165. številka.
Ljubljana, petek 21. julija.
IX. leto, 18T6.
SLOVENSKI
Dopisi n«J »e izvole frankirati.— Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohnanovej liiši St. '25—"2t> poleg gledališča v „zvezdi".
blagovolijo pošiljati naročnin«1, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Koliuanovej hiSi.
O pravu i št vo, na katero naj se
Adresa generalu Černjajevu.
Moskovski slovanski odbor je poslal ge neralu Černjajevu telegrafično ovo adreso zaupanja :
„Zlata Moskva, prestolnica carjev, in kratica vseh ruskih mest pošilja tebi in vojakom tvojim, našim svobodoumnim bratom, najsrčnejše pozdravilo.   Vsak od nas isto čuti,  kar tišči tvoje prsi in prsi tvojih vojnikov. Naprej torej, razsvitljeni junak, in zinagalec silnega Samar-kanda! Sveta misel Slova nstva naj te vodi k zmagi! Naj se zopet zasveti nozmag-ljivi križ  na stolpu sv. Sofije.   Pod sijajem njegovim naj zamrkne svetlost polumeseca kot vosek, ki se taje pred ognjem. Tvoja zrn aga i naša zmaga.   Ta deviza nahaja v prsih vsacega živega Rusa najtoplejši odziv.   Mi ti kočemo z vsem pomagati:  Novcev in orožja ti bomo dali, in milijonov slovanskih src ti ne bode manjkalo. Vse ti hočemo žrtvovati, kar zaslužuje svest in miselSlovanstva. In ko bi promenila vojna sreča tvojo strategično znanje  in   bi   izdala  neustrašivost hrabrih sinov   Balkanskih,   bodi  gotov,   da bodemo mi, ruski narod, učinili to, kar išče naša čast, in kar nam zapoveduje naš narodni in religi jozni čut.   Preko gorečih sel in mest, preko trupel naših neprijateljov, prožili bodemo tebi in bratom  svojim  na Balkanu železno roko svojo.   Upamo, da prija teljske države, ki so nam hvaležnosti dolžne, ne bodo izneverile se, da osvtarimo misel, ka tero i sam bog mora podpirati.   No  ko bi nas vse izdalo, bi   odšli v rede protivnikov tudi ti, katere imamo za svoje prijatelje, ne bode nam nič druzega ostalo, nego da se od snežnih vrhov Sibira, do palmovih bregov črnogorskih, od ustja Amura
do reke Visle poprime m o meča in \e preko život 100 milijonov državljanov bodo neprijatelji Balkan mogli na novo v verigo okovati. Slava ideji slovanskej! Slava narodnej Rusiji."
Tako adresa Rusov.   To je jezik slovanske bodočnosti!
Jugoslovansko bojišče.
Lješanin je 2 je dni m oddelkom, torej ne s celo svojo vojsko prijel   18. julija krilo turške vojske in vrgel Turke iz treh šanc, vendar jih je potem zopet popustil, ko so Turki dobili izdatno pomoč. — Ta boj bi pričal, da ima dunajsk konservativen list  prav,  v katerem nek vojak o vseh teh bojih tako-lesodi „Ponavljevani boji na Timoku imajo bolj de monstrativen značaj.  Nobena iz obeh armad nij zdaj močna dovolj, da bi tako veliko operacijo naredila, ka bi bila odločilna v vojni Vsaka bi se v nevarnost postavila, ki bi predaleč v sovražnikovo deželo zašla. Ker ko bi Osman-paša tudi prodrl,  prime  ga na levem krilu srbska  armada od Niša.   Isto tako bi Lješanin prišel v tak položaj, ko bi Vidin na stran pustivši v Bulgarijo šel.w — Glavna in odločilna bitva bode torej na jugu.
Vse novosti iz turškega vira se izkazujejo neresnične. Da stvari za Srbe veliko bolje stoje, izpoznavajo sedaj nekoliko užc tudi slo-vano-sovražni listi. Černjajev, o katerem so turkofili poročali, da je pobit, da je bil z Babine plave vržen itd., napreduje baš na tej liniji, dobil je baje 18.000 mož pomoči, Babino glavo je še bolj utvrdil in v njo posadil dobro posadko, ter cesto v Sofijo posel.
Turki so pri Ljuboviji na Drini zopet poskušali črez mejo priti ali so bili odbiti. Po-
navlja se iz Belgrada, da Turki nikjer ne stoje na srbskih tleh.
Turki koljejo in more ne le ranjence, ki jim v roke padejo, temuč tudi otroke in žene kristijanske. A Srbi ujete turško ranjence v bolnicah oskrbujejo.
One grdobe in neusmiljenosti turška vlada sama priznava, ker iz Carigrada poroča vladen telegram, da je proglas obznanjen, ki ukazuje, da se imajo oni turški vojaki, ki raz-bojnikujejo in more, kaznovati. Kiani-paša je šel v Bulgarijo Čerkeze od klanja Kristijanov odvračat. Ali vse to so le obljube. V Turčiji nij nobenega reda več, ukazi so zastonj!
O dogodkih okolo Mostara piše ,,PoL Corr.": Vsa planjava okolo Gačkega in mesto Matohia udali so se Črnogorcem. Turška posadka so je potegnila nazaj v utvrjen ostrog, katerega so pa vstaši pod poveljem Sočice uže obkolili. Pretočeno soboto so zaseli Črnogorci Nevesinje. Turška garnizija so je pomaknila nazaj v utvrjcno kasarno. V glavnem mestu Hercegovine, v Mostaru nij bilo skoro nič turške vojske, samo jedna karavla zgor Mostara je imela le malo garnizijo. Pri Blagaju pričakuje se bitka. Muktar-paša odmar-širal je na nagloma s svojo vojsko iz Sarajeva proti Mostaru. Na njegovo mesto pride menda Derviš-paša in prevzame poveljništvo v Bosni.
V zadnjih osmih dnevih je iz Belgrada prišlo 15.000 prostovoljcov v Bulgarijo in Bosno k srbskim amadnim oddelom. K Malemu Zvomiku odposlani so veliki obsedni topovi. V nekaj dnevih bode tvrdnjavo Veliki Zvornik na levem bregu Drine, srbska, vojska cerni-rala in obstreljavati začela. Veliki Zvornik je močna trvdnjava na precej  visokem skal-
kiste k«
Vzetje Kazani.
(Spisal po Petruševskoin in drnzih J. tttoklasa.) Oslobodivši se iz sužnosti tatarske, nij se že dolgo mogla rešiti moskovska Rusija od tatarskega zla, in dolgo časa je trpela od Krim cev in Kazencev. Krim je bil silen; ležal je daleč od ruske meje, a zato jo bio teško proti njemu vojskovati se. Bilo je treba pa tudi nadvladati druzega sovražnika, Kazan, bližnjega in slabega soseda, ali brezstidnega in vrinljivega. Rusi se nijso samo jedenkrat vzdignili z vojsko na to mesto; car Ivan Va-siljević IV. je še mlad vojskoval s Kazanci dvakrat, ali radi deževja in slabih potov s slabim vspehom. Vračaje so iz druzega pohoda izbral si je vendar na kazanskej zemlji nekov kraj ter zapovedal tukaj sezidati novo mesto Svijažesk.
Takrat jo Kazan živela s Krimom v miru in slogi; krimski prijatelji v njej so bili silni. Ali komaj je Ivan Vasiljevič precejšen kos kazanske zemlje osvojil in sezidal na njem rusko mesto, uže so se sprli Kazanci s Krimei ter začoli dopisivati z Moskvo. Ivan Vasiljevič je dal Ka-zancem carja &ig-Aleja, kazanskega cnrjeviča, ki je do tega časa živel v Rusiji. On je moral Vasiljeviru priseči, da bode odpustil iz Kazani vse zasužnjene, koje so Tatari v raznih časih polovili. Kazanci so precej oslobodili in odpustili <10 tisoč Husov, ostale pa so skrivali ter jih nijso hoteli oddati, lu čeravno je novi car Šig-Alej pryateljstvoval /. Ivanom Vasilje-vićem vendar nij mogel pri celej tej stvari pomoči: bal se je namreč bune. V Kazani pa so začeli v kratkem naviti radi njegovih surovih običajev, radi mno/ili smrtnih kaznij in tudi zato, ker nij zahteval od ruskega carja na/.aj zemlje osvojene okoli Svijažeska, Tatarski knezi so poslali v Moskvo poslance pro-
sit gosudarja, da bi odstranil carja Šig-Aleja, prevzel Kazan v svoje roke ter poslal v njo namestnika. Ivan Vasiljevič je v to privolil: odpravil Šig-Aleja in poslal v Kazan svojega vojvodo. Ali Kazanci so lokavili, porabili čas ter vojvodo ne pustili v mesto. Videč, da so ne da ž njimi nič z dobrim opraviti, začel so jo Ivan Vasiljevič pripravljati za pohod. V juniju 1. 1552. se je poslovil gosudar s svojo ženo, naložil jej, da naj moli zanj, daje vboga-ime, in odpušča zavrženim ; potem je pomolil v uspenskem soboru, sprejel blagoslov od metropolita ter se skesanjem spominjal svojih grehov. Ko jo bil on uže z vojsko na poti, pritekel je k njemu iz južne meje glasnik ter mu javil, da so so pokazali Krinici. Car so je obrnil proti njim, ali nij utegnil še crez reko Oko prebroditi, ko je bilo uže vse dovršeno. Krimci namreč so mislili vzeti mesto Tulo, ali Tuljaki so jo odbili, a potem z.ičuvši, da gredo Tuli na pomoč carske čete, pobegnili
natem griču, v njej je sedaj 2000 nizamov, 1 tabor redifov in 4 tabori baži-bozukov.
Iz Ruš čuk a v Bulgariji se 12. t. m. piše: Turške oblastnije nijso zastonj vse v strahu vsled vstanka v Bulgariji, in vsled vojne s Srbijo. Kajmakani so sicer jako ostri, v izvrševanji postav, a vsejedno se ne dado Bulgari več zadržati odkar je boj mej Srbijo in Turčijo počel se. Po natančnem izraču-njenji je od 1. julija na tej strani Tuna-vilajeta najmenj 1500 Bulgarov zaprtih, da je pa vse zapiranje le olje v ogenj, naj spričuje sledeče : Za hrbtom turške armade vzdignile so se vasi: Dudulajca Krajkovzi in Secenica na Mo-ravi do Novosela in Rakitnica, in na Donavi vse vasi. Vzdigovanje teh ljudij na orožje vršilo se je v prav lepem redu. Prebivalci izvolili so si najprvo svojega poveljnika, kateremu so obljubili pokorščino. Moški prebivalci jedne vasi združijo se s prebivalci sosednje vasi, mej tem ko pusto doma nekaj mož, kateri naj bi v sili branili vas pred napadi, kateri so sedaj v Bolgariji na dnevnem redu. Vstali donavskih vasij so pod poveljem znanega Filipa, vstaši Nišaeskega sandžaka pa pod poveljem Kosto-marova. Vse te čete, katere so popolnem oborožene, so uže več turških oddelov, katere njih glavna armada odpošilja sem ter tijii, prijeli jih in jim zelo škodovali. Komaj poldrugo uro od Vidina in jedno miljo od Rakitniee bila se je mej jedno tako bulgarsko četo in pol batalijonom nizamov, kateri so ravno iz Ru-Sčuka prišli, precejšnja bitka. Hassan beg zapodil je sicer početkom vstaše nazaj, ko so pa dobili vstaši še 150 mož pomoči pod poveljem Vojnova, prijeli so zopet nizame, kateri so pobegnili, pustivši puške in konje vsta-Šem. V Vidinu pak so mislili, da je srbska vojska uže blizu in vstal je tak strah, da so vse mostove tvrdnjave zaprli.
Osman-paša, kateri proti Lješaninu operira, razpošilja sedaj male čete na lov proti vstašem, da bi si s tem vsaj od zadaj pot oprostil. S tem si glavno svojo armado slabi, več je pa še v strahu, ker je od 3. julija sem uže zopet 12.000 Bulgarov za hrbtom mu za orožje poprijelo.
V Macedoniji zbirajo se tudi vstaške čete, in tam jo sedaj vse turške regularne vojske samo 4000 mož, kateri se pa še razpošiljajo na vse strani. Čerkezom tudi Turki skoraj ne verjamejo, ter jim kaj malo zaupajo, ker častnike, kateri so $im oddeljeni, pretepajo in se raztresajo kakor jim je drago, da morejo po-
so vsi Krimci. Gosudar se je vrnil zopet proti Kazani in posle dolzega pohoda srečno prispel pod mesto.
Tol drugi sto tisoč ruske vojske je ob-leglo Kazan ; v mestu, za lesenimi stenami se je pa utaborilo 30 tisoč odbranih tatarskih vojnikov skupaj s carjem, katerega so si Kazanci izbrali. Ivan Vasiljevič je zapovedal pripravljati se za napad ter plesti ture, t. j. košare, za katerim so se, nasipavši jo z zemljo, strelci skrivali pred sovražnimi strelicami in ognjenim bojem ter postavili svoje topove. Delo je šlo hitro od rok; okoli vso Kazani so postavili ture in čvrst lesen plot, tako, da se nij moglo v mesto niti iz mesta. Dokončavši le to delo poklical je car k sebi nemškega mojstra veščega v obleganji mest in velel izkopati pod Kazanj o podkop. Mej tem, ko je Nemec delal svoj posel, skušal je car zvedeti, od kod Kazanci vodo dobivajo: reko Kazanko bo jim uže davnaj odpeljali.   Mej tem pa se
tem slobodno ropati in ubijati. Turki tedaj so na to druhal sami jako ljuti, ter nečejo nič več vedeti o njih. Iz Kalofara so baži-božuki z orožjem izgnali Čerkeze. Te dve vrsti turške vojske se mej soboj vedno sovražite in to vsled poželjenja po ropanji. Tri tem boji palo je 80 Čerkezov in 12 baži-božukov.
Od Drine se mej drugim piše „Istoku": „Pri jednoj večeri pod šatorom Vlajkovića (poveljnika prostovoljcev) dovedu jednog zve-zanog Turčina, koji drktao i predao se već svojoj sudbini. Vlajković ustane i trgne sablju
— jadnik mišljaše, da če mu glavu posjeći, a Vlajković mu poseće uzice (vezi), te Turčin postade slobodan. Vlajković mu reče: „Ne čudi se, tako hrišćani postupaju sa zarobljenicima!" Turčin još dugo nije mogao verovati, ali se malo po malo oslobodi in počme srkati kavu i piti rakiju, s kojom su ga nudili. Kad se razćeretao, razvezao je pripovedovati o tome, kako bi svi listom Turci bacili oružje, kad bi znali, da se tako postupa u srpskom logoru."
— Dalje pravi dopisnik istega lista: „U svima bitkama u Beljini odlikovali su se svojevoljci, kojima bi valjalo ostraguše dati. Oni su bili Turke i onda kad je truba oglasila povratak. Njihove vodje Vlajković i Pajo Putnik pravi su junaci; oni idu na konjima napred, hiljadama zrna zuji okolo njih, a oni samo dovikuju: Napred braćo, za krst častni i slobodu zlatnu!"
Politični razgled.
Hotrt*iiJe <t«»£ele.
V Ljubljani 20. julija.
O shodu cesiirjevvm v Salcburgu jedni listi pravijo, da ne bode nič političen, ker se je vse uže u Zakupih sklenilo, drugi pa menijo, da je čas prevažen, da bi se mogla monarha politike ogniti. „Neues VViener Tag-blatt" celo pri tej priliki omenja, da je velik boj mej Slovanstvom in Nemštvom jedenkrat neizogiben. —
Grof jAnđvtt**y nastopi kmalu osemdnevni odpust. Pa čudno ie da glavni minister zdaj na odpust hodi, ko je na meji države velika vojska ! Mar na odpust za vedno! Vrlo bi ustregel.
ViiunJ<» <l r/uve.
St h.tli „Istok" piše: „Ker se „P. L." prijemlje na tobožnji sklep, da Rusija in Avstrija ne bodo dopustili zjedinjenje Bosne s Hercegovino, more pokojno spati, ker za te angleške plane o novej vazalnoj državi ne bi Srbija in Črna gora izvlekla meča. Načelo nemešanja usvojeno je od Avstrije — to je za nas  mnogo  večjo  važnosti, nego
je bilo nabralo v ruskem taboru mnogo ujetih, ki so pribežali iz Kazani. Oni so povedali carju, da je pri bregu reke skrit studenec, a da hodijo ponj iz Kazani pod zemljo. Car je zapovedal ljudem nemškega mojstra, da naj podkopljejo do studenca. Začeli so kopati pod zemljo; kopali so deset dni, dan in noč; nazadnje so slišali nad soboj človeški glas : to so šli Kazanci po vodo. Povedali so carju; on je zapovedal postaviti pod ta podzemeljski hodnik 11 sodčekov smodnika ter ga zapaliti. Podkop je zletel z gromom v zrak razmetal po zraku kamenje in bruna ter porušil po obližji mestni zid. Ruski odvažni vojaki so skočili v mesto, poklali mnogo Tatarjev, druge polovili ter je odpeljali s soboj v plen. V narodnej pesni se poje o tem takole: „Kak on grozen car pod Kazanj podstupil, — Pod rječku pod Kazanku podkop podvodil, — Pod druguju staronu — pod Sulaj rjeku, — Sorok boček (sodčekov)  zakati   (zavalil) so ljutim
vprašanje, ali bode ali ne bode Andrassv več dolgo v Avstriji kancelar. Avstrija in Rusija imati zdaj isto politiko.
ItitimtnsUit vlada uže izmika. Iz Bukurešta se 10. juhja telegrafira, da nasvetovana mobilizacija vojske pomenja le utrjenje obser-vacijskega kora na srbskej meji. Ali živ človek ne umeje čemu tega treba! — Tudi je-robi v Berlinu v „Nord. Allg. Ztg." preklicu-jejo rumunsko ratoljubje.
O fmt'ikei piše oficijozen list: Kralj in narod grški so bili do zdaj za nevtraliteto. Ali kolikor bolj se trenotek bliža, ko bode Evropa če prav le diplomatično, v delo stopila, zaveda se i grška vlada velike odgovornosti, ki jo ima, da grške iuterese varuje. To je: Srbi naj sami vse izvojujejo za vlaške Rumune in nevredne sine starih Helenov.
Tiir&Ui vojaki še imena svojega sultana ne poznajo. Pri Vidinu so jih Srbi ujeli nekaj tacih, ki so mislili, da se bore še za Abdul-Aziza, — Dunajski „N. W. T." pa tudi celo piše, da novi sultan Murat V. — nori, ima „delirium tremens," ker je v svojej mladosti preobilo užival vina itd.
V Fjf»9i*li»nn je v spodnjej zbornici 19. t. m. izjavil državni podkancelar Bourke, da nema nič natančnejih poročil o sklicanji r u m u n s k i h rezerv. Jenkins je dejal, da bode interpeliral Disraelija, ali je odgovor Derbvjev znanej deputaciji ohcijalen izraz vladne politiko ali ne.
Dopisi.
Iz I«lrij<» 19. julija. [Izv. dop.] Kakor sem vam uže poročal, napravila je idrijska čitalnica pretočeno nedeljo veselico na pristavi g. Leskovčcvi. Odkritosrčno moram obstati, ka se nihče nij nadejal tako sijajnega vspeha, zavoljo tega je pak tudi sedaj hvala obča in povsod se izražuje jednoglasno želja, naj bi odbor kmalu zopet napravil izlet baš na pristavo, ker mora se javno priznati, da nij malo pripomogla k razveseljevanji g. Leskovčeva gostoljubnost. — Ko bi hotel o posameznostih govoriti, vzelo bi tako početje preveliko prostora in prepričan sem, da bodo tudi oni zadovoljni, katerih osobno ne navedem, ako jih zagotovim, da stvoril je vsak sodelovalec potrebno k harmonični celoti. Izmej pesen pridobile so si Hajdrihovi „Slava Slovencem", „Mladini" in Kocijančičev nežni čveterospev „Slovo", splošno priznanje. — Vrlo dobro se je držala čitalnična godba. O njej bi ne bilo treba sicer ničesar pisati, ker je tako uže obče znana, a denes nam dajo povod k temu dogodek, ki je vzbudil veliko iznenado i potem tem večjo zadovoljnost. Ko se je preselilo namreč društvo ob mraku iz prostega, kjer
zeljem (smodnikom), — So ljutim zeljem — so porohom. Zažigali mi na bočkah sveči vosku jarago (čist), — Zažžemši (zazgavŠi) sveči sami proč otošli, A zlie Tatarčenki po stjenočke (mestni zid) pohaživajut (hodijo), — Našego carja bjelago Ivana Vasiljevića podraživajut. — Ti ne gorod prišel brat (vzeti), prišel til (hrbet) kazat!" — Na to grozni car Ivan Vasiljevič oserdilsja:— „Podavaj mne puška-rev (topničar) kaznit vješati!" — Kak i vi-bralsja iz njih molodoj puškar: — Ne izvol, gosudar, nas vješat kaznit, — Daj ti nam, gosudar, rječi govorit: — Naražu — to (vidno svoječi onje skoro gorjat, — V podzemlji svo-ječi ne skoro tepljatsja." — Ne uspjel slova kazat — Stalo hočki rvat, — Stalo bočki rvat — jenilju narozno metat, — Kak stjeni brosalo (metala) za Sulaj-rjeku, — I pobilo vseh Tatar kameničkom. —
Po razdejanji hodnika so začeli Kazanci v stiski hoditi po vodo v malen smraden potok;
plesalo je mej druzimi točkami 44 parov ka-driljo, v zgornje prostore, vstopile so se čitalnične gospodičine v plesalni dvorani v po-lukrog, za njimi pak vsa druga gospoda, da je bil prostor natlačen, in ko se je približal dosedaj odstranjeni društveni kapelnik in pe-vovodja g. Jan. Serjun k na njega čakajočej godbi — stopi iz sredine „primadonna" čitalnična, gospodičina Fani Tušar-jeva ter izroči s primernim nagovorom v imenu čitalniških deklet kapelniku krasen šop, katerega so združeno napravile nežne ročice narodnih gospic. Burni živio-klici, glasno ploskanje bilo je priča, da je i drugo občinstvo povsem zadovoljno z takim priznanjam velicih zaslug Serjunovih za narodno stvar, in ko se je še od moške strani poudarjalo neumorno delovanje iz zavida premalo spoštovanega moža, nij skoraj prenehati hotelo klicanje: živio Serjun! — Možje bil tako ginjen, da mu nij bilo moč ničesar odgovoriti, rekel je samo: „V zahvalo bodemo jedno zaigrali, oprostite, jaz ne morem govoriti". Vtisa te ovacije vam ne morem popisati, kaj tacega se pač le malo komu naredi, a g. Jan. Serjun je mož, kateri tako čast in hvalo popolnem zasluži. Kdor pozna idrijsko razmere, mora pritrditi, da živimo pri nas pod absolutizmom, čitalnica ne šteje mnogo delavnih močij, g. Serjun pak ne le da dela neprene homa za godbo i petje, ampak žrtvuje svoje moči tudi brezplačn o narodnemu napredku.
Po dokončanoj ovaciji pričel se je ples. Mej plesom popovalo je mlado in staro, gospodičine kakor gospe, možje kakor fantje. Nič nij kalilo veselja, vsacemu se je bralo na celu, kako zadovoljno mu srce bije. Ob treh zjutraj vzdignila se je vsa druščina proti Idriji in čudne misli obhajale so človeka, videčega revne rudarje v jamo iti, mi pak smo se podajali ob jutranjej zori k počitku.
Iz l4i*Nl4«kKit 10. julija [Izv. dop.] Fo vsej olikanej Evropi začelo se je gledati na to, da se državnoj vladi zmirom več bremen odvzame, ter državljanom, po občinah naloži. Vodilna misel pri tem je ta, da se državljan več za državne reči zanima, da on nekaj dela stori, katerega mu nij treba plačati, in tretjič pride državljanstvo po tem potu do večje svobode, ker ne samo, da bodo posamezni državljani prava občin krepko branili, ampak tudi vladnemu vplivu, ki navadno jednej stranki služi, bode s tem ast podbita ali skrhana.
Da se to tem lažje doseže, je povsod
ta voda pa je bila spridena, gnjila: od nje so otekali in umirali.
Mej tem pa so obsedali mesto nepretrgano. Proti jednim vratom so.postavili Rusi lesen stolp, visok G sežnjev ter postavili v njega strelce. Strelci so streljali iz stolpa v mesto ter pobili mnogo naroda. Kazanci so se skrivali po jamah, kopali podkope pod vratmi rili dalje pod nasipi, kateri so bili napravljeni pred vsakimi vrati za rovom. Tako so lazili iz lukenj kakor kače, ter se bili z Rusi dan in noč. Car je zapovedal podkopati nasipe ter je porušiti. Nasipi so zleteli v zrak ; od udarca je bilo mnogo Tatarjev pokvečenih, mnogo pa do smrti ubitih. Kazanci so od straha tako obezumeli, da so prenehali braniti se. Ruski vojvodje pa nijso gubili časa, nego so so popeli na zidine, ter stiskali mesto. Ali polki nijso bili še pripravljeni za napad in zatorej je car vojvodom zapovedal, da naj se vrnejo Iz mesta; Rusi so ostali samo v stolpu. Drugi
ljudem prva briga, da si najbolj sposobne može, kot voditelje občine izvolijo, ki vladi pokažejo, da so sposobni tudi večja bremena prevzeti, ter dobro izpeljati in tako pot delati prihodnjim avtonomnim občinam se širšim delokrogom. Ali ne glede tega se izvolijo tudi najpametnejši ljudje v občinski odbor tudi zaradi tega, ker sploh ne gre skrb za večjo skupnost pripuščati menj ali nič sposobnemu.
Teh misli se gotovo nijso držali gg. odborniki v Vidmu pri Krškem, ki so pred par dnevi mesto umrlega vrlega župana g. Uršiča novega volili.
Nečem veliko besedariti o sposobnosti novega župana, ali toliko moram omeniti, da gg. volilce nij vodila misel, najbolj sposobnega moža v občini za župana postaviti, ampak oziri na sorodstvo, na botrinjo itd., kateri uzroki se pač naj v privatnem, a nikdar ne v javnem državljanskem življenji uvaževajo.
Prav lepo je, če novi g. župan pri vsake j deseti besedi „zen Redeteile", kojih se ima , naša mladež naučiti, na jeziku ima, tudi nemam nič proti temu, da mož slovenskega človeka, akoravno je sam v slovenske j koči rojen, strpeti ne more, ali to mi nij povšeče, da se je mož volil, o katerem je nek g. c. k. glavar se izjavil, da je najnezmožnejši mož moj vsemi župani; to mi nij pr.1v, da se možje, ki so gimnazijo dovršili in ki so zraven vneti za blagor občine in kojim nij za 300 gld., katere župan na Vidmu za svoj trud dobi — prezirajo.
Žalostno je to; da pa je tako, kriva je dosti tudi naša duhovščina, Gospod župnik je sicer bolan in ne more mnogo storiti, storil bode, svojej tradiciji zvest, gotovo svojo dolžnost ako okreva, a g. kaplan bi lehko v tej zadevi več storil in občanom v tako važnih rečeh vid odpiral.
To sem naletel na gnjilo stran v naših krajih. Osnovali smo pevci iz Krškega bo-sede v Vidmu ali mislite, da se je kdo gg. duhovnov za nje zmenil ? bog nedaj! Vikar v našem mestu jo celo tako dober, da iz priž-nice pravi, da so tista dekleta uže ,,ferda-inane", ki v složenem zboru našega društva sodelujejo !
V sejah šolskega sveta glasuje proti g. dr. Koceliju, ki pošteno za svoj dom in narod misli, in če je kaka stvar na dnevnem redu, za kojo bi so on po pravilih zdravih mo-žjan moral z dr. Kocelijem vred pognati —
i izostaja. I
dan pa so poslali Kazancem povedat, da naj se predado, carja prosijo za milost, a car jim bode odpustil vse. Kazanci so odgovorili: „Ne prosimo za milost; na zidinah Rus, v stolpu Rus, nič za to: mi postavimo drugi nasip ter vsi pomrjemo, ali pa ostanemo. Zdaj se je moralo nekaj narediti, bilo je treba mesto vzeti z napadom. Po posvetovanji z vojvodi odločil je car napad za drugi dan, odredil polkom, — kje ima kdo stati in kod otide na napad, kdo ima stražiti od zadaj, da jih sovražnik s polja ne napatio. Tudi je bilo od-redjeno, kdo ima varovati gosudarja.
V nedeljo, 2. oktobro so se pripravili polki dve uri pred dnevom za boj. Jeden od glavnih vojvodov je poslal k carju povedat, da je Nemec mojster uže zavalil 48 sodčekov smodnika v podkop pod mestne zide, ali da so ga Tatari zapazili in da se ne da nič več čakati. Car se je oblekel v vojskino opravo, ter šel v svojo pohodno cerkev. Solnce je uže
On je s kratka z našim učiteljem — „nobile par fratrum", kateri poslednji ima še to lastnost, da v jednem šolskem svetu glasuje za nekovo reč v krajnom šolskem svetu pa proti istej reči.
Domače stvari.
— (Nem8kotarski žurnalisti zopet z blatom omečejo našo deželo.) V Bledu so je zgodila žalostna surovost. Dva pobalina, katerih pa nobeden nij kmet, insul-firala sta vozečo se znano visoko osobo, da si nepoznajoč jo. Mi smo o tem vedeli, a nijsmo hoteli omenjati, ker smo znali, da bi to Bledu in Kranjskemu škodovali. Mislili smo, da bodo tudi drugi toliko takta imeli, zlasti znani dopisnik dunajskih nemških listov in lastnik ljubljanskega „Tagbl.", ki sta oba dosti veselih ur v Bledu užila. Ali motili smo se. Pretirano in pobarvano so stvar mej svet vrgli in tako Bled očrnili. Sram bodi oba! Mi zelo obžalujemo in pogubljujemo dogodek in želimo naj-ostrejše kazni zločincema. Ali to pa uže rečemo, da zli pobalinje so povsod v vsakej deželi, v nemških morda še več nego pri nas, zato protestiramo, da se take reči celej deželi in slovenskemu narodu nalagajo.
— (Na ljubljanskej re a 1 k i) je bilo letos 177 Slovencev in baje da 138 Nemcev. Od kod so poslednje vzeli, nam je uganka.
— (Imenovanja.) Avskultant g. Janez Skerlj, dosedaj v Loki, je imenovan za ad-junkta v Črnomelj. — Adjunkt g. R. Khern je prestavljen iz Črnomlja v Kamnik.
— (K n e z o š k o f g. dr. P o g a č a r) je predvčoraujein mašcval v cerkvi tukajšnje deželne bolnice in potem bolnike obiskal.
— (Iz „Slovenskoga Naroda") je ponatisnil in tudi vir citira v Belgradu izha-joči srbski list „Istok" životopis generala Čer-njajeva.
— (Učiteljsko zborovanje). V Ptuji bode letos meseca avgusta veliko učiteljsko zborovanje. Učitelji petih okrajev (ptujskega, ljutomerskega, ormuškega, rogaškega in gor.-radgonskega) imajo ondi IG.— 18. avg. svojo uradno skupščino. Poleg tega namerava imeti pri tej priliki tmli „ Učiteljsko društvo za slovenski štajer" svoj občni zbor v istem mestu.
— (Vabilo) k besedi i veselici, katero napravijo slov. gimnazijalci mariborski 30. julija 1S7G v Ptuji. Načrt: I. Po polu dne ob 3. izlet   v   „Turniše".   Zbirališče: gostilnica
i „Stadt VVien" (če bo slabo vreme  zabava v
izhajalo, ko seje začela služba božja; dijakon je končal evangelij, ter komaj izgovoril: „in bode jedna čreda in jeden pastir", ko se začuje silen grom; zemlja se je stresla in zazibala pod nogami. Nemec jo razstrelil podkop, mestni zidi so se podrli; ljudje, bruna, kamenje je zle telo v zrak. Car je pogledal iz cerkve, ali se je zopet vrnil in se klanjal do zemlje še mnogo pobožneje nego poprej. Začele so se zaključne molitve in komaj je mogel dijakon izpregovoriti besede: „da pokoriš pod nogo vsacega vraga in protivnika", kar poči pod drugim podkopom mnogo silneje nego pod prvim. Zemljo je vzdignilo visoko v zrak in razneslo na vse strani, da je padala kakor toča po mestu, kamenje, bruna so padala visoko iz zraka, ljudi razmetalo na vse strani, jednemu je odtrgalo roko, druzemu nogo, nekatere pa je kar razčehnilo. Ruska vojska je zavpila: „Bog je z nami!" ter se odpravila za napad. (Koneo prih.)
onej gostilnici). II. Slovenski večer v čitalnici. 1. „Mladini", poje zbor. 2. Nagovor, govori Ilola. a. ,, Oproščeni jetnik," šaloigra. 4. ,,U boju, poje zbor. .">. Govor, govori Himnen. ti. .,1'ml oknom/' fveterospev. 7.   Slovo," poje zbor.
Končno  ples.   Začetek  večerne  veselice ob 8. uri.
— (Za naravoslovce.) Iz Logatca se nam 18. jul. piše: Proteus (Proteua angui-neus), kateri se kakor naravoslovci trdijo, le na Kranjskem nahaja, je zadnji čas celo v Fostojnskej jami redka stvar, zatorej toliko več cenjen. Ko je letos v spomladi voda na Planinskem Icgu zavoljo preobilnega deževanja iz podzemeljskih jam privrela, so tudi Proteusi primorani bili svoje bivališče v temnih jamah zapustiti, ter odriniti na svitlo, v stoječo vodo, ki je log pokrivala. Ko je voda zopet s polja odtekla, so dobili ljudje posebno iz Laz po dolinah, kjer je nekoliko vode stalo kncih 00 teh živalic.
— (Zanimiv poskus.) „L. Z." pripoveduje : Nek gospod (baje g. Bamberg) v Ljubljani si je napravil te dni šalo, šest ru-dečih balončkov, ki so napolneni z lehkim gazom in kateri so prodajejo otrokom za igračo po 10—20 kr. pov.sodi, izpustiti po tri in tri vkupaj zavezane v zrak ter je privezal na vsake tri onih balončkov listnico na pol napisano z naslovom na samega sebe; na listnico je zapisal tudi prošnjo do onega, kateri bode morebiti te balončke našel, naj mu odgovori kje in kedaj jih je našel. 15. t. m o polu dne jih je izpustil iz svojega stanovanja v zrak — se ve, da je malo upal, da kedaj kaj ob osodi teh balončkov zve. A vendar se je upanje izpolnilo. Predvčerajšnjem je dobil radovedni eksperimentator ves čudeč se, jedno onih navezanih listnic s sledečim slovenskim celo humorističnim napisom in sicer iz Vrabec pri št. Vidu na Vipavskej dolini: ,,Ta listnica se je dobila blizu Tabra na Vrabčah, 100 korakov proč, ob l/t2. u" P° polu dne. 15. julija, pa bolj veselo bi bilo, ko bi poslali en stota k. Če hočete vedeti, kako se je dobilo, pošljite še! Vrabce dne IG. julija 1876. Simon B.....B Oni trije balončki so tedaj prej kot v dveh urah iz Ljubljane v Vipavsko dolino prileteli, to je na vsak način jako hitra vožnja v zraku. Ob osodi druge partije onih balončkov ne ve se še do sedaj ničesa.
— (Idrijskega župana računi) Iz cerkljanskega okraja se piše „Slov." 17. jul. Sv. Petra dan je v Idriji utonil nek doslužen vojak. Po naključbi pak sem videl račun za tem utopljencem, kojega je nemškutarsko mestno županstvo odposlalo v nadaljno obravnavo. Glasi se: „Komissionskosten dos ertrun-kenen Blas Stucin von Jagerše: Dem Ilerrn Bezirksarzt 5 fl., 6 Leichentrager a 2 fl. — 12 H., Todtentruhenerzeuger (Tischler) 2 fl. 10 kr., Iiandelsmann 54 kr., dazu annoch die hierortlge Leichenkammer und Friedhoftaxe per 2 fl. Zusammen 21 ti. 04 kr. Besorger und Todtenvvttrter 2 fl. Snmma 23 fl. G4 kr." Pokojni nesrečnež je bil zblaznel. Govorilo so je, da bi ga V>i 1 kdo v Idrijco pahnil, pa to je neverjetno, kajti kakor govore oni, ki so ga poznali, je sam v blaznosti bil nevaren sebi in družim. Čuditi se moram nezaslišanemu računu 2."» fl. 64 kr., ter reči: Kdor se hoče utopiti, naj gre prej v Idrijo povprašat ondot-nega župana in račun njegov ga bode gotovo ©strašil pred utopoin.
— (Razpisi učiteljskih služeb.) Na Kranjskem: V šolskem okraji postojnskem : Na 4razrednej ljud. šoli v Postojni dvoje učit. slu/.eb po GOO gld. in jedna s 550 gld. 1. p., ob jednem tudi ravnatelj, služba s 100 gld. doklade in 80 gld. stanarine; krajnemu šolskemu svetu tam do 10. avgusta; na dalje: na 3razrednej ljudskej šoli v Senožečah učiteljska služba 1. plače 500 gld. in stanovanje; na lrazrednej ljudskej soli v Št.-Petru, št.-Mihaelu, v Ko-šani, na Ubelskem in v Vrabčah učiteljske službe letne plače po 500 gld. in stanovanje, na lrazrednej ljud. soli v Podragi, v Vremu in Ternu učiteljske službe letne plačo po 400 gld. in stanovanje; prošnje okrajnemu šolskomu svetu v Postojni do 10. avgusta t. 1. Na ljudskej šoli v Borovnici in pri D. M. v Polji druga učiteljska služba 1. p. 400 gld. Prošnje v (i tednih pri dotičnom krajnom šolskem svetu. C. k. okrajni šolski svet za ljubljansko okolico dne G. julija 187(5. — V šolskem okraji Logaškem. Na lrazrednej ljud. šoli v Logatcu, učit. služba 1. plače 500 gld. in stanovanje, oziroma za orgijanje 100 gld.; krajnemu šolskemu svetu do 5. avgusta.
Spričevalo It 76.921.
Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872.
Moj pati en t, ki je ule bolehal 8 tednov za strni niuii bolečinami vnetic jeter, ter ničesar pomtiti nij mogel, je vsled rabe Vašo Revalescičre da Barry po-polnaina zdrav.
Viljem Bnrkart, ranocelnik. Spričevalo št. 72.618. La Koche sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Kcvaltscićro ozdravila me je popolnem »tračnih želodčnih in čutnicmh boleznij, katere se u e deset lec mučile.
(UoBpa) Armanda Prevest, posestnica. Eovaleaeiere je i krat tečnoj ša, nego meso, tor a - pri cdražčenih in otrocih prihrani 50 krat več na c m, ko pri zdravilih.
V pleh:uitih pušicah po pol fanta 1 gold. 50 kr, l ion; 2 gold. 6U ur., .. iunta 4 gold. 50 kr., 6 funtov 10 gold., 12 funtov SO gold., 24 fantov 38 gold.
.'»vKl^in'iero-biacuiten v pusic-ih in lievalesciere-Chocolatee v prahu ,z ;ai 1 gui, £»0 kr., 24 tas A
i 50 k±., v irrubu in 120 ta* l'J <l. T t odaje: Du Barry 4» Cocap. na M>u «f.ft, W«til--.'»fcca-*-.. .'.»4- £i. B. kakor v . eb • ••. hdh pri dobrih U . ij'h Ui f.pnocrjjekih trgovcih $ Vadi razpošilja du-^ij'jK« hi*»v na vse kraje po postnih .ak.ixmo.;h >li p.-vsttjd. V Ed   < .ihr. J. S v ob uda
.ekar pri „ zlatem orlu", 1 Reki pri lekarjn J. P r o-<l u m ii, v Celovcu pri lekarju Bi r n »acliorju, / SpIJetu pri lekitrju Aljiuoviču, v Trwtu pri U k: rju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. Bocoa in J. Hirschu, v Zailru pri Androviču.    i.is,
Vsen bolnim moč in zdravje brez lek> in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere Hi Barry
30 let lže j« nij boleml, ki bi Jo ne bila Oldri vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrasčenih o.rocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; fclese i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, Tinto lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bilenje krvi v glavo. Šumenje v nseBih, slabosti in blevanie pn noskih. otoinoBt, diabet, trganje, BhuiJanje, bledičico in pre hlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo-/al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri-fievala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pra 'ega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shoreland>=, tAl. CampbeUa, prof. Dr. Dede, Dr. Uri, grofinje Uaatlu •tuart, Markize de Breban a mnogo druži h imenitnih oBob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj.
Spričevalo st. 73.670.
Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerj a.
Bonn. 10. jul. 1852. kevaleaciere Du Barry v mnogih slučajih na gridi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi h griži, dalje pri sesalnih in ohistuih boleznih a t. _ «1. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v Bralni cevi, zaprtji, pri bolehnem hodenji v obiatih in mehurji, trganje v mehurji L t. d. — Najbolje in ia neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs »ih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu (U 8.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec m čle< mnogo učenih družtev.
rVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vasa izvrstna RevaleBciere je ozdravila večlotm i   nevarnostne prikazni, trebušnih  bolezni, zaprtja, bolne Čutnice in vodenico. Prepričal Bern se .sam g-luti*' • asega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočani James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega Banitetnega svetovalca gosp, Dr. Angelsteina.
Beroliu, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam glede RovaleBoero du Kuri, '.•h ••• .-Hiihko, najbolje spričevalo.
Or. A n k e 1 h t h i n, tajni saniti svetovalec
19. julija:
x.-švuvi* pl. Schauinburg iz Dunaja. — Bek-iz Gradca. — Trenz iz Dolenjskega. — Stare iz Gorenjskega.
i ri . vur.: Hrvat >z Kranja. — Ihnosch iz Dunaja. — Dega> o u. Trsta. — llerzog Iz Dunaja.
— Langenburg iz Čiškuga. — Novi iz Ueke.
Pri BiallMi Sinnroich iz Dunaja. — Splitor iz Krakova. — Heiz iz Dunaja. — Jedina i/. Gradca.
— Geiher iz Dunaja. — L«schingor iz Maribor.
Pri MoHtu Ii|ul»ljHna: Ivančič iz K*t<č.
Dunajska borza 20. julija.
(Izvirno i.o.Oj;;raiV; »o i>oros;ii). Enotni drž. dolg v batko *nth  .   66 /!d. 10
Enotni dri. dolg v Brebrii 69 30
1860 drž. poHojilo   .... 112   , 75
Akcije narodno banki 868   , —
Kreditne akeijfl    ... 146   , 40
London    ....... 126 85
Napol.         ... .   10    , 07
C. k. cekini      .   .           , 5    . ?2'/»
Srebro 101 70
Št. 408.
Oznanilo.
V predmestji E«©ž poleg Gregor ačevega poslopja so bode bodoči mesec restavriral stari vodnjak in napravila nova primerna sesalka (pumpa). — Podvzetniki, kateri bi hoteli isto delo izvršiti, naj se ustmeno ali pisme no oglasijo do 10. avgusta 1H74> pri podpisanem, kjer izvedo tudi dotične pogoje itd.
Občinsko glavarstvo mesta Lož,
dne 15. julija 1876. (224—3) E/<*h 1 r., župan.
1 Anatherinova ustna voda ►
4     in zobni prašek
^ izdeljuje ftiahfiet Mai«'f»ti, lekar na dn-^ nujnkvj centi v Izubijani. Tudi najboljši in naj-a eenejsi pripomoček za čižeenjo ust. ^
* 1 škatljica zobnega praska       .      .   40 kr. r 1 steklenica ustne vode     .       .       ,60 kr. k>
Iti 3-i6) r w w ▼ ▼ ▼ w wwwwww-w +
►
Dciics iKktek ^1. Julija is;«
in vsak sledeči dan:
3^gr Velika predstava "^KS
z novo izbranim programom. l'l'.i—4)
1^. slrlepu:
aiit;isti<'n:i t'iimvna pravljica (Jriina izdelana za Cirkus ter predstavljena po  i;i\niitclju Bldoll h zato u^liisl oni pni bo.   Pred.itavlje se s 'X> otroeinii v staroati oil 10    1l' L t s popolnem novimi triunitiiiiiii vozovi indeg pa Se s Štirimi nalašč zato napravljenimi koeijanii, \- katere so tipreženi pomij in Tnikenski žrebei vkupaj je tedaj 16  konj.   Spremstvo prinea niej   tretjini dejanjem SpanjBkl groteak-tamburin-ples, plešejo ^a .s otrok v navlašč zato napravDonej obleki.
Kasa :•■(' odpre <>/, t;, uri. Zucdck točno ob H. uri.
Velika i navlaič rimskimi M iuiatur
lzdatel,! in urednik Josip Jurčič.
Lastnina m usk aJNarodne tiskarne".