KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI M arija Makarovič_ _________ POROČILO O DELU PRI ZILJI, DNE 9. JULIJA 1990 ALI: "SVETLOBA V JULIJU" Nužeja |l' danes zamenjala Zalka. ki postaja vse bolj "odgovorna za narodopisno, torej tudi za mojo dejavnost na Koroškem, Danes nadaljujeva z zbiranjem mojih rokopisov-o ziljski noši (bolj moderno o oblačilni kulturi), ki sem jih preti časom razp<>slala ljudem s prošnjo, da jih temeljilo preberejo in napišejo pripombe. Zunaj je pravo visoko poletje, v avtu pa soparno vzdušje kot na prvih straneh Faulknerjeve Svetlobe v avgustu. Menda obe potihoina želiva, da bi raje hodili po ziljskih planinah, kol da se kuhava v avtu. I staviva se pri .Mileni na Bistrici. Vse kaže, da se je zares poglobila v rokopis. Pravi, da je prišla približno do sredine. Potem precej natančno pregledujeva popravke. MvalcZ.no jo poslušam, res se je potrudila. Takšni poprav ki domačinov mi vedno veliko pomenijo. Na nek način ji to skušam dopovedati. Milena pa se ne da kaj dosti motiti in, prikupno kol vedno, hi!i po svoji poti naprej in me opozarja na napake, češ da so ženske nogavice pletene s Čuopci ne pa s popile i, kot sem zapisala Jaz se malo bolj scagtti 10 branim, da sem velikokrat slišala besedo popači in sem jo zato tudi zapisala V potrt I i te v verodostojnosti se sklicujem .še na Jano t seveda v < idsotnosti). češ tla ji je bila beseda popači zelo všeč. Zato jO je pri vsakih nogavicah še posebej rada zapisala V tem stilu je šlo potem naprej in jaz se zagovarjati}; kot vem in znani, češ da je cajšpat lahko tudi ojšpai in o/š/ial. Milena pa kar brzi z zelenim sv inčnikom po rokopisu in ga prav po UČiteljskp popravlja, I 'vidim, da je najbolje, če ji ga še pustim za nekaj dni. 1 >ogovorlva set da ga pridem Iskat v sredo, Potem sva se z.Zalki > ustavili še pri mladi ziljski mamici. Tudi njo sem prosila, naj prebere moj rokopis in ga opremi s pripombami. Prizor pa je bil lak-le Vsi smo se delali, kot da se pogovarjamo, pa se nismo mogli, ker so trije prikupni < >i ročaji prav v tistem času začutili intenzivno željo, da mamici nekaj povedo, razložijo ali potožijo, t )na jih je med enim in drugim stav k< >in tnalo bolj ah manj nežno odganjala Mladiči pa spet okrog svoje mame in z Zalko sva ¡i razumevajoče zatrjevali, tla je vedno tako in da so ludi najini rokomavhi natanko takrat. ko je prišel kakšen obisk, skušali vsi na en mah govorni o rečeh, ki se motajo po takšnih otroških glavicah Potem sva skušali prikupne peteršiljčke vsaj malo utišali s čokolado ki jo je omehčala julijska vročina. I lihnili so le toliko, tla so pogoltnili malo sladkega strupa, potem pa spet k mami itn Prikupna mamica nama je navsezadnje le povedala, da ni utegnila popraviti rokopisa. Se kako jo razumem. Kdaj pa naj bi ga prebirala, če so pri hiši trije gomazeči koški. Nekaj pa ji le leži na srcu. To opažam kljub temu, tla spet malo bolj ostro za v i ne drol >no bit ječe in potem t netiv t' z Zalko s]>et dodajava. da so bili (oz da so, velja za Zalko) tudi najini takšni Ko jo kar naravnost vprašam, kaj bi vendarle rada pripomnila, reče, tla po njenem ni pravilno, ker pišem o noši "„Slovencev pri Zilji." Po njenem mnenju bi morala pisati samo o ziljski noši ali noši Ziljanov. Potem ji skušani razložiti, tla so o noši "Slovencev pri Zilji ali noši slovenskih Ziljanov" pisali različni m vsekakor nemški avtorji že v prvi polovici 19. stoletja iti potem celo drugi, še bolj učeni, slovenstvu celo nenaklonjeni nemški avtorji v 20. stoletju in tla tega res ne kaže drugače pisati ali celo tajili. Potem so našo. vedno I >olj mučno debato Uredili okrog nas gomazeči škrat ki in škratulje. ker so nas pieprosto prevpili. Ko smo se poslavljali, je zunaj še vedno sijalo visoko poletno sonce in julijska svetloba je pregnala občutek mraka, ki mt je med pogovorom legel na dušo. Z Zalko sva zlezli v približno ohlajen avto, ker je stal v senci S potjo ¡ia je ponovno naraščala vročina zunaj in v najinih glavah. Povečeval jo je najin živahni pogovor < > Slovencih na Koroškem in o Slovencih, ki so enkrat Slov enci. potem pa spet niso. Ali pi > veda ho še drugače: () Slovencih, ki včasih natanko vedo, kako je treba ravnati, potem pa spet ne več. t) Slovencih pri Zilji. ki že (vendar ne vsi!) kar samoumevno sprejemajo, da so Ziljani. nikakor pa ne slovenski Ziljani, 'l udi po takšnih poteh se počasi in zanesljivo tihotapi germanizaciia. (Čez mnogo let pa: ")a, imeli smo najboljše namene Želeli smo biti boljši kot drugi, svetovljanski, ne za plan kani /tla j pa me >rann > v lastni hiši govoriti z otroki nemško ") Morda o tem še kakšno besedo kasneje. Morda s kakšno prispodobo, če me bo pač ujela, prispodoba namreč Sonce pa žge in žge in da bi bilo še vse bolj podobno Svetlobi v avgustu, slišim skozi soparn o Zalkmo stoodstotno resno razniišl|anje: "Raje bi bila mrtva, kot tla bi doživela, kako moram v lastni hiši govoriti nemško." Moj Bog, kako dobro jo razumem, prikupno selško rožo. Nekako se potrudim t veka ti druge stvari, pa mi ne uspe najbolje. Na srečo sva nekoliko zašli in Zalka je zaposlena z. iskanjem prave p<>ti. jaz pa ¡i pri tem prav bore malo pomagam. M< >ja avtomobilska (>rientacija je enaka ničli. (1'oti, ki jih prepe.šačim, si zapomnim po dre vesili, travnikih; štorih, mlakah in kolovozih. \ avtu pa sedim vedno kot paket, ki čaka na franko dostavo). Ker sva ugotovili. tla sva še bolj zašli, se obrneva Zalka je prvak v obračanju na cestah, kjer takšno vratiilomno obračanje ni najbolj priporočljivo. V Bido pa je treba priti, čeprav sva spregledali smerokaz zanj zaradi prda bi me tnalo zapekla vest, ker se dobro poeutim tudi pri l omažu na Bistrici in še kako dobro pri Kompajnu na Brnci. Vem pa, da bi Milena in njena imenitna mama to razumeli in prav tako ljuba gospa Erlaéhova. Prepričana sem, da bi se tudi oni, Ce bi takole kol jaz ha ud rali tik rog, najbolje počutili pri Mi znarju Ce bom Še kdaj kaj pisala o Zilji, potem bom to pisala pod Mežnarjevo streho ali pa sploh ne bom pisala več Ziljj, Pika. Kljub senu, ki ga je bilo treba pospraviti, je Mežnar prebrat rokopis Prispeval je deset dragocenih popravkov. Ko mu to omenim, se le skromno posmeje. Omenim mu, da imam v K lavi še eno knjigo o /ilji. pa se bojim, tla je ne bom zmogla napisati Zaupno in bodreče mi pravi, tla ¡< > bom. Se vednoriiseifi " tem prepričana, čeprav mi od časa do časa r glavi. Danes pa sonce res ne varčuje s svojo energijo. Z Zalko to kako občutiva, ko de reva od Mežnarja. I staviva se v gos-l¡lnt, lahko bi ji rekli "Gostilna vzhajanih širukljev" Komaj dočakava dobrote in celo odpustiva uosiilničarjti. da je pozabil govorico s\ojili prednikov ali pa se samo dela, da jo je pozabil. Pc> kosilu se spet vkopljeva v temioelekt učno peč in Zapeljeva do Bistrice in naprej do Zahouica do Krieglove Milke srečava jo na poti domov, pred hišo pa naju je pričakal tudi Nužej. Zalka se mora odpel|ati domov k svojim lan t ¡čem. I'utein z Nužejem pazijiííO prisluhneva Milki, ko gov ori o sv o-pripombah. Vidi se, da je hči .Mika Kriegla. ničesar ni spregledala Vse je postavila na svoje mesto. Dogovorili smo ■s<-' tudi, da bo pregledala slovarček narečnih izrazov, ki ga nameravam sestaviti v prihodnjih dneh; Preti odhodom sem Mopiki še k Petrovim s prošnjo, če lahko pridemo fotografirat obleke. Dobro mi je delo, ko je gospodinja rekla, naj pridem v sredo ali kdaj drugič, češ tla sem vedno dobrodošla. Z Nužejem sv a se odpeljala še do priznanega znanstvenika !|i profesorja, ki naju je prijazno pričakal v svoji bolj ali manj Počitniški hiši. Naprej sem se seznanila z gospo, ki je nekaj kopala na vrtu, potem še s profesorjem. Pravi, tla se poznava iz Ljubljane Potem sedemo in se pogovarjamo, kaj bi bilo l|'eba spremeniti in dopolniti v rokopisu. Profesorjeva gospa, soseda in širina pa deloma debatirajo meti seboj, deloma pa ' nami Nužej je nekako meti dvema ognjema in se pogovarja malo tam maki tukaj. Teklo je vse gladko in lepo, tudi s kol |sinimi nasveti, do tistega Časa, ko je profesor p red lagal, bolje zastavil vprašanje, zakaj govorim o noši "slovenskih" Ziljanov 111 "e kar o ziljskl noši. t Najprej me je imelo, tla bi odgovorila, da zato, ker ne moteni govoriti o noši "indijanskih" Ziljanov. ' a sem se ugriznila v jezik.) Ponovila sem spet isti zagovor v prid noše "slovenskih" Ziljanov, ne pa samo Ziljanov, kol pri prikupni mamici Profesor pa je odgovoril, tla je takšno '"čevanje zadeva preteklosti, zadeva romaniicizma 19. sto-et|a ¡n tla jezik sploh ni tako zelo pomemben, gre za Ziljane. '"Znam. da me je začelo kljub vročini i mazil i. Profesor pa je SVo) sodobni pogled se na dillge podobne načine razložil Momia sem mu priznati, tki je njemu vse skupaj v resnici kris ■j1'no jasno, hkrati z ustrezno izdelanim strokovnim modelom, "j ga je poveznil čez Slovence in čez sebe na Zilji. Meni pa, se z osamljenimi narodnostno zavednimi ziljskirni Slov enci Pogovarjam, kako jim je pri duši. ko njihova materinščina vedno bolj zamira, pa nikdar ne bo. V podobnih primerih sem se v mislih preusmerila na L|nigo stran in sama pri sebi dejala; (Xlslej vas bom gospod profesor, cenila potem, kerste odličen mentor svojim Študen- tom. Te psevdokozmopolitskc stilizacije pa ne nameravam prebavili. Tudi zaradi ziljskih Slovencev ne, ker so mi zaupali toliko bolečega, povezanega z zamiranjem slovenstva pri Zilji Zato ostajam zunaj vaših modelov in zunaj vaših kupol, sama s svojo raziskavo noše, ki se je oblikovala pri zilj.skih Slovencih, se pa razume, tla pod vplivom srednjeevropske oblačilne kulture Zakaj potem pravijo starejši ljudje, da je zanje obleka s kratkim krilom svabencla, ona z dolgim pa nemcla Kdor more in hoče, bo razumel lo preprosto oblačilno govorico. Čutim, tla mi stojita Nužej m celo profesorjeva si 5 p roga, nadvse prikupna Nemka, krepki) ob strani, ko s profesorjem zavzeto tlel )a t trava in ko mu ponovno in ponovno zastavljam vprašanje; Kako pa naj potem imenujem "nemško govoreče potomce Slovencev, če jih nočem zmerjati z nemčurji, tako koi jim zavedni Slovenci hočeš nočeš pravijo?" Profesor pa poleni pove, prepričana sem. da je res tako občutil, tla ga je kar zona s preleta vala, ko je bral podobne hude besede laz pa mu kar nekaj zadovoljno priznani, da sem vesela, ker je v se skupaj tako občutil, saj "vragi", ki tako iracionalno sovraži ji j Slov ence samo zalo ker govorijo Slovensko, res ne zaslužijo drugega. Z besedo vragi, ki mi je nepremišljeno, vendar iz srca zletela iz ust. sem pa jaz razveselila profesorja, ker me je ujel pri moji besedni hudobiji in prizadeti hudobiji, ki mi je narekovala takšen opis ljudi. Končno se le zetliniva. tla je lepše, če jih poimenujem ponemčeni Slovenci. Potem se popravi, tla tudi lomi tisto ta pravo. Nočem biti več zoprna. Zato na hitro izzovem slovo. Vmes pa nas je gospa postregla z imenitne> čisaeo žn/?u. Z Nužejem potem vso pot glasno debatirava o pogovoru s profesorjem, še dobro, tla sva se srečno pripeljala v Celovec Preti spanjem napišem pravljico o Indijancih: Pokopljite moje sree lani. kjer teče bistra Žila. Nekoč je Živel profesor, rodil se je med Indijanci. Potem se je zaposlil v velikem mestu in se tamkaj tudi ukvarjal z Indijanci. navsezadnje je bil eden od njih in jih je najbolje poznal. Kadar je bival v mestu, se je resnično srčno zavzemal za pravice Indijancev. Tudi veliko je pisal o tem. kako so jih meter za metrom potiskali z njihove zemlje. Še več. vzgojil je vrsto mladcev, ki so prav tako zavzeto pisali, kako grdo so postopali z Indijanci In tam, v tistem lepem mestu, je slovel kot velik borec za pravice zatiranih. Kako plemenito. Občasno je zahajal na počitnic« tja spodaj, kjer se je milil, med Indijance in liste, ki tO niso bili več, ker so tolkli neko čudno ameri-kanščino Tako je občasno zahaja! iz velikega mesta, kamor je prišel kol obetaven učenjak in kjer je snoval sv oje ali drugih mislecev hogaie ideje, ija dol med Indijance, več kol sedem desetletij. I am je večino časa prebil pod stekleno kupolo in z zanimanjem opazoval proces mirne amerikanizacije soro-jakov Nad vsem tem je bil naravnost vzhičen in svetovljansko strpen, češ. lo je tisti ta pravi proces, naravni prehod iz ene človeške gmote (bognedaj nacije) v drugo gmoto. To je bilo v skladu z njegov im raznmniškini, nezanesenjaškim. nero-mantičnim, nt nacionalističnim pogledom na populus. Totalna nuilti kulturna drža, kakšen dosežek! Nihče ni ubil. nihče ni ranjen, ali vsaj ne tako, tki bi tekla kri Ko se je zaslužno upokojil je zadovoljno sedel skoraj do konca svojih dni pod tisto svojo glažovnatu kupolo. Vendar, čisto" a lile Matildam jiorta^ si je strašansko zaželel, da bi mu sorojaki zapeli v slovo, toda ne po amerikansko, kar po indijansko. Tako je prosil soseda, da naj on uredi z njimi. Pa je sosed stekel k župniku in izdavil iz. sel >e. tla ga prosi za to. za 34 GLASNIK SED 36/1996, št, i KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI kar ga je prosil oni izpod kupole. Prečastiti pa mu je spodobno in s povešenim p<>gletlom, kot se za župnika spodobi, najprej pojasnil, da so Indijanci, tudi po zaslugi znanega profesorja, ktlai že Amerikam i, kar je v skladu z modelom onega pod kup<)lo in t.la pojejo po amerikansko, edih<>le, to mu je pove dal na uho, kadar se ga le uboge grešne pare nažrejo (h;ij jim odpusti usmiljenj Bog), takrat pojejo tako, kot so jih naučile peti njihove matere Potem pa res ne daj Bog, da bi pijani Indijanci prihlamudrali tja h kupoli in tamkaj peli. 10 ne gre. In je spel stekel sosed do kupole in je vse skupaj povedal tistemu pOd kupolo. Oni pa je bil že na koncu svojih petiri-devetdesetletnih moči. pa vendar še toliko pri sebi. da je zakričal sosedu tam zunaj: Pa naj pojejo pijani Indijanci. Navada je, tudi pri bolj nenavadnih okoliščinah, da se poslednja želja izpolni, je sklenil gospod župnik, ko je sosed spet pritekel nadenj s ponovno prošnjo onega izpod kupole. In p(item, ko se je gospod župnik posvetoval s samims seboj in s tistim, ki mu je že dolgo let zvesto služil, je ob pomoči soseda zanesel k Indijancem plelenko domačega žganja, ko so se t|o kiaja nalili s kačjo slino, so na pol mrtvi začeli peti preti kupolo v si< jvo. Peli so iu peli, vedno glasneje, tako da se je k ii naenkrat razletela kupola od silnega petja, Na sredi kupole pa je počiv al profesor in ves svetal in čist spokojno zrl v nebo In potem so njegovi sorojaki spet čez teden govorili ameri-kansk. i, ob sobotah, ko so se nalili, eni malo bolj, drugi mak> manj. pa so peli po indijansko. Zraven pa so jim tekle solze Solze .. > se nabrale v potočke in potočki so napolnili vijugasto rečno sirugo Reka je potem kar naprej tekla, prva je prihajala! in zadnja je odhajala, tako iz dneva v dat; In potem nekega dne ni bilo več ljudi, ki bi pili in potem peti. Reka pa je kol po nekem čudežu še kar naprej prihajala in odhajala. t ez leta so učenjaki zlnalidenar za projekt in Zasadili lopate ob reki in tam okrog. Naleteli so na nenavadne izk< > pa ni ne in spoznali, da so odkrili staro indijansko naselbino. In potem so pisali učene referate o izumrlem ljudstvu, najbolj prizadevni so napisali celo težke knjige. Muzejski restavraiorji pa so se več Ici trudili, da so zaščitili kos .starega šotora, pa del preperele tkanine Še več za znanost sila pomembnih predmetov so našli in jih skrbno shranili jn večkrat preparirali, da I ii kljubovali zobu časa. Preparirali so tudi nekaj trupel, ki so jih slučajno našli m so jih uredili tako, tla bi ljudje oh pogledu nanje lahko vsaj zaslutili, kako so /.gledali tedanji Indi janci. Po čudnem naključju so našli tudi nenavadne fonetične zapise nepotvoljenega indijanskega govora Potemtakem so imeli skorajda vse. Le Živega č I o v e k a ki bi znal reči ¡10 indijansko: "Bog daj. sosed", niso imeli Pa je spet prišel nekdo s plastično kupolo la jo je kar napihnil, ker je bil že za stopnjo bolj modei kot lastnik prejšnje kup<>le. Oznanil je. tla bo s p<>močj<> računalnika programiral in sestavil robota; ki ho natanko takšen, kot so bili izumrli Indijanci in da bo govoril po indijansko in da bo sploh vse zelo zares in sploh < )k In vsi so govorili To je velik učenjak Ko je bil robot narecl in je bi! na pogled takšen, kot je treba pa je otl nekje pridrobnela drobcena punčka Pravzaprav je bila hčerka tistega s plastično kupolo, ki si je vso zadev o z. Indijanci tako lepo zamislit Nekaj časa je strmela v robota, potem se je obrnila k očetu in med jokt»m izjecala: "To pa že ni pravi Indijanec." < >če se je strašansko razžalostll Sam sebi je govoril v rahlo ostvvlo bnldo: "Kaj takega in tO celo moj lastni otrok " In potem je tuhtal 111 tuhtal in končno, ko je med premišljevanjem neh< >le zlezel izpod tiste svoje kupole se mu je pos velik>. Strašno je začel krit ali. tla bi ja slišali \ si takšni iu drugačni ljudje poti steklenimi in plastičnimi kupolami: Ko ubiješ materin jezik, ubiješ tudi človeka, ubiješ \ sako misel, ki se je takšna ali drugačna oblikovala v njenem jeziku, ubiješ hiši i in vse predmete v njej, ubiješ pi>lje in kar raste na polju, ubiješ gozd in kai je v gozdu, ubiješ ptice 11.1 nebu in ribe v votli, pa zvezde na nebu in vse." kar samo slutimo, tla je nad nami, ker ubiješ besedo, ki se je v stoletjih oblikovala v1 ustih otrok in odraslih, s katero so po svoje poimenov ali vse te čudovite reči okrog sebe " In vsi, listi s kupolami 111 oni brez njih, so ga posluša li. ker je tako lepo in obenem tako žak »stno govoril. Sklenili so. da morajo res nekaj postoriti, da se ne bi p< >nov ile take strašanske nepru vil n osti. Čez čas so v njihovih hišah viseli na vidnem mestu lepo oblikovani rodovniki. Tisti, ki so imeli srečo, tla so se kar naj glob je prikopali do svojih korenin, so bili še posebej pont is ni nase in na svoje indijanske prednike V, s. V četrtek sem v es dan delala v arhivu v Celovcu Svetlolas študent. ki je sestavljal rodovnik, me je spoštljivo vprašal: "Bille. käuen sie mir hersetzen, tras ¡wißt .1 iotschiuuig run Dobi an rt . ich möchte alles über meine t 'orfahren erfahren. 54 GlASNflK SED 16/1996,5t. i