Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak lorek zvečer. Za oznanila uredništvo m od jovorno. Cena oznani (inseratov) je za cele stran K 80 — za Vi strani K 40 — za V. strani K 20'— za v. strani K 10 — za »A. strani K 5 — za Vi. strani K 250 za Vi. Strani K 1- Pri večkratnem oznanilu se cens primerno zniža. Zmagoviti od- l1 ministerski pred-grof S t ii r g k li — umorjen. boboto zvečer došlaje v vse kraje sveta iesljiva brzojavka iz Dunaja, glaseča se | Jhisterski predsednik grof Stiirgkh je po-Idanes opoldne žrtev napada. Medtem ko je irgkh kosi! v hotelu „Meissl in Schaden", k mizi pisatelj Friderik Adler in je hitro po vrsti ustrelil na ministerskega pred- Grof Stiirgkh je bil zadet v glavo in je mrtev". cdil se je čin, ki ga normalni človek more presoditi ter razumeti. Sredi i, ko je človeška duša itak do skraj- retresena in razburjena, zgodi so aten- nima ne temelja in ne vzroka, ne ne namena, ki je popolna in never- b.aznost . . . Ko bi morilčeva kroglja ibrala tega ali onega velikih akfceurjev tega ali onega povzročitelja odločilnih |, tega ali onega moža, o katerih sodi iem, da so zapreka dosegi miru, — bi ustal zločin ravno tako zločin, ali jivejši bi bil navadni pameti. Ali re- jda bi izvršil ta atentat mož, ki ga je lojne nastala beda osebno zdivjala, ki je lakote izgubil disciplino nad svojo kri; "" to bi bilo razumljivejše. Pa ničesar a se ni zgodilo. Morilec dr. Friderik pisatelj, ki stoji v prav dobrih gmot- ;mcrah. In umorjeni ministerski pred-. grot Stiirgkh ni v nobenem oziru na pričetek ali potek vojne, on ni jničesar opraviti z železno igro naših on je bil le pridni, zmerni, značajni o pošteni sluga cesarja in domovine. [je kakor vojak na bojišču, poražen od vzkipele strasti ter sovraštva . . . teh razlogov se ne sme zločin blaz- far.atika Adlerja očitati ne tej ne onej . Res je, da je bil Adler tajnik soci- por na ostalih bojiščih. jalno demokratično stranko in urednik njenega teoretičnega gla; ■:;,.. „Der Kainpf."-A4i v srcu se je tekom vojne odtujil organiziranemu mišljenju te stranke, odtujil celo nazorom svojega očeta, odtujil pretežni večini svojih sodrugov. Dandanes, ko stoji vse ljudstvo brez razlike strank v orožju in stori v gigantični slogi svojo domovinsko dolžnost. se ne sme zločin posameznega morilca obešati tej ali onej skupini. Adlerjev čin je plod duševnega poloma eksaltiranega človeka in nikdo v monarhiji ne stoji na njegovi strani. Zato pa se tudi upi naših sovražnikov, ki so ravno iz prelite krvi grofa Sturgkha vzplamteli, ne bodejo nikdar- izpolnili. Za Ad-lerjem ne stoji nikdo, njegov čin ne odobrava nikdo, njegova besnost ni izraz revolucijskega prepričanja, marveč le dokaz psihičnega banker ota ... Avstrijska ljudstva pa stoji jo.prejkotslej složna in. edina v obrambi svoje napadene d o: m o v i n e ! Kako se je umor izvršil ? Poroča se te-le podrobnosti: Umor se je zgodil v hotelu Meissl in Schaden. Tja je zahajal grof Stiirgkh skoraj vsak dan na obed. Sedel je vedno pri isti mizi v veliki dvorani. Tudi v soboto je prišel v obednico med pol 2. in 2. uro popoldne. V njegovem spremstvu sta bila tokrat tirolski, c. kr, namestnik grof Toggenburg in pa ritrnojster baron Franc Aehrenthal, brat pokojnega zunanjega ministra. V bližini vsedel se je k mizi neki tuji, 30 do 40 letni mož; ta sicer ni bil navadni obiskovalec hotela, ali sumljiv se ni zdel nikomur. Grof Stiirgkh je obedoval v živahnem pogovoru. Po končanem obedu je pil črno kavo in si prižgal smodko. Tudi tujec, katerega sicer ni nikdo opazoval, ker zato ni bilo nobenega povoda, je končal svoj obed in plačal. Grof Stiirgkh je hotel ravno se dvigniti in oditi. • V tem hipu vstane tujec in gre počasi v smeri pr-oti ministrovi mizi. Zadnje korake je pričel leteti in je obenem segel v žep. Potegnil je browning-pistolo, jo nastavil ministru skoraj na glavo ter v bliskovi hit- rosti oddal tri strele. Streli so žalibog predobro zadeli.- Grof Stiirgkh se je nagnil nekoliko na stran, potem se pa zgrudi! na tla. Bil je takoj mrtev. Kri se je razlila po njegovem obrazu in obleki ter namiznemu prtu. morilcem. Po izvršenem umoru je nastala seveda v dvorani grozna zmeda. Vse je bilo ostrmelo. Prvi je zgrabil potem grof Toggenburg za stol, da bi udaril po morilcu, ki je medtem proti vratam bežal. V dvorani so bili tudi nemški in avstrijski oficirji, ki so potegnili sablje in planili proti morilcu. Pri vratah zgrabil je morilca izredno močni natakar Grumbach; prijel ga je za roko; pri temu se je revolver še enkrat sprožil, kroglja pa je zadela grofa Aehrenthala v spodnje stegno ter ga lahko ranila. Tudi natakar je bil lahko ranjen. Morilca so potem razorožili. Pustil se je odvedeti popolnoma mirno. Po umoru. Medtem je seveda že prišla rešilna družba, katere zdravnik pa je takoj spoznal, da je pri nesrečnemu grofu vsaka pomoč izključena. Mrtvo truplo so najprve pokrili z belim prtom, dokler nista policijska in sodnijska komisija svoje delo izvršili. Grof Stiirgkh je imel dve smrtni rani. Ena kroglja je prodrla nad nosom skozi glavo in je na drugi strani izstopila. Druga kroglja pa je vdrla skozi srednjo čelnico in je obtičala v lobanji. Tretjo krogljo, ki ni zadela, so potem našli pri mizi v kotu blizu okna. Ob četrt 6. uri prepeljali so umorjenega ministra v poslopje ministerskega predsedstva, kjer so mu bili že preje pripravili mrtvaški oder. Vest pa se je bliskoma po vsem Dunaju razširila in kmalu jo je nesel telegraf v vse kraje sveta. Grof Stiirgkh t. Umorjeni ministerski predsednik Kari Maria grof Stiirgkh je bil leta 1859 v Gradcu rojen; bil je torej štajerski rojak. Po dovršenih študijah je stopil 1. 1881 v politično službo, katero je pa že leta 1891 zapustil. ko je bil od štajerskega veleposestva izvoljen STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših v avstrijsko državno zbornico. Tri leta pozneje postal jo a' naučnem ministerstvu referent za avstrijske srednje šole. Ko je padio ministerstvo Windischgriitz, je Stiirgkh izstopil iz službe in odložil svoj mandat. Ali že leta 1896 je bil zopet izvoljen v štajerski deželni zbor, 1. 1902 pa v državni zbor. Leta 1907 je bil poklican v gospodsko zbornico. Grof Stiirgkh je bil več let minister. Leta 1001 je postal naučni minister, dne 3. novembra 1911 pa ministerski predsednik, v kateri službi je ostal do svoje smrti. Poko -nik je bil samskega stana in ima dva brata. Mrliča so prepeljali iz Dunaja v Halbenrain pri Radgoni, kjer bode v gomili družine pokopan. Morilec dr. Adler. Dr. Friderik Adler je sin glavnega socialno demokratičnega voditelja na Avstrijskem in poslanca dra. Viktorja Adler. Morilec ,;e star 37 let, po svojem poklicu je pisatelj in izredno nadarjen. Dalje časa bival je v Švici. Leta 1910 pa se je vrnil na. Dunaj, postal strankarski tajnik in glavni redakter lista ..Kampf". Začetka vojne je bil poklican pod orožje, ali je bil zaradi srčne hibe superarbi-triran. Morilec jo oženjen in ima dva otroka. Bil je precej premožen. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 20. oktobra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Karla. Ob ogrsko-rumunski meji se naprej bori. Južno-vzhodno od Dorna-Watre iztrgali smo sovražniku M o n t e R u s u 1 u i. — Fronta princa Leopolda bavarskega. Ob Narajewki so nemške čete pri naskoku na neko visočmo vjele 2050 sovražnikov in zaplenile 11 strojnih pušk. Na zgornjem Stochodu izjalovilo se je več sovražnih napadov. Italijansko bojišče. V pokrajini Pasubio trajajo boji naprej. Po dolgem, ljutem obstreljevanju napadli so včeraj ob 4. uri popoldne Italijani naše postojanke severno viška še enkrat. Zopet je prišlo do ljutih bližinskih bojev. Pod vodstvom svojega obersta-brigadirja E 11 i s o n a so hrabri tirolski cesarski lovci 1., 3. in 4. regimenta vse napade zopet "krvavo odbili. Vse postojanke so ostale v njih lasti. Čez 100 Italijanov je bilo vjetih. — Z močno artiljerijo podpiran, napadel je ob fronti Fleimstala en alpinski 'bataljon Forcello di Sadole in Mali Couriol. V ognju naših strojnih pušk se je napad razbil. Južno-vzhodno bojišče. Ničesar pomembnega. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 20. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: i iz najbolj uspešnih korenin. STRASCHILL'ova grenčica izztm vsled tega priznano najboljši Ž«l«fi« OHrepčUJCČi prebav.ii liker, Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Pri deževnem vremenu ostal je obojestranski artiljerijski boj na obeh bregovih S o m m e živahen. En napad iztrgal je Angležem večji del dne 18. t. m. v njih roki zaostalih jarkov zapadno ceste Eaucourt L'Abbayo-Le Barque. V večernih urah so se izjalovili sunki angleških oddelkov severno od Oourcellette in vzhodno od Le Sars. Naknadno se poroča, da so Angleži pri svojemu zadnjemu velikemu napadu tudi rabili nekaj svojih tako hvaljenih pan-cerskih automobilov (tanks). Trije ležijo, uničeni po artiljerijskem ognju, pred našimi črtami. V7 z h o d n o bojišče. Fronta princa Leopolda. Pred od nas zavzetimi postojankami severno Siniawke ob Stochodu se je več ruskih protinapadov z izgubami razbilo. Južno-zapadno od Swistelniki na zapadnem bregu Narajevvke naskočili so nemški bataljoni neko važno rusko visočinsko postojanko in so poskuse zopetne pridobitve krvavo odbili. Nasprotnik pustil je tukaj zopet na vjetih 14 oficirjev, 2050 mož ter 11 strojnih pušk v naši roki. — Fronta nadvojvode Kari a. V južnem delu zasneženih gozdnih Karpat bilje sovražnik od viška Monte R u s u 1 u i vržen. Balkansko bojišče. Armada pl. Mackensen. Bojevno delovanje ob fronti Rumuni zopet poraženi. Nemško uradno p o r o i i li sobote. K.-B. Berlin, 21. oktobra I velikega glavnega stana se poroSa: [ Zapadno bojišče. Armada lonaslednika R u p p r e c h t a. V I S o m m e traja močni topovski boj Med Le Sars in Eoucourt 1' Abb.ive izja so se, angleški napadi v bližinskem boj vzhodno zadušil je naš krepki ogenj i razne naskočne napadalne posiuse. Francozov' čez cesto SaiUv-Raucourtf razbili pred našimi obrambami. — 2$ jevno brodovje varovalo je v mnogo! zračnih napadih opazovalne letalce. Se] smo 12 sovražnih letal; štiri ležijo za črtami. Ponočni napad na kolodvore in nicijske tabore za sovražno fronto ii dobri uspeh, ki se je opazoval na razst^ in požarih. — Armada nemškeg lonaslednika. Živahno artiljerijsko na obeh bregovih M a a s e. Vzhodno bojišče. Fronl Leopolda. Zopet so skušali v br> j izgubepolnih navalih ruski bataljoni" ! nam na zapadnem bregu Stochoda _ { kim zavzete jarke iztrgali, in zopet > sel ob N a r a j o w k i en napad nemi i pod vodstvom v. Gallwitza pneraln Conradu. poje po [)■ v Dobrudši postalo je živahnejše. — M a- ! Janke severao-zapadno od S kom or kedonska fronta. Po. začetnem uspehu bil je en srbski napad pri Cerni vstavljen. Severno od Nidze Planine in južno-zapadno jezera Doiran izjalovili so se sovražni sunki. Brvi goneralkvartirmoj ster L u d e n d o r f f'. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. - *;' 21. oktobra. Uradno se Vsi sveti — 1916. L Žemljica odpirati noče več grobove svoje, žemljica požirati, človek, krvi noče tvoje, — žemljica bi se rešila, da le boja žar zaide, bi odvrgla iz ranienov te koščene piramide . .. Žemljica bi rada spala zimsko svoje hladno spanje, sanjala bi rada zala spomladanske svoje sanje, — lovorike, palme zmage iz naročja bi rodila, ko bi vojna več vrtove v mirodvor ne spremenila ... K.-B. D u n aj, danes razglaša: Vzhodno bojišče. V ogrsko-rumun-skih obmejnih pokrajinah se naprej bori. Dela v snegu in mrazu in v najtežavnejšem ozemlju borečih se čet so zvišana nad vsako hvalo. — Severno Karpat pri avstro-ogr-skih bojnih silah ničesar pomembnega. Italijansko bojišče. Naše postojanke v oddelku Pasubio stoje trajno pod ljutim ognjem topov in min vseh kalibrov. Pred hrbtom Roite pripravljena sovražna in- ' spremenjen. fanterija je vstavljena po naši artiljeriji. Štiri j italijanskih napadov proti vzhodnem delu J hrbta bilo je zavrnjenih. — Neka v B r a n d- j talu proti dolinski postojanki prodirajoča sovražna kompanija bila je uničena. Mi smo v j e 1 i 2 oficirja in 159 mož, zaplenili pa 10 minskih metalcev in druzega materi-jala. Južno-vzhodno bojišče. V Albaniji nič novega v naše roke. Brezuspešni protisunki j so sovražniku nove izgube. Vjelisn j cirjev, 150 mož in zaplenili 5 stre j pušk. — Fronta nadvojvode Kai ; siebenbiirški meji trajajo pri snegu ! uspešni gorski in gozdni boji naprej, i j nec ima pri temu težke izgube. Balkansko bojišče. Arma i Mackensen. Boji v Dobrudši so se I j prid razvili. Zvezane nemške, bolgi ; turške čete vdrlo so na raznih točiva!: j vražno glavno postojanko ob črti južno! • It a s o v e (ob Donavi)-Agemlar-Tuzla mi ; zavzele Tuzla, visočine severno-vzhodnoj | Topraisara, severno-zapadno od ; ciova, to pa po ljutih bojih. Pri teinij jvjeli okoli 3000 Rusov, med njimi 1 poveljnika regimenta, nadalje par j nov, zaplenili pa smo 22 s trojnih j in enega metalca min. — Nemška ' brodovja udeležila so se boja uspeJno izz • Makedonska fronta. Položaj Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fml. II. Tajnostna je noč, grobovi so temni, ni svečic, molitev, ni vencev duhtečih. Neskončna je vrsta sirotic in vdov in bratov in sester, starišev obupnih. Vse črno... Počasi odpirajo vrata se pokopališka neskončni te vrsti. Neskončna pa vrsta je križev i novih, . spominov vojakov, umrlih za nas. Prvi generalkvart Lud endorfl Cesar armadi in mornarici. K.-B. Dunaj, 21. oktobra. Cea dal naslednje lastnoročno pismo. Ljubi gospod bratranec feldmaršal na/ voda Friderik! Izročam Vam Svoje povelje na in mornarico z današnjega dne in Vam, -višjemu armadnemu poveljniku, in Vse narodnosti, jeziki, vse vere, vse zbrala je tukaj jeklena usoda. In poleg stoje sirote, matere, in rože jesenske sadijo v grobove. In solzice grenke na tujem grobu preliva oko človeške ljubezni. Vse tiho, tajnostna je noč vseh pokojnih, na nebu utripne le zvezda največja. In skozi vrsto teh solznih bitij iz zelenjav iker. ni (Mi !-) a ]>!'ost pokrajii g napr izjalov )oju. B^ j na so\ , Suj rt so NaSe • števil Sestreli . princ plodi: ., daj ■od kn je p rine Skih če e post t o c h 1 p rine« no 5 ofi- "j u i i L a. i mrazu Km mi-i so (ralnega štaba, generalnemu polkovniau padu, ki se je tohkrat izkazal, hvaležno j »posebno pohvalno priznanje. Dunaj, 17. oktobra 1910. Franc Jožef s. r. Povelje na armado in mornarico. [Z vzorno zvestobo dolžnosti, najvztraj- : hrabrostjo in občudovanja vrednim ju- ■■ »in so Moje vrle, soško fronto držeče [odbile besne, z veliko požrtvovalnostjo pni trajajoče sovražne navale. Enako brezuspešni so bili sovražni na- |v Alpah, na ruskem bojišču in na Sed- (aškeni. Hrabri sinovi domovine so v S z Našim zvestim zaveznikom ponovno fedočili svojo vrednost in svojo smrti klju- i vztrajnost. iPsem uspešnim voditeljem, vsem Svojim vojakom armado in mornarice se zahva-ginj enega srca za vse, kar so storili. najtoplejšim priznanjem za odlično in ,o vodstvo, pošiljam zapovedniku slavne armade, generalnemu polkovniku pl. Boji, znak Mojega posebnega pohvalnega nja in podeljujem generalnemu polkov-pl. Tersztyanskemu, zapovedniku ene |e, in hrabremu kornemu zapovedniku, ,u gospodu bratrancu, generalu kava-nadvojvodi Josipu vojaški zaslužni kri- Trazreda z vojno dekoracijo. Diiii a j, 17. oktobra 1916. Franc Jožef s. r. Rusi čez Narajowko vrženi. t r i j s k o uradno poročilo od nedelje. .-B. Dunaj, 22. oktobra. Uradno se razglaša: IVz hodno bojišče. Fronta nad-:e Karla. Ob ogrsko-rumnnski meji i ljuti boji nespremenjeno naprej: na točkah so bile rumunske čete vržene. [fronta princa Leopolda. Ob zgornji iy p i uspešni boji v sprednjem polju. š k e čete vzele so v naskoku ruske .nke ob zapadnem bregu Narajowke vrgle sovražnika nazaj čez reko. Le mali milje je Še v lasti nasprotnika. Vjeli J oficirjev in 745 mož. [Italijansko bojišče. Dan je po-mimo. Južno jezera T o b 1 i n o našlo fcavilo se je bržkone od viharja iztrgane e nekega italijanskega, privezanega i. pu ž no- vzhod no bojišče. Pri c. četah nobeni dogodki. Namestnik generalštabnega šefa pl. H o f e r, fml. Velika zmaga v Dobrudši. H e m š k o uradno poročilo od nedelje. fe.-B. Berlin, 22. oktobra (W.-B-). Iz fcga glavnega stana se poroča : ^Zapadno bojišče. Armada presto-pdnika R u p p r ec h t a. Bitka ob Som- gre žarek zvezde, pozdrav od nekod ... In vzdih se dvigne: Oj večnost, daj konca, daj mira nam, daj zmage, daj zmage ... III. Pozdravljene, koščene roke v grobovih tujih in doma, 1'uziiravljena, strohnela srca [ ki so na vse pozabila, — pozdravljeni, junaki mrtvi, ki vstvarja ljudstvo vam hvaležno [najlepši spomenik za večnost ljubezni svoji večni. . . K. L. — 3 — mi se z Ijutostjo nadaljuje. Obojestranski najmočnejši raz vi tek artiljerijskih sredstev označili so jo tudi včeraj, zlasti na severnem bregu. Bobenski ogenj na jarke in zadajšnjo ozemlje bil je uvod angleških napadov, ki so vdrli v opetovanem navalu od ■ Ancre do Courcellette na obeli straneh od Guendecour-ta. Pod vsled brezobzirne vporabe človeškega materijala primerni.mi žrtvami posrečilo se je nasprotniku, pridobiti na ozemlju v smeri Grandcourt-Pys. Pri Guendecourtu bil je napad zavrnjen. — Ljuti boji pri S a i 11 v ostali so brezuspešni za Francoze. Južno od Som me prinesel nas je protinapad v last nekaterih zadnjič izgubljenih jarkov mod Bioches in La Maisonettes. Odvzeli smo Francozom tukaj 3 oficirje, 172 mož in 5 stroj n i h p u š k. V gozdnih krajih severno od Ohaulnesa se od včeraj zvečer sem zopet bori. — Armada nemškega prestolonaslednika. Ob M a a s i trajal je živahni artiljerijski ogenj naprej. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Od sredine armadne skupine Woyrsch do zapadno od Lučka povišal se je v posameznih oddelkih obojestranski ogenj. — Boji v prednjem polju zapadno zgornje S t r y p e potekli so za nas ugodno. — Pod vodstvom gen. v. G e r o g so nemške čete po krajevno ozko omejenih uspešnih sunkih zadnjih dnij v enotnem napadu- med Swistelniki in Skomorochy-Nowe sovražnika zopet vrgle. Le mali kos ozemlja na zapadnem bregu Narajowke je še v lasti nasprotnika. Njegovi brezuspešni protinapadi so se izjalovili. Imel je težke krvave izgube. Vjeli pa smo 8 oficirjev in 745 mož. — Fronta nadvojvode Karla. Vkljub ljutemu hranjenju dohodov svoje dežele bile so rumunske čete na večih krajih vržene. Doslej doseženo posest na ozemlju nam protisunki niso zamogli iztrgati. Balkansko bojišče. Armada pl. Mackensen. Dne 19. oktobra zapričeta bitka v Dobrudši je v naš prid odločena. Rusko-rumunski nasprotnik bilje po težkih izgubah na celi fronti iz njegovih že v miru izgrajenih postojank vržen. Zavzeli smo močne postojanke Topraisar in Cobadinec. Zvezne Čete zasledujejo. — Makedonska fronta. Boji ob Cerni še niso končani. Nastopile so tam tudi nemške čete. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f. Rusi popolnoma prepodeni od Narajowke. zapadnega brega Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 23. oktobra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno b ojišče. Fronta nadvojvode Karla. V bojih pri P r e d e a 1 u vjeli smo 6 rumunskih oficirjev in 555 mož. Skupni Eoložaj je nespremenjen. — Fronta princa i e o p o 1 d a. Zapadno obrežje Narajowke bilo je z odvzetjem zadnjega še od Rusov zasedenega kosa ozemlja popolnoma od sovražnika očiščeno. Ob ostalih delih fronte razven mestoma živahnega artiljerijskega ognja nobeni dogodki. Italijansko bojišče. Ob primorski fronti postal je italijanski topovski ogenj včeraj zopet ljutejši. Na Tirolskem in Koroškem je bilo bojevno delovanje neznatno. Južno-vzhodno bojišče. Pri c. in kr. četah nič novega. Namestnis generalštabnega šefa pl. Hofer, fml. Constanza zavzeta! Nemško uradno poročilo od pondeljka. t K.-B. Berlin, 23. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Z nezmanjšano silo šel je včeraj orjaški artiljerijski boj na severnem bregu Som m e naprej. Od popoldne pa do globoko v noč napadli so med Le Sars in Lesboeufs Angleži, poleg pri Rancourtu pa Francozi z jako močnimi silami. Naša hrabra infanterija, izborno podpirana od arti-ljerije in letalcev, zavrnila je v svojih sestreljenih postojankah krvavo vse napade. Le se-verno-zapadno od Sailly je Francoz v neki ozki del jarka najprednejše črte vsilil. — Južno S o m m e posrečil se je dopoldne naš sunek v severnem delu Ambofiwalda severno od Chaulnesa. Danes ponoči se je tam po povelju brez vpliva sovražnika naša obramba v neko \vzhodno tega gozdnega dela ležečo postojanko preložila. — Armada nemške-g a prestolonaslednika. Med Argoni in Woevre je bil artiljerijski ogenj živahen. Blizu obrežja, v pokrajini Maase in Somme jako živahno letalno delovanje. V zračnem boju in z odpornim ognjem bilo je 22 sovražnih letal sestreljenih ; H jih leži za našimi črtami. Haupt-mann B o e 1 c k e premagal je svojega 37. in 38., lajtnant Franki svojega 14. nasprotnika v zračnem boju. Sovražna letala obme-tala so M e t z in vasi v LofchrinSki z bombami. Vojaške škode ni nastalo, pač pa je umrlo pet civilnih oseb, obolelo pa nadaljnih sedem oseb vsled dihanja iz padlih bomb prihajajočih strupenih plinov. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Razven mestoma živahnega ognja zapadno Lučka in. zdaj izvršene pre-poditve Rusov od zapadnega brega Narajowke noben posebni dogodek. — Fronta nadvojvode K a r 1 a. Nobena sprememba splošnega položaja. Na prelazu Predeal vjeli smo 560 Rumunov, med njimi 6 oficirjev. Balkansko bojišče. Armada v. Mackensen. Vkljub hudemu dežju pri razmočeni zemlji so v neutrudljivem hitrem prodiranju zvezne čete v Dobrudši, raz-bivše posamezni odpor, železniško črto od M u r f a 11 a r a daleč prekoračile. Constanza je ravno osem tednov po vojni napovedi Rumunske od nemških in bolgarskih čet zavzeta. Na levem krilu bližamo se C e r n a v o d i. Eno pomorsko letalo spustilo se je daleč za hrbtom nazaj umikajočega se sovražnika na tla, je uničilo tam dva sovražna letala in se nepoškodovano vrnilo. — Makedonska fronta. Pri Cerni bil je vsled napada nemških in bolgarskih čet sovražnik v obrambo potisnjen. Vzhodno od Vardarja izjalovil seje en ponočni sunek proti nemškim postojankam. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f. Constanza. Zavzetjo rumunskega pristaniškega mesta Constanze je izredno velikega pomena. Constanza je namreč ravno tako glede vojno kakor glede trgovine največje in najznamenitejše pristanišče na Rumunskem. Državne obratne in prometne uredbe v Constanzi so izredno velike in moderne. Že leta 1912 izdala je rumunska vlada za basine, nakladišča in skladišča v Constanzi 70 milijonov lei, medtem ko se je za podobne naprave v Ga-latzu le 30 milijonov porabilo. Ker ima vsa rumunska trgpvina svoj glavni temelj v Constanzi, zgradili so v pristanišču električne mehanične priprave za nalaganje žita in petroleja, aparate za ventilacijo, čiščenje, mešanje, skladišča in mnogo drugih priprav najmodernejše konstrukcije. Trgovinska vrednost pristanišča je v tem meriti, da je promet od 72.000 ton v letu 1879 na 1,300 ton v letu narastel; okoli 500.000 ton od tega je prišlo na žito, 579.000 ton pa na petrolejsko blago. Tudi iz Constanze dobljeni državni dohodki so veliki, ker so n. p. colninski dohodki v letu 1913 znašali 6 milijonov lei. Pomorski izvoz najvažnejšega rumunskega blaga, namreč petroleja, se je spravil ves v Constanzo, ki je obenem skoraj edina postojanka rumun-ski trgovinski kakor vojni mornarici. Iz vsega tega je razviden velikanski pomen zavzetja rumunskega mesta Constanze po nemških in bolgarskih Četah. Predeal in druge važne postojanke zavzete. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 24. oktobra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče,. Fronta nadvojvode Karla. A vstro-ogrske in nemške čete vzele so včeraj po ljutih bojih kraj Predeal in so v j c 1 e 600 Rumunov. Južno od prelaza Roter Turm napreduje naš napad. — Fronta princa Leopolda. Položaj je nespremenjen. Italijansko bojišče. Ob primorski fronti traja italijanski ogenj iz topov in min naprej; zlasti na kraški visoki planoti se vršijo mestoma ljuti artiljerijski in minski boji. Naši letalci obmetali so veliko trčnsko taborišče pri S a v o g n a uspešno z bombami. J u ž n o - v z h o d n o bojišče. Ob V o j u s i nobeni dogodki. Namestnik generalštabnega šefa pl. H O f e r, fini. Plen zmage pri Constanzi. 6700 v j e t i h, 12 topov, 52 strojnih pušk. Nemško uradno poročilo od t o r k a. K.-B. Berlin, 24. oktobra (W.-B). Iz velikega glavnega stana se poroča: Z a p a d n o bojišče. Kakor 22. bil je tudi 28. oktober dan največjega razvitka sil. Da bi za vsako ceno predrli, nadaljevali so Angleži in Francozi svoje, z močnimi silami peljane napade. Doživeli so vkljub svoji vporabi množic severno od Sonime težki krvavi poraz. Glasom poročila od fronte ležijo zlasti zapadno od Le Transloya cele vrste mrtvih druga na drugi. Zadržanje naših čet je vzvišeno nad vsako hvalo. — Južno od S o m-ni e se pripravljeni francoski sunek v oddelku Ablaincourt-Chaulnes v našem uničevalnem ognju ni mogel razviti. — Armada prestolonaslednika. Svoje napade ob Sommi hotel je nasprotnik z napadi pri Verdun u podpirati. Naše postojanke na vzhodnem bregu Maase ležale so pod krepkim artilerijskim ognjem. Sovražna infanterija bila je po močnem artiljerijskem učinku v svojih jarkih dr-žana. Napadalni poskusi so s tem preprečeni. Vzhodno bojišče. Od morja do gozdnih Karpat nobeni večji dogodki. — Fronta nadvojvode Karla. Južno od Kron-s tad ta bil je včeraj od nemških in avstro- ogrskih čet po ljutih bojih Predeal zavzet. V j e 1 i smo 600 mož. Na južnem izhohu prelaza Roter Turm bil je v zadnjih dneh močni rumunski odpor zlomljen. Balkansko bojišče. Armada pl. M a c k e n s e n. V ojstrem zasledovanju pred desnim armadnim krilom v razpuščenju umikajočega se nasprotnika dosegla je zvezna kavaljerija pokrajino od Caramurada. Po ljutem boju smo zavzeli M e d g i d i o in Rasovo. — Skupni plen vštevši dne 21. oktobra poročanega znaša 75 oficirjev, 6693 mož, eno zastavo, 52 strojnih pušk, 12 topov, 1 minski metalec. Krvave izgube Rumunov in nujno pripeljanih ruskih ojačenj so težke. — Trdnjava Bukarešta je bila zopet z bombami obmetana. — Makedonska fronta. Nič novega. Prvi geiieralkvartiruioj ster L u d e n d o r f f. Prodiranje proti Rumunom in Rusom. Avstrijsko uradno poročilo od sred e. K.-B. Dun a j, 25. oktobra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Armada nadvojvode Kari a. A vstro-ogrske in nemške čete odvzele so nasprotniku Vulkan-prelaz. — Severno od K am p o 1 u n g a boreče se zvezne bojne sile pridobile so istotako na prostoru. Na ogrski vzhodni meji se naprej bori. Szekleški infanterijski regiment št. 82 vzel je v gorovju Bereczk po ljutem ročnem boju neko močno utrjeno postojanko ob meji. Posadka je bila vjeta in uničena. Ni k do ni zamogel z b e ž a t i. — V „kotu treh dežel" odbile so naše čete v svojih novih postojankah ruske napade. Neko krajevno vsiijenje sovražnika se je takoj izboljšalo. — Fronta princa L e o-p o 1 d a bavarskega. Razven uspešnih bojev prednjih straž južno od Zborowa pri av-Stro-ogrskih četah ničesar pomembnega. Italijansko bojišče. Severni del kraške visoke planote stal je pod ognjem min in artiljerije. Južno-vzhodno bojišče. V Albaniji nič novega, Namestnik generalštabnega šefa pl. H 5 f e r, fini. Cernavoda v Dobrudši zavzeta. — Velevažni uspeh. Nemško uradno poročilo od srede. lezniška zveza odvzeta in je dosežen pos važni uspeh. — Makedonska fronta. Prvi generalkvartirmojsi Ludendorff. Izpred sodišča. Obsojeni vojni liferanti. KI au s e nb ur g, 20. oktobra. Tukaj] šnjo državno pravdništvo dvignilo ji kržnarjem Jakobu "W a r t e n b e r g, A dol" Wartenberg in Izaku Lazar obtoži) da so dobavljali armadi iz slabih ovčjihj žuhov narejene usnjate telovnike. SodnijaA obsodila obtožence vsacega na C m o -ječe, oziroma 3 mesece zapora. Na kralje^ kurijo vloženi priziv bil je zavržen. Železniške tatvine. Maribor, 21. oktobra. 34-letni Frai Horvat, pomožni delavec južne železnij v Studencih pri Mariboru, bil je iz lastjJ leznice pokradel več vagonskih predmetov skupni vrednosti 172 kron. Njegova žeua j: seveda vedela, da so ti predmeti last želm nice. Ignac Horvat bil jo na 4 m e njegova žena pa na en mesec ječe ob» jen. Seveda je prišel obsojenec ob službo.« Politični proces v Bolgariji. K.-B. Sofija, 21. oktobra. Proces poj kupljenja bivšega ministra G h e n a d i e in tovarišev, ki se je dne 6. septembra p vojno sodnijo pričel, bil je danes dokon" G h e n a d i e v bil je zaradi veleizdajstva 10 let, vsi drugi soobtoženi bivši člani branje ter oni obtoženci, ki niso bili trgoi po poklicu, bili so na 8 let p r i s i 1 n e g dela obsojeni. Obtoženi trgovci so bf oproščeni. Ghenadiev je medtem na za-; strupljenju krvi težko obolel, ki je nastopila po operaciji nekega karbunkla. 0 izdelovanju olja in gro nih peček in bučnih jede poroča gospod ravnatelj Z \v e i f 1 e r v letnem po" deželne sadje- in vinorejske šole v Mariboru za leto 1914/1915 sledeče : 1. Uporaba grozdnih peček. Centrala za olje in mast na Dunaju je dala razpolago na prošnjo mariborske podružnice c. k. k tijske družbe 3000 kil grozdnih peček za izdelo namiznega olja in jih dala v dobro urejen mlin za ! lovanje olja v bližini Maribora. Sadje- in vinorejska je tudi vposlala v mlin 350 kg lastnih, dobro očiši in posušenih peček grozdja ter poroča na podlagi Ijenih izkušenj : Dan za dnevom dobljene tropine je pustil del skozi mrežo, da se sprijete kepe tropin razdrobij peclji odstranijo. Nato 3C tropine razgrnejo v tanki na zračnem prostoru in večkrat obračajo, da se ji loti plesen. Že med stiskanjem in zlasti po prešanju spustijo medtem že prezračene tropine skozi pet m metrov gosto sito, da odstranimo od pečka luščine (" žo) jagod in morebiti še zaostale peclje. Pečke so posušile v sušilnici za sadje in konečno očistile na ternem mlinu; prah, lahke, nezrele pečke in luščine se skoro dale popolnoma odstraniti. Tako priprav)? pečke so se dale nato v mlin. Predstoječa dela vzamejo dosti časa ; otežkoču' in podražijo izdelovanje olja. Iz 350 kg pečka se je dobilo 18 litrov olja 290 kilogramov pogač ali prg. Mlinar je zahteval delo 28 K, kar je veliko, kajti stroški znašajo p-" takem 8 K za 100 kil peček ali 1 K 55 v za vsak 1' olja. Dobilo se je iz peček le pet odstotkov olja, kar jako malo. Z ekstracijskim postopanjem se množina da približno podvojiti, toda za to je treba posebnh prav, ki se ne bi izplačale za izdelovanje olja v nr Tudi še ni rešeno vprašanje, ali bi ne zgubilo tako d Ijeno olje na svoji dobroti. Pogače vsebujejo glasom preskušnje, katero je i vedel na tukajšnjem deželnem kmetijsko-kemičnem skuševališču ing. kem. C z a c k : vode.........1498 odstotkov surovega vlakna .... 43'77 „ proteina .......9'85 „ tolšče ........6-91 dušika prostih eks. snovij 1994 „ rudinskih snovij (pepela) . 4'55 „ Po KOnigu 535 krmskih enot. Olje ima rujevozeleno barvo in je toraj glede b in okusa slično bučinemu olja toda na vsak način staja g'ede dobrote za njim. Prge so temnorujave in dajo v mlinu za drobljenje zrnja kaj lahko razd Pomorski junak. Prinašamo sliko nemškega poveljnika podmorskega ,čolna ,.U 35" kapitan-lajtnanta Lo-tarja v. Arnauld de la Periere, ki je bil pred kratkim od nemškega cesarja odlikovan z išjim redom „pour le merite." Ta mladi ie s svojim podmorskim čolnom in ju- moštvom v komaj V. leta potopil 126 ladij s skupno težo čez 27.000 ton. •ednost uničenih sovražnih ladij ^50 milijonov mark. K.-B. Berlin, 25. oktobra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Vsled deževnega vremena je včeraj bojevno delovanje v pokrajini S o m m e opešalo. Artiljerijski ogenj se povišuje le časovno. V večernih urah so se sovražni delni napadi na črti Les Boenfo Raucourt pred našimi obrambami z izgubami in brezuspešno razbili. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na severno-vzhodni fronti od Verduna je neki francoski napad do gorečega forta Douaumontna ozemlju pridobil. Vzhodno bojišče. Armada princa Leopolda bavarskega. Neki plinski napad Rusov ob Szari se je izjalovil. Istotako je ostal neki napad ruskih bataljonov pri Golu Ostrowu severno-zapadno od Lučka brez vsacega uspeha. — Fronta nadvojvode Kar-1 a. V gozdnih Karpatih ostale so pri bojih manjšega obsega pridobljene visočinske postojanke v naši roki. Bojišče v Siebenbiirgenu. Na vzhodni fronti Siebenbiirške se pri krajevnih bojih položaj ni spremenil. Severno od Kam-polunga smo z našimi napadi napredovali. V naskoku vzelo se je Vulkan-prelaz z nemškimi in avstro-ogrskimi četami. Balkansko bojišče. Armada pl. Mackensen. Zasledovanje gre po načrtu naprej. Cernavoda bila je danes zjutraj zavzeta. Posameznosti še niso znane. S tem je v Dobrudši nastopivši ruski armadi njena zadnja že- — 6 fcbljene pogače izgledajo kakor kavini pridatki. Kolino opazovali na zavodu, zrejo svinje rade take eleta pa le, če te vrste pogače pomešimo z otrobi. jtroški izdelovanja tega olja so: L Za 350 kil peček, koje plačuje sedaj centrala i in mast z 20 vinarji kilo.......70 K , plača mlinarju............28 „ skupaj . . . 98 K Ircčuna se vrednost 290 kil prg po 20 v ostane toraj 40 K [jter olja je toraj povzročil zavodu samemu 2 K [sroJkov. ' normalnih časih, ko so cene za olje mnogo nižje dandanašnji in se plačuje za liter dosti boljšega olja 1 K 50 v do 1 K 60 v, pa ne moremo irat govoriti o tem, da se izplaa izdelovanje olja bih peček, če peček kot takih sploh ne jemljemo , Za to pa moramo jemati ozir na izdelovanje i ne stane nič manj nego sploh znaša kupnina te. IV obratih pa, kakor recimo pri malem posestniku — slednji dobi pri nas po stari šegi in na- onj nekoliko tropin — bi se pač lahko izdelo- i olje, ker se stori vse delo, ki je potrebno, da av:jo pečke za mlin, le tako o priliki. Zlasti se raca tam, kier iz tropin kuhajo žganje ali delajo i pjačo. V tem primeru izkoristimo tropine v to i svrho in z odbiranjem peček, ki je sicer tudi go pri svežih tropinah, še vnovič izkoristimo te IV nekaterih pokrajinah naše kronovine, kakor na I v okraju Ivnica, pri Ligistu in po drugih krajih, liesnici tudi izdeluje iz grozdnih peček olje. V splo- . bo — kakor že rečeno — izdelovanje olja iz fcih peček težko dobilo posebno gospodarsko važ- per se ravno v vinorodnih krajih pridelujejo buče I od nekdaj z mnogo večjim uspehom izdeluje bu- Tolje. 2. Izdelovanje olja iz bučinih jederc. peobsejani prostori v zelenjadniku in prosta mesta jsnici so bili za-ajeni s koščicami buč. Koščice so «bne vrste, so namreč brez luščin. Zasajeno polje merilo 13 arov in je dalo 61 kil koščic brez [Samoobsebi je umljivo, da seje dobilo tudi dosti i svinje, saj so tikve znane kot dobra jed za šče-i Na priprosto urejenem mlinu se je iz 61 kg je-ftapravilo 22 litrov olja in 29 kil prg. Dobilo se je B6'6'/0 olja, kar je gotovo viedno, da se povdarja. smo dali preiskati na tukajšnjem kmetijsko-hem preskuševališču. Vsebujejo pa: . . .......15'— odstotkov lovcga vlakna....... 5'22 „ tovega proteina......5075 „ »ve tolšče........1020 Bka prostih ekstraknih snovih 10"38 „ minskih snovij (pepela) . . 845 „ inskih vrednostij po Kčinigu 13203 „ IKakor razvidimo iz predstoječih številk, so te po-liibomo močno krmilo in piča za podrejo, ki zlasti soje velike vsebine proteina in tolšče daleč nad-pogače iz grozdnih peček. Te prge toraj lahko najmanj dvakrat do trikrat višje nego prge iz peček. Ako upoštevamo vrednost buč za krmim lahko dobivanje jederc iz njih, lahko vzamemo i jederca tam, kjer prideluje posestnik sam buče, Gratniceanu. Penzijonirani general Oratuiceanu, eden "jih vojnih Imjskačev v besedi in pisavi Avstro-Ogrsko, bil je po rumunskih po-nu vseh koncih imenovan za šefa ru- čenera/ Crdč/7/ce6>/7L/. kega generalnega štaba. Sodilo se je v izdajalcev, da bode možakar takoj Medtem pa je bil že parkrat gro-tepen. In v kratkem menda rumunska ne bode potrebovala nobenega ge-hega štaba in nobenega šefa, ker bode ja izginila kakor belgijska, srbska in jorska armada. Vkljub temu prinašamo (izdajalskega hujskača Gratniceanu. s prav malim zneskom, morebiti s 40 vin. do 1 K. Na-glašamo pa, da imamo tukaj v mislih takozvane koščice brez luščin, katerih toraj ni treba luščiti. Razven sušenja in očiščenja nimamo toraj drugače prav nobenega posla z njimi. Vrednost prg lahko določimo s 40 vin. za 1 kg. Na podlagi zgoraj navedenih številk in plače mlinarju znašajo stroški za olje : 1. Vrednost jederc 60 kil po 40 vin. . . K 24 — 2. plača mlinarju za 22 litrov olja po 20 v „ 4-40 3. plača mlinarju za 9 komadov prg po 30 vin. (za kilogram).......„ 2-70 4. plača za delo..........„ 4- — skupaj . . K 35-10 Odšteje se vrednost prg, 29 kil po 40 vin. „ 1T60 ostane . . . K 2350 1 liter olja povzroči toraj zavodu samemu 1 K 7 vinarjev stroškov. Ako pa vzamemo za preračunanje ceno neoluščenih koščic z 80 vinarji za kilogram kakor jih «edaj plačuje ccnlrala za olje in mast, upoštevamo nadalje tudi to, da se iz njih ne dobi toliko olja in prge nimajo take vrednosti, znašajo stroški izdelovanja primerno več; nikakor pa ne prekoračijo zneska 2 K od litra olja. Cena o Času tega poročila je bila dosti višja. Razno. Živinski in svinjski sejmi v Ptuju zopet ot-vorjeni. Kakor znano, je izbruhnila pred nekaj časom v nekaterih krajih ptujskega političnega okraja nevarna kužna bolezen na gobcih in parkljih. Prizadevanju merodajnih činiteljov se je posrečilo, da se je ta bolezen ne samo omejila, marveč tudi popolnoma odpravila. Vsled tega so tudi vsi ž "i vinski in svinjski sejmi v Ptuju zopet, dovoljeni in se vršijo tako, kakor pred izbruhom bolezni. Svinjski sejmi se vršijo v Ptuju vsako sredo, živinski sejmi pa vsak drugi torek. Prihodnji živinski sejem bode dne 7. novembra, prihodnji svinjski sejem dne 2. novembra. Opozarjamo cenjene živinorejce in kupce na to in upamo v interesu domačega gospodarstva na mnogobrojno udeležbo. Kmetice, pamet! Nimamo navade, da bi medene besede govorili, kadar nam tiči gron-kost v srcu. Tudi nam ni treba dokazovati, da smo že skoraj več kot 15 let zastopali prave kmetske interese naših pokrajin. Huj-skati zna pač vsaka ..slapa" ali nam se ne gre za hujskanje. Mi potresujemo sedanji vojni položaj tako, kakor je v resnici. Mi ne skrivamo ničesar in mi se tudi ne bojimo resnice povedati. Ko bi bili vsi kmetje-možje doma, bi nam gotovo priznali, da imamo prav. Žal, da imajo zdaj — zlasti pri ženskah — gotovi hujskači izredno veliki vpliv. Izpregovorili bi danes radi celo vrsto stvari; ali razne okoliščine, ki se jih v sedanjih razmerah niti omeniti ne sme, brez da bi tu ali tam gotovo nervoznost povzročile, nas obsojajo v molk. Časopis bi moral dandanes imeti pravzaprav le to-le vsebino : — — — --------— ! ! ! Pa pustimo to, kajti drugače bi znale celo te čite izginiti, kakor so v našem listu že izginili, članki, ki smo jih v ,,Straži" in ..Slovenskem gospodarju'1 čitali... Povedati bi imeli danes le kmeticam par stvari. V zadnjih časih smo n. p. opazovali pri mestnih trgovinah, da se tam v gotovih urah in dneh zbirajo cele množine kmetskih žensk, ki čakajo s karto in denarjem na to ali ono blago. Zlasti pri sladkorju se to opazuje. Gotovo privoščimo tudi mi kmeticam in njih družinam sladko kavo. Pred nekaj leti sicer na kmetih ni noben vrag povprašal za strupeno kavo. Vsakdo je bil tam s kako mlečno jedjo zadovoljen in zasmehovali so meščane, ki so si svojo cikorino čorbo oslaj-šali z belim sladkorjem. Žal, da so na kmetih danes to neumnost posnemali in da se danes trgajo za drago kavo in sladkor, kakor vrag za verno dušo. V mestih bi bilo mnogo ljudi, ki bi Boga na kolenih hvalili, ako bi zamogli namesto kave svoji deci mleka ali žgancev dati. . . Pri mestnih trgovinah pa stoji dandanes na stotine kmetskih žen, ki čakajo od ranega jutra pa do večera na pol kile cukra. Doma jim delo zaostaja, — to jih nič ne briga! Doma jim ostaja deca brez nadzorstva, — to jih ne boli! Doma jim zanemarja gospodarstvo, katerega ne more v vojni stoječi mož nadzirovati. Vse to je gotovim ženskam deveta briga. Za en „kofetek", za en ..cukrček" zapravljajo čas. In čas je danes denar, je več kot denar in več kot zlato ... . Kmetice ! Vaši možje se bodejo po zmagovito dokončani vojni vrnili in vprašali vas bodejo: Kaj si napravila iz mojega posestva, iz moje očetnjave, iz moje nedolžne dece ? ... Vse to je treba pomisliti in — brez hujskanja premisliti ! Zabavali se bodemo pozneje; danes pa je treba vpoštevati, da je vsaka ura izgubljenega dela pravo izdajalstvo na tisti domovini, katero branijo kmetski možje s svojo srčno krvjo. To smo hoteli povedati za danes. Prihodnjič še več, pa brez ozira na zamero posameznikov! Iz bojnega polja nam pišejo : Severno bo--jišče, dne 18. oktobra 1916. Velecenjeni! Iskrene pozdrave g. vodji in vsem pletarjem državne in deželne pletarske družbe v Sv. Barbari v Halozah — iz daljne prav mrzle gore, kjer zdrav sem in dobro mi gre . . . Pozdrave pošilja Vaš zvesti prijatelj Barbar-čah Joh. Jerence, L. G. k. u. k. B.-Abtlg. 11, Etappenfeldpost 200. Iz bojišča se nam piše : ..Dragi ..Stajerc" ! Tudi mi train-vozniki ti moramo naznaniti našo vojaško službo. Mi noč in dan vozimo pijačo in jedila, da našim vojakom ni nobena sila; vi vojaki pa le pogumno naprej, da hitro potirate sovražnega Italijana nazaj. Ti pa, dragi „Štajerc", pridno prihajaj k nam, in te prosimo, prinesi nam kmalu od ljubega mira kaj, da se vrnemo v naš ljubi domovinski kraj, kjer prebivajo naši ljubi. Poz. dravljamo vse naše žalostne žene in otročičke-Train-vojak Furlan Franc, Dobova pri Brežicah ; Franc Pečnik iz Dol. vasi pri Artičah; Jožef Kukovica pri Brežicah ; Franc Trstc-njak, Grabonos pri Sv. Juriju na Sčavnici; Jožef Slana, Sv. Križ pri Ljutomeru ; Martin Čolnik v Drakovcih; Franc Kolednik v Med-ribniki št. 7, sv. Barbara v Halozah. Subvencionirane bike se ne sme rekvirirati. C. kr. kmetijska družba opozarja okrajne odbore, občinska predstojništva in lastnike subvencioniranih bikov, da ne smejo oddajati subvencioniranih bikov — in sicer tudi ne potom rekvizicije — pred pretekom dveletne rejne dobe ali pa sploh pred potekom še na-daljnega leta, če se je bikorejcu priznala posebna nagrada za to, da obdrži bika za ple-menitev še nadaljno leto. Mariborski prostovoljni strelci. Gosp. Franc F a s c h i n g, v miru mariborski učitelj in zdaj bataljonski adjutant prostovoljnih strelcev na bojišču, piše g. direktorju Philip-p e k u glede mariborskih strelcev med drugim tako-le : ,,MIadeniči so v resnici veliko storili. Tako na primer vrgla sta dva ,.švar-mai; strelcev (24 mož) en italijanski bataljon. Doslej je bilo 58 strelcev dekoriranih." Pač Častno za našo spodnještajersko mladino! [ V konkurz je prišel mariborski špecerijski trgovec Kari K a s i m i r. Za konkurznega komisarja je bil imenovan dež. sodni svetnik dr. G. Wokaun, za oskrbnika mase pa odvetnik dr. Fritz Juritsch. Izmišljeni rop. Iz Središča se poroča: Barbara Kirič iz Huma je izgubila par Čevljev. Da ne bi bila od svojcev kaznovana, povedala je, da je bila od neznancev napadena in oropana. Orožniki so seveda kmalu dognali, da se je deklina lagala in so celo zadevo ormožki sodniji izročili. Kamenje prati braovlaku. Pred kratkim je nekdo na progi Ponikva-Grobelnona popoldanski brzovlak vrgel veliki kamen* ki je eno okno prvega razreda razbil, brez da bi koga ranil. Orožniki zasledujejo storilca. Srebrna poroka. Dne 26. t. m. praznoval je vrli naš somišljenik odvetnik gosp. dr. G. D e 1 p i n s svojo splošno spoštovano soprogo srebrno poroko. Čestitamo paru prav iskreno ! Odlikovanje od Rdečega križa. G. Martin M u r s c h e t z, gostilničar in posestnik v Stri-hovcu pri Št. Ilj u (Slov. gor.) bilje za svoje nabiralno delovanje v prid ..Rdečega križa" z bronasto častno medajlo odlikovan. G. Mur-schetz je vrh' naš somišljenik in mu prisrčno čestitamo. Železničarjeva smrt. Iz Maribora se poroča: Dne 22. t. m. našli so kondukterja — 6 - Karla J e r e b a nedaleč od mariborskega železniškega mostu mrtvega ležati. Od desne roke so bili prsti odtrgani, na glavi pa je imel smrtno rano. Jereb se je hotel v službo podati, Sel pri temu čez železniški most in ga jo ena tamošnjih lokomotiv prijela ter usmrti la. Ponesrečeni napad na amerikanskega predsednika. K.-B. poroča iz Londona z dne 21. oktobra. ..Central News" poročajo iz Novega Yorka, da je včeraj neki mož( ki je imel pri sobi en nož in eno steklenico z neko tekočino, skočil na au.tomobi! predsednika W i 1 -s o n a. Mož, o katerem se sodi, da je duševno moten, bil je dol vržen in aretiran. Kako se poklada divji kostanj ? V Porenju na Nemškem že od nekdaj pokladajo divji kostanj vprežnim in klavnim volom. Konji in svinjo divjega kostanja prav rade ne marajo, ker ima nek poseben grenak okus. Če se poklada kravam miekaricam, ima baje mleko neprijeten okus. V malih množinah pa se tudi kravam lahko poklada zdrobljenega divjega kostanja. Kostanj se zdrobi surov na sadnih mlinih ali pripravah za rezanje repe in korenja, Ker vsebuje divji kostanj skoro polovico vode, se hitro pokvari, ako leži na velikem kupu. Najbolje je, ako se kostanj razgrne na lesenem podu ali pa se ga v krušni peči nekoliko posuši. Kostanjev zdrob se mora po dva dni pustiti v vodi: s tem so izgubi nekoliko svojega grenkega okusa in služi pozneje kot izborno in lahko prebavljivo krmilo za svinje in konje. Surov divji kostanj ima približno toliko redilnih snovi kot ječmen, posušen pa ima redilno vrednost kot koruza. Svinje baje po krmljenju divjega kostanja prav izbora o debelijo. Kardinal Mercier, znani belgijski duSni nadpastir, ki se ima le milosti nemške vlade zahvaliti, da ni bil že davno obešen, pričel je zopet rogoviliti. Izdal je novi ..pastirski list', ki se ga že čita raz belgijskih prižnic. Ta list je še bolj hujskajoč, kakor vsi prejšnji. Govori tam o „mesarjenju" v Armeniji in objavlja molitev na ..angelja-varuha" naših sovražnikov. Ves pastirski list je popolnoma v duhu sovraštva in hujskarije spisan. Celo neki belgijski župnik je izjavil, da za-morejo taki spisi ljudstvo le vznemirjati in razburjati. Skrajni čas bi pač bil, da bi nemški gubemer tega duhovniškega hujskača, ki zlorablja cerkev v svoje politične namene, brez ozira na njegovo visoko dostojanstvo neškodljivega napravil. Filipescu — žrtev zeppelinskega napada? Pred kratkim smo poročali, da je umrl bivši romunski minister Filipescu, eden največjih agitatorjev za vojno proti Avstro-Ogrski. Zdaj poročajo nemški listi, da je Pilipesca ubila ena bomb, ki so jih nemški zeppelini zmetali IG. septembra na Btikarest. Ta bomba je namreč padla na uredništvo časopisa „Epoča . Eden urednikov je bil tako težko poškodovan, da so ga morali odnesti v bolnico, Filipesca, ki je bil v sosedni sobi, pa je eksplozija treščila ob zid. Bil je že bolan na srcu, ta nezgoda pa je nanj tako vplivala, da je čez nekaj časa umrl. Vojno-poštni promet s paketi je odslej tudi k vojno-poštnemu uradu štev. 168 dopuščen; vstavljen pa je k vojno - poštnemu uradu štev. 89. Ogenj. V stanovalni hiši posestnika Se-bastijana Hofgartner v Zellachu na Koroškem nastal je ogenj, ki je vpepelil poslopje, vso pohištvo, življenska sredstva in obleke. Prebivalci so si zamogli komaj življenje rešiti. Škode je za 5000 kron, zavarovalnina pa znaša le 3000 kron. Vstavljeno razpošiljanje jabolk. Izšla je na-rodba, po kateri je razpošiljanje svežih jabolk iz upravnega okrožja ene politične deželne oblasti po železnici ali parniku vezana na transportno dovoljenje politične okrajne oblasti. Zastrupil se je na Dunaju 28-letni Hans M e i 6 n e r iz Maribora. Nesrečnež je bil duševno bolan. Veliki požar. V Zavcih pri Ptuju izbruhnil je pri posestnici Ani Potočnik v gospodarskem poslopju ogenj, ki je poslopje z vso zalogo mrve in slame vpepelil. Tudi 7 svinj in 30 kokoši je zgorelo. 4 kosov govede je bilo tako opečenih, da se jih je moralo drugi dan zaklati. Tudi več gospodarskega orodja in en voz bil jo od ognja uničen. Po-sestnica ima za 5000 kron škode, medtem ko je lo za 640 kron zavarovana. Smrtna nesreča. Iz Maribora se poroča: Te dni našel je neki železniški čuvaj sredi v tunelu pri Št. Iljtt mrliča nekega vojaka, kateremu je zgornji del glave manjkal. Komisija je dognala, da je mrtvi 45-letni crno-vojniški infanterist Simon Z i 11 i n g e r iz sv. Jurja ob Pesnici, ki je pri 47. inf. regimentu služil. Kako je revež ponesrečil, se ni moglo dognati. Razne dopisnike iz Pole opozarjamo, da nam zdaj ni mogoče, gotove nam vposlane dopise in pritožbe objavljati. Radi bi prijateljem ustregli, ali to žalibog ni v naši moči, ker je objavljenje takih stvari strogo prepovedano. Prišli bodejo časi, ko se bode smelo tudi o teh zadevah govoriti. Za sedaj pa moramo vsi skupaj potrpeti. Cene krompirja. Občinski svet v P;uju je imel preteklo sredo pod predsedstvom župana g. Orniga redno javno sejo, v kateri se je m. dr. tudi o preskrbi prebivalstva z neobhodno potrebnimi življenskimi ■ sredstvi govorilo. Pri temu se je opozarjalo zlasti na čudovite cene pri krompirju. Glasom od višje oblasti določenih cen i sme namreč kmet za krompir zahtevati le 9 h pri eni kili, preku-pec pa 19 h ! ! ! ! To je pač čudovito razmerje. Občinski svet ptujski se je potegnil za kmete in je naročil v posebnem sklepu županu O r n i g u, da naj z vsem svojim vplivom pri merodajnih oblastih posreduje, da se nakupna cena k r o m p i r j a pri k m e-tu dvigne od 9 na 12 h, oziroma da se sme kmetu, ki pripelja krompir v mesto, vsaj za voznino plačati še 3 h. To bi bilo pravično ! Kmet naj dobi v e č z a krom-p i r. Upamo, da se bodejo i slovenski poslanci in drugi merodajjni činitelji za to stvar zanimali. Mestnemu svetu ptujskemu pa gre v imenu kmetov vsa zahvala! Izpred sodišča v Ptuju. Pred tukajšnjo okrajno sodnijo sta se imela zagovarjati znani ptujski čevljar P a v 1 i n i č in njegov pomočnik V e s j a k zaradi prav nečedue zadeve. Vesjak je namreč od nekega vojaka ,.kupo-val" — seveda po prav nizki ceni — erarične podplate. Te je potem njegov mojster poceni kupil, izdeloval in čevlje prav drago prodajal. Stvar je tokrat za oba še precej milostno izpadla. Čevljar P a v 1 i n i č bil je namreč obsojen na 200 kron denarne globe, njegov pomočnik V e s j a k pa na e n teden zapora. Mislimo, da bosta zdaj vedela, da so taki skrivni „kšofti": prepovedani .... Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brW zvezdic so letni in kramnrski sejmi; sejmi zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicana (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 28. oktobra v Mauritzen, okraj Frohnleiten ; v Koprivnici**, okr. Kozje; v Gleisdorfu ; v Windisch-Hartmannsdorfu, okr. Gleisdorf; v Judenburgu; pri Št. Janžu n. T.**, okr. Oberzeiring; na Muti**, okr. Ma-renperk ; v Gaishornu, okr. Rottonmann ; v Slovenski Bistrici** ; v Cmureku**; pri Sv. Tomažu**, okr. Ormož; v Furstenfeldu**; pri Sv. Štefanu**, okr. Kirchbach; pri Sv. Lovrencu**, okr. Bruck; v Gleinstattenu, okraj Arvež; v Brežicah (svinjski sejem); v AVal-du**, okr. Mautern; pri Št. Jurju na južni žel.**, okr. Celje ; v Gornjemgradu** ; v Voits-bergu**; pri Sv. Petru**, okr. ObervvOlz. Dne 29. oktobra v Kambergu, okraj Graška Okolica. Dne 1. novembra v Palfau, okr. St. Gallon. Dne 2. novembra v Deutschlands-bergu**; v Eggersdorfu, okr. Gleisdorf; v Breitenfeldu, okr. Feldbach; pri Št. Vidu**, okr. Lipnica; pri Allerheiligen, okraj Kind-berg; v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Gradcu (sejem s klavno živino in konjski sejem) ; na Bfegu pri Ptuju (svinjski seji v Lučanah (sejem z drobnico), okr. Ar| 1'tiiju 'svinjski sejem). Dne 3. no v e m bra v Pišecah**. ol Brežice: pri Št. Ožbaltu**. okr. Oberz v Rogatcu (svinjski sejem') : v Gradcu H ski sejem). Dne 4. nove m b r a. v Stein na Anin okr. Grobming ; v Ponikvi**, okraj -pri Jelšah ; v Konjicah* ; v Brežicah -sejem). Dne t>. n o v e m b r a v Wundschnfi okr. Graška Okolica : v Ligistu**. okr. berg ; v Brežicah** ; pri Sv. Magdalc Hartberg: v Knittelteldn** : pri Sv. Lenaitj v Slov. gor.**: v Celnici**, okr. Maril Sv. Vidu pri Ptuju** : v Fcldbaclv.i** : nachu**, okr. Irdning : v Pichelnu. okr. pri Št. Janžu, okr. Arvež ; v Wolfsbe okr. Wiidon : v Kindbergu**; pri Ne vi co okr. Celje; v Rečici, okraj Gornjigrad;J Murau. Dne 7. novembra v Celju ; v Ptuj« (konjski, govejski in sejem z žrebeti); v Had-goni*; v Ormožu (svinjski sejem; : v G (sejem s porabno živino). Zadnji telegrami. C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo. K-B. Dunaj, 26. oktobra. Rusko bojišče. Južno od Pre-deal-prelaza prodirajo honvedske čete uspešno. V gorovju BereczkJ očistili so Bavarci obmejne visočine. V JPotrusu so naše čete, boreče sej že na rumunski zemlji, sovražnika] zopet na raznih točkah vrgle. — Italijansko bojišče. Ni kraški visoki planoti in v Vipavski) dolini ljuti artilj. ogenj. Sovražni! oddelki so bili z ročnimi granatami zavrnjeni. * * Nemško poročilo. K.-B. Berlin, 26. oktobra.) (W.-B.). Z a p a d n o bojišče. Ob Sommi ugodni boji. Severno Ver-duna so Francozi zasedli goreti Douaumont. — Balkansko| bojišče. Rumuni so veliki donavski most pri Cernavodi razstrelili. Letalci so obmetali rumunske kolodvore z bombami. Loterijske številke. Gradec, 25. septem. 1916: 75, 31, 88, OS. S3. | Trst, 18. oktobra 191G : 89, 83, 31, 20. 40. i Pridni prodajalec in pridni, --gX^*«***-* zmožna tudi s čedni UtCIlCt) venščine, meta. se takoj pri A. F. Hickl, manifakturn trgovina v Ptuju. 7. — Seno, izborno okusno hra- ■Mslvo največje redilnc teti je 428 -umetni med ^aianje kruha. En pos-Jns bode o temu prepri-fftil.ubljen tudi kot pri-Izamočnate jedi. Napravi |nt* temne vrste moke rljive. 1'reprcči Šefe tsiave itd. En zavojček 135 vinarjev. Se dobi pri alnici Jos. Berdajs v mi, Zelarska ul. 18 in ■p po po Hi 13 zavojčkov za i krone. 428 ptije po najboljših ah Alex. Rosen-ig. Gradec, Ahnen-I BtraCe '22. 426 Konja lahko vožnjo brez lake, kupi vrtnar-) podjetje Ogriseg, Maribor. 425 ^pa jabolka in hruške |mizuo sadje) kupi fcf Strobl v Stern-thaiu. 427 Viničar § z nekaterimi delavskimi močmi se išče -za Schwa bo v vinograd v Sfcadtbergu pri Ptuju. VpraSa 8e v trgovini Schwab v Ptuju, Hauptplatz. m- Čaj"" ki ne potrebuje sladkorja ako se pridene ko zavre" čaj, ,,$lda-medeni prašek-' ali pa „Sida-ilmonadiil prašek", 2 do 3 kavne žlice Sida-praŠka na kozarec čaja. 1 zavojček „medem" stane 30 vin. in rlimonadni" prašek pa 40 vin. Po pošti se pošilja najmanje 12 zavojčkov po povzetju. Za otroke Jako priporočljivo. Neobhodno potrebno za vojake, izletnike in za domaČo rabo. Razpošitjal-nica Jos. Berdajs. Ljubljana, Zeljarska ulica 18. Za prekupce in trgovee pri večjem naroČilu 429 Kdor hoče svojcem na bojišču s posebno praktičnim Ijubavnim darilom i veliko veslja pripraviti, ta naj naroči mojo ceno 430 Tofno garnituro ,; cbstoječo iz sledečih, za vsacega vojaka neobhodno potrebnih vabilih predmetov: I armadna ura na napestnik z radij-cifernicu, ki sveti ponoči, s 3-lelno garancijo; 1 vojaška žepna svetilka z baterijo, elektr. luč v žepu, najboljši fabrikat; 1 aparat za lastno raziranje v elegantni izpeljavi, z rezervno Mino; 1 vojni žepni užigalnik, takoi ogenj pri vetru in dežju, brez bencina* 1 pero (FOlIfeder), piše vijoletno brez črnila, brez svinčnika, se le v vodi namoči; 1 vojaški žepni nož, solinSko jeklo, 2 klinji in priprava za odpiranje steklenic; 1 vojna denarnica iz juhte-imitacile, se praktično in varno zapre* Ti predmeti bi posamezno kupljeni 86 kron stali; zaradi velike zaloge odda ainkornplctno vojno garnituro, vse goraj popisane predmete za le 0&* 20 kron "^pQ proti povzetju (pri vojni pošti denar naprej). JAKOB KONIG, Dunaj III. 251, Lowengasse Nr. 37a. Proda sel en srednjo veliki skoraj nov, voz za vožnjo, fa Lesa vozov, konjska uprava, 2 veliki vozni lojtri, en plug in ono veliko železno peč, pri Wefiely, Ptuj, Ana-stasius-Griiust r. 15. Armadne ure na napestnik natančno regul. in repasirane, nikel ali jeklo K 12, 16, 20. Z radij-svetilnikom K 16, 20, 24. V srebru K 18, 24, 28. Z radij svetilnikom K 30, 36. Srebrna ura na napestnik K 30, 36, 40. 3 leta garancije. Razpošilja po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fa-brika ur Hanns Konrad, c. in k. dvorni liferant, Brux St. 1503 (Češko). Glavni cenik zastonj in poštnine prosto. Slab posluh, šumenje v ušesih, neprirojeno gluhost, mokroto v ušesih odpravi hitro in sigurno fluid za posluh Oton post. zavar. Vsak dan zahvalna pisma. originalne steklenice K 4-— s poštnino. Inst. Sanas, Dunaj VIL, Lercheiifeiderstrasse 125 348 Kundmachung. Iniblge Erloschens der in Be-traebt ivommenden Tierseucben sind die Si lato »1 Hal 13 železo ^so r tem velikem času mnogi reči, ki so domovini zrtve fali. I'a tudi Jrtve, ki so jih morale solidne trgovine svojim kupcem prinašati, se ne sme o nizko cenili, ako se pomisli, kako te&o se je zamoglo marsikatero potrebno blago preskrbeti. Tako se je zaradi morske zatvorbe in velikih vojaških dobav zlasti voljno težko dobilo in se jo jo moralo ogromno visoko plačati, Vkljub (emu je .stara .reno- . nvrana tvrdka Miklauc svojim kupcem vsa poirebna oblačila brez odmora no Uiko nizkih cenah oddaiala, da je zalo mnogoštevilno zahvalnih pisem dobila. Tudi zanaprej so v zalogi Inai.o zmernih cenah v le dobri, trajni kakovosti: perilo za Itii', damo in otroke, namizni prti, seni|etc, mizne in posteljne *. posteljno perilo, r.uhe, zimsko perilo, nogavice, telovniki, fiiokaiami, Figaro-.,Seclcn\varmer", delavski plašči, predpa-™ bluze, otroške obleke, obleke za gospode in dečke, hlače, j plašči, povrSniki, vremenski plašči, plašči za dame in de-kbla, krila, jakne, pelerine in vsa druga oblačila. [Štediti je zdaj važneje nego kdaj poprej! bae kupujte kakšne navidezno cene obleke, plašče, perilo itd., 1» kratki rabi razpadojo, marveč res ceno, trajna dobro od Miklauca. 393 Zahtevajte zastonj le franko ilust^ovanl cenik. und in Pettau wieder offen und iverden \\ i*.,'. or der Sperre ab-gehalten. Pettau, 24 Oktober 1916. Das Stadtamt 431 J 0 S. 0 R N I G e. h. Burgermeister. Razglas. Vsled ugasnenja v pošte v prihajajočih živinskih kug so T PtUJU zopet odprti in se vršijo kakor pred zatvorbo. Ptuj, 24. oktobra 1916. Mestni urad JOS. 0 R N I G L r. Župan. i svetovna dna hiša R. Miklauc, Ljubljana št. 357. obiskovalccn m-grns-razprodaja trgovcem, kroSnjarjeu sejmov za dobro blago. i iilijalke, 16 skladišč in delavnic. ivljeno 1869. Nobeno bazaisko blago! [Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnioe in punarsk« hiše postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se le* Modi itd., ter po aahteri takoj razžaga. Vsakdo pa sua« tudi aaat oblati, vrtati, spahati i. t. d. (judska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. T as za kopanjei ob delavnikih od 12. ure do 2 ure popoldne (blagajn* j« od H|l2. do 1. ure zaprta), ob neierjah in praznikih od 11. do 12 ure dopoldne. kopeli i vročini zrakom, oaro Brausebad" z rjuho K — 70 eitia do preklica vsako nedelje vsak praznik od 9. do 11. dopoldne vloge. 1244 06�0 11 Mm Mm - Radenska f i se dobi t vseh špecerijskih trgovinah. — Generalno zastopstvo za ptujski okraj Brata Slawitsch, Pti Neuničljivo je kolesje Sullnerjevih ur, kajti sestavljeno je le iz najboljšega mfterijala najskrbneje. Dobra Suttnerjeva ura traja pri veščem ravnanju z njo dalje nego tri navidezno „ceneu bazarske ure. Štev. 1316. Lepa ura na pendelj..........K 10-50 „ 1325. Ura na pendelj, gre 14 dni.......„ 20 — „ 1360. Lepa stenska ura..........» 4-80 „ 1376. Fina ura kukavica...........„ 17'— „ 1203. Dobra ura-budilnica..........„ 3-50 „ 1204. Ura-budiinica s kazalcem za datum . . . „ 5'— „ 1216. Fina ura budilnica.......... „ 780 „ 410. Roskopf-zcpna ura, nikel........„ 410 „ 513. Tula-iiike!-ura, dvojiii mantelj......„ 0-80 „ 1512. „Zenith"-nikel-ura, 15 rubisov.....„ 2625 „ 781. Srebrna Tula-ura, dvojni mantelj . . . . „ 21 — „ 1646. Usnjati zapestnik s srebrno uro.....„ 17'— „ 916. Srebrna verižica, masivna........„ 320 „ 989. Srebrni privesek, masiven........„ 1 '50 „ 1022. Srebrni rožni venec...........„ 5'70 „ 114. Duble zlata vratna verižica.......„ 5-80 „ 463. Duble zliti križec...........„ 1-50 „ 212. Srebrni prstan z lepim kamenjem . . . . „ 1'20 po povzetju ali naprej-poštljatvi denarja. Za kar ne dopade, denar nazaj. TiCfirO ure za gospode in dame, verižic, prstanov, predmetov. llaULt za kini; iz zlata in srebra dobite v bogato ilustriranem krasnem ceniku, ki se pošilja zastonj in franku, krščanske svetovne razpcslljainics 330 H. Suttner T Ljubljani X: Firma nima nobene filijalke. — Lastna fabrika ur v Švici. Svetovno znana vsled dobave najnatančnejših ur. Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi prot slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd; steklenica 2 K. Tekočina za prša in pljuce, stekl. 1'60 K, vel. stekl. 240 K proti kašlju, težki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Caj proti gihtu 1'50 K. — Balzam za giht, ude in Bvce stekl. 1'50 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1'50 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 160— Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 150. Razpošiljatev L. Eerbst, apoteka Bieibmg na Koroškem. t< (Wohsiiiig- and DIenstYermittlnng) službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izrrSnje Tie vrste pesrafovaaja najhitreje. f jMutacj* in pojasnil« V mestni stražnici (rotoTŽ). Uia na zapestnik z usnjatim jermenom, velika oblika K 6'—, radij K 10'—, mali format K 10—, 12—, radij 15—, 18'—. 5 precizijskim anker-kolesjem K 24'—. Znamka Cyma K 30'—, Ornega 50—, radij K 10'— več, z varstvom za steklo K 2 — več. — Vojua ura z dubrim anker-kolesjem K 6'—, la kakovost K 10'—, pravo srebro K 20-—. — z.epne ure-budilnice K 24—, radij K 32'—. — Primerni usnjati napestnik K 2 — posebej. Vojna budilnica, zaniklana, 20 cm visoka K 8*—. 3 leta garancije. Razpošiljatev le po rposlanju svote z 1 K za zavoj in porto franko po vsej Avstro-Ogrski in na bojišča po Prvi*alosi Max vojnih ur Bohnel Dunaj IV., Margaretenstrasse 27/51. Originalni fabrični cenik zastonj. ■ 287 Resna ženitbena ponudba. Mož, prikupljive zunanjosti, v najboljših letih, milega značaja, iscstransko izobražen, vojas'ine prest, toda prišel v vojski c b premoženje, išče gospodično ali vdovo z verjim posestvom, gostilno itd. U-nteru bo varčnega in dobrega gospodarja t olj vpoštevala kot denar, — za ženo. Pisma z naslovom in sliko, ki se častno vrne, ic vposlati pod „Srečna bodočnost I9I6-' na upravo tega ista. 419 3CJL3L? ? 397 Ameriška štedilna kava, lepo dišeča, izdatna in štedljiva, 5 kg vre6a za poskušnjo s potrebnim sladkorjem vred le K 26" — . Po povzetju pošilja A. Schapira izvoz kave Gaianta 490, Ogrsko. iz Portorico in zdrobljene (Bruch) kave, tosera in kavitiega zdreba je izboma ka mešanica, izdatna, okusna in cena j ena kila 5 kron samo pri J. 11 er, Raimundgasse Nr. 12. Poštna razpošiljatev vsak dan. chweineziichter! i in svinjerejci! Die Specharenmarkte in Pettau begannen mit Oktober. A lie Specliaren und Schweine-ziicliter konnen ihre Schwoine zu Mark te bringen. Das Fleisch wird an Ort nnd Stelle verkauft, ebenso der Speck, welch er naturlich run ge-gen die gesetzlichen Fettkarten ab-gegeben werden kann. Jeder Vorkauf ist strengstens untersagt. 0£— Die Specharenmarkte finden wie iiblich jeden Freitag statt. *"^H Stadtamt Pettau, 28. September 191G. Der Bitrgermeister JOS. 0RNIG e. h. Špeharski sejmi v Ptuju pričeli z oktobrom. Vsi špeharji in svinjerejci zamo-rejo svoje prašiče na sejem pripeljati. Meso se bode na lici mesta prodalo, istotako špeh, ki se pa oddaja seveda le proti postavnim kartam. Vsaka predprodaja je najstrožje prepovedana. Bfiff' Špeharski sejmi se vršijo kakor običajno vsaki petek.