PRIMORSKI DNEVNIK
J**« plačana v gotovini Postale I gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXVIII. Št. 174 (8267)
TRST, torek, 25. julija 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
25.7.1943 25.7.1972
]\Te nameravamo ponav-j V Ijati poteka zgodovin-51 skih dogodkov po tile ho 'i5' iuliiu Pred 29 leti, ko Ba l Mussolini aretiran in vse-cjL “r ie sledilo do kapitala-ga ,::ali1e 8- septembra iste-
NeJ,xta ter nat0 kapitulacije vseh 116 v maiu leta 1945 ter fco„ 0sta.lih povojnih dogod-'v' kar ^alo __
0eneracija
kar vse je — sicer pre-
gnano tudi povojnim d0godkjam' Med te Povoine
vsai , sPada v prvi vrsti — PreLfar se Malije Me — tudi Poved obnavljanja fašistič-stranke.
lcQ °’ tudi znanih dejstev, ka-ne ta prepoved ne izvaja, vrtiow?mo Ponavljali, čeprav njo 6 okoriščamo tudi današ-hd 0oletnico, da opozorimo *a.krY?lehTl0 kršenje znanega N°na iz leta 1952.
vsern ^em mestu hočemo pred-kr$el. °P°zoriti na posledice Gre la te PreP°vedi pri nas. «akciilamreč za najmanj 30 v n ?si obnovljenega fašizma letih deŽeli v zadnjih treh katerih6 za «akcije», zaradi Veti n Srno v Prvi vrsti priza-ti , Vsi antifašisti in demokra-obrr,r-Vsi Slovenci zlasti v treh tera* 4 h Pokrajinah dežele, ka-20 2e hkrati — izmed vseh reSir Italiji — najbolj zainte-s0spr?na na dobrih odnosih s listi* državo, katero je fa-pdCj, na Malija pred 31 leti na-danp iU skušala razdejali. Naj rded Sf OTnenimo le nekatere iz-tiega t <(akeij»: od neraziska-ng in nekaznovanega napada v T?etotvansko slovensko šolo k vStU’ pa Preko najdb orož-idS znanem predmestnem tr-heg6Tn stanovanju še bolj zna-iiQidh fašista na Pončani, pa fla.br 4- 0r°žja in streliva pri do itni in Opčinah, ter vse ji et°šnjega atentata ob me-n^vodenjske občine na Go-
[azisk,
V1- Ponavljamo: 30 ne-
Učnih
anih in nekaznovanih ti-
«akcij» obnovljenega fa-
6kBoa-
tg .. tudi nova vlada ostala rrio ^pri besedah? Ali bo-t° Jr^aH tudi prihodnje leti d ta dan vnovič ugotavlja-kag„tva o neraziskanih in ne-kh»?Vanih fašističnih «akci-
gfa še eno vprašanje je, ki dobvu6f P°vojni dobi ob po-da.nog PvUvžnostih, kakršna je ho .a' postavljamo — vztraj-3 žal, skoraj vedno zaman: Ue ^ bodo uslišane vse ti-Cev Z°bteve prav vseh Sloven-‘PredjD Maliji, ki jih vsebuje te(ja ansko decembrsko pismo i)l(XJll>ernu predsedniku rimske na p' In kdaj bodo uresničeni a9°t°vila, ki jih je dal na-ha jkupul delegaciji enajstih §T>rl?nsk°letnem decembrskem
*abifa fuvnost namreč ni po-i>oiifa’ da je pred majskimi' predVarni tudi sedanji vladni sUq. Sednik ponovil zagotovila haroda Predhodnika in našo re$ g0 skupnost ter njena ne-p0 na vprašanja omenil tudi n°thn^tvah, pred dvema ted-Posi Se v svojem govoru v k dnski zbornici (čeprav še-a opozorilo opozicije J. ie{ °nčn° naj ob današnji ob-ue^ ci opozorimo še na sta-kov skupne izjave podpisni-
NA SKUPNEM ZASEDANJU TREH GENERALNIH SVETOV V RIMU
Poziv Kreyskemu
i	•	••	• rtriTT rTCT • T TTT za ustrezno zaščito
med organizacijami LtrlL,LlhLin UIL koroških Slovencev
Ustanovljena «sindikalna federacija»
enotnosti, ki pomeni združitev CG IL, CISL in UIL.
Nato Je Storti govoril o hitrih rokih in dejal, da se je treba zavedati, da Je treba ustvariti e-notnost vseh in enotnost delavskega razreda ob popolni avtonomiji. Ustvaritev federacije bo omogočila stalno primerjanje pogojev med Severom in Jugom, med industrijo in kmetijstvom in bo predstavljala preizkusni kamen za resnično pripravljenost vseh. da hodijo po poti enotnosti.
Kot že rečeno, se bo jutri sestal izvršni odbor. Sestanek bo na sedežu CISL v Rimu in bodo na njem imenovali 15 članov tajništva in to po pet za vsako konfederacijo.
sed Predlanskega pisma pred-bii lku vlade, stavek, ki je Bo °k?ai)Zjen po lanskem po-«grM z njim in ki se glasi:
Had Tjjetno si v svojo dolžnost, ati z akcijo, da pride J^Prejšnje parlamentarne o Jj?Ve in sprejetja zakona site a^alni zaščiti pravic sloven-j šine v Italiji)).
^dheim za prekinitev briškega bombardiranja Severnovietnamskih jezov
Y0RK. 24- ~ Generalni da‘‘. ,°ZN Kurt VValdheim je na Vor^-i' tiskovni konferenci v New kinp;U Pozval ZDA, naj takoj pre-bombardiranje severnoviet-teki sistema jezov na Rdeči letaj »v- de.ia|. da bi ameriški ka3, naPadi utegnili povzročiti žttevtrofo z ogromnim številom
bišfb ANA' 24- ~ po zaključku o-tiitgi. ^.Jugoslaviji je kamboški vo banj; Sitlanuk dospel včeraj v Al
Počitku k'*6r os*;a' ne'iaj ^n' na
^ASHlf,
Izvolili so 90-članski izvršni odbor, danes pa bodo 15-člansko tajništvo Trije tajniki so poudarili, da gre za korak k ustvarjanju organske enotnosti
RIM, 24. — Člani generalnih svetov CGIL, CISL in UIL so danes svečanem zasedanju v dvorani Domus Mariae proglasili sporazum med tremi sindikalnimi organizacijami, s katerim so ustanovili federacijo sindikatov. Na istem zasedanju so izvolili tudi 90 članov izvršnega odbora in to po trideset za vsako federacijo. Jutri dopoldne se bo sestal novoizvoljeni izvršni odbor, ki bo izvolil 15 članov federalnega tajništva in to po pet za vsako včlanjeno konfederacijo.
Svečano zasedanje je otvoril tajnik UIL Simoncini, ki je dejal, da pomeni akcijski pakt sodobno strategijo za ustvarjanje organske e-notnosti in da ne gre samo za alternativo. Nato so spregovorili generalni tajniki vseh treh sindikalnih konfederacij.
Generalni tajnik CGIL Lama je uvodoma ugotovil, da se federacija poraja brez velikega hrupa in to samo po sebi ni negativno. Lama je nato govoril o težavah, ki so preprečile ustvarjanje enotnega sindikata na osnovi obveznosti, ki bile sprejete v Firencah 1969. leta. Za CGIL je enotni sindikat cilj, kateremu se ne namerava odpovedati in federacija se poraja kot nekaj prehodnega, kot sredstvo za dosego višjega cilja. CGIL dosledno spoštuje sprejete obveznosti in zahteva, da jih tudi drugi sindikati lojalno izvajajo. Izkušnje enotnega dela bodo temelj za integracijo in za ustvarjanje resničnih pogojev za učinkovito organsko enotnost.
Lama je nato tudi govoril o bistvenem vprašanju enotnih tovarniških odborov in njih važni vlo-znotraj podjetja ter o ostrih napadih na tovarniške svete s strani delodajalcev in vlade. Lama je zaključil, da nova federacija ne bo mogla lagodno živeti, če bo hotela izpolniti vsa pričakovanja.
Generani tajnik UH. Vanni je izrazil prepričanje, da je njih akcija okrepila zavest vseh delavcev o verjetnosti zduževanja in končno predvsem ,da je ta združitev okrepila sindikalno akcijo. Vanni je nato govoril, da prihaja do združitve težavnem političnem in sindikalnem položaju, da pa dejstvo, da je do tega vseeno prišlo, dokazuje pomen sindikalne enotnosti zavest sindikalnega gibanja o avtonomiji in o odgovornosti. Sindikat bo sedaj moral predvsem preučiti proces preusmeritve gospodarstva, katerega gospodarsko -politične značilnosti še niso povsem jasne. Sindikalni boi mora doseči, da bo prišlo do takšne oblike razvoja. ki bo odgovarjal dljem sindikatov.
Generalni tajnik CISL Storti je dejal, da je CISL za sindikalno enotnost prav zato. ker se dobro zaveda, kakšen bi bil njen pomen za odnose v italijanski družbi in za stvaren napredek delavcev. Ustvarjanje federacije je torej kamen na poti k sindikalni
DANES V ZBORNICI RAZPRAVA 0 POKOJNINAH
Razni sklepi vlade o socialni zaščiti
Admiral Henke novi načelnik generalnega štaba oboroženih sil
RIM, 24. — Danes se je sestala vlada, ki je sprejela dva zakonska osnutka, ki se nanašata na socialno skrbstvo za delavce v kmetijstvu in za pomoč brezposelnim. Glede kmečkih delavcev se prvič ustanavlja blagajna za integracijo plač, ko so delavci brez posla. Za one, ki so stalno zaposleni bodo iz te blagajne integrirali dve tretjini njih dnevne plače, za one; ki so zaposleni za določeni čas pa 60 odstotkov normalnih prejemkov. Ta za-■ • ’ še nekatere druge
pt.ed~“4NGTON. 24. — Ameriški von/^ik Nixon se ne bo udeležil di(j‘te debate na televiziji s kan-G0,,_rn demokratske stranke Mc-
Z leve proti desni : Lama, Vanni in Storti (slika iz arhiva)
iiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,||||||||I||||||||I||||||I||,Hiiiii,!,|M|U,mm,,nim,niinii,huhiiiihiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Govor egiptovskega predsednika na kongresu Arabske socialistične unije
Sadat: Nobenega zbližanja z ZDA Sovjeti ostanejo naši prijatelji
Zahteva po umiku vojaških svetovalcev nikakor ne pomeni razbitja z Moskvo - Vendar Sadat ni prikrival obstoja resnih nesoglasij s SZ
KAIRO, 24. — Današnji govor e- ke za njegov sklep, da ukaže umik njo Bližnji vzhod samo eden od pro-
giptovskega predsednika Sadata na kongresu Arabske socialistične unije ni prinesel pričakovanih pojasnil o sporu, ki je nastal s Sovjetsko zvezo. Glavna značilnost govora je menda zaostrena polemika z ZDA, kar dokončno demantira govorice o domnevnem zbližanju med Washingtonom in Kairom po umiku sovjetskih vojaških svetovalcev.
Govor, ki ga je egiptovski predsednik prebral 3.000 delegatom kongresa v »Naserjevi dvorani* kairske univerze, je trajal skoraj štiri ure, od katerih sta bili skoraj dve posvečeni poveličevanju Naserjevega lika in dela ter dosežkov egiptovske revolucije.
Bolj zanimiv je bil seveda del govora, ki ga je Sadat posvetil sedanjemu položaju. Dejal je, da je ameriško stališče še vedno ključno vprašanje bližnjevzhodne krize ter da je prav v tem stališču treba iskati vzro-
Lon predvideva zboljšave.
Naslednji zakonski predlog se nanaša na 80-odstotno integracijo plač za delavce) industrije in prvikrat vključuje poleg delavcev tudi uradnike Zakon predvideva integracijsko blagajno ne samo v primeru preureditve podjetja, temveč tudi v drugih primerih.
Na predlog ministra za promet so odobrili zakonski osnutek, ki predvideva 400 milijard lir za finansiranje izrednega programa za modernizacijo in okrepitev državnih železnic. Gre za začasni program v pričakovanju odobritve večletnega načrta modernizacije železniških zvez in preureditve železniškega podjetja. Vlada je tudi odobrila podaljšanje roka za vložitev prošenj za vpis v sezname trgovinskih podjetij.
Na današnji seji vlade so sprejeli tudi razne druge sklepe in so
o kateri je bilo te toliko polemik ir) vse kaže, da bo tudi v zbornici razprava dokaj vroča.
Vlada je včeraj sprejela dva po-
sovjetskih svetovalcev iz Egipta. Po Sadatovih besedah so ZDA sprejele tri temeljne obveze do Izraela: 1. preprečiti varnostnemu svetu, da bi izglasoval resolucijo, ki bi predvidevala umik izraelskih čet na položaje izpred šestdnevne vojne leta 1967 ; 2. preprečiti, da bi Izraelcem vsilili kakršnokoli rešitev spora; 3. ohraniti vojaško premoč Izraela. Iz tesnih vezi med VVashingtonom in Tel Avivom je egiptovski predsednik potegnil zaključke, da je Izrael «agent Američanov* ter v tej zvezi poudaril povsem drugačen značaj odnosov med Egiptom in SZ. Jaz nisem moskovski agent — je poudaril Sadat — vendar mi smo prijatelji Sovjetov, s katerimi nas druži nasprotovanje imperializmu in skupaj s katerimi se bomo borili za gospodarski in družbeni napredek narodov. Toda glede na brezpogojno ameriško podporo Izraelu — je dodal egiptovski predsednik — in glede na obotavljanje in previdnost Moskve, smo bili prisiljeni sprejeti znani sklep o sovjetskih vojaških svetovalcih. To je bil skrajno težavni sklep, ki pa ni imel alternativ. To pa nikakor ne pomeni, kot bi nekateri želeli, razbitja z Moskvo. Sovjetska zveza je in bo ostala naša prijateljica, je zaključil Sadat.
Egiptovski predsednik je posebno poudaril, da je Egipt privolil v vse mirovne pobude, od resolucije varnostnega sveta do Rogersovega načrta, od premirja in njegovega podaljšanja pa do Jarringovih predlogov. Sadat je obtožil ZDA, da so sprožile »vojno živcev* proti Egiptu, ter kot primer navedel, da so Američani leta 1971 kar trikrat poslali poslanice ali sprožili pobude pri kairski vladi, nato pa niso odgovorili na egiptovske zahteve po pojasnilih. E-giptovski predsednik je z odločnostjo demantiral, da bi se njegova vlada mislila zbližati z Washingtonom. Dr žimo se načel, je dejal, ki usmerjajo naše odnose z vsemi državami sveta, in nikakor ne nameravamo menjavati srajce glede na različne okoliščine.
neralnega štaba obrambe admirala Eugenia Henkeja, za generalnega tajnika obrambe pa generala Andrea Cucina, ki sta zamenjala dosedanjega načelnika generala štaba En-za Marchesija in generalnega tajnika za obrambo Giuseppa Girauda.
Jutri se prične v poslanski zbornici razprava o vladnem zakonskem dekretu o pokojninah, o katerem je bilo že toliko govora v komisiji. V sredo se bo sestalo vodstvo socialistov, ki bo razpravljalo o pripravah za kongres in bo obravnavalo tri resolucije, ki so bile predložene v razpravo: resolucijo tajnika stranke Mancinija, predsednika De Martina in resolucija avtonomistov.
...........................................
Ii	r
blemov, ne pa glavni, kot je za E-gipt. Po njegovih besedah naj bi prav iz tega izhajala nesoglasja, kar pa je — je dejal — nekaj povsem normalnega med prijatelji.
Nesoglasja, o katerih je govoril Sadat, so se pojavila že, kot je sam priznal, ko je prvič obiskal Moskvo kot predsednik republike na začetku preteklega leta. Maja 1971 je prišel v Kairo Podgorni in obljubil, da bo v štirih dneh premostil ta nesoglasja, vendar ni ničesar storil. Oktobra istega leta je Moskva obljubila, da bo spoštovala neki sporazum (Sadat ni pojasnil, za kateri sporazum je šlo), vendar tega ni storila. SZ torej po Sadatovih besedah ni izpolnila vrste obvez, kar bi lahko povzročilo za Egipt resne notranje posledice. Zaradi tega je bilo potrebno preučiti odnose s SZ, kar je privedlo do zahteve po umiku vojaških svetovalcev.
Kljub temu pa — je dodal Sadat je SZ še vedno prijateljska država, medtem ko najhujše vprašanje za E-gipt ostaja problem ameriških obvez do Izraela.
Istočasno z odprtjem kongresa Arabske socialistične unije, je prišlo nad Sueškim prekopom do vojaškega incidenta. ko je nekaj izraelskih letal kršilo egiptovski zračni prostor Gre za najhujši incident po 13. juniju, ko je prišlo do prave letalske bitke, pri kateri sta bili dve izraelski letali sestreljeni, dve egiptovski letali pa poškodovani. O današnjem incidentu dajejo v Kairu in Tel Avivu drugačni verziji, čeprav tudi Izrael priznava, da so letala letela v egiptovskem zrač nem prostoru. Po verziji iz Kaira je šlo za štiri letala, od katerih je oilo eno sestreljeno, po verziji iz Tel Aviva pa sta bili letali samo dve, ter sta
KONGRES ZVEZE ZA ZAŠČITO OGROŽENIH JEZIKOV IN KULTUR
Znanstvena dokumentacija o stanju na Koroškem nekomu ni prav ■ Nastop pevskega zbora iz Bilčovsa in folklorne skupine iz Železne Kaple pred delegati
(Od našega dopisnika)
CELOVEC, 24. - Kako resnično ogrožena je slovenska narodnostna skupnost na Koroškem nazorno dokazujejo »Prispevki k vprašanju etnične strukture in k vprašanju dvojezičnih topografskih napisov*, ki sta jih na osnovi vseh dostopnih znanstvenih virov priredila v obliki zemljevidov - študij študenta Teodor Domej in Avguštin Malle in ki so bili včeraj zjutraj povod za napad s strani predstavnikov graškega Združenja prijateljev južnih Tirolcev na sedanjem 6. kongresu Mednarodne zveze za zaščito ogroženih jezikov in kultur. Na petih zemljevidih v barvah in v črno belem vidimo med drugim etnično stanje na Koroškem leta 1846, ko je bila praktično vsa Južna Koroška kompaktno poseljena s Slovenci, nadaljnji zemljevid nam prikazuje etnično stanje leta 1951, potem nam zemljevidi kažejo, kateri kraji bi po aivstrijski pogodbi morali dobiti dvojezične topografske napise in kateri jih bodo dobili, končno je prikazano tudi območje deportacij slovenskih družin med drugo svetovno vojno, konkretno spomladi leta 1942.
Čeprav so ti «Prispevki», kot smo že rekli, sestavljeni na osnovi vseh dostopnih znanstvenih virov in so torej znanstveno utemeljeni in objektivni, so se nekateri pripadniki večinskega avstrijskega naroda ob njih spot:kali in zahtevali, da bi jih morali odstraniti. To, posredno vsaj, še bolj potrjuje ogroženost slovenske manjšine na Koroškem, ker se v tej zahtevi zrcali določena miselnost. Če k temu dodamo še dejstvo, da je eden izmed teh, in sicer dr. Arbner med razpravo postavil že zdavnaj ovrženo oziroma nikoli resno vzeto teorijo o delitvi prebivalcev Koroške na večinski nemško govoreči narod, na manjšinske Slovence ter na tretjo narodnostno skupnost «Vindišadje», ki da jih je več kot Slovencev, potem dobimo dovolj jasno sliko, s kolikšnimi težavami se morajo koroški Slovenci boriti za svojo ohranitev, za svojo narodnostno uveljavitev.
Navedli smo prvenstveno te momente s tridnevnega kongresa Mednarodne zveze za zaščito ogroženih jezikov in kultur, da bi s tem poudarili, kako je Zveza storila prav, da je izbrala prav Celovec za kraj svojega sedanjega zasedanja. Člani Zveze, ki so prišli na kongres iz vseh predelov Evrope, so od sobote do danes zgodaj popoldne razpravljali o svoji dosedanji dejavnosti, nekoliko spremenili svoj statut in nato izbrali novo vodstvo ter izglasovali še nekaj brzojavk in pozivov, med drugim tudi poziv avstrijskemu predsedniku republike Kreyskemu, v
avstrijske državne pogodbe* in to » smislu črke in po duhu »za ohranitev in pospeševanje kulture Slovencev in Hrvatov kot predvideva 7. člen avstrijske državne pogodbe, hkrati pozivajo avstrijskega predsednika republike, naj se v enaki merj zavzame za madžarsko nar rodno skupnost v Avstriji.
Kongres Mednarodne zveze za zaščito ogroženih jezikov in kultur se je močno zavlekel tudi zaradi tega, ker se je vsa snov obravnavala v štirih jezikih in sicer v francoščini, nemščini, italijanščini in, seveda, slovenščini. Vrhu tega so se. kot smo videli, oglasili tudi dokaj čudni glasovi, ki prav gotovo niso preveč v skladu s cilj; organizacije, vendar je generalni tajnik organizacije dr. Costa, ki predstavlja v zvezi katalonsko nacionalno skupnost i* Francije, deplasirane teze in zahteve ovrgel in diskusijo v tem smislu zaključil. Dr. Costa je okoli poldne imel tudi daljšo tiskovno konferenco s predstavniki tukajšnjega tiska. Večji skupim časnikarjev je obrazložil cilje organizacije, njeno dejavnost in jim tudi obrazložil, zakaj je bil šesti kongres sklican v Celovcu, v središču dežele, kjer živi ogrožena jezikovna in nacionalna skupnost.
Slovenska prosvetna zveza na Koroškem pa je v nedeljo zvečer pripravila delegatom prijetno presenečenje. Med skupno večerjo v enem izmed restavracijskih prostorov celovške Delavske zbornice, kjer se je vršil kongres, je nastopil zelo dobro pripravljen pevski zbor »Bilka* iz Bilčovsa, ki je pod vodstvom Francija Kapusa zapel ciklus koroških pesmi, plesni ansambel iz želesne Kaple pa je zaplesal venček slovenskih koroških plesov, ki so navdušili občinstvo, posebno delegate, tako da je generalni tajnik Zveze dr. Costa v zahvalnem govoru med drugim rekel: »Zelo ganjen sem bil, ko so mi pripadniki grške skupnosti v Kalabriji prikazali svoje plese, še bolj ganjen pa sem nad plesi in pesmimi slovenske manjšine na Koroškem*. Svoj nagovor je zaključil: »V knjigi «11 Popolo* piše takole: »Je čas za smeh in čas za jok. Sem za smeh posebno ko gre za narod, ki noče umreti*. V tem smislu je izzvenelo tudi srečanje med Koroškimi Slovenci in delegati na 6. kongresu Mednarodne zveze za zaščito ogroženih jezikov in Hiltur.
FRANC UDOVIČ
se obe vrnili v izraelsko bazo vzhodno katerem ga prosijo, naj «se za-od kanala.	| vzame za pravično izpoljnevanje
WASHINGTON, 24. - Ameriški predsednik Nixon in novi japonski ministrski predsednik Tanaka se bosta sestala 31. avgusta na Havajih. Nixona bosta spremljala zunanji minister Rogers in predsednikov svetovalec Kissinger.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiitiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiin .■■iiiitiiiiiiiiiiiiiiii«iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii
POROČILO NOTRANJEGA MINISTRA SFRJ
Od 19 ustaških teroristov samo 2 še na svobodi
Objavljena tudi imena voditeljev skupine, ki je skušala povzročiti incidente v zahodni Bosni
tir . « '»c.
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Zvezno tajništvo za notranje zadeve je danes v svojem poročilu dalo podrobnejše podatke o diverzantski skupini, ki se je vtihotapila iz inozemstva in bila likvidirana na področju zahodne Bosne. Gre za skupino 19 teroristov, katere jedro so tvorili znani ustaški teroristi in zločinci, ki so zaradi raznih kazenskih dejanj pred časom pobegnili iz Jugoslavije. V skupini je bilo tudi nekaj oseb, ki so jih v novejšem času pritegnile znane ustaške organizacije. Gre za plačance in izdajalce,
Sadat ni zanikal obstoja resnih ne- ki so jih pripravila vodstva ustaško-sporazumov med Moskvo in Kairom, terorističnih organizacij in nekateri vendar ni hotel povedati, za kakšna krogi, ki stoje za njimi, nesoglasja gre. Dejal je samo, da je I V sporočilu se navajajo imena čla-Sovjetska zveza velesila in da je za- nov ustaške skupine, ki je bila zad-
Na skupni seji so generalni sveti vseh treh sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL soglasno odobrili pakt o ustanovitvi sindikalne federacije. Istočasno so tudi Izvolili 90 članski izvršni odbor po načelu enakega števila članov za posamezno konfederacijo in danes bodo po isten načelu izvolili 15 člansko tajništvo.
Danes se prične v poslanski zbornici razprava o pokojninah,
11
DANES
brezposelnih kmetijskih in industrijskih delavcev. Vlada je imenovala adm. Henkeja za novega načelnika generalnega štaba oboroženih sil.
Egiptovski predsednik Sadat je na kongresu Arabske socialistične unije govoril med drugim tudi o razlogih, zaradi katerih je ukazal umik sovjetskih svetovalcev iz E-gipta. Sadat ni prikrival obstoja resnih nesoglasij z Moskvo, vendar
n| pojasnil, katera so sporna vprašanja med Egiptom in SZ. Končno je egiptovski predsednik izključil možnost zbližanja z VVashingtonom.
Komunistična senatorja Šema in Bacicchi sta poslala predsedniku senata pismeno vprašanje in vprašujeta ministra za pravosodje, ali bo posredoval, da se na tržaškem začne proces proti esesovskim krivcem zločinov v Rižarni. Vprašanje procesa proti esesovskim zločincem je zdaj na kasacijskem sodišču, ker je nastal spor glede pristojnosti kazenskega .ali vojaškega sodišča. Medtem dobro napreduje delo za ureditev Rižarne in vse kaže, da bo dokončano do aprila prihodnjega leta.
nje dni popolnoma likvidirana. Od devetnajstih članov skupine je namreč bilo likvidiranih 17, dvema teroristoma, ki se skušata prebiti do meje in pobegniti, so organi javne varnosti na sledi. Kjer so se teroristi pojavili, se jim je ljudstvo odločno zoperstavilo, odbilo vsako pomoč in pomagalo organom javne varnosti pri njihovi likvidaciji.
Med ubitimi teroristi so znani organizatorji teroristične organizacije H RB, med njimi Adolf Andric in Ambrozije Andric, voditelja te organizacije za Evropo, oziroma diverzantske skupine.
Vesti nekaterih inozemskih listov o domnevnem vtihotapljanju večjega števila teroristov, njihovem svobodnem gibanju, o opravljenih diverzantskih akcijah, napadih na objekte in o vtihotapljanju še drugih skupin, so po sporočilu zveznega tajništva za notranje zadeve zlonamerne in brez vsake osnove.
V sporočilu zveznega tajništva za notranje zadeve se nadalje poudarja, da so organom varnosti in javnosti znana središča teroristične emigracije v nekaterih zahodnoevropskih in prekomorskih državah, ki s podkupovanjem, izsiljevanjem, pritiskom in na podobne načine zbirajo posameznike dvomljive preteklosti in jih šolajo za izvajanje terorističnih in diverzantskih dejanj. Na ta dejstva je jugoslovanska vlada večkrat opozorila oblasti držav, v katerih se teroristi zbirajo in pripravljajo diverzantske akcije proti Jugoslaviji.
B. BOŽIC
Del opreme, ki so Jo zaplenili ustaškim teroristom v zahodni Bosni
CE JIH NE BO PREPREČILA JESENSKA VOLILNA KAMPANJA
Oktobra konferenci o krajevnih upravah in vojaških služnostih
Sporočilo predsednika deželne uprave Berzantija na seji komisije - V razpravo so posegli Vlcario, Ginaldi, Cocianni in Mizzau (KO) ter komunisti Baracetti, Bettoli in Moschioni
Delo za ureditev Rižarne dobro napreduje
Peticija, ki so jo demokratične politične stranke in občinske uprave pripravile na lanski konferenci proti vojaškim služnostim v Doberdobu, je obrodila prve sadove. Potem ko so s« pod njo podpisali desettisoči državljanov, župani in občinski svetovalci, važne družbeno-politične organizacije, se je deželna uprava začela aktivneje zanimati za vprašanje in je, na pritisk teh sil, sklenila »klicati za drugo polovico oktobra deželno konferenco o vprašanjih teh služnosti, ki bremenijo nad polovico občin v deželi in prizadevajo gospodarstvu in družbenemu razvoju obmejnih pokrajin (predvsem Goriške in Beneške Slovenije) hudo, povsem neupravičeno škodo. Konference se bodo udeležile vse ustanove, ki so za ta vprašanja zainteresirane.
O tem, in o vprašanju druge konference o krajevnih upravah, je na seji prve deželne komisije poročal predsednik deželne uprave dr. Alfrede Berzanti.
Berzanti je najprej povedal, da je sklenil deželni odbor sklicati posebno konferenco, ki bo posvečena odprtim vprašanjem krajevnih ustanov (občin, pokrajin itd.) S tem v zvezi je tudi navedel najbolj verjetni datum konference: 14. in 15. oktobra. Je pa tudi takoj dodal, da bi utegnili kon ferenco odpovedati in odložiti, če bo tedaj — kot vse kaže — volilna kampanja za obnovitev nekaterih občinskih svetov v deželi. Med temi je. kot znano, tudi Trst.
Glede konference o vojaških služnostih je Berzanti dejal, da bi jo »klicali teden pozneje.
Za Berzantijem je spregovoril odbornik Vicario. Prebral je osnutek dnevnega reda konference o krajevnih upravah. Napovedana so sledeča poročila: «Državna pristojnost in manjše krajevne ustanove* (prof. Pa-ladin), »Reorganizacija občin in deželne pristojnosti* (prof. Berti), »Občinska okrožja, ozemeljska vprašanja in deželne pristojnosti* (prof. Potosh-nig), »Pooblastila deželne ustanove krajevnim upravam* (odv. Pacia). Pred tem bosta prebrala svoji poročili predsednik deželne uprave dr. Berzanti in odbornik za krajevne u-gtanove Vicario.
Zanimivo je, da je Berzanti, oziroma odbornik Vicario, natančno navedel zgolj dnevni red konference o krajevnih ustanovah, ki je sicer važna, a ne tako pereča kakor konferenca o vojaških služnostih. O tej konferenci pa natančnih informacij še ni, kakor tudi ni jasno, do katere širine bo ta konferenca lahko šla. V tem smislu se je v prvi deželni komisiji razvila obširna razprava, v katero so posegli demokristjani Cocianni. Mizzau in Ginaldi ter komunisti Baracetti, Bettoli in Moschioni.
Baracetti je zahteval, naj bi iz te konference, na kateri bo treba poglobljeno razpravljati in analizirati pojav vojaških služnostih, izšel osnutek zakonskega osnutka, ki bi ga deželni svet lahko predložil osrednjemu parlamentu. Res je, da so deželni poslanci KD, KPI in PSI predložili v zbornicah zakonske osnutke o tem vprašanju, vendar je Baracetti menil, da bi morala podoben osnutek predložiti tudi sama dežela, ki lahko na tak način pritiska na vlado, naj se loti krčenja vojaških služnosti.
Mizzau je dodal, da bi država morala izplačati deželi dostojno odškodnino za negativni gospodarski učinek vojaških služnosti.
Ginaldi se je še posebej dotaknil organizacijskih vprašanj konference.
Cocianni je med drugim tudi predlagal naj skliče deželna uprava tudi konferenco o onesnaževanju okolja.
V nedeljo izreden promet na cestah
Tudi vreme predzadnje julijske nedelje je bilo prizanesljivo z nedeljskimi izletniki, ki so se množično preselili iz mesta na obalo in na podeželje. Vsa kopališča so bila domala natrpana kopalcev. Na srečo so v preteklem tednu odprli tudi kopališča v Barkovljah in pred Miljami, kjer je bilo doslej kopanje prepovedano zaradi onesnažene vode. V predelu barkovljenske obale, ki gre od kopališča Čedas do Miramara, se je kar gnetlo ljudi. Najhuje pa je bilo v Sesljanu, kjer ni bilo v popoldanskih urah niti enega parkirnega prostora več na razpolago in so morali ljudje iskati
osvežitve drugje. Marsikdo se je zato zadovoljil samo s senco v zgornji okolici in tako so bili tudi okoliški gozdiči nenavadno na tej in drugi strani meje obljudeni.
Na cestah so bile že v jutranjih urah dolge kolone avtomobilov. Najhujši premet je bil, kot običajno, na obalni, trbiški in vseh cestah, ki vodijo k mejnim prehodom. Na važnejših križiščih je prišlo do občutnih zastojev predvsem v jutranjih urah in zvečer, ko so se ljudje	vračali v	mesto.	Dolge	zastoje
so	zabeležili	tudi na	vseh	mejnih
prehodih, skozi katere je šlo v nedeljo nad 180 tisoč ljudi. Največ je bilo seveda tujih turistov, ki se mimo naših krajev vozijo na istrsko in dalmatinsko obalo.
Zaradi vsega tega so imeli v nedeljo zvečer	največ	dela	organi
prometne policije, katerim gre zasluga, da ni prišlo na naših cestah do	hujših prometnih	nesreč.
^
V polnem teku so dela za ureditev kanalizacije
HiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiHiinniiiiiiiiiiiiumiiiMiiiiiiiiiimiiniiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiift
V OKVIRU DEŽELNEGA ODBORNIŠTVA ZA INDUSTRIJO IN TRGOVINO
Prvo zasedanje posebne komisije za trgovska središča in usluge
Na zasedanju je odbornik Dulci orisal pomen te nove trgovske discipline
Deželni svet je, kot znano, sprejel z nekaterimi popravki državni zakon št. 426 ki zadeva novo disciplino trgovskih uslug. Omenjeni zakon predvideva ustanovitev posebne deželne komisije, ki naj bi izvrševala svojo dejavnost v okviru deželnega odbomištva za industrijo in trgovino. Omenjena komisija se je prvič sestala pod predsedstvom odbornika prof. Giuseppa Dulcija v sredo, 19. julija.
S posebnim dekretom deželnega predsednika Berzantija so bili imenovani tudi ostali člani komisije. Glavna pristojnost omenjene komisije, ki jo sestavljajo razni izvedenci s trgovskega, industrijskega in sindikalnega področja, je v tem, da izrazi mnenje in ga posreduje deželnemu odbomištvu v zvezi z dodelitvijo raznih dovoljenj za odprtje trgovin na drobno, ki zavzemajo nad 400 metrov prostor-nine. Prošnje za odprtje teh trgovin bo neknadno razposlal župan občine, v kateri naj bi se trgovine na hajale. pristojnemu deželnemu odbomištvu za industrijo in trgovino.
Na prvem zasedanju komisije je odbornik Dulci orisal pomen nove trgovinske discipline ter podčrtal specifične pristojnosti, ki jih bo v tem okviru imela nova komisija. Poleg tega so na tem prvem zasedanju proučili prošnje za odprtje treh novih trgovin
S tem ukrepom bodo končno preprečili razpršitev pristojnosti v zvezi z dodeljevanjem dovoljenj za odprtje zasebnih trgovin, kar bo imelo po drugi strani za posledico racionalnejšo koncentracijo trgovskih uslug.
Tri tedne po nesreči podlegla poškodbam
V nedeljo je na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice podlegla
poškodbam 69-letna Maria Karis s Kontovelske rebri 3. V nedeljo 23. t.m. je ženica prečkala Miramar-ski drevored na zebrastem cestišču, ko jo je podrl na tla avtomobil znamke lancia fulvia tržaške registracije, katerega je vozil 25-letni Giorgio Piani s Trga C. Alberto 6. Karisovo so nemudoma prepeljali na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice, kjer so ji ugotovili zlom desne noge, udarec v koleno in na čelo ter izpah desnega ramena. Za-adi tega bi se morala zdraviti 40 dni, njeno stanje pa se je poslabšalo in v nedeljo je nesrečna Karisova podlegla poškodbam.
Z lambreto v parkiran
avto: 2 fanta ranjena
V	noč{' med nedeljo in ponedeljkom so prepeljali v tržaško bolnišnico 17-letnega vajenca Franca Krassa iz Ul. Cattaiuzza 10 in 18-letnega Sergia Belotta iz Ul. Ba-nelli 15. Prvi se bo moral zdraviti 10 dni na kirurškem oddelku zaradi udarca v čelo in odrgnin po spodnjih in zgornjih udih, Bellotta pa so sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 90 dni zaradi zloma desne stegnenice in odrgnin po obrazu. Mladeniča sta se peljala na lambreti 125 po pokrajinski cesti iz Milj protj Zavijam. Grasso je vozil, Bellotto pa je sedel zadaj. Ko sta prišla do pomola Ballotta, sta trčila v fiat 600, ki je bi parkiran ob pločniku.
Dolg zastoj prometa
zaradi jajc na asfaltu
V	nedeljo se je pripetila v Mira-rr.arskem drevoredu v bližini železničarskega kopališča slikovita nesreča, ki je povzročila precejšen zastoj prometa. 52-letni kmet Ago-stino Fracassi iz Ul. Romagna se
je peljal s svojim dostavnim vozilom polnim jajc po drevoredu. Naenkrat pa je iz še nepojasnjenih razlogov zgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je z vso močjo trčilo v drog električne razsvetljave, se obrnilo ter se ustavilo na sredi ceste. Pri tem je odrgnilo fiat 500, ki ga je šofiral 20-letni Roberto Ritossa iz Ul. Gianella. Ves tovor jajc je padel na cesto, pri čemer so se vsa jajca razbila.
Fracassiju so v bolnišnici nudili prvo pomoč. Na domu se bo moral pa zdraviti deset dni. Občinski u-službenci so se dve uri trudili, da so spravili z asfalta spolzke ostanke jajc.
Delo za ureditev Rižarne dobro , nasta kompozicija, ki bo simbolizi-napreduje in vse kaže, da bo dokon- I rala krematorijski dimnik in dim.
čano do prihodnjega maja, ali celo do 25. aprila, državnega praznika osvoboditve Italije. Seveda, če bo vreme ugodno. Dela za dokončno ureditev Rižarne po načrtu arh. Boiea so se začela v prvi polovici maja, kmalu po svečani postavitvi temeljnega kamna 24. aprila ob navzočnosti ministra za delo. Tehniki in delavci podjetja C-arena so se najprej lotili zunanjih del. Porušili so dvonadstropno stavbo na desni strani ob vhodu v Rižarno, kjer bodo uredili mali park. Preuredili so že malo stavbo, na prvem dvorišču, kjer so imeli esesovci mehanično delavnico. Tam bo kapela za katoliške, pravoslavne in judovske obrede. Prav tako so že porušili ostanke zgradbe na desni strani notranjega dvorišča. Te dni kopljejo jarke za kanalizacijo in odtok talne vode ter obnavljajo streho. Skromen spomenik, ki je bil na notranjem dvorišču, so odstranili in ga spravili v skladišče. Postavili so močne temelje iz že-lezobetona za enajst metrov visok zid, ki bo obdajal notranje dvorišče, pri izkopavanjih pa so odkrili temelje tovarniškega — potem krematorijskega dimnika. Prav tam bo postavljena 14 metrov visoka kavi-
RESNO VPRAŠANJE PRAVOSODNEMU MINISTRU
Zakaj še ni bilo procesa proti zločincem Rižarne?
Na kasacijskem sodišču spor o pristojnosti - Proces proti es-esovskim zločincem mora biti pred tržaškim porotnim sodiščem
Senatorja Paolo Šema in Silvano Bacicchi (KPI) sta naslovila na predsednika senata nujno pismeno vprašanje glede procesa proti krivcem hudih zločinov v Rižarni.
V svojem pismu omenjena senatorja predvsem pripominjata, da je preteklo že 27 let od konca vojne in obratovanja Rižarne,
.....................................................mm,........................
GOVORILA BOSTA DUŠAN KOŠUTA IN PROF. EN20 SANTARELLI
V četrtek zvečer pri Sv. Jakobu enotno protifašistično zborovanje
Poziv antifašističnega odbora • Dokumentarni film «AH'armi siam fascisti!»
Ob obletnici padca fašističnega režima v Italiji (25. julija 1943) je e-notni odbor proti fašizmu in zatiranju iz Trsta sklenil organizirati ljudsko manifestacijo, ki bo v četrtek zvečer, ob 20.30 na Šentjakobskem trgu.
Pomen manifestacije vsekakor ne gre ocenjevati samo zaradi datuma, temveč predvsem v luči gesla »Obnavljajmo protifašistično zavzetost z budnostjo, ki je prej ko slej aktualna zaradi političnega trenutka, ki ga preživlja vsa Italija in naše mesto še posebej.
Zato je enotni protifašistični odbor, ki mu predseduje znanstvenica prof. Margherita Hackova, izdal ob tej priliki tudi proglas, v katerem ugotavlja, da zborovanje v nobenem primeru ne pomeni samo obnavljanje spomina na pretekle čase, temveč predvsem priložnost, da se nova po-kolenja mladine, ki je nezadovoljna s sedanjostjo .seznani z zgodovinsko resnico, da je fašizem bil smešna komedija, a tudi družbeno - politična in moralna tragedija, ki je ustavila za dvajset let kolo italijanske zgodovine, saj so to leta, ko se italijanska družba ni mogla vključiti v široki tok napredka omikanih narodov.
»Fašizem je bil za mnoge iluzija, v resnici pa zločin*, ugotavlja proglas in omenja imperialistične tragedije ter pustolovščine fašistične I-talije, proti kateri so se uprla ljudstva.
V določenem zgodovinskem trenutku je fašistična Italija postala samo privesek nacistične in rasistične Nem čije in v tem obdobju beležimo naj
hujše zločine in rodomor.
»Danes se ponovno pojavljajo stare rasistične in reakcionarne težnje*, komentira antifašistični odbor sedanji položaj v Italiji in nadaljuje: »Te težnje so danes možne zaradi vladne strpnosti in pristranosti določenega dela sodstva in sil javnega reda, denarno pa jih podpira tako italijanski kot mednarodni velekapital*.
Zato je slej ko prej potrebno, da se ljudstvo in protifašisti, borci za svobodo, partizani in mladina zavzemajo z vso silo za demokratični napredek države. Naš protifašizem ni samo odklanjanje barbarstva, temveč predvsem iskanje novih širin, nove politike, ki naj našim otrokom omogoči, da bodo zrasli v svetu, v katerem se bodo morali boriti, a bo vsekakor lepši in pravičnejši.
Poziv antifašističnega odbora se zaključuje s citatom pisma antifašista Rudolfa Fischerja svoji hčerki Eriki na predvečer obglavljenja v dunajskih zaporih 23. januarja 1943:
»Draga Erika, dragi otrok... tebi bo še cvetela sreča... naj ti ne bo dolgčas po preteklem. Kar je bilo, se ne vrne. Smisel življenja pa je živeti. Življenju pa boš ti sama dala svoj pomen. Verjemi: kdor živi samo zase, kdor samo zase išče sreče, ne bo živel dobro in ne bo srečen...*.
Tako se zaključuje poziv antifašističnega odbora, ki vabi prebivalstvo, naj se v četrtek zvečer strnjeno zbere na šentjakobskem trgu. Govorila bosta bivši partizan Dušan Košuta in zgodovinar prof. Enzo Santarelli. Prisotnim bodo prikazali tudi dokumen-
tarni film «AU’armi siam fascisti*, ki je zvest prikaz nesmisla in grotesknosti fašističnega režima. Ob njem se lahko marsikdo zamisli.
Policijska akcija na našem področju
Od 21. ure v petek, 22. t.m. do 1. ure včeraj zjutraj so vzpostavili v naši pokrajini vrsto cestnih blokov v okviru nadzornih služb proti kriminaliteti. Pri tem so sodelovali agenti kvesture, cestne policije, karabinjerji in finančni stražniki.
Med akcijo so ustavili 14.873 oseb, izme dkaterih je bilo 3221 tujcev Aretirali so dve osebi, pregledali 7262 avtomobilov in dodelili 107 strožjih glob zaradi kršenja cestnega zakonika in 12 strožjih glob zaradi kršenja zakonov javne varnosti. Pregledali so tudi 72 javnih lokalov. — — Avtomobilist podrl mopedista in zbežal
V nedeljo zvečer so nudili v tržaški bolnišnici prvi pomoč Carlu Castellichu iz Ul. Spinoleto 17. Ca-stellich se je vozil z motornim kolesom ciao iz Bazovice proti Ka-tinari, ko ga je blizu gostilne Gel-mo pri Katinari podrl na tla avtomobil. Nesramni avtomobilist se ni ustavil in je po nesreči zbežal. Zaradi udarcev v noge, koleno in v roke, se bo moral mopedist zdravi ti doma sedem dni.
sovske zločince mora soditi in obsoditi tržaško porotno sodišče, ne pa vojaško.
Neroden padec plesalke med nedeljsko predstavo Leharjeve «Veseie vdove«
Včeraj so sprejeli na or tope d-strašnega kraja mučenja in seži- skem oddelku tržaške bolnišnice 33-ganja tisočev partizanov, sloven- letno plesalko Mario Luiso Barba-
skih in italijanskih antifašistov, katoličanov in Judov. Znana so imena esesovcev, ki so ustanovili in vodili to uničevalno taborišče, ter njihovih fašističnih kaloboracioni-stov. Ve se tudi, da so nekateri izmed njih našli po vojni več kot deset let zatočišče v Trstu. Toda do sedaj, poudarjata senatorja, ni še nobenega javnega, uradnega dokumenta sodstva, da bi spravili odgovorne zločince na zatožno klop. To je tako resna zadeva, da jo je moral javno obsoditi član vlade pred nekaj meseci na veliki svečanosti ob postavitvi temeljnega kamna v Rižarni. Pa ne samo to, avstrijske sodne oblasti so ob procesu proti esesovskim zločincem izjavile, da je tržaško sodišče odgovorilo, da ga ne zanima zadevno dokazno gradivo.
Spričo vsega tega senatorja vprašujeta ministra za pravosodje, ali ve, da je v Trstu delovalo uničevalno taborišče s krematorijem, da krivci zločinov niso bili še obsojeni, da tržaške sodne oblasti niso sprejele zadevnega ukrepa za sodni postopek niti po resnih izjavah ministra in utemeljenih kritikah s strani tržaškega in vsedržavnega javnega mnenja, ki zahteva, da se osvetli najbolj ogaben primer uničevanja v naši državi.
Omenjena senatorja tudi vprašujeta ministra za pravosodje, če se mu zdi dopustno tako ravnanje v deželi in v mestu, ki sta pretrpela toliko gorja pod fašističnim režimom in nacistično okupacijo, ali pa meni, da je nujno potrebno njegovo osebno posredovanje, da bodo nacistični zločinci in njihovi fašistični pomagači sojeni in obsojeni na tržaškem sodišču.
Op. ur. Sodno preiskavo proti esesovskim zločincem v Rižarni je tržaški preiskovalni sodnik začel v marcu leta 1970 in je zbral že dovolj dokaznega gradim, toda pristojni sodni organ ni imel za umestno, ali ni hotel podpisati zadevnega dokumenta, da bi stvar stekla nanrej in da bi bil najavljen pričakovani proces. Pred kratkim pa se ie vsa zadeva še bolj zapietla. ker vojaško sodišče trdi. da spada ta proces v nieaovo rrri-stoinost. Tako ie nastal spor o nristamnsti. o kateri bo odločalo kasariisko sod'šče Gre torei za zelo resno vprašanje, o katerem ■ mora biti javnost obveščena. Ese-1
rio por. Puci iz Rima. Pucijeva se bo morala zdraviti 10 dni zaradi številnih udarcev in verjetne poškodbe hrbtenice. Pucijevo je pre-preljala v bolnišnico z zasebnim avtomobilom njena sestrična Tere-sa Drocker, ki je dejala, da je plesalka med baletom nedeljske pred-
stave »Vesele vdove* v Politeama rnunističnih senatorjev, »duh
Na dvorišču je vse polno strojev in gradbenega materiala ter kupov debelih skril, ki jih bodo spet u-porabili za tlak, da bo tak kot je bil prej. Bistvo načrta arh. Boiea je prav v tem, da se zgodovinski del Rižarne ohrani in zaščiti pred vremenskimi neprilikami in zobom časa, to je pa tudi najbolj zahtevno delo, ker so dotrajane vse strukture stare zgradbe.
V imenu občinskega tehničnega u-rada nadzoruje dela inž. Sterle, v imenu podjetja Carena pa inž. DelTErba. Stalno nadzoruje v imenu občinskega tehničnega urada tudi gradbeni tehnik Aldo Furlan. Opazili smo, da vsi delajo vestno in s čutom odgovornosti, kot ga zahteva tak kraj, kot je Rižarna.
Vprašanje sen. Seme in Bacicchija
Za ustanovitev slovenske televizijske postaje v Trstu
Znano je, da je že dalj časa aktualno vprašanje ustanovitve posebnega slovenskega televizijskega programa, podobno kot ga je RAI zagotovila in uresničila na področju bocenske pokrajine za nemško prebivalstvo.
Glede uresničitve rednega slovenskega televizijskega programa v naši deželi se je obvezala tudi večinska stranka, Krščanska demokracija, v svojem volilnem programu.
Kljub tedanjim obvezani pa je na tem področju vse mrtvo. Zato sta senatorja KPI Paolo Šema in Silvano Bacicchi vložila nujno vprašanje predsedniku* senata in ministru za pošto in telekomunikacije, ki je pristojen tudi za vprašanja RAI-TV
Šema in Bacicchi najprej ugotavljata, «da vlada med slovenskim prebivalstvom še precejšnje negodovanje, ker mu še ni bil zagotovljen dnevni televizijski program v slovenščini*. Šema in Bacicchi menita, da bi morala televizijska postaja biti v Trstu
Zato sta komunistična senatorja vprašala ministra, ali se mu ne zdi potrebno, da začne ustrezne korake, ki naj zagotovijo slovenskemu prebivastvu v deželi Furlaniji - Julijski krajini ustrezne televizijske oddaje, vsak dan i-. za zadovoljivo število ur, v slovenščini.
Taka televizijska dnevna oddaja bi morala izražati, po mnenju ko-
___• r: »_*i_	__i._!__ ______
Drevi zborovanje radikalcev ob «protimilitarističnem pohodu» iz Trsta v Aviano
Danes zvečer bo na Goldonijevem trgu zborovanje radikalne stranke in drugih skupin, ki prirejajo «pro~ timilitaristični pohod* od Trsta do Aviana, kjer so raketna in letalska oporišča atlantskega pakta
Kot sporočajo organizatorji, so na manifestacijo, ki je izzvala val polemik z desne, in tudi z leve, pristali nekateri vidnejši predstavniki PSI kot poslanec Loris Fortuna, Castiglione in drugi. Jutri bodo udeleženci «pohoda» šli iz Trsta v Tržič, nato pa skozi Gorico in Videm do Aviana, kjer to zaključno zborovanje. Radikalci, ki pohod prirejajo, hočejo na ta način protestirati proti pretirani prisotnosti vojaških sil v naši deželi in proti bremenom vojaških služnosti.
Razna obvestila
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča, da se vrnejo dečki iz kolonije v Nabrežini v četrtek, 27. t. m. popoldne. Avtobus pojde mimo Sv. Križa, Proseka, Opčin in Trebč. Starši naj jih čakajo na Opčinah pri cerkvi, drugod pa na avtobusni postaji. Ostali otroci pa bodo po 17. uri v mestu na Trgu Liberta pri glavni avtobusni postaji.
Istočasno obvešča, da bo odhod deklic, v soboto, 29. t. m. Deklice naj bodo ob 16. uri popoldne na sedežu društva v Ulici Macchiavelli, od ko der bo odhod.
Izleti
Rossetti nerodno podla na odrski pod.
V nedeljo zvečer je nenadoma podlegel srčni kapi 42-letni Aldo Ca-sara, ki je bil 21 let uslužbenec tiskovnega urada tržaške kvesture. Pokojni Casara zapušča ženo Vio-letto Barmetti in sedemletno hčerko Fulvio. Užaloščenim svojcem izrekajo kronisti Primorskega dnevnika iskreno sožalje.
izročila slovenske manjšine v Italiji*, skratka bi morala »ustrezati političnim in kulturnim potrebam Slovencev v Italiji*. Zato predlagata Šema in Bacicchi naj bi oddaje ustrezno nadzorovali. Zato predlagata imenovanje komisije, ki naj bo obvezno sestavljena iz »italijanskih državjanov slovenske narodnosti*. Imenovanje naj poteka po sporazumu med deželo in krajevnimi upravami.
SPDT organizira 30. t. m. izlet na Mangart. Vožnja z avtobusom po Soški dolini do koče pod Mangartom. Planinci se bodo povzpeli na vrh, medtem ko bodo turisti uživali krasen razgled na Belopeška jezera iz Sedla (pol ure hoda). Prijave do danes, 25. t. m. pri Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9. Sedeži v avtobusu bodo dodeljeni po vrstnem redu poravnanja voznine. Odhod ob 6. uri zjutraj izpred sodne palače.
Zveza partizanov Opčine organizira dvodnevni izlet v Trnovski gozd. Odhod bo razdeljen na dva dela. V soboto popoldne, 29. t. m. odhod z osebnimi avtomobili. Prenočišče pod šotori ali v primernih senikih. V nedeljo zjutraj, 30. julija, odhod z avtobusom. Vpisovanje pri trgovini Re-nar, Proseška 6.
SPDT priredi od 13. do 20. avgusta planinski teden v Žabnicah, od koder bodo organizirani izleti na Viš, Ponče, Ojstemik, Triglav in na druge krajše ture. Prijave pri Norči Zavadlal, Ul, Geppa 9.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 25. julija JAKOB
Sonce vzide ob 5.40 in zatone ot 20.42 — Dolžina dneva 15.02 — Lu na vzide ob 20.16 in zatone ob 4.28 Jutri, SREDA, 26. julija ANA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 32,7, najnižja 23,8, ob 19. uri 27,6 stopinje, zračni tlak 1012,6, neredno stanoviten, brez vetra, vlaga 60 - od stotna, nebo 9/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22,8 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 23. in 24. julija se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 26 oseb.
UMRLI SO: 91-letna Lucia Mistra-ro vd. Radivo, 51-letni Enzo Frega, 84-letni Giuseppe Morana, 74-letna Maria Marascutto vd. Verbitz, 79-letna Čarobna Pipan vd. Doglia, 57-letni Gilberto Povodnik, 84-letna Andreina De Mattia vd. Barison, 79-letni Giuseppe Mauri, 88-letna Marija Lovri-ha vd. Strain, 80-letna Angela Vittrei vd. Moscheni. 61-Ietni Bruno Vigini, 87-letni Adolfo Anconetani, 65-letna Norma Brumat por. Fabris, 79-letna Maria Karis, 23-letna Adriana Bullo por. Focosi, 79-letni Corrado Steiner, 75-letna Monica Santer, 88-letna Ca-terina Toncovich vd. Gerdol, 57-letna Carmela Lussini por. Steppi - Tortesi, 66-letni Udo de Dolcetti, 65-letni Be-nedetto Piccinin, 76-letni Giovanni Rigotti, 77-letna Giuseppina Mauri roj. Zeriali, 70-letna Vanda Muha, 74-letna Antonia Cociancich vd. Richter, 71-letni Anton Pečar.
■
Gledališča
1
POLITEAMA ROSSETTI
Po dolgih letih bodo na odru P°(® teama Rossetti ponovno predstav® občinstvu v okviru festivala oper®'1 ki ga prirejata Avtonomna letovišča1' ska in turistična ustanova in občinsk® gledališče Verdi, najbolj tipično it"1' jansko opereto Carla Lombarda * Virgiba Ranzata «Cin-ci-la».
Delno obnovljena, ji je dal do"®; selni režiser in koreograf Gino Lan® modernejši pečat. V glavni vlogi J? nastopila Miranda Martino, v ostal'11 pa Fiorella Pediconi, Sergio Ted® sco, Sandro Massimini, Carlo R'2®’ Luigi Palchetti in Orazio Bobbio. j
Sceno si je zamislil Paolo Breg®’ kostime pa je narisal Sebastiano So* j dati. Orkester in zbor gledališča di, ki ga je uvežbal Gaetano R®® tebi, bo dirigiral Tržačan Guido L# J gob.	^ I
Prva predstava do v četrtek t. m. ob 21. uri, ponovitve pa h®0 v soboto, 29. t. m. ob 21. uri, v ®® deljo 30. t. m. ob 18. uri, v sodo® 5. avgusta ob 21. uri, v sredo, j'' avgusta ob 21. uri in v petek. J*l avgusta ob 21. uri.
Vstopnice so na razpolago pri g‘®'J® blagajni v Pasaži Protti 2, tel 36-3'2'
ItlgSSZSiB
V	Kraški hiši v Kcpnu je odprt*
razstava del prof. Avgusta Černigoj*’ Razstavo si lahko ogledate ob ned® ljah in prazničnih dnevih.
V	občinski umetnostni galeriji ®* Trgu Unita je odpri svojo razst®®* tržaški slikar Vittorio Motton, ki J* za to priložnost pripravil vebko (P V glavnem bo ta pregled čez njege(1 dejavnost zadnjih dveh let.
V	gostilni «5 porte» organizira iL”’ Triestina Arte razstavo del tržaške!!* slikarja Pina Caldarula. Razstava ^ odprta do konec meseca.
V	koprski umetnostni galeriji L®*? na Titovem trgu štev. 4 je od F t. m. razstava del z naslovom »Gve fika NOB*. Na razstavi je zbran® kakih 50 grafik najbolj znanih j"«0 slovanskih likovnikov.
Do 2. avgusta bo odprta razst®1* goriškega slikarja Mocchiuttija, kl so jo uredib v prostorih AvtonoB®11 letoviščarske in turistične ustano® za Devin - Nabrežino v Sesljanu.
MIRAMARSKI PARK. «Luči in zv«ki’
— Danes počitek.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AUa Basihca, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giu-stizia, Trg Libertš 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
nočna služba lekarn
(od 19.30 do 8.30)
Ali Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul .Oriani 2; Vem ari, Trg Valmaura štev. 11.
Nazionale Zaprto do 11. avgusta radi počitnic.
Fenice 16.15 «La calda neve*. Ern£i' Hugo. Barvni film. Prepoved®11 mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «Quando le salaman®® bruciano*. Barvni film. Prepove®® no mladni pod 18. letom.
Grattaclelo 16.00 »La grande co®2®1 Barvni film. Tony Curtis, Jack “ mon, Natabe Wood.
Excelslor 16.15 «11 ragazzo e la 4“® rantenne*. Barvni film. Jean 5 mons.
Ritz 16.30 »Decameron francese*. v barvah. Prepovedano mladini r 18. letom.
Aurora 16.00 «Violenza quinto pote!®'
Impero 16.00 «Peter Pan*. Walt ^ sneyev film v barvah.
Capi tol 16,30 «Per qualche dolla®0 ** piu*. Barvni film.
Cristallo 16.00 »Boccaccio*. B®®* film. E. Montesano, A. Nosch®^ I. Biagini, S Koščina Prepoved®11 mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Dracula il vaniP11® Christopher Lee in Peter Cusshj" Barvni film. Prepovedano ml®1*1 pod 14. letom.
Vittorio Venelo 17.00 Serija groze: »La časa che grondava s® gue*. Barvni film.
Abbazia 16.30 «Quando gli uomini ® marono la clava e... con le feceroi din-don». A. Sabato, A. frč in V. Capriob. Barvni V/ Prepovedano mladini pod 18. Jšjs,
Ideale 16.30 «La notte dei serpej-jj Barvni film. Luke Askew in Alonso.
Astra 16.00 «L'ultimo domiciko ® nosciuto*. Barvni film. Lino ’® tura.	j '
Kino Opčine 19.00 «Appuntamentd * una vendetta*. Robert Mitch" Barvni film.
			
Družini dam v stanovanjem. Tel. •		najem gostilo® 418691.	
1	mm	3	SP
spomin
Grgič daruje sestrična Zora mer 3000 br za Dijaško matico-
Namesto cvetja na grob Giovi Rigottija daruje družina Černe br za Dijaško matico.
Scl>el'
Dne 23. julija je umrl naš dragi
ANTON PEČAR
Pogreb pokojnika bo danes, 25. julija ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Gropadi.
Žalostno vest sporočajo žena, otroci Trst, 25. julija 1972	snahe, vnuki, sestra in drugi sorodniki
Občinski pogrebni zavod, Ul. Zonta 7/c
Inž. Sterle kaže na ostanke temeljev krematorijskega dimnika
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spretnih na zadnji
Ittotfn rlnnrfnrto
našega dragega
FRANCA PAHORJA
Posebna zahvala sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, Irt so na katerikoli način z nami sočustvovah.
Trst. 25. julija 1972	Družine PAHOR in MEDEN
GORIŠKI DNEVNIK
OBČNI ZBOR INŠTITUTA ZA ŠTUDIJE IN DOKUMENTACIJO 0 VZHODNI EVROPI
Zbliževanje med Vzhodom in Zahodom v perspektivah bodočega delovanja
ISDEE je v svoji triletni dejavnosti priredil številna srečanja in okrogle mize - Uspešna raziskovalna in publicistična dejavnost
V	Trstu je bil v preteklih dneh počnj zbor članov Inštituta za Študije in dokumentacijo o vzhod-n‘ Evropi (ISDEE). Na dnevnem
občnega zbora je bil pregled * obračun triletnega delovanja instituta, obenem pa so bile začrtali® osnovne smernice za bodoče delovanje.
V	skladu z zastavljenimi cilji in naravo samega inštituta, je bila v pretekli poslovni dobi posveče-144 glavna skrb gospodarskim in socialnim vprašanjem podonavsko-oalkanskega področja in to zato, ** je ta predel Vzhodne Evrope tesno povezan predvsem na gozdarskem področju z razvojem deiele Furlanije-Julijske krajine. v ta namen je inštitut v svoji Pretekli poslovni dobi priredil šte-vt«ia srečanja, med katerimi je Vredno omeniti konferenco o zu-2®ftji trgovini Jugoslavije, Madžar-**> Bolgarije in Češkoslovaške ter razne okrogle mize, kj so bile po-•^edetie vprašanjem investicij tu-t*8® kapitala v jugoslovanska podjetja.
V	svoji raziskovalni dejavnosti J* ISDEE posvetil veliko časa in 2®°fnosti analizam gospodarskega
v posameznih državah z JJJsssenom., da bi preveril obstoje-. možnosti morebitnega sodelovanj® na industrijskem in tehnično-*nanstvenem področju.
Kar zadeva Jugoslavijo, so posve-.’ posebno pozornost proučeva-nJem značilnosti jugoslovanskega *an»upravnega sistema v podjetjih.
K vsej tej aktivnosti je treba lm®teti še bogato dokumentacijsko r~°' ki je v veliki meri služilo
podlaga za osveščanje in in-T^miranje vseh tistih ustanov in ®ldustrijskih podjetij pri nas, ki zaprosila za strokovni nasvet. večino gradiva vseh teh raziskav ~1 konferenc je inštitut objavil v dletih knjigah, v tisku pa se še 11 knjige. Obsegale bodo dokumentacijo konference o romunski *hnanji trgovini, zgodovinsko razi-*Jj®vo: »Narodnostno in politično •"^nje Slovencev in Hrvatov* ter PCftvno študijo «Vpliv načrtovanja Ij^zi s preklici gospodarskih po-®?db v SER Jugoslaviji, SR Romu-™J* m LR Bolgariji*. V publicistič-dejavnost inštituta se uokvirja r4® znanstvena revija «Vzhod-Za-/°®>. ki izhaja že tretje leto in je J^šmjeoa v številnih zahodnih dr-*vah in tudi na Vzhodu. Inštitut r^Polaga tudi z bogato knjižnico, ^obsega, čeprav je bila ustanovil^® šele pred kratkim, nad 1.300 ter 250 časopisov in revij. ^J®de dejavnosti v mednarodnem je treba omeniti prisotnost 2~®b>ta na številnih konferencah. J®*®1.!® in najpomembnejša je bila r^d kratkim v Budimpešti, kjer J® razpravljali o problemih var-i®®®1 in sodelovanja v Evropi. Na »??kongresu, ki so se ga udeležili gdobni inštituti iz Evrope in iz je prišlo do koristne izmenja-1®, mnenj in stahšč, ki bi jih {“Jpo šteli kot predpripravo na »konferenco o varnosti in "delovanju v Evropi*, ki bo lahko ^menila važen korak naprej v od-Vzhod - Zahod. v okviru predpriprav za ustano-^ študijske skupine, ki naj bi
proučevala kulture srednje in vzhodne Evrope, se bo Inštitut za študije in dokumentacijo o Vzhodni Evropi udeležil s poverjeništvom italijanske komisije UNESCO pomembnega srečanja, ki ga bo na jesen pnrcail Avstrijski inštitut za proučevanje Vzhoda in Jugovzhoda. Ob istem času se bo udeležil še dveh mednarodnih konferenc v Vzhodnem Berlinu in na Dunaju.
V drugem polletju 1972 bo podobno srečanje tudi v Trstu. Na pobudo ISDEE, Inštituta za mednarodne stike iz Rima ter francoskega «Institut Atlantique» bodo priredili konferenco na temo «Ev-ropa in Balkan*, ki se je bo udeležilo okoli trideset strokovnjakov iz raznih evropskih držav. Novembra meseca bo v našem mestu tudi srečanje med jugoslovanskimi in italijanskimi strokovnjaki, ki bodo obravnavali vprašanja samoupravnem sistema v jugoslovanskih podjetjih.
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so na zaporni nalog sod-
nih oblasti prepeljali v tržaške zapore 32-ietnega Guida Bosiglava. Bosiglav bo moral presedeti v zaporu eno leto zaradi tatvine.
KONEC SEPTKMBKA IN V OKTOBRU
Sedmo srečanje Mitteleurope bo letos posvečeno gledališču
Udeležili se ga bodo umetniki in znanstveniki iz šestih držav . Sodelovati moramo tudi zamejski Slovenci
Nemškemu turistu, 19-letnemu Klausu Pannu, so neznanci v noči med soboto in nedeljo ukradli kovček z oblekami. Kovček so izmaknili iz avta ford record, ki je bil parkiran blizu motela Agip v Devinu. Pann je prijavil tatvino agentom komisariata javne varnosti v Devinu.
to- ukedntitou
V zvezi z našim nedeljskim «Pi-smom uredništvu* Slovenščina in telefonski imenik, je našemu gori-škemu uredniku poslal tajnik KZ za goriško stran telefonskega imenika 1971-72, kjer je razvidno ,da ne more biti posebnih težkoč vključiti v imenik tudi šumnike, kot je jasno razvidno pri imenu Kmečke zveze, kjer ima Č lepo strešico.

V DUHU STARIH OBIČAJEV
Nedeljska šagra v Ricmanjih privabila veliko občinstva
Uspešen nastop domače godbe na pihala - Otvoritveni ples vaških «parterjev» in «parteric» - Šagra se je zaključila sinoči
Konec septembra in v prvih dneh oktobra bo v Gorici sedmo mednarodno srečanje »Mitteleurope*. Tokrat bo srečanje posvečeno gledališki umetnosti v Srednji Evropi.
V septembru bo v Gorici več mednarodnih srečanj Folklorna prireditev in tekmovanje pevskih zborov «Seghizzi» bosta pritegnila v naše mesto pevce in poslušalce iz raznih držav. Konec meseca pa bo palači Attems štiri dni mednarodno kulturno zborovanje «Mitte-leuropa*. Ta srečanja so dobila precejšnji odziv v mednarodnem kulturnem svetu in tudi v tisku sodelujočih držav. Gorica pa je postala simbol mednarodnih srečanj v tem delu Evrope.
Letošnje srečanje bo posvečeno, kot smo že omenili, gledališki u-metnosti. Sodelovali bodo gledališčniki in umetniki iz običajnih šestih držav: Italije, Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije in Madžarske. Brez dvoma bodo slovenski gledališki umetniki letos številčno prisotni, pričakujemo tudi odziv slovenskih gledališčnikov iz Trsta, saj je prav naše Stalno gledališče ena izmed najvažnejših kulturnih komponent naše manjšine v Italiji.	I
Med dnevi srečanja bodo lahko | udeleženci obiskali Trst, Oglej in Gradež. Ob priložnosti bodo priredili razstavi o Musilu in o Hoffman-
Vestne priprave marljivih Ric-manjcev so bile poplačane. Na valovitem, vzpenjajočem se srenjskem zemljišču nad vasjo, kjer se pogled na eni strani dviguje h golim o-bronkom, na drugi pa zajema cel Tržaški zaliv, se je v nedeljo zbrala precejšnja množica ljudi. Prostor, kjer so že pred dnevi postavili «brjar iz opoke* in kioske za pijačo in prigrizek, je postal na večer, ko se je ozračje nekoliko shladilo od dnevne pripeke, pretesen. še bolj tesno pa je bilo plesišče, na katerem so se vrteli razigrani pari.
Ricmanjska nedeljska šagra, ki so jo po desetletnem premoru obnovili v duhu starih vaških običajev, se je začela, ko je bilo sonce še visoko na nebu. Zaradi tega tudi še ni bilo veliko ljudi, to pa še zdaleč ni motilo veselega praz-ničnga vzdušja V vaščanih, ko se je začel po strmini vzpenjati veseli sprevod fantov in deklet v narodnih nošah, ki so ga spremljali zvofei koračnice. Okrog 18.30 se je začel koncert godbe na pihala, ki je pod vodstvom prof. Križanov-skega zaigrala vrsto koračnic ter narodnih in umetniških skladb. Godba, ki jo sestavljajo skoraj sami Riemanjci, se je dobro izkazala. Nato je bila vrsta na mladih »parterjih* in »partercah*, ki so ob zvokih prijetnega valčka otvorili ples. Pravo razigrano razpoloženje se je začelo, ko je na mali oder pred plesiščem stopil glasbeni ansambel »Kras*. Vsakdo je prišel na svoj račun. Mlajši, ki imajo lažje pete, so se preizkušali na
brjarju, drugi pa so se lahko izkazali ob kioskih, kjer so prodajali domače klobase in piščance ter pristno kapljico. Takšno razpoloženje, ki je trajalo pozno v noč, se je ponovilo še sinoči.
Tako so si v nedeljo v Ricmanjih tešili lakoto .
Delovanje občinske nadzorne službe
Nadzorna služba komisariata za za higieno — XI. oddelek, zdravstvo in higiena — je opravila v juniju letos 3530 pregledov tovarn in trgovin s prodajo jestvin in pi-,ač. Pri tem je vzela 535 vzorcev jedi, ki so jih nato analizirali. 249 vzorcev je analiziral kemijski oddelek pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso, 283 vzorcev je analiziral medicinsko mikrograf-skj oddelek, 3 pa državna ustanova za riž.
Med pregledom so nadzorniki posvetili največ pozornosti hrani, ki ,e najbolj v uporabi.
Med higiensko-zdravstvenim pregledom stanovanj so tehnični uslužbenci istega oddelka pregledali 429 stanovanj, med katerimi je bilo 84 v slabem stanju, zaradi česar je potrebno začasno dovoljenje za bivanje. V istem obdobju so ugotovili 23 prekrškov krajevnega pravilnika za higieno. Devet prijav so poslali sodnim oblastem zaradi prekrškov dekretov in zakonov ,eno pa zaradi ugovarjanja pri pregledlu vzorcev.
do 3. avgusta t.l. Kdor se namerava pritožiti mora upoštevati norme vsebovane v ministrski okrožnici z dne 29. marca 1972.
Letalski promet v Konkah
Včeraj so objavili podatke o letalskem prometu letališča v Ronkah v prvih 6 mesecih letos, ki prikazujejo precejšen porast.
Potnikov so prevozili 84.334 (lani v istem obdobju 73 779). letalskih poletov je bilo 4.659 (lani 3.581), blaga so prepeljali 269.864 kg (lani 189.538).
načrtu. Govoril je predsednik občinskih podjetij iz Gorice Marin, ki je predvsem obrazložil glavne značilnosti ureditve deželnih gospodarskih področij. Govoril je tudi o načrtu neposredne povezave Gorice s Tržičem z novo cesto, ki naj bi šla v glavnem po sedanji pokrajinski cesti Gorica — Sovodnje — Za-graj. Govoril je tudi o tržiškik problemih, s posebnim ozirom na sedanjo občinsko krizo ter o glavnih problemih mestnega urbanističnega načrta.
Državna knjižnica bo zaprta od 1. do 16. avgusta
Ravnateljstvo državne knjižnice v Gorici sporoča, da bo slednja zaprta od 1. do vključno 16. avgusta. V tem obdobju bodo odprti uradi ob delavnikih, od 10. do 11. ure, vendar samo za tiste, ki imajo izposojene knjige in bi jih radi vrnili.
OBČINSKA SEJA V GORICI
PROmiUTASISTIČNI POHOD GRE NA ŽIVCE FAŠISTOM
Cuffarin novi odbornik in Brancatti namestnik od. bornika - Svetovalka PSIUP se je pridružila KPI
V začetku sinočnje seje občinskega sveta v Gorici je župan De Simone napovedal, da bo potrebna vsaj še ena seja pred počitnicami, ni pa določil, če bo ta ali prihodnji teden.
Nato je zaprosila za besedo svetovalka PSIUP prof. Pirello, ki je izjavila, da v skadu z odločitvijo velike večine njene stranke ukinejo PSIUP tudi	občinskem sve-
tu in s tem prehaja v vrste KPI. V imenu KPI je dr. Batello pozdravil to odločitev in ji izrekel dobrodošlico.
Po nekaterih kratkih posegih svetovalcev je nato župan prečital interpelacijo MSI,	kateri ti zahte-
vajo ukrepe proti mirovnemu pohodu iz Trsta preko Goriške do Avia-na, ki naj bi bil skozi Gorico v četrtek, 27. t.m. in v kateri so podpisniki nanizali celo vrsto neslanosti. Prečital je tud’ interpelacijo KPI, s katero so ' protestirali proti tem misovskim neslanostim. Župan je v imenu odbora interpelacijo MSI zavrnil v imenu ustavnih svoboščin. Ker je misovski svetovalec Pedronj protestiral, je prišlo med njim in dr Batellom do polemike, v kateri je slednji dokazal
Podtajnik Nicolazzi obiskal Gorico
Podtajnik v notranjem ministrstvu Franco Nicolazzi je bil prejšnji večer v Gorici, kjer se je sestal s člani pokrajinskega vodstva ter ponovil znane teze o nujnosti sodelovanja socialdemokratske stranke v sredinski vladi.
Posebej so nato podtajnik in člani pokrajinskega vodstva razpravljali o položaju pri nas. Izrekli so željo, da bi povsod, torej tudi v Gradišču in Tržiču, potrdili v pokrajinskem merilu vladajočo formulo leve sredine.
Vodstvo socialdemokratske stranke je tudi javilo, da so bili v sklopu deželne delegacije PSDI, ki se je v teh dneh sestala z nekaterimi ministri v Rimu, tudi tajnik federacije inž. Lodatti, občinski odbornik v Krminu Gradnik in občinski svetovalec v Gorici prof. Zucalli.
• šolski skrbnik javlja, da bodo prednostne lestvice za profesorje telesne vzgoje objavljene najkasneje 31. julija tl.
Prednostne lestvice za profesorje
Šolski skrbnik javlja, da so v veži tehniškega zavoda za trgovino v Ulici Culiat 2. razobesili sezname prosilcev za začasna mesta za poučevanje na raznih srednjih šolah. Zainteresirani si lahko te lestvice ogledajo vsak dan od 9. do 12. ure. Morebitne pritožbe je treba naslovi-
Razprava v Ronkah o deželnem regulacijskem načrtu
Včeraj je bila v Ronkah Konferenca o deželnem regulacijskem
..................................iimiiiiiiimiiimimiiiiiimiumiiiHiiimiiiiiiiiiimiiiii..
S SESTANKA NA GORIŠKI PREFEKTURI
Z VEČJIM NADZORSTVOM PREPREČITI NEVARNOST POLETNIH POŽAROV
Vojaško poveljstvo bo postavilo na Sabotinu opazovalnico, od koder bodo nadzorovali vso goriško ravnino - Ustanovili so poseben protipožarni odbor
V poletnih mesecih se pojavi ne- dosegli predvsem večjim nadzor-
vamost požarov, ki lahko uničijo velik del gozdnega bogastva V teh mesecih se namreč poveča število
stvom, pri katerem bi morali sodelovati vsi javni uslužbenci, ki so zato pristojni: lovski, ribiški, gozd-
tu.istov, ki zahajajo na izlete v ni čuvaji, agenti javne varnosti naravo in temu primerno se poveča in drugi. Nadzorstvo bi moralo biti
nevarnost požarov.
Dežela sama ima veilko pristojnosti za obrambo gozdov in naravnega okolja. Zakon z dne 22. de-tnbra 1971 predvideva namreč, razne deželne posege za obrambo in razvoj gozdarstva. V tem smislu je deželna uprava naredila že programski načrt, da bi preprečila nevarnost požarov, vendar je slednji prepej okrnjen zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V glavnem bodo sedaj posvetili posebno pozornost le tržaškemu in goriškemu Krasu, po-drtfčju V Okolic; Čedada, spodnjemu predelu Karnijskih Predalp ter področju v okolici Tolmeča.
i krajevne uprave so povabili
Tudi
k akciji, da bi bila obramba proti požarom najboljše usklajena. Pred kratkim so Se na goriški prefekturi sestali predstavniki občinskih uprav iz Gorice, Tržiča, Doberdoba, Sovodenj in Zagraja, poveljniki karabinjerjev, gasilcev .agentov javne varnosti in obmejne policije ter predstavniki raznih drugih ustanov in zavodov, ki so pri obrambi naravnega okolja najbolj zainteresirani.
Prvenstveno bi morali skušati že
Pretep na obali
zaradi sladoleda
V	preteklih dneh se je mnogo {risalo o tem, koliko denarja bi stalo preprečevanje onesnaženja morskih voda. 34-letna Giordana Popovič je hotela »pomagati* oblastem pri tem delu, vendar tudi njo je to precej stalo.
V	nedeljo se je ob nabrežju sprehajala 30-letna Rosaria Galliani iz Ul. Concordia 21 ter lizala sladoled. Ker ji okus verjetno ni ugajal, je vrgla sladoled v morje. Ta kretnja je razburila 34-letno Giordano Popovič iz Ul. Coroneo 9, ki je takoj pričela zmerjati Gallianovo. V spor so posegli še Rosariin oče, 47-letni Vincenzo, 18-letna sestra Donatella in 21-letni brat Salvatore. Raznim psovkam in gestam so se kmalu pridružili udarci s pestjo, klofute in ko so posegli policijski agenti tudi žalitve pobrije Ker je bila sama, ostali pa v štirih je največ udarcev utrpela Popovičeva. Zaradi tega se je morala zateči v bolnišnico, kjer se bo morala zaradi odrgnin po vratu ter prask po hrbtu in po desni rami zdraviti tri dni. Druge štiri je pobcija seveda prijavila sodnim organom
ti na Šolsko skrbništvo najkasneje I v naprej preprečiti požare; to bi
milMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUinillflUllIlItlllllllimiHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIIIIIUIIIIIIIIIIIIIII
V NEDELJO ZVEČER
ZAKLJUČEN PRAZNIK TISKA PRI DOBERDOBSKEM JEZERU
Na festivalu «Dela» sta govorila tajnik goriške KPI Tullio Paizza in Stojan Spetič
Na jasi ob doberdobskem jezeru je tri dni trajal praznik komunističnega glasila »Dela*, ki ga je priredila krajevna sekcija KPI in se je zaključil v nedeljo zvečer s političnim zborovanjem, na katerem sta govorila pokrajinski tajnik KPI Tullio Paizza in član deželnega komiteja KPI Stojan Spetič.
V svojem pozdravu je Paizza omenil predvsem nastanek centristične koalicije v državi, ki je sad teženj velekapitala in KD, da bi potisnila nazaj delavsko gibanje in prisilila družbo k stagnaciji. To pa ni mogoče spričo mogočnega nastopa vseh aktivnih družbenih sil, ki se zavedajo potrebe po korenitih spremembah v gospodarstvu in družbenih dejavnostih sploh. Paizza je zato poudaril, da se snuje na levi, v opoziciji, ki jo danes sestavljajo komunisti in socialisti, kakor tudi v okviru same KD, kjer so pomembne struje odklonile sodelovanje v vladi, široka demokratična fronta, ki jo je treba vsekakor utrditi in ki lahko postane hrbtenica novega naprednega preokreta v I-taliji.
Paizza je v svojem govoru omenil tudi odprta vprašanja, za katera se zavzemajo ljudje v naši deželi in na Goriškem še posebej: to so odprava vojaških služnosti in dosledna zaščita jezikovnih in drugih pravic slovenske narodne manjšine.
O vprašanjih slovenske manjšine je obširno govoril Spetič, ki je med drugim dejal, da je skupni interes vseh Slovencev, ne glede na politično pripadnost, da se ta vlada čimprej zruši, preden bi utegnila škodovati napredku, širjenju demokracije In prijateljskim odnosom s socialistično Jugoslavijo.
Spetič je poudaril, da je ključ reševanja naših manjšinskih pravic v enotnosti vseh Slovencev v skupnih pobudah pred zbornicami, da se vsili parlamentarna razprava o zakonskih
Riamfiujski'»parterji* ta »Peterice* ta vaška godba na pihala
ščito naše manjšine. Taki enotni nastopi pa bodo tembolj učinkoviti, če bodo povezani s splošnim bojem vsega italijanskega delovnega ljudstva za demokratizacijo države in družbe. Od tod splošna obveza KPI, ki je te zahteve dokumentirano odobrila na svojem zadnjem kongresu; od tod tudi govor tajnika stranke Berlinguerja v zbornici, na katerega je odgovoril Andreotti z znanimi izjavami, da u-stavna zaščita manjšin velja tudi za Slovence. Spetič je s tem v zvezi o-stro polemiziral z nekim goriškim tednikom. ki si je lastil zaslugo za te izjave in skuša iz teh ustvariti alibi za svojo podporo centrističnim in desničarskim težnjam v družbi.
Po zborovanju so se prisotni (bilo jih je približno tisoč) zabavah ob zvokih orkestra »Galeb* in pesmih pevke Nevie Rigutto. Pred tem pa je domače viže igral mladinski orkester »Kraški odmevi* iz Doberdoba.
Posoški vinski konzorcij, ki je nastal še za Briškim konzorcijem za zaščito tipičnih vin iz ravninskega dela naše pokrajine, je ob svojem času predložil prošnjo za priznanje in tipizacijo vin svojih članov -vinogradnikov s tega področja.
Trgovinska zoornica v Gorici je te dni sporočila, da bo posebna teh nična komisija, ki jo je imenoval odbor za zaščito tipičnih vin, obiskala v oktobru letos vinogradnike, ki so včlanjeni v posoški konzorcij, da bi jih zaslišala in pregledala njihove vinograde, kar je v zvezi s priznanjem tipičnosti njihovega vina, zakonske zaščite in drugih ukrepov.
Oddelek za kmetijstvo pri Trgovinski zbornici bo pred omenjenim datumom dal še podrobnejša navodila in s tem možnost vsem prizadetim vinogradnikom, do bodo lahko pra-
še posebno strogo ob nedeljah in praznikih, ko je po gozdovih in travnikih največ izletnikov, ki cesto zaradi nepazljivosti ali cigaretnega ogorka povzročijo ogromno škodo. Nadzorstvo bodo podprli tudi s propagandno akcijo, la naj bi osvestila izletnike in jim vlila večje odgovornosti in spoštovanja do narave. Sklenili so tudi, da bi bilo treba že v prvih šolskih, letih navajati mladino k temu, da bi bila pazljivejša in spoštljivejša do gozdnih in naravnih bogastev. Občine so si prevzele nalogo, da bodo ob straneh cest počistile grmičevje in travo, tako da bo nevarnost požara še zmanjšana.
Druga stvar, ki je zelo važna pri pogasitvi požarov, je hitro obveščanje. Posebne ekipe gasilcev bodo vedno na razpolago, vendar imajo glavno besedo pri tem zavestne osebe, ki hitro obvestijo gasilce ali policijo (113), tako da se požar zatre, ko se še ni razširil.
Hitri poseg gasilcev je vedno o-dločilen, vendar jih mora nekdo prej obvestiti. Temu primemo bo vojaško poveljstvo postavilo na Sabotinu opazovalnico, od koder bodo lahko nadzorovali precejšnji del goriške pokrajine. Brž ko bodo opazili požar, bodo nemudoma obvestili gasilce, tako da ga bodo zatrli že ob vsem začetku. V tej akciji bo sodelovala tudi obmejna policija Udeleženci sestanka so ustanovili poseben pokrajinski odbor, ki naj bi proučil bodoči program za preprečevanje požarov. Sklenili so, da je treba polagati veliko važnost tudi časopisju, preko katerega bodo pozivali ljudstvo na nevarnost požarov.
Vsa ta programska akcija za preprečitev požarov, ne bo veliko pomagala, če se ne bomo sami zavedali nevarnosti in ne bomo pazljivejši, ko bomo vrgli cigaretni o-gorek, ko bomo prižgali v gozdu ogenj ali ko bomo brezbrižno šli mimo požara, ne da bi obvestili o njem gasilce. Samovžigi so zelo redki in skoraj vedno je požaru kriva brezbrižna roka. Zato bodimo pazljivejši!
fašistom njihovo nedoslednost in zlonamernost.
Zatem je De Simone predlagal izvolitev svetovale.-- Cuffarina za novega odbornika za finance in svetovalca KD Brarcattija za od-borniškega namestnika Oba sta bila izvoljena z večino glasov.
Občinski svet je nato prešel na razne upravne zadeve, o čemer bomo poročali jutri.
Poštena najditelja iz Štandreža
Preteklo sredo je neka žena iz Štandreža, Mihaelova Ul. 269 izgubila na cesti torbico s precejšnjo vsoto denarja, dokumenti in drugim blagom. Ni minilo niti pol ure, kar je pogrešala izgubljeno torbico, ko jo je že dobila nazaj. Poštena najditelja Zvonko Cinger-le in Viko Pincetti, oba iz Štandreža, ki sta torbico našla, sta jo takoj prinesla ženi, potem ko sta iz dokumentov v njej izvedela za lastnico. Pri tem nista hotela niti nagrade.
Pri tolikih lopovščinah, ki se dogajajo po svetu, je vsekakor razveseljivo, da se najdejo prav med našimi ljudmi v Štandrežu taki poštenjaki, ki so posnemanja vred-
Kino
Gorica
VF.RDI ob 15.15—22.00: »n sipario strappato*. Hitckhoov film, P. New-man in U. Andress. Kinemaskop v barvah.
CORSO ob 17.30—22.00: «Che carriera che si fa con 1’aiuto di mammi*, P. Richard in C. Barrault. Barvni film.
MODERNISSIMO Zaprto zaradi počitnic.
CENTRALE Zaprto zaradi počitnic.
VITTORIA Zaprto zaradi počitnic.
Irzic
AZZURRO Danes zaprto.
EXCELSIOR ob 17.30: »Airport*. B. Cuffer in D. Martin. V barvah.
PRINCIPE ob 18.00: »Io non spezzo, rompo*. E. Montesano in A. No-schese. V barvah.
Nova Gorica
SOČA (N. Gorica): »Pancho iz Aka-pulka*, mehiški barvni film — ob 18. in 20.15.
SVOBODA ( Šempeter ) : »Zdravilišče za ženske*, francoski barvni film — ob 18.30 in 20.30.
RENČE: Danes zaprto.
ŠEMPAS: »Balada o Dingasu Ma-giju», ameriški barvni film — ob 20. uri.
KANAL: »Sabata prihaja*, italijansko-španski barvni film — ob 20.
DESKLE:	«V avtobusu». angleški
barvni film — ob 17. in 20.
PRVAČINA: »Rodil se je upornik*, ameriški film — ob 20.
Množične počitnice v naših tovarnah
Počitniško vzdušje je zajelo tudi naše mesto. V nedeljo zjutraj je bila Gorica prazna, saj so vsi tisti, ki so si želeli malo zabave in hlada odšli iz mesta že navsezgodaj. Čez mejo je šlo veliko ljudi, tako da so v jutranjih urah imeli policisti na vseh prehodih veliko dela.
Zelo veliko ljudi pa je šlo na kopanje v Sesljan, Gradež, Lignano ali še dalje. Vsa kopališča so bila natrpana, od avtastrade do njih so se vile dolge kolone avtomobilov, na peščenih plažah so se ljudje trli kot sardine s škatlah. Samo v Gradežu so prodali 25.000 listov za vstop na plažo. Dodajmo tem še vse tiste, ki imajo abonma, pa bomo lahko ugotovili, da je bil Gradež natrpan. Tem moramo se veda dodati še tisoče ljudi, ki se kopajo na plažah v Pineti in še drugje v Gradežu, kjer ni treba plačati vstopnine.
Vrsta trgovin je zaprtih, v nekaterih tovarnah pa so poslali svoje uslužbence na dopust. V triiški ladjedelnici so začeli včeraj z množičnimi počitnicami. Na dopustu bo nekaj tisoč delavcev, kljub temu pa bodo morali nekateri v tem času ostati v tovarni: počitnice bodo imeli pozneje.
Na pobudo pokrajinskega konzorcija za nerazvite otroke
NAD VSE ZADOVOLJNI Z USPEHOM K0L0NIJE-Š0LE V RAVASCLETTU
Prisotni so bili starši in bratje nerazvitih otrok, ki so s pomočjo pedagogov obravnavali njihove probleme
Izkušnja počitniške kolonije šo-1 je spoznavah z vsaKovrstnimi igrale v Ravasclettu za nerazvite otro- mi. Hodili so na izlete, gledali fil ke iz goriške pokrajine se je komaj me, risali in poskušali so se tudi
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
Podrla moža
in zbežala
Včeraj opoldne se je 65-letni Valentino Brandolin, iz Ul. RosseOi 23, peljal s kolesom po Ul. Puccini. Na križišču v Ul. Cipriani sta dva mladeniča na motociklu šla mimo njega, ga oplazila ter podrla na tla. Ne da bi se ustavili ter nudila pomoč ponesrečencu, sta se z vso naglico oddaljila.
Brandolina so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo 7 dni, zaradi rane na levem očesu in po obrazu. Prometna policija vodi preiskavo, da izsledi brezvestna motociklista.
V popoldanskih urah so pripeljali v bolnišnico 3-letno Monico Frenc iz Ul. Ascoli 20. Deklica je malo prej prečkala cesto pred svojo hišo, pri tem pa jo je podrl avtomobilist. Zdravniki so ji ugotovili lažje poškodbe na prsnem košu.
Včeraj ob eni uri po polnoči se je ponesrečil 65-letni Alferio Visin-tin, doma iz šlovrenca, Ul. Udine 20. Z mopedom se je peljal iz Morara proti domu, ko je iz nepojasnjenih razlogov izgubil kontrolo nad vozilom ter se prevrnil. Poškodoval se je po obrazu in levem ramenu. Pridržali so ga n« zdravljenju za 10 dni.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna
4
osnutkih KPI, PSIUP in PSI za m- i Lmkli predloge
vočasno izrazili svoje mnenje in lekarna »Rismondo*, Ul. E. Toti,
tol. 72-70-1.
zaključila. S tem v zvezi nam je predsednik konzorcija za pomoč nerazvitim otrokom, odbornik Ezio Bottegaro, poslal tiskovno poročilo, v katerem podčrtuje sensibil-nost omenjenega konzorcija, ki je čutil potrebo in pripravil to počitniško izkušnjo za nerazvite, pri kateri so bili soudeleženi tudi starši in bratje ali sestre teh otrok.
Konzorcij deluje komaj 7 mesecev in naloge, ki s-i jih je zadal vsekakor niso rešene, vendar si je z jasnostjo že začrtal program za pomoč nerazvitim otrokom Da ta inštitut sploh obstoja, nadaljuje tiskovno poročilo, se moramo zahva liti deželi, v prvi vrsti pa odborniku za zdravstvo odv. Devetagu, pokrajinskim upraviteljem ter upraviteljem tržiške ir. goriške občine, ki spadajo v konzorcij. Zahvaliti se moramo tudi dr. Piuku, ki je iz sklada mednarodne upravne pomoči (A.A.I.) mnogo doprinesel za organizacijo počitniške kolonije.
Predsednik Bottegaro se nadalje zahvaljuje ravnateljici konzorcija Cusmi in vsemu osebju, ki je pripomoglo k uspehu te izkušnje.
Eden glavnih cijev te zamish je v tem, da se staršem nerazvitih otrok vlije večjo odgovornost in poznanje problemov, tako da lahko z večjo vnemo in objektivnostjo pomagajo svojim otrokom. Prav v tem je bil smisel počitniške kolonije v Ravasclettu, nadaljuje tiskovno poročilo, kajti to je bila za starše edinstvena priložnost, da so lahko s pomočjo kvalificiranega o-sebja spoznali razne psihološke in pedagoške probleme, ki nastajajo med njimi in nerazvitimi otroki.
Pod vodstvom učiteljice Irene Battista Mola in drugih pedagogov i so se nerazviti otroci in njih brat-
z uprizoritvijo raznih igric Razgovore s starši o pedagoško zdravstveni vzgoji je vodii psiholog dr. Komac. Posamezne debate s starši sta pa vodih učiteljici Cavana in Barbieri.
V glavnem so tu razpravljali o odnosih med starši in nerazvitimi otroki ter o vzgojnih posegih, ki jih lahko prevzame šola in starši sami.
Vzgojnemu delu in razgovorom so prisostvovali tudi socialna asistentka konzorcija Bertoz, dr. Piuk in dr. Martino iz Pordenona
Vsekakor kaže, da so tako starši kot otroci odnesb s tega prvega poizkusa pozitivne izkušnje, ki se izražajo v tem, da se odnosi med šolo in starši nerazvitih otrok vedno boj poglobijo. Potrebno bi bilo, zaključuje poročilo, da bi se tudi družba zavedala svoje odgovornosti do teh otrok, morala bi jih sprejemati z večjo ljubeznijo. Vsekakor imajo pri sensibilizaciji družbe veliko nalogo starši, ki morajo s pomočjo ustanov in šol odpirati pot drugim, da bodo vedno bolj poučeni in pripravljeni sprejeti med se te nerazvite otroke.
Potujoči cirkus Dariz Togni se bo ustavil za nekaj dni tudi v Gorici, kjer bo imel zvečer predstave v Ul. Virgilio za otroke in odrasle.
Da bi pritegnili pozornost občinstva je ravnatelj cirkusa napovedal parado konj, slonov in drugih cirkuških atrakcij, ki jo bodo priredili danes ob 18. uri po Kanu Italia in Korzi Verdi.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna »S. Giusto*, Korzo Italija 244, tel. 63-538.
NA SVEČANOSTI V KLUBU POSLANCEV
V Ljubljani so tudi letos podelili nagrade vstaje slovenskega ljudstva
Nagrajeni so bili dr. Miroslav Stiplovšek, Erna Muser in Vida Zavrl, Vinko Trinkaus, Ivan Seljak-Čopič in Ciril Cvetko
LJUBLJANA, 24 — V klubu poslancev v Ljubljani so pred dnevi podelili letošnje nagrade vstaje slovenskega naroda. O nagradah je odločala posebna žirija, katere sklepe je nato potrdil republiški odbor ZZB NOV Slovenije. Ob podelitvi nagrad je Sergej Vošnjak, predsednik žirije prebral naslednje obrazložitve:
Dr. Miroslav Stiplovšek
docent filozofske fakultete ljubljanske univerze je napisal knjigo o zgodovini »Šland-0'e brigade*. To je oris zgodovine narodnoosvobodilne udarne brigade, ki je zrasla iz osvobodilnega gibanja na Štajerskem še pred kapitulacijo Italije. Stiplovškovo temelji o znanstveno raziskovalno delo odlikuje skrbna, vsestranska in široka uporaba vseh dosegljivih virov, ki jih je avtor še marljivo dopolnil ■* spomini še živečih udeležencev vojne. V svojem delu se ni omejil le na vojaška dogajanja na prostoru osrednjega dela Slovenije, kjer se je brigada gibala in bojevala marveč je izčrpno orisal tudi razvoj političnega zaledja, iz aktivnosti OF, iz česar je brigada rasla in kar ji je nenehno dajalo moči. Prav tako je obdelal tudi razvoj organov ljudske oblasti in vojalliega zaledja. Avtor je analitično povezal vse dejavnike in hkrati ob orisu dogodkov in procesov podal zrele in tehtne presoje.
Delo dr. Stiplovška je močno izpopolnilo podobo velikega boja slovenskega naroda za svoj obstoj in za svobodno življenje in sodi med najboljša doslej objavljena vojaško zgodovinska dela na Slovenskem.
Erna Muser in Vida Zavrl
sta pripravili knjigo o ženskem koncentracijskem taborišču Ravens-bruck.
Knjiga pričevanj o Ravensbrucku je nesporno velik prispevek v zakladnico spominov na najtežje dni osvobodilnega _oja slovenskega naroda. Pretresljivi zapisi o divjanju nacističnih zločincev med drugo svetovno vojno pričajo o trpljenju žena in otrok, ki jim nacisti v ničemer niso prizanašali.
Poleg pričevanj intemirank samih sta avtorici bralcu na zgovoren, prepričljiv in razumljiv način predstavili nastanek in razvoj koncentracijskih taborišč, še posebej pa žensko taborišče Ravensbruck in njegove zloglasne podružnice, Tako so pričevanja bralcu « celoti predstavljena in pomenijo prispevek, kot pravita avtorici sami. sistematičnemu, primerjalnemu pretresu vsega doslej napisanega o taboriščnem življenju.
Knjiga je rezultat dolgoletnega dela avtoric, ki sta se potrudili, da zlasti mlademu braicu posredujeta avtentična pričevanja številnih in-ternirank, da ga ob branju čustveno vzbujata in opozorita, da se kaj takega v prihodnosti ne sme več ponoviti. Kljub časovni odmaknjenosti dogajanja so spomini aktualni tudi danes, saj smo nenehno priče, da se podobna razvrednotenja človečnosti, podobni zločini še vedno dogajajo v posameznih predelih zemeljske oble.
škodo sociai-demokratskih nazorov, potez in nihanj, ki se odražajo v ravnanju posameznih delavskih predstavnikov, ko le-ti nikdar ne dozorijo v resnično borbene ljudi, ampak čemijo nekje v kotu in gre boj delovnih množic mimo njih. Štrajk v rudniku zaživi pred našimi očmi z vso notranjo silo, da začutimo stisko rudarjev, v kateri se rodi upor proti izkoriščanju in v katerega je zajeta vsa dolina. To je tisti humus čme doline, v katerem se je pripravljala in kalila revolucija in osvobodilni boj.
Posebno priznanje velja Vinku Trinkausu, ker se je lotil umetniške obdelave življenja in razmišljanj slovenskih proletarcev.
Ivan Seljak — Čopič
Njegovo slikarstvo izdaja tako v posameznih delih kot v celoti zrel življenjski umetniški nazor. Ta Čopičev nazor izhaja iz življenja samega in je z njim tudi izražen, če bi ga hoteli razčleniti in vsaj nekoliko raziskati njegove sestavine, bi predvsem ugotovili, nekatere trajne in skoro statične prvine, na katerih gradi svojo likovno vizijo sveta in katere sestavljajo vsako posamezno celoto njegovega opusa. Za tako delo je potrebna močna zavest, nenehno preizkušana z dokazovanjem, potrebna je trdna veza v pravilnost in moralnost osnov poklica in delovanja.
Druga, ne manj značilna karakteristika Seljakovega slikarstva je privrženost človeku, ki se razodeva v vseh njegovih delih, posvečenih revoluciji in delavskemu življenju. Prav na tem področju pa je njegov prispevek še izredno dragocen.
pomemben prispevek k poznavanju slovenske glasbene ustvarjalnosti v NOB.
Potreba po zbiranju del s področja glasbene umetnosti v NOB je postajala iz leta v leto vse bolj očitna. Prav na tem področju ni bilo sistematičnega raziskovalnega prizadevanja, ki bi ne le izpolnilo vrzel v proučevanju zgodovine NOB, temveč pokazalo tudi neizčrpno moč in energijo slovenskega glasbenega ustvarjalca, čeprav je bil tisti čas vse prej kot
ugoden za intimno vseskozi človeško čustvovanje, so slovenski glasbeni umetniki ustvarili številna dela resnične umetniške vrednosti.
Ta dela je Cvetko smotrno izbral, dodal pa je še tehtno muzi-kološko študijo, v kateri je prikazal stilno orientacijo in značilnosti objavljenih avtorjev, njihovo vlogo v kulturni dejavnosti osvobodilnega gibanja ter dokumentiral čas in okoliščine, v katerih so skladbe nastale.
FILMI NA LJUBLJANSKI TV
Zdravko Randič in Marcel Čarne
Danes, torek, 25. julija ob 21.35 bo na sporedu ljubljanske televizije jugoslovanski film Zdravka Randiča »Stava*, ki je bil deležen priznanj in nagrad na puljskem festivalu. V malem vaškem mlinu s peščico delavcev živi starejši poslovodja z mlado ženo. Življenje je težko, ljudje pa so že vajeni graditi svojo srečo na nesreči drugih. Mlada žena zapusti moža zaradi šoferja, spozna svet predmestja in lažnih obljuh, nazadnje pa se vrne v majhen vaški mlin.
V petek, 28. t.m. ob 21.30 bo na sporedu francoski film «Zmje za ptičice*, v katerem igrajo Dany Sa-val, Paul Meurisse, Suzy Delair. Režiral ga je slavni Marcel Came, a to že v novejšem obdobju lastne umetniške krize. Film obravnava vendar zanimivo temo življenja mladoletnikov, ki jim usoda ni naklonjena.	S. G. ,
USPEH MLADE JUGOSLOVANSKE IGRALKE
Milena Dravič prejela prvo nagrado v Taormini
Festival je bolj svetovljanskega kot umetniškega značaja Prisotnih je bilo mnogo mednarodnih filmskih osebnosti
Taormina je čudovito mestece v mesinski pokrajini, eno izmed najlepših predelov Sicilije in ena izmed prestolnic mednarodnega turizma. Njena naravna in zgodovinska lepota in zanimivost sta sugerirali mesinskemu uradu za turizem, da je v njej organiziral »Festival narodov* v okviru Mednarodne filmske razstave v Mesini - Taormini. Dejanski namen te razstave je turistični in svetovljanski prej kot kulturni. In ta namen je tudi večkrat dosežen; to je treba organizaciji priznati, kot je treba tudi priznati njeno gostoljubnost. Vendar
ne moremo mimo mnogih elementov mistifikacije, ki jih festival vsebuje.
Odnos do publike, ki ima prost vstop v grško - rimsko gledališče, kjer so predvajanja (le za ospre-dnje prostore je treba plačati ali pa so namenjeni kritikom in igralcem), je izrazito paternalistični, kažejo se ji slavni gostje, poveličuje se entu-ziazem ljudstva, a le v funkciji o-hranjevanja odnosa občinstva do »mitov* filmske industrije. Poleg tega temelji organizacija festivala na mnogih političnih klientelizmih; letos je prišlo v tem okviru do ostrih trenj, ki so precej omejila uspeh
...................................................................................................................m....................................................................
IIIIIIUIIII|||||||||||||||||||||||t||||||||||||||||||,l|l|||||l||ll||,|||||ll|||j||||||||||||||||||||l,|||„|||||||||||f |M|I|||(|
ZA KULISAMI VELIKANA SVETOVNEGA KAPITALA
ITT: ameriško velepodjetje, ki razpreda svoje mreže po vseh petih kontinentih
Ravnatelj ITT zasluži skoraj poldrug milijon dolarjev na dan - Vrsta škanda* lov v zadnjem času ogroža, če že ne obstoja, pa dobršen del dobičkov družbe
Vinko Trinkaus
je napisal knjigo »Črna dolina*. To je izvirno pripovedno delo; z njun nam odkriva življenje revirjev, ki so vseskozi dajali svoj de-lavski-ruoarski ton življenju slovenskega ljudstva. Pred nami zalive ljudje črne doline, ki so tako človeško topli in tako puntarski, trdi in nezlomljivi v boju za človeške pravice in za boljši kos kruha. Otroci, ki zrastejo v tej črni dolini so že od rojstva zaznamovani za delo v rudniku, le redkim se posreči uteči tej usodi in se izšolati, toda kaj kmalu tudi ti spoznajo svojo proletarsko usodo v buržoaznem družbenem redu stare Jugoslavije. Ujeti v čas tik pred zlomom stare jugoslovanske družbe se tako seznanimo z rastočo močjo delavskega gibanja, ki ga najbolj pogumno oblikujejo in vodijo komunisti. Občutimo pa tudi
Ciril Cvetko
Knjiga »Samospevi*, ki jo je uredil in ji uvod napisal predstavlja

Draginja v Franciji
PARIZ, 24. — Draginja je zajela vso Francijo, v kateri so cene v primerjavi z drugimi državami EGS v zadnjem času najbolj narasle. Med vsestranske podražitve je treba Ošteti tudi podražitev heroina, katerega cena je štirikrat večja kot pred štirimi meseci. To je neposredna posledica briljantnih policijskih akcij, s katerimi so v zadnjem času zaplenili dokajšnjo količino mamila, izsledili pet ilegalnih čistilnic heroina ter aretirali 150 oseb.
Če so točni podatki, ki jih je posredoval agent ameriškega urada za borbo proti mamilom, preden so ga premestili iz Francije, bi moralo biti v okolici Pariza še pet rafinerij. S podražitvijo heroina so zadovoljne tudi oblasti ZDA, saj so bili ameriški narkomani glavni odjemalci francoskih proizvajalcev.
Se pred nekaj meseci je ITT lahko predstavljala vzor uspešnega mednarodnega gospodarskega velikana. Po dvanajstih letih uprave direktorja Harolda Sidneya Geneena je dosegla rekordne dobičke* razpredla je svoje mreže v osemdesetih državah na svetu na vseh mogočih področjih. Od marca pa se je začenjalo zatikati in to ravno v točki, ki je bila videti najbolj vama: v tesnih odnosih te velike mednarodne družbe z ameriškimi vladnimi krogi.
Začelo se je z malim škandalom, ko se je razširila vest, da bi družba podprla republikance s svojo verigo hotelov Sheraton in od tu kot pri dominu, škandali vlekli
drug drugega. Vlada je odločila, da ITT mora v skladu z zakonom, ki omejuje preveliko rast družb, prodati nekaj podjetij, a zvedelo se je, da so poslovniki ITT začeli prodajati večje količine delnic še pred objavo odloka, s čimer so znižali cene in obrnili prodajo sebi v korist. Nato je prišla na dan vloga ITT v zaroti proti Al-lendeju, s čimer je hotela zavarovati svoje posesti v Čilu, ki so ji prinesle leta 1971 nad 200 milijard lir dobička. Zadnji škandal je bilo odkritje, da družba plačuje smešno nizke davke, glede na svoje ogromne dobičke. Vladni krogi so bili obtoženi prevelike popustljivosti, »veliki business* se je čutil prizadetega v svojem dostojanstvu, zlasti v inozemstvu, kjer se je zadnje čase lik «yankee-jevskega* brezobzirnega imperializma precej potišal.
O notranji zgradbi in zunanjem obsegu trusta ITT se ne ve prav mnogo.. Ime družbe je povezano z izdelavo telefonov in drugih telekomunikacijskih naprav (ITT je
organizirala prenos Nixonovega obiska na Kitajskem) poleg tega pa ima nadzorstvo nad »verigo* hotelov, finančnih zavodov, družb za sposojanje avtomobilov v mednarodnem merilu, gradbenih podjetij, garaž, reklamnih podjetij in drugo. Znanih je nad 250 družb, ki pripadajo bolj ali manj neposredno pod nadzorstvo centrale ITT v New Yorku. Samo med leti 1964 in 1971 je ITT priključila svojemu kraljestvu 98 podjetij.
Zaradi prevelike rasti, kot bi jo sicer dovoljevali ameriški zakoni, se je moral predsednikov svetovalec za gospodarske zadeve zagovarjati pred posebno senatno komisijo in premnogokrat so se časnikarji zgražali nad njegovimi: »se ne spominjam*, «ne bi mogel reči*.
ITT bi lahko prenesla vse to udarce in še mairsikaterega, a vsaka izguba, tudi začasna in delna je proti logiki in bistvu družbe same. Za Geneena in za legijo ma-nagerjev je bistvo te logike dobiček. Ni čudno če je Geneen imel najvišjo plačo med ameriškimi šefi: približno 430 milijonov lir v letu 1971, več kot milijon na dan. On seveda gleda na svoje delo kot na umetnino, kot na mojstrsko kretanje v »neprijaznem* okolju predpisov, zakonov, omejitev in davkov.
Uspešno kretanje v mednarodni konkurenci omogoča družbi ITT trdna disciplina in izredna organiziranost. Jedro te organiziranosti so redna poročila, katera morajo pošiljati višji funkcionarji vsak mesec. Samo za evropske podružnice obsegajo ta poročila vsak mesec 28 debelih knjig.
Glavna srečanja so mesečni sestanki na glavnem sedežu družbe v New Yorku in v Bruslju. Včasih
iiiiiiniiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiliiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes niste v najboljši formi: odložite stvari, ki niso nujne Krajši spor z ljubljeno osebo. Zdravje odlično.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pomemben osebni uspeh klub močni konkurenci. Pozor pred neumestnimi nasveti. Prehodna moralna depresija.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) S podvojitvijo naporov boste dosegli cilj in zaslužek. Srečne ure z osebo, ki vas ljubi. Zdravje uravnovešeno.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Zavrnite vse predloge, ki b; lahko ogrožali vašo srečo. Ne povzročajte nepotrebnega ljubosumnosti. Nekoliko
nervoznosti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne izdajajte svojih načrtov v vam nasprotnem ambientu. S previdnostjo se boste ognili nevarnosti. Optimistično razpoloženje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neko poslanstvo, ki bo zahtevalo veliko dozo spretnosti, bo v celoti uspelo. Možnost daljšega poslovnega potovanja.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne omejujte svojega delovnega področja z neumestnimi obveznostmi. Manjši spor v družini bo kmalu uglajen. Prijeten večer.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Izogibajte se nekoristnim pobudam
in ne povzročajte razburljivosti. Reševati boste morali domače probleme.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nevarnost povzročanja vsestransko škodljivih zamud. Sprememba čustvene orientacije bo koristna.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Skrbno premislite vsako potezo preden jo izvršite. Nevarnost nepotrebnih izdatkov. Vašo velikodušnost bodo zamenjali s šibkostjo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne sprejemajte ponudb, ki povečujejo odgovornost in ne jamčijo uspeha. Možnost neprijetnih presenečenj.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nepredvideni izdatki utegnejo spremeniti vaše počitniške načrte. Ugodno razdobje za sklepanje novih prijateljstev.
trajajo po štiri dni; statistike se vrstijo na malih ekranih, Geneen vrta v vsako podrobnost, posebna »leteča skupina* izvedencev je pripravljena da priskoči na pomoč takoj, ko se kje pojavi hujši problem.
Nedavni zapletljaji so poostrili pazljivost managerjev trusta. Kritike in »opravljanja* družbe niso preprečili zmage, v bodoče pa bodo pazili, da se bodo izognili še tem nevšečnostim. Svoje naložbe
bodo previdneje razporejali po državah, kjer so zakoni »prijaznejši* in oblasti zanesljivejše.
Poleg previdnejše politike si bo ITT poskrbela tudi »dodatne moči*, ki so že danes eden izmed stebrov na katerih sloni. V raznih odborih te družbe najdemo nekdanjega šefa ameriške obveščevalne službe CIA Johna McCona, nekdanjega predsednika mednarodne banke Eugena Blacka, trikratnega belgijskega ministrskega predsednika Spaaka in
Za
60
stike z ja-izvedencev, časnikarje
druge specialiste, vnostjo skrbi četa ki obdelujejo politike, in vse druge osebnosti, ki bi družbi lahko koristile ali škodile. Ta oddelek ima na razpolago posebno letalo in je lani uporabil za svoje delo nad 550 milijonov dolarjev.
Z vladnimi predstavniki v izvidnici, s časnikarji in reklamo ob strani, in z vrhunskimi policisti v zaščitnici je videti ITT res neranljiva.
S. P.
n!7
^ v//////.| $
TOREK, 25. JULIJA 1972
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Trobentač Hirt ter R. Cristia-no na električne orgle; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost ir. prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.45 Glasbeni vrtiljak; 19.10 Detektivi iz kriminalk; 19.20 Za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 G. Verdi: «Rigoletto»; 22.45 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 16.20 Simfonični koncert.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30	14.30,
15.30, 18.30, 21.30, 23.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba, 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.15 Z nami je...; 10.35 Plošče; 11.15 Ansambel The Honey Drippers; 11.30 Plošče SAAR; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Musič shaker; 14.15 Polke in valčki; 1440 Glasbeni popol-• 16.05 Plošče; 18.00 Počitni-
14.00	Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Za vas mladp; 18.20 Kako in zakaj; 19.30 Neapeljske popevke: 20.20 Bellini: «La Sonnambula*; 22.20 Spored z M. Marchesijem
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 12.3-', 13.30, 17.30, 19.30, 22.30 Poročila; 7.40 Pojejo J. Dorelli in »Gli Allurninoge-ni»; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.30 Počitniški spored; 12.40 »Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj; 15.00,Discosudisco;
16.00	Popoldanski spored; 19.00 Zabavni večer francoščine; 20.50 «Supersonic»; 22.40 Radijska nadaljevanka; 23 20 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
vas
dan;
ški vrtiljak; 18.40 Domači pevci; zabavne glasbe; 19.00 Naši solisti in ansambli; 20.00 Melodije za vsakogar; 20.30 Prenos RL; 21.00 Gasbeni večer; 21.40 Zabavna glasba; 22.00 Zbori; 22.30 Jazz; 23.00 Glasba L. M. Škerjanca; 23.35 Sodobni ritmi; 24.0-) Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošča za poletje; 13.15 Zabavni program;
10.00	Koncert z- začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba, 11.45 Baročni koncert; 12.2° Beneška opera; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče; 15.30 Simf. koncert; 17.35 Jazz 18.45 Zdravstvena vzgoja 19 15 Vsako-večerni koncert, 21.30 Computer mušic; 22.10 Haydnova glasba za klavir.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Hartmannova 4 simfonija. 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.20 Operna glasba; 11.00 Medigra; 12.30 Matuccijeva glasba 13.30 Koncert klavirskega dua M Tipo in A. Specchi; 14.15 Antologija interpretov.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00,	11.00,	14.00,
16.00, 20.30 Poročila; 9.10 Operna matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Z orkestroma Silver Strings in Marty Gold; 10.40 Slovenske narodne; 11.20 Pri
doma; 13.10 Melodije Čajkovskega; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Z domačimi godci in ansambli; 14.30 Priporočajo vam; 15.10 Od melodije do melodije; 15.40 »Na poti s kitaro*: 16.30 Glasbeni intermezzo, 16.40 Dome-nico Cimarosa: Kapelnik; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Z orkestrom Heinz Neubrand; 18.10 Popoldanski simfonični koncert; 19.15 V torek nasvidenje!; 19.45 S pevcem Ladom Leskovarjem; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.’5 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja; 21.00 Prodajalna melodij; 21.30 Radijska igra; 22.45 Lahka glasba; 23.15 S popevkami po svetu, 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Pri skladatelju Pavletu Merkuju ITAL TELEVIZIJA 18.15 Risanke; 19.20 Otok vetrov; 19.45 Šport in kronike; 20,30 Dnevnik; 21.00 «La časa nel bosco*, I. nad.; 22.00 Anketa o razorožitvi; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
17.30 Turin: Italijansko plavalno prvenstvo: 21.00 Dnevnik; 21.15 Mikrobi nas obkrožujejo; 22.15 TV nadaljevanka.
JUG TELEVIZIJA
19.15 Obzornik; 19.30 M. Jezernik: Medvedov godrnjavček; 19.55 Od zore do mraka: Planinci; 20.25 Vis; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Stava — jugoslovanski film; 22.50 Likovni nokturno: Viktor Magyar-barvna oddaja; 23.00 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV
20.50 Tečaj francoščine; 21.15 Poročila; 21.30 Polarna zvezda; 22.20 Dokumentarec: Svet v velikosti znamke.
festivala. Ni naključje, da je pred-sednik organizacije član republikanske stranke in da je ta stranka na drugem mestu po političnih volitvah v Taormini.
V okviru svetovljanske plati temelji festival na zaključnem večeru, ko so podeljene nagrade «Davi<j di Donatello* filmom, ki so izbrani v okviru celotne letne proizvodnje. Po pravilu lahko nagrado dvigne 'e osebno, kdor jo je prejel kar seveda omogoča prosotnost «velikih imen» Letos so bili na vrsti Euro International Films, Mario Cecchi Gori. Philip d’Antoni (kar potrjuje tesno povezavo nagrade z interesi fil® skih producentov). Franco Zeffirelli, Sergio Leone, Claudia Cardinale, Alberto Sordi, Giancarlo Giannini. John Schlesinger, Elizabeth TayW (ki je prišla z možem Richardom Burtonom), Topol, Mariangela Mela-to.
Tudi ostali večeri so svetovljanskega značaja, čeprav na nižjem nivoju. Namen delati spektakel privede večkrat do precej nepoštene ip kulturno zaostale ali celo neinformirane usmeritve. Raznih večerov s° se udeležile mlade igralke ali boljo lepa dekleta, ki bi raje postale filmske zvezde, kot na pr. Irene Sophič Gudrum Gundalack, Marisa Bartoli Manuela Kunsterman, Agostina Belli, Dagmar Lassander, Fiona Florence, Liliana Pablo, Neda Amerik Maria Pia Giaincaro, Ewa Aulin. Caroline Celier.
Spored filmov samih, ki so tekmovali za zlate nagrade «Caridd»' pa ni bil kdove kaj. Zanimiv je japonski film Tomuja Uchide »Shim ken shobu* (Spade della mortet ki je zmagal. Nagrada za žensko interpretacijo je šla jugoslovanski igralki Mileni Dravič. ki se je torčj ponovno uveljavila na mednarodnem nivoju, a tokrat za naslov v * meriškem filmu Čeha Jana Kadšrjo «Adrift*. Nagrada za moško interpretacijo je šla Američanu Tonu1 Sternu za film, k\ ga je sam režiral. Najboljši prvenec je bil P9 mnenju improvizirane žirije novinarjev francoski film Pierra Kalfona. ki se je uveljavil pred Dumoulinop1 (francoski film z igralko Marje France Pisier), Montresorjem ip Soldinijem. Ni dobil nagrad zanimiv madžarski film Sandorja Sime, kljub dobri interpretaciji Zoltana Latinovitsa. Sicer je nekaj del zadnji moment odpadlo zaradi P® litičnih trenj, ki .o nastopila pr®9 festivalom.
Spo-ed filmske razstave je vseboval še razne «underground* in nove filme. Ker so bili filmi, ki so tekmovali, v glavnem v izvirniku } italijanskimi podnaslovi, so organizatorji menili, da je bolje, če j® predvajajo pozno, pred njimi pa s° predstavili v italijanščino duplira" filme, ki so bili večinoma poprečni komercialni proizvodi.
S. G.
NA FILMSKIH PLATNIH
e• G. Ferrelti:
«Dec*ameroticus»
Vprašali smo ne: saj vsebuje Boč cacciov cDecamerom le sto nove1’ vse niso erotične (in če so Pasoli ja zanimale tudi ostale, producentov ne zanimajo); kam bodo šle isM1
sižeje nadaljnje filmske verzije »B® cameronat)?
Pier Giorgia Fenettija *Dec0' meroticus» nam daje odgovor, n* samo, da se poslužuje istih novd'
ki so jih ilustrirali drugi fiM*' poslužuje se tudi novel Mattea Ba,r della in Pietra Aretina skupaj }. Boccacciovimi ter nam tako n a"1 neverjetno «kontaminacijo». V fi}^ igrajo Gabriella Giorgelli, Orchidoj1 De Sanctis, Margaret Rose K®*" Rosita Torosh, Krista Neli, Edia Ferronao itd.
S .G.
MLADOSTNI DNEVNIK «• SIMONA RUTARJA
DRUGI ZVEZEK 240)
18 7 2
Januvarij.
2. Dobimo nov lepoznansk list «Zoro»241). že njena oblika nij dopadala, toliko manje pa njeno sederžanije in njena razdelitev. Vsi so rekli, da je preveč znanstvena in premalo leposlovna. Ze iz pervega lista se je spoznalo, da nij za slovensko inteligenco pisan, tudi ne za učečo se mladino, nego bolj le za srednji stan. «Zora» je nekaka reakcija proti «Zvo-nu»,242) kajti osnovali so jo po večem tisti možje, ki so pomagali «Zvon» uničiti. Ker je v rokah te stranke in ker je bolj za srednji stan pisana prisodili so ji nekteri dolgo žitje. Jaz tega ne morem verovati, dokler ostane v rokah, kakor Terstenjak, ki precej slabo slovenski piše, ki se pa zna nasproti dobro hvaliti, in Rapoc, ki tudi le težko korekten slovensk stavek napisati zna, dasiravno Je dober Slovenec in neutrudljiv agitator.
6.	Sem šel na Sv.	Goro k	očetu, kakor so mi	pisali od
doma.	To mi je prišlo	jako nepriležno, ker je bila	tisti dan
beseda v Solkanu. 243) Skušal sem na vso moč še tisti večer nazaj priti, a nij se dalo. — Večera 6. januvarja 1872 ne bom nikoli	pozabil. Teta mi	nij dala	cel popoldne miru in ml očitala reči, kterih nesem	bil kriv.	Ko mi je bilo tega	že preveč
popustil sem njo in očeta, ter odšel na hodišče gorenjega nadstropja. Ondi sem čakal in — se jokal. Zadnjič še le se spomnim, da je spalnica odperta in šel sem spat. Kaj je teta
stricu povedala, kaj Je on nji in očetu rekel, tega ne vem. Mislil sem, da ne bom mogel več prestajat. Kakor večkrat poprej, tako sem tudi sedaj tožil, da moram imeti take sorodnike, ki mi sicer veliko dobrega storijo, a ki mi nič ne verujejo, ki delajo z menoj kot z otrokom, ki mi ne naredijo nobenega veselja, nego me še zbadajo ečitovaje mi izmišljene reči, tako da se zmerom bojim približati se jim.
Drugo jutro sem se poslovil pri teti, ki je bila videti, pametnejša — in pri očetu, ter sem šel po dežji v Gorico.
7.	Sem bil v gledališči, kjer se je igralo «H assassino del conte Leon»,244) jako lepa igra.
8.	Pošljemo zahvalnico dr. Lavriču za njegov trud, ki ga je imel z nami podučevaje nas v deklamatorlfci ter mu obljubimo napredovati po poti, ktero nam je on pokazal. Bil je jako vesel.
9.	Teta v Gorici. Govorila in obnašala se je prav prijazno z meno. Prinesla mi je od strica pismo, v kterem me prijazno opominja, naj ne zamerim, če se mi kaj reče. Lahko bi rekel, da se mi je teta celo prilizovala.
Februvarlj.
4.	Pošljemo sledeči telegram celovškim dijakom, ki so napravili besedo v spomin Prešima: «Ziveli! Vam, bratje, pridruženi slavijo v duhu Prešima, dokler ne pokažejo dejansko — Goriški dijaki.» 245)
5.	Podamo prošnjo čitalnici, naj nam dovoli napraviti besedo 10. febr.tuarjal kakor nam je dr. Tonkli z lastnoročnim odpisom naznanil bila je prošnja odbita in sicer več na našo korist, nego zgubo, kajti nihče nij bil še pripravljen za besedo.
7. Nek dr. Hotopfov soire 1= večeri v salonu «alTEnro-pa». 245a) Zavergel sem 20 kr.lajcarjevl in kar sem zapil, kajti sodre, razun nekaj muzike ni bil vreden piškovega oreha.
11. Popoldne sem šel na Sv. Goro, na pustne počitnice. Zvečer mi je stric nekaj očital, da si mi je gnjusilo semi-nišče, da sem za svojo prihodnost premalo skerbljiv itd. Med drugim je tudi rekel: «Wenn in Goerz, edne Universitat ware
so konntest du dies oder jenes studiren, oder wenn Du edn Sohn redcher Eltem warest.» 246) Sicer sem pa imel ostali čas še precej mir.
24. Je bil zopet določen daa za besedo. Ali ker se nij v predpustu nihče učil odložena je bila zopet na 9. marcija.
27. Zvemo, da bodo čitalničarji igrali 3. marcija ({Filozofa«, kterega smo bili za našo besedo odločili (zraven igre «Pikč»). Ta «štrajk» so nam naredili Dolijakove gospodičine, ki so čitalničarjem usdlile to igro, beržkone iz nevoščljivosti in tekmanja z Ličenovima gospicama, Id bi imeli prevzeti naloge v «Filozofu» pri naši besedi. Tako smo morali opustiti to igro, dasiravno je bila že ena skupna poskušnja. 247)
Od sedaj naprej se nam je začelo nekako vse rušiti. Vodopivcu se je zdela sama «Pike» premajhna in silil je naj-poprej za «V Ljubljano jo dajmo«, in ko smo ga prepričali, da ta igra nema nič v sebi, da bi se ž njo le blamirali, poprijel se je naenkrat igre «Ona me ljubi«. Nij pomagalo ne moje ne Levecevo, pa tudi drugih dijakov prepričevanje, da je «Pike» sama zadosti, da jo igralci in igralke že znajo, vsaj napol, in da je za dijaško besedo primernejša, nego «Ona me ljubi«. Ostal je pri svoji termi in začel pridno delati za to igro. Le to ga je motilo, ker so jo imeli tudi čitalničarji za 17. marcija določeno. 248).
Vsled teh dogodkov smo morali besedo zopet odložiti, dasiravno smo s tem odkladanjem že veliko zaupanja pri dijakih izgubili. Iz takih skušenj sem vedno bolj spoznaval dijake.
— Bil sem na «Plackomandi.» 249)
Nihče ustaviti mi joka!« —
3. Beseda v čitalnici. Petje kratko, lepo, a prežalostno. Igr8 srednja. Niti Klavžer nij vseskozi dobro igral. Levec je skoraj še naj bolje izveršil svojo nalogo. Pavlina je igrala vse pretirano in preafektirano. Enkrat se je celo predrznila na odri1 «smerkovec» reči. Angelina je igrala bolje, a vendar ne dobro-Sploh je bila igra premrtva, poznalo se je, da je bila le na-učena. Po besedi tombola (mesto še ene igre) in pozneje pl®8 («v kontraband«).
Maroij.
1. Na sprehodu:
Na sprehodu videl sem otroka jokati se nevtolažljivo,
Zraven njega stal je bratec večji, mu solze brisal ljubeznjivo.
«Kaj, oko, ne moreš se ločiti od jokajočega otroka?«
((Metne nihče noče tolažiti.
240)	Začenja drugi zvezek dnevnika. Na prvi strani rokopisa p»še: P"®vrik-1 n- zvez.teki, M. L. Rutar. Na tretji strani je letnic« * • Tekst ot>se§a strani 5-192.
241)	Štirinajstdnevnik »Zora* izhajal v Mariboru od 1872-8. Njeg°v lastnik je bil Davorin Trstenjak (1817-1890), znani etimolog in
0dgoyorm urednik «Z°re» ie bil Franc Rap" (1842-1882), pravnik in gospodarstvenik; bil je tudi lastnik «Sl°' venskega naroda*.
242)	Mišljen je dunajski Stritarjev »Zvon*, ki je po letu 1870 neb«1
o*,*	in čigar dpug' letnik je izšel šele leta 1876.
2439 rn“v solkanske čitalnice (Soča, štev. 18, 28.12.1871; štev-*5» <sU.1.1872).
244)	Naslov igre: «L’assassinio del Conte Leone d’Esgrigny ovver9 u pescatore di balene nei mari del Nord* (Umor grofa Leon9 dEsgrigny ali Ribič na kite v severnih morjih). Bila ie zadnj® predstava gledališke skupine (op. 229).
245)	Slovenski narod, štev. 14 in 15, 6. in 8.2.1872.
245a) »LTsonzo* (7.2.1872) piše o «dramsko-glasbeni zabavi* dr. Hopf8
246)	(nem.) = »Ko bi bila v Gorici univerza mogel bi to ali on9 študirati, ali pa če bi bil sin bogatih staršev.*
247)	Igrici »Filozof* in »Pike* je napisal oz. priredil Miroslav Vilb®r (izšle v Ljubljani v letih 1865-6). Prva je prirejena po angl® skem, druga po francoskem izvirniku. Ličenove gospodične 59 vf,rjetno hierke čitalničarja Ivana Ličena iz Rihemberka.
248)	»V Ljubljano jo dajmo!* je napisal J. Ogrinec (1869), Veseloigro »Ona me ljubi!* je napisal Čeh G. Pfleger-Moravskv <*lov prevod J. Mohorčič; 1870).
249)	Platzkommando (nem.) = krajevno vojaško poveljstvo.
(Nadaljevanje sledČ
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
MEDNARODNI ODBOJKARSKI TURNIR ZA 5. TROFEJO SOKOLA
Po zmagi nad reškim Partizanom PINI Modena osvojil pokal Sokola po zmagi nad Italijo
V poraženi ekipi se je poznala odsotnost Pesaressijeve - UNI iz Basla na tretjem mestu
In	odbojkarski turnir za pe-
rJr?fej° Sokola je daleč presegel dela	Uomačim športnim
»krbno
_cem gre vsa pohvala za tako
no organizacijo in prizadevnost. . e« jubilejni turnir je zaK“'°*i' - ^ zmag jugoslovanskih
Parti; _ zapored;
Kessler,
Sagesser,
je zabeležil nskih ekip. Sf10 Celja in trikratnega o=„'™n0Ra zmagovalca te manife-zamIJe- fartizana z Reke je tp pot in to dostojno, FINI iz la n0-*"' ^maSa Modenčank je bi-j. Pričakovana in tudi zaslužena.
nena lestvica pa je glede na ■larv,110 ’n prikazano igro pojmih šesterk pravilna.
BASEL - SOKOL	3:1
J.15:ll, 15:7, 12:15, 15:8) uj?1 BASEL: Huck, Fluri, Mihlethaler,
Rosler.
teHn Skenk, Colja, Ban, Pe-’ Pertot, Hrovatin, Pečar, Zi-
SOnxmgiSa- Krallj-
AJDNIK: Brezigar, stranski: Mar-
5 aaP*snikar: Mauri.
prvi tekmi zadnjega dne sta kolV- rrta^em finalu spoprijela So-ol IrJ Uni Basel za tretje mesto. *1 ®®sterki nista zaigrali v po-.Vilni tekmi tako dobro kot v so-eki • * Pnvib potezah sta si bili stan' enab<> vredni, po izenačenju pri boriS* ^'U 1>a sn Sostje z najbolj , Peno igralko Kesslerjevo na če-Pojile še ostale štiri točke. V slnK °m nizu so domačinke pričele Več" *n naskok Švicark je bili vse ko J1 .^ko, da so morale Nabrežin-Položiti orožje tudi to pot. Tretji n ba je bil najbolj borben. Če-eei>V s' ie Uni Basel priboril preval j naskok, mu ta ni zadostnih t srečanje odločil v lastno
da sarn*b treh setih. Škoda, v, Je bil ta preporod domačih od-jej,kar'c kratkotrajen. Dobro so pri-2 ».d; ' v četrtem setu in povedle •5- Pri tem stanju pa je prišlo
na visoki tehnični ravni. Številni gledalci niso varčevali z odobravanjem nad prikazano igro in lepimi akcijami. Igra italijanskih državnih prvakinj je bila bolj enostavna, brez posebnih kombinacij, toda izredno zanesljiva in učinkovita. Pri Rečankah pa se je poznala odsotnost njihove najboljše tolkači-ce Pesaressijeve. Že sam začetek je obetal izjemen športni užitek in
točk.
Po končanem tekmovanju se je predsednik Sokola Terčon še enkrat zahvalil udeležencem turnirja in tudi številnemu občinstvu, ki se je zbralo okoli igrišča. Govoru predsednika pa je sledilo nagrajevanje, na katerem so razdelili številne pokale in kolajne. Toda o tem bomo še poročali.
G. F.
Predsednik ŠD Sokol Antek Terčon izroča pokal kapetanki zmagovite ekipe
FINI iz Modene
oba tekmeca sta se odločno zagnala v boj. Dolgo je bilo srečanje I izenačeno, ko pa je prišla ob mrežo najboljša igralka turnirja, čla-1 niča FINI Julli, je priigrala lastni | ekipi prvi niz.
Za Partizan se drugi set ni pričel predobro. FINI je takoj povedel za šest točk. Na presenečenje vseh so Rečanke po tem vodstvu nasprotnic zaigrale kot prerojene.
A NJE
TURIN, 24. — V drugem dnevu italijanskega plavalnega prvenstva dosegli nekatere dobre rezuita-Najuspešnejša je bila Novella Calligartis, ki je postavila kar dva nova italjianska rekorda. Na 200 metrov prosto je dosegla čas 2’09”2 ki je kar za dve sekundi boljši od prejšnjega. Nato je za štiri sekunde izboljšala še italijanski rekord na 200 metrov metuljček (2’26”). Med moškimi je Amoldo Cinquetti postavil nov italijanski rekord na 200 m prosto z 1’59”, medtem ko je v isti dsciplini Grassi R. postavil nov mladinski rekord s časom 2’01”1. Angelo Tozzi je dosegel najboljši italijanski čas na 200 m metuljček (2’10”1), medtem ko je bil Carboni najhitrejši med mladinci. Na 400 metrov mešano je med moškimi zablestel s svojim časom še Mauro Calligaris^š 4M9”4 (italijanski rekondj, ...
^e<l|iarodni sodnik Caputo izroča kapetanki drugouvrščenega Partizana z Reke pokal, ki ga je poklonila FIPAV
Njihova šesterka je delovala kot homogena celota, zanesljiva v o-brambi in z izredno prodornim napadom. Najprej so FINI dohitele in v nadaljevanju odvzele nasprotnicam edini set. Po izenačenju Partizan ni bil sposoben tudi nadaljevati s tako igro, zato se v zadnjih dveh setih ni mogel enakovredno kosati z Modančankaimi. FINI je začetno prednost tako v tretjem kot tud v četrtem setu obdržal in trikratne zmagovalke mednarodnega Sokolovega turnirja so morale položiti orožje. V obeh setih jim ni uspelo zbrati več kot dvanajst
do
Jvj *)onovneea preokreta v korist ločit81"*5’ k* so osvojile kar deset Mii5 .^Poredoma in si tako pribo-F ® fretje mesto.
k! M°DENA - PARTIZAN RE-
Stovr3:1 (15:12> 12:15- 15:6’ 15:6> ten*: ' Montanari, Cavallini, Pagu- *’ n	Sapori, Gglioli, Meri-
rJ.^Artinelli, Natalli, Sardini. uVARTIZAN REKA:	Radulovič,
V~nac> Dukič. Milardovič. Stoičič.
Dukič, Milardovič, Stojčič, Požgan, Poropa Simichen, Sriča.
Var	__. __________. ___,
2Iilič9’ ,?oz£an' Pokopat, Kramarič,
op. ’ olmicnen, bnča. fo yUNlK: Caputo, stranski: Schi-p ZaPisnikar: Mauri.
0 Pričakovanju je bila ta tekma
"""■n,
'UMniiiiiiuiiiiimiimiiiiiniiiiiiiiiiinmnuiuiiiiKiiHiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
folklorne skupine olimpiadi
Mdn	olimpijskih iger bo v
nj^hnu gostovalo mnogo folklor-sta sbuPin s štirih celin. Pred-S(Jfe bodo od 14. avgusta do 10. ri^bra,
dpu'““JI’a, v Miinchnu, v areni Ihd' a ^rone, nekaj pa jih bo kči V Augsburgu v kongresni pa-
Piri ^emčiji bo tako nastopila sku-Ih^Kenya National Dancers and
Mesi
iers», ki bo prikazala bojne narodov vzhodne Afrike in
hih^L *"Ucb vesele motive ženitvene opedov- Vzhodnoafriški narodi bo^hkujejo po veliki spretnosti v
Iuf.ani eksotično bo gostovanje iz Q0 ^e> Prežeto s sentimentalnostjo. hianciieri iz Benetk bodo peli ro-Priii- ne pesmi, z Italije pa bodo Saivr .Y Munchen tudi plesalci s tlim n^e' Mehikanci bodo značil-Pesmim dodali tudi plese sta-iKg?. 3zteškega iz> ora. Aztekov v Plen res n' več. v turistične na-karik se «odkrije* marsikaj. S . nskih otokov izhaja precej da-sht, m°dernih plesov V bolj živi k ' j‘h bodo izvajali plesalci z Palf,Unike' Arabski svet bo zasto-•honi lupina iz Maroka s progra-'*111 Pesmi in plesov
M
,	^_____ vseh dežel
Ij^reba. Indiosi iz Čila bodo pri-ijkSh svoj umetniški čut z značil-bjj Piščalami, najkvalitetnejša pa poletno prisotnost Azije Z Ja-igče^6 b° prišla na olimpijske ^oEi ^Micna skupina «Japanese Art Dance* s hudo zaple-P°st?k p'es*> polnimi za nas skriv-bgj mh pomenov. Korejski ansam-že rean Folk Arts Group* ima kj- .Opijske izkušnje 'z Mehike, Velfi, ^ P^d štirim^ leti nastopal z uspehom
df* Vanski folklori se bo približala yna skupina iz Romunije, prist-
sveto°Vanske P|lese pa bo ^vnj^3
«Ma?Vno znana poljska skupina aSQwsze», ki šteje 120 članov.
B. K.
Jugoslovanski kolesarji vendarle na oiimpiado
BUKAREŠTA, 24. — Na petem balkanskem kolesarskem prvenstvu je v ekipni vožnji na kronometer zmagala reprezentanca Jugoslavije, ki je privozila na cilj s šestimi minutami prednosti pred Romunijo in devetimi pred Bolgarijo. Jugoslovanske barve so branili Bilič, Zakotnik, J. Valenčič ' i Pleško, ki so prevozili 100 km dolgo pot v času 2.09’30”. Jugoslovanski kolesarji so z osvojenim prvim mestom izpolnili normo za nastop na olimpijskih i-grah v Miinchnu.
Omeniti je treba, da je bila vožnja zelo naporna zaradi izredno slabega vremena, ker sta veter in dež ovirala kolesarje v zadnjih ki lometrih. Na polovici proge so meli Jugoslovani le slabo minuto prednosti pred romunsko reprezentanco, nato pa so popolnoma pregazili vse nasprotnike.
Manj sreče so imeli v vožnji posameznikov, kjer st- je Radoš Ču-brič uvrstil šele na četrto mesto zaradi padca nekaj metrov pred ciljem.
« « •
ANCONA, 24. - V sredo bo Anconi peta in zadnja vožnja za kolesarsko trofejo Cougnet. Dirka po Markah bo služila vodstvu italijanske kolesarske reprezentance tudi kot kontrola kondicije kolesarjev, ki naj bi nastopih na svetovnem prvenstvu v Franciji.
MILAN, 24. — Tehnični komisar italijanske profesionalne kolesarske reprezentance je danes sporočil i-mena kolesarjev, ki bodo nastopili 6. avgusta na svetovnem prvenstvu v Gapu. Ti so Basso, Bitossi, Boi-fava, Cavalcanti, Dancelli, Fabbri, Framcioni, Gimondi, Michelotto, Motta, Panizza in Polidoiri.
EVROPSKO MLADINSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO V ZADRU ,59. KOLESARSKA DIRKA «TOUR DE FRANCE>
Jugoslavija prvak Merckx četrtič slavil v Parizu
Sovjetska zveza je z zmago nad Izraelom osvojila tretje mesto
Jugoslavija je osvojila v Zadru naslov evropskega mladinskega košarkarskega prvaka in tako prekinila sovjetsko hegemonijo, kj je označevala dosedanja štiri prvenstva.
Podvig Novoselove čete je bdi v zraku že po izločilnih tekmah, v katerih je Jugoslavija prikazala daleč najboljšo igro. Do gotovosti pa je prišlo v soboto, ko so domačini premagali Sovjetsko zvezo, ki se je sicer le za las prerinila mimo kvalifikacij, ostala pa je kljub temu najnevarnejši nasprotnik Jugoslavije. Res so Rusi zdržali do konca prvega polčasa, ko so imeli le eno točko zaostanka. Ko pa sta se v nadaljevanju Ki-canovič in Delibašič razigrala, zanje ni bilo več pomoči, saj je bil že v 33. minuti rezultat odločen (55:40).
Finalna tekma a Italijani je bila zgolj formalnost, saj so Jugoslovani to ekipo premagali že v izločilni skupini, sam nasprotnik pa je bil že dekoncentriran po zanj nepričakovanem pohodu .do finale. Tekma z Izraelom je bila namreč za Italijane precej trda, zmaga pa jim je prinesla do sedaj najboljšo uvrstitev na tem prvenstvu.
Domačini so kmalu prevzeli vodstvo, vedno po zaslugi svojih zunanjih strelcev, nekaj preglavic pa
sta jim povzročala le italijanska centra Vilalta in Giroldi, ki sta bila z Gergatijem stebra ekipe. Tudi tokrat je bilo na koncu 24 točk razlile. Jugoslavija je ponovno uporabila kar devet igralcev, ne da bi zaradi tega nasprotnik ogrožal njeno premoč.
V tekmi za tretje mesto je Sovjetska zveza premagala Izrael in se le dokopala do kolajne. Morda bi si to moštvo zaslužilo tudi drugo mesto ki bi ga verjetno brez spodrsljaja z Izraelom v kvalifikacijskih tekmah osvojilo s precejšnjo lahkoto. To je bilo razvidno tudi po nedeljski tekmi z Izraelci, ki so se nasprotnikom upirali le z grobo igro. Zaradi česar je bilo precej igralcev izključenih. Peto mesto je osvojila Češkoslovaška, ki je premagala Francijo.
REZULTATI:
Finale za .1 mesto:
Jugoslavija: Italija Finale za 3. mesto:	89:65
Sovjetska zveza:Izrael Finale za 5. mesto:	73:60
Češkoslovaška: Francija Finale za 7. mesto:	64:61
Španija: Madžarska Finale za 9. mesto:	84:61
Grčija: Poljska Finale za 11. mesto:	66:64
Turčija: Bolgarija	85:67
PARIZ, 24. — Kolesarska dirka po Franciji se je zaključila v nedeljo s premočno zmago belgijskega kolesarja Eddyja Merckxa. Zma-
...iiMii"'«i''iiiiimiimiiiiiiiiHiiiniiimiiiiii„,.................................
V ATLETSKIH DVOBOJIH V CELJU IN NA REKI
Teirlinck presenetil Bassa
Gimondi v etapi na kronometer izpodrinil Poulidorja z drugega mesta
Eddy Merckx: prvi na skupni lestvici, po točkah In v kombinaciji, vrh tega pa šestkratni etapni zmagovalec. Če je še kdo dvomil o njegovi premoči, je zadeva po letošnjem Touru razčiščena
Jugoslovani premočno zmagali proti Belgiji Atletinje s težavo odpravile Avstrijo
Tudi v nedeljo je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov ■ Državna rekorda moške štafete 4x400 m in Pavliiiceve na 200 m
CELJE, 24. — Tudi drugi dan atletskega dvoboja med Jugoslavijo in Belgijo je potekal ob očitni pre-mpči domačinov, ki so osvojili še osem zmag (skupno torej 17), petkrat pa prvemu mestu dodali še drugo. Končni rezultat (136:76) jasno prikazuje potek srečanja, ki so ga tu pa tam poživili samo dobri cezwltgt,j , domačih atletov, ki so predvsem v prvem dnevu doseg; li nekaj državnih ali vsaj osebnih
...................lllllll■lli•illlllllllll■llMlll^lllllllllllllllttIll(llllkllllllllllllllllllllllllullllll|llll|||■||||||n,|||
ZMAGO V WATKINS GLENU
Nov podvig ferrarijev Surtees zmagal v Imoli
Italijanska znamka si je tako zagotovila enajst zmag na dvanajstih dirkah
WATKINS GLEN, 24. - V zadnji dii-ki za svetovno prvenstvo avtomobilskih znamk je v Watkins Gle-nu v ZDA italijanska firma Ferrari potrdila svojo premoč in osvojila prvi dve mesti. Zmagala je posadka Idkx - Andretti, ki je v šestih urah prevozila približno 1055 kilometrov s poprečno hitrostjo 176 km na uro, s krogom zaostanka pa se je uvrstil za njo par Petterson-Schenken. Tretjeuvrščena gulf mi-rage, ki sta jo upravljala Bell in Pace pa je prevozila v istem času kar 15 krogov manj, kar jasno dokaizuje, da se ostala vozila nikoli niso mogla vmešati v borbo za prvo mesto.
Položaj na lestvici je bil že pred to dirko popolnoma jasen, saj je Ferrari zmagala na desetih nagradah, v enajstih pa sploh ni nastopila. Kljub temu pa je bila nedeljska zmaga le pomembna za italijansko avtomobilsko firmo, saj niso njena vozila še nikolj zmagala na tej progi. Očitno pa je bila letos konkurenca preslaba, saj so z odstopom velikih porschejev zmanjkali zmagovalci prejšnjih let, alfa romeo pa je bila letos očitno v tranzitni dobi in se že zdavnaj ukvarja z modeli, s katerimi bo skušala uspešneje tekmovati drugo leto.
IMOLA, 24. — 38-letni John Sur tees je na lastnem vozilu nepričakovano zmagal v veliki nagradi Shell v Imoli, to je v dirki za evropsko prvenstvo v formuli 2. Sploh je v tej dirki zabeležila uspeh «sta-ra gaTda* vozačev, saj je na primer osvojil tretje mesto Graham Hill, ki je ravno tako že dalj časa med najboljšimi vozači na svetu, sicer pa že nekoliko v zatonu.
Vzrok za ta nepričakovan izid pa je treba Iskati v celi vrsti incidentov in okvar, ki so spravile iz konkurence vse favorite. Po prvi vožnji je namreč vodil Gethin pred Haiilvvoodom in Reutemanom, ti trije pa so z Jassaudom na čelu evropske lestvice. Surtees je bil šele četrti. V drugi vožnji pa je najpre, odstopil Hailwood, ki je kot v prvem delu takoj prevzel vodstvo, nato pa še Gethin, ki je sicer zabeležil najhitrejši krog z več kot 196 km na ur- Po odstopu Reutemana je zmagal mladi Američan Wollek Surtees pa si je je kljub tretjemu mestu zagotovil zmago zaradi skup no boljšega časa.
MOTOCIKLIZEM
ANDERSTORP, 24. — Na veliki nagradi Švedske, veljavni za svetovno motociklistično prvenstvo, je Italijan Giacomo Agostini prepričljivo zmagal pred Gouldom in si tako praktično že zagotovil naslov svetovnega prvaka v kategoriji do 500 ccm. Kljub temu, da je Gould zabeležil najboljši čas na poskusnih vožnjah, se je moral vdati pred premočjo Italijana.
Agostini je že zmagal v soboto v kategoriji do 350 ccm in tako resno ogrozil Saarinana, ki se bori za naslov prvaka te kategorije. Finski dirkač lahko upa le na slabo uvrstitev svojega tekmeca v preostalih vožnjah. V nasprotnem primeru pa se bo moral dokončno odpovedati lovoriki najboljšega na svetu.
Saarinenu je spodletelo tudi v vožnji z 250 kubičnimi motorji, kjer ga je prehitel Gould na yamahi. Na tretje mesto se je v tej kategoriji uvrstil Italijan Pasolini, ki je tretji tudi na lestvici za svetovno prvenstvo, na kateri vodi Finec Saari-nen pred Gouldom.
NOGOMET
RIMINI, 24. — V soboto se bodo v Riminiju srečale nekdanje nogometne zvezde Italije in Jugoslavije. Ekipi veteranov sta se doslej srečali že dvakrat, obakrat pa se je tekma končala neodločeno. V Splitu je bil izid 1:1, v Zagrebu pa 2:2.
Za jugoslovansko reprezentanco bodo nastopili Beara, šoškič, Vujovič, Markovič, Mitič, Zebec, Vukas, Milutinovič, Bena, Mujkič, Kostič, Vidoševič, Bobek, Papec in Jerkovič.
Italijanske barve pa bodo branili Mattrel, Ghiizzardi, Robotti, Ca-stelletti, Fontana, Losi, Giacomaz-zi, Bolchi, Mialich, Mora, Angellil-lo, Da Costa, Pivatelli, Frignani, Bicicli, Locatelli. Sodil bo De Mar-chi iz Pordenona.
Poprečna starost jugoslovanskih nogometašev je 39 let, medtem ko so Italijani nekoliko mlajši (37 let).
NAMIZNI
PEKING, 24. — Na namiznoteni ški turneji po Kitajski je Italija I doživela svoj drugi poraz s 5:2.
rekordov. V drugem dnevu je padel le en državni rekord: izboljšala ga je štafeta 4x400 m s časom 3'05”7 v postavi Kocuvan, Uborij, Alebič, Sušanj. Slednji je bil tako najuspešnejši atlet reprezentance, saj je zmagal tudi na 200 m, kjer je premagal bolj kvotiranega belgijskega prvaka Roelsa, v soboto pa je že odnesel prvo mesto v teku na 100 liti. Med ostalimi podvigi je treba poudariti rezultat na 400 m ovire, 'kjer je Stefanovič zabeležil drugi ■ najboljši jugoslovanski čas (51”7). Na 1500 m, kjer je zmaga po pričakovanjih pripadla Belgijcu De Hertogu, je Medjimu-rec izenačil osebni rekord s 3’42”3 in osvojil razveseljivo drugo mesto. V ostalih disciplinah pa so bili rezultati razmeroma skromni. Tako je Stiglič zmagal v kladivu 66,84 m, Prezelj v troskoku s 14,90 m, Pečar v disku s 55,32 m, Jokič na 3000 m zapreke z 8’43"2, Lešek pa v skoku s palico s 4,80 m. Drugo zmaigo dneva sp Belgijci zabeležili na 5000 m, kjer je Goriš prehitel svojega rojaka Gril-laerta s časom 13’55”6. To je bila njihova edina dvojna zmaga, poraz pa je vseeno katastrofalen in ga niti nekatere odsotnosti ne morejo opravičiti.
« • •
REKA, 24. — Tudi ženska atletska reprezentanca Jugoslavije je zabeležila zaslužen in pričakovan uspeh, čeprav je dvoboj z Avstrijkami zaključila s precej majhno prednostjo 71:64. Tudi ta rezultat je razveseljiv, če pomislimo da so bile atletinje v prvih panogah proti vsakemu pričakovanju zelo neuspešne. Najprej je na 100 m ovire Fočičeva podrla drugo zapreko in sl poškodovala nogo tako, da je zasedla zadnje mesto s 1” zaostanka za Langhansovo, nato je na 100 m Pavličičeva le s težavo premagala manj znano nasprotnico, na 400 m pa sta Jugoslovanki zabeležili hud poraz (1. Kafer s časom 52”8). Ker se je medtem tudi tekmovanje v metu diska zaključilo s prepričljivo zmago Signoretti-jeve, ki je z znamko 47,58 m za 4 metre prekosila Ronuttijevo, je vse kazalo, da se domačinke kljub bučnemu navijanju zelo številnega občinstva ne bodo izognile porazu. V nadaljevanju pa so gostje zabeležile le tri zmage, ki so bile sicer neoporečne. Svetovni prvakinji Gu-senbauerjevi je bilo v skoku v višino dovolj 185 cm, medtem ko je Baibouškova z znamko 182 cm povsem zadovoljila. Še lažje delo pa sta imeli štafeti.
V ostalem so Jugoslovanke prikazale očitno premoč. Najboljši rezultat je dosegla Pavličičeva na 200 m, ko je s časom 23”5 postavila nov državni rekord. V ostalih panogah pa so zmagale Nikoličeva (2’04” na 800 m), Urbančičeva (56,14 m v kopju), Franzottijeva s 6,24 m v daljino, Rajherjeva (4’18”) na 1500 m in Tošlč - Sporerjeva s 13,85 m v metu krogle.
TENIS
BARCELONA, 24. — V medeon-skem delu Davisovega pokala se bo španska teniška ekipa srečala v polfinalu z ZDA, potem ko je izločila Češkoslovaško. V odločilnem srečanju je Gispert premagal če-hoslovaka Palo s 6:3, 6:3, 4:6, 6:0 in postavil rezultat 3:1 v korist domačinov.
• « «
TBILISI, 24. — Romunija se je uvrstila v evropski finale Davisovega pokala potem ko je premagala Sovjetsko zvezo, ki je nastopala na domačem igrišču. V prvem sreča-
pokvarili motorji čolna, ki ga je vlekel. Kljub temu, da je bilo morje popolnoma mirno bodisi v Pulju kot tudi pred Cervio, kjer bi moral biti cilj proge, je moral tako Saima odstopiti. Vseeno pa je izjavil, da je zadovoljen s svoio trenutno formo in bo skušal čim-prej ponoviti poizkus.
1.	—	1.	Candioll	2
2.	Fasanella	1
2.	—	1.	De Carnlls	2
2.	Isigono	1
3.	—	1.	Rempis	X
2.	Speedway	1
4.	—	1.	Bibione	1
2.	Tognin	X
5.	—	1.	Druento	2
2.	Amontillado	X
6.	—	1.	Cinqualino	1
2.	Erculeo	X
nju zadnjega dne je Metreveli premagal Tiriaca z 2:6, 6:4, 6:1, 6:4,
6:3. Zmagovito točko za Romunijo je dosegel Nastase, ki je odpravil Kakoulio s 6:2, 6:2, 6:3. Končni izid: 3:2 za Romune.
VODNO SMUČANJE
CER VIA, 24. — Anteni)4..>Sami,jii uspelo izboljšati rekorda v vddneHi smučanju na Drogi od Pulja do Cer-vie, dolgi 130,800 km. 'Šarfa je natri-	, ......
reč. skušal izboljšat*.'testni	-Ml-SL' Jft; W«Wo. .pričako-
1.46', ki ga je Dostavil septembra 1970. Po enourni vožnji pa so se
govalec je zaključil letošnji «59. Tour de France* s kar enajstimi minutami prednosti pred Italijanom Gimondijem, kateremu je uspelo osvojiti prav v zadnjem dnevu drugo mesto na končni lestvici.
Merckxov podvig je vsekakor izreden, saj je v istem letu že drugič zmagal na dveh največjih etapnih dirkah na svetu. S tem je izenačil rekord Coppija, ki je zrna-gal na Touru in na Goru v letih 1949 in 1952. Na letošnjem, komaj zaključenem Touru, je bdi Merckx absolutno najboljši, saj je zmagal na progi, ki je bala nalašč pripravljena za njegove nasprotnike, med katerimi je bil v začetku najnevarnejši Španec Ocana. Prireditelj je izbral progo, ki je bila gosto posejana z napornimi vzponi, kjer se svetovni prvak ne bi smel preveč znajti. Izkazalo pa se je prav nasprotno. Merckx je napadel prav na terenu, kjer je bila premoč nasprotnikov očitna in njegovi manevri so v celoti uspeli. Premagal je Ocano na vzponih in ga prisilil k napadalni vožnji, v kateri pa ni uspel. Po Ocanovem odstopu zaradi bolezni je kaj tetko tftttiV da 'bi ta v, končnem delu Toura lahko resneje oviral zmagovalca. Po prikazani vožnji je raz-
val mnogo več od njega. Izkazalo pa se je, da so Ocano cenili več, kot je bil v resnici vreden. Nasploh pa bo letošnja dirka po Franciji ostala v spominu kot dirka, v kateri je bilo prvo mesto že vnaprej oddano, o drugem pa so odločali bolj odstopi, kot moč posameznih kolesarjev.
Najprej je odstopil Ocana, nato Guimard, tako da je Gimondiju uspelo se usidrati na drugo mesto, potem ko je premagal na kronometer starega Poulidorja, ki ni preveč prepričljivo branil svojega častnega mesta na lestvici. Res, da se je italijanski kolesar precej dobro izkazal v zaključnih etapah letošnjega Toura, vseeno pa obstajajo dvomi, če bi se brez tolikih nezgod tako dobro uvrstil.
Povrnimo se k Merckxu. Letošnja je že njegova četrta zaporedna zmaga na Touru, kar je številčno uspelo le Anquetilu. Francoski kolesar pa nj zmagal štirikrat zaporedoma, pač pa v raz-
dobju, ki gre od leta 1957 do 1964 (ko je zmagal na Touru tretjič zaporedoma). Nedvomno so Mer-ckxove zmage bolj pomembne, saj ni prav lahko osvojiti isto dirko tolikokrat. Belgijski as je nedvomno trenutno najboljši kolesar, po mnenju mnogih pa prekaša tudi legendarne ase iz preteklosti. Zmožen je vsega, od vožnje na kronometer do zmage po napornih vzponih. Je pa tudi enakovreden najboljšim sprinterjem in jim odvzema prva mesta na raznih ciljih. To dokazuje njegovih šest letošnjih etapnih zmag, od katerih je tri osvojil na kronometer.
V	zadnjem dnevu sta bili na sporedu dve poletapi. V prvi, na kronometer, je bil Merckx veljk favorit in je tudi zmagal s polmi-nutno prednostjo pred Gimondijem, ki je dal vse iz sebe, da bi nadoknadil tisto minimalno razliko štirih sekund, ki so ga ločile od Poulidorja in od drugega mesta. Podvig mu je povsem uspel, saj je Francoz popolnoma razočaral in prispel na cilj šele četrti.
Vrstni red na cilju poletape na kronometer (42 km):
1.	Merckx (Belg.) 55'27" s poprečno hitrostjo 45.445 km na uro;
2.	Gimondi (It.) 56 01”:
3.	Hezard (Fr.) 56'37";
4.	Poulidor (Fr.) 56’5fl";
5.	Mortensen (Dan.) 57'43’\
V	drugi poletapi je zmagal Teirlinck, ki je na poti od Versaillesa do Pariza pustil tovariše za seboj in se sam predstavil na cilju I majhno prednostjo. S svojim begom je presenetil predvsem sprin-terje, med njimi tudi Italijana Bat-sa, ki se je uvrstil na drugo m* sto, potem ko je v končnem naletu premagal vse Teirlimckove zasledovalce. Etapa ni bila zanimiva, saj se kolesarji niso več potrudili. Bila je bolj podobna častnemu mimohodu utrujenih tekmovalcev, ki so po dvajsetih dneh vendar nehali s svojimi napori. Nihče ni mogel več ogrožati Merekxa, ki je imel rumeno majico trdno na svojih ramenih.
Vrstni red poletape Versailles - Vln-
cennes (89 km):
1.	Teirlinck (Bel.) 2.32T4” (z odbitkom 2.31’54”) s poprečno hitrostjo 35,078 km na uro;
2.	Basso (It.) 2.32’20;
3.	Van Linden (Bel.);
4.	Godefroot (Bel.);
5.	Karatom (Niz.).
KONČNA LESTVICA :
1.	Eddy Merckx 108.1718”;
2.	Gimondi 10’41” zaostanka;
3.	Poulidor 11'34”;
4.	Van Impe 16’45”;
5.	Zoetemelk 19’09”;
6.	Martinez 21’31”;
7.	Hezard 21’52”;
8.	A gostinko 34’16”;
9.	Thevenet 37T1”;
10.	Janssens 42’33”.
Lestvica po točkah:
1.	Merckx 197:
2.	Van Linden 135;
3.	Zoetemelk 133.
Lestvica za gorsko na«- uoj
1.	Van Impe 229 točk;
2.	Merckx 211;
3.	Agostinho 136
Lestvica letečih ciljevt
1.	Teirlinck 61 točk;
2.	Mintkiewicz 48;
3.	Hoban 34.
...................................................................——um
DVOBOJ ZA NASLOV ŠAHOVSKEGA SVETOVNEGA PRVAKA
Fischer znova premagal Spasskega Po šesti tekmi Američan v vodstvu
V Reykjaviku so izvedenci skoraj prepričani, da je svetovni prvak na robu popolnega potoma
Bobby Fischer nadaljuje svoj nevzdržni pohod: zmagal je tudi v šesti tekmi dvoboja za naslov svetov-
nega prvaka in je sedaj celo prešel v vodstvo: 3,5:2,5. Že samo to dejstvo bd lahko dalo ameriškemu
lak Je bil položaj ua šahovnici po 41. potezi šesto part!]«- Pri tem stanju je
Spasski predal tekmo
šahistu veliko psihološko prednost, saj bo moral cdslej Spasski nadoknaditi izgubljeno in zato tvegati v nekoliko večji meri. Glavni vzrok za napovedi, da je Spasski že izgubljen, pa je vsekakor spoznanje, da sovjetski šampion nima več tiste hladnokrvnosti in prostodušnosti, s katerima je do sedaj mimo prenašal stalne polemike, ki jih ja Fischer povzročal s svoiirr vedenjem. Zanimivo je, kar je izjavil po šesti tekmi sovjetski velemojster Averbach, ki jc poudaril, da ie Fischer na isti način zlomil tudi o-stale nasprotnike, katerimi Se je moral srečati, preden se je dokopal do odločilnega dvoboja c Spasskim: Petrosjana. Tajmanova in Larsse-na, ki so po prvih tekmah ravno tako popustili. Averbach je govoril o »čudnih magnetskih sposobnostih*.
Šesta tekma je potekala razmeroma mirno. Fischer je z angleško otvoritvijo že prvih potezah presenetil Spasskega in si takoj zagotovil prednost, ki jo je nato neprestano večal. Že po 30. potezi je bil Spasski v obupnem položaju, podal pa se je šele po 41. potezi.
NOGOMET
RIM, 24. - Trije sektorji italijanske nogometne zveze so izjavili, da predlagajo za predsednika FIGC Artemia Franchija. Volitve novega predsednika bodo 30. julija.
Uredništvo	TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio	1/1	Telefon	833 82
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi	6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi	6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletne 11.000 lir. Letne naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 -3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pri oglasnem oodelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPL
Glavni urednik Stanislav Renko	.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska Zn - Trst
SKLEP BRITANSKE VLADE
Ponovne racije britanskih vojakov v katoliških četrtih ulstrskih mest
NA RIMSKEM TRGU CONSOLAZIONE
Štirje malopridneži oropali uslužbence davčnega urada
PO IZSTRELITVI Z AMERIŠKEGA OPORIŠČA V VANDENBERGU)
«Ekološki» satelit ERTS1 bo omogočil smotrno izkoriščanje zemeljskih bogastev
U JPT . #
■T

Cvirni
1

I fpSfl
Siillal

tli r.P.CP. 1 C
Minister Whitelaw je pred parlamentom izjavil, da so te akcije nevarne, a učinkovite Vlada bo nadaljevala pogovore s predstavniki vseh zakonitih severnoirskih strank
LONDON, 24. — Britanske voja- sionals in pripadnikov protestant-
ske sile bodo nadaljevale z racijami v belfaških katoliških četrtih. Vest je sporočil londonskemu parlamentu britanski minister za Ulster Whitelaw. Ta se je včeraj sestal z ministrskim predsednikom Heathom in ministrom za notranje zadeve lordom Carringtonom.
Trije državniki so razpravljali o ulstrskem vprašanju in so se odločili za vrsto ukrepov, ki naj bi preprečili atentate podobne petkovemu, ko je nad dvajset bomb razdejalo središče severnoirske prestolnice ter ubilo 13 oseb in ranilo več desetin ljudi. Akcija britanskih vojaških enot v Ulstru bp temeljila predvsem na racijah v katoliških četrtih. Minister Whitelaw je dejal, da predstavlja stalna prisotnost britanskih čet v teh merinih predelih nevarnost za tamkajšnje prebivalstvo, ki bi bilo lahko izpostavljeno spopadu med vojaki in gverilci, dodal pa je. da so take akcije zelo učinkovite. Po podatkih iz angleških krogov so mcd sobotnim pregledovanjem belfaške četrti Anderstown, ki je bila praktično pod neposrednim nadzorstvom radikalne struje Provisiona's, britanski vojaki zaplenili pet stotov eksploziva in večjo količino materiala za izdelovanje bomb. Med racijo so britanski vojaki princii 60 oseb, od katerih so 42 aretirali.
Britanska vlada pa namerava kljub temu vojaškemu nastopu proti gverilcem nadaljevati pogovore za politično rešitev severnoirskega vprašanja. Minister Whitelaw je u-radno potrdil vest in je sporočil britanskemu parlamentu, da se je že zmenil za sestanke s nredstav-niki vseh zakonitih političnih skupin v Ulstru bodisi protestantskih bo-
ških skrajnih skupin. Te pogovore odobrava tudi vlada republike Irske. Ministrski predsednik Lynch je pred nedavnim dejal, da bi bila po njegovem mnenju najboljša rešitev ulstrske krize, samostojna uprava šestih severnih pokrajin. Vlado bi morali seveda sestaviti po sporazumnem dogovoru med protestantskimi in katoliškimi političnimi predstavniki ter londonsko in dublinsko vlado.
Danes so predstavniki skrajne protestantske skupine UDA ponovno zagrozili, da bodo sami stopili v boj proti katoliškim gverilcem, če ne bodo britanski vojaki uničili organizacije IRA v teku tega tedna. »Mi bomo eliminirali radikalno strujo Provisionals,* je dejal predstavnik protestantskih skrajnežev. Dodal .je tudi: »Če ne bo katoliško prebivalstvo pasivno podprlo gverilcev, bomo opravili to akcjo v teku enega tedna. Ne mislimo množično napasti katoliških četrti, pač pa samo poiskati in eliminirati teroriste. To «delo» ne bo predolgo, ker imamo fotografije in dokumente o teroristih in ostrostrelcih.*
V teh dneh se je razbila enotna fronta protestantskih skrajnežev. Skupina Vaneuard se je odcepila od gibanja UDA zaradi nesporazumov o nadaljnji akciji.
Čeprav stalno uporabljamo besedi katoličani in protestanti, da o-značimo nasprotujoči si skupnosti v Ulstru, moramo ponovno povedati, da ne gre za versko vojno, pač pa za spopad med izkoriščevalci in izkoriščenimi. Katoliški manjšini pripadajo v glavnem delavci in kmetje, ki so do sedaj živeli v skrajni bedi, medtem ko so protestanti imeli v rokah parlament in vlado
diši katoliških. Pred približno dve-1 in so stalno zatirali manjšino. Ra ma mesecema je britanski minister zumljivo je, da so zato med kato-ža zečel podobna pogaiania, ki sojličaPi nastala skrajna gibanja, ki nato privedla do proglasitve pre-! imajo kot cilj izgon britanske obla-mirja. S takim načinom reševanja j sti, saj je ta doslej stalno podpi-ulstrske krize se praktično strinja- rala protestantske vlade. Ti skraj-jo vse politične sile, razen Provi- ■ neži imajo največji vpliv med gve-
miiilimiiiiiiiiiilHiiliiimiilllllliimillliiiiiuiinniiiiiiiiiiiiimiiilillllliilliimiiHllIMliliflllllumiiiilllliiii
Porušena «hiša tragedije» -
Občinska uprava v Bostonu je ukazala gasilcem, naj porušijo moderno poslopje v Ulici Commonwealth, kjer so januarja 1971. leta Izgubili življenje 4 delavci. Na nesrečneže se je nam reč zrušil en vogal komaj dograjene
stavbe
rilca, medtem ko imajo ostale organizacije katoliškega gibanja, ki se borijo za rešitev socialnega in manjšinskega vprašanja, velik političen vpliv, a so brez vojaške moči.
Politični procesi na Češkoslovaškem
PRAGA, 24. — Na praškem sodišču se je danes začel proces proti štirim osebam, ki so obtožene, da so razdeljevale letake. Na letakih je bilo vabilo, naj se češko-slovaki ne udeležijo parlamentarnih volitev. Obtoženci so evangelski pastor Jaromir Duš, zgodovinar Ladislav Hejdanek, njegova žena in pravnik Jiri Irašek Za prekrške, katerih so obtoženi, predvideva zakon zaporno kazen od šest mesecev do treh let.
To je že četrti podoben proces v kratkem času. Prejšnji teden je
UPOKOJENCA
Andre in Brigitte sta vrste let služila francoski vojski. Pod poveljstvom polkovnika Bo-bina sta sodelovala pri reševalnih akcijah na morju ter pri odkrivanju tihotapcev mamil in orožja. Sedaj so ju upokojili.
Kaj je pri tem čudnega? No, nekaj že. Andre in Brigitte sta namreč delfina.
MAZZ0LA ALI RIVERA
se je zase navi-
Nogometna sezona ključila. Kljub temu jači stalno pogovarjajo o svojih ljubljencih. Dva Milančana pe se včeraj nista mogla sporazumeti, če je boljši Mazzola ali Rivera. Eden je zato izdrl nož in hotel na kaj nenavaden način ttprepričalh drugega, kdo je boljši. Sedaj bo lahko prepričeval vrijatelje v milanskem zaporu'SčmVittore.
KRATKO IN JEDRNATO
pravi kitajski «Ljudski dnevnik», ki obsoja ostali tisk v LR Kitajski, da objavlja predolge članke, katerih ljudje ne berejo.
List navaja citat predsednika Maocetunga, ki je pred kakim tridesetimi leti dejal, da morajo biti članki kratki a jedrnati.
Trije newyorški mladeniči so verjetno pred kratkim gledali kavbojski film in sklenili, da bodo posnemali takratne roparje. Oboroženi s staro puško in kuhinjskimi noži so ustavili avtobus (ker poštnih kočij ni več) ter oropali potnike. Plen je bil 600 dolarjev, 13 ročnih ur in mnogo prstanov.
Roparji odnesli torbo z 32 milijoni lir vrednosti - Drzna tatvina v Neaplju - Aretirana bandita, ki sta oropala neapeljsko banko
RIM, danes '
24. — Štirje neznanci so Rimu oropali uslužbence občinskega davčnega urada v Rimu. Roparji so se pripeljali pred občinski uprad na Trgu Consolazio-ne z avtom «fiat 125*. S svojim vozilom so zaprli pot avtu občinskih uslužbencev, katere so z orožjem v roki prisilili, naj jim izročijo torbo z 11 milijoni bankovcev in 22 milijoni v čekih.
Eden izmed roparjev je udaril občinskega blagajnika Bellardinija z revolverjem po obrazu in ga je lažje ranil. Nato so se malopridneži hitro oddaljili s svojim vozilom. Policija je kmalu nato odkrila avto banditov v neki bližnji ulici. Znanstveni oddelek policije je na delu, da bi odkrili morebitne pomembne sledi.
• * *
BARI, 24. — Drzni tatovi so danes ponoči odnesli iz stanovanja zlatarja Alfreda Saracinija dva kovčka, v katerih je zlatar hranil dragulje v skupni vrednosti 40 milijonov lir. Dragocena kovčka sta bila v Saracinijevi sobi. Vrata te sobe so bila sicer povezana z a-larmnim sistemom, a neznanci so ga spretno izključili.
LUGAN, 24. — Švicarska policija je danes aretirala dva pripadnika tolpe, ki je pred šestimi dnevi oropala neapeljsko banko »Commercia-le». Gre za Francoza Edoarda Lam-badaricsa in njegovo prijateljico Francoise Nahonovo. Italijanska policija je že zaprosila švicarske o-blasti, naj jim izročijo roparja.
Državni pravdnik govoril na procesu v Milanu
MILAN, 24. — Z govorom državnega pravdnika dr. Spinacija se je danes nadaljeval proces p™ti povzročiteljem nemirov, do katerih je
prišlo v Milanu 11. marca letos.
Pred sodiščem je skupno 43 obtožencev, od katerih 17 v priprtem stanju. Dr. Špinači je zanje predlagal različne kazni do 2 let in štirih mesecev zapora. Med svojim govorom je državni pravdnik poudaril, da manifestacija ni bila političnega značaja, ampak je imela kot edini namen osvoboditev Pietra
Valprede. «Gre, je dejal, za akcijo
nekaterih levičarskih izvenparla-mentamih skupin, ki so hotele dokazati, da lahko demonstrirajo tudi sredi Milana, čeprav jim policija tega ne dovoli*.
PEKING, 24. — LR Kitajska je danes naročila pri francoski tovarni »Aerospatiale* dve nadzvočni potniški letali «Concorde».
TEL AVIV, 24. - Blizu izraelskega glavnega mesta sta trčila avtobus in tovornjak. Pri nesreči je izgubilo življenje 10 ljudi, 49 pa je bilo ranjenih.
Pri pripravljanju raziskovalnega načrta je sodelovalo več kot 3000 znanstvenikov iz 31 držav - Rezultati sovjetskega poleta na Venero bodo pripomogli k doumevanju nastanka in razvoja sončnega sistema
18 dneh slikan ves planet. Na slikah bodo znanstveniki lahko razločili tudi podrobnosti, ki niso večj« od nogometnega igrišča.
ERTS 1 obkroža naš planet ^ krat na dan. Znanstveniki, ki ®° pripravili program raziskovani trdijo, da bodo merilne naprave delovale vsaj eno leto. Na ta način bod® lahko strokovnjaki pripravili načrt za koordinacijo kmetijstva. S P®; močjo slik bodo lahko svetovali kmetovalcem kakšne rastline naj sadijo. Ni namreč smotrno, da kmetje na južni zemeljski poluti sadijo to, kar so na severni poluti že pridelali v izobilju in obratno-
TALKEETNA ŠAlaska), 2A. — Danes so našli trupla treh japonskih alpinistk, ki so se ponesrečile na gori Mc Kinley 29. junija letos.
MANILA, 24. — Sestavili so končni obračun poplav, ki so pred kratkim prizadel Filipine. Poplave so terjale 175 življenj, dva milijona prebivalcev pa je brez strehe.
LONDON, 24. — V Londonu so sporočili, da britanska vlada ne bo podpisala nobenega sporazuma, s katerim bi prepustila Gibraltar kaki drugi državi.
Sovjetska sonda Venera 8
........................................ milil iiMiiiiiiiiiiiiiiitiMMiiiiiii milili m ..............................................................................
PO ARETACIJI PETIH BRITANSKIH PRISTANIŠČNIKOV
V znak protesta so delavci napovedali splošno stavko
namreč sodišče na treh razpravah obsodilo 12 oseb na zaporne kazni
do 6 let. štirje obsojenci so vložili priziv. Ti so: zgodovinar Jan Tesar, študent Jiri Mueller, bivši strankin funkcionar Jaromir Litera in bivši član CK KPČS Josef Stebli.
Nesreča na delu
Če oblasti ne bodo izpustile sindikalistov: bo to prva splošna stavka v v Veliki Britaniji po letu 1926 - Danes diskusija v londonskem parlamentu
FERRARA, 24. — V kraju Ponte-lagoscuro pri Ferrari je izgubil življenje neki 26Jetni delavec, ki je	____________________________
pomagal pri razkladanju žerjava. I razsodimo, v kako kritičnem polo-
^APiatr Cd io zIaI Oilmil rl o 1 in/M o I	_	__ . 1___t
LONDON, 24. — Val protestov proti aretaciji petih londonskih pristaniščnikov je danes zajel Veliko Britanijo. Možno je, da se bo delavsko gibanje še poostrilo in bo napovedalo splošno stavko, prvo po letu 1926.
Enotni sindikat »Trade Unions Congress* sicer ni napovedal stavke, vendar je stavkalo skoraj vseh 42 tisoč angleških pristaniščnikov. Že včeraj so napovedali stavko časnikarji in tiskarji ter ni izšel noben dnevnik razen «Sunday Timesa*. Stavkajo tudi rudarji v južnem Gallesu, delavci v avtomobilskih tovarnah in 10 tisoč liverpoolskih prevoznikov. Stavke bodo trajale, dokler se ne bodo zaključili razgovori, za katere je «Trade Unions* naprosil vlado.
Tak je v skopih obrisih današnji položaj v Veliki Britaniji. Če pomislimo, da je otok v veliki meri odvisen od tujine in da je edini dostop za blago prav morje, lahko
Žerjav se je dotaknil daljnovoda in močan električni tok je delavca pri priči ubil.
CARACAS, 24. — V Venezueli so zabeležili močan potresni sunek, ki je povzročil veliko škode. Človeških žrtev ni bilo.
žaju se nahaja britanska vlada Poleg severnoirskega vprašanja preti Angliji še hujša nevarnost, to je popolna izolacija od sveta in ustavitev vseh industrijskih dejavnosti. To je za Heatha, ki se mora boriti za ohranitev vrednosti svoje valute, hud udarec, ki ga
...............................mu..........................................................................................■■■■■■■■■■•....iiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii.urnimi
ZARADI PRISOTNOSTI FORMOŠKE KOŠARKARSKE EKIPE
Diplomacija pingponga v A vstraliji ni uspela
Kitajski namiznoteniški igralci so se zaprli v hotel in čakajo navodil iz domovine . Laburisti so izkoristili priliko in napadli konservativno vlado - Po mnenju avstralskega zunanjega ministra je prisotnost formoške ekipe le «slučajna»
SIDNEY, 24. — V Avstraliji bi morala te dni gostovati namiznoteniška državna reprezentanca LR Kitajske. Kitajci pa so se danes zaprli v hotel, ker se mudi v Avstraliji tudi neka formoška košarkarska ekipa.
Tokrat je torej avstralski vladi spodletela že preizkušena in vpeljana »diplomacija pingponga*, katere so se po Nixonovem zgledu posluži-le še mnogo druge države, med njimi tudi Italija V Avstralskem parlamentu so posvetili današnje zasedanje temu vprašanju. Voditelj laburistične opozicije Gough Whit-lam je dejal, da je bil obisk kitajske reprezentance korak dalje na poti k novim odLčitvaiij. Ministrski predsednik McMahon pa je bil
nje kitajske reprezentance ocenil kot malo pomemben dogodek in kitajskih gostov sploh ni sprejel ter je bil zaradi tega tarča ostrih obsodb tudi od strani strankarskih tovarišev.
Predsednik avstralske namiznoteniške zveze Aurie Wharmby je bil tako prisiljen izdati poročilo, da se bo kitajska reprezentanca vrnila domov. Zveza je naredila vse, kar je bilo v njeni moči ,da bi odhod preprečila. Vrsta sestankov in telefonskih pogovorov s Pekingom pa ni prav nič pomogala. 21 kitajskih atletov bo verjetno zapustilo Avstralijo zaradi prisotnosti neke formo-ške košarkarske ekipe.
Voditelj formoske ekipe je na sydneyskem letališču izrazil obžalo-
drugačnega mnenja in je gostova , vanje, da je do tega dogodka pri
šlo. Dejal je, da sicer razume simpatične kitajske igralce, da pa zaradi njihove prisotnosti ne namerava spremeniti svojega sporeda.
Včeraj je kazalo, da bodo spor rešili s kompromisno rešitvijo. Ta vtis so namreč imeli opazovalci po sprejemu, ki ga je kitajskim igralcem priredila laburistična stranka, ki' je, kot že rečeno, v opoziciji. Voditelj kitajske delegacije Čenjuan-kuo je namreč po tem sprejemu izrazil upanje, da bo do srečanja z avstralskimi igralci le prišlo. Danes pa tega optimizma ni prikazal in prireditelji prvega srečanja, ki bi moralo biti v Sydneyu, so bili precej razočarani. Kitajci so sicer prišli v dvorano, takoj po prihodu pa je Čenjuankuo dejal, da njegova ekipa ne bo nasedla namernemu
političnemu poskusu, da bi LR Kitajska priznala formoško vlado. Da pa ne bi razočaral 4.000 gledalcev, ki so se zbrali v dvorani, je privolil v predlog, da bi Kitajci odigrali nekaj tekem med seboj.
Delegacija je nato odšla v hotel in Čenjuanko ni dal nobene izjave več. Zunanji avstralski minister Nigel Bovven je pojasnil, da njegova vlada nima navade, da bi pregledovala seznam gostovanj športnikov iz tujine in da je prisotnost formoske ekipe le naključje.
Ni še znano, če bo ministrova izjava dosegla svoj cilj. Kitajska delegacija je zaprta v hotelu in čaka navodil iz Pekinga. Zelo verjetno pa je, da bo turneja, katero je programiral sam Čuenlaj, šla po vodi.
utegne stati precej, verjetno tudi pereč poraz piri prihodnjih volitvah.
»Trade Unions Congress* je danes izrazil odlončo nasprotovanje zakonu «Industrial Relations Act», ki prepoveduje stavke, ko so te v naspirotju s koristmi države in dovoljuje vladi, da kakorkoli ukrepa proti stavkajočim, tudi z zaporom, kot je to sedaj storila. To bo glavni predmet diskusije na sestanku med osrednjo sindikalno organizacijo in predstavniki konservativne vlade. Sindikat pa medtem pripravlja nove stavke. Poleg že naštetih bodo jutri verjetno stavkali delavci v tovarnah letal in vsi rudarji ter uslužbenci londonskega mednarodnega letališča. Stavka rudarjev je letos piozimi povzročila v Angliji hudo krizo, ki je pozneje tudi vplivala na tečaj funta šterlinga. Z ustavljenim pomorskim prometom in z ustavljenim londonskim letališčem pa bo Velika Britanija dobesedno odrezana od sveta, saj bo poslovalo le nekaj manjših letališč, od katerih le eno opremljeno za množičen mednarodni promet.
Britanska vlada je o stavki razpravljala na današnji izredni seji. Po seji niso izdali nobenega uradnega poročila, vladno stališče pa je bilo razvidno iz izjav, ki so jih dali ministri med današnjim zasedanjem britanskega piarlamenta. Poslanci laburistične manjšine so pod prli zahtevo sindikata po radikalni spremembi zakona «Industrial Relations Act* ali celo po njegovi odpravi. Laburisti so izkoristili priložnost in kritično ocenili vso gospodarsko politiko in ostro napadli vlado zaradi zaprte politike do delavskega razreda. Voditelj opozicije in bivši ministrski predsednik Wiil-son j® tudi zahteval, da zbornica posveti jutrišnjo sejo diskusiji sindikalnem položaju. To zahtevo so poslanci sprejeli.
V odgovorih številnim poslancem je bil minister za delo Maurice Mac Millan zelo kratek in se je omejil na obsodbo spora med de lavci, to je na vzroke stavke. O aretaciji petih delavcev pa ni go voril. Po njegovem mnenju je bdi to le ukrep oblasti v skladu z veljavnimi zakoni, mnogo važnejši pa je spor med tremi kategorijami pristaniščnikov zaradi uvedbe kontejnerjev v londonskem rečnem pristanišču. Mac Millam je še zatrdil, da je bila stavka pristaniščnikov brezpredmetna in bi morali njihov spor poravnati sindikati in delodajalci ter da je bilo povsem neutemeljeno, da so delavci s stavkovnim gibanjem povzročili državi tako ogromno škodo.
Rešitev tega spora je v veliki meri odvisna od izida današnje razprave v parlamentu in od raz-
govora med sindikati in vlado. Nedvomno pa drži, da se pristaniščni-ki in delavci številnih drugih kategorij ne bodo vrnili na delo, dokler bo pet njihovih tovarišev v zaporu, pa četudi bo «Trade Unions* stavko uradno preklicala.
Drava prebila nasip
BEOGRAD, 24. — Drava je včeraj dopoldne prebila nasip Cibrani, ki varuje Baranjo kakih 15 km pred Osijekom i,n obstaja nevarnost, da poplavi še 5.000 hektarov obdelane površine. Po prebitju nasipa so krajevne oblasti sklenile, da minirajo cesto, ki povezuje Osijek z Madžarsko in s tem omogočijo vodi, da odteče v Donavo. Ker pa je Drava začela upadati kaže, da to ne bo potrebno, saj bo voda lahko odtekla po že obstoječih kanalih. Po zadnjih poročilih je v občini Valpovo poplavljenih 6.730 hektarov, v občini Podravska Slatina pa 4.350. Včerajšnji prodor Drave je povzročil precejšnjo škodo. Pri kmetijskem kombinatu Belje so škodo ocenili na kakih 20 milijonov dinarjev.	B. B.
Letalsko oporišče Vandenberg (California). 24. — V nedeljo ponoči je umetni satelit ERTS 1 začel svojo krožno pot okoli naše Zemlje. Gre za prvi umetni satelit, ki ga je pripravil človek, da bi zbiral podatke o našem planetu in o bogastvih, ki jih še skriva. Satelit kroži okoli Zemlje v skoraj popolnoma krožni polami orbiti in ameriški strokovnjaki, ki so ga izstrelili, ne skrivajo svojega navdušenja.	j	>
Raziskovalni programi s »tehnološkim sotelitom za odkrivanje zemeljskih bogastev* (ime »umetne lune* je akrostih angleškega imena za ta program) so pripravili znanstveniki iz 31 držav, ameriški vesoljski ustanovni pa so dali nalogo naj ga izstreli. ERTS 1 je 70 minut po izstrelitvi že poslal zemeljskim postajam signale, ki so potrdili, da je začel svojo dolgo krožno pot okoli našega planeta in da so vse naprave delovale v redu.
Satelit tehta eno tono in je podoben velikanskemu metulju, ko razprostre «krila*, v katerih so nameščene baterije, ki «črpajo» svojo energijo iz sončnih žarkov. Raziskovalni program so znanstveniki že orisali na ekološki konferenci Stockholmu in ameriški minister za notranje zadeve Morton je zagotovil, da bodo podatki, ki jih bo »umetna luna* poslala znanstvenikom pripomogli «k bolj racionalnemu izkoriščanju bogastev naše Zemlje*.
Satelit, ki je dolg približno tri metre, vsebuje v svojem trupu kopico aparatur, med katerimi je tudi videoregistrator. S pomočjo teh naprav bodo znanstveniki imeli z ekološkega vidika precej jasno sliko o tem kar se dogaja na našem planetu. V nekaj trenutkih bodo televizijske kamere satelita slikale obširno področje na Zemlji in na vsakem fotogramu bo posnet kvadrat zemeljske površine s 160 km dolgo stranico. Na ta način bo v
S pomočjo slik tega ekološkega
lahko kmetijstvi na postali kompletne®'
satelita bosta dveh polutah tarni.
Poleg tega pa bo ERTS 1 dal š® druge dragocene podatke za odkrivanje novih ležišč vsakovrstni® rud, o stopnji onesnaženja vode in zraka na raznih področjih in bo m0, goče tudi nadzorovati nekega par®' žita bombažnih razstlin z načrtom za oranje, ki bo prekinil reprodukcijski ciklus te žuželke.
Radijske signale tega satelita b° sprejemalo več postaj, ki b od® nato pošiljale podatke v osrednji 1®' boratorij v Sioux Falls, kjer bo®0 spremenili radijske signale v shke' Od tod jih bodo poslali vsem drž®' vam na svetu.
MOSKVA, 24. - Pristanek sovjetske avtomatske postaje venera 8 n® prvem notranjem planetu je sprt#11 val navdušenja v svetovnih znanstvenih krogih. Gre namreč za zel®
pomemben rezultat, ki so ga
vjetski strokovnjaki dosegli po večletnih poskusih. Sonda je pristal® na dnevni strani planeta, medtem k® so doslej strokovnjaki vedno posvf tili svojo pozornost nočni stran® j Venera 8 je tudi poslala nekaj Z®1 nimivih podatkov o kameninah, , sestavljajo ta Zemlji najbližji a s® zelo malo poznani planet.
Do pred nekaj leti so se zn®1!', k stveniki namreč lahko posluževa® f le optičnih teleskopov za opazovanj® nebesnih teles, zato niso mogli zbr®' ti veliko podatkov o Veneri, k®* planet stalno prekriva debela pl®? oblakov. Avtomatska postaja pa r. S zbrala kopico podatkov o veneli®} j
atmosferi, pritisku, temperaturi kameninah.
Podvig predstavlja tudi velik uspeh za sovjetsko tehnologijo, j so pogoji na «oblačnem planet® , nemogoči. Temperatura dosega s*®} raj 500 stopinj C, pritisk pa je P®!' bližno 90-krat večji kot na ZemO1:
večji mm — ,. | To «neprijazno okolje* je do seafl «uničilo» vse avtomatske postaje,J® Oh je človek poslal na Venero. ™ '
krat pa so sovjetski strokovni®^ pripravili zunanji «oklep» iz poseb®
titanove zlitine, «napore».
Kaj pa sili
ki je zdržala vsC
strokovnjake,
tako vztrajno iščejo podatke o V*
neri. Prvi vzrok je verjetno sla Pj f spoznanju, ki je prirojena vsake1® človeku. Poleg tega pa je Vene® zelo zanimiv planet. Čeprav je J/ velikosti in gostoti skorje zelo P\ dobna naši Zemlji, je bil pa "lC”
razvoj čisto drugačen. Njeno
mosfero sestavljajo skoraj izklju^ trije plini in sicer ogljikov d vok (katerega je za 98 odstotkov)
kisik in vodna para, o tempera^ :u Da smo že govorili. P®®
in pritisku pa smo že govorili. ^, ta razlika med Zemljo in prvim ®” j tranjim planetom zelo zanima zn®
stvenike. Po njihovem mnenju študij o Veneri dal na razpo*®£ neobhodno potrebne podatke za umevanje nastanka in razvoja ® šega sončnega sistema. Strokovni®® tudi selo zanima zakaj Venere_™ obdajajo pasovi radioaktivnih čenj podobni Van Allenovim. Sj®\ nji obdajajo Zemljo in so posle«' magnetnega polja, ki izvira iz pomenov iz zemeljske notranKL ter predstavljajo obrambni pred vsemi kozmičnimi žarčenj*-

Stavkajoči delavci pred vhodom v loptjoftilm pristanišče