Einzelpreis 10 Rpf
STAJERSKI GOSPODAR
ERSCHEINT JEDEN SAMSTAG
Uredništvu in upravništro: Marburg a.d.D., Badgasse 6 - Naročnina: letno RM 4.80, polletno RM 2.40, četrtletno fiM 1.20
I. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag, 1. November 1941
Nr. 32
BoUševiške nevarnosti
Evropo ni več!
Doslej je bilo nad 260 sovjetskih divizij uničenih - Zunanji obrambni pas Moskve osvojen - V Harkovu p!apola nemška zastava - Načrtno napredovanje nemških in zavezniških čet kljub slabemu vremenu in protinapadom - Dohod k polotoku Krim zavzet
Kakor je poročalo nemško vrhovno poveljstvo pretekli četrtek, so nemške čete kljub slabemu vremenu predrle zunanjo obrambno črto Moskve z ju-gozapadne m zapadne strani, že v CctrteK so staie prve napaaaine čete 60 kilometrov pred Moskvo. Iz petko.
vega poročila je bito razvidno, da so vrgli Sovjeti nemškim četam, ki prodirajo proti Moskvi nove in naglo zbrane edimce nasproti. S cestnimi ovirami, razstrelitvami in uničevanjem so skušali onemogočiti nemško prodiranje, pa tudi to početje je bilo za-
(Kartendienst Zander)
Auf unserer Karte die Halbinsel Krim, zu der sich die deutschen Truppen den ¿»gang unler schweren Bluls- und Materialverhislen für den Feind erkämpft
haben
man. Istega dne je objavilo nemško vrhovno poveljstvo zelo zanimive podatke o stanju bofjševiške obrambe. Ugotovilo je, da so boljševik» tudi izven okvira velikih hitlc impli straknuUi» izgube. Točne ugotovitve so dokazale, da je bilo v času od 22. junija do konca meseca septembra uničenih več kot 260 sovjetskih divizij. Borni ostan. ki teh divizij so razen tega utrpel» 50
odatotkov oi-ojc bojne «jiožiiuaii, Ker CO oc morali i/.iioiialitjV	»lnfm t..
vcZLraninu rezervami. 3 temi zno divizijami je bil uničen tudi drugi in tretji napadalni val boljševikov. Nem. ška oborožena sila je na ta način strla boljševiško nevarnost za Evropo.
Pa tudi zasedba kotline reke Doneč je napredovala v tem času naglo in načrtno. Nemške napadalne operacije so se izvrševale tudi na ostalih odsekih vzhodne fronte tako, kakor so bile zamišljene. Nemško letalstvo je meuiem izdatno oomoarairaio razna zbirališča boljševiških čet, kolone in druge točke med rekama Doneč in Don, v vojnem prostoru okrog Moskve in ob Volhovu.
Na visokem severu so razrušili od. rcUi oojnega letalstva ueie iviurman-ske železnice in taborišča na polotoku Riba. Pri nočnih napadih na Moskvo je bil Kremi zadet od nemških bomb.
Dne 24. oktobra so nemške čete zavzele Harkov. Na ta način je prišlo eno izmed naivažneiših oboroževalnih središč Sovjetije v nemške roke. še istega dne so nemške čete zavzele 75 kilometrov severovzhodno od Harkova važno železniško križišče Belgorcd. Nemške in zavezniške čete so v teku teh dni zavzele celo Ukrajino, pot v kotlino reke Don jim je sedaj odprta.
V začetku tega tedna je na vzhodni fronti nastalo slabo vreme, kar pa ni. kakor ni uplivalo na načrtni potek ope-
(PK. Lessmann-Aufnahme) Hinter dem Pak-Geschütz
Zid/e so Krivci!
Pismo, ki ga je naslovil romunski državni vodja maršal Antonescu na naslov romunskega Žida Fildermanna, smo na drugem mestu objavili v obširnem izvlečku. To pismo je ravno sedaj dragocen dokazilni materijal za krivdo židovstva, ki je to vojno hotelo, da bi na ta način ohranilo prejšnji gnili liberalistični red in s tem onemogočilo zarjo Nove Evrope pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Maršal Antonescu je predsedniku židovskih občestev v Romuniji povedal
racij nemških čet, ki so dosegle na svojih pohodih lep napredek. V kotli, ni Doneča so bili vsj sovražni poskusi, zaustaviti nemški prodor, odbiti s krvavimi izgubami za sovražnika. V kotlini Doneča so nemške in zavezniške čete nadaljevale zasledovanje po" raženega sovražnika ter vdrle v Kra. matorsk. Sovjetija je s tem mestom obenem izgubila eno izmed svojih največjih tvornic tankov. Madžarske čete So zavzele celo vrsto važnih industrijskih mest.
V sredo je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo razveseljivo posebno vest, da so infanterijske divizije v sodelovanju z letalstvom v trdih bojih izsilile prehod do polotoka Krim. Pri prodoru skozi močno izgrajene ob. rambne črte sovražnika na tem odseku je bilo v času od 18. do 28. oktobra ujetih 15.700 mož. 13 tankov, 109 topov in mogo drugega materijala je bilo uničenega oziroma zaplenjenega. Moskva je bila opetovano cilj nemških btomb, ki so izzvale velike požare in eksplozije. Odredi bojnega letalstva 8o sipali svoje bombe tudi na Leningrad.
neovrgljivo resnico, in sicer na način, ki ni niti najmanj žaljiv. Z izbranimi besedami, ki izražajo obenem vso bol romunskega naroda nad tolikanj po nedolžnem prelito krvjo, je slavni maršal in vojskovodja spomnil gospoda Fildermanna na vse zločine, ki so jih izvrševali njegovi soplemenjaki v Besarabiji in Bukovini pred in po prihodu bolj-ševikov. Nikdo ni v lepšem položaju kakor maršal Antonescu, v kolikor se tiče dokazovanja o židovski krivdi, kajti Besarabija in Bukovina sta bili v bližnji preteklosti naravnost šolska vzgleda židovskega terorja in semit-ske podivjanosti. Ne bomo ponavljali, kar je dovolj zgovorno podčrtal maršal Antonescu v svojem pismu g. Fildermannu. toda iz teh skromnih in splošnih ugotovitev se nam reži satanski obraz boljševiško nastroje-nega židovstva, ki se je hotelo v Besarabiji in v Bukovini na divjaški način maščevati nad »fašističnimi« Romuni. Ubijali so romunske vojake ter jim iztikali oči, rezali nosove in ušesa. Trgali so romunskim častnikom pred žalostnim odhodom iz boljševikom izročene Besarabije in Buko-vine znake dostojanstva ter jih oplju-vali, obenem pa so sovjetske vojake pri vkorakanju v nesrečno deželo ' pozdravljali s cvetlicami in navdušenjem.
Tako se je razgalila židovska duša » vsej svoji svinjski nagoti. Ni bilo dovolj, da so židje skozi desetletja izmozgavali na krvoseški način ro-
munski narod, povrh so še pozdrav« Ijali tuje krvnike romunskega človeka. Take bestijalnosti je zmožen samo žid. Židje so v svojem brezmejnem sovraštvu proti vsemu, kar ni židovskega pokolenja, izzvali to vojno, da bi — vsaj tako so računali — na razvalinah evropskega reda in civilizacije zavladal boljševizem in z njim tudi židovstvo. Pisec teh vrstic se spominja nekega židovskega rabina, ki je l. 1939 pod toplim in varnim pokroviteljstvom Židom prijazne Jugoslavije izjavil, da ne bo prej miru, »dokler ne bo morje nemške krvi segalo do kolen in dokler ne bodo nemškim materam, tem psicam, trgali plodove iz živih teles . . ,«
S temi besedami je dokumentiral poživinjeni žid vso neobsežnost židovskega sovraštva do vsega ne-židovskega sveta. Naj se radi tega židje ne čudijo, da jih ne preganja po vsej pravici samo Adolf Hitler in z njim ves nacionalsocializem, kajti s svojim postopanjem so si nakopali sovraštvo vseh prosvitljenih narodov. Fiihrer je v svojem velikem govoru 31. januarja 1939 proroško dejal, da bodo židje tisti, ki bodo plačali ceho, ako bi jim res uspelo izzvati s svojimi finančnimi zvezami svetovno vojno. Ameriški židje tudi sedaj ne mirujejo in besno iščejo vsako možnost intervencije v Evropi. Židje bi v lastnem interesu storili svojim so-plemeniakom dobro, ako bi se spomnili Fiihrerjevih besed. Adolf Hitler še ni obljubil ničesar, kar ni bilo prej ali slej tudi izpolnjeno. Židovstvo lahko konča s samomorom. O tem naj odločajo židje sami. Nikakor pa si ne sme misliti ta izmeček človeštva,
(Scherl)
Stalin hat Marschal Timosehenko (allen gelassen. Man kennt in England den Weg, den die gestürzten Größen in der Sowjetunion nehmen müssen, daher auch die Londoner Bestürzung
Roosevelt že zopet hujska
Prezident Zedinjenih držav si je izmislil „tajne načrte" Nemčije glede Ibero-Amerike - Roosevelt se opoteka od laži do laži
Prezident Roosevelt se trudi na vse kriplje, da bi pognal ameriški na. rod v vojni vrtinec. Znana so vsa dosedanja prizadevanja tega državnika, ki jih pač ni treba posebej naštevati. Znano je tudi, da se Roosevelt ne ustraši tudi najdebelejše laži, ako je le količkaj primerna za dviganje vojnega razpoloženja med prebivalstvom Zedinjenih držav. 27. t. m. so praznovali v Zedinjenih državah takozvani mornariški dan. Prezident je takoj uporabil to ugodno priliko za nove hujskarije proti Evropi na splošno, proti totalitarnim državam z Nemčijo na čelu pa še posebej. Nič čudnega ni, da je g. Roosevelt kronal svoje dosedanje laži o Nemčiji in da je zlasti po-grel že davno demantirano agitacijsko laž o nemških napadih na ameriške vojne ladje.
»Želeli smo preprečiti streljanje«, tako je izjavil Roosevelt hlinjeno, »toda prišlo je le do tega in zgodovina bo ugotovila tistega, ki je sprožil prvi strel«.
V teku svojih laži, ki naj bi razplamtele vojno strast med ameriškim ljudstvom, si je prezident Roosevelt izmislil novo neresnico, katero naj bi poleg Amerikancev verjeli tudi ostali prebivalci na svetovni obli. Tako je dejal, da hoče Nemčija »reorganizirati« Ibero-Ameriko. Zagotavljal je svojim poslušalcem, da poseduje »tajni zemljevid« geografskih strokovnja. kov v Berlinu, ki da so Ibero-Ameriko razdelili v pet vazalnih držav, ki bi na ta način prišle pod nemško gospostvo. Nemci so baje izvedli to razdelitev tako, da bi prišla tudi velika življenjska žila Zedinjenih držav (Panamski prekop) pod nemško oblast. S tem je za Roosevelta, tega poklicnega lažnjivca, podan nesporen dokaz, da se nemški nameni ne tičejo samo Ibero.Amerike, temveč tudi Zedinjenih držav.
S tem pa še Rooseveltove laži niso izčrpane. Ameriška vlada ima baje neki nadaljni tajni dokument, iz katerega je razvidno, da namerava nemški nacionalsocializem prevzeti vlado nad celim svetom. Ako bi Nemčija zmagala _ tako namreč laže Roosevelt — bodo odpravili vse veroizpovedi na svetu. Roosevelt je dejal do.
da ho kakorkoli uravnaval tok zgodovine. Vloga, ki jo je židovstvo igralo doslej v Starem svetu, je za vedno končana. V Ameriki še lahko tulijo židovske hijene. S polomom boljševizma so prenehali biti v Evropi činitelj uplivne vrste. Kazen za židovsko podžiganje vojne ne bo izostala. Te misli se nam vrivajo, ko čitamo pismo maršala Antonesca prvaku romunskih Židov.
besedno: »Namesto cerkva naše civilizacije bo obstajala potem takem sa. mo še mednarodna cerkev nacionalso-cializma. Bog krvi in železa bo potem nadomestoval Boga ljubezni«.
Roosevelt je zares velikopotezen. Odpravil je v svoji napovedi enostavno vse cerkve: Evangeljsko, katoliško, muslimansko in tudi — kdo neki bi o tem dvomil — židovsko. Pri čitanju Rooseveltovih laži o nemškem tajnem dokumentu se nehote spominjamo angleške propagande, ki se je nedavno pečala z istim predmetom in ki je raz. trobentala ustanovitev neke nemške «državne cerkve«. Sedaj pa prihaja Roosevelt in zatrjuje, da je lastnik tozadevnega dokumenta. Medtem ko se London še omejuje na neko »nemško državno cerkev«, pa Roosevelt odpravlja v smislu naloga svojih židovskih prišepetalcev kratkomalo vse ve-roizpovedi.
Roosevelt naj ne misli, da bodo odgovorni nemški činitelji zanikali njegove laži. Njegove laži so tako nesla, ne in neumne, da se ne izplača niti najmanjša reakcija. Te bajke mu ne verjame nihče na svetu. Svojemu ljudstvu, ki ga je izvolilo, pač lahko ser-vira take neumnosti. Sicer pa se Roosevelt zaveda svojih laži, ker govori o pričakovanem nemškem zanikanju. Na to zanikanje bo lahko dolgo čakal.
Rooseveltove laži
dokazane
Iz Stookhoima poročajo: Po semkaj dospelih vesteh so vprašali ameriški novinarji prezidenta Roosevelta o priliki časnikarske konference v Beli hisi, kako je s tajnimi dokumenti, ki jih je napovedal v svojem torkovem govoru na mornariškemu dnevu, časnikarji so bili zelo radovedni in so vprašali gospoda prezidenta, da-li bo objavil
(PK. Trapp-Scherl) Durch einen einzigen Schuf! unserer schweren Flak wurde dieses Stählung«-tiim, das mit einer 15-Zentimeter-Iva-none bestückt war, kampfunfähig gemacht
omenjeni zemljevid in tajne dokumente. Krivoprisežni ponarejevalec Roosevelt pa je to zahtevo odklonil, kakor je tudi sicer bilo pričakovati. Pač pa se je napram časnikarjem izgovarjal s smešno pretvezo, češ, da bi objava teh dokumentov utegnila izzvati neuporabnost njegovih informacijskih virov.
Pri Rooseveltu se res ni treba čuditi v nikakem oziru. Gre za ponovitev slučaja Belmonte. Požlidovljeni prezident razmetuje najdrznejša natolcevanja v javnost, obenem pa se brani podati za svoje trditve dokaz resnice. To je čisto židovski način, vreden dile-tanta Roosevelta, ki se ukvarja s politiko kot nekak gangster, da bi roa ta način zatušal svoje trajne neuspehe. Ker je popolnoma odpovedal na polju notranje politike, naj bi ga rešili taki manevri na zunanje-političnem polju. Rooseveltovo postopanje je postopanje čisto navadnega lumpa.
(PK. Marschnek-Weltbild) Völlig vernichteter Sowjet-Panzerzug

Stalin razpošilja svoje
najožje sotrudnike
Velekrvnik se vozi v oklopnem vlaku nemirno od kraja do kraja - Strahov.t položaj prebivalstva v Leningradu
V Stockholm so prispele zelo zanimive vesti. Izkazalo se je namreč, da je začel Stalin z razpošiljanjem svojih najožj h sotrudnikov v vse mogoče kraje nezasedene Sovjetije. Tako je komandiral Moiotova v območje reke Volge, kjer so izselili 400.000 Nemcev ter jih neusmiljeno poslali v Sibirijo. Notranjega komisarja in vrhovnega poveljnika GPU, Berijo, je Stalin poslal v kavkaši-o domov no, kjer naj bi pregledal ves 'amošnji položaj. Odstavljeni maršal Vorošilov, ki ga je polomil na severni fronti, naj bi sedaj v smislu Stalinovega povelja »utrdil državno avtoriteto na notranji črti«, medtem pa je Stalinov osebni tajnik Malenkov, eden izmed vodilnih bolj-ševtkov Stalinove okolice, dobil povelje, ustrahovati Sibirijo in Daljnji vzhod.
Silno slabo že mora presti boljše-viškenui trinogu, ako razpošilja svoje najožje zaupnike na področje civilne uprave od Archangelska do Tiflisa in od Volge do Rumenega morja, medtem ko se lomi vojaška fronta pod silnmi udari nemške armade. Vsi odposlanci so člani ožjega obrambnega komiteja, ki ga je osnoval Stalin takoj po izbruhu vojne. Praktično je torej prenehal poslovati ta boljševiški obrambni odbor.
Moloiov in Berija, ki ju po pravici smatrajo kot najodličnejša sotrudnilca
Stalina, sta bjla potemtakem iz nujnih notranjepolitičnih razlogov prav tako odstranjena iz Moskve kakor ostali boijševiški ministri, ki so našli v Šaman ob Volgi zaklonišče pred nemškimi bombami. Sam trinog Stalin se vozi v oklopnem vlaku ves nemiren po svoji zemlji, pa tudi ta »Kremi na kolesih« osamljenega Stalina je simbol za razpad boljševizma. Za ta razpad se ima Evropa brez dvoma zahvaliti genialnemu sklepu Fuhrerja in junaškim žrtvam nemških vojakov.
Finski zastopnik lista »S t o c k« h o 1 ms T i d n i n g e n« piše o položaju na leningrajskem odseku sledeče:
»Odkar je v leningrajskem odseku resno zavladal mraz, skušajo len ngraj-ski prebivalci v stotinah vsako noč zbežati k nemškim in finskim položajem. Civilnemu prebivalstvu obkoljenega mesta sta glad in mraz prizadejala dosžej že večje žrtve kot bombe in granate, ki padajo kot toča dnevno na mesto. Tisoči ranjencev pričakujejo spričo pomanikanja zdravnikov in bolnišnic neizogibno smrt. V nočeh kopljejo ogromne grobove, ki služijo naglemu pokapanju mrličev. število beguncev, ki skušajo priti m«mo sovj *t-skih strojnic preko miniranega polja, je vedro večje, čeprav jih-pride ie malo do cilja. Večina beguncev najde navadno smrt pri eksplozjah min.
Predsednik zveze ž dovsk h občestev v Romuniji, F i 1 d e r m a n n, je naslovil na maršala Antonesca pismo, v katerem se pritožuje bridko nad slabim postopanjem romunskih oblasti nad židovskimi prebivalci Romunije. Romunska vlada je namreč ustanovila za žide njih posebno naselbino (ghetto) ob reki Bug. Da bi svoji intervenciji primešal nekaj čuta za usmiljenje, je Fildermann v svojem pismu na maršala Antonesca povdaril, da pomen ta ukrt'"> rt brez !cr!vde. torej edinole radi tega, ker gre za žide.
Maršal Antonescu je v svojem odgovoru zavrnil tako mnenje, češ, da ima polno razumevanja za tlačence in tudi za bol avtorja pričujočega pisma, toda ravno g. Fildermann bi moral razumet; tudi maršalovo bol. ki je bila bol vsega romunskega naroda.
Antonescu je v svojem odgovoru naštel vse grozote, ki so jih uprizorili židje pred letom dni v Besarabiji o pri. liki sovjetske okupacije in romunskega umika. Gospod Fildermann morda ni
Krivda žldovstva
Pismo mafša a Ar tonesca Židu Fi'tiermsnnu - Romunski maršal ¡e nedvoumno zavrnil židovsko skovane rca crfvco in človrčanstvo
pomislil, koliko gnjeva in sovraštva pri Romunih so si nakopičili židje ne samo pri urniku Romunov iz Besara-bije, temveč tudi sedaj od Dnjestra do Odese in do obali Azovskega morja.
Maršal Antonescu vprašuje nato g. Fildermanna, kaj neki je ukrenil, ko so ž dje ploskali, čim večja je bila bol in čim večji je bil udarec usode za romunski narod. Bilo je sramotno, kako so se obnašali židje napram iz Besara-bije in Bukovine se umikajočim Romunom. Ako je g. Fildermann morda slabega spom na, mu je maršal Antonescu v svojem odgovoru dovolj jasno pokazal bližnjo preteklost. Dokazano je, da so židje v Besarabiji in v Bukovini še pred prihodom sovjetskih čet popljuvali romunske častnike ter jim potrgali znake oficirske časti. Raztrgali so jim uniforme in ubijali so, kjerkoli je le bilo mogoče, posamezne romunske vojake na zavraten način. Isti lopovi so pozdravljali prihod boljševi-ških čet s cvetlicami in viharnim navdušenjem. Za časa boljševiške oku-
iacije so židje v Besarabiji in v Bu-ovini denuncirali romunske rojake zloglasni GPU ter jih na ta način izročali krvnikom. Dnevno še najdejo nova trupla romunskih žrtev v kleteh boljševiške kaznilnice v Kišinevu. Ta trupla kažejo znake mučenja, ki so ga opravljali boljševiki po židovskih naročilih. To je bila zahvala židov napram Romunom, ki so te bestije mirno trpeli skozi celih 20 let v Besarabiji.
Maršal Antonescu je opozoril žhla Fildermanna tudi na to, da so židje v Besarabiji pred svojim umikom vpe-pelili svoje hiše. Na svojem zmagovitem pohodu so romunske čete aašle židovsko deco, staro 14 do 15 let, ki je imela polne žepe ročnih granat. Židje so na zavraten in zverinski način ubili številne romunske vojake. Mnoge žrtve so kar žive po«opali, da bi tako zvišali -njih trpljenje. Vse to so bila dejanja najhujšega sovraštva. Filder-mannovi židje so postati tudi sovjetski komisarji. V tem svojstvu so pri Odesi pognali sovjetske vojake v blazno krvoprelitje, da bi na ta način zvišali število romunskih žrtev. V področju Azovskega morja so židje več ranjenih romunskih vojakov in oficirjev na živinski način potolkli. Iztaknili so jim oči, odrezali pa so jim tudi nosove in ušesa.
»Gospod Fildermann». tako vprašuje maršal Antonescu, »ali Vas je kaj strah? Ali veste, odkod toliko sovraštva par ž:dov iz Sovjetije, s katerimi nismo nikdar imeli opravka? Njih sovraštvo je sovraštvo vseh.«
Čas deluje
za Fiihrerja
Včasih tudi najbolj zakrknjen lažnivec nehote pove kako resnico. Tako se je zgodilo te dni tudi z ameriško radio-postajo Boston, ki je znana radi stalnega razširjanja hujskajočih laži. Nenadoma pa je Boston razširil zelo stvarne zaključke o vojaškem položaju, in sicer kakor sledi:
»Čas« — tako je dejal napovedovalec postaje Boston — »deluje za Fuhrerja, zlasti pa mu daje priliko, razširiti svojo nadmoč glede mehan'zira-nega orožja.še bolj kot doslej. Adolf Hitler lahko zbira na vseh bojiščih ogromne množine vo nega materijala. V bodoči pomladi bo nemška vo;ska močnejša kot kedaj poprej. Velika Britanija in Amerika he bi smeli slabo izkoriščati čas;, ki jima ie na razpolago. Hitler je lahko svojo moč tekom cele vojne valovito povečal, ker si je vire moči v Holandiji, Franciji, Belgiji in v ostalih zasedenih državah polagoma osvojil. Anglija je zamogla dajati le omejeno pomoč, medtem pa prihaja ameriška pomoč samo po kapljicah.
Te ugotovitve so zelo zanimive, čeprav za Angleže in Amerikance niso razveseljive. Vsekakor ie treba včasih tudi poklicnim lažnjivcem izreči priznanje. To priznanje jim izreka kruta stvarnost, ki je danes na strani Nem-
Vedno hujši udarci za Anglijo
Nove težke izgube za angleško trgovsko morna" rico - 14 iad!j med Gibraltarjem in Anglijo iz ene spremljave potopljenih
Anglija je tudi v preteklem tednu prejela zelo težke udarce na morju. Tako so nemške podmornice glasom poročila vrhovnega poveljstva z dne 23. t. m. potopile štiri sovražne ladje s skupno 32.000 tonami. Pri tej priliki so podmornice potopile s torpednim strelom iz varno zavarovane spremljave angleško transportno ladjo »Au. rania« (14.000 ton). Poleg tega je bilo potopljenih par manjših ladij.
Nemško bojno letalstvo je v istem času uspešno bombardiralo oskrbovalno pristanišče Birkenhead. V vojno-važnih napravah so nastale silovite eksplozije in požari. Tudi pristanišče Great Yarmouth je bilo cilj nemških bomb.
V	času od 15. do 21. oktobra 1941 je izgubilo angleško letalstvo 59 letat. Nemško letalstvo je v boju z Anglijo v istem času izgubilo samo 8 letal.
V	noči na 24. t. m. je vrgel sovražnik bombe na severonemško obalo, zlasti na Hamburg in Kiel. Civilno pre. bivalstvo je imelo majhne izgube, tudi škoda je neznatna. En bombnik je bil sestreljen.
Tudi v noči na 26. t. m. so bile v vodovju okrog Anglije potopljene tri trgovske ladje s skupno 12.000 tonami. Bojna letala so medtem bombardirala pristanišča na zapadu, jugu in jugo. zapadu britanskega otoka.
Med The Wash in izlivom .eke Humber so bile v noči na 27. t. m. zadete z bombami štiri sovražne ladje tako, da je bit potopljen nek tovorni parnik z 8000 tonami. Ostale tri ladje je smatrati za izgubljene. Bombe so tndi v tej noči padale na razna pristanišča Anglije. V noči na 26. je bila v Severni Afriki po nemških strmoglav-cih pred morsko obalo potopljena večja angleška vojna ladja.
čije in ne na strani v razpadu se nahajajoče Sovjetije. S tega vidika se prav nič ne čudimo tihim skrbem, ki jih imajo Amerikanci in Angleži spričo žalostnega položaja edinega anglosaksonskega zaveznika v Evropi.
Tudi londonski list »Evening News« prihaja v svojem razmotriva. nju glede dosedanjega poteka vojne in glede nadaljnjih izgledov Anglije do zelo žalostne ugotovitve: češ, Nemčija se ne drži pravil igre, kakor so si jih zamislili Angleži. Angleški list uporablja pri tem primero z znano basnijo o zajcu in ježu. Nemški zajec ima izredno veliko prednost. Tatko mora končno priznati angleški list, da bo morala Anglija opustiti ježa kot svoj nacionalni simbok Angleški list je z drugimi besedami priznal polom gladovne blokade in obenem tudi brezpogojno premoč Nemčije na polju oboroževanja kljub Roosevelfovi pomoči v korist Anglije.
Sovražnik je v noči na 27. oktobra zmetal na razna mesta severozapadne Nemčije bombe. Civilno prebivalstvo je imelo zlasti v Hamburgu in Breme, nu človeške žrtve. Devet angleških bombnikov je bilo sestreljenih.
Vzhodno od Great Yarmoutha so bojna letala potopila iz neke spremljave dne 27. oktobra dve trgovski ladji s skupno 11.000 tonami. Velik tovorni parnik je bil v noči na 28. t. m. zelo poškodovan vzhodno od Bridlingtona.
Pred holandsko obalo in nad Kanalom je izgubila Anglija 27. oktobra
13	letal.
V	Severni Afriki so nemški strmo-glavci razbili položaje bunkerjev pri Tobruku.
Nemške podmornice so več dni zasledovale neko angleško ladijsko spremljavo na poti iz Gibraltarja proti Angliji. Kljnb močni obrambi spremljave so nemške podmornice torpedirale
14	težko nabasanih ladij s skupno to. nažo 47.000 ton.
Nemška bojna letala so na jugoza-padni obali britanskega otoka bom. bardirala v noči na 29. t. m. pristanišča in oskrbovalne industrije.
V	času od 22. do 28. oktobra je izgubilo angleško letalstvo 48 letal. V istem času je nemško letalstvo izgubilo skupno sedem letal.
Vorn an der Spitze
Von Kriegsberichter Paul Drobil (PK)
NSK Eisiger Wind, Schneegestöber und Regen, schlaflose Nächte und scheinbares Durcheinander beherrscht unsere Stunde. Brennende Dörfer, sauige Wege, vollkommene Ungewißheit sind unsere Wahrnehmungen. Aber über allem steht das unumstößliche Vertrauen zu unserer Führung, der Glauben an die Zuverlässigkeit unserer Waffen und die Überzeugung, für eine gerechte Sache zu kämpfen. Alles wird gekrönt von . einer Kameradschaft, die Berge versetzen kann. Wo immer deutsche Soldaten sich in dieser endlos erscheinenden Weite zusammenfinden, da ist Verteidigung bis zum letzten, da ist schließlich Sieg, ein Sieg des Glaubens und der Treue über Abwehr, 'die die Knute im Rücken hat, über einen Angriff, der von der Pistole des Kommissars vorgetrieben wird.
Was haben wir für harte Tage und Nächte verbracht! Wir ahnten nur, daß durch unseren Einsatz große Dinge reifen, wir vermuteten das, was später der Wehrmachtsb_ericht der Welt verkündete: Der Ring Ist geschlossen. Und was 'der Bericht sagt, das stimmt. Mehrere Armeen waren wieder eingeschlossen, wurden vernichtet oder wan_ derten in die Gefangenschaft.
So mancher von uns hat während
der letzten Tage geglaubt, daß jetzt aMes aus sei. »Jetzt sind wir alle im .., Abend«. Aber, weiß der Teufe!, die Division findet immer einen Ausweg, und sie hält sich diese Bestien auch des Nachts vom Leib, mögen sie auch wie Schakale angeschlichen kommen! Diese Nächte, die bei uns schon um 6 Uhr beginnen! Wie endlos erscheinen sie uns, wenn wir den Tag über gefahren sind und gekämpft haben! Und wie wird erst die Minute zur Stunde, wenn wir die zweite Nacht dasselbe erleben?!
Aber glaubt uns, ihr alle, die ihr in der Heimat in Sicherheit lebt oder mal ein paar Stunden des Nachts in den Luftschutzkeller wandern müßt, aber doch nie allein in einer verfluchten Ungewißheit zu sein braucht, glaubt uns, diese schwarzen Nächte reißen an den Nerven, zerren und zerren und treiben den Herzschlag auf Hochtouren, besonders dann, wenn man in 72 Stunden nur drei oder vier gesch'afen hat. Auch den Tapfersten erfaßt es.
Aber das ist das Wundervolle bei unseren Kameraden, sie kennen keine Grenzen der Leistungsfähigkeit, sie sind, wenn sie gebraucht werden, mit Selbstverständlichkeit da.
Die Lage ist für uns vorn an der Spitze selten ganz zu übersehen; hier zieht die eine, am Horizont eine andere Division vor, sie schwenken links ein, w:r vielleicht rechts, wir benutzen zeitweise eine Rollbahn, eine Vormarsch-sfraße, so daß wir am Abend, wenn wir uns wieder getrennt haben, nur ahnen können, wo Freund oder Feind steht. Es böHert im Westen, von ostwärts kommt auch Gefeehtslärm, vorn wind auch gekämpft, und nach hinten ist die Verbindung abgeschnitten.
Schön, wir sind mal zur Abwechslung selbst in einem Kessel, wenn der Druck zu stark wird, könnten wir auch in Gefangenschaft geraten, aber das kann nur eine Angelegenheit von Stun_ den oder Tagen sein, denn wir wissen, daß unsere Nachrichtenmittel fabelhaft arbeiten und schnell Hilfe zur Stelle wäre. Hier bei dfesen verfluchten Guerillagefechfen, diesem Bandenunwesen, das mit einem Krieg nichts mehr zu tun hat, muß man auf alles gefaßt sein. Aber die Führung versagt nie, das ist das Beruhigende.
Wir hatten uns z. B. nach zwei schlaflosen Nächten in einem Dorf un_ serem einzigen Gelüste, dem Schlaf, hingeben wollen. Es war uns gleich, was draußen vor sich ging, und wir merkten nicht, daß wir drei Mann die einzige Dorfbesatzung geblieben waren. Die Erlebnisse ließen uns nicht sofort einschlafen. Unser Glück! Es klopft draußen, wir springen hoch, öffnen die Tür, und vor uns stehen Sowjets. Die Brüder an der Brust gefaßt und rein-gezogen, nachdem wir sie mit unseren Lampen geblendet hatten, war das Werk eines Augenblicks. Dann aber zogen wir uns zurück, die Gefangenen vor uns hertreibend.
Entflieh ein deutscher Posten. Es wtar höchste Zeit. Die Sowjets jagen
(PK. Oberhäuser Weltbild) So zerschlugen Stukabomben bolschewistische Widerstandsnester
Sowjetische Ahnungen
(PK) Zwischen dem Dolmetscher und dem gefangenen sowjetischen Offizier hat sich eine anregende Unterhal-
uns die ersten MG.-Garben nach, ihre Leuchtspur läßt eine gefüllte Scheune in Flammen aufgehen. Taghell die weite Umgebung. Die Bewohner kommen aus ihren Häusern gestürmt wie Ratten aus dem sinkenden Schiff. Sie zerren ihre wenige Habe ins Freie, denn bald kann das ganze Dorf ein Flammenmeer sein. Aber auch nach hinten ist der Ausweg verrammelt.
Verflucht. Wir jagen aus unseren Waffen, was die Läufe hergeben können. Endlich ist es 5 Uhr, es tagt bei uns im Osten, während sich in Berlin, 2300 km entfernt, vielleicht so mancher noch einmal im Bette herumdreht. Für uns bedeutet das Morgenrot Erlösung aus dem Ungewissen.
Jetzt können wir durchstoßen. Unsere Flieger we'sen uns den Weg. Der Kommandeur des Kradsch'ützenbatail-lons muß als einziger sein Leben lassen, als uns Versprengte in einem Waldstück den Weg versperren wollen. Aber dann sind wir auf der großen Straße nach. Moskau, auf dem richtigen Wege. Wir sind frei!
Wir sahen uns im Geiste schon ein-gefangen, wie eine Maus in der Falle, und hören jetzt, daß wir mit unserem Ausharren und Standhalten den Kessel erst richtig,gedichtet hatten, ".daß dieses Gesindel. erst daraufhin, keinen Ausweg mehr findend, die Waffen gestreckt hat. Die Schwere der letzten Tage ist vergessen, wir. können beruhigt schlafen gehen. Welch herrlicher Genuß,, sich; ins Stroh zu wühlen und zu schlafen!
tung entwickelt. Der Gefangene fällt seiner ganzen Erscheinung nach aus dem üblichen Rahmen. Er ist nicht der bolschewistische Typus in dem ausgesprochenen Sinn, wie er uns alltäglich gegenübertritt. Aufgewachsen in der sowjetischen Ümwelt, ist er zweifelsohne nicht frei von bestimmten Vorstellungen, die sich nun einmal aus der geistigen Isolierung des Systems ergeben. Aber schon, als das Verhör über die ersten formalen Fragen hinausgreift, erkennt nian, daß ai'éser Mann sich nicht dumpfen Sinnes in das Unabwendbare fügt, sondern das Schicksalhafte dieses Krieges empfindet. Der Hang zum Soldatischen, der spürbar ist, basiert nicht auf der verschlagenen Bürgerkriegsstrategie. Er kämpfte um der militärischen Grundsätze willen, die ihm das Leben in der Sowjetarmee noch zu erleichtern schienen, weil mit marxistischen Doktrinen sieh eine Armee nun einmal nicht befehlen läßt. Als der Krieg kam, hat er dann aus dem Pflichtgefühl gegenüber seinem eigenen somatischen Ethos seinen Dienst getan. Die weltanschauliche Seite war für ihn in diesem Augenblick eine Frage zweitrangiger Natur. Darum kann er auch unbefangener reden als die Bolschewistén, die ihre Welt zusammenbrechen sehen. Er sieht die sowjetische Niederlage unier militärischen Aspekten. -Und das, gibt diesem Verhör eine bemerkenswerte Nuance.
Unumwunden gibt der sowjetische Offizier zu, daß die Lage für die Bol-schewisten unhaltbar geworden ist. Er bemüht sich auch jetzt noch, den Anschein zu erwecken, daß die vorhandenen Reserven auf der .anderen Seite einen längeren hinhaltenden Wi-
derstand gestatten, wenngleich er auf ; Vorhalt zugeben muß, daß es sich um kaum ausgebildete ältere Jahrgänge handelt. Er will auch die artilleristische Schlagkraft der sowjetischen Armee gebührend gewürdigt wissen, rda er aus einem Armeebereich kommt, in dem diese Waffengattung besonders stark vertreten ist. Was ihm jedoch Kummer : macht, ist die Lage der Infanterie, die in ihrem Kern völlig aufgerieben sei und damit das Schicksal der Sowjetarmee besiegeln werde. »Denn«, so erklärt er, »mit der Artillerie allein kann man 'die Niederlage nicht aufhalfen. Der Infanterie kommt die ausschlaggebende Bedeutung zu. Vor allem im sowjetischen Raum,«
In dieser Auslassung des sowjetischen Offiziers darf man, selbst unter Vorbehalt der nur natürlichen und menschlich verständlichen Tendenz, eine sehr treffende Charakterisierung der hoffnungslosen Lage der Sowjets sehen, die vor allem den deutschen Infanteristen interessieren wird. Denn der hat in dem Bolschewisten einen harten und fanatischen Gegner kennengelernt, der durch systematische Schu-, tung und ausgeklügelte Verbrechermethoden, durch Kommissäre, Poli» truks und Flintenweiber, durch Meuchelmord und Erpressung auf den Krieg gegen Deutschland vorbereitet worden war. Er hat erlebt, daß eine glaubenslose Masse mit einer Sturheit erfüllt wurde, die sie bis zur letzten f Kugel kämpfen ließ, selbst wenn sie die Unnsinnigkeit ihres Treibens erkennen und dann mit dem Tode bezahlen mußte. Er hat hinter verschlagenen Augen die Brutalität einer Weltanschauung aufblitzen sehen, die nur Haß und Vernichtung kennt. Er erlebt all das noch heute, und doch mehren sich die Anzeichen an der Front, daß die herangezogenen Reserven/ die nicht alle die gleiche Schule durchlaufen haben, weil sie den bolschewistischen Drill weniger auf den Kasernenhöfen der Sowjetarmee, als im Kolchos erfahren haben, der letzten militärischen Kraftanstregüng-nicht mehr gewachsen und eher zur Aufgabe des Widerstandes geneigt sind, als die ausgebildeten R^'menter, die unter Aufbietung aller Kräfte und Instinkte de;i deutschen Vormarsch zu hemmen trachteten.
MOSKVA
Ime Moskva se v letopisju omenja okrog leta 1147. Kot prvega kneza Moskve imenujejo Vladimirja Vsevolo-doviča iz leta 1213. Pod vlado prvega velikega kneza Moskve,, Ivana Danito-viča Kalite, je tudi takratni metropolit Peter preselil leta 1325 svojo cerkveno vladavino iz Vladimirja v Moskvo. Mesto je bilo nato dolgo časa izpostavljeno vpadom tartarsl^h plemen, trpelo je tudi mnogo od stalno se ponavljajočih požarov, Kljub temu je pa število t prebivalstva . že ..v 16. stoletju doseglo okrog 100.000, Okrog že davno preje, postavljenega Kremla, ki ga je že leta
m •
(PK. Schreiber-Weltbild)
Hir Hellen die Sowjets bei Ihrer kopflosen Flucht eine Anzahl säuberlich ans-gerichteler Zugmaschinen im Stich
Spodnja Štajerska je žrtvovala
za zimsko pomoč 237.225 RM
Sijajno uspeia zbirka, ki jo je tolmačiti kot s Ino izpoved za nemško narodno skupnost
Cestna zbirka za vojno-zimsko pomoč dne 25. in 26. oktobra je vrgla po dosedanjem štetju zneskov 237.225 RM. V posameznih okrožjih (Kreise) so nabrali sledeče svote: C i 1 1 i 81.945, Luttenberg 17.962, Marburg-L a n d 39.764, M a r b u r g - S t a d t 63.792 in P e 11 a u 33.762 RM.
Prvič je Spodnja štajerska sledila Flihrerjevemu klicu in odzvala se je res častno. Sftem je Spodnja štajerska izrazila zahvalo možu, ki jo je po desetletjih balkanizacije rešil vgeh nadlog. Spodnja štajerska se je izkazala vredna velikega dejanja Adolf Hitler.ja. Celo Spodnjo štajersko je zajel val veselega žrtvovanja, ki ga je bilo čutiti tudi v najmanjši krajevni skupini. Cestna zbirka je nudila Spodnještajer-cem lepo priliko za manifestacijo skupnosti z rojaki onstran bivše meje.
Spodnještajerci so radi metali svoja Pfenige in Reichsmarke v puščice, do« bro vedoč, da se na ta način obdoiž jo v smislu Fuhrerjevega poziva vsem tistim, ki bi brez te velikopotezne socialne akcije morali stradati in prezebati. Tako je dala n. pr. majhna krajevna skupina Kleinsonntag, v kateri živi 80 odstotkov viničarjev, iz svoje sredine lepo svoto 717 RM. 2e ta lep primer dokazuje, da je bila darežljivost Spodriještajercev za zimsko pomoč pristna in prisrčna. Cestna zbirka je bila precejšnja preizkušnja za mlado organizacijo »Steirischer Heimatbund«. Izkazalo se je, da so bili vsi funkcionarji organizacije NSV kakor tudi Hei-matbunda na svojem mestu. Vsekakor je bila prva cestna zbirka za zimsko pomoč sijajen uspeh, ki je v zadovoljstvo cele Spodnje štajerske.
Zborovanja organizacije
Steirischer Heimatbund
1367. obdajal kameniti zid, so v 16. in 17. stoletju nastala nova predmestja in sicer Kitaj Gorod (preje Posad), Bjeli Gorod in Semljanov Gorod. Moskva je leta 1712 izgubila sedež rezidence, ker
&je Peter Veliki prenesel v Peters-
rg, ostala je pa kljub temu največja trgovska metropola Rusije. Septembra 1812. je Napolon 1. s svojo vojsko zasedel Moskvo, ki jo je radi izbruha požarov, ki so trajali več dni, moral že v prvi noči izprazniti. V Mosikvi so leta 1905. imeli generalno stavko, ki ji je sledil upor prebivalstva. Vršile so se krvave borbe na barikadah, v katerih je vojaštvo ustaše premagalo. Tako-zvana oktoberska revolucija leta 1917 se je šele po sedem dnevnem trdem in grozovitem boju, ki se je v glavnem odigraval okrog Krenila, polastila oblasti. Od 14. marca 1918. je Moskva sedež sovjetske vladavine ter glavno mesto Sovjetije.
Moskva je razen tega tudi glavno mesto istoimenske zvezne države. Mesto leži ob reki Moskvi, ki je od tam plovna za ladje. Po trditvah S< «<> v živ? v njih prestolnici nad 4 milijone *judi večinoma iz plemena Velikorusov.
V gospodarskem pogledu igri Moskva za Petersburgom prvo vlogo Sovjetije. Kot važno železniško križišče enajstih železniških prog se je tukaj razvila industrija in trgovina, kakor v nobenem drugem industrijskem kraju Sovjetije. Od industrije je največ sroj-nih, kovinskih, tekstilnih, kemičnih, živilskih, oblačilnih in še cela vrsta drugih tovarn.
Od znamenitosti je omeniti 50 muzejev ter več gledaliških poslopij večinoma izza časa pred boljševiško dobo.
Okolico Moskve tvorijo obsežni gozdovi z mnogimi letovišči.
Jesensko zasedanje
Sobranja
Pretekli torek je otvoril kralj Boris III. v okviru običajnega ceremonijala jesensko zasedanje bolgarskega sobranja. Po pozdravnih besedah na naslov poslancev je izrazil kralj svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da je bolgarska zunanja politika prinesla srečno zjedi-njettje bolgarskega naroda. 1. marca t. 1. je pristopila Bolgarija Trojnemu paktu. Istočasno je privolila vkoraka-nju hrabrih nemških čet v Bolgarijo ter je tako odvrnila nevarnost, ki je grozila Balkanu. Z obema činoma, ki ju je sobranje v pretekli sesiji enoduš-no odobrilo, je Bolgarija združila svoja prizadevanja s prizadevanji velikih narodov, ki se borijo za obnovo evropskega reda na podlagi pravičnosti. Zahvaljujoč temu sodelovanju sta Ma-cedonija in Trakija, za kateri deželi je Bolgarija krvavela v treh vojnah, zopet združeni z bolgarsko domovino. Tako je zmagala resnica tudi v tem delu evropskega občestva pod vodstvom osovinie in njenih velikih voditeljev. Bolgarija jim zato dolguje vso svojo zahvalo, obeneju pa tudi zvestobo. S priznanjem se klanja Bolgarija žrtvam, ki so Jiii t{ narodi položili na oltar
Zborovanja se bodo vršila po krajevnih skupinah dne 1. novemSira:
Pulsgau ob 9.30 uri; Polstrau in Kaisersberg ob 8.30 uri.
Dne 2. novembra:
Anderbiu-g ob 9. in 17.; Hofraiu, Pragwald, Hochenegg in Rohitscli ob 17.; Bad Radein ob 9.,, 14. in 16.; Abslal ob 10., 11. in 14.; Krönich ob 9.; Pöllschach ob 14.30; Frauheim ob 9.; Ruppersbach ob 15.; Lorenzen ob 15.; Zellnitz ob 10.; Kunigund ob 9 ; Schober ob 14.; Martin ob 11.; Raßwald ob
skupne stvari.
Kralj je nato podčrtal dobre odno-šaje Bolgarije do Romunije, Madžarske, Slovaške In Turčije. Na koncu je
15.; Schleinitz ob 9.30; Thomasbertf ob 8.30; Großsonntag ob 8.30; Leonhard in den Büheln ob 15.; Strahleck ob 15.j Margareten ob 8.30 in Burgstall in den Büheln ob 15. uri.
Due 3. uovembra:
Tüffer, Cilli-iKöttiiig, Packensleiu, Rietz, Laufen in Leutsch ob 17.; Ober-radkersburg in Roßhof ob 20.; Schleinitz ob 18.; Sauritsch ob 18.30; Anken« stein ob 17.; Treun in Haslach ob 18.30 uri.
kralj napovedal celo vrsto notranjepolitičnih ukrepov, s katerimi se bo bavilo sobranje na svojem bodočetn zasedanju.
D up 4. novembra:
Tramenberg, Oberburs, Cilli-Schloß-borg, Anderburg in Cilli-Kotting ob 17.; Luttenlx-rg ob 18., lit. in 20.; Schober ob 14.; Lichtenegg oh 17. in Schiltern ob 18.30 uri.
Dne 5. novembra:
Oberburg, Arndorf, Sachsenleid, Cilli-Köttiog, Cjlli-Forstwald in Erlachstcin ob 17.: Frauheim ob 18.; Presen ob 16.; Gouobitz ob 18.; Amtmannsiels ob 17. iu 18.30 uri.
Dne II. novembra:
Rohitsch-Sauerbrumi, Ciüi-Költiiig in Oberburg ob 17.; Kldnsoiuitag ob 14 in 19.; Süssenberg ob 20.; Monsberg ob .15. in Maxau ob 18.30 uri.
Dne 7. novembra:
Rohitseh ob 17.; Cilli-Schloßberg ob 17.; Kleinsonntag ob 19.; Stainztal ob ob 14.; Wernsee ob 19.; Windischfei-slritz ob 19.; Polstrau ob 17. in Kaisers-, berg ob. 15. uri.
Preselitev prebivalstva
iz obmejnih krajev
šef civilne uprave na Spodnjem štajerskem je iz državnopolitičnih razlogov izdal razglas o preselitvi prebival, cev iz spodnještajerskega obmejnega pasti. Pas obsega v okrožju Rann nižje navedena področja. Vse področje južno od fiave s političnimi cfočinami Sa-wenstein, Brandl, Radelstein (preje Butschka), Arch, Haselbach bei Gurkfeld, Gufkfeld (del občine, ki leži južno od Save), Zirkle, Munkendorf (preje Tschatesch), Weitental (preje Großdolina). Severno od Save pa politične občine Brücke! (preje Dobowa), Rann, Kapellen bei Rann, Wisell, Arnau (prej Arfitsch), Königsberg am Sattelbach (preje St. Peter bei Königsberg), Pirschenberg (preje Globoko) z izjemo katasterske občine Blatno, Gu-rkfeld ,(del občine, ki leži severno od Save) z izjemo ka ta ste rek i h občin Pleterje, Anowetz in Sremitsch ter od politične občine Drachenburg katasterski občini Fautsch in Wrenskagorza.
Od okrožja Trifail pridejo v poštev vsa področja južno od Save s političnimi občinami Ratscbach, Johannistal, Kumberg bei Trifail (preje St. Georgen), Mariatal in Billichfoerg.
Preselitev se izvrši v Nemčijo. Preseljene! bodo svoje premoženje obdržali, oziroma dobili odškodnino. Oblačila, posteljnina in potrebščine za vsak. danjo uporabo se bo lahko vzelo s seboj, kolikor bodo to prevozne razmere omogočale. Denar in dragocenosti se bo lahko obdržalo. Imetje, ki ostane na Spodnjem štajerskem, se bo od-škodovalo pod pogojem, da se prese-ljenci ravnajo točno po navodilih pre-seljeralnih organov in da se tudi v novem kraju z izvrševanjem dodeljenih jim dolžnosti obveljavijo. Vsako morebitno sabotažo in odpor se bo kaznovalo, storilci zgubijo pa razen tega tudi pravico do odškodnine. Pravico do odškodnine zgubijo tudi tisti, ki bi se z begom izognili preselitvi. Vsak povratek v označeni obmejni kraj
Takšni vojaki so
Bilo je med svetovno vojno leta 1916 na južno-zapadnem bojišču. K. k. Freiwilliges Schützenfeldbataillon Marburg IV (prostovoljni strelski bataljon Marburg IV), sestavljen, kakor že ime pove, iz samih 16—18-letnih spodnještajerskih prostovoljcev, je pod poveljstvom svojega takratnega poveljnika Rittmeister-a Bayer von Bayersburg, med Sistiano in Prose. kom držal obmorsko fronto. Ker je dotični del fronte ležal samo v območju sovražnega artilerijskega ognja in napadov iz zraka, ni pa hkrati nudil priložnosti za bojevniške akcije mož proti možu, ta fronta v nikakem oziru ni ugajala podjetnim bojaželjnim Spodnještajercem. Fantje, navdušeni za vojaško in frontno službo, ki so si jo prostovoljno izbrali, se v svoji goreči želji po bojevniškem udejstvo-vanju niso zadovoljevali s 15 in 28 centimetrskimi granatami, ki so dnevno padale med nje. čuvanje morske, ga obrežja, da bi se sovražnik ne izkrcal, preganjanje sovražnih avijonov itd., se jim ni zdela dovolj velika bojevniška storitev, vredna spodnještajerskega vojnega prostovoljca. Spod-nještajerski prostovoljci so si želeli poprijema s sovražnikom iz oči v oči. Ti fantje so hoteli pokazati, da se niso samo v svoji mladostni navdušenosti doma v Marburg-u, Pettau.u, Cilli-ju, Rann-u itd. prostovoljno prijavljali za vojne bojevnike, temveč so se želeli v svojem navdušenju za domovino in v goreči želji po uveljavljenju in odlikovanju v bojih tudi izkazati in obve-ljaviti. Kjerkoli je bila priložnost, tam so se odlično disciplinira»! prostovoljni strelci ponujali, tam so prosili, da bi se jih uporabljalo na najnevarnejših frontnih odsekih.
Kakor živi na Spodnjem štajerskem na stotine živih prič vsega, kar se tukaj trdi, tako je tudi resnica, da je spodnještajerski strelski bataljon Marburg IV kljub železni disciplini in največjem redu, ki sta ga odlikovala, zaznamoval marsikatero begstvo svojih vojakov iz manj nevarnega področja v najbolj izpostavljene prednje postojanke. Bojaželjni mladi vojaki so pobegnili iz svojih edinic, se pomešali med druge oddelke, samo da jim je bilo mogoče priti v prve strelske jarke. Mnogo jih je odšlo z navideznimi ali pravimi boleznimi v zaledje v bolnišnice, od koder so po ozdravljenju pod neresničnimi navodi v pogledu edinic skušali priti v oddelke," ki so stali in se uporabljali v najbolj ekspo-niranih vrstah. Spodnještajerski prostovoljci so prosili, silili, se javljali in bežali tja, kjer se bijejo bitke, kjer je boj na življenje in smrt. Ti mladi vojaki so iskali priložnosti, da bi se za svoj narod, svojo zemljo in svojo do-
brez dovoljenja šefa civilne uprave na Spodnjem štajerskem je prepovedan.
Preselitev je omejena samo na imenoma navedene občine in se ne nanaša na druge občine ali okrožja.
Spodnještajerci
movino prostovoljno borili, ne ozirajoč se na to, če so pri tem izgubili svoje zdravje in svoje življenje. Bili so to neverjetno bojevanja željni, odlično izvežbani vojaki-naskočniki, ki so kar tekmovali med seboj, kdo bo prvi med najhrabrejšimi.
Nekega dne imenovanega leta se je pa med moštvom vseh štirih stolnij zgodilo nekaj, kar je bilo dotakratm vojni zgodovini modernega vojaštva tuje. V vseh stotnijah se je javilo dobesedno vse službe prosto moštvo 8 podčastniki vred na raport in vsi so vsak v svojem imenu prosili, da se jih iz dotične morsko-obrežne manj nevarne fronte prestavi v najnevarnejšo prvo vojno črto ali pa premesti v trste edinice in polke, ki se tam bojujejo.
Poveljniki stotnij, večinoma zreli ljudje, ki so tem vojakom-prostovolj-cem lahko bili očetje, so pri opravljanju svojih stotnijskrh raportov in sprejemanju teh edinstvenih prošenj svojih podrejenih vojakov imeli težko stališče. Besede, s katerimi so ti mladi vojaki izražali svoje prošnje in želje priti v bolj krvave boje ter z ročnimi granatami in bajoneti služiti domovini, so bile tako globoko prepričevalne, da je to te trde vojaške može ganilo nad vse. Še danes je v spominu stotnijski poveljnik, ki ga je dotični raport ganil v globino srca in to tako ganil, da so se možu sivih las, častniku in frontnemu bojevniku iz radosti in veselja zasolzile oči.
Razume se, da so poročila vseh šti. rih stotnij, ki so preko poveljnika bataljona potovala na višja poveljstva, dosegla, da se je prošnjam in željam spodnještajerskih prostovoljcev ugodilo. Stotnijo za stotnijo in pozneje tu. di celotni bataljon so vtaknili v prve vrste, kjer so se na celi črti pokazali kot najodličnejši bojevniki in junaki.
Kateri kraji oddajajo mleko v mlekarni v Marburg-u
Mleko oddajajo mlekarni (Molkerei Marburg) v Marburg-u sledeči kraji: Stadtkreis Marburg, od okrožja (Land-kreis-a) Marburg pa olxnne Bachern, Egidi in den Büheln, Frauenberg b. Marburg, Frauheim, Georgenberg, .Fahring, Jakobstal, Kunigund, Oberpulsgau, Pragerfoof, Razaiberg, Schleinitz bei Marburg, Täubling, Wachsenberg, Witschein in Würz. Od Landkrei&ia Peitau pa občine Amtmamisfeld, Benedikten, Burgstall in den Büheln, Dornberg, Golldorf, Kranichsfeld, Leonhard in den Büheln. Mallenbcrg, Stauden in Strahleck.
Vsi producenti mleka, ki stanujejo y zgoraj navedenih krajih, so obvezni svoje mleko oddajati [«tdjetju Molker rei Marburg, oziroma na mesta, ki jih ista določi. Izjema velja samo za tisto mleko, ki ga domačija neobhodno potrebuje za lastno uporabo pri rednem gospodarstvu. Vsaka izdelava masla in drugih mlečnih izdelkov je prepovedana. Uporabo mleka kot pijačo se mora omejiti do skrajnosti. Z neposnetim mlekom se sme teleta krmiti samo v
GOSPODARSTVO
Kmetijsko- gospodarska pospeševalna akcija na Spod. Štajerskem
Velika Nemčija, ki je sicer pretežno industrijska država, hoče biti vendarle tudi glede preskrbe z živili v čim večji meri neodvisna od tujine, od uvoza hrane za svoje prebivalstvo. Edina pot pa, ki vodi do tega cilja, je pospeševanje in dvig domačega kmetijstva.
In po tej poti koraka Nemčija z vso odločnostjo od prvega dne, ko je prevzela oblast v državi nacionalsocialistična stranka.
O ustroju kmetijsko-pospeševalne službe v Nemčiji — ki je edinstvena na svetu — bomo v pouk našim kmetovalcem v kratkem objavili kratek pregled. Zaenkrat pa nas zanima najbolj dejstvo, da se pričenja tudi pri nas kmetijsko-po-speševalno delo po sistemu, ki se je v Nemčiji tako zelo obnesel.
V zadnjem času je bilo namreč izdanih več uredb, glasom katerih se bo začela izvajati na Spod. Štajerskem v kmetijsko-gospodarskem pogledu velika pospeševalna in gospodarsko-obnovitvena akcija po določeno odrejenem programu (Aufbauprogramm für die Untersteiermark). Vsa podrobna pojasnila in navodila glede izvajanja tega kmeti jsko-pospeševnlne-ja programa bodo dali kmetovalcem pravočasno pristojni kmetijsko-posvetovalni uradi (Wirtschaftsberatung — HA II beim Ernährungsamt, Abtl. A) in krajevni kmečki zaupniki (Ortsvertrauensmänner). V naslednjih odstavkih bomo začrtali le najvažnejše osnovne smernice programa za kmetijsko-gospodarski podvig Spodnje Štajerske:
Razen že dozdaj običajnega posrednega načina pospeševanja kmetijstva potom tiskanega in ustnega pouka ter posredovanja pri nabavi prvovrstnega semena, orodja, plemenske živine itd., se bo glasom navedenega programa nudila spod-nještajerskim Icmetovalcem tudi neposredna pomoč in sicer v dveh oblikah: kot državna podpora in kot državno posojilo v kmetijsko-pospeševalne namene.
Kako in v kake namene bodo na razpolago drž. podpore za pospeševanje kmetijstva?
Krediti, ki so določeni za pospeševanje kmetijstva na Spodnjem Štajerskem v okviru obnovitvenega programa, se bodo izrabili deloma za podpore kmetijskim strokovnim organizacijam in za obče kmetijsko-pospeševalne svrhe, deloma pa za podpore posameznim kmetovalcem. Pov-dariti pa je treba, da so te podpore Izredne, to je, da so določene izrecno samo za pospeševanje kmetijstva na Sp. Štajerskem, izven v vsej Nemčiji običajnih drugih podpor za kmetijsko-pospeševalne svrhe.
Iz teh posebnih kreditov v okviru kme-tijsko-pospeševalnega programa za Spod. Štajersko se bodo dodeljevale podpore za sledeče občekoristne naprave in svrhe:
Predvsem so predvidene skupne drž. podpore za pocenitev v Spod. Štajersko uvoženih poljedelskih semen in umetnih
izjemnih primerih. Vsako prodajanje mleka neposredno potrošnikom ali prodajalcem na malo je dovoljeno samo s pismenim pristankom podjetja Molkerei Marburg.
Podrobnosti o naredbi, ki se tiče oddajanja mleka so razvidne iz plakatov.
gnojil, kakor tudi za podpore k nakupu uvoženih moških in ženskih plemenskih živali. Iz istih sredstev se bo podprlo tudi organiziranje domačega semenogojstva. Enako se bo s pomočjo te podpore organiziralo vinogradniško-pospeševalna služba.
V vsaki občini se bo nadalje s pomočjo te državne podpore uredilo vsaj po eno vzorno hišno gospodinjstvo, ki bo služilo kot vzor in zgled okolici.
Državne podpore posameznim kmetovalcem pa se bodo dodeljevale predvsem v sledeče namene:
1. Za nakup kmetijskih strojev. Znano je, da smo na Spod. Štajerskem prav v tem ozira zelo zaostali za nemškimi kmetovalci. Zato bo državna podpora pri nakupu plugov, bran, okopalnikov in osipal-riikov, vsekopačev (Vielfachgerät), izko-pačev krompirja, kosilnic, obračalnikov in grabljačev za seno, sejalnic, mlatilnic, elektromotorjev, škropilnic za škropljenje sadovnjakov in vinogradov itd. našim kmetovalcem posebno dobrodošla.
Ker je, kakor znano, v Nemčiji nabava strojev mogoča samo na podlagi nakaznic, ki pa se izdajajo samo -v omejenem obsegu, je bilo v svrho omogočenja preskrbe Spod. štajerske s kmetijskimi stroji izdano »posebno dovoljenje« (Sonderkontingent für Untersteiermark und Krain), ki omogoča, da se bodo na Sp. Štajersko lahko uvažali kmetijski stroji v večjih množinah.
Ne moremo dovolj nujno priporočiti našim kmečkim gospodarjem, da se te izredne prilike za ceneno nabavo kmetijskih strojev v čim največji meri m čim prej poslužijo!
Vsak kmetovalec, ki si hoče nabaviti kakšen kmetijski stroj, mora predhodno ustno ali pismeno zaprositi pri pristojnem kmetijsko posvetovalnem uradu (Wirtschaftsberatung beim Ernährungsamt A) za »nakaznico za nabavo kmet. strojev in orodja« (Anweisungschein für Landma-schinen und Geräte, gültig für Landwirte aus der Untersteiermark, Südkärnten und Krain). V prošnji mora navesti razen
svojega točnega naslova tudi vrsto in po možnosti znamko in velikost, oz. dela-zmožnost stroja, katerega žeti kupiti Navedeni urad je z nasveti glede pravilne izbire kmet. strojev kmetovalcem svojega okoliša vedno na razpolago!
(Tudi v »Štajerskem Gospodarju« nameravamo v najkrajšem času kratko opi-sati one vrste in oblike kmet. strojev, ki pridejo v poštev za naše malokmečke gospodarje, obenem z navedbo tervam, ki jih izdelujejo in vsaj približne cene.)
Ko prejme kmetovalec od svojega pristojnega kmetijsko-posvetovalnega urada rumeno nakaznico za nakup stroja, lahko potom trgovca ali zadruge naroči zažeijeni stroj. Opozoriti pa moramo, da tovarne navadno istih nimajo v zalogi, zato je dobavni rok največkrat precej dolg, kar moramo vpoštevati.
Istočasno kot za nakaznico za nakup stroja, naj vsak kmetovalec zaprosi tudi za drž. podporo k nakupu istega.
Nadaljna podporna sredstva so name-njena za pospeševanje sadjarstva (norf nasadi, sadne sušilnice itd.) ter vrtnarstva (tople grede, namakalne naprave itd.).
Tudi za pospeševanje travništva m pašništva so določene podpore, predvsem za osuševanje močvirnih travnikov, za krčenje travniških zemljišč, za preoravanje travnikov, kakor tudi za pregrajevanje pašnikov.
In še ena svrha je, za katero so določene drž. podpore: gradnja silosov za krmo, gnojišč in gnojničnih jam ter izboljšanje hlevov. Vendar je treba takoj pripomniti, da bodo te podpore deležni samo gospodarji, ki bodo dali svoje tozadevne gradnje izvršiti od oblastev določenemu j>odjetju.
Razen podpor pa so predvidena v pomoč kmetovalcem tudi drž. brezobrestna posojila k nabavi plemenske živine in strojev, kakor tudi za zgradbo novih gospodarskih naprav (n. pr. za raztakanje gnoj. nice (Güllanlage) itd.).
Za dosego teh posojil se je treba ravnati po predpisih tozadevne posebne od-redbe (Bekanntmachung über die Einführimg der Reichswirtschaftshilfe in der Untersteiermark vom 24. 9. 1941, Seite 312).
Kmetovalci, ki bi se za taka posojila zanimali, naj se obrnejo po tozadevna po« trebna pojasnila na pristojni kmetijsko-posvetovaini urad (Wirtschaftsberater beim Ernatorungsamt, Abtl. A).
X Družba plemenske živine. Dne 3. novembra tega leta se vrši v Friedau-u možnost nakupa plemenskih bikov pinc-gauske pasme.
X Kamenje iz peska in gline izdelujejo potom stiskanja v Holandiji. Gre za prve poskuse, ki so se baje obnesli in omogočajo veliko manjšo uporabo materijala.
X Težave z uvozom surovin ima švi" carska industrija. Merodajni krogi se resno bavijo z uvedbo uporabe nadomestnih tvarin in so tozadevni načrti že v toku.
X O gospodarjenju z žitom. Predsednik žitno-gospodarske zveze (Getreidewirt-schaftsverband Ostmark) objavlja na podlagi odredbe šefa civilne uprave od 10. 9. t. 1., da stopijo z veljavnostjo z dne 20. 10. 1941 razne odredbe in naredbe o žitnem gospodarstvu, ki so doslej veljale v Reichsgau-u Steiermark, tudi na Spodnjem Štajerskem v veljavo. Razglas našteva 11 takih naredb.
X Bolgarska dobi novo rečno ladjo. V Budimpešti bodo v kratkem izdelali novo potniško rečno ladjo za Bolgarijo, ki je namenjena za vožnjo po reki Donau. Ladja je naročena za 120 milijonov levov.
X Telefonski promet je zopet vzpostavljen med Nemčijo in Srbijo. Pogovori se bodo vodili preko telefonskega voda Berlin—Belgrad.
XDan varčevanja v Veliki Nema ji.
Dne 30. oktobra je tudi na Spodnjem Štajerskem bil dan štednje. Vsakemu vlagatelju, ki je na ia dan pri okrožnih hranilnicah v Marburg-u, Cilli-ju, Rann-u, Pet-tau-u, Radkersburg-u in Trifa?l-u vložil kakšen znesek kot hranilno vlogo, so mu v hranilno knjižico vtisnili poseben spominski žig.
X 65.000 jajc so zaplenili židu Marku Izraelu Luftgas-u v Bielitz-u, ki leži v nekdanji vojvodinji Krakau. Stari žid je jajca vložil v kadi ter iste skril v neki ajmenici. Okrog 15.000 jajc je bilo te pokvarjenih. Našili so mu radi zločina zoper vojno gospodarstvo dve in pol leti ječe.
X Lira je plačilna enota v črni gori.
V italijanski provinci Črni gori so uvedli italijansko liro kot plačilno sredstvo. Zamenjava dosedanjih dinarjev se je določila na 38 lir za 100 dinarjev.
X Gospodarjenje z mlekom v Marburg-u. Dne 2. novembra 1941 se uvede v Marburg-u za prodajo mleka potrošnikom nov red. Vsi pridelovalci in trgovci mleka, ki so doslej svoje mleko prodajali neposredno potrošnikom ali prodajalnicam, morajo istega počenši z drugim novembrom t. I. oddajati v mlekarno, Tegett-hoffstraBe 51. Potrošniki pa bodo počenši s 3. novembrom mleko dobivali v proda-jalnicah mleka, ki jih je za to določil in pooblastil prehranjevalni urad mesta Mar. burg a. d. Drau, kjer so jih kot odjemalce medtem že popisali in vzeli v evidenco.
X O gospodarjenju z jabolki v mestu
Marburg-u. Prehranjevalni urad političnega komisarja za mesto Marburg an der Drau je izdal odredbo o gospodarjenju z jabolki. Vse zaloge jabolk se z dnevom objave tozadevne odredbe smatra kot zaplenjene. Pri uvozu jabolk iz tujine je iste smatrati kot zaplenjene kakor hitro prekoračijo carinsko mejo. Importerji in trgovci morajo vse svoje zaloge jabolk pri oddajnih mestih prijaviti. Pridelovalci jabolk lahko obdržijo za svojo domačo uporabo gotovo količino, ostalo je pa po navodilih okrajnega oddajališča istotam izročiti. Posestniki, hišnih vrtov in pridelovalci jabolk, ki istih ne pridelujejo v obrtnem smislu lahko obdržijo največ 200 kilogramov, s katerimi lahko svobodno razpolagajo. Presežek je seveda oddati okrajnemu oddajališču, ki se nahaja v Marburg-u, MellingerstraBe 12.
X Obnova živinoreje na Gorenjskem.
Nedavno održana dražba bikov v Krain-burg-u prikazuje, kako lepo se gorenjski kmetje s svojo živinorejo prilagodevajo novim razmeram. Pooblaščenec za prehrano in poljedelstvo pri civilni upravi v Veldes-u Ing. Gayl je pri otvoritvenem pozdravu ugotovil, da je prva dražba začetek nove dobe v živinoreji Gorenjske, Gorenjski kmetje imajo kljub zanemarjenosti od strani bivše države dober material, kar le pokazala prodaja, razen tega je tudi že iz področja Reich-a prišlo precej izbranih plemenskih bikov v deželo. 31 na sejem postavljenih bikov je bilo po dobrih cenah prodanih,
X O produkciji konoplje v Franciji. Sreai 19. stoletja so na Francoskem na 100.000 hektarjih zemlje pridelovali konopljo. Ko je pozneje prekomorski uvoz tekstilnih surovin konopljo spodrinil, je gojitev konoplje zelo nazadovala. Leta 1931 so v celi Franciji imeli še samo 6000 hektarjev nasadov konoplje. Pozneje je vlada razpisala vsakoletne nagrade za go-
iltev te industrijske rastline, nakar so se e kmetovalci zopet pridno poprijeli, tako da je danes površina nasadov s konopljo dosegla zopet 40.000 hektarjev.
v Francija dobi tovarno za izdelavo gonilnih snovi iz lesa. V bližini Chau-mont-a, ki leži v okrožju Marne gradijo tovarno, ki bo izdelovala surovine za motorna vozila na leseno-plinski pogon. Podjetje bo po obsežnosti zavzemalo 70.000 kvadratnih metrov in bo 500 metrov dolgo. Do kraja t. 1. bo opremljeno z najsodobnejšimi stroji za pridobivanje gonilnih snovi iz lesa, nakar bodo začeli z obratovanjem.
X Dobra gnojitev sladkorne pese z du-šičnatimi gnojili daje večjo količino sladkorja. Po ugotovitvah neke tovarne sladkorja se količina sladkorja, ki ga vsebuje sladkorna pesa, ravna po gnojenju. Tozadevni poskusi so ugotovili, da je pridelek
iiese, ki je bil letos deležen boljše gno-itve, vseboval za 2,09®/« več sladkorja :akor leto poprej,
UMNI KMETOVALEC
Kako bomo povečali
proizvodnjo mleka?
Mleko in »mleko« ni eno in isto, kar vsaka gospodinja ve, a le malokateri gospodar upošteva: Od dveh krav, ki stojita v istem hlevu in dobivata enako krmo, daje v mnogih primerih ena izmed nju zelo mastno mleko, tako, da »maščoba kar plava na njem«, druga pa prav pusto, »vodeno« mleko, ki »ne napravi nobene smetane«.
Vse to nam dokazuje, da je najvažnejša snov v mleku, zaradi katere nemška država tako odločno in vztrajno pospešuje povečanje mlečne proizvodnje, maščoba ali mlečna tolšča. Ž drugimi besedami: Delo za zvišanje proizvodnje mleka je samo del splošne nemške borbe za zvišanje domače proizvodnje maščob. In vprav mleko je glavni vir nemške proizvodnje maščob, zato ima proizvodnja mleka v nemškem narodnem gospodarstvu tako viden pomen.
Od »začetka prehranjevalne bitke« pred nekoliko leti pa do danes se je v Nemčiji proizvodnja mleka zvišala v mnogih oko-liših za 100°/o in še za več. Ne bo zato odveč, če tudi našim spodnještajerskim kmetovalcem pokažemo smernice in sredstva, katerih so se nemški kmetje pri pospeševanju mlečne proizvodnje s takim uspehom posluževali. Saj tudi za nas danes velja isti klic: Zvišajmo domačo proizvodnjo maščob — ker od drugod jih ne bomo dobili! Zvišajmo in izboljšajmo zato v prvi vrsti domačo mlečno proizvodnjo!
Kaj vse vpliva na količino in kakovost mlečne proizvodnje?
1. Pasma In podedovana mlečnost krav.
Že desetletja naši gospodarji vedo, da dajejo navadno rdečelisaste »šeke« (Pinz-gauerrasse) več mleka kot »belke« (Mur-
(PK. Mal try-Aufnahme)
Die Verbindung zur kämpfenden Truppe. Männer einer Nachrichtenabteilung legen Leitungen, damit die Verbindung zur kämpfenden Truppe nickt abreißt.
bodnerrasse) in »rmenke« (Mariahofer-rasse), da so hrvatske »buše« kljub svoji majhni postavi prav dobre molznice najboljše pa da so »sivke« (Montafoner-rasse). In res je tako!
Od nekdaj tudi že naši kmetje radi puščajo telice od dobrih molznih krav za pleme, češ: »Je od dobre krave, bo dobra molznica!« Tudi v tem oziru imajo prav. Škoda je le, da niso pri nas že pred desetletji vedeli in upoštevali tudi, da za mlečnost teličke, bodoče krave-molznice, ni merodajno samo, kakšna je bila za molžo krava, od katere telička izhaja, temveč prav tako tudi, od kakšne molznice izvira bik, h kateremu je bila dotična krava pri-puščena.
Zanemarjanje pravilne izbire (selekcije) bikov glede na podedovane lastnosti z ozirom na mlečnost, ki jih biki prenašajo na tolikšno število potomcev, je bilo predvsem krivo, da se naša mlečna proizvodnja ni nikoli dvignila z izpod povprečne višine I
Zato pa je tudi prvi predpogoj in prvo sredstvo, ki nam more pomagati do večje in boljše mlečne proizvodnje: Preskrba za" dostnega števila bikov, izhajajočih od prednikov, ki so se odlikovali z visoko mlečnostjo.
Kot dokazni vir dobrih podedovanih lastnosti glede na mlečnost nam služijo »rodovniki bikov« (pa tudi krav), v katerih je za več rodov nazaj navedena potom uradno nadzorovane mlečne kontrole dognana količina in po možnosti tudi tolščobnost mleka, ki so ga krave prednice letno dajale.
Zato, kmečki gospodar, ne reci: »Mlečna kontrola je neumnosti« — temveč, če imaš kravo, dobro molznico, priglasi se še ti k izvajanju mlečne kontrole! Teleta dobrih mlečnih krav, ki so pod mlečno kontrolo, lahko najmanj polovico dražje prodaš, kot bi jih sicerl
Kontrolo izvajaj, če le mogoče, tudi glede na tolščobnost, ne samo na količino mleka, — kajti vrednost krave se ravna po tem, koliko kg tolšče daje v mleku na leto.
Najmanj pa, kar smemo in moramo od vsakega kmetovalca zahtevati, je, da pri-pušča svoje krave samo k uradno licenci-ranemu biku, ki izhaja od prednikov z dokazano visoko mlečnostjo, — ne pa da jih goni skrivaj h kakim zakotnim, neli-cenciranim bikom; Da bo kaznovan, če se njegovo protizakonito ravnanje izve, tega se pač vsak tak zanikam gospodar zaveda — da pa bo kaznovan tudi v primeru, če oblastva tega ne izvedo, s tem, da bodo teleta njegovih krav podedovala slabo, namesto dobre mlečnosti — na to pač takšen revež v svoji kratkovidnosti ne pomisli.
2. Izbira krme ki krmljenje.
»Krava pri gobcu molze!« Že star naš pregovor veli, ki pa še danes tudi drži. Če boš krmil slamo, boš sicer svoje krave lahko strigsl — tako mršave bodo — molzti pa jih ne bo treba. In če dobiš v svoj hlev kravo s še tako odličnimi rodovniki z dokazano visoko mlečnostjo — če je ne boš krmil dovolj, ali nepravilno — ne bo ti dajala mleka, pač pa ti bo kvečjemu zbolela za tuberkulozo (sušico). In če hočeš, da ti bo krava dajala bolj mastno mleko kot dozdaj, moraš pač naj-
prej ti njej dati boljše krme, ki vsebuje več maščob in več beljakovin, kajti iz zraka jih krava ne more dobiti.
Zadostno in pravilno krmljenje mlečnih krav je torej predpogoj dviga in izboljšanja mlečne produkcije! Posebno vlogo pri dvigu količine in tolščobnosti mleka igrajo (razen dobrega sena, ki je in ostane podlaga krmljenju tudi mlečnih krav) razna močna krmila, kakor tudi paša, zeleno krmljenje, ensilirana krma itd., zelo važno vlogo. •
O napakah, ki jih dan za dnem in leto za letom delajo naši kmetje pri spravljanju krme in pri, krmljenju živine, in o pravilnem krmljenju je spisano že nešteto knjig in sestavkov. Tudi mi nameravamo prihodnjič našim čitateljem podati kratko razpravo o pravilnem krmljenju živine, posebej še o krmljenju mlečnih krav. Zato se za zdaj s krmljenjem samim ne bomo podrobneje pečali.
3.	Izraba krme.
Vse krave, kot že v začetku omenjeno, ne izkoriščajo krme enako dobro! Potom mlečne kontrole bomo kmalu dognali, katera od naših krav izkorišča krmo najboljše, katera slabše. Vse krave, ki krmo slabo izkoriščajo, to je, ki dajejo kljub skrbnemu krmljenju z dobro krmo le malo ali pa slabomaštno mleko, bomo čimprej prodali mesarju, redili pa bomo samo krave, ki krmo odlično izkoriščajo za tvorbo mleka.
Veliko bolj donosno je, krmiti . nekaj manj krav, a te boljše, ako vse krmo do-, bro izkoriščajo in nam dajejo obilo , na tolšči bogatega mleka, kakor pa — mor.T . da samo zaradi števila — držati v hlevu krave, ki ob najboljši krmi dajejo le malo in morda celo še 'slabega mleka. Tudi čim, boljša izraba krme i spada med predpogoje zvišanja in izboljšanja mlečne proizvodnje.
4.	Pravilna molžnja.
Poznamo mnogo gospodinj, kt skoraj ne upajo pustiti deklam, da bi namesto njih molzle krave, ker se bojijo, da bi jih pokvarile, pa zato raje same molzejo po pet in še več krav.
in o švicarskih, danskih, pa tudi o nemških kmetih vemo, da molzejo krave predvsem gospodarji sami, ali pa domači sinovi, četudi je pri hiši po več hlapcev in dekel. Če pa gospodar ne molze krav sam, pusti k temu delu le hlapca, ki ima predpisano strokovno izobrazbo in spričevalo, da je uspešno napravil izpit iz molže.
Upamo, da boste že iz povedanega zaslutili, kako važno Vlogo igra pri zvišanju pa tudi pri zboljšanju mlečne proizvodnje vprav strokovno bolj pravilna in z večjo skrbnostjo izvajana molža krav.
Nemški kmetijski ■■: strokovnjaki štejejo pravilno molžnjo med umetnosti in sicer med ročne umetnosti, to je take, ki se jih človek ne more priučiti samo s čitanjern strokovnih knjig in navodil, temveč potrebuje zanjo tudi veliko vaje.
Pa ne še samo to: Človek, ki molze krave, mora biti mirnega, ne pa razburljivega značaja in prijazen z živino, ne pa sn-iov mučitelj živali, kajti vedeti je treba; da se večina mleka stvori v kravi šele med molžo samo, in da je torej za količino mleka izredno važno razpoloženje, v kakršnem se krava med molžo nahaja. Nemirna krava ne more dati veliko mleka, ali pa ga sploh ne da.
Tudi o pravilni molži in postopku z mlekom bo treba govoriti posebej. Za zdaj opozarjamo le na to, da vsebuje mleko ob pričetku molže, prav malo tol-šče, komaj pol odstotka, medtem ko vse-biije nazadnje, ob koncu molže izmolženo mieko 10 in še več odstotkov tolšče. To
dovolj jasno dokazuje, kako potrebno in za tolščobnost mleka važrto je, da se krave ob vsaki molžnji do kraja, do zadnje kapljice mleka izmolzejo.
Pravilna molžnja in pravilno ravnanje s kravami med molžnjo spada tudi med predpogoje za dvig in izboljšanje proizvodnje mleka.
5.	Dober hlev.
Vsa naša živina, posebno pa molžne krave, potrebujejo svetel, suh in zračen hlev. Sončna svetloba vpliva ugodno na vsako živo bitje, ga ohranja zdravega in pospešuje njegovo delazmožnost. Enako svež zrak. Zato spadajo dol^e molzne krave samo v zares dober hlev! Takih pa je, žal, dozdaj po naših, vaseh le malo. Zato pa je izboljšanje in preureditev na. ših govejih hlevov tudi važen predpogoj za zvišapje in izboljšanje naše mlečne proizvodnje.
6.	Pravilna oskrba živine.
»Pri živini red in snaga — polovico krme odvaga, bolezni odganja od praga — in še do več mleka pomaga!«
Tako je dal zapisati nek naš kmet — skrben živinorejec — na svoj hlev. Ne bi škodilo, če bi si ta izrek zapomnili vsi naši živinorejci! Kajti nihče ne bi v prvetn j hipu verjel, kako zelo odvisna je količina mleka, ki ga krave dajejo, tudi od rednega in pravilnega oskrbovanja!
Med najvažnejšie tozadevne zahteve spadajo:
1.	Red in točnost v času vsakodnevnega oskrbovanja; to je krmljenje, napajanje, čiščenje in molže;
2.	Temeljito1 vsakodnevno čiščenje živine;
3.	Redno obrezovanje parkljev pri kravah, ki jih ne gonimo na pašo, rtiti jih ne uporabljamo za vožnjo;
4.	Dnevno spuščanje krav na tekališče;
5.	Mir med časom, ko prežvekujejo in ponoči.
Vsako naštetih zahtev bi morali obširno utemeljiti, vendar smo jih v tem sestavku
(PK. Kriegsberichter Schreiber-Wellbild) Sie werden unsere, Flieger nicht mehr mit ihrem Feuer belästigen. Auf dem Vormarsch im Osten erinulele Sowjet-Flakhattorien
le našteli in tipamo, da bb zadostovalo, če v tej zvezi opozorimo ponovno na to, da^ je pač tudi molzna krava v marsičem ' slična človeku: Vsaka tiolččina, vsak občutek neugodja in vsak nemir zmanjšuje in izrablja življenjsko moč; kar se javlja pri človeku v zmanjšanju delazmožnoštf in delavoljnosti, pri mblzni kravi pa' v zmanjšanju tvorbe mleka, če krava torej težko stoji ali hodi, ker ima predolge parklje, — če je nemirna, ker ne Začnehio krmiti ob navajenem času, ¿i če jo ujeda nesnaga, muhe ali celo uši, — če nima prilike, da bi se. vsak dan vsaj hekol.ko razgibala na prostem, -- če radi nemira v hlevu ali v bližini brez potrebe vstaja in spet lega: vse to vpliva neugodno na tvorbo mleka in zmanjšuje njega količino in kakovost!
Torej je tudi redna in pravilna oskrba molznih krav predpogoj zvišanja in izboljr šanja naše mlečne proizvodnje! In še en predpogoj je:-	\ •
7. Pravilno ravnanje z mlekom in mlečnimi izdelki.
Za narodno gospodarstvo in ljudsko prehrano prihaja v poštev pravzaprav samo ona količina mleka, ki prihaja na trg v obliki užitnega mleka ali mlečnih izdelkov.
Vse ono mleko in mlečne izdelke pa, ki se zaradi nepravilnega , ali negospodarske, ga ravnanja pokvarijo, oz., ne pridejo; na. trg, lahko smatramo, kot da sploh niso bili proizvedeni.
Če se nam torej mleko zaradi nepravilnega ali malomarnega postopanja sesiri, ali če polnomastno mleko krmimo brez nujne potrebe teletom ali svinjam, čeprav bi ga lahko nadomestili s posnetim m1e'-"; kom ali pa z močnimi krmili,—nima naša — četudi zvišana - mlečna ptoižvodnja ' nobene narodno-prehranjevalne Vrednosti.
Zato je tudi pravilno ravnanje z- mlekoirt in mlečnimi izdelki ter njih smotrna upo raba predpogoj za zvišanje za narodna prehrano v poštev prihajajoče mlečne pro« izvodnje.
O SHRANJEVANJU SADJA IN ŽELE-NJAVE ČEZ ZIMO
Kdaj spravljati? Sadje in zelenjavo, ki jo nameravamo shraniti za čez ,zimo, srne?, mo spravljati samo ob suhem vremenu in kolikor mogoče pozno. Kolikor dalje .ostane zelenjava v zemlji,, sadje pa na, d rev ju, tem sposobnejše je za shrambo,.- .-.;■!•
Kakšne pridelke shranjujemo v zimsko-shrambo? Samo popolnoma dozorele, popolnoma zdrave in nepoškodovane pridelke poznih sort! 'Zgodnje sorte i sadja iit zelenjave se držijo samo kratek : čas. zato jih ne shranjujemo v zimske shrambe,,, temveč sproti uporabimo ,v gospodipjsiv.ijl: Isto velja za ranjeno ali obtolčeno sadje ali zelenjavo!
Sadje.
Prezgodaj obrano sadje ni sposobno ža zimsko shrambo Spoznamo ga po na-grbančeni koži. Samo odpadlo in otfe-serio ter črvivo sadje tudi he spada syežc v shrambo, temveč skuhano,aH pftstišenol Za shrambo tiamenjenžga' sadja ne stne-' mo prati, niti brisati, da ne odstranimo z njega voščene prevlake, ki ga'ščiti.' Priči skladiščenjem se mora sadje v zračnem, samo pred dežjem zavarovanem prostoru »spotiti«.
Sadna shramba.
Pri pripremi dobre sadne shrambe moramo upoštevati, da povzročuje preobila vlaga, plesnobo na sadju,, da se. sadje -.V temni shrambi bolje drži kot v svetli;, da. je najprimernejša temperatura . vsa.ini shrambi okrog 5 stopinj C; da je' treba
skrbetj za redno zračenje in da je to v vlažnih shrambah še posebno važno. Pred vskladiščenjem sadja je treba shrambo temeljito osnažiti (to je: strop in stene z apnom pobeliti ali z bakrenoapneno brozgo obrizgati in tla, če so betonska, temeljito odrgniti ter zažveplati na vsak ms notranjščine sadne shrambe je zežgati približno 6 gramov žvepla).
Sadje pravilno , vskladiščiti.
V zimsko sadno shrambo vskladiščnje-no sadje lepo zloženo na premične lese ali police, naložene druga nad drugo na posebnih ogrodjih. V to vloženo delo nam omogoči čez zimo sadje pregledovati in prebirati. Ne pozabimo: Sadje v zimski shrambi je treba redno vsak teden pregledati in vse nagnite in drugače poškodovane sadove takoj odbrati ter uporabiti v kuhinji ali za krmo. Če nimamo primerne zimske shrambe za sadje, laliko male množine zimskega sadja hranimo tudi v zabojih ali v košarah, obloženih z lesno volno. Posamezne lege sadja, ki jih medsebojno ločimo s časopisnim papirjem, vlagamo tako, da se posamezni sadovi ne dotikajo drug drugega. Paziti moramo, da nam sadje ob hudi zimi ne zmrzne.
Podjetje nemške delovne fronte (Deutsche Arbeitsfront). Nemška delovna fronta razpolaga z lepim številom gospodarskih podjetij. Po poročilu, ki ga ie objavil Reichsorganisationsleiter Dr. Ley v časopisu »Deutsche Volkswirtschaft«, ima 42 dmžb za urejevanje stanovanj ter 11 podružnic. Te družbe razpolagajo s 63.000 stanovanji, 25.000 se jih pa gradi. Zavarovalne družbe se delijo v tri skupine in sicer v ljudsko socialno skrb, takozvani nemški obroč ter v zavarovanje za stvari. Nemški obroč ima štiri, socialno zavarovanje pa podružnic, med drugimi celo v Budimpešti, Haag-u in v Brüssel-u. Stanje življenjskega zavarovanja doma izkazuje 4.5 milijard Reichsmark z 8.5 milijonov zavarovancev. Vsaki tretji Nemec, ki je zavarovan, je poslužen od zavarovalnic nemške delovne fronte. Takozvana banka nemškega dela (Bank der Deutschen Arbeit), četrta največja nemška velebanka, izkazuje bilančno vsoto dveh milijard RM. Denarnega prometa je bilo leta 1940 30 milijard RM. Stavbne družbe predstavljajo nemška stavbena delniška družba, stavbena pomoč, posebna stavbena družba ter tovarne opeke na Koroškem. Nemška delovna fronta ima sedem založniških podjetij ter veleknjigovezjiico, ki so razdeljene na razna mesta, kakor Wien, Leipzig, München itd. Nadalje obstoji družba, ki si je nadejala nalogo za izdelovanje' ljudskega avtomobila ter družba, ki jo poznamo pod imenom »Kraft durch Freude«.(moč potom veselja), ki je namenjena za prirejanja prekomorskih voženj za razvedrilo ljudstva in je lastnica ladjedelnice v Stettin-u. V Ostmark-i ima delovna fronta kopališče Diana v Wien-u ter pet zadrug za veletrgovino. Razen tega se ustanavlja še transportno in neko drugo zadrugo.
Platin, zlato, srebro in dragulje je
treba pri prestopu meje v Italijo položiti na tamkajšnjih carinarnicah do zo-petnega odhoda iz Italije. Potniki, ki se nahajajo sedaj v Italiji in posedujejo take stvari, morajo zaprositi pri trgovinskem ministru v Rimu za izvozno dovoljenje.
Augleška petrolejska ladja „British Mariner" (6996 ton) je bila na vožnji iz Amerike v Anglijo dne 20. t. m. od neke nemške podmornice torpediranp,
Pravilno pisanje imen v
na Spodnjem Štajerskem
Izšla je odredba šefa civilne uprave na Spodnjem štajerskem, ki določa, da se morajo vsa družinska imena in priimke v besedi in pisavi pisati v nemški obliki. Za nenemške priimke, ki imajo v nemščini svoje izraze, se smejo uporabljati samo nemške oblike. Za družinska imena, ki vsebujejo, nemškemu pravopisu aeznane črke, se je pa posluževati v nemščini običajnih isto-glasečih črk.
Družinska imena kakor na primer Majster, je odslej pisati Meister, Gaj-šek z Geischek, Kac z Katz, Kovačec z Kowatschetz, švarz = Schwarz, Jarc = Jarz, čiček = Tschitschek, Lah = Lach, Gliha = Glicha, Furijan = Fu-rian, Ljubeč = Lubetz. Vošnjak — Woschnak, štajnbah = Steinbach, černovšek — Tschernowschek itd.
Moške priimke kakor Aleksander, Alež, Saša je pisati Alexander. Alfonz = Alfons, Alojzij ali Slavko — Alois,
MALE VESTI
*	Fiihrer je sporočil predsedniku Turške republike na dan turškega državnega praznika brzojavnim polom svoje čestitke.
*	Italijanski zunanji minister grof Ciano je prebil na povabilo Reichsmi-nistra za zunanje zadeve v. Ribbenlrop-a pet dni v Nemčiji. Grof Ciano se je v sredo vrnil v svojo domovino. Obisk je služil obsežni izmenjavi misli o splošnem položaju.
*	Italija je proslavila pretekli torek 19 obletnico pohoda fašistov v Kini. Italijanski narod se je v teh dneh še ožje zbral okrog svojega velikega voditelja. Ves italijanski tisk je bil v torek v znamenju tega velikega zgodovinskega dogodka v življenju italijanskega naroda.
*	Razstavo Reichsnahrstand-a otvorijo dne 2. novembra v Pettau-u. Obsežno gradivo bo Spodnještajercem predočilo probleme krvi, podedovanih bolezni in podedovanega zdravja. Hkrati nam bo dokazalo, da je po »zmagi orožja« — »zmaga otroka« zelo važna. Usodni boji nemškega kmeta bodo prikazani v lepih slikah. Poseben oddelek bo posvečen produkcijski bitki. Kmetijstvo, vrtnarstvo, vinarstvo, sadjarstvo itd. bodo lepo zastopani. Manjkalo tudi ne bo podučljivega o hišnem gospodarstvu, zaščiti rastlin, ptic itd. Obiskovalci bodo dobili tudi vpogled v organizacijo tržnega reda ter dirigiranega konzu-ma. Na prostem bodo naši kmetovalci lahko občudovali raznovrstne poljedelske stroje. Razstavo v Pettau-u priredi organizacija kmetov Landesbauernschaft Sud-mark v prostorih hiše Deutsches Vereins-haus in jo bo pozneje prenesla še v Cilli in Marburg.
*	Važno za stanovanjske najemnike v Marburg'u. Stanovanjski urad mesta Marburg razglaša, da morajo vsi najemniki, ki so potom stanovanjskega urada dobili stanovanje, s svojimi hišnimi lastniki skleniti najemninske pogodbe. Tam, kjer to ni izvedljivo, je o tem poročati stanovanjskemu uradu.
*	Odpiranje in zapiranje trgovin v področju okrajnega glavarstva Luttenberg
Andrej ali Hrabraslav = Andreas, Blaž = Blasius itd.
Pri ženskih priimkih je ime Adela, Adelajda, Dela ali Delica pisati Adelheid." Alenka ali Alenčica = Helena, Ana, Ančka, Anka ali Anica = Anna, Jožefa, Josipina ali Jožica =• Josefine itd.
Odredba določa, da se morajo odslej tudi vse knjige o vpisovanju novo, rojenih, umrlih itd. vaditi po popisanem nemškem načinu. Ravnotako se morajo uradi pri izdajanju rojstnih, mrtvaških in družinskih izvlečkov posluževati tega predpisa. V splošnem velja ta predpis tudi za vse ostale javne listine, objave, napise, napisne table in seveda tudi za podpise.
Spremembe imen preko teh določil so nedopustne.
Določila se nanašajo na vse bivše jugoslovanske državljane na Spodnjem štajerskem izvzemši oseb, ki se priznavajo Hrvatom.
je s posebno odredbo uredil politični ko. misar za uradno področje okrajnega gla-varstva Luttenberg.
*	Rekordno število prometnih nesreč v Zedinjenih državah. Strokovnjaki cenijo, da je treba v Zedinjenih državah računati v pogledu na prometne nesreče s 45.000 smrtnimi slučaji, 1,750.000 ranjenci in z gmotno škodo v višini dveh milijard dolarjev. S tem so dosegle Zedinjene države pravcati rekord.
*	Bolgarski časnikarji v Berlinu. Te dni je prispelo večje število bolgarskih časnikarjev pod vodstvom šefa bolgarskega presbiroja dr. Nikolajeva v Berlin, in si. cer na povabilo Reichspressechef-a dr. Dietricha. V Berlinu so bili gostje Nem-ško-bolgarske družbe ter so se medtem že vrnili preko Wien-a v svojo domovino.
*	Novih šest milijard dolarjev za zgubljeno stvar. Ameriški zvezni senat je dovolil dokončno kredit v znesku 6,16 milijard dolarjev za pomoč Angliji. Tozadevni zakon je bil predložen Rooseveltu v podpis.
*	Belgrajski list o brezpogojni stvarnosti nemških vojnih poročil. Belgrajski list »P o n e d e 1 j a k« ugotavlja, da so dogodki vselej potrjevali resničnost nemških vojnih poročil. London in Moskva sta prvotno tajila nemške resnice ter sta na njih mesto postavljala svoje laži. Na vzhodni fronti pa so nato sledili dogodki, ki so demantirali vse londonske in mo-skovske laži. Končno so dejstva prisilila London in Moskvo k priznanju o pravem stanju stvari.
*	Pet ameriških letalcev je-našlo smrt. Kakor poročajo iz mesta Albuquerque v Novi Mehiki je prišlo pri neki letalski nesreči pet ameriških vojaških letalcev ob svoje življenje.
*	Japonski založnik od kitajskih teroristov umorjen. Singenobu Savaj, vodj'a kitajskega lista „Cuan Min Hin", ki je pisan v japonskem duhu, je bil vAmo-ju (pokrajina Fukien) od kitajskih teroristov umorjen.
*	Turška vas popolnoma zgorela. Ob bagdadski železnici ležeča vas Telminak je bila prizorišče velikega požara, ki je uničil celo vas.
*	Položaj Sovjetije je postal težaven.
List „E1 Pueblo" v Montevideo (Uruguay) ugotavlja v uvodniku, da je dospela vojna na vzhodu do kritične točke. Ta položaj je tem težavnejši, v kolikor ne pride do izpolnitve angleško-ameriških obvez na moskovski konferenci za pomoč Sovjetije. Sovjetska vojna industrija je prejela celo vrsto težkih udarcev, poleg tega .pa so zelo trpele železniške in cestne zveze. Kritičen položaj Sovjetije je po mnenju lista izzval v Angliji težko zaskrbljenost.
*	Sorjetf so izgubili štiri peline svoje vojske in izdelovalne zmožnosti. Japonski ljst „Tokio Asahi Simbun" piše, da so prišli vojaški strokovnjaki glede Sov-
iitske Rusije do porazne ugotovitve.
ako so izgubili sovjeli od 10 milijonov v boj poslanih mož doslej že 80 %. Nadalje so boljševiki izgubili okrog 75 odstotkov premoga in železa, 90%kav-kaškega petroleja radi motenj v prometu, 65% kmetijske produkcije in 90 odstotkov mangana. Sovjetska skupna produkcijska zmožnost se je zmanjšala za 80 «/o-
*	Roosevelt se je zopet zlagal. Pretekli torek so vprašali časnikarji v washingtonski Beli hiši prezidenta Roosevelt a o posameznostih glede slučaja z ameriškim ^fušilcem „Kearny". Na vprašanje, kako je bilo z baje zadetim ruši Icem, je dejal, da je bil rušLec na lovu za podmornicami. Lažnjivec Roosevelt je torej proti svoji volji izblebetal priznanje, da je naročil ameriškim vojnim ladjam lov na nemške podmornice. Toda kaj hočete: ^gangster ostane gangster.
*	Za 100.000 frankov ga je položil. Nek bogat človek v Parizu je izrazil željo, da bi rad kupil zlato. Našel si je prijatelja, ki mu je za 100.000 frankov prodal bakra. S kupčijo, ki je prepovedana tudi za oškodovanega, se pečajo oblasti.
*	Kedaj so za nakup odprte trgovine v okrožju Trifail. Po odredbi političnega komisarja za Landkreis Trifail morajo biti trgovine za promet s strankami ob delavnikih odprte od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure. Maloprodajalci živil, trgovine cvetlic in pralnice lahko držijo svoje lokale odprte tudi do 19. ure. Brivnice in česal-■nice lahko poslujejo od 8. do 19.. ob sobotah pa do 20. ure. Mesarji, prekajevalci in izdelovalci klobas poslujejo s strankami med 8. in 12. ter 14. in 19. uro, iz-vzemši ob torkih in petkih, ki so brezmesni dnevi.
*	16 milijonov analfabetov imajo v Ze dinjenih državah Severne Amerike. To znači, da je deset odstotkov vsega ameriškega prebivalstva še danes nepismenega.
Po naravnih zakonih je vsakemu bitju in vsaki stvari določena gotova življenjska doba. Tudi človeku kot najpopolnejšemu organskemu bitju stvarstva, ki je naravi In njenim zahtevatn žo marsikatero zagodel — ker se ji skuša upirali in proliviti tam, kjer mu ne gre v račun — se je do danes posrečilo, svoja življenjsko dobo z ozdravljenjem raznih bolezni samo nekoliko podaljšati. Popolnoma izognili se koncu ali kraju, pa še ni in najbrž tudi ne bo nikdar uspelo.
Organizacija naravnih zakonov deluje kot umni univerzalni regulator življenja na svetu. Kakor odpade v jeseni zrelo sadje iz drevja, da bo s tem dana na spomlad možnost za razvoj novega cvetja In tvorbo novega sadu, tako je pisano tudi v zakonih narave, da zapuščajo življenje v glavnem vsi listi, ki imajo svoj naravni razvoj^ svojo življenjsko dobo za seboj in so svoje po-naravi jim določene življenjske naioge izvršiti.
Človeško življenje je najdražja in največja dobrina na svetu. Vsaka druga izguba se še na kakšen način lahko nadomesti. Tisti, ki izgubijo življenje, so pa ob vse. Z nastopom smrti je za človeka vse končano. Človek, ki je preminul, je bil in ni ga več. Njegovi sorodniki, prijatelji in znanci ga po smrii še spoštujejo, govorijo iz pielete o njem samo najboljše ter ga na nj."go-vem zadnjem sta no a?! ju obisku j rjt>.
Spominski dan, posvečen vsem mrtvim, je dan, ki ga ljudstva po širnem svetu žo od nekdaj v to lepo svrho posvečujejo. V jeseni, 1. novem-
Mrtvim v spomin
bra, ko je narava v naših krajih tudt že po gozdovih, njivah, travnikih in vrtovih začela s svojo smrtno koso pripravljati življenje rastlin na zimo in sneg, hitijo ljudje na tiste žalostne vrtove, kjer v zemlji počivajo in spijo večno spanje naši umrli. OtročiCki tam krasijo grobove svojih prerano izgubljenih mamic in alekov, starši solzijo ob grobu svojega edinega otroka, vdova tuguje za mož^m, ki ji ga je vzela pre-rana smrl, vnuk polaga venec na zemljo kjer počiva dedek s katerim se je nekoč ljubeznivo igral. Na tisoče in milijone ljudi gre ta dan — vsaj v mislih če jim drugače razmere ne omogočajo — na pokopališča, kjer v izbranih besedah in z lepimi misli počastijo spomin listih, ki so jim nekoč v življenju bili blizu ali so pa živeli ined njimi ter jim bili življenjski sotrpini.
Človeško življenje je večkrat trdo in povzroča marsikatero nesoglasje. S smrtjo je vsega tega konec. Pokojniki v grobovih imajo mir, rešeni so vseh! posvetnih brig. Za nas žive je pa lepo in na mestu na dan vseh mrtvih — vsaj v duhu, če ne gre osebno — obiskati naše nekdaj nam drage pokojnike lam na listih lihih mirnih njivah, kjer bodo danes a!i jutri tudi nas pokopali ter namelali na nas liste črne zemlje, ki nam sedaj v življenju daje vse kar potrebujemo za naš življenjski obsicj.
Ob dnevu mrtvih se je treba spomnili tudi vseh listih, ki jih je usoda človeštva kot vojake poslala daleč na bojišča in so lam daleč od svojih rodnih krajev za svoj narod našli svoj» hladne grobove.
*	Višje državne urade bodo na Hrvatskem zasedle osebe iz prostih poklicev. Po-
glavnik Hrvatske je izdal zakon, ki omogoča, da se za višje državne uradnike po stavi tudi osebe, ki so doslej živele v svobodnih, zasebnih poklicih. Organizacija državne uprave potrebuje razne delovne sile, ki jih drugače ni mogoče dobiti.
*	300 italijanskih ranjencev je bolgarska vlada povabila v Bolgarijo, da bi se V njenih zdraviliščih ozdravili.
*	Novo vodstvo Nemškega Rdečega Križa v Pettau-u. Minuli četrtek je politični komisar Landkreis-a Pettau, Fritz Bauer, prevzel okrajno vodstvo Nemškega Rdečega Križa v Pettau-u.
*	Nove nemške konzulate so uredili v Skoplju in v Kavali v Bolgariji.
*	Stalnost sodnikov so uvedli v Romu-niji. Zakon, ki je tozadevno izšel v Romuniji, daje sodnikom stalnost, da jih ni
mogoče premeščati. Izvzeti so sami tisti sodniki, ki so v času naklonjenostnega režima po letu 1938 brez vseh izpitov avan-zirali.
*	Skrb za izobrazbo ljudstva. Na območju Velike Nemčije imajo 21.000 ljudskih knjižnic. V doglednem času se bo uredilo tudi na Spodnjem Štajerskem take izposojevalnice knjig in nobenega dvoma ni, da se bo naše ljudstvo te kulturne hrane pridno posluževalo.
*	Odredba o državno"političnih ukrepih na Spodnjem štajerskem. Izšla je odredba šefa civilne uprave z dne 20. oktobra 1941, ki prepoveduje vsem po 6. aprilu t. 1. iz Spodnje Štajerske v inozemstvo izseljenim ali pobeglim osebam, da bi se brez dovoljenja šefa civilne uprave na Spodnjem štajerskem povrnili na Spodnjo Štajersko. Ista odredba določa, da se tudi na področje Reich-a preseljenim osebam brez takega dovoljenja ni mogoče vrniti na Spodnjo Štajersko, od koder se jih je preselilo. Morebitni prestopki so kaznivi.
*	Vpisovanje v državne ženske poklic' ne strokovne šole (Staatliche Frauenberufsfachschule) v Marburg-u se vrši dne 3. novembra 1941 v deški glavni šoli (Knabenhauptschule 1), Kaiserstraße 1, med 8. in 12. uro. Gre za enoletno šolo za gospodinjstvo ali hiševanje (Haushal-tungsschule), za trirazredno hišno gospodarsko šolo (Hauswirtschaftsschule), za ll/2-letno šolo o oskrbovanju otrok in izobrazbo hišnih pomočnic (Schule für Kinderpflege und Haushaltgehilfinnen in za dveletno izobraževanje otroških vrtna-ric (Ausbildung für Kindergärtnerinnen).
Naroči »Štajerskega Gospodarja4 i
ButyJÜddsfiiete
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmH
Marburg, Burgplats 1
Posebne predstave kulturnih filmov:
v nedeljo, dne 2. novembra ob pol 11. uri, v ponedeljek, torek in sredo pa ob 13.45 uri
S. o. s.
Ledena gora
(Eisberg)
Krožni film. — Mladoletnim je obisk dovoljen. — Najnovejši nemšld tedenski pregled.
Od petka naprej dajemo „Bava-ria"-film	619
Večni izvir
(Der ewige Quell)
i
MALI OGLASI
Vsaka beseda stane 10 Upi, mastno tiskane besede 20 Rpl. Pristojbina za šifro je 35 Rpf, pri iskanju služb 25 Rpf. Za dostavljanje pisem pod šifro se zaračuna 50 Rpl' poštnine. Zaključek sprejemanja oglasov je v četrtek ob 16 uri Male oglase se prevzame samo proti predplačilu, iz podeželja tudi v veljavnih poštnih' znamkah. Najnižja cena malemu oglasu je 1 Reichmarka
veljavnih poštnih' Dobro ohranjen kratek
glasovir
ali pianino kupim. Ponudbe pod »Kasša« nä upravo lista.	599
Starejši
mlinar in Žagar
vešč nemščine in slovenščine, išče službo. Vprašati pri Geschäftsstelle der »Marburger Zeitung«, Pettau.	596
Vinograd
z zraven spadajočo hišo v vrednosti do 30.000 RM kupim na Spodnjem Štajerskem Pismene ponudbe pod »Vinograd« na upravo lista.	60)
Prniiam kompletno čevljarsko orodje. riUUdlll vprašati: Marburg (Drau), Windenauerstraße 1.
Posestvo
38 oralov oddam v najem za polovični pridelek ali pa sprejmem majerja. Dr. Ka-pralov, Ober Mureck, P. Maria Schnee.
608
Interesenti za
Posestvo
do 10 joh oddam v najem. Po dogovoru tudi z živino in z ostalim inventarjem. Na-slov v upravi lista.	607
Stare, dobro ohranjene kompletne
gume
za kolesa prodam. Skrabl, Marburg (Drau), Thesen, Unterdobrawa 165.
_613
Viniraria z 2—3 delovnimi moč-VlfllCdrjd mi Sprejme takoj.
Hermine Lamprecht, Zellnitz a. d. Drau 12._620
s 5—6 delovnimi močmi, po-OierjcJ §tena, zanesljiva, se pod ugodnimi pogoji sprejmeta v stalno službo. Ponudbe na Gutsverwaltung Langenthal, P. Pößnitz.	538
„Štajerski Gospodar"
Postscheckkonto Wien Nr. 55050
Prvovrstne
parne pekovske peči
sistema Krickl ä Ebhart, Wien, (Wiener Backofen-BaUgesellschaft) jn za
peči za slaščičarne ter vse stroje za pekarne
se naj zaupno obrnejo na zastopnika
HANS PENNITZ, GRAZ, JAKOBIGASSE 18
Prospekti, nasveti, merjenje, katalogi in reference so na željo vsak čas rade volje in brezplačno na razpolago.	595
krave
simentalske pasme, visoko breje in s tele d, se lahko kupi v ponedeljek, dne 3. no-novembra 1941 v Marburg-u. Karntnerstrafte v gostilni „Pri levu" (L6wenwirt). Franz P r a c h, Nutzviehhandlung, Wildon.	611
Več
juncev in krav-mlekaric
se proda ali zamenja. Johann Reich, Dras-sendorf 41, P. Pettau.	602
Clll7hn kolarskega pomočnika iščem. OIU4UU Naslov v upravi lista. 605
Vajenca
s prakso, poštenega, zdravega, močnega, sprejmem v trgovino na deželi. Ponudbe na upravo lista pod »Oskrbovan«. 604
AHn se sprejme. Dobi tudi mleko. wTCK Vprašati: Marburg a. d. Drau, Duchatschgasse 4.	606
Dva
mizarska pomočnika
sprejme Ignaz Griletz, stavbeno in pohištveno mizarstvo, Cilli, Eschenbacher-straBe 23.	597
Zobotehnllc i državnim iipitom
Friedrich Sciiuster
je otvoril zobno prakso
v
GONOBITZ- U št. 143.
Sprejema dnevno med 8 in 11 ter 14 in 18 uro.
Ob nedeljah in ponedeljkih ne posluje.
CliiTlrinia za deželo, zmožna sa. glUZKlnjd mostojnega kuhanja in
gospodinjskih opravil se sprej me."TwikI, Marburg (Drau), Kokoschi-
drugih me. Tv negallee 1.
614
Pridno dekle
vešče kuhanja in gospodinjskih del do-bi dobro službo. Naslov v upravi lista.
615
Šivilja srednjih let, nameščena, išče poznanstva radi
možitve
z gospodom dobrega vedenja in lepega značaja. Cenjene ponudbe pod „Ugodna jesen" na upravo lista.	616
OGLAŠUJTE!
ZOBOZDRAVNIK
Dr. Med. Univ. Hans Hercxig
ordlniia od 9 -12 ter od S -1 ure. Marburg a. Dr., TegetthoMstrasse 45 Telefon 21 - 44
Cunje
krojaške odrezke, staro železje in kovine, papir, ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino A I o i s !A r b e i t e r, Marburg, Draugasse 5. 507
Vinogradniki pozor!
Dobro izbiro izvrstnih oepljenk: laški rizling, muškat silvanec, zeleni silvancc. traminec, žlahtnina, šipon itd. cepljenih na raznih podlagah; nadalje tudi sadno Idrevje in sicer: črešnje, breskve, pri-Uične jablane in hruške prodaja iz zaloge po uradno določenih cenah trsnica in drevesnica Franz Holc, Post Jurschinzen.	579
Divje kostanje
želod in knoper kupuje Alois Arbeiter, Marburg, Draugr-se 5.	327
Moško
kolo
z dinamom in foto-aparatom prodam. Roschker, Strahleck (St. Ruprecht i. d. W. B.).	H 609
Ravnokar je ixsel v štiri-barvnem tisku novi
plan mesta
HI
a. d. Drau
z najnoveišim seznamom ulic in cest
Cena RM 1.-po pošti RM 1.20
Dobi se pri založniku
ftoe&tefie dtucketei
Marburg, Badgasse 6
ter v vseh knjigarnah in večjih trafikah
TO IN ONO
o Nekaj o milijonskih mestih. Po številu prebivalcev je Newyork s predmestji velemesto, ki šteje 11 milijonov ljudi. Za njim pride London s priključeno okolico seveda, kjer je do izbruha sedanje vojne živelo okrog 8 milijonov in 700 tisoč oseb. Glavno in prestolno mesto Japonske ima 6,274.000 prebivalcev. V Parizu so zaznamovali 4,936.000, v Berlinu 4,399.000, v Moskvi 4,137.000, v Chicagu 3,589.000, v Šanghaju 3,552.000, v Leningradu 3,191.000, v Osaki 2,990.000,' v Buenos Airesu 2,415.000 in v Philadelphiji 2,004.000 prebivalcev. To so mesta nad dva milijona duš. Razen tega imamo na svetu celo vrsto manjših milijonskih mest, katerih število prebivalcev se giblje med enim in dvema milijonoma. Med te lahko štejemo mesta Wien, Hamburg, Rini, Mi-lano in Melbourne v Avstraliji. V celoti je na svetu sedaj 38 velemest, ki majo več kakor milijon prebivalcev. Pred kakimi 30 leti smo jih imeli samo 14. Razlog v tako hitrem porastu velikih mest leži v razvoju industrije ter deloma tudi v splošnem preseljevanju podeželskega ljudstva v mesta.
o Iz ribjega olja bodo izdelovali dobro maziv no olje. Na Japonskem je neki učenjak izumil postopek, po katerem bodo iz olja, ki ga pridobivajo iz kitov in morskih psov, izdelovali najboljše vrste olje za mazanje strojev in aparatov. Pripravljajo že podjetje, ki l>o ta novi način izdelovanja praktično izkoriščalo. Strokovnjaki trdijo, da bo to olje za letalstvo posebno koristno.
o. Neveste na drevju. Na oddaljenem velikem otoku Nova-Guinea, ki leži med Indijskim in Tihim ali Velikim Oceanom, vlada pri nekem še precej zaostalim plemenu običaj, da se dekleta, ki so jim starši poiskali življenjske tovariše, 14 dni pred poroko podajo na drevesa. Na drevesu, ki se nahaja navadno blizu koče staršev, ima taka nevesta urejeno nekakšno hišico, v kateri živi, dokler ne nastopi dan združitve s svojim bodočim možem. Dekleta živijo v takih kočicah popolnoma samotno in ne smejo z dreves. Edino matere jim lahko po lestvi, ki je postavljena pri drevesu, pridejo do polovice lestve nasproti, kadar jim izročijo hrano. Po verskih običajih plemena, je to drevesno življenje nekakšno čiščenje grehov ter
(Wellbild)
Sie hat Grund, sich zu freuen, denn bald kommt „Er" auf Frlauh
priprava za zakonsko življenje. Hkrati je za teh 14 dni nedolžnost deklet očuvana, kar se nad vse ceni. Na dan gostije, ko sme nevesta svoje drevesno bivališče zapustiti, je pa za družino in sorodnike veliki dan. Ob vznožju lestve stojijo svatje ter ženin s svojimi roditelji Ženin sme, kadar pride nevesta po lestvi z drevesa, isto sprejeti in objeti, nakar se začnejo zabave in slavnosti, ki trajajo več dni.
Pozdrav vseh zavednih Spodnjesta'ercev je
M Hütet!"
H*
Der Chef der Zivilverwaltung in der Unteistetermark
U/X Ka 1/25
Določitev najvišjih cen
spodnještajerskemu jedilnemu krompirju
Z mojim odlokom U/X Ka 1/23 z dne 3. X. 1941, za čas od 19. do 31. oktobra 1911 določene ter v „Štajerskem Gospodarju" od 11. oktobra 1941 razglašene najvišje cene spodnještajerskemu jedibiemu krompirju, ostanejo do nadaljnjega v veljavi.
Im Auftrage: gez. Dr. S c h m i d 1
ciriiiETf»ritiifErrtiifirifipriiiiiiiieir»iviiiiiiiiJiiiitifiiriiirtiitiiriEiciiii»iiiifitiiriii nt>itEiiif rintirif iiriiiii itiiiiiiniitii itiiititiiuiitiiitfi»f tum
Pozor vinogradniki!
Sredstvo za razktsanje ietošnj h vin!
Po vinskem zakonu dovoljeno. Izvrstne» sredstvo za razkisaoje in čiščenje vin je prašek, ki odvzame vinu kisei okus in naredi vino normalno in okusno. Velja tudi za vse drug« pijače in za stalno. Cena prašku za 300 Litrov je: RM 1.50, po pošti 1 RM več. K vsaki pošiljki je priloženo natančno navodilo. Naroča se pri J. Pučko, zastopnik, Marburg (Drau), Triesterstrafle 57. 622
Pikolo in jabolčnik
zdrav iu okusen s 3—i odst. alkoholno stopnje si napravile za dpmačo uporabo brez pravega jabolčnika. Jabolčnik in pikolo si tudi lahko pomnožite za 100 do 150 odstotkov. Tudi izboljšate si lahko pikolo, ako naročite naš „Jabolčni sok", ki je pripravljen iz samih domačih preparatov in stane za IGO litrov RM 3.25, po pošti RM 1.40 več. — Veliko zahvalnih pisem na razpolago. Zastopnik: J. Pučko, Mar bora (Drau), TriesterstraBe 57.	621
Prodam novi zvonec in kompletni di-
namo za kolo, 2 mešani »Čin-čili« zajkli z 6 in 7 mladiči. Isto tudi zamenjam za koruzo, fižol, zelje, krompir ali drva. Skrabl, P. Marburg a. d Drau, Thesen, Unterdobrawa 165.	610
Pasove za ki!er
proteze, aparate za oporo, gumijaste nogavice, telesne pasove, vložke po meri dobavlja takoj Speziahverkstatte fflr Banda-gen und Prothesen, F. Egger, Marburg a. d. Drau, MellingerstraBe 3.	600
Slannoreznico
na motorni ali ročni pogon proda Anton Windisch,-Rann, P. Pettau.	593
Glasbila Perz(
Marburg (Drau), Herrengasse 34, kupuje stalno vse staur» (porabljene in
zlomljene) gramofonske plošče. 612
Oaraia za grob> srebrn0 bronciratia ^»«»Ja in dobro ohranjena, moško kolo na prodaj. Ferd. Greiner, Marburg a. d. Drau, Herrengasse 2-1.	603
Per Bürgermeister in Weitenstein
Weitenstein, 20. Oktober 1941
Razglas
Letni in žviuski sejem v Weitenstein-u se zopet vrši
v ponedeljek, dne 3. novembra 1941, Prihodnji letni in živinski sejem bo pa
v soboto, dae 27. decembra 1941.
567
Der Amtsbürgermeister: Ernst Tischler e. h.
Ze 103 leta obstoječa
(Riunione Adriatica di Sicurtä in Triest) - (Jadranska zavarovalna družba)
RAVNATELJSTVO ZA NEMČIJO
ter
Internationale Unfall- n. Sciiadensversicherungs-6esellsebaft
RJtff •	(Internacionalna nezgodna in škodo- a mm»
VVl@n	«varovalna družba)	WlGKl
sta dosedanji potom svojih podružnih ravnateljstev v Ljubljani pod slovenskimi nazivi »JADRANSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA« in »INTERNATIONALE« družba za zavarovanje proti nezgodam m škodam na Dunaju opravljena zavarovanja, kakor tudi zavarovanja svoje sestrske družbe »Ro-sia-Fonsier« (Belgrad) na Spodnjem štajerskem in v zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske prevzeli v svojo oskrbo. Istočasno se je s pristankom šefov civilnih uprav v Marburg-u in Veldes u začelo s pridobivanjem zavarovancev.
Zavarovalne panoge:
Požar Vlom
Izropanje blagajniškega sela Povezana hišna oprava Steklo
Pokvarjenje strojev Razpokanje zvonov
ter življenjska za
Jamstvena dolžnost
Motorna vozila
Nezgoda posameznika
Nezgoda učenca
Nezgoda otrok
Skupna nezgoda
Dosmrtna nezgoda na železnici
varovanja vse
Zastoj v obratovanju Poškodbe vodovoda Transport Valorji
Potna prtljaga Garderoba
Hotelske potovalne stvari h vrst.
Obe družbi, ki v teh novih področjih že dolga desetletja delujeta, bodeta storili vse, da si tudi v bodoče obdržita svoje neomejeno zaupanje, ki ga uživata.
lastne podntinice in podružnice zavodov koncema v vseh evropskih in prekomorskih deželah
D . .	, „ t	PRISTOJNE POSLOVALNICE:
Podruzno ravnateljstvo: Graz, Bismarckplatz Nr. 3	Glavne agenture: Marburg, Sophienplatz Nr. 3
Podružnice: Klagenfurt, Adolf-Hitler-Platz Nr. 13	Cilli, Ringstraße Nr. 9
Klagenfurt, Rainerhof, Obstplatz	Inšpektorat: Krainburg, Koschatgasse Nr. 21
Zastopstva v vseh večjih krajih Nova zastopstva se uredijo 592	__Telefon Marburg 20-72