
:
HAZGLAS.
SJCíř Prihodnji
Živinski sejiii v Cniomlji
== bo v četrtek dne 6. maja t. I., ==
ter se vabijo kupci in prodajalci.
Mostno županstvo Crnomeïj,
dné 24. aprila 1897.
Schweiger.
Franc Hovač,
sedajni posestnik žage v Volavćah pri Srebrnčah H^^ poleg Novega mesta "99 se slav. občinstva najuljudneje priporoča
za žaganje raznovrstnega lesa
ter ima tudi v zalogi
različni les in díle.
restavracija „pri posti" v Novem mestn
al. občinstvu uljudno naanaoj^ da ai je omislil radi ndobnosii slavnega občinstva
tramvaj-omnibus,
kateri bode vaaki dan in pri vsakem vlaku prevažal slavno isto in sicer po najnižjih cenab :
Od kolodvora do mesta (poste)	.
„	kavarne . .	.
„ „ „	Kandtje . ,	.
„ Kandije „	kolodvora .	. „ glavn-trga „ „ « polte rt „
Za blagohotno uporabo »e najoljudnejie priporoča	udani
(95-3)	Franc Kovač,
mmmmmmm^mmmmmmmmmi_
Kovaški uženec,
Sprejmem v poduk v kovaiijo učenca, ki je àolo doatal, 16—16 let star, trdnega zdravja in lepega vedenja.
(112-ij	Janoz Šobar,
kovafi a a To p No ah pri Novem mestu.
Prostovoljna prodajal
200 centov fine otave za krave,
(v lepem vremenu spravljene.)
150 centov slame
(ovsene, pšenične in ječmenove) (89—S)
50 vaganov lep. težkega ovsa izoba)
pri posestniku Davorin Zajc-u na Dragi. Za to prodajo pooblaščen je g. Jakob Kogak v Družinski vasi.
Slavnemu občinstvu in gospođom gostilničarjem vljudno naznanjam, da dnů 17. t m ičnem z izdelovanjem
in sicer a kemično Čisto, tekočo ogljeno kislino in filtrirano studenčnico. — Imel bom vedno pripravljeno, ter jo večjim odjemalcem tudi rad na dom poši^al.
Jo8lp Bergmann,
lekaruu v BodoUovem.
Zahvala in prîporoSilo.
Slavnemu občinstvu uljudno otiznanjam, da sem se s svojo trgovino îb krojaStrom, katerega sem nad sedem let v g. Kastel6evi hièi izvrševal, preselil
né 1. fïiajnika 1.1, v prodajalno na Veliki trg hiš. št. 192,
kjer je bil nekeđaj g. černíc in pozneje g, KnoU; tam nadaljeval bom svoj obrt kakor doslej ter vedno z najboljim blagotn postregel.
Priporoćam se toraj najuljudneje vis. Saatiti duhovščini in p. n. gg, uradnikom v izdelovanje railiČnih oblek po najnovejšem kroju ter jamčim za dobro delo. Ponudim tudi po jako nizki ceni lepe moderne štofe.
eaV" Naročila in popniTila se toCno in vestno izvršujejo.
(116-1)
Z odličnim spoštovanjem
Jakob Mikoliè,
trgovina z obleko v Novem mestu.
V
Velika lepa ujiva ^gg^ej
blizo kolodvora in manja nad Medvedom ležeCa, 80 na prodaj. — VeČ se ízvé pri upravn. tega lista,
V kavarni Sclmiidt î Novem mesta
se oddajo naslednji časopisi:
„Noiics VVloncrTagblatt", „Siirtsteierische Post", „Wiener Caricatnreji", „Figaro", „Edinost", „I)as lustigc Oross-Wien".
Soba z vso opravo
oddati je v hiâi 154 v Novem mestu v najem.
Več pove opravništvo t<;ga lista.	(67—6)
Kadi starosti obeh zakonskih na prodaj je v Pod-turnu, na lepem kraju poleg deželne ceste, pol ure od Toplic oddaljeno
mlin in žaga
na en pleh s petimi tečaji; uad mlinom je hiša zidana ter z opeko krita. — Zraven Biiaibi vse gospodaralío poslopje, skedenj, svinjaki, njiva za 2 mernika poseue, travnik, na kterem se nakosi 12 ceutov seua in 1 or^tl gozda. — Cena je 9000 aid.
Natančneje se izve pri lastniku
(98-2)	Janezu Papežu,
v Podturnu li. št. 33, [loSta Toplice,

Otvorjenje nove prodajalnice !
Ugodna pri ika za vinogradnike
Podpisana podružnica nudi	(72- 4)
Peronospora brizgalnice
z lesenim kotlom in zrakotlakom po 15 gld. franko Zagreb.
Vse potrebščine za ognjcgasee,
brizgalnice, pase, čelade, obleke itd. po najnižji ceni uá obroue.
Podružnica R. A. Smeltai, Zagreb.
Slavnemu občinstvu naznanjam tem potom otvorjenje svoje
J. MURGELJ-nove
prodajalnice v Novem mestu Masconovi hiši št. 192 na Vel. trgu.
Slavnemu obSinstvu pri}oročam najtop-Ijeje raznovrstno manufakturno, oblafiilno ter perilno blago, potem kravate, različna volnena in svilnata sita itd., vse po najnižji ceni.
Obetaje prav prijazno in toíno postrežbo, ter opozarjaje na popolno friino blago, sem z najodličnejšim spoštovanjem
[Dl] (113-1)	J. Murgelj.
i i i