tJfe fin* glin ink Daflf ki the United State«. Issued cvtay day except Sundays and HoGdaym, ŠTEV. 221. Eutkrkd as Secord-Cla.ss matter September 21, 1903, at the Post Office at Kett Yore, f. y., uiqek the Act of Confess of Maech 3, 1879. NEW YORK, V TOREK 20. SEPTEMBRA 1904. LETNTK XL Kronanje Petra I. — o ■ JUTRI SE VRŠI V BELGRADU SLOVESNO KRONANJE KRALJA PETRA KARAGJOR-GJEVTČA. —o— Zastopane bodo vse države, le Ru sija se uradoma ne udeleži slovesnosti. BELGRAJSKA SENZACIJA. -o- Belgrad, 20. sept. Vse države so svojim tukajšnjim poslanikom nam-čile, da jih morajo pri slovesnem kronanju kralja Petra I. zastopat IjO Rusija pri tej slavnosti ne bode zastopana, kar je tukaj obudilo veliko senzacijo. Kronanje kralja Petra se vrši jutri. One 29. marca se je poročalo iz B»dgrada, 4la je v kratkem pričakovati poravnanje nesporazuma med Srbijo in ostalimi vlastmi, ktero je nastalo vsled umoritve kralja Aleksandra in kraljice Drage, kajti oni častniki, kteri so se udeležili zarote, so bili večinoma premeščeni v civilne službe. Takrat se je zatrjevalo, da bo po imenovanju novih pobočnikov di-plomatično razmerje med Srbijo in dragimi državami kmalo obnovljeno. Dne 31. marca je izilal kralj dekret, s kterim je 12 višjih častnikov premestil, kar je bil prvi korak za pomiritev vlasti, ktere so ]>o usmrtenju zadnjega Obrenoviča prenehale s Srbijo diplomatično občevat L Dne 3. aprila je kralj premestil tudi zadnja dva udeleženca zarote, prvega poboč-nika Popoviča in polkovnika Solare-vifa, kteri je postal ravnatelj vojaško akademije. Istodobno je m=?ka vlada imeno vala Grubestova, dotedanjega poslanskega atašeja v Rimu, svojim poslanikom v Srbiji. Dne 2. aprila vršila se je v kraljevem gledišču v Belgradu predstava, ktere j je prisostvoval tudi kralj Peter. Gledalei so tem povodom priredili proti rusko demonstracijo, ker Rusija ni hotela sprejeti srbskih prostovoljcev za vojno na Iztoku. Kasneje se je kralj Peter oprostil pri ruskem zastopniku. Bel grad, 20. sept. Mesto je sijajno okrašeno in polno ptujeev. Vreme je izredno mrzlo in deževno, tako da bode najhrže slavnosti povodom kronanja kralja Petra pokvarilo. Avstrija, Nemčija, Italija in Ru-munska so poslale v Bel grad posebne delegacije, dočim ImmIo ostale države zastopali poslaniki. DIAZ uE STAR 74 LET. Po vsej Mehiki se vrže slavnosti. Mexico C i ud ad, 18. sept. Preti sednik Porfirio Diaz, kteri vlada kol diktator že od leta 1881 nadalje in kteri je izposloval repub'iki sedanje blagostanje, je obhajal dne 14. t. m. svoj 741etni rojstni dan. Tem povodom so se po vseh državah mehikan-ske republike vršile velike slavnosti. Tukajšnje mesto je bilo lepo razsvetljeno in okrašeno. Hitite, in oglejte si vodopade Nia-gare. Niagara Falls, N. Y., 17. sept. Mednarodni geografični kongres imel je včeraj tukaj svojo sejo. Robert E. I\lary, član ameriške vojne mornarice ie predstavil glavnega govornika, profesorja GVove Obar les Gilberta iz Brooklyn a. Profesor je govoril o slapovih reke Niagare. Slika o vodo padu Horseshoe izdelana J. 1827 dokazuje, da s.> se vodopadi od takrat do danes povsem spremenili. Od konea ledenega veka nadalje postaja zemlja vedno bolj trhla in ako se to nadaljuje, se bode Niagara t«-kom časa našla drugo pot, kar se bode zgodilo tekom 3500 let. Kdoi se ni videl vodopadov Niagare, naj se podviza, ker v to imamo časa le ša 3500 let. Iz Evrope. BOGATA ŽETEV V RUSIJI. -NOTRANJI POLOŽAJ VELI-CEGA CARSTVA JE UGODEN. —♦— "Revolucija" v Italiji; delavstvo protestira proti posredovanju vojaštva; krvavi pretepi. RAZNOTEROSTI. Petrograd, 20. sept. Nek dostojanstvenik je skrbno preiskoval domače razmere v Rusiji in je v to svrho potoval jw> ogromne j državi. On sedaj poroča, da je na Ruskem položaj mnogo ugodneji in mnogo boljši, negi si inozemei domišljajo. Niti v jed-nem kraju omenjeni inozemec ni na šel znakov krize, pač pa je opazil med ljudstvom zadovoljstvo. Letina je bila letos tako izborna in pridelek I ako obilen, da toliko že dolgo vrsto let niso pridelali. Povsodi primanjkuje delavcev, dasiravno je plača tolika, da sedaj tudi brezposelni meščani delajo na polju. Tu pa tam se na jugozapadu pojavi kak soeijalisti-čni agitator, po rodu naravno Žid, toda posluša ga nihče, izimši par ne-v.adovoljn ih Židov. Rim, 20. sept. Včeraj zvečer vršilo -e je tukaj delavsko zborovanje, ozi-dhod vlakov. Blizo Rivarolo so štrajkarji razdejali železniško progo. Atene, 2Q. sept. Angležko sredozemsko brodovje, ktero obstoji iz 120 adij, bode prezimilo v grškem vo-lovju. Uvodni boji. —•— GENERALA SAMSONOV IN REN NENKAMPF RECOGNOSCI -^.TA JAPONSKO FRONTO. . Vstanovitev druge mandžurske roj-ske. — Poveljnik bode general Linjevič. PRED PORT ARTHURJEM SO BILI JAPONCI ZOPET TEPENI. — GARDNI ČASTNIKI ODIDEJO NA BOJIŠČE. Rusi so se zopet pojavili v Koreji — Raznoterosti. Petrograd, 20. sept. Sedaj se je dognalo, da so Japonci prišeli še le dn<-17. sept. napredovati proti Mukdenn. Iztočno od Bentiaputse ni Japoncev. Kuropatkin jjoroča, da je brigada korakov ]M»d vodstvom generalov Sam sonov in Rennenkampf zajedno z od-lelkom pešcev in konjiče preiskala vso japonsko fronto in se pri tem odlikovala. Pred vsem so kozaki pre-jKxlili Japonce iz neke vasi severno >tl Bentsiaputse. Ko so Rusi dognali koliko je Japoncev, so se vrnili. iz Bilbao, da je neka ruska križarka dvakrat streljala na nek angležki pamik, kterega je potem vjela. Vest šo ni pot rje na. Petrograd, 19. sept. Iz K u ropa tk i-novega glavnega stanu se poroča, da sedaj generala Rennenkampf in Samsonov reeognoseirata. Pri tem se vrše neprestani vroči boji meti Rusi in Japonci. Oba generala sta dognala, da so se japonske čete pri Yentaju in Bentsia-puze izdatno pomnožile. Rusi so zasedli več vasi bližje japonskih vrst. General Rennenkampf je sedaj zopet zdrav in je prevzel povelje svojih čet. Kar se pa tiče včerajšnjega tokijskega poročila, da se je bitka pri Mukdenn že pričela, je poročilo najhrže neresnično, kajti v kolikor je do sedaj znano, Japonei še niso napredovali. Iiuske čete rekognoseirajo ob vsej japonskej fronti in ob desnem krilu. Japonske sprednje straže so se morale povsodi umakniti. Ruske izgube so neznatne. Petrograd. 10. sept. Vsled nasveta svojih vojaških svetovalcev, je cer ukazal ustanovitev druge mandžurske vojske, ktero bodo ustanovili iz »nih vojaških čet, ktere so sedaj na jH>tu na bojišče. Poveljnik druge vojake bode general Linjevič. dočim bo general Kuropatkin vrhovni poveljnik obeh vojska. Podkralj Aleksejev ne odstopi. Kuropatkin bode ^H.vsem neodvisen in samostojen poveljnik. Vse vesti, da se Aleksejev vmešava v Velik požar. POSLOPJA OB HALTFAŠELEJ LU KI ZOPET V PLAMENU. — LADJEDELNICE GORE. Že pogašeni ogenj je zopet pričel divjati še z večjo silo nego preje. NAD $2,000,000 ŠKODE. Halifax, N. S., 20. sept. Vsa poslopja ob tukajšnjej luki so sedaj že v drugič tekom jednega tedna v plamenu. V skladiščih tvrdke Black Brothers, ktera trguje tudi s smodni-kom, je pričelo goreti. Pri tem se jt-pripetilo več razstrelb, na kar se je požar razširil na vsa bližnja posloji-ja. Razun vseh mestnih gasilcev gast tudi mornarji tu vsidranih vojnih ladij. Združenim močem se je posrečilo požar nekoliko Časa omejiti in že je vsakdo mislil, da je vsaka nevarnost odstranjena, ko je pričel plamen s podvojeno močjo švigati. Požar še divja in je uničil že za nad $2,000,000 imetja. _ Kadar pofiiljaS novce v staro domovino obrni se i z vestno na: FRANK 8AKSER 109 Greenwich SW Ntw Ycrk Nezgoda na morju. Victoria, B. C., 18. sept- Angležka vojna ladija '' Slijearwater'' je na |K»tu iz Beringovega morja oh Ala-skinem obrežju obtičala na pesku, ako, da je ne morejo rešiti. Vojna la-lija je več mesecev vršila patrulno lužbo na Beringovem morju. Victoria, B. C., 18. sept. Parnik 'Quadra", ki je last kanadske vlade je na potu iz Port Simpson a v Vieto-•ijo zadel ob veliko podvodno pečino .b iztočnem obrežju otoka aVneonver Po šesturnem naporu so parnik pri plimi vendar le zopet splavili. Oramberry, Me., 18. sept. Jadranka 'Ida M. Asher je obtičala pri Long Ledge na peščeninah. Moštvo se je rešilo na kopno. Ckicaški mesarji dobe tekmeca. Chicago, 111., 18. sept. Tukaj nameravajo newyorški kapitalisti zgraditi velike klavnice, v kterih bodo poklali vsaki dan 1000 volov. 2000 pre sičev in 5000 ovac. V to svrho so že vstanovili delniško dražbo z $2,500, 000 glavnice. Nove klavnice prično z 1. majem poslovati. V New Yorku in na zapadu bodo vstanovili velike podružnice. General Nogi V Mukden je ravnokar dospela 37. divizija jhmI vodstvom generala Cek-marneva, ktero je general Kuropat ■ kin iušpiciral- Divizija je del 1. ev-ropskega kora. kterega 22. divizija |M»d generalom Afanažovičem je pri ~la pravočasno v Liaoyang. da se je /.amogla udeležiti hitke. Prihod sedanje divizije v Mukden pa nikakor ne znači, da se ruske čete koncentrirajo v Mukdenu. Kuropatkin hoče le -veže vojake spoznati z Japonci in zajedno dati možtva, ktero je bilo v bitki, pri Liaoyangu čas, da se odpočije in okreva. Kuropatkin je odredih da dobi mo-/.tvo sredi oktobra zimsko obleko. Poletno obleko so vojaki že zamenjali z navadno sukneno. Japonei napredujejo vdolgej fronti med reko Liao in desnim gorovjem. Pri Sinmintinu je pričakovati bojev. Tokio, 20. sept. Dne 18. sept. so ruske Čete prišle iz Port Arthurja in prepodile Japonce vse do utrdbe Itez-shan. Boj je trajal več ur, Obojestranske izgube so velike. Petrograd, 20. sept. Častniki v Pe-t rogradu nastanjenih gardnih polkov so dobili nepričakovano povelje, oditi na bojišče. Od vsacesra jjolka odide osem častnikov, dočim jih doma ostane po 48. Slednji častniki baje z tem niso zadovoljni, kajti oni, kakor tudi gardni polki ne žele nič druzega, nego oditi skupno na bojišče. Harbin, 20. sept. Japonci v sever-nej Koreji so v vedno večjih skrbeli, kajti sedaj se morajo neprestano bojevati z kozaki, kteri so prišli v velikem številu 27 milj severoiztočno od Hanhuanga. Madrid, 20. sept. Tukajšnji list '' Corespondeneia*' objavlja poročilo Kuropat kinove zadeve, so povsem ne-osnovane. Tudi kontroadmiral Uhtomskij ne pride pred vojno sodišče, kajti tozadevne vesti so izmišljene. Sedanji poveljnik portantk(urskega brodovja je kont readmiral Wiren. Iz tega pa naravno se ne sledi, da damiraliteta *. Uhtomskim ni zadovoljna. General Knropatkin je včeraj pregledoval 37. divizijo 1. kora. London, 10. sept. Iz Petrograda se poroča, da je ruska križarka "Izum-rut" ravnokar dovršila preiskovano vožnjo, ktera je povoljno izpala. lvri-žarka odpluje z baltiškim brodovjem proti Iztoku. ZELENA JE ŠKODLJIVA. Razni zdravniki so pmnašli, da se .je v množili slučajih pojavila vročinska bolezen, vsled vživanja zelene, ktera je bila vmita z nečisto vodo. Bolezen se pa pojavi le tedaj, ako nevarne snovi od rastline niso odstranjene v dovoljnej meri. Nikoli pa nebodetedobili vročinske bolezni, ako je Vaš želodee dovolj jak. Ta iznajdba nam zopet dokazuje resnico, da je Trinerjevo zdravilno grenko vino najboljše sredstvo proti vročinski bolezni in drugim nalezljivim boleznim. Ono okrepi želodeeter redno prenavlja kri kaor tudi odstrani vse nered-nosti. Kot domače zdravilo mu nimi para, kajti ono ozdravi vse bolezn" ki prihajajo od slabega teka. Nikakor pa ni priporočati jakih alkoholič-nili zdravil, ako je želodečna koža bo-lelina ali celo bolna. Trinerjevo ameriško grenko vino pa zamorete vedno vživati. V lekarnah. Jos. Triner, 79* So. Ashland Ave., Chicago, 111. Rusija o angležkej pogodbi z Tibetom. Petrograd, 19. sept. Pri ra^orav-Ijanju *» oogodbi, ktero je sklenila Anglija z Tibetom, rusko časopisje soglaša v tem, da se je Angliji posrečilo dobiti nad Tibetom protekto-Rit. "Svjet" imenuje pogodbo obnovitev basni o volku in jagnjetu in meni, da bode angležki vspeh v Tibetu škodoval budističnim ruskim podanikom. Zajedno pa menijo listi, da tibetanska pogodba ne bode dolgo trajala. Kakor hitro reši Rusija vojno z Japonsko, bode se zanimala pred vsem za osredno Azijo. Angleži ostavijo Tibet. Lhassa, Tibet, 19, sept. Dne 23. t. m. ostavijo Angleži tukajšnje mesto. Vreme je postalo že mrzlo in voda že zmrzuje. Možtvu primanjkuje zimske obleke in bode moralo pri prekoračenju prelazov mnogo prestati. V Gvangtse dobe vojaki zimsko obleko. Vsled povelja kitajskega cesarja, je kitajski poblaščenee v Tibetu, Tasti, imenoval skigatskega Jamo glavnim lamom. Nezgoda na železnici. Minolo nedeljo sta na Long Tslan-du pri New Yorku skupaj zadela dve vlaka blizu kolodvora v Long Island City. Dva kurilca sta bila usmrtena. dočim je devet potnikov ranjenih. Je-dva lokomotiva je razdejana. Potniški vlak je vozil v Oyster Bay. Nezgod^ se je pripetila vsled no-paznosti čuvaja izegibališč. ROJAKOM V JOLEETU, TTjj & •kolici priporočamo naiegaeastep-aika ICr. Joha Sastariiča 1908 K. Oeatra 8*. m IVTAXNAINflLiO. Parniske družbe, kterih parniki oskrbujejo osobni promet med ameriškim in evropskim obrežjem so vozno ceno zopet za nekoliko povišale. Povišanje vožnih cen bode trajalo toliko časa, dokler cene ne dosežejo one višine, ktera je bila veljavna pred, vsled medsebojnega spora parniških družb, znižanimi cenami. Kakor hitro postanejo cene stalne, sporočimo o tem v "Glasu Naroda". Novi apostolj. PROROK SV. ELIJA DOWIE SE IMENUJE SEDAJ "PRVI APOSTOL" MESTA ZION. Njegovo razodenje vernikom in nova apostolska obleka iz škrlata, zlata in svile. ZIONSKI ČUDEŽ. -• Chicago, 111., 20. sept. Čudežni svetnik John Aleksander Dowie, se je včeraj oblečen v krasno obleko iz škrlata, zlata in svile, predstavil svojim vernikom kot vrhovni duhoven in kot "John Aleksander, prvi apostol krščansko katoliške cerkvevZion Citv." Med božjo službo v taberna-klju v Z ion City, kterej je prisostvovalo 7000 vernikov, pokazal se je Dowie svojim vernikom v krasnej obleki in izjavil, da je on "prvi apostol" svoje vere. Sklicevaje se na besede svetega pisma je dokazal, da ima on pravico do imenovanega apostoljske-ga naslova. Med drugim je dejal: "To dostojanstvo nisem ustanovil jaz, temveč sam bog. Tudi obleko, ktero sedaj nosim, nisem jaz naročil. Ako dvomite, sem li opravičen nositi tako obleko, |K>tem berite 28. odstavek eksodusa, kjer je zapisano, da je Mojzes na gori Sinai dobil od boga navodilo, kako obleko naj nosi. Jaz sem oni prorok o kterem je govoril Mojzes, o kterem je govoril Malaki in o kterem je govoril Jezus, jaz sem Elija, odrešenik in prvi apostol krščansko-katoliške •erkve v Zionu." Nat o je vprašal zbrane ovce. ako ^a pri poznajo kot prvega apostola — n vsi so odgovorili "do". Dowiejeva apostolska obleka j; lolga in izdelana iz težkega belega atena, obrobljena z belo svilo, ktero pokriva zlato. Tudi širok pas je jed-nak historičnim pasovom višjih duhovnov. Na glavi ima pa Dowie bel -vilen turban okrašen z dvema rdečima t rakoma. Pravi čudež je, da so ljudje v Zion City še vedno zadovoljni z Dowieje-ina humbugom. Povodenj ob Rio Grande. Laredo, Texas, 18. sept. Nek urad-iik mehikanske železnice je dobil brzojavno poročilo, da je povodenj ob Rio Grande pri Brownsville napravila veliko škodo. Voda je odnesla mnogo hiš ob reki in na nižinah. Brzojavna zveza z Brownsville jepre- . igan a. 3500 potnikov na jednem parniku. Queenstown, Anglija, 19. sept. Na parniku "Celtic", kteri je odplul včeraj v New York, je 3500 potnikov. Toliko potnikov še ni bilo na nijed-noni parniku, kar jih je dosedaj od-I•!lilo iz angležkih luk. Nad sto potnikov medkrovje je moralo še ostati lukaj, ker je bil parnik prenapolnjen. Grozen samomor Krojač Bernard Bickert v Brook-•yrui, N. Y., je minolo nedeljo kor,-"al na grozen način svoje življenje. Nesrečnik je stanoval z svojo soprogo n tiemi otroci v 3. nadstropju hiše 136^ Cook St. Že več let je bil bolan na srcu in to je najbrže tudi povod, amomoru. V nedeljo zjutraj, kmalo po polu-noči je Bickert vstal, se oblekel in potem skočil skozi okno. Pri tem je padel na železno suličasto ograjopred hišo in sicer z tako silo, da se je nabodel in zajedno ograjo zlomil. —- 501etni John Straw, Dooley St., se je zastrupil z landamima. Njegova soproga ga je našla v kuhinji. — Iz prevoznega parnika "Brooklyn" ob South Ferry je skočila v votlo neka krasna gospodična nepo znanega imena. Njeno truplo so naSii kasneje mornaiji. "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik; Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko . . . $j.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4-50 " pol leta.......2.50 " « " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NAHODA" izhaja vsaki dan iz-Vzeinši nedelj in praamkov. "GLAS NARODA" I ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glaa Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T*l«(ont 3798 Cortland. Za kadilce. Kadilci, kteri ljubijo prave havan-ske smo tke, morajo biti v nadalje zelo previdni. Oni ne morejo po cari-nar-kih znamkah, ktor^ m bilo preje na zabojih importiranih smotk, pravo blago spoznati. Ono rutlečo znamko so namreč odstranili in je nadomestili z navadno na dnu zaboja vžirano znamko. Ameriški tovarnarji smotk so washingtonskej vladi raz-tolmaiuli. da je dosedanja znamka dokazovala vladini magentom in kadilcem izvirnost smotk, ktere izdeluje edino le Havana Tobacco Company. Vlada je to uvidela in je bila mnenja, da zamorejo inozemci tozadevne znamke na svoje stroške preskrbeti. Ti je sici>r korak naperjen proti to-ba enemu truštu, kteri posluje na Cu-bi, vendar bode pa to le trustovim odjemalcem škodovalo. So li pri tem varovane tudi pravice kadilcev, kteri spadajo naravno tudi med ljudi, je drugo vprašanje. Pred importiranimi rečmi se zamore r.nše ljudstvo obvarovati tudi drugim potom, kajti v to svrho imamo varnostno carino, ktere določila se zamorejo tolmačiti tako, da je lahko 7.a vsako import^rano blatit, ktero škoduje domaiVj obrti, zahtevati najvišjo carino. V mnozrh slučajih je mogoče uvoz tudi popolnoma prepre-čiti. V to svrho je poljedelski oddelek naše vlade ustanovil tudi posebno komisijo, ktera natančno preiskuje vsa import irana živila, da tako do/.ene, ktera so za uvoz sposobna in ktera se morajo izključiti. Tako varstvo domačih izdelkov je zelo hvalevredno in nam dokazuje, da hodi republikanska stranka pravim potom. Vendar pa ne vemo, bode-li uvodno označeno preinačenje uvoza smotk čuvalo pravice tukajšnjih tovarnarjev. Vsekako bodo imeli tovarnarji tiuli od navedene preinaebe koristi, vendar hode pa po našem mnenju pri tem ljudstvo oškodovano, kajti tovarnarji bodo prodajali tu izdelano blago za pristno importirano. IZ HRVATSKE. Zagreb, 23. avgusta. Kako da je naše uradništvo še vedno okuženo s khuenovšeino, imeli smo priliko prepričati se o priliki proslave kraljevega rojstnega dne v Dja-kovn. Tam je neki Krcivoj, tajnik finančnega ravnateljstva oseškega, dal vreči hrvatsko zastavo s poslopja davčnega urada zato, ker se ob njej ni vila tudi madjarska zastava. Storil je zato, da dobi mastnejo službo, ker se ima sedaj popoiniti mesto ravnatelja finančne oblasti, a to bi hotel postali Krcivoj. Sne j je hrvatsko zastavo, da se prikupi svojim glavarjem. A to je dokazal tudi s tem, da je takoj po svojem "junaškim činu'* br-zojavil skupnemu hrvatsko-ogrskemu ministerstvn financ, katera brzojavka se je glasila: "Dal sem odstraniti hrvatsko zastavo s poslopja tukajšnjega davčnega urada, da očuvam ugled države." ^ Torej, ne le, da nas je najgloblje užalil ta nesrečnik, snemsi našo za-sta z mesta, na katerem se ne sme viti d ruera zastava ima sedaj še toliko drznosti, da brzojavlja, da je rešil ugled države. Vse Djakovo je bilo razjarjeno vsled takega žaljenja pro-stejja in nizkega tujinske$ra sluge, ki Ponaša hrvatskim plemstvom. Tudi javno je bil ta plem. Kreivoj zasra-movan, a bili H pa tudi natepli, da ni on sam opazil važnost momenta in strahopetno pobegnil iz Djakova še ibti dan. — . / - ----- Koliko krvi je bilo žt prelite radi madjarske zastave, ki se glasom nagodbe ne sme razvijati v Hrvatski! Koliko se je že protestiralo proti temu — ali vendar vse to nič ne pomaga. Še vedno se o svečanostnih prilikah razobešajo madjarske zastave in s tem narod žali. Na isti dan (18. avgusta) so plapolale v našem Zagrebu na skupnih uradih madjarske zastave, kar je izzivalo mnogo ogorčenja v občinstvu. A v Vinkov-cih došlo je do p ro t im ad j a rsk i h pojavov, ker so na gozdarskem in davčnem uradu bile izvešene mad.jarske zastave. Občinstvo je demonstriralo s krikom in žvižganjem, tako, da so na gozdarskem uradu zastavo odstranili, na davčnem pa so jo pustili, ali pod njo sta stražila dva orožnika in dva redarja. Žalostno je, da na skupne urade in privatne institucije razobešajo mad.jarske zastave. Najžalostnejo ulogo igra tu vsekako trgovska in obrtna zbornica v Osjeku. Vzlie vsem opominom in protestom razobeša ona še vedno madjarske zastave, a zastopati ima svobodni in zavisni trgovski stan. To je ona ista komora, ki vsakemu novemu madjarskemu ministru čestita in pošilja k njemu deputacije. "Narodna obrana" je spregovorila o teh madjarskih zastavah, ali zato je bila ta številka — konfiscirana. To je vse ravno po pravem khuenovskem kopitu. A po tem istem kopitu se postopa tudi po onih mestih, kjer je zlobnež Banffy časten meščan. Mesto da bi ra odstavili od te časti, iščejo madja mili kakoršenkoli si bodi izgovor in naj>osled mu izražanj o zadovoljstvo. Tako je v Varaždinu stavil v mestnem zaštopu dr. Magdic predlog, da se Ranffy izbriše iz listine častnih meščanov. Pa mislite-li. da je bil ta predlog vsprejet ?! Ne, ampak modri župan in obermadjaron pl. Breiten-feld je stavil protipredlog, s katerim mestno zastopstvo obžaljuje, da je Hanffy pokazal popolno nepoznanje, hrvatskih stvari, doeim je prej kakor ministerski predsednik drasraže sodil. Tn ta bori protipredlog je bil vsprejet ker so ga podpirali Breitenfeldovi mndjaronski trabanti, ki so v mestnem zastopstvu v veČini. Volitev v Ilokn se je izvršila z zmago madjarona dra. Gige Avaku-movnča. Hrvatski kandidat, župnik Mihovil Mistrovie, dobil je 54 sestniki imeli pred seboj veliko izbef. Tn ko bodo mogli videti, kako pojedini stroj funkeijonira, jim bode možno nabavtiti |ki kaj veljavnega.. Samo smešno je, da je pokroviteljem te izložbe človek po imenu Ervin pl. Oseh, sicer hrvatski minister v Budimpešti. ki dosedaj še ni odprl svojih ust. Ali ta človek, ki nima ljubavi ni smisla za gospodarski procvit Hrvatske, res mora biti pokroviteljem takove lepe in koristne razstave? Tudi to je znamenje, kako se v Osije-ku .brez razloga klanjajo preveč vsakomur, ki se ponaša z imenom ministra. Samo da bi že enkrat nehala ta kla-nj.mja, ti nezaslužni izrazi simpatij, p:;k da bi mesto te«a zavladala iskrene.st ; da bi mesto prosjačenja začeli zahtevati! Potem bi ve:leli tudi oni tam gori, da smo postali resneji, pa ne bi z nami postopali tako bahato, kakor postopajjo danes. M. RUSKO-JAPONSKA VOJNA. V času, ko rumeno novinstvo siplje žolč na Rusijo, v času, ko omalovažuje vsaki korak njen, doeim vsakko-rak Japonski dviga v nebesa; v hipu, ko to japonofilsko novinstvo uprav gori od nizke mržnje proti vsemu, kar je rusko, v tem Času, ko je sleherni zavihani nos poklican, da sodi Rusijo, da si nima ni pojma o njeni sestavi in njenem življenju — v tem času je res zanimivo čuti kako sodijo o Rusiji azijatski narodi sami Arabski časopis "Mnrnat al Garb" je priobčil nedavno članek, bi je izredno in-teresanten. Ves svet — pravi — se interesira za vojno med Rusijo in Japonsko, no največje važnosti je ta vojna za države Azije. Ta vojna se v nedolgem završi z velikimi dogodki ki premene karto Azije Nepripravljena za to vojno, ker je ni pričakovala, se Rusija za sedaj omejuje na obrambo. — Samo nevedneži, ki ne poznajo zgodovine, morejo misliti, da je Rusijo možno premagati. Tekom zadnjih 200 let ni nikdo premagal Rusije. 1812. je skoro vsa Evropa vstala proti Rusiji, a vodil jo je genialni vojskovodja Napoleon No, vso to silo so Rusi zmrvili. V to svrho niso žrtvovali morda kake neznatne pozicije ob doslej nepoznani reki Jalu, ampak svojo starodavno presto-lico — Moskvo samo. Tiso de Napoleona ni odločil Watterloo, ampak Borodin! Tu je Rusija osvobodila sebe in vso Evropo od Napoleonovega jarma. Omenivši dragih .vojen, v katerih je bila Rusija sijajna zmagovalka. nadaljuje: "Še enkrat pravimo Rusija je nepremagljiva. Japonska se bode moraJa "umakniti pred močjo Rusije, a potem ostane vsa Azija v rokah zmagovalca. Angleži vedo to. zato so porabili to priliko, da bi zaprli Rusiji vsa vrata v Indijo. V ta namen so tudi ubrali pot v Tibet. Ali prej ail slej prebijejo pot v to bogato deželo. Rusija je in bode zmagovala v Aziji ne le se svojo silo, ampak tudi sesvojo modro politiko, se svojo spretnostjo o postopanju s premaganimi ali priklopljenimi narodi. Rusi ne vz-kračajo nikomur državljanskih pravic in vsaki premagani ali prik'opij eni narod je takoj izjednačen z rojenimi Rusi. Tako so privezali razne narode na-se. S koliko jednodušnost jo so se — tako zaključuje rečeni aiab-ski list — podaniki Rusije dvignili n» obrambo ruske države, ki jim je ]>ostala toli draga! Dobrovoljci iz raznih plemen velike Rusije odklenjeni, ker jih ne treba, organizirajo svoje Čete, in prosijo kakor milost za dovoljenje, da bi se smeli spopasti s sc-vragom svoje nove domovine — velikodušne Rusije. Je-li bilo takih primerov v Indiji za časa angležko-bvr-ske vojne? Ni jih bilo!!" Vsaki krivonosi urednik čuti v sebi velikega stratega, ki je poklican, da zmerja generala Kuropatkina in da daja nasvete generalu Kurokiju Oni vedo vse, kar se dogaja v obeh taborih. Kako to delajo — to vedi, seveda, ljubi Bog! Tu stojimo pred Toliko obilico strategičnega ženija. bi-strovidnosti in nadarjenosti za kombinacijo, ki bi bili ne le tej vojri — seveda Japonski v prilog — že davno storili konec, ampak bi preostalo o teh lastnostih še toliko, da bi zmagali v ^seh vojnah, ki še kedaj prih ume nad človeštvo. S pomočjo teh strategov ne bi tre-balo n. pr. naši monarhiji dmzega, nego kar poseči po gospodstvu nad vso zemljo. Le škoda, da se cesto pozneje dogaja ravno nasprotno od tega, kar so prerokovali ti vojskovodje po japono-tilskih redakcijah. Kolikokrati so že uničili rusko brodovje, a vsikdar je dajalo zopet energične znake življenja od sebe! Kolikokrati je že bil zaprt Port Arthur, kolikokrat so mu že šteli življenje le po urah — a o tem so minevali tedni, a na zidinah Port Arthurja veje še vedno ruska .zastava! Kolikokrati so že napovedali Kuropatkinu bližnjo neizogibno katastrofo, ter so pro roko val i da je ruska glavna sila blizu svojega»Sedana; ali ta ruski trdoglavec od enega Kuropatkina noče in noče kapitulirati — ti Japonci, ti veliki, ti brezprimerni Ja]x>nci le nočejo biti tiste odločilne bitke! To je res nezaslišano od tistega Kuropatkina, da ravno tega noče storiti, kar mu predpisujejo časnikar ski strategi. Pa tudi Japonci niso brez krivde, ker nočejo in nočejo tako temeljito zmagati, kakor jim diktirajo iz redakcij. Ali ni to nečuveno, da general Stoessel noče kapitulirati kakor mu je svetoval Mikadof To je od Stoessela res grdo barbarstvo! General Stoessel naj -=i ne jemlje k srcu, ako se v Ameriki in v Evropi zdi,da je njegovo postopanje barbarsko. Ako bi bili Japonci na mestu lin sov. in ako bi storili istotako, kakor je storil general Stoessel. potem bi v Ameriki in v Evropi njih postopanje slavili kakor heroično in ne bi našli besed, da bi dovolj slavili vojaške čednosti Japoncev, ki se kažejo v tem postopanju. No, .Japonci naj se pomirijo. Cim bodo tepeni in se vojna završi na njih škodo — bodo že pri kraju navdušenja njihovih občudovalcev. Blamažo prepuste Japoneem in Yamagata in družba naj bodo le pripravljeni, da jih bodo isti sedanji slavitelji zmerjali kakor nesposobne šušmarje, kolikor jih pozna zgodovina vojen! Sedaj pa naj mi še povemo svoje mnenje. Japonofili se kar tope v usmiljenju do nevojakov v PortArthur-jn. Že radi teh. iz človekoljubja, menijo, bi moral Stoessel kapitulirati. No, če Japonci res hočejo rešiti te 'ljudi iz neprijetnega položaja, potem bi vedeli oni veliko bližjo pot. po kateri morejo doseči svoj človekoljubni cilj. Mesto, da se še le trudijo in hodijo iz človekoljubja pozivat Ruse. da bi kapitulirali, naj kar Japonci iz človekoljubja — odnehajo od obleganja trdnjave. Pa bodo oni ljudje hitro rešeni iz vsake nevarnosti! Ali japonofili so menda ljudje, ki le drugim prepovedujejo vodo človekoljubja, sami pa pijejo — vino ! Rojaki pozor I Na svojem kupČijskem potovanju opazujem, da se od neke strani trosi slaba vest o moji trgovini, sosebno pa še v Crested Butte, Colo. Poslano je bilo namreč svoječasno neko pismo, ki se je tikalo mene. R-ojaki! za moje blago jamčim jaz sam. O tem pa, kar se o meni pripoveduje pa Vi sodite. Moje geslo je in ostane še vedno: "Pošteno blago in primerne cene!" M. Pogorele, c. o. B. Schutte, 52 State Street, Chicago, 111. —: VABILO :— na VESELICO, katero priredi DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, štv. 19, J. S. K. J. dne 1. oktobra 1904 na večer v Tam-sonovi dvorani, Cor. Wain St. & 10th Ave., South Lorain, O. Pri veselici sodeluje občeznana godba iz Clevelanda. K tej veselici vabimo vse eenj. rojake in rojakirye iz našega mesta, slavna domača društva iz mesta in okolice, osobito pn ona iz Clevelanda, Ohio. Vstopnina 25c za osobo. Dame so proste. Za obilen pose t se najuljudneje priporoča ODBOR. 120-22 9) # Kranjsko slovensko katoliško DOBRO DOŠLI MI SLOVENCI! S tem si dovoljujem naznanjati cenjenim rojakom mesta Milwaukee, Wis., -in okolice, da sem dne 10. t. m. o tvoril tik slovenske cerkve nov in lepo urejeni SALOON, v kterem bodem točil vedno sveče in priznano dobro pivo, izvrstna vina in žganje. V zalogi imam tudi dobre in fine smodke. Postrežba solidna in točna. Obeevalni jezik v slovenskem, pol-skem, češkem, litavskem, kakor tudi v nemškem jeziku. Za obilen obisk se priporoča z velespoštovanjem N. F. LAURICH. Lastnik: Anton Drangins, 623 Walnut St., Milwaukee, Wis. KTOX. Za IN kr«n avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov za pešta&ia«, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana. KJE JE GREGOR BOGATAJ, star kacih 30 let. Pred letom dni je bil nekje v Pennsylvaniji. Zanj bi rad zvedel njegov brat: MIHA BOGATAJ, Box 38, Chicopee, Kans. KJE JE JAKOB LEVSTEK, doma iz Sodražice. Pred 2 leti je bil v Illi-noisn. Kdor zanj ve, naj javi njegov naslov "Glasu Naroda". IŠČE SE 60 delavcev za izdelovanje 'švelarjev'. Materij al je iz hrastovega lesta in se tako obdeluje, kakor v starem kraju. Plača je 22 centov od jednega kosa. Delo zagotovljeno za šest mesecev. Natančna pismena pojasnila daje o tem Joseph Košmerl, Box 61, Winnfield, La. (17-21 9) Krasni poštni parnik VADERLAND odpluje dne 24. sept. ob 10:30 uri do-poludne iz New Yorka v Antwerpen. Poštni parnik STATENDAM odpluje dne 27. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski parnik LA BRETAGNE odpluje dne 29. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Havre. Krasni poš.tni parnik KROONLAND odpluje dne 1. oktobra ob 10:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik KAISER WILHELM II. odpluje dne 4. oktobra ob 11. uri dopoldne iz New Yorka v Bremen. W P0ZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagiv 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri „TrigIavu" 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležan' .»ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, go pri meni na razpolago. Nadalje j* vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno kegliŠče in igralni miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v pnre» vrsti za točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakoife da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom I Mohor Mladič. SI7 So. Center At., Mizo 19. nI CHICAGO, ILXOOISL le* je denarje pošiljati po po sredoyanju F. Sakser, 199 Greenwich St N'w York, ker to stori najhitreje in ujselid- NAJBOLJE svete Barbare v Forest City, Penna ifekorpcriraiio dnč 31, januarja 1902 t Pe^.sclTanJJI ODBORNIK I w Predfednik: Jostp Zalab, P. O, Box 547, f orest City, Pa. Podpredsednik; Josip Židan* P. O. Box 47S, Forest City, Pk I. tajnik: Ivan Tklban, P. O. Box 607, Forest City, Pc. IL tajnik: Ivan Žtgats, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin MtrniC, P O. Box 537, Forest City, Pa UOSPliBAESKI V< RAČUNSKI ODBOR: Josip Bctctseli star. P. O. Box 591, Forest City* Pa A O v k v r O T*;» 537, Forest City, Pa. i vaj« OsAJLir«, i'. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gobsno, P. O. Box 5G9, Forest City, Pa POROTNI ODBOR; Josip Bucineli inl., P. O. Box 591, Forest City, bn. K4ROL Zalak, P. O. Box 28, Forest City, Pa Ivan Opeka, P O. Box 620, Forest City, Pa Primož Matos, P. O. Box C52, Forest City, Pa Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: fttfsrt City, P* John Telbiiii, P. O. Box 60^ Društveno glasilo je "Glas JSaroda* HAZ2TANIL®. SUveaoem is Hrvateai v R*ck Spri*«*. Wjt„ im ok«lioi pripore-Čam ▼ okilea »bisk SSLIooxl, t kterem vedno točim sreS« Schlitz, / Milwaukee pire, dekra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, tor predajam dab re smadke. S epešteranjem »EMSHAK. Itoak Barija««, Wta "GLAS NAHODA^ ... prodaj« p* 1 MEt ftfemike: Afitn Bobik, peaUvodia družsiee Frank Saksar. 1771 St. Clair St.. Cleveland, Okie. John Suetariii. 1206 N. Oo»* tre St., Joliet, I1L Frank Gakrenja. Sit Pma St.. Jehnstowm. Pa. Frank A. Baudek, Milwaukee. Wia. _ v I zaslužene denarje je naj- I P7kn bolie sigurno domu I U*»I\U poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street^ 'New York Resnica je da je največja nesreča v A- ■ merika za človek i — bolezen. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? ' Kadar je olovek l>olfiii — 11101*0 se zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j aniči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS J iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skateriml se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor 1 ~ ' " V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit Imel sem 3 zdrav nike in nič mi nesomogli po-Revinatizem in magat Potem se obrnem na Vas dr. a , v , . bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra- j V . , .,,.ol< 7j111 Ozdravlena. ~ i™ zdaj sem popolnomc zdrav.111 Kh-mmJ 111 gla-Toraj se Vam srčno zahvalim zatoTa ozdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaleZen dokler bom na svetu Živel. Maik Strah, 69 Arimont St Massillon, O. Walnut Luke, Ark. Maik Guštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skiišeb, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po* Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Va5a zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Auton Stamfel. Prof. Collinsjamci za popolno ozdravljenje vseli bolesti: Kakor bolest i na plučah, prsih, želodcu, Čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prelilajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (h'emeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. JPr*ofl Oollins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Oollims naj si ded od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito isto v maternem jeriku in adresujte na * PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th St., NEW Ypu Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se goto« popolno ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Prodaed&ik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽIŠNTK, P. O. Box 138, Federal, Ta. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn, n. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOV2E, P. O. Bax 106, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Okie. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Ereleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 lih St^ Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi maj ae blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Braxieh, Ely, Minn., po avojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatre naj aa paeiljnja blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 165, Ely, Minn., in p« svojem zastopniku. DruStveao glaaila je: "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 5. sept. se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 40 Slovencev in osem Hrvatov. Kaznjenec je padel z odra. Dne 5. sept. pop dudne je nesel kaznjenec Fran Laurie pri zgradbi mestne hiše v Gradaških ulicih v Ljubljani s svojim tovarišem po odru piloto. Ker ni bilo dobro ograjeno, je zgrešil desko in padel 11 j i«etra globoko. Pri padcu se je zadel ob oder v rebra in se tako poškodoval, da je moral iti v kaznjensko bolnico. Umrli so v Ljubljani: Franja Fa-hiaui, roj. AYagner; Ana Blaž, prodajalka. — V bolnici: Ivan Slak, kaj-žar. — V hiralnici: Anton Zalnkar in A polonija Trontel. Iz Moravč se poroča: V naši dolini so letos hude nevihte. Na Plesu je strela u žgal a Kržanov kozolec. A' noči na petek 2. sept. je na Limbarski gori grmelo in treskalo, da je bilo res groza. V sicer močan in pred letom popravljen strelovod je udarila tako silno strela, da se je strelovod pretrgal; strela je šla skozi steno pri temelju in naredila j>et lukenj. Bila bi gotovo nesreča, ko bi se bilo to zgodilo prejšnjo noč, ko je bila polna cerkev romarjev. Isto noč je udarila v Andrejčetovo hišo na Hribcih skozi streho in stropter raztrgala in raztopila verižice pri uri; sicer ni naredila škode. Nesreča s puško. Franceta Šker-janca je nekdo pri Grosupljem ustrelil po nesreči v noge. Akerjanee, katerega so prepeljali v bolnico, neče povedati, kdo ga je obstrelil. Iz litijske okolice se piše: Dne 1. sept. zvečer je strela u/.gala hišo po-■stnika .Tos. Čebela v Lcšali nad avo. Ogenj so takoj pogasili; vas je bila v veliki nevarnosti. -— Tre-s.'ilo je tudi v Rogličevo hišo blizo Litije, škode ni bilo. — Župna cerkev na Vačah, ki je vsled požara precej trpela, bode v kratkem popravljena. — Na1 i vi in viharji so zadnji čas v okolici napravili mnogo škode na polju in vrtovih. Ako bode nekaj časa lepo vreme, bodo ljudje pridelali precej ajde. Nesreča. Dne fi. t. m. zjutraj je poštni vlak v At. Petru povozil nad-spre vodnika južne železnice Fran!* Kopetzkega. Odtrgal mu je roko pod komolcem in ga na glavi močno poškodoval. Prij>eljnli so ga do Ljubljane 7. vlakom, od tu pa 7. rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Kopetz-ky sicer še govori, malo je pa upanja, da bi okreval. Navihana goljufica. Dne 5. t. m. je nesla 271etna Frančiška Lužarjevs iz U/.manj, v občini Rob pri Kočevju, po Gosposkih ulicah v IjjuTiljani za 5 K zabotrebcev. Med potom se ji pridruži nejwt/.nana ženska, katera j je vprašala, kaj in kam nese prodajat kar ji je T.ir/.arjcva povedala. Ne /.nauka pa jo je pregovorila, češ. naj le da zobotrebce njej, da jih bode nesla trgovcu Stritarju na Valvaznrje vem trgu. kateri jih bode, ker jo pozna, boljše plačal kot nji. Rečeno, storjeno. Luzarjeva je neznanki res dala zobotr<*bce za prodajat in čakala pred Stritarjevo prodajalnico. Čez nekaj časa neznanka res pride s smehljajočim obrazom ter sti-ne naivni kmetici vojaško jubilejno kolajno, češ, da je gos[>od trgovee tako zadovoljen z zobotrebci, da ji je dal ta denar, ki je vreden dva cekina. Z zadovoljstvom je vzela kmetica "cekin", se zahvalila za tako dobro kupčijo - in odšla svojo pot. Tudi neznanka jo je spetimi kronami, ki jih je dobila za zobotrebce, odkurila. Lužarjeva je da potem kupovat svojih potrebščin in jih plačala s "cekinom". Še le se daj se ji je zabliskalo, ko ji je trgo vec razložil, kaj ta "cekin" pomeni, la je padla v roke goljufiee in da je morala zobotrebce dati zastonj. PRIMORSKE NOVICE. Cesarskim namestnikom v Trstu bo kakor sodijo v Trstu, najbrže imeno van dosedanji bukovinski deželni predsednik, princ Ilohenlohe, ali pa dalmatinski cesarski namestnik bar. i lan del. Pravijo, da bode izmed navedenih dveh najbrže imenovan princ Ilohen-iohe. ŠTAJERSKE NOVICE. Samomor v ječi. Graški listi za-beležujejo vest, da se je morilec svoj t žene, Šegula, v zaporu obesil. Morilec Majcen. Radi umora na Antonijo Pozeb prijeti Anton Majcen neko kočarico v Majšberg. V konkurz je prišel Jurij Regor-sehegg, trgovec in tovarnar v Gaber-uiku. Nemška zmaga. Pri občinskih volitvah v Št. Lenartu v Slov. Gorieal so zmagali nemškutarji. Umrl je v Mariboru vpoikojeni ma jor Fran Mally, rodom od Sv. Ruper t a v Slov. goricah. HRVATSKE NOVICE. Novo poštno poslopje v Zagrebu. Te dni so začeli seliti iz starega pošt nega poslopja v novo poslopje. Tele fon ima v noxem poslopju 000 števdk i se lahko po potrebi razširi na 2000 tevilk. Pri otvoritvi jugoslovanske umetniške razstave v Belgradu bodeta zastopala hrvatsko pisateljsko društvo I »od predsednik Sandor Gjalski in tajnik Nikolič. Železniški nadinžener — ropar? — Kakor znano, je duhovnik Lemrvet iz Zagreba obdolžil nadinženerja Kassa-je tudi na sumu, da je lani oropal -a, ki se je ž njim vozil v istem voi.u. da ga je hotel oropati, dasi je Kassas le sc<;el za zastor, da ga odgrne ter s< pri tem dotaknil duhovnika. Preiska va, ki jo je uradnik sam zahteval, jedognala njegovo popolno nedolžnost ter je vložil zoper župnika tožb«, zaradi obrekovanja. Zopet demonstracije v Oseku. Proti madjarski šoli v Oseku so se primerile pretočeno nedeljo zopet velike demonstracije. Na šoli in na učiteljevem stanovanju so razbj*c vs* šipe. Vojno pristanišče v Dalmaciji? — "Crvena Hrvatska" poroča, da st namerava najjužnejša točka medGru-žem in dubrovniško Reko, ki je zavarovana z otoki, prirediti za vojno pristanišče. Poljedelsko šolo za odrasle otvorij< s prihodnjim meseeem v Spi jet u. Dvojni umor. V Daljanovcu pr 1'ožegi so našli na cesti brata Stipa in Iva Pismiča obglavljena Umorjena mladeniča sta bila strah cele vasi. Umetniška razstava v Sajrajevu Razstavni odbor se je sestavil ter si je izvolil za predsednika dr. Čiro Truhelko. Sklenilo se je,- da se na prosi deželni načelnik, na prevzame pokroviteljstvo nad razstavo, deželo se naprosi za subvencijo; srbski, slovenski in bolgarski umetniki se povabijo, da se tudi udeleže razstave. DOGODKI NA BAT,KANU. Solun. Albansko gibanje v sko-peljskem, bitoljskem, ohridskem in kumanovskem okraju je podobno že Samo v peški okolici je bilo zadnje dni umorjenih 14 uglednih Srbov in neki srbski policaj. Albani so povedali poizvedujoči oblasti, da je policaj zaslužil smrt, ker se je predrznil l>o srbskem običaju obhajati poroko. Posebno v ohridi so ropi in umori na dnevnem redu ter se ljudstvo kar tru-moma seli v količkaj varnejše kraje. Na shodu v Peču so albanski voditelji zaklinjali ljudstvo, naj ne odneha, ker so njihovi mogočni rojaki na sultanovem dvom že storili korake, da sultana prisilijo, da ustavi reforme ter požene iz dežele vse kristjanske pse. Sofija. Vojvoda Nikolov, ki je operiral s svojo četo v okraju Dedeaga-ču, se je vrnil v Sofijo; istotako se je vrnil vodja Petrov, ki je bival celo leto- v monastirskem okraju. To so znaki, da se vstaške Operacije za letos sploh ustavijo Belgrad. Pripravljajo se velike premembe v političnih strankah. — Snuje se kmečka stranka, toda dobri politiki nasvetujejo, naj se preosnuje kmečka stranka v ljudsko stranko ki bode imela veliko bodočnost. aZ takim načrtom stoje vplivni politiki, ki so s sedanjo vlado nezadovoljni. Iiibiric reorganiznje z dr. Veljkovi-čem, voditeljem mladih liberalcev, liberalno stranko. Paris. Pogajanja srbske vlade s tu- kajšnjim finančnim konzorcijem zaradi posojila 20 milijonov frankov se bližajo ugodni rešitvi. Dotični francoski konzorcij dobi za svojo uslugo koncesijo za zgradbo železnic na Srbskem. RAZNOTEROSTI. Najstarejši slušatelj dunajske uni verze. Nedavno so pokopali na Dunaju umrlega rudniškega ravnatelja Jožefa Svobodo. Mrtvaški list ga je med drugim označeval tudi za "stud pilil.". Jožef Svoboda, G41eten mož je po svojem umirovljenju s posebnim veseljem se posvetil proučenju botanike ter bil upisan na dunajskem vseučilišču,1 kamor je vestno zahajal 1 predavanjem. Žrtve vojaških vaj. Na Sedmogra škem ima ogrska deželna hramba svoje vaje. Te so bile tako naporne, da je vsled naporov in pomanjkanja vode umrlo 9 mož, 150 so jih pa morali od dati v bolnico. Žrtve so bili rezervisti, ki niso bili kos naporom. Samomor katoliškega duhovnika. V Budapest i je skočil v Donavo ter se v vodi še ustrelil z revolverjem, katoliški duhovnik in gimnazijski profesor Jos. Oaertner. Zapustiti je hotel duhovniški stan, da se oženi; ker pa ni dobil primerne službe, se je us! relil. Mesarski štrajk v Chicago neprestano narašča. Nad 15(1,000 delavcev mesarske stroke se je pridružiloštraj-kujočim. Sposobni ministri V neki mali zamorski kraljevini v Južni Afriki je uredil kralj državo jxipolnoma po evropskem načinu ter je dal svojimjKid-ložnim tudi ustavo. V kraljevini imajo namreč tudi parlament s 30 poslan- i. Parlamentu predseduje sam kral j odgovornih mu je osem ministrov. Oponašajoč popolnoma evropske običaje, priredil je nedavno kralj tudi Ivorni ples, h kteremu je bilo povab-jenih tudi nekoliko Evropcjeev. Med plesom je zapazil neki Evropejec, da mu manjka zlata ura. Poklical je na stran vojnega ministra ter mu pove-lal dogodek. "Kdo Vam je ukradel uro?" je vprašal vojni minister. — 'Oni le gospod." — "Vraga, vraga, to je pravo-odiii minister... počakajte malo časa — in vojni minister je šel k nekemu odličujaku v dvorani, ("ez nekaj časa je vojni minister vrnil ter izročil Evropejcu njegovo uro. Ali Vam je pravosodni minister do-brovoljno vrnil uro?" je vprašal Evropejec. "Ne, niti ni zapazil. Pro-il sem samo ministra zunanjih zadev naj mu jo ukrade, in kakor vidite, se mu je posrečilo." Kako skrbi ogrska vlada za kmetijstvo. Neposredno pred prepovedjo o izvozu klaje, pa tudi po prepovedi, je nakupila ogrska vlada v Avstriji velike množine sena, iiajmanjl500 vagonov. Plačevala se je krma na vsaki !>ostaji po 8 do 0 K za meterski stot. Poslati se je moralo seno vsekdar na kaega nplcravnega organa, ki so potem seno razdelili med posamezne potrebne kmetovalce. In «:icer dobivajo kmetje seno na up, t. j. kot brezob- Beda v Avstriji. Leta 1903 je bilo v Avstriji na javni dražbi prodano 22,000 premičnin. Vse te stvari so bile cenjene na S milijonov in 700,000 kron. ILretanje parni kov. Dospeti imajo: Ethiopia iz Glasgowa. Blueclier iz Hamburga. Statendam iz Rotterdama. Koenigin Luise iz Genove. Mongolian iz Glasgowa. Teutonic iz Liverpool a. Neckar iz Bremena. Phoenicia iz Hamburga. Deutschland iz Hamburga. St. Paul iz Southamptona. Celtic iz Liverpoola. Umbria iz Liverpoola. Astoria iz Glasgowa, La Bretagne iz Havre. Kaiser Wilhelm H. iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Prinz Adalbert iz Genove. Kroonland iz Antwerpena. Potsdam iz Rotterdama. Odpluli s»: Kronprinz Wilhelm 20. sept. v Bremen. Noordam 20. sept. v Rotterdam. Aurauia 20. sept. v Liverpool. Odpluli beda: Oceanic 21. sept. v Liverpool. Bluecher 22. sept. v aHmburg. Grosser Kurfuerst 22. sept. v Bremen. La Lorraine 22. sept. v Havre. Arabic 23. sept. v Liverpool. Lucania 24. sept. v Liverpool. Patricia 24. sept. v Hamburg. New York 24. sept. v Southampton. Vaderland 24. sept. v Antwerpen. Koenigin Luize 24. sept. v Genovo. Ethiopia 24. sept. v Glasgow. Statendam 27. sept. v Rotterdam. Pannonia 27. sept. v Trst. Teutonic 28. v Liverpool. Deutschland 20. v Hamburg. ISTeekar 29. v Bremen. Mongolian 29. sept. v Glasgow. La Bretagne 29. sept v Havre. Celtic 30. sept. v Liverpool. Tnihria 1. okt. v Liverpool. St. Paul 1. okt. v Southampton. Kroonland 1. okt. v Antwerpen. Phoenicia 1. okt. v Hamburg. Astoria 1. okt. v Glasgow. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, CaL Vedno točim aveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine sinodke itd. Preskrbim stanovanje in lirano 2 najboljšo postrežbo. r obilen obisk se priporoča: (31 do) In ho Pubekr Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu is najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter f* fi nefea. naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih orranife. naj sra pije redno. Pošilja ho v zabojih po jeden tuaat (IS steklenic) na vse kraje zapadnib držav Sev. Aaserike. T obilna naročila se arinaroia JOSIP RTJSS, 432 S. Santa Fč Av. Pueblo, Col. Naravna kalifornijska fina na prriaj. Dobro črna in bel* vino »d 3* do 45 cen to t calona; stara belo ali črno vin* SO eentav raloma. Re«*~ linJt 63 ct. galona. Kdor kupi manj kakor M galea vina, mora dati 11.90 ■a posodo. • rožmik od $3.26 d* *S.7Š valoma , tlivoviea po $3.00 tfalaauu Pri večjem naročilu daat popuat. S apoitevaajoM j ŠTEFAK JAKSHE, P. O. Box 77, Crockett. California. Ooafera Ooata Cm. TIKET za brzop^rnik dobiš za ktero družbo hočeš najceneje in bodeš najso-lidneje postrežen pri Fr. Sakserju, 109 Greenwich Str., New York, zato naj se vsak Slovenec na njega obrne. Rojakom v Clevelandn, Ohia, in okolici priporočam svoj SALOON, 1776 St. Clair St., tik bančne podružnice g. Frank Sakaerja is New Yorka, kjer točim Izvrstno Leysy-jevo pivo, domača in importirana vina, whiskey, likere in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek. Ob jednem se priporočam rojakom za TOLMAČA, akt kedo peaearečl in m pofiko« daje T tovarni, da mu iztirjam edikodnino, ker imam t tem že ▼ečletne skužnje in postopam z rojaki pošteno ter jib varujem bre* vestnežev. GAŠPER KORČE. 1776 St. Clair SL, Cleveland, Obla Math. Grill, 1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Priporočam rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Rudeče vino po 50c. jpl., belo po 75c. gal. Najboljši domači drožnik 4 gal. za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevožne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Rojaki! Ob priliki mojega obiska v stari domovini nakupil sem veliko fc>t-ir»j»; brinja je izvrstno, kupljeno v Ljubljani. Kuhal bodem IZVRSTEN BR1NJEVEC, kakor§nega ni v celi Ameriki. Cena mu bode 12 steklenic $12, 1 steklenica $1.25. Rojakom se priporočam v obilno naročbo. O*" Naročilom je priložiti denar. restno posojilo, ki ffa je plakati v 5 do 10 letih. Ali stori avstrijska vlada kaj podobnega za bedno kmetijstvo? Knez poglavar roparjev Pred okr. sodiščem v Samarkand u je bilo nedavno sedem gruzijskih roparjev, ki .-o pod vodstvom kneza Čikovanij i napadli filijalko msko-kitajske banke v Buhari, a so jih uradniki pogumno odbili. Vsak je dobil po osem let zapora, le knez Cikovani je bil z ozirom na njegovo pokolenje obsojen le v šestletno prisilno delo, a ga vrhu tega 5e priporoelijo earjevi milosti. Knez Cikovani je direktni potomec geor-gijskih cesarjev, t. j. iz tiste čudovite kavkaske planote, ki slovi, da ima pravcatemu preganjanju kristjanov, najlepše ženske na svetu. t « FRANK SAKSER, lastnik. ANTON B0BEK, vodja. BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., = = = CLEVELAND, O, Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York Pošilja v zvezi z glavno pisarno denarje v staro domovino najhitreje in najceneje. Denarne poŠiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila. Prodaja parobrodne listke za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah. Potnike iz Clevelanda, O., sprejme v New York, domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik, kar potnika nič ne velja, in je to velike vrednosti. Dobiti je v podružnici "Glas "Naroda" po 1 qent številka. £1 S t**)* S-1 Srl S pi [S Milko Vtgrin. f Novela. Spisal Ar. SUjaa. (Balje.) Baron Benda si je smatral za svojo prvo in največjo nalogo, da uniči svojega tekmeca in političnega nasprotnika. Pisal je bil, kakor vemo, gospodu vitezu Skenovskemu ter začel hud boj proti Vogrinu. Prepričan je bil. da bode pismo njegovo več pomagalo, kakor pa ko bi skušal v Po-rečah spraviti Voprina iz Olgine družbe. Ako ne dobi Vogrin stalne službe, uničen je ves njegov up, in zatrta je Olgina ljubezen. Zmaga Robertova je tedaj sijajna, kajti potem pride gotovo Olgina roka in srce zmagovalcu v last. S takimi mislimi bavil se je baron Robert prve dni po Vogrinovem odhodu. To bombo hotel vreči med Olgo in Vogrina ter tako zatreti na veke njuno tajno vez. Od zadnjega večera ni Robert več tako pogostoma zahajal k Skenovs&im, kakor poprej. Saj je vedel, da ne bije za-nj Olgino sree, a tudi uvidel, da goji gospa Skenovska sama njemu nasprotne nazore. Vsakokrat pa, ko je prišel v Olgino obličje, krvavelo mu je srce, spoznavajoč, da je ono bitje, po kterem zdaj sam neskončno hrepeni, vdano njegovemu največjemu sovražniku! Zatoraj se je rajši izogibal Olgine druščine, željno pričakujoč trenotka, ko bode mogel slovesno in zmagonosno naznaniti, da je uničena Vogrinova bodočnost in da je nesmiselna — Olgina ljubezen! Olgi in Rihard u pa je bilo zopet jako ljubo, da se jima odteguje baron Robert, Vedno sta bila skupaj brat in sestra, ter delala načrte za bodoče dneve, ko pride Vogrin. Če-stokrat sta se o njem pogovarjala, vzlasti pa o njegovem odločnem vedenji proti Robertu. Osobito Olgi se je bil Milko s tem še bolj prikupil, a tudi R i hard je bil odslej za-nj ves zavzet. "Ali ti je dr. Vogrin zares obljubil, da pride k svojej materi domov in potem k nam v Poreče t" vpraša v soboto jutro, tretji dan po odhodu Vogrinovem, Olga svojega brata. "Da, obljubil mi je, da pride", odgovori Rihard, "ali kteri dan, mi ni rekel. Sploli pa ni natanko določil, ali pride v kratkem, ali še le proti koncu tega meseca. Tz njegovih besed pa bi tudi lahko povzel, da že pride danes, a to ni gotovo." K Takega neodločnega odgovora ni bila seveda Olga vesela. Zatoraj je vsa nevoljna sama pri sebi tako-le sklepala: "Ako me ima Vogrin rad, pride gotovo danes, ako ne, ne bode ga tako hitro!" Bilo je ravno istega dne popolu dne, ko so "sedeli Olga, Rihard in ma ti na vrtu v utiei. Solnce je celi dan gorko pripekalo! Bila je o tem času najhujša poletna vročina. Bližal se je kres ali bil prav za prav že tu, kajti prihodnji ponedeljek smo že imeli 24. junija, t. j. dan sv. Janeza Krstnika. Vsak je toraj iskal pred pekočimi solnčnimi žark> hladne serine. Tudi Skenovski so se bili danes popoludne vsi skupaj zbrali v hlad nej zelenej utici. Mati je vezla, Olga pregledovala francoski list: "Ln mode universelle", Rihard pa je štu diral koroški zemljevid, ugibajoč, kam bi najprej napravil daljši izlet. "Glej, Olga, ta le pot bi bil kaj pripriven!" izpregovori po dolgem molku Rihard, kažoč v zemljevidu na črto, ki je vodila iz Vrbe prek gore v Rožno dolino. ''Tu si ogledamo najpoprej kopel Vrbo na zahodnem konci našega jezera, potem gremo na vrh, od koder se vidi v Rožno dolino, in proti večeru že pridemo lahko zoj>et domov." "To je pametna beseda, Rihard". pristavi hitro Olga in prisede k bratu, odloživši svoj modni žurnal. "To bi bilo vse kaj drugo, nego pa vedno doma sedeti in se nikamor ne ga-noti! Glej, mama, sem le na zemljevid! Ali bi to ne bil lep izlet: Od tod .v Vrbo, potem na ta-le vrh, in nato prek tega hriba v Rožek do Drave..." pri teli besedah pa kaže materi s svojimi belimi prsteki na ona mesta, ktera je imenovala. "Je-li da greš Ti z nama? Kaj ne, mama?" "Zakaj pa ne, saj ni daleč! Ali, ali nekoga moramo še vendar le seboj imeti! Kaj misliš, Rihard?" vpraša mati svojega sina. "Koga naj vzamemo seboj? Menda celo barona Roberta?" odgovori na-gloma Rihard ter pogleda po strani in skrivši svojo sestro. "Ta itak nikamor drugam ne gre, kakor k večjemu v Celovec k svojim tovarišem. A njega sploh ne potrebujemo pri svojih izletih! Nekaj dni sem in ako se ne motim, že odkar so nas Konar-ski obiskali in sta se bila on in dr. Vogrin malo o politiki sprla, obnaša se baron Robert čudno proti nam. Glavo svojo nosi Še zdaj bolj po konci kakor prej in mene skoro celo prezira." "Tudi jaz sama že opazujem", odgovori nato mati, m,: , ■ Robert iz premenil v svojem obnašanji. Tudi ne zahaja te dni več tako pogostoma k nam kakor sicer. Morda ga je žalilo, da sem Vogrinove nazore o političnem življenji v Avstriji odobravala.'' "Vogrin je govoril resnico", pritrdi zdaj Olga. "Njegov navdušeni govor je mene celo prepričal. Njegov narod se mi usmili. -Taz čislam in cenim Vogrina zaradi tega. ker ga tako ljubi in se za-nj odločno in ognjevito poteguje. Le pomisli, kako nežno in fino je govoril Vgorin, a kako grdo in nesramno je napadal Robert njegov narod!" "To je res", odvrne hi*ro Rihard. "Od tega časa tudi jaz Roberta več ne maram. Iz njega govori neznosen šovinizem. Povzdiguje se, kakor da bi bil Bog ve kaj, a to 5e ni vse. ako je človek Madjar in ogrski magnat. Tem bolj mi je pa že od nekdaj dr. Vogrin dopadal, in reči moram, da mi je ljubši jeden Vogrin. kakor deset takih baronov, kakov je Robert. Zatoraj pa že tudi težko dneva in ure pričakujem, ko pride Vogrin na svoj dom in potem k nam v Poreče." "Kaj mi praviš, Rihard?" vpraša mati, vsa iznenadjena po zadnjih besedah. "To mi je celo novo. Kdaj pride Vogrin in odkod? Jaz tega ne razumem.' * "Vidiš, mama, to je tako", začenja zdaj sin materi razlagati. "Dr. Vogrin mi je rekel, ko je bil zadnjič pri nas, da hoče gospoda grofa za nekaj dni dopusta prositi. Nato sem ca jaz poprosil, naj me potem večkrat obišče ter me s svojo lepo domovino seznani. In baš zdaj sem gledal po zemljevidu, kteri izlet bi najprej na pravila; zakaj jaz mislim, da že pride V ogrin v kratkem na svoj dom in potem hitro k nam v Poreče." Čuden se je dozdeval materi Ri-hardov načrt. Zavzela se je vsa nad to novostjo. Takoj jej ie šinola neljuba slutnja v glavo, da ne bode to nič dobrega, ako še pride zdaj Vogrin v njihovo družbo. Kaj bode rekel baron Robert ? Ali bode on to mirno prenašal? Kaj bode z Olgo, ako še dalje občuje z Vogrinom? Že zadnjič jo je Robert nekako hudo pogledoval, ko je bila z Vogrinom skupaj z vrta prišla, a kaj bode še le z.laj, če si je Vogrin kakor navlašč dopust izprosil, da z njo občuje? On bode bival v Dolah na onem bregu jezera, Robert pa tu. Vogrin bode po dnevu na ta kraj jezera in še celo k nam zahajal, a kaj si bode mislil Robert pri tem?! Ali ne bode takoj spoznal, da Olga ljubi Vogrina. in rekel, da ga mi navlašč k sebi vabimo, zato da bi se njega samega odkrižali ? (Dalje prihodnjič.) Pain Expeller kot najboljSi lek zoper EEUMATIZEM, P0E0STNIC0, P0DAGRQ itd. in razne reumatične neprilike. SA no j 2Set, In S Oct. * vseh lekarnah ali prt F. At Richter & Co. 215 Peart Street, New York. -v " 4. s: > * -r*? Ako hočefi dobro postreibo z mesom ia groccri jo, tako ae obrni na Martin Oer^iča, 301-303 E. Northern Ar., Fmeblo, Colo. Tmdi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v Tseb slovanskih jezikih. Priporočim se za obilni obisk. ► CUNARD LINE F»ARINIICI PLJUJEJO MED TRSTOM, REK0_[N_NEW Y0RK0M, PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROYU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpluje iz New Yorka dne 27. sept. 1904. odpluje iz New Yorka dne 11. ok t. 1904. odpluje iz New Yorka dne 25. okt. 1904. ULTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so pomiki na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. ' Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St, Boston. 67 Dearborn St., Chicago, PA10IA ULTONIA SLAVONIA Compagnie Generale Transallantipe, (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POŠTNI PARNIKI SO: "La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton, "La Savoie" " " " ..................12 UO " ' "I-"1. Tourp.i""" *c " " ..................10 000 " i "L'Aquitaine" " " " _"**I^I'l'lO,000 " I "La liretagne"............................... 8,DUO " j "La Champagne".................~ 8,(XX) " "LaGascogne"............................... g,000 " 25,000 konjskih moCL ** 25,0(A) " " 12,aw " «« lf>,000 « " 9,000 " " 9,000 " " 9,000 " " UNIONE AUSTRIACA LINE vozi direktno iz New Yorka do TRSTA ali REKE, kivdJ7M ton. 1EELANB........... 11905 ton. KR00NLAND.......... 12760toa FINNLAND............ 12760 ton. za imorje^ Pri eenali za med k rov je so vpoštete vse potrebščine, dobra tirana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jed na najkrajših in naj prijetnejših potnike Iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Trimo Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NE V/ YOU K A od pljujejo parniki vsako soboto oh 10. nri dopoludne od [nmiohi štev. 74 ob vznožju Fulton Street. — Iz PlilLA DELPHLTE vsako drugo sredo od i>oniola ob vznožju Washington St. G lede vprašanj ali kupovanja v o ž n j i h I i & t k r v se .ie obrniti na Office, 9 Broadway, New York City. 90—M Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT LOUI& 21 Post Street, SAN FRANCISOO. — ali na ajsa* uatopaik*. TslcoTO u ne veš po kom bi zanesljivo in brzo denarje * domu poslal, ali kupil parobrodni tiket zase ali za koga druzega, obrni se na Frakk Sakserja, 109 Greenwich Street v da se je baron Ktv Yfrku. AKO BO E. Matli.son. Street, Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Si?e Screw B navijak Cena uram : Nikel ura....... $ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrnr ^ra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako ielite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- field" jamČene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 44 15 $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da^n 2 kamnov........$14.00 Opomba: Vse are sn nijlv^IjSe delo Elgin in VValtham ter jamiene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam srojo dobro arejeM GOSTILNO, ▼ kterej točim vedno SVEŽE PIVO, proda jam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA ti RAN A Ako kak rojak pride v ForejT City, Pa., naj na postaji vjirala. ta mene in gotovo bod« prijel do mene in do znancev. Ako ked« po tre baje kak svet, na} te name obrne. Mik geslo toraj bodi t ovoji k svojimi Marti® Ntthlft. iMteik Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON, 40 Second St., Hoboken, N. J., potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemško vozijo in za to delajo na pamikn. Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen. Jacob Sionich. 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL* SLOVENCEM TER ^ HRVATOM SE PRI. $ ^ £ POROČA IZKUŠENA ® § j BABICA S \ POLONA MEHEK, S j| 252 WILSON AVENUE, h If CLEVELAND, O. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, H vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New Y ork in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nej^v tli dni; prihod v New York pc dnevu. Oglasite 'se mlf C.M.C0X flL C POST, Ass'1 TJciet Ajeirf, % Tkkef AftmU 313 N. Main St., Pudblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzo javili Mr. Frank Sakserju. lastniku tega lista, gegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru. itbmmi -j-.