STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA Mfiiu nnfBfai Mi mantali mM v Trsku« v Četrtek, 1 decembra 1926. Posamezna številka 30 stot. Letnik Ll en pMeddjlM. Naročnini: za 1 mesec L t » —, celo leto L 75.—, ▼ lnoeemstv-> mete£a« Ike 30 stot. — O^iatnina za l m.n prastara za trgovske In obrtne oglase 1 - stot, za bila L 1.20, cgUae denarnih zavodov L Z— «Q stot. za teb.o«, najmanj L 1 Uredništvo k upravaiitvo; Trst (3), ulica S. Fraaccso d'Assist 20. T« Iclon 11-57. Dopisi naj s« poiiljaja izključno uredništvu, oglasi, rekla« maciie in denar pa upravniitvu. Rokopisi se na vračajo. Nelrankirana pisma se ne »rre emajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost* Fcouređništvo ▼ Gorici: ulfca Giosue Carducci Št. 7. I. n. — Telet SL 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Pismo Iz Poljske Varšava, 4. decembra. katero bi se moralo z gotovostjo računati, če se nasprotja zaostrijo. V kratkem se sestane parlament in ^njegovo letošnje decembersko zaseda-December bo odločilen mesec v no-i^^ bo jmelo za Poljsko zgodovinsko tranjepolitičnem življenju na Polj-1 važnost. Vlada je predložila poslanski skem. V najkrajšem Času — tako se i zbornici novi liskovni »akon. Gotovo predvideva v tukajšnjih političnih i ^ da j)0d0 stranke odklonile. Je krogih — mora pasti odločitev, katera j dalje fcakor že omenjeno, načrt za pre-bo dala novo smer poljski politiki za urecjbo volilnega reda, napram kate-več mesecev ali celo za vse prihodnje remu m0rata biti obe zbornici skrajno leto. previdni. Veliko politično trenje, ki je sledilo; in končno je tu še vprašanje, ali puču maršala Pilsudskega, ni še kon-jSpi0h pride do te seje, ki naj odloči, v Cano in nasprostva se niso izgladila kateri smeri poide dalje poljska, poli-niti pod vlado Pilsudskega. Nasprotno: f tika. Ali ne bo poljski parlament mor-borba med obema taboroma, ki se bo-j da. razpuščen, tako da mu niti ne bo lita za oblast, se je še stopnjevala. dano o tem odločevati? V kratkih dne-Velike spremembe pa se opažajo po-jvih se bo razjasnilo to vprašanje. Da-sebno v taboru poljskih desnih stran! . nes se čaka na vseh straneh ta odlo-Od onega dne, ko se je vršilo v Nes-čitev z veliko napetostjo in tudi s viežah posvetovanje med Pilsudskim j.strahom.___ in prvaki poljskega plemstva v svrho Razorava o liktorskem posolila so |e včeraj pričela v senatu RIM, 8. (Izv.) Ivo otvarja ob 16. uri ustanovitve nove politične stranke in 1 iibolidacije konservativnega tabora, j minilo že nad mesec dni. Na strani j/Si-mstva je vodilni duli te- akcije *nus Hadzivil. Toda na sestankih, ki j In je imel v Varšavi in Lodžu, se je . - no pokazalo, da stvar ne bo šla ta-i preds. Tittoni sejo, so senatorski sedeži, I lahko naprej, kot se je v prvem hi-j vladne klopi in tribune precej dobro [odidejo ± . mislilo. Poljsko plemstvo se je dr- j zasedene. Posebno so dobro zasedene nice. Seja ministrskega sveta je končala ob 13. uri. Prihodnja seja se bo vršila v petek ob 10. Imenovanje norih iafilsluvskih pokrajinskih tajnikov RIM, 8. (Izv.) Jutri popoldne se bo vršila pod predsedstvom on. Mussoli-nija v palači Chigi seja vodstva faši-stovske stranke. Ta seja se bo ukvarjala predvsem z imenovanjem novih pokrajinskih političnih tajnikov. Imena novo imenovanih tajnikov bodo •!>-javljena v prihodnji Številki strankinega uradnega lista «11 Foglio dOralini*. Dnevni red za torkovo t&jo zbornice RIM, 8. (Izv.) Danes je bil izvešen v palači Montecitorio dnevni red ter kove seje poslanske zbornice. Na dnevnem redu prve seje, so samo spremembe raznih neznatnih odlokov v zakone. Toda že na prvi seji poslanske zbornice bo imenovana posebna komisija za izdelan je poročila k kraljevim odlokom o liktorskem posojilu, ki prideta že naslednji dan v razpravo. Zasedanje poslanske zbornice bo zelo kratko. Najbrž v petek, najpozneje pa v soboto " * * poslanci že na božične počit- žulo do sedaj v ozadju. Le nekateri j tribune za novinarje in občinstvo. Po plemenitaši so se udejstvovali, in še ti kratki razpravi o zakonskih načrtih v vrstah narodne demokracije. Zastop-1 glede prisege za pomorske kapitane in ,, ei-vativcev prazaprav dve struji, vo 0 spremembi dekretov o liktorskem J. .ierih eno vodi Hadzivil, drugo pa posojilu v zakona, Ljubomirski. Kot prvi se oglaša k besedi sen. Mag- Vmes pa je še neko drugo vprašanje, giorillo Cararis, ki izraža svojo vero v radi katerega je sporazum, kakor bi gaiUgoden izid posojila. Po tem kratkem potreboval Pilsudski, da bi mogel zafjuvociu razpravlja govornik precej ob-(Vti boj proti narodni demokraciji, ' girno 0 denarnem položaju. Ali naj y irajno otežkočen. To je vprašanje j stremjmo za stabilizacijo ali za revalu-l.tzmerja med veleposestvom in m^u-!tacijo lire, se vpraša govornik. Kakor sirialci. Ni dvoma, da bi se ustvarila: izgleda? je finančni minister za revalu-z združitvijo veleposestnikov in vele- tacij0 lire Tu(j| govornik je pristaš re-industrialcev velika nova politična valutacije, pa čeprav skriva ista v sela, toda v praksi se zdi, da je toza^ ^ mnogo težkoč in nevarnosti, katere drzni sporazum nemogoč. Ze na posve- ^ trpha r>rema^ati. toda napredujoča t o van jih v Lodžu Nikola Pašić proti Uruti'oviću ? Senzacijonalen članek »Politiko*, ki ga pa Pašić dementira - Pogajanja za šit«v krize - Zahtevo Demokratske zajednice - Seja radikalskega klaba izrekla Pašićn popolno zaupanje BEOGRAD, 8. (Izv.) Danes se je v krogih Davidovićevih pristašev trdilo, zahteva ta kot pogoje za vstop v vlado odstop notranjega ministra Bože Maksi-movića, ki pa lahko prevzame radi njega kak drug resort. Od dosedanjih ministrov |>rlde Z3l notranjega ministra v poštev za demokrate samo še dosedanji finančni minister dr. Peric. Ta zahteva, pa naj ne bi bila nikaka ne- ze na posve-, ^ t b~ premagati, toda napredujoča P* "" revalutacija lirfmo'ra odgovarjati tudi|^Pmca rave. Olede za-držanja drugih strank RIM, 8. (Izv.) Včeraj smo poročali, da;zu; socijalisti pa nameravajo sedaj razteg je prineslo rimsko časopisje vest o de-niti ta predlog o .nezaupnici na celokupno misiji jugoslovenskega zunanjega mi--vlado. V takem slučaju pa bi bila usoda nistra dr. Ninčića brez slehernega kcv-1 Marxovega kabineta zapečatena. mentarja, edino izjemo v tem pogledu' Demokratski listi si sicer sedaj na vso je tvoril v sveji 5. izdaji «Giornale d'I- mo£ Prizadevajo, da bi ublažili utis. ki *a tilia» Dane«; na lahko izrekamo t.rdi-iJe Stliolzev napravil na socijaliste; tana>>. lianes pa lanKo izrekamo nai-jpri tcm jim ves centrumaški tisk vneto tev, da m lista, ki bi se ne ukvarjal poraaga. prisilili so celo Seholza samega, (naravnost ali po ovinkih) s tem dogod-j da je podal izjavo, v kateri zatrjuje, da ie kom, ki je postal tekom včerajšnjega; v inkriminiranem govoru izražal samo svo-Na j doslednejši nasprotnik današnje J * ** "" |me; pristanejo končno tudi na to, daj dne naravnost evropski dogodek. Poro-! je osebno prepričanje in da ni govoril o vlade ie narodna demokracija, med.j . . ... . , se tudi razpišejo volitve, če bi ne bilo čevalci rimskih časopisov namreč po- namenih stranke. Socijalisti pa s temi_ izja- tem ko se odločujejo ostale stranke Senator Lona- zelo ostro kritizira ^ dala dr. Ninčičeva deml-!^ so prav nič zadovoljni; pravijo co- boTi od slučaja do slučaja. Narodni de- BEOGRAD, 8. (Izv.) Današnja «Poli-|sija v Ženevi, kjer trenutno zaseda Scholz sedaj le porieMal poM. K^LSlr |tTeblnfzaPf°inSlio ozdravljenje K SS^ffij Politika IlOVe grške Vlade issoimi: &e je ze zgounoM. v ah^iiji — :----, ..x » . ^. . ,__, . so bile v to svrho uvedene celo kazen-j f^ojega uradmstva, h mu ^ izkaza . .JG; ske določbe (Mussolini izraža svoje po- toliko zaupanja, c^udi bi ^mokrati jasno predvsem eno: če bi se pojavila' misleke 0 koristi prisilnih mer v tem na vsak način zahtevali kake izpre-nova velika stranka, bi se čutile vse, VDrašailju\ Qb koncu svoje— ^mlmembe uradnistva. Razen tega zahte- ostale ogrožene ter bi organizirale naj-!^elira Jge^ Cararis na italijanske dr-|yajo demokrati, da se zmanjša prora-srditejšo borbo proti konservativcem.: ^ da naj podpisujejo liktorsko m s tem zmanjša tudi davčno bre- . - J Ime; pristanejo končno tudi na to, da} Bosanski radikali proti Demokratski zajednici? BEOGRAD, 8. (Izv.) Bosanski radikali so imeli danes daljšo sejo v kabinetu ministra dr. Srskića. Opaža se, da se bosanski radikali proti vi j o vsaki kombinaciji z Demokratsko zajednico. Na današnji konferenci so se posvetovali o resort u ministrstva za šume in rude, ker ta resort najbolj zanima Bosno in Hercegovino. PaŠić in Radić BEOGRAD, 8. (Izv.) Kot značilno se beleži danes dejstvo, da Nikola Pašić ni hotel sprejeti Mite Dimitrijevića, znanega emisarja za pomirjen je napetih odnošajev med Pašićem in Stjepa-n«®i Radićem. Dimitrijević je imel misij©, da pomirjevalno upliva na Pašiča, Jsi pa ga sploh ni hotel sprejeti. je dr. Ninčić lahko obotavljal s podpisom javne politične pogodbe s Franci* jo, danes pa ne več. Sicer pa so bili že sklenjeni in so se že izvajali — neglede na politične pogodbe — med Jugoslavijo in Francijo vojaški dogovori. Na pragu prihodnjega zasedanja Družbe narodov, kateri povzročuje italijansko-albanska pogodba menda skrbi, smo V stanu trditi, da so bili med francoskim in jng;oslovenskim generalnim štabom sklenjeni točni dogovori. Položaj nemške vlade omajan radi zadržanja socijalistov BERLIN, 8. Položaj Marxovega kabineta te nekaj časa ni več tako trden, da bi bilo mogsče ojx>rekati vsem onim, ki trdijo, da bo tudi letos pred božičnimi prazniki izbruhnila na Nemškem vladna kriza, kakor se to že nekaj let .redno dogaja. Nemški nacijonalci so že od nekdaj v opoziciji. Radi bi poslali kakega svojega zastopnika v kabinet, pa sedanja vlada iio- Priprave za oblastne volitve v Jugoslaviji BEOGR poročajo, kon Ijene so bile kandidatne liste za oblastne volitve. Dosežen je bil sporazum z Madžari. Dr. Ninčić je imel na konferenci govor, v katerem je hvalil Ma^ džarsko in grofa Bethlena. Načelnik madžarske stranke dr. Varady bo na'ki,so 50 dogodili zadnje dni. Glasovanje o skunni radika.lsko - madžarski listi zakonu za pobijanje slabe literature jih ni prav me zadovoljilo. Zelo pa j ih je razburil z^idnji govor poslanca Scliolza, predsednika parlamentarnega kluba ljudovcev, ki lamentamih vodah postala še neprimerno bolj opazna, ker se pojavljajo med valovi nove čeri: socijalisti, ki so do sedaj podjd-rali vlado, se že nagibajo k opoziciji. PovcmJ temu preokretu v zadržanju .soci-jalistične stranke so da li razni incidenti, skupni drugi. Včeraj se je vršil v Beogradu okrožni zbor demokratske stranke za beograjsko okrožje. Na zboru so govorili Ilija Šum«*iteović in še nekateri poslanci, ki so obsojali delo vlade in grajali postopanje radikalov ob raznih prilikah. Opozarjali so pristaše na važnost prihodnjih volitev in povdarjali potrebo, da mora demokratska stranka pri teh volitvah pokazati vso svojo moč. Rezultati teh volitev bodo važni tudi za splošno politično situacijo. Zato se morajo vsi demokrati 'udeležiti volitev. _ Dime«! demisije dr. NteOto Komentarji rimskih listov je izjavil, da se njegova stranka ne more sporazumeti s socijalisti glede zakona o delovnem urniku. Scholz je tudi rekel, da bi velika koalicija, tudi če bi se posrečilo sestaviti jo, ne trajala dolgo časa. Zato bi bilo po njegovem mnenju prav in umestno, če bi se ljudovci domenili z nemškimi nacijonalci za ustanovitev narodnega bioka, ki bi zamogel vladati tudi neglede na socijalne demokrate. Te izjave so socijalistični krogi sprejeli kakor kako vojno napoved. Dva socialistična poslanca sta Marxu z jasnimi besedami dopovedala, kako sedaj stvari stojijo. Zato ni čudno, če v berlinskih političnih krogih resno dvomijo, da bi sedanja vlada še dolgo ostala pri krmilu. Komunisti so te dni predložili predlog o nezaupnici proti notranjemu ministru Kul- i na realna sredstva, ne pa taki - ri i osebnega tajnika Nikole Pašiča, da vo 1 'di desegnirani predsednik Uzunović ki priliki, da so v opoziciji proti režimu Pilsudskega. jmmnxki Posoiilo ie le v veliko korist;Ui u^guuam ——— Proti načrtu, da bi se strnile desne fi rn olna denar a zl n^e1 ^anja pogajanja za sestavo novega stranke v mogočno politično organiza-1 perike ^ e kabineta brez dovoljenja strankinega ciK ki bi podpirala Pilsudskega, se ^ ^ odobrenja radikalskega j, že pojavil načrt za strnite v ostalih, ^fS i parlamentarnega kluba. Na včerajšnji strank. V Poznanju se je vršil sesta-: nek za obrazovanje enotne fronte, kij . M jo sestavljalo nekoliko strank, in? njemu se zai sicer nar raznih evropskih držav, povod novim izbruhom in napadom ter novi gonji proti italijanski zunanji politiki. Izjave zunanjega isibiistra - Volitev predsednika zbornice ATENE, 7. Po položitvi prisege s striu- Pa tudi v pariških političnih krogih ni poSial)CCVt so se v zbornici vršile vo-je povzročila, po poročilih rimskega ča- jitve za novega predsednika. Izvoljen siavijaiu * ^^ , vlflfip na ii^kp vrsto nrntklftviu Naenii _. -----c —— —-—„V . _ ' ' —. : acnii i na ■odna demokracija, krščansko-, ^^ I taktike in rešitve sedanje knze. Zato ških političnih krogih njegova demisija glasovalo 1-1 , lr-: ; + rLnclonPO Strani se iruai Viaaa, ua I>1 prepieciia . Hc 7-afliVaT«.^« Rlnmks TIP hlor'nn enroiMno in lfrtTTlnnfirfl narodni klub, ki ga. vodita poslanca f^r^.^""dri^r^r'«^!^nTkako^1 je sigurno, da radikalska stranka ne Stronski in Duhanovič, in krščansko- ^nrtnSrH P^^tala na nobene kombinacije, na demokratska stranka. Se širši načrt pa, £ V^^o s^vali katere bo P^^al tudi Nikola Pašić. je zamislil Roman Dmowski, ustano- ?ev _m trS»vcey, Ki radikalno zanteva UzUnovic ne uaiva Pašiceve-a zaupa- nai*odno-demokratske stranke. J^i ' nja in izvršuje sedaj vse korake na svo- lem načrtu bi pristopili k temu!obto^; Finančni immster se mora ^ Ra lagtna odgovornost. i upreti pretiranim zahtevam industrij-1 Jrlikalska stranka, radikalski-poslanski I bloku tudi aerrarci (Piast), tako da bi , ... . , . .__. .. . „ , —----——■ ----------- ?••■•! kakih 210 poslancev. Seveda je ve- kajt, edino tedaj bo^tvorilo^liktor- Nikola Pašić niso bili pri i-i k___ ^^ i _ +„ sko ix>sojilo ono važno stran v razvoju ' - ---- hko vprašanje, ali se bo mogel ta na-l reva{utJije lire Tudi govor sen. Lorie, ki je bil večkrat spremljan od medklicev finančnega ministra in včasih tudi od mrmra- Či n tem niti najmanj angažirani Pašić smatra, da je Nikola Uzunović popolnoma. diskvalificiran. Iako za vodstvo notranje kakor tudi zunanje politike, precej hladno sprejema in komentira. v političnih krogih so z velikim za-In morda baš ta. okolnost je dala po- dojenjem sprejeli imenovanje Niha-vod, da prinašajo danes rimski časo- iakc-pulosa za zunanjega ministra. Xi-pisi o dr. Ninčićevi demisiji in o njenih halakopulos je podal novinarjem ne-vzrokih ta daljši ta krajši članek ter katere izjave o splošni politiki nove obširna poročila iz Beograda, Pariza, gržke viade. Rekel je, da je treba iz-Ženeve m Londona ter iz raznih dru- trel>iti militarizem, radi kateresra je gih evropskih političnih središč. Grška že mnogo trpela.. Treba bo «Tribuna» posveča demisiji dr. Nin- tluli odstraniti predso Jke proti nekate-čića uvodni članek. «Giornale d'Ttelia» rim strankam. Ti predsodki datirajo še prinaša, poleg obširnega poročila, zo- izza fasa svetovne vojne, ko so se ne-pet daljše komentarje. «L'Impero» pri- katere stranke izrekle za zavezniške uresničiti. Če pride do tega, potem topi brez dvoma velika in najresnej-? nevarnost za obstoj današnjega re- Z tc 'pred nekoliko tedni bi se bil sma- nja nekaterih senatorjev, je bil napo-tral tak načrt za fantastično pustolov-! sled sprejet z odobravanjem in ploska stvo, toda, danes stoje stvari precej njem. I dovoljenje Pašićevo, mu bo Pašić od-| njega ministra povod za nove napade drugače. In sicer se je spremenil po-; Istotako se je tudi sen. Ancona izja- rekel zaupnico. proti Franciji. Edino listi «11 Popolo di loža.j posebno po zadnjem zborovanju 'vil za revolutacijo lire. Je sicer mnogo Danes dopoldne se je vršila seja De-;Roma», «11 Messaggero» in «11 Lavoro Piasta ali agrarne stranke, ki se je bolj dolgo, težko in mučno to delo, toda mokratske zajednice, na kateri ie Voia ■ dTtalia» se omejujejo v tozadevnih po- vršilo pred kratkim v Krakovu. Na tem, privede še najbolj .gotovo do cjlja- . Marinković poročal o pogojih, pod ka-|ročilih na izvajanja njihovih korespon- vVandervelde so se v vprašanju razoro zborovanju so padali tako ostri glasovi j s° priglašeni k besedi se štirje terimi bi bila Demokratska zajednica i dentov iz posameznih evropskih središč, 'žitve Nemčije zedinili na francosko proti sedanji vladi, da je sedaj že jas- drugi govorniki odlaga predsednik vi- pripravljena stopiti v Uzunovićevo vla-| «11 Giornale d'Italia» pravi, da se je stališče Ne sme biti nobenega preki- Vprašanje vojaške kontrole nad Nemčijo PARIZ, 7. Briand, Chamberlain in no, da nameravajo agi arci popolnoma s svke zbornice nadaljevanje razprav, spremeniti svoje * stališče napram vla- na jutrišnji dan in zaključuje sejo. di. Narodno-demokra.tska opozicija ra^ . „ . - - čuna sedaj kot z gotovostjo, da se bo Vglll |tl 1?1 IS I FSKC^S SUSlO tudi Piast pridružil ostalim strankam lillllMlUHfcJil v borbi za izvedbo volilne reforme. 'Ukrepi glede obnovitve javnih naprav To so glavna vprašanja, ki dajejo' v idrijski, soški in vipavski dolini lice in izraz sedanjemu notranjepoli- j RIM, 8. Tudi danes se je ministrski ta in se ne loČimo». Na vprašanje ali j albanska pogodba miroljubne in jasna nja, da ni več potrebna konferenca ličnemu položaju v tej veliki slovanski svet sestal k seji. Načelnik vlade in zu-jbodo imele razmere v radikalskem klu-'namene. Naposled pa ni italijansko- štirih. do. Po seji je podal posl. Grol nekaj za-1 hotelo ustvariti z demisijo dr. Ninčića; njenja v času, ko kontrola preide na nimivih izjav o stališču Demokratske: nekak alibi: s pretvezno spremembo Družbo narodov. Zato sodijo, da bo zajednice napram sedanji krizi. Na .smernic italijanske politike se hoče vjVOjaška kontrolna komisija šele v za-vprašanje ali gre pri sedanjih pogaja-! resnici prikriti pripravljeno in dobro getku prihodnjega leta prenehala s njih samo za vstop demokratov ali za ■ premišljeno spremembo smernic jugo-^svojim delom. vstop Demokratske zajednice, je odgo-j slo venske politike, ker ni potrebnoj Vadervelde je izjavil novinarjem, da voril: «Mi se pogajamo samo kot celo-! mnogo povdarjati, da ima italijansko-j'je on, na podlagi tega sporazuma, mne- državi. Jedro vseh političnih prizade- nanji minister je podal nekatere izjave bu kak vpliv na pogajanja Uzunovića albanska pogodba v nikaki zvezi z bal-vanj je stremljenje po konsolidaciji o zunanji politiki ter je predložil ne-i z demokrati, je poslanec Grol izjavil:! kanskimi zadevami, ampak je, kar je države. Ta pa se bo dala doseči le pod katere ukrepe, ki jih je ministrski svetj«Treba je počakati, da vidimo kakšno'treba nadvse jasno povdarjati, jadran-pegojem, da se najde izhod iz sedanje odobril. najjetosti. Njeni vzroki tičijo v dejstvu, Člani vlade so nato razpravljali o da se razvija vse politično življenje v'raznih predlogih pravosodnega mini-tej deželi v znamenju ekstremov,; stra, med katerimi se nahaja tudi osnu-skrajnosti. Razumljivo je, da je takšen tek kraljevega odloka o odredbah za je Pašić v manjšini, potem se bodo razmere izpremenile». BEOGRAD, 8. (Izv.) Današnje poro- položaj zelo nepovoljen za konsolida-1 izvrševanje zakona o obrambi države,'čilo «Politike» o poteku seie radikal- napravilo veliko senzacijo. Pašić pa je komunike, ki ga je je številčno razmerje med obema radi-jska zadeva pri kateri niso balkanske kalskima taboroma Ako se izkaže, da zadeve prav nič prizadete. Če se ozna- čijo prilik, katera more biti vedno plod in naredba, po kateri se bo liktorski le umerjenih in uravnovešenih sil ter j snop smatral kot državni znak. njihovega sodelovanja. Ministrski svet je med drugim odo- objavila «Politika» dementiral in ozna- Vse vprašanje je torej sedaj v bril tudi razne ukrepe, ki se nanašajo | čil vest, da je kakšno našnrotstvo med če je igra precej spretna, toda je pro- štirih. _ Vladna kriza na Lo t vinskem RIGA, 8. Alberingsova vlada je podala ostavko, ker je doživela v seji. i poraz. Nemški in židovski poslanci, čuje albansko-italijansko pogodbo za so jo do sedaj podpirali, so namreč sto- nckako izdajstvo, ki zahteva reakcijo, se hoče s tem samo ustvariti gorostasno pretvezo, ki naj bi opravičila novo, napram Italiji manj prijateljsko politiko Jugoslavije, in ki naj bi istočasno zvrnila odgovornost na Italijo. Mogo- ali bo Poljska našla način za izgladi-;na obnovitev zgradb, ki so bile uniče-lnjim in Uzunovićem sploh nesmisel, tev teh nevarnih nasprotij. Odgovor naj ne ali pokvarjene radi zadnjih poplavi Značilno pa je to, da se napovedani se-to vprašanje bo podan v najkrajšem j v padanski dolini in v treh Benečijah; J stanek med Davidovićem in Uzunovi-Česu. In vprašanje ni malenkostno, za- odobreni so bili tudi ukrepi, ki se na-|ćem.ki bi se moral vršiti danes zjutraj, ka,j sedanja kriza bo odločila tudi o našajo na obnovitev cest v idrijski, so-|ni vršil, ampak se je zvečer odgodil. tem, ali bo od Poljske odvrnjena ne- ški in vipavski dolini, ki so jih zadnje j Pašićev demanti pa se smatra samo varrDost nove državljanske vojne, s poplave hudo poškodovale. j kot krinko proti Uzunoviću. zorna. Na predstoječo spremembo ju-goslovenske fcunantfe politike, katere znaki so že vidni, je brezdvoma vplival Poincarejev povratek v francosko vlado, ki hoče spraviti Malo antanto po- že izven vsake nevarnosti, čeprav mu .polnoma pod francoski vpliv. Pred zdravniki še priporočajo skrajno pre-I Poincarćjevim povratkom v vlado se vidnost. pili v opozicijo. Novi predsednik republike Gvatemala GUATEMALA, 8. Z veliko večino je bil za novega predsednika republiko izvoljen general Lazaro Chacon. Zdravstveno stanje japonskega vladar« j a se boljša TOKI JO, 8. V dvomih krogih prevladuje prepričanje, da je mikado sedaj IL •EDINOST* V Trst«, dne 9. decembra 1925. Tajnik angleške radarske zveze je prispel v Moskvo ' LONDON, 8. Tajnika Zveze angleških rudarjev Cooka so v Moskvi sprejeli z velikimi svečanostmi. Na postaji v Aleksandrovsku ga je čakala številna množica komunistov, ki mu je burno vzklikala- Pozdravili so ga tudi zastopniki sovjetske vlade. Cook je imel tudi kratek govor, v katerem je rekel med drugim: «Anglija je na robu propada. Na milijone delavcev je brez posla. in tvornice se še zmerom zapirajo. Kolonije se skuSa.jo osvoboditi in samo sovjet zastopnikov delavstva bi zamo-gel rešiti državo».__,: Nori predsednik Švice BERN, 8. Predsi-nofnjim se je sestal švicarski državni zbor, da izvoli novega predsednika. Izvoljen je bil radikalec Maillefer s 112 glasovi, dočim jih je socijalistični kandidat Grimm dobil samo 53. Neurja in nesreče Vihar na Atlantskem oceana HALIFAX, 8. Na obalah Atlantskega oceana še zmerom divjajo silne nevihte, radi česar je plovba znatno otež-kočena- Včeraj se je potopilo- šest jadrnic. Posadke so se na čudežen način rešile. Ciklon ¥ Ameriki NEW-YORK, 8. V vzhodni Ameriki je te dni divjal silovit ciklon, ki je povzročil ogromno škodo in zahteval tudi veliko število človeških žrtev. Po dosedanjih podatkih je 26 oseb prišlo ob življenje. Železniška nesreča na postaji v Pariza PARIZ, 8. Na vzhodni postaji se je dogodila železniška nesreča. Zakrivil jo je strojevodja, ki je lokomotivo pognal proti zapornim odbijačem na koncu tračnic. 35 oseb je bilo lahko ranjenih. Strašna eksplozija v tovarni WILMINGTON, 8. V Carne's Pointu v državi Delaware, kjer se nahaja neka tovarna eksplozivnih snovi, se je predvčerajšnjim dogodila huda nesreča. Pettisoč ton smodnika je zletelo v zrak. Do sedaj so našli pet mrtvih in 25 težko ranjenih, pogrešajo jih pa še mnogo. Plaz snega pokopal tri menihe BERN, 8. Z vrha Fenetre se je utrgal debel plaz, ki je pokopal pet meniho^ Dva so še ob pravem času rešili, pa so umrli v snegu. Dvesto ladij obtičalo v ledu PARIZ, 8. Iz Toronta poročajo, da je v Kanadi pritisnil hud mraz in da so mnogi kanali zamrznili. Kakih dvesto ladij, ki so te dni vozile po kanadskih kanalih, je obtičalo v ledu. Mmn romanskega kršila Bolezen romunskega kralja se je obrnila na bolje. Ko se je pred par dnevi vrnila kraljica s svojega potovanja po Ameriki, jo je prišel sprejeti na kolodvor romunskega glavnega mesta tudi kralj sam, kar dokazuje, da je minila vsaka nevarnost. Malokdaj se je zanimala vsa evropska javnost za u h odo vladarjev tudi največjih držav s tako nestrpnostjo, kot je bil to slučaj, ko se je mislilo še pred desetimi dnevi, da bo kralj Ferdinand podlegel posledicam operacij, ki se jim je moral podvreči v zadnjem času. In malokdaj se je spravljala vsa usoda ene cele države v tako tesno odvisnost od življenja ali smrti vladarja kot sedaj na Romunskem. Vzroki so v družinskih razmerah kralja Ferdinanda, oziroma v znani aferi njegovega sina, prestolonaslednika Karla, ki se je moral radi svojih prestopkov zoper hišni red svoje vladarske rodbine izseliti iz Romunske. Odpovedal se je tudi pravicam do romunskega prestola. Ta kriza v romunski vladarski hiši je bila takoj ob svojem izbruhu tudi že nekaka notranjepolitična kriza na Romunskem, in to zato, ker ima bivši prestolonaslednik Karol mnogo prijateljev in pristašev ne samo v romunski armadi, temveč tudi v narodu. In tudi potem ko je za> pravil prestolonasledstvo, ga njegovi pristaši in prijatelji niso zapustili. Dasi je bilo po izselitvi princa Karla urejeno vprašanje prestolonasledstva s posebnim tozadevnim zakonom, bi smrt kralja Ferdinanda znala spraviti Karlovo vprašanje zopet na površje in v ospredje. To pas bi ne bilo brez nevarnosti za notranji red in mir v državi. In v tem ravno tiči vzrok, da se vsa evropska javnost živo zanima za bolezen kralja Ferdinanda. Ko se je princ Karol odpovedal svojim pravicam do prestola, je bilo urejeno vprašanje prestolonasledstva, kakor rečeno, s posebnim zakonom. Ta zakon, ki je od 4. januarja t. L, določa, da so prešle prestolonasledniške pravice avtomatično na Karlovega petletnega sina Mihaela. Isti zakon določa, da mora vršiti vladarske dolžnosti po smrti kralja Ferdinanda in do polnoletnosti princa Mihaela poseben kronski svet, ki mora biti sestavljen iz treh oseb, katere ne pripadajo nobeni stranki. Člani tega kronskega sveta so princ Nikolaj, drugi Ferdinandov sin, kot moški predstavnik vladajoče hiše, in še dva visoka nepolitična dostojanstve- nika, ki sta romunski patriarh dr. Mi-ron Cristei in predsednik kasacijskega sodišča dr. Buzdogana. Princu Karlu, bivšemu prestolonasledniku, pa je prepovedano se vrniti na Romunsko za dobo 10 let in obenem mu je bilo podeljeno novo državljansko ime Karol Ca-rajman, pod katerim živi v Parizu. Ta rešitev je bila sklenjena na posebnem kronskem svetu v Sinaji, in sicer na izrecno željo kralja Ferdinanda, potrdili sta jo potem tudi obe zbornici, dasi so mnogi politiki naglašali, da je zakon nevaren- Predvsem se je opozarjalo, da ta rešitev ne odgovarja interesom monarhije na Romunskem, zakaj regentski svet bi ne mogel avtoritativno predstavljati monarhi stičnega režima. Kljub vsemu prigovarjanju pa ni bilo drugega izhoda nego v taki preuredbi prestolonasledstva. Odkar je bil pravkar omenjeni zak, Farra (1768), Gradišča (4766), Marinno (1423), Medea (1253), Moraro (774), Mossa (1315), Romans (2209), Saxrrado (2018), S. Lorenzo di Mossa (1180), Versa (701), Villesse (1339) in sledniič Gorica (30386) kot glavno mesto, s priključenimi okoli čanskimi občinami: Ločnik (2369), Podpora (2812), Solkan (3480), Štandrež (1524) in Št. Peter '(1570). I Skupaj je torej 121 občin s približno 211.912 prebivalci. Od teh okoli 60.0C0 Italijanov in Furlanov. a ostalo Slovenci, t. j. okoli 150.000 duš. JogodmBSko-itfliljafisk! tacffent v Zitra porivom Kakor poroča agencija «Štefani», se je dogodil 30. novembra v Zadru sledeči inci-! dent med nekim karabinerjem in kurirjem tamošnjega jugoslovenskega konsulata: Karabinir je ustavil kurirja, ko se je izkr- j cal iz motornega čolna. Kurir je nosil sve- i ženj, ki pa je bil nekoliko raztrgan, tako j da se je videlo^ da so v omotu listi. Kar&bi- i nir je odvzel omot kurirju, ga odprl ter j preiskal liste. 1 Karabinir — pravi dalje poročilo agencije «Stefarri» — je bil kaznovan in izdani so bili strogi predpisi, da se slične stvari ne smejo več dogajati. Zadrška prefektura je dala s svoje strani v tem smislu zagotovila jugoslovenskemu konsulatu, ki jo je opozoril na dogodek s pismom od 2. t. m. ter v vljudni obliki zahteval primernih ukrepov. __ fcftls! gMe ffiMi s«l« Tukajšnja občinska uprava je izdala za slučaj, da zapade sneg, sledeče predpise: «V smislu določb Čl. 228. občinskega policijskega reda opozarja občinska uprava vse hišne gospodarje in oskrbnike ter gospodarje trgovin, skladišč in prodaj al nic, vratarje ki sploh vse, ki imajo prostore v pritličju hiš in končno tudi gospodarje in upravitelje nezasedenih prostorov, da imajo v slučaju, da zapade sneg, dolžnost dati tak«j očistiti sneg in led s tratoarjev in ga spraviti na kup na ulici na način, da ostane pešcem prosta pot Ce zapade sneg po noči, mora biti pometen do 9. ure predpoldne. Gospodarji so istotako dolžni si preskrbeti primerno količino žaganja, peska pepela aJi ogljenega prahu, da v slučaju poledice lahko posipi je jo z njima tratoar. Kdor bi se ne držal teh predpisov, bo kaznovan po določbah obstoječih zakonov ter se bo izvršilo predpisano čiščenje na njegove stroške.» Knjiga — najbolji! prijatelj «Rajši bi bil revež v podstrešju s kopico knjig, kakor pa kralj, ki nima nobene ljubezni do branja,» je izjavil svoje dni znameniti zgodovinopisee in s tem točno označil globoko zadovoljstvo, ki ga nudi posest z ljubeznijo in s skrbjo izbranih knjig. Hiša brez knjig je kakor stanovanje brez soinca, manjka ji oživljajoči element duševne prosvete. Prijatelj, ki nam ostane vedno ob strani v kakršni koli obliki se že pojavi, bodisi kot šaljiv pripovedovalec, kot tolažnik v tugi, kot preganjavec skrbi, kot pevec liričnih in epičnih pesmi, kot čarovnik, ki nas posaja na čarobno odejo in nas odvaja v tuje dežele med zanimive dogodke, prijatelj, ki je vedno pripravljen, lajšati nam beg iz vsakdanjosii v mirno deželo duševnega veselja, tak prijatelj je knjiga. Škoda bi bila neizmerna, če bi se sedanja generacija in posebno mladina odpovedala temu edinemu popolnoma ne-sebičnemu prijatelju._ Iz tržažkega iivlienia VELIKE PONOVNE SLEPARIJE NA &KODG CARINARNICE V POSTOJNI. Dva uradnika velike spedidjsks firme aretirana. Organi carinarnice v J?ostojni so že delj časa sumili, da prihajajo čez mejo celi železniški vozovi nepravilno zacarinjenega blaga, radi česar je državni erar trpel znatno škodo. Razne okolščine so dale povod domnevi, da se te nerednosti dogajajo po krivdi nekaterih uradnikov špedicijske j firme Fratelli Gondrand, ki ima svojo j agencijo v Postojni* To domnevo je podpi- j rala zlasti ofeolščiiia, da sta dva uradnika omenjene agencije, in sicer ravnatelj Pavel Eichenberger, rodom iz Švice, in knjigovodja Angel Rivol, rodom iz SuSaka, živela zelo potratno in razsipno, kar ni bilo v Bkla/1- z njunimi dohodki. Organi finančne \ ^ave so skušali rešiti zamotano uganko in s tem namenom so v zadnjih dneh preteklega oktobra izvršili natančen r pregled knjig v agenciji. Toda izid pregle- r da je bil popolnoma negativen. Istotako je bil brezuspešen pregled, ki ga je izvršil po nalogu centrale v Benetkah nadzornik firme Fratelli Gonrand, ki je tudi zvedela za neugodne govorice o omenjenih dveh uradnikih postojnske agencije. Toda kljub temu so organi finančne uprave na tihem nadaljevali preiskavo, ki je po dolgotrajnih poizvedovanjih končno dovedla do zaželjenega uspeha. Pred par dnevi, ko se jim je zdelo, da je napočil ugodni trenutek, so finančni organi zopet izvršili preiskavo v agenciji in pri tej priliki so zaplenili vse knji&e in aretirali uradnike. Pri pregledu knjig, ki je bil to pot izvršen s skrajno natančnostjo, se je kmalu izkazalo, da je bil sum popolnoma utemeljen. Prišlo je na dan, da je bilo tekom še ne natančno določenega časa izvršenih mnogo sleparij, in sicer potom potvorbe prevoznih dokumentov, spremljajočih carini podvrženo blago, ki pride čez mejo. Sleparija je bila izvršena na precej enostaven nčein. Ce je bilo n. pr. v dotičnih listinah navedeno, da je v železniškem vozu okrog 15.000 kg blaga, je bilo treba samo pretvoriti številko 5 v ničlo, potem je izgledalo, da je v vozu le 10.000 kg blaga. Ko je bilo blago na podlagi te teže razcari-njeno, je slepar zopet popravil listino s tem, da je napravil iz ničle številko 5. Ker so ikle listine pred razcarinjenjem izročene Spedicijskisn uradnikom, -jih ni bilo težko potvoriti, zlasti tudi zato, ker so bile pisane s svinčnikom. Pri zaslišanju sta Eichemberger in Rivol izjavila, da sta edino ona dva odgovorna za vse, kar se je zgodilo. Ostali uradniki niso ničesar vedeli o njunih nepoštenih operacijah. Aretiranca pa nista hotela povedati, kdaj sta pričela izvrševati nepošteni po»el in koliko sta pri tem «zaslužila». Ta znesek je baje zelo znaten, finančni organi menijo, da znaša najmanj 200.000 lir. Zdi se, da -sta Eichenberger in Rivol začela s sleparijami pred približno dvemi leti. Ker se je izkazalo, da nimajo ostali uradniki agencije pri vsej stvari nobene krivde, so bili po zaslišanju igzpuščeni. Tudi firmi Fratelli Gondrand, ki je od svoje strani uvedla stroge preiskave, se ne more pripisovati nikake odgovornosti za sleparije, ki sta jih izvršila nepoštena uradnika. Tramvaj povozil starca in ga nevarno poškodoval. Včeraj popoldne okoli 17. ure se je dogodila na trgu Borsa huda nesreča.. Ob tisti uri je šel ondot 69-letni uradnik Jakob Bia-soli, stanujoč v ulici Madonna del Mare št. 3; prišel je iz ulice Roma in je hotel čez trg. Pri tem pa starec ni zapazil, da se mu bliža iz Corsa V. E. III. tramvaj proge št. 3, ki je vozil proti Sv. Andreju. Zavirač, ki je zapazil nevarnost, je sicer naglo ustavil, a nesreče ni mogel več preprečiti. Tramvaj je starca podrl in ga zavlekel za par metrov pred seboj. Navzočni so takoj priskočili k siromaku, ga potegnili težko poškodovanega izpod tramvaja in ga položili v neki javni avto, s katerim je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik dognal, da si je Biasoli poleg hude rane ki jo je zadobil na glavi, zlomil na dveh mestih desno nogo; razen tega je imel tudi hudo pretresene živce. Nesrečni starec je bil sprejet v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo moral — ako ne nastopijo kake komplikacije — najmanj dva meseca. Drage poročne obljube. Na ovadbo 32-letne Marije Chiaruttini, stanujoče v ulici Rivo št. 14 in 25 letne K. Bonpensiero, stan v uL Rivo 14,je bil predvčerajšnjim aretiran radi sleparije 29 letni mešetar Roman Bovile, brez stalnega bivališča. Bovile se je v prostem času, ki ga je menda imel obilo na razpolago, pečal s tem da se je ponujal lahkovernim ženskam za ženina, seveda ne zastonj. Chiaruttinijevo je tako omamil s svojimi poročnimi obljubami, da mu je izročila znesek 1000 lir; Bonpensierovo pa je z enako zvijačo opeharil za 800 lir. Iznajdljivi mešetar se bo moral ob svojem Času zagovarjati pred sodiščem._ Jadran - Zarja 3 : 2 (3 : 0) V nedeljo sta nastopili ti dve Četi v popolnih formacijah. Obe gotovi zmage. Mogli bi presoditi vrednost ene in druge v lepem vremenu, nikakor pa nismo« mogli tega v nedeljo na bazcrviikjem igrišču, ko je razsajala burja z brzino gotovih 60 kilometrov na uro. Da se je tekma igrala, je bila volja oziroma trma obeh moštev. Da nismo užili niti malo lepe igre, je razvidno že po tem, da je bilo približno 55 kornerjev in brez števila atrtov. Potek tekne je bil sledeči: Jadran si izber* igrišče in prične tekmo z burjo, Zarja sc postavi v obrambo, preide edino enkrat sredino igrišča, ker dalje ne dopušča burja. V tem polčasu zabije Jadran 3 goale, a zamudi več lepih prilik pred vrati. Tako tudi en kazenski strel, katerega je Resinovič V. streljal ven. V drugem polčasu igra z burjo Zarja in zabije potoni Gruntarja 2 goala. V tem polčasu sta zapustila samovoljno igrišče GlaŽar od Zarje in Resinovič J. od Jadrana radi velikega mraka. Sodnik je trikrat med tekmo poklical igralce skupaj, pozivajoč jih, naj nehajo; toda vse zaman, želja po zmagi na obeh straneh je bila prevelika. Posamezniki se seveda radi velike burje niso mogli uveljaviti Naj omenim še, da so goale za Jadran zabili Benčič A., Benčič P. in Resinovič V. Sodnik g. Pertot; občinstva precej. br. Športno društvo Adria Danes važna odborova seja pri Sv. Jakobu ob 30.30. Manjkajoči odborniki se bodo smatrali za izključene, — Predsednik. TELESNA VZGOJA SPORT TEHNIČNO VODSTVO NOGOMETA (Uradno poročilo] Odobren« tekme: Sparta-Tommtseo 2:2, Jadran-Zarja 3:2. Razveljavljene tekme: Prosveta-Concordia in Primorje-Barkovlje na podlagi člena 23. pravilnika. PreneSene tekme: Zora-Obzor in Rocol-Sv. Ivan. Zavrnjen priziv: Priziv Zarje (Bazovica) se zavrne po zaslišanju sodnika in ker brez vsakih tehničnih motivov. Nedeljske tekme: I. divizija: igr. Obzor: Sparta-Zora ob 12.30; Obzor-Tommaseo ob 14.30. — H. divizija: igr. Herpelje: Jadran-Barkovlje; igr. Bazovica: Bazovica-Sv. Ivan; igr. Prosek: Pri- : morie-Rocol. Vse tekme II. divizije pričnejo ob 14.30. T. V. N. SAVEZ SODNIKOV Ukor: G. Bertoncclju, ker se ni prijavil v nedeljo na igrišču. _ . Sodiiki za nedeljske tekme (12. 12. 26.}: I. divizija: Igr. Obzor: Sparta-Zora, g. Sancin; Obzor-Tommaseo, g. Bertoncelj. — II. divizija: Igr. Herpelje: Jadran-Barkovlje, g. Novak; igr. Bazovica: Bazovica-Sv. Ivan, g. Pir-jevec; igr. Prosek: Primorje-Rocol, g. Pertot. Opozarjamo vnovič g. sodnike, da se imajo udeleževati redno in točno sestankov in izročevati O. V. N. svoja poročila. S. S. IGRIŠČE OBZOR Sp«rta-Zora v nedeljo ob 12.30 V nedeljo na igrišču Obzora se srečati v prvenstveni tekmi četi Sparta-Zora. Nemogoče je prerokovati o tem izidu. Poznamo zadnje nepričakovane zmage vrlih Spartašev. Ta jako "!ana skupina bo delala mnogo preglavic močne, četam. Nadepolna Zora, ki se je že dobro izkazala na naših igriščih, bo vsekakor strogo branila svoje barve, ni gledala, da zmaga. Obcor-To«nmaseo v nedeljo ob 14,30 Po pravkar omenjeni tekmi se predstavita k tekmovanja dobro poena ni četi Obzor-Tomroaseo. Upoštevati moremo Tomazejce kot resne nasprotnike boljših čet. Videli smo, kako se zna četo Tommasea opomoči iz resnih zagat. Nič čudnega če bi «Obzor» v nedeljo doživel razočaranje. V nedeljo vsi na igrišče Obzoral Adria-Concordia V nedeljo 12. t m. se odigra prijateljska tekma med omenjenima četama na igrišču Adrije točno ob 14.30. Pred to tekmo nastopijo rezerve Adrije. *L D. Sv. Ivan - M. D. Zarja. Bazovica V nedeljo se odigra prvenstvena r ^ometia tekma med gori omenjenima četama K- divizije.^ četi, kateri se srečata 11. decembra na bazoviškem igrišču, sta dve simpatični četi ter disciplinirani. Lepo bo gledati novi letošnji četi, kateri si (po sobotnem koledarju) priborita najbrže prva mesta. Vesli z Goriškega Goriške mestne vesti Občin«, ki so bile svoje dni pod goriško deželo in so odpadle: Avber, Bela peč, Bistrica, Britof Vrem-ski, Bukovje, Celje, Devin, Doberdob, Dolenja vas, Dutovlje, Famlje, Hrenovice, Ja-blanica, Janeževo brdo, Kačja vas, Kilovče, KnežAk, Kopriva, Košana, Laže, Lipama vas, Lokev, Lože, Mavhinje, Naborjet, Na-brežina, Naklo, Ponteba, Postojna, PovJr, Prem, Rateževo brdo, Rodik, Senožeče, Sežana, Sinadole, Skopo, Slavina, Slivno, Smerje, Sv. Mihael, Sv..Peter na Krasu, Šempolaj, Štjak, Štorje, Tomaj, Trbiž, Trnovo pri Bistrici, Ukve, Veliki Repen, Za gorje, Zgonik, Zgornje Vreme, Zabnice. Razen občin bistriškega sodnega okraja, ki spadajo pod reško pokrajino, in občin trbiškega okraja, ki so ostale pod videm-sko pokrajino, so se bile vse ostale priključile tržaški pokrajini. Izpred vojne smo izgubili občine sežanskega okraja, dobili smo pa občine iz idrijskega in nekdanjega vipavskega sodnega okraja. Sklepi upravnega odbora furlanske pokrajine iz seje dne 7. decembra 1926. a) Zadeve, ki so se odobrile: Gojače: Vzdrževanje občinskih poti; Kanal: Davek na obrt; Št. Viška gora: Izprememba davka na živino; Tolmin: Izpremembe bilance 1926.; Plačilo računov Londero in Meragotti; Gabrlje: Pravilnik dobrodelnega udruženja. b) Zadeve, ki so se preložile: Podgora: Zvišanje davka na vozove in služinčad; Gorica: Predjemi upokojenim učiteljem; Podgora: Občinska policija. Sesti cenik za živila na debelo^ Komisija pod predsedstvom komirarje-vega namestnika Antona Orzana je določila v svoji zadnji seji v prostorih trgovsko obrtne zbornice v Gorici cene sledečim živilom na goriškem trgu dne 7. decembra lh2t>.: Boljši riž: L 215—220; navadni riž: L 210—215; turšična moka: L 113—115; testenine (navadne skupno z zavojem) L 333 do 340; sladkor v kristalih: L ti90—C93; semensko olje: L 7-40—750; domača slanina: L 770—800; mast: L 770—S00; kava navadna: 2300—2350; polenovka: L 500—510; ječmen št. 10.: L 200—210; fižol dru~e vrste: L 150—100; fižol prve vrste: L 110—200; krompir L G5—70. V teh cenah ni všteta užitnina. Zopet liud vihar v tolminskih Gorah. V noči od nedelje na pondeljek je zopet divjal hud vihar v Gorah. Navadno sta bila v preteklih časih poznana radi divjanja burje samo Kras in vipavska dolina. Letošnjo jesen je pa kar cela vrsta razdiralnih viharjev poskusila svojo moč nad tolminskimi dolinami. Posebno hudo je bilo na Kobariškem. Vasi so izpostavljene za navadne vremenske prilike in zato jih je nenadna sila viharja precej poškodovala. V Kredu je poškodovala cerkev in šolo ter nekoliko druge hiše, druge vasi so ravnotako utrpele precej škode, pri Sužidu je vihar preobrnil nadižki vlak iz tira. Dražba lesu iz panovškega gozda. 21 decembra ob 10. uri dopoldne se bo v gozdnem uradu na solkanski cesti vršila dražba 0 predelov lesa v panovškein gozdu. _ DOL — GTT ICA. Dolgoletno vprašanje cesta. Z ureditvijo cestnih zadev na Gori nismo posebno zadovoljni. Toliko se zavlačuje s io rečjO, da mora vsakomur presedati. Zve in sodi naj javnost o tem. Do leta 1913. je bila cesta skozi Dol in Otlico le slab kolovoz, širok jedva dva metra. Tega leta je občina razširila cesto na štiri metre. Upiral se tej obči potrebi ni nihče ter vsak rad dovolil, da se skozi njegove travnike sme širiti cesta. Občina je prizadetim obljubila takojšnjo odškodnino in izbris zemljišča vzetega s cesto. Prišla je vojna in vse je ostalo na mrtvi točkL Aied vojno je vojaštvo skrbelo za popravo ceste, ter jo je rabilo. Pri tem jo je zopet na več krajih širilo in prizadelo nekaterim kmetom na travnikih znatno škodo. Ko je vojna minila, je cesta ostala, kot jo je bilo vojaštvo izgotovilo, in občina je zopet obljubila, da odškoduje tudi ostali del med vojno razširjene^ceste. Po vojni je poteklo že osem let, a se še nič ni storilo. Prizadeti ne trpe samo škode na odvzetem zemljišču, marveč morajo od njega že trinajst let plačevati davke, t. j. od leta 1913. Zadnji čas je, da se občina zgane in to uredi. Kmetom pa naj vrne tudi one dt.vke, ki so jih po nemarnosti morali plačevati do sedaj. Javili smo potom Županstva tudi vojno Škodo, prizadeto po cesti, a dobili nismo še niČe^^r. Dobil je dosedaj vojno odškodnino samo bivši župan. CERKNO Za okrajnega živinozdravnika je \tflnf > tivno imenovan dr. JoSko Stemberg^r. —* V Trstu, dne 9. decembra 192$. •EDINOST« lil. Imenovanje je vzbudilo pri prebivalstvu odobravanje radi dosedanjega strokovnega delovanja. SOČA, Požar. Besni vihar, ki je divjal pred nedavnim ipreko naših gor in dolin, je utihnil. Tudi potresni sunki, o katerih smo poročali, so ekoro popolnoma prenehali. Vendar pa ves strah med ljudstvom, kojega sta povzročali zgoraj omenjeni prirodni sili, ni bil tako usodepolen, kakor oni, ki je v petek zvečer presenetil prebivalce Soče. Okoli 7. ure zvečer je namreč nastal v tVrsniku, kraju nekoliko oddaljenem od Soče, požar, ki je v par trenutkih upepelil jdom Jožefu Kravanju. Bila je precej temna noč, kajti nebo je bilo zastrto s skladnim oblakom. Ljudstvo, ki je ugledalo ogenj, je takoj drvelo na lice nesreče. Tako tudi vojaki, ki se te dni mudijo v Soči s popravljanjem mostov, so na stotnikovo povelje urno hiteli na kraj, kjer je izbruhnil ogenj. Poslednjim gre vsa čast za njih požrtvovalnost. Zdi se, da je ogenj izbruhnil pri dimniku od zgoraj in u žgal seno, ki je bilo na hiši. Uničil je razen onega, kar so mogli v naglici rešiti vojaki v spodnjih prostorih, vse ostalo imetje. Ne da se tu popisati žalosti, ki je zadela ubogega gospodarja, očeta sedmih otrok. Ta je pa tem večja, ker se je dogodila ravno tik pred zimo. Sneg že krije gore in mrzla sapa veje preko gor in dolin. Priskočimo na pomoč nesrečni družini, da si bo znova zgradila domače ognjišče! — Saj vemo vsi, da edinole s plamena, ki plamti na domačem ognjišču, žari vse zadovoljstvo našega kmeta in nas samih. Ob koncu pa dvigam glas, srčno proseč, da bi ta našel odmeva v srcih vseh onih, ki imaio le količkaj bratskega čustva do eočloveka-trpinal ~ F. SOLKAN*. Ugibanja o pomenu p ribi opit ve h Gorici. Kakor bomba se je razširila vest po Solkanu, da postanemo meščani mesta Gorice. Različna so mnenja, ki vladajo med Sol-kanci, in vsi ugibljejo in misle, kakšne dobrote nam prinese ta priključitev. So dobre in slabe strani. Solkan, po večini industrijska vas, si pričakuje in obeta dobro od te priključitve. Ker je obenem postala sedež prefekture, se bo tudi po mnenju istih širila in mrtvilo, ki je nastalo v zidarski in mizarski obrti, se bo počelo ublaževati in te dve obrti bosta zopet oživili. Kar se tiče občinskih Uoklad so manjše v mestu kot pri nas, ker mesto razpolaga z drugimi viri kot naša vas. Ti so naprimer elektrika v lastni režiji, davki na različne luksusne predmete, ka,-terih Solkan nima. Kmetje so zopet zadovoljni, da jim ne bo treba plačevati različnih doklad na živino in vozila, katera rabijo pri obdelovanju zemlje. Posestniki konj so ostali na istem. Ker konji in konjska vozila, kot so koleslji in druga vozila, ki se rabijo za osebni prevoz, so obdavčena tu in tam. Trgovci bcndo bolj občutno zadeti. Po mnenju velike večine bo nudila priklopi-tev več dobrega ko na upravništvo. *85€ PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se varno v lekarni Castelanovich, Trst, Via Giuliani 42. 1481 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-1* 1517 BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, tel. 20-64. 1428 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Via Ma-donna del Mare 19, n. 1853 BABICA, diplomirana sprejema noseče. Via Ma-donnina 10/11 1837 se le pred k in g izpreminja v h. Da bi se pokaza! ljubeznivega. Pra- Germanizmi, ki zelo žalijo slovensko vilno, da bi se pokazal ljubezniv (glej [ uho, so: naenkrat (aui einmal); vsled *BJ«đ Ul7*> plut * ' (in-folge); ubogati (folgen); ravno (ge- . Greva jih pozdravit. Pravilno: greva rade); enkrat (einmal); briktnost (ab- ju pozdravljat, ker glagoli premikanja : richten). Rabijo naj se mesto teh zahtevajo namemliuk nedovrsnika j pristno domače besede kakor so za . Prevajavec m povsod upošteval, da prvo: nenadoma, mahoma, nagloma, imamo v slovensčim dvojino m to tu-izneng.da, zdajci, hkratu; za drugo: aiJ?r\ z^mkili. radi, od; za tretjo: slušati; za čet: to: Rajd bi bil videl, da bi se bil rabil prav (prav toliko," pravkar); za peto: tudi predpretekli čas. Premnogo je »■r ct ii -«tI' nTT Irmiti nHrnamlri n «i7»OTTnncr Z a bližnje BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO pORujs« mojim dobrim odjemalcem velik« partfs volnenega blaga za ženske ki je prej stato L M.- se*aj L 20.— ; blago, visoko 100 cm, prej — sedaj L 14«— ; feMbaževInasto blago (iuštanj) od L 2.5© dalje. Z novimi >- _ vničeval mesto uničeval; surov mefti4 LeoR#v: z^iski o nekate- Pisatelj ne loči natančno rabe vez- rih v mestu Go*ulevu. 10. nikov: kot in ko. Veznik «ko» primerja, Slavko Grtm: AMsins Ifrnatius Singbein. ,veznik «kot» istoveti. (Delil je podpore 11. Književaa poročila: Slovenska dela: kot minister — ker je bil minister; Ivan Tavčar: Zbrani spisi. IV. zvezek (Fr. delil je podpore ko minister — kakor Albrecht). Dva prevoda iz grščine: Euri- navadno delijo ministri podpore). pides-Braclač: Hyppohto^ - Ar^tophanes t-, , -I , A T wi*i, Bradač: Acb&miani (A. Budal). Ivan Lah: Bogat na žrtvah je zastarela oblika; Prcpelllh (A. Budal). Srbsko-hrvatska de- pravilno se glasi: bogat z žrtvami aU,la: pn^ije Božid«-a Kovačeviča (B. Bor-bogat žrtev. ko) — 12. Kronika: Dranači pregled: Sli- Besedice «drzek» nisem dobil nikjer karska razstava obeh Magoličev (K. Dobi-in je skoraj gotovo tiskovna pomota da). Naš igralski naraščaj. (Konec prih.) za «drzen». Ciril Debevc.___ Oči niso plave, pač pa modre; plavi so lasie v pomenu «blond». Narava je eno in nrav drugo; treba torej ločiti oba pojma, ker prva po-menja prirodo, druga običaje, značaj. Med nasproti in napro+i je tudi razlika.. Nasproti komu sedeti (vis-a-vis) in na.proti komu iti. «Koncom» je orodnik, ki je prišel k nam iz hrvaščine. Njegova raba ie v .slovenščini napačna. Pravilno se gla^i: na koncu, v začetku (in ne «začet-,tkorn»), med (in ne «tekom») itd. , Niih žena- Slovenščina daje prednost v tej zvezi pridevniki rpbi pred mbo množinskega rodilnika. Torej: njihova FiRRO CHINA PIGATTI Otarw6evak« »re4«tv«, pra ** lan no +4 zdr»vniškil) avtoritet proti MALOKRVNOSTI, Sirila in za OGREVANJE (U>53j LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Mazzini tE* O Ž* E M Št O StruJ' za šivanje, vezanje in pletenje, za ~ 1»% K W V V dom |n vsako obrtnijo. - Potrebščine - vccchša 3 Napeljave z motor, pogonom. Popravila Brezplačen pouk v vezenju ■HMHMMBM C. VISINTIIM TUST HONFALCONE Via delfe Torri 2 (vogal V. S. Lizzaro) Via Gabriele D'AnnunzIo 405 Tel. 31-77 (blizu cerkve Sv. Aatona) (£x Via Friuli) Ta- m Iitznski Vut V i ka Izasri inifi^ljcnlti oklik za In tfečhe. Za bližajočo se »ezijo se je tvrdka preskrbela z veliko izbero k«vv paietots, dežnih peščev, $taje skfh oblek in izgotovljenih oblek za m ike in dečke.--Hlače fantazija--Specijaliteta gllets fantazija. Mejni 3Je cen« v Trsti«. M*ielžje cene v Trstu. se naglstratoiia PODPISUJTE za liktorsko posojilo! KRME! KRONE! ai^te piacoje po Vtšjlti cenah nea« vsflk drujJ Albert Povh — urama Trsi« Vh Heoiol 4« 1285 zena. PODLISTEK JULES VERNE; Skrivnostni otok Še osem dni, torej do 7. februarja, se je lava širila dalje, toda ognjeniško bruhanje je bilo bolj zmerno. Največ se je Cir Sniith bal, da se bi lava ne izlila na obrežje, ker tedaj bi pokončala tudi ladjedelnico. Sedaj so naseljenci čutili, da se tla otoka tresejo, in to jih je močno vznemirilo. Bilo je 20. februarja. Še mesec dela so imeli naseljenci z ladjo, predno bi bila godna za plovbo. Ali bo otok vzdržal do tedaj? Pencroff in Cir Smith sta sklenila splaviti ladjo v morje, kakor hitro bo njen trup vodo držal. Krov, notranje dele in jadrno opremo bi dovriili pozneje, glavna stvar je bila dobiti zunaj otoka varno zatočišče. Morda bi jo spravili tudi v Zrakoplovni pristan, t. j. čim dlje mogoče od erupcijske točke, ker ob izlivu Hvale in med granitno stenso in otočičem bi jo utegnilo rušeče se skalovje pokončati. Vsi na- pori delavcev so stremeli satno za te-m, da čim prej dovrše trup ladje. Tako je pričel dan 3. marca, in računati so na to, da »puste ladjo v morje približno čez deset dni. Novo upanje je poživilo srca naseljencev, ki so bili v tem četrtem letu bivanja na otoku tako težko izkušeni! Celo Pencroff se je prebudil iz svojega molčanja, v katero je zapadel zaradi izgube njih blagostanja. Zdaj je mislil samo še na ladjo, v kateri se je osredotočilo vse njegovo upanje. «Kmalu smo pri koncu, gospod Cir, je rekel, pa je „tudi skrajni čas, ker kmalu smo v enakonočju. No, če bo sila, se podamo čez zimo na otok Tabor. Toda Tabor ali Lincoln! Kakšna nesreča nas je zadela! Niti v sanjah se mi ni zdelo kaj takega mogoče! * — Podvi*ajmo!» je rekel inženir. In delali so, ne da bi izgubili tre-notka. «Oo*T>od, j« vprašal nekaj dni pozneje Nab, ali mlslsite, da bi se bilo vse to zgodilo, tudi če bi bil kapitan Nemo še živ? — Seveda, Nab. ie odgovoril Cir Smith. — No, jaz ne verjamem tega! je zašepe-tal Pencroff Nab u v uno. — Jaz tudi ne!» je odgovoril Nab popolnoma resno, V prvem tednu marca je postala Frank-linova gora bolj grozeča. Raztopljena lava je padala v obliki steklenih niti na zemljo kakor dež. Žrelo se je vnovič napolnilo z lavo, ki je iz vseh strani prekipevala. Tok se je valil preko prejšnjih strjenih mas in je popolnoma leščke, ki so še vzdržali med prvim izbruhom. Lava se je valila takrat ob jugovzhodnem bregu Grantovega jezera, prekoračila strugo Glicerinove reke in se raztekla po planoti Lepega Razgleda. To je bil zadnji strašen udarec za delo naseljencev. Mlin, kurji dvor in hlevi so izginili. Prestrašena kuretina se je razbe-Žala na vse strani. Top in Jup sta izdajala znake strašnega vznemirjenja; njih nagon jima je razodeval, da se bliža katastrofa. Velika množica živali je poginila že o priliki prvega izbruka. Kar jih je preživelo ta udarec, so se re&ile v Tadomska močvirja, nekatere pa so še begale po planoti Lepega razgleda. Zdai jim je bilo odvzeto še to zadnje pribežališče in tok lave, ki je narastel že preko grebena granitne stene, je začel izlivati svojo gorečo tekočino na obrežje. Ni mogoče popisati strahote tega pogleda. Vso noč so imeli naseljenci pred seboj sliko Niagare, ki spušča iz višine raztopljeno železo in žareče pline na kipeče mase v globini! Naseljenci so prišli ob zadnje pribežališče, in četudi so bili zgornji stiki ladijske stene še neosmoljene, so sklenili, da spuste ladjo v morje. - Pencroff in Ayrton sta izvršila potrebne predpriprave za naslednje jutro, 9. marca, ko so nameravali spustiti ladjo v morje. Toda v noči od 8. na 9. je iz žrela šinil 3000 čevljev visoko v zrak ogromen steber pare. Očitno je stena o Dakkarjevi grobnicf popustila pritisku plinov in morje se je izlilo v ogenj bruhajoče žekno in se tam izpremenilo v pare. Za te pare o bilo žrelo ognjenika premajhno. Ozračje je pretresla strahovita eksplozija, ki je bila slidna gotovo na daljavo sto milj. Cele gore so se zvalile v Tihi ocean i in v nekaj minutah je morje pljuskalo i preko mosta, kier ie ležal otok Lincoln. DVAJSETO POGLAVJE. Osamljen kos skale, trideset čevljev dolg in petnajst metrov širok, je molet komaj deset čevljev iz morja. »To je bila edina trdna točka, ki je ni valovje Tihega oceana preplavilo. To je bilo vse, kar je ostalo od gorske gmote granitne hiše. Stena se je zrušila, skalovje se je razmaknilo in premešalo in nekateri skalnati deli velike dvorane iz prejšnjega stanovanja so se nakopičili drug vrhu drugega ter na ta način stvo-rili tisti vzvišek. Vse naokrog je izginilo v brezdno: spodnji spojec Franklinove gore, granitne čeljusti Kitastega zaliva, planota Lepega razgleda, rešilni otok, stene Zra-koplovnega pristana, bazalti Dakkarjeve grobnice in tudi od eruptivnega središča oddaljeni Kačasti polotok. Istočasno so poginile vse Živali, ptiči iri četveronožci, vsi so poginili, laztrešeni ali utoplieni, in tudi ubogi Jup je v kakšni skali --ašel smrt. Cir Smith, Gedcon Spilett in ostali so preživeli strašni naravni pojavi in so se rešili na ta način, da so se vrgli v mor jeko ie začelo padati kamenje okrog njih. •EDINOST* V Trstu, one 9. flecetumra *«m.». Gospodarstvo. Obisk pri Kocjanu Naslov se Cita tako, da se bo Čitatelj prijel za glavo in razmišljal: Kdo pa je ta Kocjan? Cita se ravno tako kakor obisk pri Zupančiču, obisk pri Meštroviču, obisk pri Mussoliniju. Pomiri se, dragi čitatelj, ni znak tvoje neolikanosti, če ne poznaš imena Kocjan, vendar pa to ime zasluži, da g-a spoznaš, ker je mož, ki ga nosi, po-polen v svoji stroki, kakor so popolni Zupančič, Meštrovič, Mussolini in sto drugih, o katerih se čitajo ponosni naslovi člankov: Obisk pri tem in tem, brez nadalj-nih pridevkov. Imeli smo sestanek kmetovalcev bistriškega okraja in se menili o živinoreji. Govorilo se je, da simendolska pa-sma, katera je. pri nas na splošno razširjena, ne odgovarja potrebam našega kmeta, ker je sicer velika in daje dosti mesa, ni pa za mlečna, jedrna in tudi ne sposobna oziroma vztrajna za delo na polju. Omenilo se je, da švicarska sivo-rujava pasma mnogo bolj odgovarja potrebam In zahtevam našega kmeta, ker je močna, mlečna in zelo skromna glede hrane. In je padlo ime Kocjan. Nekdo je menil, d» se posestnik Kocjan v Žirjah pri v.aui že dolgo let bavi z gojenjem Švicarske pasme in da je dosegel izvanredne 11 spol ■ Takoj je bil stavljen predlog, naj si tega Kocjana, ki ga nilcdo ni poznal, oz. i n jegovo živino ogledamo. Ker je vsak znal Pravilno kisanje repe Letos se ljudje zelo pritožujejo, da jim repa v čebrih močno gnije. Neka- ri pripisujejo to okolnost letošnjemu deževnemu vremenu, kar je gotovo upravičeno, a edini vzrok vendar le ni. Navadno je pridelek repe takrat obilen in bogat, kadar se drugi poljski pridelki niso posebno sponesli, kar se je letos zgodilo s krompirjem in sirkom. Ker repe ne gojimo kot samostojen pridelek, ampak jo sejemo ie med druge poljske sadeže, pride v takih letinah repa bolj do veljave, oziroma lahko naravnost rečemo, do solnca in se v takih slučajih vedno dobro s ponese. Tako letos. Vse njive so je bile polne, ttfko da so se s tem okoristili tudi revnejši ljudje in devali repo kisat. Ker je pa ta slučaj le redek, nam navadno za kisanje repe manjka primerne posode, in to je pač glavni vzrok, da repa gnije. Posoda, katera se že več let ni rabila, se spravi po dolgem času na dan, osnaži se komaj za silo in ne pomislimo, da mora biti tudi posoda za kisanje osnažena in razkužena kakor vinska pohoda, namreč z žveplom. Ako postopamo s posodo tako, smo lahko gotovi, da smo odstranili glavni vzrok gnitju. Drugi vzrok gnitja izvira tudi iz prejšnje okolnosti: Mnogo repe malo posode. Že v najboljših slučajih je naša posoda za kisanje malo primerna, ker se navadno za mogel čitati drugih deL Njegov potopis se odlikuje po enostavnosti, je nepristranski in ga spremlja od kraja do konca neizčrpen humor. Takoj pri vstopu na francoska tla, v mestu Calais, je dočivel veselo pustolovščino. Ker ni razumel francoski, se je napravil kratkomalo gluhega. V gostilni, kjer je prenočil, je hotela sobarica, dobra duša, spraviti bednega slepca v postelj. Ta pa, sramežljiv, kakor vsak pravi An- ti a, Rosselli del Turco, Sacconi, Anglež Yates in Peruanec Carral. Italijani in Švicarji se niso doslej udeležili še nobene mednarodne tekme. Ogromne orgle kat spomenik. JAKOB BEVC glež, se je obupno branil tej ljubeznivi! f™ S,1*al« s? 1)(xl° uslužnosti. Trebalo je precej čaia, da je ! l^^JSTlh9i£^S*rosk/ * Vk sobarica povsem razumela in opustila ! Poračunali na 200 do 2d0 tisoč avstrijskih «*voj sklep j šilingov. Kar se nabere na prispevkih več, " Med drugim pripoveduje tudi to-le: «Z lse uP?rab* zf podporo revnim vojnim vdo-menoj postopajo kakor z otrokom ali pa vam m sirotam, z zabojem, na katerem je napis: «Pozor, | Izprememba priimka steklene stvari!» Meni bi bilo ljubše, da j Švedska pošta se bavi že del j časa z bi z menoj postopali, kakor z omotom mislijo, kako odpomoči zlu, da se imenuje volne, kateri se ne upira — radi svoje vsak tretji Šved Anderson, Peterson ali prožnosti — samo lahkim bremenom, nego Svenson. Ona namerava predlagati vladi, tudi težkim in naposled postane trd in naj ta določi posebne nagrade onim A11-čvrst, da odbija stvari, katere bi ga mogle dersonom, Petersonom in Svensonom, ki razdejati. Na kratko rečeno, meni je naj- zaprosijo za izpremembo priimka. Pomi-ljubše, kadar sem prepuščen sam sebi. sliti moramo, da je na pr. v Stockhoirnu, Narava mi je dala dar, da si lahko pred- glavnem mestu Švedske, navedenih v ic-stavljam stvari, katere me obkrožajo.« j lefonskem seznamu samo Andersonov 28 V Firencah je prisostvoval v gledišču strani drobnega tiska; koliko jih pa pre- Mrarn« In slat ar na ▼rs«, Campo S. «lacomo 5 »»IO kupuje v vsaki mn»iini po naivi£;ih canah Na trdnjavi Kufstem (Tirolska, povojna • Krona plačuje vitje kol vsi drugi. Avstrija) se nameravajo postaviti ogromne Zaloga raznovrstnih ur in zlatenine. 1247 orgle, in sicer kot spomenik v svetovni' vojni padlim nemškim vojakom. Orgle bodo imele tri manuale, osemdeset regi- Comero operi «Seviljski brivec«. Glas pevke, katera je pela glavno vlogo, ga je tako navdušil, da je zapisal v dnevnik: «Zdi se mi, da bi dal cel svet, samo zato, da bi mogel videti dražestni obraz. Nikdar si to poslužuiemo čebrov, ki po svoji obliki nisem tako želel vida, kakor ravno ob tej ne odgovarjajo zahtevi. Cebri so navadno! priliki.» V Rimu, v Vatikanu mu je bilo • u . . _ I 1 n ♦ rt 1 - i-k lr M n n -n { rt »lrt rt I rl rt 1/ » i t l L' 1 r» A t ' in čiiii!, d p je dosti boljše, če se kmetu pokažejo ad o« ulos stvari, o katerih ima iiili prepričan, je bil predlog enoglasno sprejet, določeni možje, ki so imeli izvršiti posot, nabran tudi denar za potne stroške. Iti šli smo. Gospod Kocjan, ki jc bil prej obveščen, nas je pričakoval v posestnikov. Začudil sem se. pri vrhu širji nego na dnu, zato bi moral ime : pokrov vedno drugačno, manjšo obliko, kakor se vsebina cebra manjša. Ta inedostatek ima za posledico, da se nam pokrov v čebru zagozdi in obloženo kamenje ne more več pritiskati na repo aH kapus in neizogibna posledica temu je, , da se nam kisav izpridi. Edina primerna družbi vee , -oblika za čebre je torej popolnoma valjasta Pričakoval zelo težko, ker se ni smel dotakniti kipov. Hollmann se je povzpel celo na Vezuv. Zastonj so ga opominjali, naj nikar ne hodi na vulkan. «Moram priznati, — pi^e — da me nič bolj ne jezi, kot to, da se mi nasprotuje v stvareh, o katerih vem, da jih dovršim. Njegov vodnik mu je rekel, da. je on prvi slepec, kateri je obiskal Vezuv. V Neaplju je naletel Hollmann na ne- seni, da bom srečal čokatega, trdnega kmeta, a nasproti mi je prišel mož skoraj iiie&tro elegantne postave, z inteligentnim obrazom, tip, kakor jih srečuješ na hodnikih ministrstev. Po kratkem pozdravu m;jo se napotili na njegov dom, prišli smo|kadar se za kisanje poslužujemo pos na dvorišče in s široko gesto je pokazal na j.^jaste oblike. Sod je na sredi najširši .evo. ces: Gospoda, oglejmo si najprej j vakor leze nokrov v sod vsled obteženi; Ksalon- slučaju pokrova ni treba za vsako lego posebej prikrajati, ampak nam zadostuje, da se prvič dobro prilega čebru in potem imamo mir, dokler posoda ni prazna. Prejšnji nedostatek opazimo tudi takrat, posod in kakor leze pokrov v sod vsled obteženja s T1 .... - . . (kamenjem, tako postaja proti sredi vedno Prišli smo res v pravcati kmečki salon. |boIj premajhen in kisav začne gniti ob /v sV*eI, zračen, čeden hlev, dolge j straneh, ker tlak ne deluje izven pokrova, ja.-ii. a ob njih hrbet pri hrbtu Goveda so j Qd srede soda naprej pa se posoda oži in zvedav« obračala glave; jaz kot lajik sem j pokrov se nam zopet lahko zagozdi, vsled Stopil V ozadje m gledal zanimivo sliko, ;česar zopet jahko nastane nevarnost, da ki se je razvijala pred menoj. S ponosom se nam vsebina pokvari. Pri koničastih moža, ki je dosegel svoj življenjski cilj, je in sodastih posodah bi se moralo obliko Kocjan kazal govedo za govedom, priuove- pokrova vedno menjati, kar prizadene t. i. zgoraj in spodaj enako široka. V tem i keSa potnika, kateri se je prijateljski pri-: J ter je ž njim potoval do Amster- «Ta prijatelj — pripoveduje slepi — je bil tako nesrečen, da je bil d oval njegovo zgodovino, a prisotna kme tovalca iz naešga okraja, Benigar - Periš iz Trnovega in Geligoj iz Topolca, sta ga poslušala, gledala r desne in leve, tipala, merila, tehtala in važno kimala z glavo. sedaj mi donijo v ušesih posamezni stavki iz ust gospoda Kocjana: «V mojem hlevu ni bilo že IS let ž i v i no z dr a v n i k a.» mnogo sitnosti, posebno ako pomislimo, da je kisanje repe žensko delo in se ženske navadno le malo razumejo na rabo žage in sekire. To bi bili torej glavni vzroki, da potuje repa namesto v lonec, na gnoj družil, dama. potnik gluh.» V Amsterdamu ga je doletelo veliko iznenađenje. Lepi, mladi devojki, katera je za silo govorila angleški, se je tako zasmilil slepec, da mu je izrazila željo, naj jo poroči. Toda kljub temu, da mu je njegov drug, kateri je bil samo gluh, prigovarjal ua vse načine, da je devojka po zunanjosti krasotica, slepec ni hotel ničesar slišati in to z obzirom na zasnovano dolgo potovanje. «Kaj zato, — mu je rekla devojka — grem z vami, če je treba med same Ijuclo-2rce». Ni mogoče, — je odgovoril slepec — odločil sem se, da potujem brez sprem-stva.» V Nemčiji ga je dohitela majhna neprilika. Ljudje so mislili, da je popotnik «večni jud», in so hoteli navaliti nanj. Rešil ga je neki vojak, kateri ie uveril Veliko lahko tudi pripomoremo k ohra- . da &®vori tujec angleški in ne ju nitvi dobre kisavi, ako jo primerno solimo dovaki. Tudi v Rusiji je doživel nekaj sličnega Tam je po večku potoval peš. Mnogi so ga imeli za člana sekte, katere pripadniki «Ta krava daje 20 litrov mleka na dan, [ Za kar se priporoča od 2%% soli. Mno-ona Hd.» icGospoda, jaz sem prodal gi naši ljudje so nasprotni soljenju, češ da kravo in garantiral 18 litrov mleka, ra-1 postane repa trda in se ne kuha rada, kar čunal sem jo drago, h kupec je prišel iz; je sicer resnično, a pomisliti moramo, da Postojnščine ter se mi zalivali!.» j nam taka repa dolgo časa ohrani in se t Videti Kocjana, visoko vzraslega v pro- i nam ni zlepa bati, da bi se nam izpridila J ra svetnika ter mu dajali hrano in preno-s-tranem hievu med dolgimi vrstami goved, i Po naših krajih porabimo većino-kisle repe 1 č»če Zahtevali niso ničesar od njega, zase mi je zdel kakor kralj v svoji presiolici. i po zimi, kar ni posebno praktično. Repa dovoljni so bili, ano je zanje moiu. Ilade volje je dajal vsa pojasnila in videlo — bodisi sveža ali kisela ima premalo rese je, kako sta se naša dva razumna kme- ; dilnih snovi v sebi, da bi igrala večjo vlogo tovalca bolj in bolj prepričevala. Naenkrat i v prehrani, a cenimo jo radi izpi-emembe za kliče Kocjan: «Miha, prinesi malo j in radi prijetne kisiine, katere smo pa bolj krme!» Ko smo videli to krmo, smo se kar ; potrebni po leti nego po zimi. Ako s kisav-začudili: sama slama, pomešana z malo ; jo pametno ravnamo, jo lahko ohranimo slabega sena. čeligoj iz Topolca je kar do največje vročine. Kako blagodejno vpli-zijal: «Če bi jaz dajal tako krmo svojim-vajo razne kisline proti želji, je pač vsa-kravam, bi mi v enem tednu crkniie.» «Da kemu znano, zato bi morali ohraniti repo gospoda, vzklikne Kocjan, če bi jaz imel vsaj do košnje, a navadno je ravno takrat posestvo v vašem okraju, si upam postati ni več. Oni, ki je za soljenje, in pa oni, ki je v desetih letih miljonar s samo živinorejo.« proti temu, si lahko pomagamo na ta način, Ogledali smo si nato hleve drugih po-M a prvo polovico repe v čebru solimo, ono sest ni kov v Žirjah. Hlevi sicer sami na ; polovico proti vrhu pa pustimo neslano. Se sebi nUo odgovarjali zahtevamracijonalne ■ bolje bi bilo seveda, ako rejw> kisamo v živinoreje, povsod pa so nas pozdravljali | dveh posodah, ter eno osolimo druge pa krasni eksemplarji švicarske pasme. En Si:m mož je popolnoma zrevolucijoniral 1 Kakor povsod drugod velja tudi pri kisa- iiKa. Par njivic, par malih travnikov in okroH in ekrt^r sam kamen. Benigar - Periš t* , , . , . ,0 ni mogel prečuditi: «Saj imam jaz več e Potf.m' kovsmo odstranili vso vodo, se sele lotimo kamenja. Potem vzamomo šele vodo, ampak obratno. Zato je treba da imamo pri rokah primerno gumijevo cev, s katero -odcedimo vodo na podoben način kakor vino iz soda v sod ali steklenico in trave kot tukaj cela vas!» Kocjan mu je .pritrdi4 in označil, da kljub takemu po-manjkanju skromna švicarska pasma do-; v ., , . in pomaga gosjiodarju do blagostanja. . . ;inoee na Kocjanov dom. Na dvorišču so nas čakali mati Kocjanova, ki so nas povabili, da si ogledamo tudi svinjak. Ker ta ogled ni bil naš glavni namen, opustim opis, čeravno bi se dalo marsikaj zanimivega povedati. .^topilis ino nato v jedilnico, za pol urice, kakor nas je povabil Kocjan. Tam sta nas snažno cunjo obrišemo dobro pokrov in stene čebra in na to pokrov odvzdignemo. Na ta način zabranimo, da bi nam ona voda, ki je prepojena z masleno kislino, zašla v repo in tako dobimo že takoj pri vrhu pod pokrovom zdravo in užitno repo in nam ni treba, da jo znesemo celi škaf na Zemlja teai žiieza In premoga. Profesor Binz, nekdanji ravnatelj kmetijske višje i?©le, je imel te dneve o priliki zl*oroYanja društva nemških kemikov predavanje v Berlinu. Njegovi poslušalci so bili po večini tehniki in učenjaki. Govoril je o vprašanju, kaj nastane, če usahnejo vsi naravni viri sirovin na zemlji. Izdavatelj meni, da se to zgodi v za»dnji če {ril tega stoletja, t. j. od leta 1975. dalje. Dc-serianji peroiejski vrelci se izčrpajo v teku petdesetih let, železne zemeljske zaloge bodo sicer par let več trajale, toda ne veliko več. Še prej bo pa začel primanjkovati premog. Vse svoje trditve ie utemeljil predavatelj z obsežno zelo prepričevalno statistiko. Potolažil je pa svoje poslušalce z upanjem, da se do tedaj posreči človeštvu dobiti nadomestila za petrolej, železo in prem»f. Energije se bodo mc-rale dofcavati iz plime in oseke, iz solnčne gor-kote in iz gorkote v zemeljski notranjosti. Dovajala se bo sčasoma gorkota. iz tropič-nih krajev v mrzlejše. Sirovine bodo torej nadomeščali novi, doslej še neznani izumi. LokomrtiTa kot zdravnica. Starejša dama iz Le Bugu-e-ja je bila delj časa precej gluha. Hodila se je zdravit v Bergerac bližnje mesto toda vsa zdrav iliška prizadevanja niso uspela. Ko je tako čakala na postaji vlaka, ki jo popelje zopet domov, je prišla mimo nje lokomotiva in nenadoma zažvižgala. Dama je čutila naj- i—__ • u., J ^ u^irt x « rtKrth 11 ih • pozdravili dve Kocjanovi hčerki, ponosni, | za kr™ govedi. RedUna sicer m, a avina lepi rudečciični Kraševki, tako da je mojjJ° večinoma rada je in deluje nanjo ne-ovariš dr. Ferluga v znani svoji hudo- f Mto je priporočljiva, a poni- . ... - - m Jn. MirnKnir ia ita iq t :*o vnn ! liri, ni r\t*r gnoj, predno dobimo lonec dobre repe. Ja-iprej- hudo bolečino v obeh ušesih; crez ko priporočljivo je, da ob erlavljanju repe nekaj- sekund ie pa v svoje naivečje ve-v čeber pridenemo par pesti kumina (kim- j selje ugotovila, da se ji je zbolišal sluh, lja ali komna.) |in sicer v ta>kj meri, de sliši tako dobro, Ker je letos repe dovolj, rabimo jo tudi j kakor slišala, preden je zbolela. niušnosti vzkliknil: «1 a Kocjan pa ima res povsod dobro pasmo!» Beseda je dala bese-do, a izvrstni kraški teran iz Kocjanove kleti je gladil jezike. Dobro nam je bilo. Najboljši znak za to je ta. da smo bili povabljeni na pol urice, a smo ostali celih osem ur. In na koncu smo mi in Kocjanovi obžalovali, da se je trebalo ločiti. Nisem živinorejec in živinoreja me zanima le v tolifto, kot mora zanimati vsak pojav življenja človeka, ki hoče veljati za omikanega. Ko smo se vračali, se mi je zdelo, da moji tovariši premišljujejo o krasnih govedih, ki so jih videli. Jaz pa sem mislil na krasnega človeka, celega moža, Kocjana, ki je popolen v svoji stroki, mož na mestu. Bo*? ga živi, njega in njegovo družino, a sv. Florijan naj čuva nad njegovo hišo in premoženjem. doščenje dejstvo, da so kmetovalci našega': okraja že na prvem svojem -sestanku sklenili, da polagoma uvedejo v svoje hleve švicarsko pasmo. Trnovo, 2. dec. 192G. Dr. Fortmiat Mlkuletič. S^armaiM sirite ^ pttm-a "s. i lh k m Ta. SI nite: Otrobov je treba zraven. Tudi mora biti repa drobno zrezana, ker je sicer nevarnost, da se nam živina s kakim prevelikim kosom zaduši. Torej previdnost! Razne žanimivosti MU««;;]« slepca skrii svita Večkrat se čita, da se je ta ali oni zgla-sil v uredništvu tega ali onega časopisa, se predstavil kot potnik okrog sveta in! Rouge-ju in Righland Parcu (Zedinjene predložil kontrolno knjigo. Potuje peš ali države sev. Amerike) velikanske tovarne s kolesom, avtom itd., za razpisano nagra- avtomobilov. Sedaj se je sklenilo, da se to-do društva X., in mora biti do gotovega Varne v zadnjih dveh krajih zaprejo in da časa aopet na mestu, odkoder je pričel; bodo delali le nekateri posamezni oddelki. Uprava noče pojasniti vzrokov temu svojemu koraku, tudi ne pove, koliko časa bodo tovarne zaprte. Namiguje, da se je to zgodilo, da se napravi točen inventar. Osebe, ki so bolje poučene, pa menijo, da so se tovarne zaprle, ker je na trgu preveč avtomobilov. pes V Vancouvru je dobil neki posestnik na ulici dragocenega psa, ki se je potepal po mestu brez gospodarja. Ne dolgo na to je bral v listih, da se je tak in tak pes izgubil. Popis se je precej ujemal. Posestnik ie poklical gospodarja po telefonu. Slušalo je djal tudi psu na uho, in ko je zaslišal pes glas svojega lastnika, je začel la ati in migati z renem. Po tem se je dognalo, da sta se izgubljeni pes in njegov lsertmk na več sto kilometrov daljave spoznala. F«rd omejil produkcijo avtomobilov Kakor znano ima Ford v Detroitu, River biva Andersonov v mestu, kjer niso tako srečni (ali nesrečni), da bi imeli telefon! Kar je Špacapan v Ozeljanu, Kamel v Solkanu, to je Anderson na Švedskem. Odhodi vlakov Pomen kratic: o — osebni vlak, ob = ubrzani, b = brzi vlak, m ~ mešan vlak. TrlST — TRŽIČ 5 (o), 5.25 (o), G. 10 (o), 6.45 (b), 7 (b), 8.25 (o) 8.50 (b), 10.35 (b), 12.30 (o), 15 (b), 15.15 (b), 15.25 (o), 17 (b), 17.25 (bj, 18.10 [b), 18.20 (o), 19.20 to), 20 (b), 23.45 (o). TRŽIČ — TRST 4.31 (o), 6.57 (o), 7.10 19.05 (o). PULA — HERPELJE — TRST (Iz Herpelj) 6.39 (o), 4.55 (o), 7.55 (o, do Kanfanara in v Rovinj), 11.50 (b), 16.35 (o), j 17 40 (o, samo do Kanfanara). I Mehi Mehko baržunasto kožo dobite z nevtfa oeprekostitvofa mita E BANFI znamka Zlati petelin Poskusite g«, ker je najfinejše na s Škrob, boraks Banfl je najbojS za likanje perila. CGRSO 1199 MM Ugiika porfljn Palslots tioJvlSjg cene $ičuj?nt za s kun, ziafic, lisic, dihurjev, vider, jazbe-cev, mačk, veveric, krlov, divjih in domačih zajcev iid. iid. Sprejemajo so pošiljatve po po^ti. L ffilHflspncfi - Trs »ia tesare Battisii 10, II. nad., vrata 16 S) rfHngTh^fiftf ^ i rr nam 4i Za vsako potrebo na papirju Vam ustreže najsolidnejše in z najnižjimi cenami tvrdka m ^ ki razpolaga z veliko zaloso papirji iti vrečic Izvoz na debelo. Trst, m h l rnmm a i cm™;: nmfUiUk Ne pozabite, da ima tvrdka «9(hti Lii§!5f$u Trst, forso V. E,H1, 26 g nsiproti zastavljnlnici i2seiwli. afeleKtl rniMn vm lu-lu inozemsko bhss Ustna krn^čnica I. rsd3 Pcdr^nca v iBfiJJl V'a Caste lo 68 (hiša Lapsine) iiits potovati. Koliko izmed teh p