7. štev.
V Ljubljani, dne 18. februarja 1911.
Leto III.
Napredno kmetsko glasilo.
Uhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-grško 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar.
Posamezne Številke veljajo 10 vinarjev.
Dr. Šušteršič — sovražnik ljudstva.
-	Že v zadnji številki smo opisali, s kakšnim navdušenjem je dr. Šušteršič glasoval za vse one milijone in milijone, katere zahteva vojna uprava za nove kanone, za nove puške in za nove vojne ladje. V celi državni zbornici ni poslanca, ki bi s popolnoma mirnim srcem glasoval za te ogromne vsote, za ta ogromna bremena, ki naj tlačijo že itak obremenjenega davkoplačevalca. Ne rekli bi ničesar, če bi ta velikanska bremena težila samo bogate in premožne sloje — toda ta bremena bi najbolj težila revne sloje, predvsem pa našega kmeta, ki mora že zdaj plačevati previsoke državne, deželne in občinske davke, tsak poslanec mora namreč pred vsem zastopati in zagovarjati koristi in pravice tistih davkoplačevalcev, ki so ga izvolili z*i poslanca m ki so ga torej poslali v državni zbor.
Tega pa dr. Šušteršič ni storil, temveč je naravnost izdal svoje revne kmetske voliloe ter jim hotel naprtiti milijone m milijone novih državnih davkov. In to »to je dr. Susterfič glasoval, ni Wa < ižavna potreba. Država niti nujno ne po-trebuje teli milijonov. Vsi drugi poslanci razven naših klerikalcev — so namreč Prigovarjali vh\^ (naj vendar dobro preračuna, kaj v is uit, t rabi in naj preveč ne obremenjuje revnih davkoplačevalcev, ki !tak komaj Shajajo se preživljajo, končno je vlada san kepoznala, da vojna uprava preveč zahtev h,n da so ramena avkoplaccjalccv preslaba, da bi mogla I enasati se ta bremena. Začetkoma je
^nov ko0;,Uv?raVa.Zahtevala 475 mili-,	. n' C(* Pritiska zavednih po-
ancev je pa vojna uprava odnehala pri ^ojU! zahtevah m zdaj ne zahteva več 475 milijonov kron, temveč samo 200 mi-
iZZ ~ ^ “IUl 275
kion manj nego prvotno. S tem je vojna ;~toa.a, da so bilo njene zahteve
Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin, vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osminka strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust.
Voditelj naše klerikalne stranke je pa vendar povsem mirno glasoval za te pretirane zahteve vojne uprave.
Vprašamo pa: zakaj je dr. Šušteršič tako radevolje odobraval to postopanje vojne uprave, ki bi bilo največji udarec za vse davkoplačevalce. Znano je namreč, da se naša klerikalna stranka sicer vedno rada hvali, da je največja prijateljica pri-prostega ljudstva. In skoraj gotovo imajo prav oni češki listi, ki trdijo, da je kranjska klerikalna stranka dobila za to bogato plačilo v obliki podpor za svojo zavoženo gospodarsko organizacijo. Te podpore pa ne bodo koristile našemu kmetu, temveč edinole političnemu strankarstvu klerikalcev.
Tako postopanje pa ne moremo imenovati pošteno. Vsak poslanec mora pred vsem in vedno zastopati pravice svojih volilcev — ne pa svojih strankarskih koristi. Ce bi bila klerikalna stranka res prijateljica našega kmeta, tedaj bi nikakor ne pustila, da hi njen voditelj glasoval za zahteve vojaške uprave, ki so po mnenju vlade same, oziroma finančnih ministrov, za 275 milijonov previsoke.
275 milijonov je vendar denar, s katerim bi se dalo zelo mnogo koristnega napraviti za revno ljudstvo cele naše države. Toda voditelj naše klerikalne stranke kar meče z milijoni, kakor bi bili vinarji. Ne vpraša: Kdo bo pa plačal0?
Ali je taka stranka sposobna, da zastopa našega kmeta v državnem zboru! Naš kmet naj dobro preudari. I11 če bo to storil, mora priti do istega prepričanja, do katerega smo mi prišli, da klerikalna stranka sploh ne more biti ljudska stranka, ker ne brani ljudskih pravic, temveč jih vedno in povsod izdaja.
Žalostno je za tistega kmeta, ki gre na limanice naših klerikalcev. S tem, da voli klerikalnega poslanca, si dene sam vrv okoli vrata. Ravno slučaj, katerega smo navedli, jasno kaže, da je klerikalni stranki naš kmet deveta briga, popolnoma navadno sredstvo, katerega izrablja v svoje strankarske namene. Nam se smili kmet, ki slepo verjame klerikalnim vodi-
Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo .Slovenskega Doma* v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5.
1. nadstr. Rokopisi se ne vračajo.
Harolnina in oglasi se naj pošiljajo nprivniihro Joe. Domi“ 1 Ljubljeni.
teljem. Od klerikalne politiko pač nima druge koristi, nego da mora venomer plačevati.
Ponavljamo še enkrat! Kranjska klerikalna stranka bo našega kmetovalca tako daleč pripeljala, da 1)0 v samih deželnih, državnih in občinskih davkih poginil. Ko ho kmet videl pred seboj svoje zadnje trenotke, tedaj bo prepozno.
Zatorej kličemo še enkrat našemu kmetovalcu: Vzdrami se, kranjski kmet, izvij se iz objema klerikalne stranke ter se postavi na lastne noge!
Politični razgled
Kranjski deželni zbor
je sklican na 18. februarja. Ker cesar ni hotel potrditi zakona o desetmilijonskem posojilu, tedaj bo deželni zbor še enkrat o tem sklepal in napravil razne izpremembe, kakor jih želi vlada.
Položaj v državnem zboru
se je nekoliko razjasnil. Slovenski klerikalci so svoje bojevito orožje postavili v kot in postali ponižni vladni hlapci. Zakaj so to storili, to bo najbolje vedel dr. Šušteršič. Da za Slovenstvo niso dobili ničesar, to vidi vsakdo. V proračunskem odseku so se sicer vsprejele resolucije dr. Korošca, da se nuj pripozna veljavnost izpitov na zagrebškem vseučilišču tudi za avstrijske dežele, pa kdor ve, kaj vlada da na take resolucije, bo tudi vedel, da so ničeve in samo na papirju. Značilno je tudi, kako so nemški listi slavili dr. Šušteršiča, ko je glede vprašanja slovenskega vseučilišča delal na svojo pest in razbil skupni visokošolski klub. Cehi so dr. Šušteršiča dodobra spoznali in odločno izjavili, da no bodo šli nikdar več pod njegovo komando. Vsled izpremenjenega stališča slovenskih klerikalcev se je v proračunskem odseku sprejel predlog, da se začasno na Dunaju ustanovi pravni oddelek laške visoke šole. š lem je to vprašanje, ki se je vleklo že
leta sem, za enkrat rešeno. Poslanec dr. Ploj je poudarjal, da Jugoslovani, če na-sprotnjejo ustanovitvi laške visoke šole v Trstu, niso sovražniki kulture; niso proti laški visoki šoli sploh, ampak so ji nasprotovali le, ker tudi Lahi in Nemci nočejo pripoznati naših kulturnih stremljenj. Predložil je potem v imenu »Zveze južnih Slovanov« resolucijo, v kateri se zahteva od vlado, naj stori vse pripravljalne korake, da ho slovensko vseučilišče najkasneje v desetih letih ustanovljeno. Med tem časom pa naj skrbi, da se bo pripravilo dovolj učnih moči. — V državnem zboru se je razpravljalo o krošnjarskem zakonu. V slovanski politiki na Dunaju se jo izvršil resen preobrat. Kljub stremljenju slovenskih klerikalcev, da bi se razbila zveza vseh jugoslovanskih, čeških in maloruskih poslancev, takozvana »Slovanska Enota«, se je ta vendar zopet oživila in okrepila. Potrebno korake v to svrho so storili češki poslanci in določili so se novi pogoji za obstoj Enote. Dne 9. februarja se je Slovanska Enota« končno zopet ustanovila. Sezidana je na načelu večine in soodgovornosti za vse sklepe. V parlamentarno komisijo je izvoljenih 17 Cehov, 5 iz klerikalnega, 3 iz narodnega jugoslovanskega kluba ter 1 Malorus. — Predsednik je Ceh dr. Fied-ler. Zveza šteje 127 poslancev in je najmočnejša skupina v državnem zboru. Zmagala je torej misel slovanske skupnosti in mi se nadejamo, da bodo za nas Slovence, ako ho Enota krepko nastopala, prišli vsaj nekoliko boljši časi v političnem in narodnem pogledu.
Srbski kralj Peter
se je podal na obisk k italijanskemu kralju v Rim. V času odsotnosti kralja Petra izvršuje vse kraljevske posle prestolonaslednik Aleksander. Kralj Peter se je peljal čez slovenske dežele skozi Ljubljano. V Ljubljani so skrbne avstrijske oblasti pustile znstrnžiti ves kolodvor, da bi bogne-daj kralj ne slišal kakega »Živio« - klica.
Razgled po Kranjskem
r Kje je varno naložen denar? Izvest-ni krogi so popolnomt zbegali naše ljudstvo. Od ene strani nemškutarji, ki z velikim bobnom vabijo v nemško šparkaso
—	na drugi strani zopet klerikalci. Mi pa pravimo: V Ljubljani sta dva zavoda, katerim naš kmetovalec lahko z mirnim srcem zaupa svoj denar. »Mestna hranilnica«, kjer je najbolj varno naložen, zakaj za vse vloge jamči mestna občina ljubljanska z vso svojo davčno močjo. Razventcga imamo pa tudi »Kmetsko posojilnico za ljubljansko okolico«, ki je zgrajena na popolnoma varnem temelju in katero vodijo zanesljivi in previdni ljudje. Ta posojilnica je v pivi vrsti zato ustanovljena, da pomaga kmetu, kadar išče podpore, posojila.
Seveda mu ne daje posojil v kakšne lahko-miseljne namene, kakor se to marsikateri-krat dogaja, temveč edinole takrat, kadar rabi posojilo v strogo gospodarske namene. In to je glavni temelj dobrega gospodarstva vsake posojilnice. Z eno besedo: »Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico ima glavni namen, da gospodarsko dviga našega kmeta. Zatorej je tudi popolnoma razumljivo, če se naš kmet zaupno zateka k tej posojilnici, saj ve, da najde tu zanesljive ljudi, ki mu bodo vedno z besedo in dejanjem pomagali. Denar v rokah ljudi, ki vodijo to posojilnico, je varen.
r Klerikalci in obrtniki. Deželna zveza gostilničarskih zadrug je prosila pri deželnem odboru, da sc ne podere kleti, ki si jo je nanovo sezidal gostilničar Alojzij Kobal v Idriji, ker hi to značilo gmotno uničenje dotičnega obrtnika. Vsled te opravičene prošnje je deželni odbor nastopil sovražno proti zvezi gostilničarskih zadrug ter sklenil odreči tej zadrugi vsako nadaljno podporo iz deželnih sredstev. Obenem je deželni odbor slovesno izjavil, da je zveza prekoračila svoj delokrog. In s čim? Mar zato, ker je nastopila za svojega člana, kateremu se hoče storiti nečuvena krivica in mu brez najmanjše stvarne potrebe napraviti ogromno škodo do 6000 K. Kdo pa naj čuva preganjanega obrtnika, ako ne njegova stanovska organizacija, ki je v tem slučaju deželna zveza gostilničarskih zadrug. Sveta dolžnost zveze je bila, zavzeti se za obrtnika, kateremu se hoče zgolj iz nizkotnih strankarskih nagibov uničiti težko pridobljeno imetje. In izpolnjuje to svojo prvo in naj višjo dolžnost, naj je gostilničarska zveza prekoračila svoj delokrog! To morejo trditi samo taki prijatelji slovenskega obrtnika, kakor so kranjski klerikalci. Obrtnik naj bi po mnenju teh prenapetih ljudi ne imel nikjer nobene zaslombe, na njegovem imetju naj bi naduti klerikalni mogotci delali svoje politične eksperimente. In to brezmejno nasilje naj bi obrtniki mimo prenašali in njihove stanovske organizacije naj bi k vsemu temu molčale in niti ponižne prošnje smele staviti. Prepričani smo, da se bo
o	tem najnovejšem pojavu klerikalne ljubezni do ubogega obrtnika govorilo na merodajnih mestih in tam na podlagi uradnih podatkov razkrilo vso klerikalno brezmejno hudobnost v tej zadevi. Za danes pravimo le, lahko je vsega sitim klerikalnim mogotcem z ogromnimi dohodki preganjati malega obrtnika, ki si v potu svojega obraza služi svoj težak kruh. Obrtniki pa si bodo te svoje prijatelje pobliže ogledali in po tem uravnali svoje postopanje. Vsaka krivica se maščuje. Najboljši odgovor naših gostilničarjev bi bil pač ta, da vrnejo klerikalcem klin s klinom in pomečejo iz svojih gostiln vse klerikalne časopise.
r Lažnjivega »Domoljuba« podli in lažnjivi napadi na dobro stoječe in lepo procvitajoče napredne zavode, so obudili največje ogorčenje v vseh krogih, tudi v
klerikalnih krogih, in vsi obsojajo to početje- Ce mislijo gotovi klerikalni krogi, ki jim manjka denarja, da bodo z lažnjivi-mi napadi kaj pridobili in da bodo s temi napadi pripravili ljudi do tega, da jim bodo zaupali svoj denar, se jako motijo. Da so tudi med duhovniki ljudje, ki jim ni nič zaupati, to so pokazali škof Kahn in prelata Weiss in Kavser. Naj torej klerikalci kar lepo molče; v Gradiški je marsikdo, ki je še vedno večji poštenjak, kakor škof Kahn in prelata Weiss in Kayser!
r »Glavna posojilnica« v Ljubljani je šla torej jx> zaslugi naših klerikalcev v konkurz. Ta posojilnica, ki je bila na Kongresnem trgu, ni bila nikdar v naprednih rokah, temveč jc bilo popolnoma privatno podjetje advokata dr. Hudnika, ki je bil svoj čas stalen gost nemške kazine. Ta advokat se je spustil v nevarne špekulacije. Posodil je tudi največjemu klerikalcu Tomažu Pavšlarju okroglo milijon kron. Ker pa ta tega ni mogel plačati, je morala posojilnica ustaviti vsa plačila in je šla naposled v konkurz. Primanjkljaj bode plačal večinoma odbor, deloma pa. tudi zadružniki. Vložniki pa ne bodo ničesar izgubili. Kdor ima torej v »Glavni posojilnici« denar naložen, naj mirno čaka, da se stvar razvije. Izgubil ne bo ničesar. En nauk pa si lahko povzamemo iz tega: Ne zaupaj klerikalcem denarja!
r Oddaja semenskega krompirja. Lanska krompirjeva letina je bila na Kranjskem in sploh v Južni Avstriji zelo slaba, mnogo čez zimo hranjenega krompirja je segnilo ali še gnije, zato bo letos spomladi prav gotovo pri nas na Kranjskem veliko pomanjkanje semenskega krompii-ja in bodo cene najbrže izredno visoke. Z ozirom na to okoliščino je c. kr. kmetijska družba kranjska nakupila v tujini več vagonov semenskega krompirja, ki ga bo mogoče oddajati po 9 do 10 K 100 kilogramov z vrečami vred. Ta semenski krompir je različnih vrst, je dober za jed in za vsakovrstno gospodarsko porabo ter se v drugih deželah prav dobro sponaša. Ker je množina tega naročenega krompirja le omejena, zato bo mogla družba po označeni ceni le tista naročila izvršiti, ki jih dobi takoj, oziroma pravočasno. Občinam, podružnicam in kmetijskim društvom se priporoča skupna naročitev v celih vagonih, ker potem ne le voznina manj stane, ampak bo mogoče družbi nastaviti najnižje cene. Vsi kmetovalci se že zdaj opozarjajo, da bo spomladi semenski krompir težko dobiti in da bo cena prav gotovo znatno poskočila. Pravočasno došle naročitve se izvršijo v drugi polovici meseca marca ali v pričetku meseca aprila.
r Vinarski in kletarski tečaj na Grmu. Kranjska kmetijska šola na Grmu priredi dne 3. in 4. marca vinarski tečaj, dne 6., 7. in 8. marca pa kletarski tečaj. Spored tečajev bo sledeči: V petek, dne 3. marca od 2. do 4. popoldne: Cepljenje trt. Siljenje trt vsilnicah, gorkih lehah in drugih
prostorih. Ravnanje s cepljenkami v trt-nici. Zasajanje novih vinogradov. Od 4. do 5. popoldne: Razkazovanje silnice in cepil-nih strojev. V soboto, dne 4. marca od 8. do 11.: Pomladna dela v vinogradu. Vzgoja in obrezovanje trt, gnojenje trt, osobito z umetnimi gnojili. Popoldne od 2. do 5.: Praktične vaje v obrezovanju trt v Šolskem vinogradu v Cerovcih. V ponedeljek, dne 6. marca popoldne od 2. do 4.: Ravnanje z vinom. Vpliv trgatve in kipenja na dobroto vina. Lastnosti in sestava vina. V torek, dne 7. marca dopoldne od 8. do 10.: Kavnanje z zdravo in pokvarjeno vinsko posodo. Ovinjenje sodov. Poraba in vrednost žvepla v kletarstvu. Od 10. do 12. dopoldne: Praktično razkazovanje v vinski in kipelni kleti. Popoldne od 2. do 4.: Pretakanje vina. Čiščenje vina. Filtriranje vina. Od 4. do 6. popoldne: Praktične vaje v vinski kleti. V sredo, dne 8. marca dopoldne od 8. do 10.: Lastnosti dobre vinske kleti. Napake vina. Od 10. do 12. dopoldne: Praktične vaje v vinski kleti. Oprava vin-se kleti. Popoldne od 2. do 4.: Napake in bolezni vina. — Oddaljenim in revnim vinogradnikom plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in tudi podporo *. Iv na dan za prehrano. Podpora se dovoli le onim, kateri za njo pravočasno po dopisnici prosijo. Priglasila in prošnje za podporo je treba doposlati do 25. februarja iavnateljstvu kmetijske sole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija, Kranjsko).
r Železniška nesreča pri Zagorju ob Savi. Ana Camer se piše ona ženska, ki je bila dne 22. oktobra 1910 navzoča pri nesreči Ivana Tomažiča, ki je padel iz poštnega \laka, ki odhaja zjutraj ob pol 4. iz Zagorja proti Ljubljani. Ta priča stanuje »aje v mariborskem okraju in je prišla s i ruskega, kamor se bode koncem tega meseca zopet vrnila. V imenu zapuščene ievne rodbine se vljudno prosijo vsi, ki poznajo Ano Camer, da sporočijo njen nataa-čni naslov dr Karh, Trillerju, odvetniku '	•, '1aiu’ kl 3° Postavljen za zastopni-
ku zapuščene rodbine. Bodite usmiljeni in pomagajte pravici do veljave! Zapuščena rodbina vam bo za vedno hvaležna.
° Dolenjske novice o
d Tomišelj. Naš župnik Knific je na vse hud, kar ne trobi v njegov rog. V nedeljo, dne 5. februarja je zopet zmerjal popolnoma mirne in poštene ljudi z brezver-ci in hujskači. Dalje je čvekal, da bo žara-
'i naprednjakov prišla azijatska knga y
f eze o. Seveda to lahko pripoveduje svojim backom, mi naprednjaki mu ne pojdejo na lim. Kar se pa tiče one zlobne ob-oolžitve glede pretenja s požigom in pobočni, poživljamo župnika, naj dokaže, da(so plsali naprednjaki, oziroma njegovi nasprotniki.
d Z Vač. Ker je tukajšnji dopisnik /•Domoljuba« že večkrat našel potrebo, napadati našo kmetijsko podružnico in požarno brambo, nas veže dolžnost, da podamo ljudstvu resničen dokaz, zakaj je v zadnjem času zaostalo delovanje teh prepotrebnih društev. Ko se je pred Leti kupil prostor za drevesnico, delali so člani združeno, ne glede na politično prepričanje posameznika, v prid in prospeh društva. Zavladala niso nikaka nasprotstva, zato je društvo tudi lepo uspevalo. Ko pa je bil poslan v našo faro pastir, katerega po poklicu veže sveta dolžnost, da bi pasel zaupane mu ovčice v skupni složnosti, je po-zabivši besede učenika, ki se glase: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe,« jel
v	»Domoljubu« in »Slovencu«, še več pa osebno hujskati, ter dosegel svoj namen, da je razdvojil ovčice v dobre in slabe. Nastali sta torej dve stranki. Ena, ki slepo sledi svojemu voditelju, ki se po nedolžnem imenuje ljudski osrečevalec, druga pa, ki hodi po poti samozavesti in lastnega prepričanja. Kako deluje ta božji pastir Majdič v prid fare, v kateri službuje, nam jasno kaže dejstvo, da je pregovoril člane tukajšnje kmetijske podružnice, da so odstopili in pristopili k podružnici svetogor-ski. Za nje namenjena izkopana drevesa pa šo danes ležijo v naši drevesnici. Odpravil jo člane, potem pa vzel pogum in za čel udrihati po podružnici, dobro vedoč, da brez zadostnega števila članov nikakor ne more dobro uspevati. Ravnotako je napravil s požarno brambo. Ko je ustanovil svoje društvo »Orel«, je v to društvo pristopilo več članov požarne hrambe, za katero se od takrat več ne brigajo. V tako potrebnih društvih, kakor sta kmetijska podružnica in požarna hramba, bi sc ne smelo poznati strankarstva. Delati bi morali skupno, zakaj če nas zopet obišče požar, kakor v letul903, katere globoke rane še danes niso zaceljene in muogo hiš v našem trgu še kaže nepokrita rebra, takrat tudi Majdiču ne bo mogoče s svojim medenim jezikom Ukrotiti gorečega jezika. Zatorej, združimo se, komur je za blagor naše fare in podprimo ti velevažni društvi, da prideta zopet do prvotnega delovanja, kajti nič častnega, se manj pa koristnega, bi ne bilo za našo faro, da bi morali ti društvi propasti le vsled intrig kakega nedo-mačina, ki bi itak ne občutil zle posledice.
d Črnomelj. Grozna nesreča je zadela posestnika in krčmarja Mihaela Miheliča iz Črnomlja, zblaznel mu je dne 18. decembra preteklega leta 141etni sin Miha, dne 7. januarja 1. 1. njegova žena Ana in dne 18. januarja t. 1. je pa še sam gospodar zblaznel. Vsi trije se nahajajo v blaznici na Studencu. Od ostalih pet nedoletnih otrok, ki se nahajajo pri sorodnikih, je triletni sinček umrl. Hiša je sedaj popolnoma zaprta in vsak, kdor mimo gre, obžaluje to nesrečo.
d Črnomelj. K društvu za varstvo otrok in mladinsko skrb za sodni okroj Čr-
nomelj so pristopili kot redni člani: mestno županstvo v Črnomlju, županstvo v Kotu iu županstvo v Adlešičih, in sicer prva dva z letno udnino po 10 K, zadnje pa po 2 K.
d Iz Metlike. Zopet so nam nehote pokazali naši klerikalci svoje pravo lice. Neposredni povod k njihovemu divjanju jim je dal velikanski pogreb umrlega pravo-slanega čevljarja Uroša Stefanoviča. Nad vse krasni pogreb, katerega se je udeleži-
lo	skoraj vse meščanstvo, brez razlike, je zbodel one, ki so se še nad mrtvim človekom maščevali, ter mu niso pustili zvoniti in tako pokazali vso svojo hinavsko dušo v pravi luči. Povzdignili so v farov-žu svoj glas, ki nam jasno priča o onemogli jezi, ter po izgledu različnih belokranjskih »Basanekov« namignili, češ, v Metliki so zbirajo srbski zarotniki. To radi tega, ker je več društev korporativno spremilo svojega dolgoletnega člana na njegovi zadnji poti, da mu tako izkaže poslednjo čast. Takega zverinskega in nizkotnega počenjanja naših klerikalcev smo že vajeni in nesramni dopis v »Slovencu« nas ni iznena-dil, kajti od hijen ne pričakujemo drugega. kakor da rijejo tudi po grobovih. Sodbo o klerikalnih nesramnostih pa prepuščamo ljudstvu, ki naj vrže take ljudi čez prag, ker drugega ne zaslužijo.
d Hotič. Dne 5. februarja je naš župnik na prižnici na najgrši način obrekoval »Slovenski Dom«, imenoval ga je javno >:ciganskega psa«. Župnika jezi, da se ta list vedno bolj razširja med našim ljudstvom. Toda ljudstvo izprcgleduje in se ne l>oji več takih groženj. — Opomba uredništva: Prosimo še druge somišljenike, naj se prijavijo, če so slišali to hujskanje župnikovo. Hočemo se pred sodiščem z njim pomeniti ter mu pojasniti, kako se sme hujskati zoper napredne časopise.
d Tržišče. Prva poskušnja mojega novega aparata, se je izborno obnesla. Ali za enkrat ne povem še nič, imam namreč nekaj drugega, če bi pa vse povedal, pa bi klerikalce gotovo kap zadela. Zato lepo počasi. Torej v Tržišču je nekdo v začetku pretečenega tedna koval dopis za »Smrad-ljivca«. Cel dopis se je sukal okoli nekega »faliranega študenta — Kramarja«, ki ponuja v »oguljeni suknjiči in ponočni čepici po naprednih hišah časopise«, kakor pra-
vi	dopisnik »Domoljuba«. Čudno se mi je zdelo, čemu toliko lajanja zaradi izgubljene eksistence, in skušal sem najti predmet tega dopisa. Posrečilo se mi je, seveda je stvar popolnoma drugačna, če bi se poročala resnica, bi časopis ne bil »Lažiljub«. Pač pa sc kaže pri tem vsa lumparija klerikalcev in njihovih »pastirjev«. Pridnega visokošolca, ki napenja vse moči, da bi dosegel svoj cilj, izdajajo za faliranega, šču-jejo proti njemu starše, uporabljajo vse pripomočke, ki so jim na razpolago (in teh se ne manjka), da bi mu življenje zagrenili, da, onemogočili. Ti gospodje ne vedo, kakšno odgovornost pred bogom jemljejo
na svojo glavo, ne vedo, da se čast, ki se enkrat ukrade, ne more več vrniti. Ščuvati celo družino proti enemu njenih članov, se pravi seveda: širiti mir božji in pri tli go-vati krščansko ljubezen do bližnjega. In to store popolnoma nedolžnemu. Niti toliko ee ne potrudijo, da bi poiskali pravega »krivca«. Vržejo se na prvega, ki noče ubogati, pa po njem, dokler ga ne uničijo. Pobeljeni grobovi! — V cerkvi se pa sliši: Ljubite se med seboj! Ljubi svojega boga iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše, iz vse svoje moči, svojega bližnjega pa kakor samega sebe! — V cerkvi seveda zavijajo oči in igrajo usmiljenega Samaritana! Ali ne vzgajate na ta način le preočitno hinavce? In, kaj ne pravi Gospod: Gorje tistemu, ki pohujša enega teh malih! Bolje bi bilo, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in potopi v globočino morja!« Ne velja to vam, ki pohujšujete celo faro s svojim hujskanjem? — Očitate mu, da hodi okrog v ponošeni čepici in oguljeni suknjiči. Kdo je kriv? Mar ne vi, ki ste zasejan
li	v rodbino razdor, dasi mora revež pomagati pri gospodarstvu kakor črna živina! Sramota za vas, da morate poseči po tako podlih sredstvih, samo da ga spravite v lemenat, kakor ste storili slično ž njegovimi sošolci! Sedaj pa, gospodje po farov-žih naše doline! Da ne l>odete več grešili, sem pripravljen izdati vam svoje ime. Toda to le pod pogojem, če subskribirate 200 kron za narodne namene in jih pošljete uredništvu »Slovenskega Doma«. To bo tako prijazno, da bo denar izročilo narodnim društvom, kakor bo dopisnik teh vrstic želel. Torej, če vam je toliko ležeče na mojem imenu, potem plačajte kronce in mi si lahko stopimo nasproti odprto. Povedati imam itak še mnogo.
d Mokronog. Dne 8. februarja je umrl v Mokronogu ugleden in občespoštovan mož, g. Ignacij Majcen. Z njim je izgubila narodno - napredna misel v naši dolini enega glavnih stebrov. Pokojnik je deloval na vseh poljih. Bil je podžupan, podnačel-nik »Glavne posojilnice v Mokronogu«, kot podporni član pa je bil pri vseh narodno-naprednih društvih. Sijajni pogreb je pokazal v najjasnejši luči njegovo delovanje in priljubljenost. Pogreba so se udeležili korporativno občinski odbor, požarna bramba in »Sokol«, ostala društva so bila zastopana po deputacijali. Kako čislan in spoštovan je bil pokojni, pa se je razvide-
lo	iz ogromnega števila pogrebcev, ki so prihiteli iz vseh krajev naše doline, da mu sporoče zadnji pozdrav.
d Iz Sodražice. Naše društveno življenje se polagoma oživlja. Sokolski zabavni večer se je jako povoljno obnesel. Naša domača dekleta so se pokazala v uprizorjeni igri »V posredovalnici« res kot vrle igralke. Nobeden gledalec ni mogel verjeti, da ko vse te mlade igralke novinke na odru. Bilo je čuti le splošna pohvala! Enako so se skazali tudi naši »Sokoli« v svoji igri »Trije ti&ki« kot izborni predstavijalci.
Posebno ga je »pihnil« loncevezar. Upamo, da nas igralke in igralci kmalu zopet iznenadijo z novo igro. Gospodom Ribničanom naša zahvala za mnogobrojno udeležbo, vrlim tamburašem za njihovo uslugo. — Pred par dnevi se je vršil občni zbor tukajšnje podružnice sv. Cirila in Metoda. Na istem se je še enkrat izrekla iskrena zahvala vsom onim domačim damam in gospodom, ki so se tako požrtvovalno trudili za našo tako lepo uspelo letno veselico v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Iz poročila posnamemo, da je naša podružnica sv. Cirila in Metoda skupno z dohodki veselice, nadalje skupno z ud ni no in s prostovoljnimi darovi lansko leto odposlala družbi sv. Cirila in Metoda lepo vsoto 1408 K 55 vin. Naj se le vsak trg na Kranjskem tako izkaže! Največ zasluge gre seveda našemu vrlemu blagajniku, katerega ime pa niti imenovati ne 'smemo, sicer bi bil užaljen! Gospod je pač »perso-nificirana« skromnost! Živeli vsi vrli podpiralci naše koristne šolske družbe.
d Muljava. V »Slovencu« se pere naš že znani kanonik Spendal. Vidi se jasno, kako neljubo mu je, da ga je »Slovenski Dom« razkrinkal radi njegove nemožato-sti. Mi nismo nikdar imeli namena, koga napadati brez povoda. Kar se pa tiče naše šolske afere, smo pa nekako prisiljeni, vzeti v roke pero, da obelodanimo popolnoma krivično postopanje od strani g. kanonika Spendala. Tudi je nam že vseeno, bodi šola tu ali tam, saj koristi Muljava itak nima od te šole, ker hodijo naši otroci ravnotako kot prej na Krko. To pa nam ni vseeno, če če nam kdo kaj samo obljubi, ne da pa ne. Vaša dolžnost je torej, g. kanonik, da pokažete stroške za šolo v znesku 27.000 K, katere ste obljubili takrat, ko ste svet prodali. Ali niste obljubili to vpričo več mož in vpričo župnika iz Št. Vida? In ne samo to. Obljubili ste tudi podporo, katera se bo pa, kakor mislimo, tudi potopila v morje večnosti. Ne pomaga nič, četudi ste mislili v »Slovencu« resnici vrat zaviti; vaša sveta dolžnost je, da držite svojo dano besedo. Vsa občina protestira proti temu, celo Te-ček in Stent, ki sta bila prej vaše slepo orodje. Torej, gospod kanonik! Mi smo prav žalostni takega kanonika, rojaka. Ste pač zaslužen častni občan, kakršnih si pa ne želimo mnogo. Vam pa, dragi sosedje, priporočamo, oklenite se kolikor mogoče »Slovenskega Doma«, ki vedno zagovarja vaše pravice, v velikem številu.
d Loški potok. Tudi mi se v predpustnem času gibljemo po svoje. Nimamo sicer hrupnih veselic in rajanja, menda zato ne, ker so .vsi »Čukci:< poleteli; živahne-je pa je v naših gospodarsko - politično-klerikalnih društvih. Ker smo že do malega vsi in na vse strani organizirani v raznih društvih pod zastavo velikega organizatorja kaplana Škulja, hočemo danes le nekoliko opisati častitim bralcem »Slovenskega Doma« te naše organizacije. Do danes opoldne šteje naša fara ravno 77 dru-
štev. Značilno je le, da imajo vsa ta društva enega ter istega ustanovitelja in predsednika. Pred vsem funkcijonirajo društva za »groš«. Društvo tesačev*je napravilo pod patronanco svojega predsednika zlet v vinorodno Dolenjsko — pravijo, da so šli trape lovit. V osmih dneh je napravilo čistega prebitka (?) natančno 929 kron 99 vin., ki se plodonosno nalože v društveno blagajno oddelek »Škuljeva blamaža«. — Za kmeta, kateremu se po nazorih posameznikov itak predobro godi, je bila storjena po priporočilu predsednika bikov velevažna politična gospodarska poteza. Tam gori nekje, menda v Ljubljani, razštrkali so bili lepo žival takega imena in jo poslali proti naši fari; ker je pa živalca že na meji opazila, da bi trčila na preobilo konkurenco, ubrala jo je proti Hrvaški in tam so jo možje v »Kotih« kon-1‘iseirali — pa smola, da je noče nihče oštrkati in hodijo v svete k nam, kaj ž njo. Ker s tem nič ni, nas je počastil naš poslanec ter nam na dolgo in široko razkladal, kaj da je vse videl na »naše stroške«
v	Švici. Povedal pa nam je tudi kar naravnost, da se nam zastonj slino cede po milijonih, ki jih baje tam boljši kmetje posedujejo in posneli smo iz zlatih njegovih naukov, da je iz previdnosti prav to malo število domačega blaga dobro oskrbovati in se ne na tuje zanašati. Posnel jo to resnico on sam iz starih knjig, kojih je svoječasno imel na cente v rokah. O milijonih, ki se ravnokar tiskajo za Kranjsko, nam pa niti omenil ni. Takili in enakih slučajev vam lahko naštejemo, obilo, a za danes vam samo povemo, da smo se taiko poživili le radi bližajočih se občinskih vo-letev, mimo katerih bomo šli menda nekako meseca maja, pa ne morda radi tega, ker se vladajoči boje napada, marveč zato, da vsaj zakonito predpisano število priti-rajo na volišče, ki naj bi hotelo biti priča, da je neobhodno potrebni obstoj nespremenjene vlade v rokah tistih, ki so prišli sami do spoznanja, da spadajo vse prej kam drugam, kakor v hišo, katero so in še danes plačujejo občanje za predpustne burke nepoklicanih. Naravno je, da posili kakega hudomušneža sineh, ko opazuje to nervozno vervenje. Prav nekaj sličnega je vznemirilo glavno oporo — predsednika vseh predsednikov — »kompanijo starih devic.« Razdražena hiti Mica Tomažinka do svojega poveljnika in med tem, ko krepko pljune, pogleda liki luni, ki zadnje žarke vrže na nas čez Račno goro, in pravi: »Zadosti je tega! O tem ste prepričani, da že 30 let me in le me držimo moč vašo in ostale bomo zadnje na vaši strani, ko počijo vse strune. Ker slišim, da nekateri, ki so se vrnili iz lepe Dolenjske, vaši blagajni ne privoščijo tistih krone čistega prebitka, predlagam jaz sledeče: »Da se okrepi društvena blagajna, naj se še do danes neobstoječa »jajčja zadruga« ustanovi. Pri nas je te robe dosti in prav slabo se spe-čava, če se pa organiziramo, poskočila bo-
de cena jajc, ki 'bode donašala dobičke, ki naj se stekajo, kakor govore vsa naša pravila, v »društveno blagajno«. Posodite mi torej vašega »siren«, ki vas je ix>leti v »Domoljubu« tako lepo nesel. Vsaj veste, da ga znam brzdati, če je prav poskočen, čil in vihrav. Tudi to nič ne de, da ste si bili
vi	spahnili roko. Ne bojim se ga, kajti moj jeziček ga mora ukrotiti. Še danes pokličem vse naše zaupnice na posvet. Z Ano
I	iko sem že govorila in nam je obljubila s\ojo podporo, Pepca pa so srdi na vas in jo rekla, da se mora nekaj ukreniti, če ne bodo »moževe hlače«, ki jih hoče iz posebne previdnosti v cvetočem maju faranom pokazati, morda še tri leta čakale jasnega solnca. Pa še sama je blago izbrala pri največjem čifutu tik škofije, tam blizu, kjer po tisti goli babi dež pada.« »Mica! modro govoriš — šele naši potomci bodo prav razumeli našo nesebičnost in i>ožrtvovalnost ljudskega štetja.Neiščevatu na grešni zemlji plačila, vse moči si žrtvovala našemu stremljenju in tudi meni že se trese skoraj .glas. Zagotovim te pa, da se bodeš svetila kakor tisti zamorček, ki smo ga ondan odkupili, ker si stanovitna do konca! Vzemi sirca in zgodi naj sc, kar želiš!« — Ona se odreže: »Kakor spoštujem svetost zakona, vaiA prisegam, da bodemo me napravile red ter vam stotero povrnile vaše trpljenje.« — Bliskoma zajaše sirca ter z 111110-goobetajočim pogledom izgine v ovinku z znNestjo popolne zmage. Solza hvaležnosti lK,lij< mili obraz neumornega gospodarja in organizatorja, ob slovesu šepetajoč sam sebi: »Sedaj šelč vidim, kje so zvesta srca in na te bom odslej zidal svoje gradove.«
d Raka. V predpustnem času se zgodi vidno kaj smešnega. Pretekli teden je neki tukajšnji napredni gospodar zaklal prašiča. Kaikor je običajna navada na kmetih, je poslal svojemu prijatelju, ki je velik klerikalec, v časopisu »Slovenski Doni« zavite koline. Toda kaj je storil ta navidezno pobožni človek, ko je zapazil, v čem se nahaja poslana 11111 pečenka s klobaso. Omenjeni nedolžni papir je vrgel v ravnokar zakurjeno peč. Nato je v »Domoljub« zavil poslane 11111 koline ter jih poslal nazaj svojemu prijatelju, rekoč: »Dober tek!« Ta je pa navzlic »Domoljuba« snedel okusno pečenko. T11 se pač jasno vidi, kalko so zagrizeni še nekateri ljudje. Temu je pač krivo ono nesramno hujskanje zoper napredne časopise. Pravimo pa: Bog daj takim duševnim revčkom pamet!
d Bučka. Klerikalna večina v našem občinskem svetu je zavozila občinski voz na zelo slabo pot, da ne vemo, kdaj ga zopet izvlečemo iz blata, v katerem tiči. Ob času županovanja g. J. p. sni0 plačevali po 20 odstotkov občinske doklade Danes pa imamo po zaslugi naših klerikalnih veljakov že celih 40 odstotkov. To niso mačje solze! Za koga pa to vendar plačujemo. Postavili smo župniku Rebolju lepe nove hleve za celili 10.000 K. To je krivo, da je občina danes celih 10.000 K več dolž-
na, kukor je bila. Naš kmet je že sam na sebi dovolj zadolžen. In sedaj je pomagal ta Rebolj, da se je občina za celih 10.000 kron bolj zadolžila. Ali ni to lepo, kaj1 Iskali so tudi po celi deželi primernega posojila za te hleve — pa ga niso dobili. Svetovali bi jim, naj kar hleve prodajo. In tako ne bo treba ubogemu, do kosti izmozganemu in do vratu zadolženemu bučen-skemu kmetu plačati celih 10.000 K. O, kako vam bomo hvaležni, mi kmetje"! Pa to je le nenasičenost našega župnika. On ne pomisli, kaj je mogoče, kaj ne. Mora biti, pa je. In kar on reče, se mora zgoditi. Čimbolj je kmet reven, tem boljše je za njega. Če bo kmet večkrat lačen, večkrat bo Rebolj sit. Le tako naprej! Če bog da, se nam bodo kmalu doklade v toliko zvišale, da bomo plačevali kar sto odstotkov. Bo lažji račun, saj tajnik itak slabo vidi tiste drobne številke. Tako bo pa kar na prste izračunal, koliko ima ta ali oni plačati.
d Semič. Zahval a. Tem potom izrekamo iskreno zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da je veselica gasilnega društva tako dobro uspela. Zahvaljujemo se posebno Semičarjem in kmetom iz kočke občine. Hvala tudi vsem našim vrlim gospodičnam, ki so radevolje sodelovale pri veselici.
d Semič. Tukajšnje gasilno društvo je priredilo tudi letos običajno veselico na Svečnico, in sicer v gostilni Lepoherjevi. Predstavljala je tudi igre v treh dejanjih: »Fernando, strah Asturije.« Igra je bila izborno uprizorjena. Spoznali smo.dobre zmožnosti naših vrlih ognjegascev, ki ne izpolnjujejo svoje naloge samo pri požaru, temveč jo tudi častno rešijo na gledališkem odru. Občinstva je bilo toliko, da je bila dvorana premajhna. Upamo, da se zopet kmalu vidimo.
d Iz Škocijana pri Mokronogu. Tukajšnja podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ima svoj redni občni zbor prihodnjo nedeljo, dne 26. februarja v gostilniških prostorih g. Pavla Zupeta ob 3. popoldne. Istotam je ob 7. zvečer podružnična veselica s sledečim sporedom:	petje,
dve burki: »Ne kliči vraga«, »Mutasti muzikant«, ples, šaljiva pošta itd. Za vsestransko zabavo jamči odbor. Da se pa bo mogla tudi v bodoče naša podružnica prištevati med najdelavnejše na Dolenjskem, poskubite okoličani z obilno udeležbo, ki bo povzdignila ves doslej dosežen gmoten in moralen uspeli. Pridite gotovo vsi, lačni in žejni!
d Loški potok. Zahval a. Veselica, katero je priredilo tukajšnje učiteljstvo v prid revnim šolarjem, donesla je čistega dobička 84 K 64 vin. Podpisana se v imenu uboge mladine najtoplete zahvaljujeta
vsem blagim darovalcem dobitkov, kakor • 7
tudi vsem onim, ki so se veselice v tako obilnem številu udeležili. Zahvaliti pa sc morava tudi onim gospodom iz Loške doline, ki so s svojo lepo godbo in petjem k
zabavnemu in gmotnemu uspehu veselice mnogo pripomogli. — Loški potok, dne 16. februarja 1911. — Ferdo Wi-g e 1 e, nadučitelj. 1 v a 11 K 11 a v s, predsednik krajnega šolskega sveta.
o Gorenjske novice o
g Št. Jakob ob Savi. Preti dobrim pol letom se je pri nas ustanovil nek odsek, katerega ljudje imenujejo čukarskega. Drugače sploh ne more biti, ker sc člani sami prav bahavo tako nazivijajo. Mi bi ne imeli nič proti tem, če bi nam ti ponočni ptiči ne delali vedno nadlege. Od začetka je bilo o mraku vsak večer tako trobentanje. po cestah, da ga nismo mogli prenašati. Marsikoga so preplašili, ker je mislil, da je ogenj. Imamo pri nas sicer precej miroljubnega in poštenega župnika. Prej se je vedno jezil, če je kdo ponoči zavriskal, sedaj pa kar naenkrat smejo ti čuki pod njegovo zastavo vpiti in kleti cele noči. Pa tudi zelo nadležni so nam. Beračili so po vseli hišah, četudi niso povedali, čemu bodo denar rabili. Potem smo šele izvedeli, da imajo pri svojih igrah zelo suha grla in da rabijo nabrani denar v ta namen, da ga v Soteski zapijejo. Naj večji škandal so pa uprizorili pretečen teden.. Oženil se je namreč nek pošten in zelo pobožen mladenič. Imel pa je vendar toliko možatosti, da ni hotel biti čuk. Poročil je dekleta, katerega brat tudi ne mara biti čuk. Omenjeni mladenič, oziroma ženin, kateremu je pred kratkim časom umrl oče, je napravil vse bolj natiho in mirno, ne pa kakor je kmečka navada, z veliko pojedino. Vendar je pa povabil sosedne može in fante. Toda ti katoliški junaki so se maščevali deloma zato, ker nista prej imenovana v njihovih vrstah, deloma pa za to, ker jim je premalo pijače kazalo. Zbrali so se istega dne že opoldne, šli v neko gostilno, od tod v druge, da zadostijo svoji strasti. Potem so pa pozno v noč vpili in se pridušali po cesti, rekoč:	»Tu smo čuki,
kjer so nečuki?« Ko so se nečuki, fantje in možje, vračali od ženinovega doma, kamor so ga spremili in mu pomagali balo od neveste izložiti, so jih ti izobraženi katoliški junaki napadli, eden še celo z nožem. Kakor je pa splošno znano, so ponočni ptiči zelo boječi. Tako so tudi ti junaki pobegnili, ko so dobili nekaj batin. Sicer jim bo sodišče odmerilo pošteno plačilo.
g Iz Moravč. Strašno se zanimajo moravski klerikalci za nas naprednjake. Že v predzadnji števil. »Domoljuba« izkazalo je neko dopisnnče svoje simpatije do nas s tem, da je priobčilo reklamni dopis za veselico, katero bo priredilo »Moravsko pevsko društvo« dne 5. t. m. Čudno! Glejte, mi sami nismo vedeli nič pozitivnega o tej veselici, klerikalci po, vse, še celo namignili so nam, kaj naj igramo. De b’ te šment, smo si mislili, reklama je tu, nasvet tudi in tedaj smo ubogali klerikalce. Pev-
sko društvo priredilo je veselico z dvema igrama v dvorani »razpadlega« »Zadružnega doma«. Nismo pričakovali takega obisku., ker smo mislili, da se bodo ljudje bali iti v »razvaline«. Bila je polna dvorana domačinov in tujcev. Splošna je bila zadovoljnost in pohvala ljudstva, ko je gledalo življenje na odru teh mladih diletantov, kojili srca in duše so posvečene naprednemu delu svojih voditeljev. Tako pred odrom. Po predstavi razvila se je zabava v gostilni ge. Tomanove. Veselili smo se ob čašah vinca, in ko smo se zazibali v taktu valčka, pozabili smo za trenotek na naš »razpadel« »Zadružni dom«. Pesmi, ki so nam kipele iz radostnih src, odmevale so v lepo jasno noč. Toda tudi jasne noči niso brez oblakov. V našo družbo zašel je oblak, iz katerega so svetile čukarsko-zve-dave oči. Pa kaj hočemo. Ouki so in ostanejo ptiči, ki v veseli družbi radi zaplešejo in če še tako skovikajo. Naš običajni »pov-štertanc« zapeljal je čuka, da se je vtihotapil s svojo nesvatovsko obleko med plesalce. Mislil je, da skrije svoje ču.karsko perje in upal, da sc tudi nanj obrne kaka zvezdica. Ni se motil. Usmilila se ga je, objela in poljubila ga je zvezda —- repata
—	brez svetlobe — ter ga pomedla čez prag, potem se pa vrnila k svoji — smetišnici. Jutro je prisvetilo in poslovili smo se. Zvezde so bile vodnice. — Misli, besede in dejanja, poštena. Le tako pridemo do cilja, do smotra.
g Iz peške doline v brdskem okraju, kjer pase duše župnik Žagar. Ni še ravno dolgo, kar smo nekoliko omenili, kakšne brezuspešne kupčje dela naš župnik s kravami in teleti. Potem se pa hoče opravičevati. Zato pa v nedeljah strašno rohni po prižnici zoper liberalne časopise, celo naga ženska na razglednici igra pri tem svojo vlogo. Župniku svetujemo, naj bo vendar pameten, ker ve, da na prižnico ne spada drugega, kakor le evangelij in božja beseda, ne pa politika in pa naga ženska, s katero se mladina pohujšuje. Vsaj vas nič ne briga, kakšne časosipe mi beremo. Svetujemo mu, naj izpolnjuje svojo dolžnost. Ce se bo pa še nadalje vtikal v naše domače razmere, si 1m> nakopal še, več sovražnikov, kakor jih že ima. Ce pa noče mirovati, se bomo še večkrat kaj pomenili, predvsem hočemo enkrat omeniti njegovo lesno trgovino.
g Bled. Dne 25. marca t. 1. priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu, Mlino št. 3. Vsi vajenci, kateri so učno dobo dovršili in nameravajo napraviti preizkušnjo, naj vlože pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu, katera je kolka prosta. Prošnje ima podpisati tudi učni mojster in se, mora najpozneje do 15. marca t. 1. doposlati. Vajenci, kateri so člani obrtne zadruge na Bledu, vplačajo obenem s prošnjo znesek 5 K, kot pristojbino, vajenci onih mojstrov, kateri niso člani zadruge, pa imajo vposlati 12 K kot
pristojbino za preizkušnjo. Tudi obrtni pomočniki, kateri še nimajo te preizkušnje in imajo že učno spričevalo, se sprejmejo k preizkušnji. V tem slučaju so pristojbine enake ter se ima učno izpričevalo prošnji priložiti. Ta preizkušnja je za vsakega rokodelca zaradi tega potrebna, ker brez te svoj čas ne dobi obrtni list za samostojnost mojstra, brez ozira na to, ali se je učenec učil v takem kraju, kjer obstoji obrtna zadruga ali ne. Ako je bil učenec dolžan obiskovati obrtno šolo, priložiti se ima prošnji tudi spričevalo obrtne šole.
o Notranjske novice o
n Borovnica. To se nam pa že vendar čudno zdi, da se v naši vasi ne dobi po vseli trgovinah blaga v korist naše šolske družbe sv. Cirila in Metoda, na primer črnila, svinčnikov, čaja, peres ter platna. Je pač nekoliko čudno za trgovce, ki se štejejo za narodne ljudi, pa tega nimajo.
n Borovnica. To so res vrle ptice, ti naši čuki. Da bi vi videli, kako pridno hodijo k telovadbi. Drug sploh ne pride, kakor kaplan in tisti lerpoba, ki je za načelnika. Pač lepa telovadba. Kakšen bode neki nastop spomladi, ko bodo naši čuki po dvorišču kozolce prokucovala.Sedaj hodijo •pa raje v neko prodaljno se gret, in ker mislijo tega trgovca pridobiti za čuka. Pa menda iz te moke ne bo kruha.
n Planina pri Rakeku. Kaj je vzrok tako pogostih ubojev v Planini ? Tako vzklika pobožni dopisnik zadnjega »Lažiljuba«. Ni naš namen zagovarjati zadnji uboj, čigar žrtev je miroljubni in pošteni fant Valentin S i m č i č, pac pa moramo odločno ugovarjati, da se hoče Planino s takimi vprašanji katoliškega poštenjakoviča postaviti v slabo luč. Resnica je, da so uboji v Planini zelo redki in kraj, oziroma dolina, ki ima toliko prebivalcev, kakor planinska, je na to lahko ponosna. »Domoljubov« dopisnik naj raje pogleda gardo svojih »čukov«, ki so čuki v pravem pomenu besede. Te ponočne ptice ne dajo miru pozno v noč, ampak kričijo po vaseh in če so posebno razpoloženi, vpijejo za svojim bratom orlom, ki prav po cerkvenih notah pred njim na harmoniko gode. Ne razumemo, kako morejo ljudje, ki so vodje ali pa vsaj v stikih naših čukov, ki delajo ob praznikih štafažo. sredi cerkve in skupno zakramente prejemajo, kmalu nato pa cele noči godejo in plešejo, planinsko .dolino in nje prebivalstvo pred javnostjo tako grditi. Očistite najpreje svoje vrste, potem šele govorite splošno o Planini! — Resnicoljub.
n Iz Logatca. Predpust je tu! Kaj čuda potem, če se v tem veselem času suče staro in mlado, kjer ip kadar se more. Saj za mladino skoro ni prijetnejše in nedolž-nejše zabave, kakor je ravno — ples. Zato so se naši pobožni »Orli« ob priliki otvoritve »Društvenega doma«, kar po travi
zasukali, ker si niso upali postaviti plesišča zaradi naznanjenega prihoda prevzvi-šenega, in se vrle »Bogomile« še v adventnem času niso mogle vzdržati, da, ne bi v prostorih svojega »izobraževalnega društva« užile vsaj same med seboj nekoliko tega nedolžnega veselja. Kdo bi mladini to tudi zameril! Iu vendar imamo v osebi dol.-logaškega dušnega pastirja človeka, ki ne privošči mladini te nedolžne zabave.
V	vsaki pridigi rohni proti plesu — seveda zastonj, ker plesalo se je in se bo, dokler bodo ljudje na svetu. G. župniku svetujemo, naj rajše posnema svojega tovariša v Gor. Logatcu, kakor da, meče — bob ob steno! — Plesni venček logaškega »Sokola«, ki je določen na 2(1. februarja, se vrši v prostorih lir. Karla Gostiše v Gor. Logatcu in ne pri br. Ivanu Riharju, kakor je bilo sprva naznanjeno.
n Trnovo. Čitalnica v Trnovem priredi predpustno veselico v nedeljo, dne 19. februarja 1911 v dvorani M. Ribariča, v Trnovem.
n Sv. Vid nad Cerknico. Pretekli teden je bil tako nesrečen za naš kraj, da so ljudje kar preplašeni. Dve smrtni nesreči pri eni hiši. V četrtek 9. t. m. dopoldne je šla kmečka hči Jožefa K 1 a n čar, po domače . Lenarčičeva Pepa iz Osredka, pomagat v gozd, kjer so bratje ]>odira]i drevje. Ko se je neko drevo nagnilo, so zbežali v stran. A veter je menda drevo zasukal, da je padlo prav za njimi ter jih vse oplazilo z vejami. Pepo pa je, dasi ne veliko drevo, zadelo tako nesrečno za vrat, da ji je najbrže zlomilo tilnik, bar je bila na mestu mrtva. Bilo je čvrsto, pridno. 171etno dekle. Mati-vdova in bratje so bili popolnoma, zbegani na izgubi ljubljene edinke. A nesreča še ni bila zadovoljna s tem silnim udarcem. Zahtevala je še drugo žrtev pri isti hiši. V petek zvečer sta gnala hlapec in 1 Metni hlapček Matija Srn el konje napajat; hlapec par kobil spredaj, Matija samca pa zadaj. Nazaj grede, že blizu doma, je ena kobila začutila za seboj konja ter jela. skakati in biti. Pri tem je zadela nesrečnega Matijo v glavo in prsi ter ga tako poškodovala, da je v soboto zvečer revež izdihnil. Zjutraj so odnesli enega iz hiše, zvečer so že položili drugega na oder. Strašni sestri, nesreča in smrt! Nič ne izbirata, nič ne počivata in tudi ne povesta ne dneva, ne ure.
n Postojna. Za »Sokolski dom« v Postojni so darovali: ga. Ivanka Jurca nabrala med brati tamburaši v hotelu »Ribnik« o priliki godovanja predsednika Cav-leta K 4 20, gdč. Frančiška Devet nabrala na odhodnici br. B. Macnerja K 4T0, brat Božidar Dekleva za prodanega zajca K 3, nabiralniki:	restavracije »Garzarolli«
K 5-23, »Zlate Prage« K 14-43, hotel »Ribnik« K 13-61, br. Kutin za prodane razglednice 5 K. Vsem srčna hvala! Živeli! Na zdar!
n Iz Postojne. Kakor vsako leto, tako priredi tudi letos naš »Sokol« v soboto, dne
25. svečana t. ]. v prostorih »Narodnega hotel«« ob 8. zvečer svojo veliko maškarado. Ker ,je ta prireditev privabila še vedno odlično število gostov, zato ni dvoma, da si bo skušala tudi letos ohraniti oni dober glas, ki si ga je pridobila tekom let po prizadevanju vnetih in požrtvovalnih prijateljev in ljubiteljev »Sokola«. A vse to še ne zadostuje. Nele ohraniti ji dobro, staro ime, bodi naša naloga, ampak d\ igniti jo na ono stopno popolnosti, s katero s«' ponašajo enake prireditve i>o drugih krajih. Zato mirno na. delo! Na zdar!
n Postojna. Pri zadnjem ljudskem štet-.1" so našteli v Postojni 30 Nemcev. • Pri najboljši volji jih nismo mogli našteti 20, dasi smo vse renegate, posilinemee itd! vjKištevali. Naš lekarnar, ki je rojen Hrvat, se je tudi vpisal za Nemca, kakor tudi •družino, s katero pa ne more drugače občevati, kakor slovenski, ker služkinje sploh no razumejo dr.ugega jezika kot sloven-skegt. In s strankami, kako občujete šinjor Bakarčič? Ali ne govorite, slovenski, ker drugega občevalnega jezika ne rabimo v Postojni! No, je potem vaš obče-'•uni jezik nemškif Bežite, bežite v Furlanijo, ker naši groši bi vam znali oskruniti V!,š čisto hrvaško-nemSki-italijanski značaj.
n Postojna. Neki Čuki iz Postojne piše
v	»Slovencu«, kako lepo se je obnesla veselica kat. izobraževalnega društva, na katero so prišli še celo g. glavar in g. nad-koinisar, ki ga sploh ni v Postojni, in gosp. nadzornik. Poznamo vse te gospode in vemo, kam plovejo, obžalovati je le, da si ne upajo prihajati na boljše prireditve v Postojni, kjer se jim ne In take neprilike pri-godile, kakor tamkaj. Cuk je nočna ptica in slabo vidi, zato tudi ni videl dotični ku-tež. da je bila veselica pevskega društva »Postojne« dobro obiskana, sicer ne bi bilo dohodka K 212'34, ako bi bil »Narodni hotel« prazen, kakor pravi ta ljubitelj hčerke božjo resnice, po lignorijanski morali. Kako so obiskane napredne veselice v Postojni, naj mu bode v dokaz veselica v Prid Ciril-Metodove družbe, ki je donesla ■čistega dohodka osrednji družbi celih — 600 kron. Ako zbobnate vse vaše kimavce r/‘ °kraja, pa ne napravite tak gmoten, še manj moralen uspeh sikupaj. Saj vemo, kak materija! imate v vaših vrstah, sploh P8 nadalje ne odgovarjamo temu malomarnemu gospodarstvu, skrbite, da bodete ra'° doma, kadar vas pridejo klicat k ^mrtnonevarno bolniku. Ali ste že, pozabili Ba 8^l|čaj Rebec? Tamkaj je vaše polje, ne Pa pii raznih društvih, kopitar naj ostane Pj1 opitu! Ali vam ni znan najnovejši
11	papežev? Sicer pa na svidenje!
n Ena vas v Hrenovlcah. Prav smešno •t° citati klobasanje zadnjega »Domoljuba« °t odgovor dopisu »llrenovice« v »Slo-vpnskem Domu«. Ker ni po volji dopisniku, huduje se, da je samo ena vas zgoraj "menične fare imela tepežnico. To pa ne °dgovarja resnici in mu lahko, kakor on
meni predbaciva. tako jaz njemu — ime lažuika, ker v istini so bile enake tepežnice
v Stranah in baje na Studencu (ples prav gotovo). Zadostuje, če se imenoma imenuje kraj, kjer se je kaka reč vršila. Pri malih vaseh pač lahko vsaikdo ve, katera dekleta in fanti so bili soudeleženi pri tem. Iz dopisa je razvidno, da je g. Martinu dopisnik znan. Kaj ga pa kličete potem samo za do-pisunčka in liberalčka, ne pa z njegovim pravim imenom. Da se svoje ime pove, je treba malo poguma. Kar se pa tiče neke tepežnice v kompanji vinskih bratcev, je stvar pač že precej zastarela. Tudi mi očita, da sem duševna reva in me v cerkvenih in verskih stvareh lahko prekosi vsak otrok v prvem šolskem letu. To bi bilo pač prej treba dokazati, predno pa pisati. Menim, da midva do danes nisva imela priložnosti o tem se razgovarjati, torej tudi
vi tega nikakor ne morete trditi. Čudno, da na druge osebne očitke nočete odgovarjati, mogoče je pa le resnica? — Vi pišete dalje, da hočete globokeje pobrskati v liberalnem gnezdu. To delo si pa lahko prihranite, ker je to že večinoma opravil gospod župnik. Pa ne na način, kakoršnega vi smatrate za pravega. Gospod župnik je s svojim, v vsakem oziru taktnim postopanjem napravil iz nekdanje liberalne fare faro, ki je vašim nazorom nekako bolj prikladna. Ni se spuščal v osebnosti, zato pa tudi on uživa nekake, simpatije še ostalih liberalcev. Gospod Martin, ako hočete še naprej voziti svojo politiko v tej smeri, kakor ste jo pričeli, vam zagotovimo, da ne boste nikdar dosegli zaželjenega uspeha v naši fari. S svojim nastopanjem in svojimi nazori boste podrli, kar je g. župnik sezidal. Sploh vam bodi povedano, da na vaše dopise ne reagiramo več. Držimo ,se starega pregovora: »Škric odreži, od kapiančka beži!«
n Dole pri Idriji. Ljudsko štetje v naši občini izkazuje po stanju z dne 31. decembra 1910 sledeče izpremebe od leta 1900: Leta 1900 je bilo vseh prebivalcev 930 in sicei možkih 439 in 491 ženskih. Leta. 1910 pa 918 in sicer 460 možkih in 452 ženskih, torej manj kot leta 1900. Gotovo je, da bi bilo število prebivalcev koncem 1. 1910 naraslo najmanj za 20 oseb, ako bi se ne bilo toliko ljudi podalo v tujino za boljšim zaslužkom. Saj jih je samo v Ameriki nad 20, pri vojakih pa 7. Pri živini pa izkazuje zadnja štetev sledeče: Število konj je naraslo od 14 na 33, več 14, število goveje živine se je pa znižalo od 832 glav na 716,” torej za 116 glav. Pri letošnji štetvi smo tudi dobili 1 osla, kar tega 1. 1910 ni bilo. Število koz se je znižalo od 5 na 4. Ogromno so je znižalo tudi število ovac in sicer .jih je bilo 1. 1900 248, sedaj jih je pa 93, torej 155 manj kot I. 1900. Vendar se to pokrije s številom prašičev, katero je naraslo od 1. 1900 od 69 na 211, torej 142 več. Tudi število čebel se je pomnožilo od 37 panjev na 112, torej 74 panjev več. Najbolj je pa naraslo število perutnine in si-
cer od 485 glav na 700, torej za 215 glav. Da se je število goveje živine tako znatno znižalo, so vzrok pač slabe letine, pomanjkanje delavcev in pa večje število konj, katere so začeli ]x>sestniki uporabljati kot bolj trpežno vozno živino kot so voli in nekaj je pa k temu manjšemu številu goveje živine vzrok tudi ]>otrojeno število prašičev, katere se dobi sedaj skoraj pri vsaki hiši, kar tega pred 10 leti ni bilo najti.
Ameriške novice
Ameriške novice. Vlak povozil
rojaka. V Midway, Puebla, se je ponesrečil slovenski rojak Matija Urban-č i č, 21 let star, doma iz Gor. Logatca. Omenjenega dne je obiskal svojo sestro v Midway. Ko se je okoli 9. vračal domov v Bulger, je šel ix> železniški progi. Za njim je privozil ekspresni vlak, umaknil se mu je na drugi tir, toda v tem trenotku je prišel nasproti drugi vlak, ki je Urbančiča povozil. Bil je takoj mrtev. Tretji dan se je šele izvedelo, da je bil na progi nek človek povožen. Ker so Urbančiča pogrešali, so šli njegovi prijatelji gledat povoženca, v katerem so spoznali nesrečnega rojaka.
K o n z n 1 d r. S e h w e g e 1 prest a \ 1 j e n. »Amerikanski Slovenec« poroča, da je bil dr. H. Schvvegel, prvi av-strijsko-ogrski konzul v Winnipegu, Ca-nadu, prestavljen baje v New York, zaradi govora, ki ga je imel povodom osemdesetletnice cesarja Franca Jožefa. Dotični govor baje ni bil všeč avstrijskim Nemcem. — K o i a k a ubil o. V Themasu, W. Va., .je v premogokopu podsulo Jožefa Cvetan a ter ga ubilo. Doma je bil iz notranjske vasi Celje št. 32. — Rojaka ponesrečila. V Rockdale je ponesrečil Slovenec Jakob Koki. Opekel se je s parom, vendar pa upajo, da okreva. — V Thomas je 11. januarja ponesrečil rojak Josip Cvetan. Udrlo se je kamenje na njega ter ga ubilo. -— I? o j a k a umrl a.
V	La Sallc je umrl dne 6. januarja rojak Fran M a z e k, 52 let star, doma z Iga pri Ljubljani, kjer zapušča sina. — V Cliicagi je umrl John Berčič, doma iz Stare Loke na Gorenjskem. — Rojak ponesrečil v premogokopu. Dne 13. januarja je i>onesrečil v premogokopu v Ma-rianna Anton Zida r. Dne 17. januarja je vsled poškodb umrl. Zapustil je vdovo in pet nedoraslih otrok.
Našim naročnikom! Vse naše naročnike nujno prosimo, da nam ▼ najkrajšem času dopošijejo naročnino, ker le tako moremo urediti redno razpošiljanje. Obenem pa prosimo svoje prijatelje, da nam pridobe prav mnogo novih naročnikov.
Po svetu
r Strašna kuga. Očividci nam podaje-jo pretresljive slike o žetvah črne kuge v Aziji. Že ko se pelješ v Fudsiadsin, pripoveduje nek popotnik, zapaziš vsepovsodi srmt. Zraven ceste leži truplo za kugo umrlega Kitajca. Trde roke so iztegnjene, oči odprte. Komaj 50 korakov in zopet mrlič. Konj se ustraši in skoči v stran. Na ustnicah mrliča je videti kri, znamenje, da je umrl še-le pred kako uro. Ko se pride v mesto Fudsiadsin, naletiš na gručo Kitajcev pred borno kočo, med njimi tudi zdravniški pomočniki v rumeni obleki. V koči so ponoči umrli trije Kitajci. Sedaj so prišli, da jih naložijo na voz in odpeljejo. Roka enega mrliča je padla na kolo, ki mu jo je hreščeče zdrobilo, ko se je začel voz pomikati. Na vogalu ulice sedi Kitajec, ki na čuden način maha z rokami, [z ustnic mu kaplja kri. Nagne se na stran, se vleže
—	in pričakuje v najbližjem času črno smrt. Strašno pri črni kugi je to, da človek skoro do zadnjega trenutka ne ve, ali je zdrav, ali bolan. Zato pa Kitajci v svoji paganski neusmiljenosti takoj naženejo svojce iz koč na ulico, kakor hitro začno pokašljevati. Potikajo se po ulicah, bljuje-jo na tla ter pri tem s strahom in grozo opazujejo, če prihaja že tudi kri. Kakor hitro so sline pomešane s krvjo, tedaj je gotovo, da se bližajo zadnji trenutki. Vržejo se na tla in tiho, mirno ter udano umirajo. Kuga se širi vedno bolj proti Evropi. Najnovejša poročila pravijo, da se je pojavila že na evropski ruski meji. Glavar okraja je ukazal, da se meja z vojaštvom zapre. Drugi celo trdijo, da imamo kugo že v Evropi, in sicer v Blagoveščensku in Ast rabami.
Sedemkratni umor. Iz Odese na Ruskem se poroča: V mestecu Manyez pri Odesi je prišel plesni učitelj Krasinski v trgovino tamkajšnjega zelo bogatega trgovca Puzoszezatowa, ko je prešteval ta dnevni izkupiček, veliko svoto, v blagajni. Oba sta šla kot dobra prijatelja v neko restavracijo, kjer pa se je Krasinski čez čas poslovil, češ, da ima opravke. Krasinski je šel v stanovanje Puzoszezatowa ter je-rekel njegovi ženi, da je izgubil v trgovini svoj prstan. Zena mu je dala ključ od že zaprte trgovine ter poslala tudi slugo z lučjo za njim. Kmalu nato se je čulo iz trgovine vpitje in padec nekega predmeta. Trgovčeva žena je hitela s svojim otrokom v rokah v trgovino, a komaj je prestopila prag, jo je sunil Krasinski z nožem v prsi, da se je zgrudila mrtva na tla. Prej je že slugo ubil ter oropal blagajno, pri čemur ga je presenetila žena. Zaklal je tudi malega otroka ter izkušal ubežati iz trgovine. Neka, služkinja je hotela zabraniti Krasinskemu izhod, a ji je prizadel morilec 1(5 ran z bodalom ter se je istotako
zgrudila mrtva na tla. Na isti način je umoril sestro služkinje, ki je prišla na pomoč, kalkor neko trgovčevo sorodnico, ki je hotela pobegniti v svojo sobo, ko je videla trupla. Krasinski je tekel za njo ter jo zabodel na dvorišču hiše. Tukaj mu je prišla nasproti tretja služkinja, ki jo je istotako umoril. Nato je tekel na cesto, skočil v nek voz ter ukazal pod smrtnimi grožnjami kočijažu, naj vozi kolikor mogoče hitro. Ljudje na cesti pa so opazili dogodke in so zasledovali morilca, ki so ga po težkem boju, ko je ranil že več oseb, zmagali. — I’usoszezatow je znorel, ko je prišel domov.
Katoliški prošt. Ze zopet eden, bi lahko vzkliknili, toda to je že tako staro poglavje, da je že skoro izgubilo zanimanje. Oe vidiš samo ljudi, ne. boš govoril o pšeničnem polju in žanjec ne 1h> šel žet posamezen pšenični klas. Zato: Še vedno sama ljulrka! — V Kijevu so odslovili rimskokatoliškega prošta na aleksanderski cerkvi, Stawinskega, ki je bil' mnogo denarjja poneveril. Pri preiskovanju se dognalo, da je imel kar pet prijateljic naenkrat. Poročilo primerja dogodke tega prošta z onimi, ki jih slika Boccacio v svojem Dekame-ronu.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rudolf Šega.
Zatavala.
Za vse dokaze prijateljskega sočutja, povodom smrti nepozabnega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda 32
Petra Maliča
se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno se pa zahvaljujemo sl. požarni brambi, slav. .Čitalnicama* iz Bosiljeva in Vinice, vsem darovalcem vencev in končno vsem, ki so na ta ali na oni način lajšali našo bol.
Na Vinici, 9. februarja 1911.
Žalujoči ostali.
ima naprodaj	31
Matevž Milavec
v Podpeči, pošta Preserje pri Ljubljani.
Loterijske številke.
Dvignjene v soboto, dne 11. februarja 1911. Trst:	27,	58,	34,	18,	1.
Line:	26,	79,	43,	78,	19.
Dvignjene v sredo, dne 15. februarja 1911. Praga:	22,	54,	61,	28,	21
Nihče se še	ni	pokesal,
ki Je kupil pri meni .v
namreč mnoga pismena priznanja dokazujejo, da 2 so moji aparati najboljši.
Velika zaloga gramofonov, plošč, šivank i. t. d.
A. RASBERGER,
Ljubljana, Sodna ul. 5.
(Zraven c. kr. sodnije.)
!! NA KOROŠKO !!
Blizu mesta Velikovca in blizu 5razredne Ciril-Metodove šole pri Velikovcu se da
veliko in lepo
posestvo
(kateremu je teiko najti para) na veliko let v najem ali pa se tudi proda. Posestvo ima za blizu 100 birnov najlepših njiv, veliko lepili travnikov, za 24 govedi lepe in dobre paše. Ima lepe hiše, hleve i. t. d, obilno vsakovrstnega sadja (7 dO
17 polovnjakov mošta). Mleko se proda drago v Velikovec. Tudi vsi drugi pridelki se prodajo drago v Velikovcu ali Celovcu. Dobro uravnani gospodarski Stroji Zraven. Najemnik mora imeti inventar ali pa 6000 kron. Nadaljna pojasnila pod : J. J. P. pošta Galicija, Koroško. Pismu
se mora pridejati /a 1 krono poš'nih znamk,
drugače se nc odgovori. 27 ******* Za živinorejce
ga rlpai*o£a
klajno apno, redilni prašek za konje, govejo živino in svinje, fluid za konje, grenko sol, zmlet kolmoš, encijan i t. d.
93
sprejme takoj
Franc Lukek, čevljar,
= Št. Rupert, Dolenjsko. =
ADRIJA"
diogarija, konus, prodaja zdravilnih nM in strupov za lovske in tehnične namene
v Ljubljani, Šelenburgova ul. št. 5.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto.