Vrcdnlkt Profesor Valentin Konšek. — sov*. pridsj* vul. Sredo » av.ll.: C.D. M felertisko lol« 4» kr. Po po^li M kr. .r. Nr0t 5# . 20. rualiga sci'jiui:a 1&13. ragle« na D»n»J»kc rc«t. Polovica leta 1848 je pretekla in mi smo T le« kratkim času cil dosegli, kaleriga poprej narodi v več ko 33. let niso mo-li doseči. V mcscu Svičauu so bili narodi europej-akib deieU | razun Auglijanov | še uedorašne sirote pod ojstrim in nevsmiljcuim oskerb-ništva svojih vladarjev; pa glejte! štiri tedni poitiej so stali v hrabri samosvojosti od-rašeni iu so bili gospodje svojih poprejšnih terdoserčuih zatiravcov! 13 dau Sušca je bil rojstva god au-strijauskiga polka; do tistihmal smo mi narodi ausinjanske deriave le podloiuiki bili, prebivavri lepe dciele, pa duh, ki uarod naredi, še ni iivel. Dunajsko vseučilišč ga je zbudilo, ga je ua »vet poklicalo i uno je reklo, in prebivavci Austrije so čutili, de so narod, iu so vred čutili zatiranje, kaliro jih je jezero let telilo. Narodu m potreba, ko čalili in voljo imeli, in kar ga je tešilo, ni več. Tako smo rozlomili 15. Sušca sramotne verige |ketinc], na katere so pogumni narodi pod svetim imenam postav perko-vani bili. llilaje postava, nobeno tožbo razglasiti, pravico pa zatajiti, — tiskarna svobodnost jo je razlrla. Kila je postava prepovedajoč sata sebe varovali, ampak v vsili pergodkih varstvu slepovbogajočih vojakov se izročili, — narodna straža jo jo razbila. Ilila je postava slepiga podlo-' ienja pod svojovnlno oblast neomejenima vladarslva, — konstitucija jo je razbila. Pri vsem tem so pa ludstvu vender lastnina in občinski blagor sveti ostali. Visokorojcni gospodje, grofi in knezi, lii so dozdaj mislili, de ludstvo ni ko der-M, so menili, de veliki dnovi Sušca niso . . o otv«c!-.-je polko, ko trvpefa šala, bili zakaj »5. maligatravna so konstitueijo alj ustavo naredili, pa tako, kakšina bi se le njim bila koristua skazala, ludslvo pa « bi bilo moglo usta obrisali. I.udslvo je pa 15. vclkigatravna pokazalo, de v IčJ reči nobeno šalo lic zastopi. '/.aničilo je uslavo, kalira bi bila visokim grofaiu iu kuezani posebno kamro dala, v katiri bi ncopotika-ma ludjč za svoje služabnike vlerdili, zvra-čaje vse naredbe, katere si je narod po svoji potrebi sam sebi opravili pravico imel. V tej kamri žlahtnikov bi bila po leni takim čes-polovica žlahtne oblasluijc fArislokraliej sedela, lepo lepo po starim ravnala m narode zatirala. Ker so ledaj 15. vclkigatravna llaht-niki omagali, in Cesar le Kno kamro, iz volitev brez cenitve narejeno, oblubili. so se mašili ter Cesarja nitjiclali. Iz našiga straha čca ni so holli ilobitvo potegniti, ter so Diinajčanam zastopiti dali, čc le vse pn-dobitne ustave zopet hočejo opustiti, bodo tudi Cesar nazaj prišli. Kotli so tedaj nervič akadcmi|cko kar-dclo razdružiti, potlej narodu«) stražo,, potlej pa bi bile oblube 15. sušca zaverzcnc in poslednič bi Cesar z svojo kamariUo bili na Dunaj nazaj prišli. Dunajsko ludstvo je pa 26. vclkigatravna pokazalo, de svojiga Cesarja lubi, pa tudi ilc lubi svobodo, in de'hoče obadva za se obderialu »orc| ker Cesar, po bolehnostizaderžani.aiso mogli sam priditi. so mogli Nadvojvoda Joana ko namestnika poslali. . Pa ne same Dunajčani, tudi vsi Jru.»i narodi vstajajo, terse za norodiiosr, uomr-cl jezik in vstavno slobodnost potogujejo. i.e je kri tekla iu grozovitne reči so se per-'"odilc. Vse terjanje narodov mora deriavni Dunajski zbor tak« dopolniti, de nnbouuic ne bo reč kri prelita. To je pa težavna naloga, pa ni nemogoče ju »polniti. Naj se velki zbor na moli) postavi, na katerim« bi vsi različni narodi radi »tali, to je, na mesto demokracije [vstavne uarodo-vladije. | l)e ga bodo vai razumeli, uaj le v • n i m u jeziku govori, kateriga vai narodi vrnejo, to je, v jeziku prave in resnične svobode. V svobodi je mir! Naj bo ledaj drržavna vstava tajisti primerjena, potlej bodo odrešeni narodi mirno med seboj prebivali, in vse narodnosti si bodo ko prosti bratje roke podale. J. Š. Oglu miIku ninlutrrilta. V nar težavnejšim času našiga inladiga, »vobodniga dcržavucga iivlenja stopi miui-■terstvo na verh vlade, ino svojo pervo dolinott spozna, odkrito ino serčno podloge oznaniti, ktere njega bodo v svojih opravah vodile. Ono hoče stanovitno vstavim - ludstno samovlado vpelati iu okrepčati na podlogi postavno izrečene občinske vole, ker jc prepričano, da je le tedrj vlada mogočua, či v luilstvu korenini; le tako se hode dala deržava brcanehanja v razvitju obderiali. Iver minislcrslvo misli, da se žele in potrebe domovine pred vsem v okrepčanj« ie za-doblcne svobode ediuijo, se zanese, da bo, podpirano, skoz zavpanje in perpnmoč vsib pcrjatlov postavnimi razvitja, zamoglo, pravice ludstva ia trona zuper vse pertiske ohranili. Ua bi pa svoboda močna postala, mora zudi vlada močna bili. Minislcrslvo bo lud-stvu per vseh pravičnih ielah in pravičnim lirjanju roke podalo, pa obenim ludi jasno pove, da si ne pusti po nobeni ceni kaj od-silili, kar bi po njegovim prepričanju svobodi ino korislu deržave ne bilo permerje-no; polek tega spozna svojo sveto dolžnost, na tenko očitne iele ludstvo prevda-rili. Minislcrslvo popolnama spozna, da je treba blogoslove vstavne svobode po vseh derzavnih deželah ob enim velavuc naredili, ino zalega volo je tudi ena njegovih pervili oprav, vse k temu koncu potrebne ravnale z vso inočjo vpelati. Slavno tako je ininistcrslvo popolnama prepričano, da mora Austria, ki je čuvaj ua meji curopejskiga očitanja v jutrovia, velj-k.-., močna ino zediacua ostati. Da pa omišlcna velikost in edinost Au-slrije, v zaveza popolnama zagolovlene der-iavne ino narodne svobode, se resnično vslvari, mora minislcrslvo, ue le minislcrslvo poliliske, ampak ludi vse obsegajoče vladne prenarodbe biti. Ker živo občuti, da mora zanaprej jo-brovoljna očitnost gospodarili, naj hi se vsaka ograja nalolcvaiija med ludslvam in -.ladu podcrla, —ho vladarslvo per vsili narc hi" opravilih dcriavuih deželj popolnama « -stransko očitnost oskerbelo. Ministerstvo misli, da se bo veliki ni -meu, kteriga cela domovina od oasa svoj.ga povzdignenja želi, — kakor tudi bliziu zaveza Auslrie z Ccrmaujo — le dosegi! in vgolovil, če se enake pravice vseh narodov v deriavi spoznajo. l'o tem ravnaje, misli miuislersivo, da »e zna zanesli na praveduosl deržavniga zbora. — (Ta oglas noviga minialerstva je na llunaju vsem Udslvoprijatelaa po voli »anaj. V saboto, mal. serp. so nadvojvoda Joan, namcsl Cesarja z tem govoram deržavni zbor začeli: „Od njeg. veličanstva, narmilosllivšiga ustavniga Cesarja pooblasten, ustavo dajavni zbor pričeli (odpreti), izpolnim lo veselit dolžnost,!in pozdravim iz eeliga serra Vas, gospodi moji, ki sle poklicani, veliko delo prerojeuja domovine doveršiti. Vlerjcnje za-doblene svobode za nas iu nača prihodnost tirja, de vi odkrito, samostalno in zjcdiujeno delate pri odločbi ustave. Vse narodnosti austrianskiga cesarstva sercu nj. veličanstva enako blizo sloje. V njih svobodnim pobratenju, v popolni enakosti pravic, kakor tudi v ozki zvezi z Nemci najdejo vsi interesi lerdno podlaga. 'A žalostjo polne scrcc nj. veličaustva, de se ni mogel pokazali celi blagoslov . popolni meri, kteriga svobodne naprave, ako se modro vživajo, navadno naročam prinašajo. Nj. veličanstvo se vdelezi z živim r>-čuljcm pri vseli stiskali Svojih ludstev. A. r se vtiče ogerske in pridjanih dežel:., upa.i je od pravičnosti njihuih žlaluiodušui i nnro dov, do se bodo sedajui prepiri zadovolj. j poravnali. Vojska ua Laškim se ne pelja proti svobodi italiaaskib narodov, temoč ima važni namen« pri popolnim ohrancnju narodnosti čast auslrianskiga orožja zoper italianske dcržave obderžati iu nar imcuiluiši dcržavue interese obvarvali. Ker blagovoljni poskus nesrečni razpor mirno poravnali nič izdal ui, leži na naši lirabri armadi, častni mir si pribojevali. Prijatelske zveze Auslrie z vsemi drugimi dcržavami se niso prcmcuile. Tudi jc prijaidska razmera došpanskiga krala čez dolgo časa zopel vstauovleua. '/avolo poprejšniga ravnanja z denarji in zavolo zaduih ucuavaduili dogodeb se dcnarslvo dcržave v lakim stanu znajde, ki posebne uaredbe lirja, iu ki bode koj mi-nisicrslvo prisilil, potrebne plane in načerte z vsemi zkazami 'predložili. V poklicu narodovih namestnikov k posvetovanju čez obrne interese leži nar gotoviši poroštvo duš-uiga in malcrialuiga razvitja dcržave. Nj. veličanstvo sporoči Vam, gospodi moji, iu cclirnu narodu svoj cesarski pozdrav in Vam svojo priserčuo blagovoljnost zagotovi. Ustavo - dajavui zbor jc pričet.u (Slovenija. Laška dežela, flcncdke se še niso vdale, pa naša junaška armada je večidel vse bližue okolj-šiuc oblegla in lak se da upati, da bo llc-nedško mesto skratkciu pcrmorauo, se Au-alrii podvrečli, posebno kir je že tudi med prebivavcam edinost zginovati začela. Slišali siuo, da nekaj mestjauov Cesarja Austrie poželi, drugi pa per Milanih, Piemon-tezih iu Francozih rcšcuje prosijo. Naši vojaki so z kratkem straže liomanic pod ge-ncralam Lichtensteiu prestopili, da so mesto Ferara v stare pravico prevzeli. Wel-den se z svojoj čerslvoj in boia želuoj tru-moj proti Milanu pomikujc, kir se tamkej od due do dne bolj lubezeu za Cesarstvo ožible. Višivajvoda grof Radccki je z svojim neslrahlivim vojakam per Vcroni iu jc za vsaki boj z rebeljskim kralam Sardinic pcrpravleu. On je zadne dni v vsih že pod-veržemh okrogih narodui straži vso orožje itobral in vse premoženje bogatih Lahov, kateri so od straha domoviuo zapustili, za Austrio pospravil. Iz vsiga tega znamo upati, .da bodejo Lahi venderzpokorjeni, ker naša armada že zdaj per 100 taužcut siuovov Austrie šteje, katiri so vsi perpravlcui za našega Cesarja in svojiga starega očeta lladecki kri preliti. češka dežela. Obseda Prage je skuz milost? kneza Vindišgraca jcnjcla. Za deržavni zbor so Čehi same za svoj narod gorečo vnete može zvolili, zavolj česar se Nemci precejx kislo deržijo. O g e r s k a dežela. Ogri to se bahali brez nchauja z svojoj močjoj vse Slavjane pod svojim mini-slerstvam za zajterk polirustati, ker pa ta ni tako lehka, ko so jo napiluicni Ogri vzeli, tak so hlinili pokusili. Oni hočejo poprejšue intrigue z drugim zbrisati in ker vidijo de se Slaviau Ogra ne boji se zaob-I ubij o 200.000 junakov iu 49 milionov guld. za uerazdelj Austrie perpravuo ponuditi. SedaJnoKt rslnvjuuov. n Naš slovenski narod med narodam sve- • ta po slevilu ludi za perviga sloji. Obscžc 80 milionov ludi, kateri se sploh skuz čer-stvo in čedno truplo iu za vednosti dobro umno glavo zkažejo. Večidel našega naroda svoje sedeže v Europi ima, kakor so llusi, Polci, Serbi i t. d. V sami Austrii nas je čres 18 milionov, kateri smo pa več stov let pod verigah plujcov ječejoči, skorej slavno ime zaigrali. Se današui čas. če beremo dogodivšiue Austrie, le aamo Nemca al pa Ogra v boju ncprcmagliviga in v miru mogočuiga šlišati moremo, ker vender vsaki slepec brez obombe spozna, de se 6 milionov Ncrncov al pet milionov Ogrov Auslrie v djanju za našega ccsarskega orcla naj bo z orožjam. al z drugim potrebam, v eni red postaviti nemorejo. Tud v sedajui Laški vojski, v kateri se vender dvakrat toliko Sla\jauov, kakor skupej Ncmcov iu Ogrov bojuje, skorej od roguma Slavjanov sluha iii, razen če se z časoma v časopisah Ilorvat, kakor iicvsmilen morivcc bere. Kakor pa čas vse prenaredi, de kar je apoduo, zgoruo postane, tako vstane ludi za nas Slavjauc Austrie z časam mlade svobode novo živlenje. Pred kratkim smo še mn^li ples Nemca plesati, ko precej Višiga glas zadoui: Do tukaj, ne dale j. — Skuz ustavo smo zopet zadobili, kar nr.nt jc krivica zdavucj ouvzela, skuz vstavo zauobimo enakost z Ncmcam, kar nekim noč in den glavo beli, tak dc moremo žalostno izrečti, de nas za posebno človeštvo deržijo! skuz lo nam jc perpušcuo v solili in pisar-iiicali materni jezik zanaprcj vpelati, ker smo «i popred sramovali mogli, naši narodni jezik v pričo Ncmrov govorili. O zlali čas ostani per na« in daj rast dobrimu sadu, kater tebi za rasbilje jarma iz livalcinega scrca vsakiga Slaviana Austric klije. Vsi, katerim za svojo lastno mater lubczcn v persah gori, tebe rešni čas kličejo, vsi se k novim iivlenju zdr.->mleni, velkl namen podpirati trudijo. Da bi pa našo velko delo srečno in rodovitno dokončali, da bi dari ustave t kratkama dobili, tak postavimo nevtrudui z liogam, kakor so vselej naši predniki storili, vogeljuike vclkiga zida, in mi zaupati smemo, da kadar je llog za nas, čes nas nobeniga ni. Podajmo si v vsedajnosli vsi, katere uas je mater Slava rodila z se-verja injugaAustrie po bratovsko roke in povzdignimo vsi Austriaui glas: Bog živi ludlSlavjane!__" ^ Kaj pišejo zapelivi pisnni, de je Ivdcm toljko sladko? Kar budobni ludje čertijo, tisto čemijo; kar malopridni želijo, to hvalijo. Se je kak vbogi duhoven zmotil, storil kar ni bilo prav, liitro poberejo ino iz pezdirja bruno naredijo. Pravijo, de so f. . taki in laki; kdor pridgarjera verjame, jc Icrc, kdor jih še »boga jc tcrejAl. — Oznanujejo svojbodo alj Ira-jost, pa ne tako, kako Kristus nči, ampak de lehko vsak stori, kar se mu spnluhi. To ludein hitro dopade, ino razujzdani paglavci sosedu okna potruplejo, ki jili jc po pravici okregal; tat je kradejo, ino hudodelci požigajo, ter misiijo de ni nobene pravice visi na sveti, kakor njih huda vola. Ali laka svojbodo je le hudičeva, od kafirc Kristus pravi: »Kdor greh dela, 011 je su-ien pregrehe." Napuh je lakih Indi per-vi bos. trebuh pa drugi. Ucrde navade so p.-, železjc, v katerih taki razujzdanci vklenjeni hodijo, ter mislijo, de so sami svoji. Hog nas varji take svojbode; ona neumne ludi^ kervavo lepe, naj si jo ravno pisane novice hvalijo, ino pohujšlive knižnicc Indero priporočajo. Kraneozi so si jo skusili, de se IIOKU uuiili. V svoji gerdi svojbodi so nedolžnimi! kralu glavo odsekali, so kratico ob glavo dali, so kraleve otroke poklali, so mašnikc pomorili; po l"'n so se jeli sami med sebo klali, preganjati, topiti, jgali, vse kralestvo je bilo od same svojbode jama razbojnikov. Kdo je kil liga kriv? Cerd pisuu brez vere, Voltaire po imeni. Pisuui, ki zapelive novice iuo škodlive knižnicc pisarijo, luili le naprej gouijo rekoč: »daj nismo tako neumni, kakor so naši stari bili. Svet jc bolj moder ko je svoje dni bil. Tiga m potreba verjeli, kar duhovniki pravijo, uuiga nismo dolžni storiti, kar naročajo. Vse 10 ni za uas, jc za otroke ali pa za stare babe. Njih naj z pe-klam alj pa z h... plašijo; mi smo naprej. Tako kvasajo; ali liga pa ne povejo kamoT Ali bližej nebes, ali naprej bližrj pekla. P o sadji se drevje spozn*, po djanji pa ludje. Res bi bilo prav, de bi v spoznanji ino pa v lubezni božji naprej prišli, de bi vedeli pole lepši delali, ino več dobriga storiti. Pa takim Indcm kaj taciga na misli ne pride. I,e dobro jesti ino pili, brez mere dobre vole bili, se ne bali lloga ne pekla: lo jim diši, ino v lini grejo naprej. Mašnike sovražijo, besedo božjo zaničujejo, službo božjo opustijo, poslednič še lloga utajijo ino lerdijo, de nimajo neumerjoče duše. Tako daleč pridejo po široki cesti, hi v pekel pelja, ino vel iko jihje, pravi Kristus, ki po njej hodijo. Taki nauki so kot kužna bolezni, ki po deželi tudi od hiše do hiše le naprej gre, ino sc po ludeb, pa tudi po slami zatrosi. Pisarski gerduni pa ludi laži piiejo, ki m jih sami vmislijo, ali pa od drugih slišijo. Zdaj lajmoštra obdolžijo, ilc so gosposki povedali, kar se jc nekdo jim izpovedal. Ako pa vprašaš, kdaj iuo kje ? Nobeden ne ve. /,