Poštnina plačana v gotovini.
leto 1X1. i\w. 106
0 LioMlani. v foreb 8. mojo 19Z8.
Cena Din r
Izhaja ?sak dan popoldne, izvzemU oedelje In  praznike. —  Laserati do 80 petit a 2_     Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji tnserati petit vrsta i.— Din. Popust po dogovora, inaeratni davek posebej.
»Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240,— Din. ca inozemstvo 420.— Din.
Upravništvo: Knaflova ulica SL 5, pritličje, — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5. L nadstropja — Telefon 2034.
Politično zatišje v Beogradu
Avdijencc in konference. — V radikalskem klubu ostane najbrž Tse pri starem. — V pričakovanju burne seje Narodne
skupščine.
— Beograd, 8. maja. Razun seje zakonodajnega odbora danes dopoldne ni bilo važnejših političnih dogodkov. G. Vukičevič je imel dopoldne konference s poedinimi ministri. Zvečer odpotuje v Topota v avdijenco h kralju. Kakor se zatrjuje, ostane kraljeva rodbina delj časa v Topoli, na kar odpotuje na Bled. Dopoldne se je vršil tudi sestanek med Ljubo Davidovičem in zunanjim ministrom dr. Marinkovićem. Baje vlada med demokrati veliko nezadovoljstvo radi izjav dr. Korošca o razmerah v Južni Srbiji, ker dokazujejo dogodki baš nasprotno. Poskusen atentat v Ohridu na bivšega finančnega ministra albanske vlade Ahmeda Zakli-ia priča, da je javna varnost v Južni Srbiji še vedno pod vsako kritiko. Demokratski poslanci iz Južne Srbije zahtevajo od vodstva stranke, da pod-vzame energične korake za zboljšanje razmer in da zahteva od notranjega ministra,    naj ne podaja izjav, ki so
prava ironija in ki so napravile na prebivalstvo vtis, da vlada niti ne želi, da bi se razmere zboljšale.
V radikalskem klubu situacija še ni razčiščena. Pogajanja in razgovori se vrše na vse strani. Zdi pa se, da bo tudi to pot ostalo vse pri starem in da bo sprejeta povsem nevtralna resolucija, ki na sedanjem položaju ne bo ničesar spremenila.
Veliko zanimanje vlada za prihodnjo sejo Narodne skupščine. Na dnevnem redu je interpelacija KDK o politiki Italije na Balkanu. Zunanji minister pripravlja za to sejo daljši ekspoze o naših odnošajili napram Italiji. Pričakuje pa se tudi, da bo KDK na prvi seji Narodne skupščine zahtevala zadoščenje za napad na poslanca Kosanoviča in odgovor ministra za trgovino dr. Spahe na njegovo interpelacijo glede imenovanja Hamida Afgana za načelnika trgovinske agencije v Carigradu.
Kmetski punt v Rumuniji?
Nasprotujoče si vesti o položaju v Rumuniji. — Obsedno sta* nje v vsej državi. — Radi stroge cenzure ni točnih poročil. — Vojaštvo odreka vladi pokorščino. — Anglija bi se rada izne-
bila princa Karla.
Bukarešta, 8. maja. Predsednik na-cijonalne kmečke stranke Mani u je po svojem povratku iz Albe Julije izjavil, da ne odobrava pohoda proti Bukarešti, da pa je bilo med zborovalci ogorčenje tako veliko, da pohoda pri najboljši volji ni mogel preprečiti. Glede vesti, da je bil shod v Albi Juliji le priprava za povratek princa Karla, je Maniu kategorično izjavil, da kmečka stranka nima nobenih zvez s princem Karlom in niti ne misli na to, da bi ga poklicali iz tu->ine.
Bukarešta, 8. maja. Ob 5. popoldne je izdalo notranje ministrstvo sledeči komunike: Zborovalci iz Alba Julije so se tekom včerajšnjega dne vrnili na svoje domove. Na povratku so le še maloštevilne množice iz oddaljenejših krajev. Zborovanje in razhod množic se je vršilo brez večjih incidentov. Vesti o mrtvih in ranjenih so popolnoma neresnične in brez vsake stvarne podlage. Predsednik kmečko-nacijonalne stranke Maniu in podpredsednik Mihalake sta se včeraj vrnila v Bukarešto, kjer sta bila sprejeta od manjše skupine svojih prijateljev. V vsej državi vlada red in mir.
London, S. maja. Snoči se je vršila v zunanjem ministrstvu konferenca zunanjega in notranjega ministra, na kateri je bik) sklenjeno, da bo angleška vlada naprosila princa Karla, naj zapusti Anglijo.
— Dunaj, 8. maja. V nasprotju z uradnimi vestmi iz Bukarešte se dozna* va, da zborovanje v Albi Juliji vendar le ni ostalo brez posledic in ni poteklo tako mirno, kakor se to slika v urad* nih poročilih. Glasom informacij poU
Nevarnost katastrofalne
poplave
— Osijek. 8. maja Radi dolgotrajnega deževja je začela Drava rapidno naraščati, v Osijeku je dosegla že tako višino, da gro-si zopet nevarnost katastrofalnih poplav. Nasipi so bili po lanskih poplavah le pro-TJzorično popravljeni in se je bati. da se pri prvem večjem navalu zopet porušijo, llidrotehnirnemu oddelku je oblastni odbor nakazal za prvo fortifikacijo nasipov Din 100.000. položaj je bil danes zjutraj skrajno nevaren. Posebno kritično je stanje v okolici No^kovca in  Terezinega polja
Posojila je še problematično
— Beograd, 8. maja. Včeraj po po M ne je finančni minister odpotoval v London. Kakor poroča današnja >Politika<, je dobil fmančni minister od vlade pooblastilo, da v sporazumu z angleškimi finančniki sestavi definitivno besedilo zakona o stabilizaciji dinarja, da definitivno stilizira besedilo pogodbe o posojilu in se dogovori glede izplačila prve tranže in da se v Parizu dogovori glede načina regulacije predvojnih dolgov v Franciji.
Ker je v poletni dobi na angleškem trgu emisija večjih posojil neizvedljiva, si vlada prizadeva, da to vprašanje takoj reši, ker bi morala »ieer posojilo odgoditi do jeseni. Kakor pa je iz teh poblastil razvidno, najetje posojila še ni tako definitivno, kakor naglasa jo t vladnih krogih.
nikov, ki prihajajo iz Rumunije. -so kmetje v Jassv in Braili zasedli vsa javna poslopja in so prevzeli vso ob= last. Vojaštvo je oficirjem odpovedalo pokorščino in ni hotelo streljati na množico, ko je dobilo nalog, da ustavi prodiranje kmetskih mas. Kmetje so pokazali nenavadno disciplino. Po še nepotrjenih vesteh je vlada včeraj proglasila nad vso državo obsedno stanje. Vse armade so mobilizirane in imajo nalogo, da se koncentrirajo pred Bukarešto, da tako preprečijo naval kmetov na prestolico. Iz Erdelfa kora= kajo velike množice Rumunov, katerim so se pridružili tudi Srbi, Madžari in Nemci: proti Bukarešti. Prehodi iz no> ve v staro Rumunijo so strogo zabra= njeni. Položaj je zelo resen. Od včeraj popoldne ob 17. so prekinjene z Buka> rešto vse telefonske zveze. — Zadnja vest, ki je bila telefonično sprejeta iz Bukarešte, se glasi:
Skupino 20.000 kmetov, ki je kreni* la iz Albc Julije proti Bukarešti, je ustavilo vojaštvo, pri čemur je prišlo do...
Tu je bila telefonska zveza nenado» ma prekinjena. Iz tega se da sklepati, da je položaj v Rumuniji skrajno napet in da je po nedeljskem shodu prišlo do krvavih izgredov. Kolikor se je moglo zvedeti, so vsi inozemski novinar j/, katerim je bila udeležba na shodu v Albi Juliji prepovedana, odposlani iz Bukarešte v Temešvar. Vlada jim je prepovedala poročanje necenzuriranih vesti, kar je v ostalem tudi nemogoče, ker je ves brzojavni in telefonski pro= met pod najstrožjo kontrolo.
Smrt lavantskega politika
— Zagreb. 8. maja. Danes ponoči je umrl dr. Alojzij Horvat, odvetnik v Zagrebu. Pokojnik se je aktivno udejstvoval v hrvatskem političnem življenju in je bil od leta 1906. do leta 1918. poslanec stranke prava, v hrvatskem saboru, kateremu je bil tudi več let predsednik. Ko je leta 1918. avstro - ogrska monarhija razpadla, je dr Horvat lojalno izjavil, da je s tem propadla tudi njegova politika, razpustil stranko in se popolnoma umaknil iz političnega življenja. Tudi pozneje, ko so hoteli radikali napraviti aranžma s pravaši in frankovci, je ostal dr. Horvat nevtralen. Zapušča sina in dve hčerki.
Preprečen napad komunistov
na sodišče
— Dunaj, 8. maja. Dunajski komunisti so nameravali organizirati napad na sodne zapore deželne&a sodišča, kjer je zaprt Bela Kun. V tiskarni, kjer se tiska komunistično glasilo »Rote Hilfe«, je policija zaplenila veliko množino letakov, v katerih pozivajo komunisti delavstvo, naj se združi in s silo osvobodi Belo Kuna iz zaporov. Policija je Še pravočasno zvedela za ta načrt in je letake zaplenila, še predno so jih začeli deliti. Napad so pripravljali za v nedeljo popoldne, ko bi bilo v mestu malo ljudi.
Omejevanje državljanskih pravic železni-
čarjev
Vlada pripravlja izpremembo zakona o prometnem osobju, po kateri bi mu bilo vsako politično udejstvovanje izven službe
prepovedano.
— Beograd. 8. maja. Prometni minister je izdelal osnutek sprememb člena 77. zakona o prometnem osobju. V smislu teh sprememb hoče prometni minister izvesti depolitizacijo« prometneca uradništva, kateremu hoče zabraniti r*akn vmešavanje v politične in strankarske zadeve. V smislu teh določb osobje državnih prometnih iu-Mitueij ne more kamlirati za narodne poslance, *c ne sme udeleževati političnih zborovanj ne vršiti agitacije za politične stranke, niti jih organizirati in zastopati, nc objavljati kandidatnih 1 i = t in vršiti funkcije čuvarja skrinjic itd. Tudi ne more biti iz-voljeo v sreske in obla-tne skupščine. Za prestopke teh predpisov predvideva prometni minister stroge kazni, event. takojšnji odpust iz službe.
Kakor poročajo iz 13cograda, W prometni minister pripravi! načrt za izpremembo zakona o državnem prometnem osobju. po katerem naj bi bilo prometnemu osobju prepovedano vsako vmešavanje v politiko in strankarsko življenje. Uslužbenci državnih prometnih ustanov ne bi smeli kandidirati za poslance, niti se udeleževati političnih zborovanj, agitirati za kako politično stranko, organizirati ali zastopati politične stranke, objavljati kandidatne liste, niti ne bi smeli bUi člani oblastnih in sreskih skupščin. Vsi prestopki teh prepovedi se imajo najstrožje kaznovati.
Vse to hoče prometni minister uveljaviti baje zaradi depolitizacije prometne službe. Zc na prvi pogled je cčividno, da prometni minister depolitizacijo prometne službe napačno razume. Prometni minister je general in kot tak čuti očividno potrebo, militarizirati prometno osobje, to sc pravi, odvzeti mu gotove državljanske pravice in ga tako izenačiti z vojaštvom, ki teh pravic zaradi svojega posebnega ustroja in namena ne uživa.
Depolitizacija prometne slut/be nc sme obstojati v tem, da sc odvzema prometnemu osobju najpriniitivncjše državljanske pravice, ampak v tem, da se depolitizira uradovanjc oziroma poslovanje v prometni službi, predvsem pa, da se odstrani partizanstvo pri nameščanju osobja in upoštevajo v tem oziru samo strokovne sposobnosti. Tega pa prometni minister ne bo dosegel, če bo prometnemu osobju prepovedal udeleževati se izven službe javnega življenja in mu omejeval njegovo volilno in zborovalno pravico.
Načrt, ki ga pripravlja prometni minister seneral Milosavljević. je po podatkih, ki so na razpolago, tudi protiustaven in v nasprotju predvsem 7 obstoječim volilnim in zborovalnim zakonom. Državni civilni uradnik je po obstoječih zakonih in zlasti po ustavi izven službe popolnoma svoboden državljan ter uživa iste državljanske pravice, kakor drugi ljudje. Njegovo privatne življenje spada pod državno disciplinarno oblast samo v toliko, v kolikor bi bilo v nasprotju s splošnimi zakonskimi do-
NEURJE NAD MURSKO SOBOTO
Murska Sobota, 8. maja. Včeraj se je nad Mursko Soboto in okolico utrgal oblak. Naliv je bil tako silen, da je bilo v hipu vse mesto pod vodo. Voda je stala ponekod meter visoko. Lendavski potok je porušil nasipe in se je voda razlivala po polju proti madžarski meji. Voda je precej velika.
20 ROMARJEV ZAGLAVILO
Jeruzalem, 8. maja. Med vožnjo iz Bagdada v Bajrut, se je ponesrečil avtobus, v katerem se je vozilo 20 romarjev. Nesrećo je opazilo angleško letalo, ki jc takoj pristalo v bližini. Vendar pa je bila pomoč že prepozna in je vseh 20 romarjev mrtvih.
ITALIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJNO
— Rim, 8. maja. :Agenzia di Roma< poroča, da je začelo italijansko vojno mini-slrstvo graditi razne fortifikacije na italijanski meji. Predvsem se bodo zgradile strategične ceste, ozkotirne železnice in kaverne.
NESREČA NA MORJU
Pariz, s. maja. T Rokavskem zalivu je zadela angleška vojna ladja *Pactius> v neki grški transportni parnik. Grški parnik se je potopil. Človeških žriev ni bilo
STAVKA OB RENU
— Berlin, 9. maja. Ob Renu stavka 10 tisoč mornarjev. 15.000 pristanišenih delavcev namerava progiaeiri aoUdarno stavko.
ločbami ter bi škodovalo ugledu službe, ki jo vrši.
Res je, da obstoje že sedaj za gotove kategorije državnih nameščencev, zlasti za politično uradništvo, gotove omejitve pri izvrševanju pasivne volilne pravice. S temi omejitvami pa je zakonodajalec imel predvsem namen preprečiti zlorabo uradne oblasti v politične namene in vplivanje državnih upravnih organov na svobodno voljo naroda pri volitvah. Nikomur pa še ni prišlo na misel, d* bi prepovedal civilnemu državnemu uradništvu izven službe sodelovanje pri političnih strankah, udeležbo na političnih zborovanjih itd.
Kaj hoče morda prometni minister prometnemu osobju dekretirati misli in čustva? Demokratični ustroj naše države, v kolikor obstoja v pisanih paragrafih in ni odvisen od državnih izvrševalnih organov, naravnost zahteva od vsakega zavednega državljana sodelovanje v javnem političnem življenju, ker tvori državo narod, ki si hoče in mora sam rezati svoj kruh.
Mi smo demokratična parlamentarna država, kjer pristojajo po ustavi vsakemu njenemu članu pravice soodločevania glede načina upravljanja javnega državnega in narodnega življenja. Zato ima vsakdo, razen generalov in podrejenih vojakov, pravico opredeljevati se po svoji svobodni volji za eno ali drugo politično stranko, ki pač najbolje odgovarja njegovim naziranjem in stremljenjem. In tudi železničarjem, ki niso morda državni politični eksekutivni organi, temveč imajo samo vršiti svoio službo po gotovih tehničnih in komercijalnih načelih, sc nc more prepovedati udejstvovanje v javnem poklicnem življenju tako. kakor najbolje prija njihovim življenskim interesom. Prometni minister pa jim hoče to pravico odvzeti, s čemer sili prometno osobje naravnost k tajnemu združevanju in udej-stvovanju svojih stremljenj, kar gotovo ne more biti v prid državnim interesom.
Prometni minister je svoječasno mnogo govoril o komercijalizaciji državnih železnic, toda zdaj vidimo, da vodi njegovo delo v militarizacijo, ki prometne službe ne mo-rt= prav nič zboljšati. Dejstvo je. da problem zboljšanja prometne službe ne tiči izven nje, ampak v njej sami. Ako pa misli sedanja vlada, da je treba omejevati politično udejstvovanje prometnega osobia izven službe, ker ima vzrok bati sc tega udejstvo-vanja zaradi svojega reakcijonarstva in brezbrižnosti za potrebe prometnega osobja, naj to odkrito pove. Morda hoče z militarizacijo osobja doseči komercijalizaciio že'eznice na ta način, da bo plače znižala na prejemke kaplarov in redovov? Mislimo, da je dolžnost ne samo vseh poklicanih faktorjev, ki čutijo demokratsko in ki hočejo, da se naša država demokratsko upravlja, ampak tudi železničarskih organizacij, da posvete napovedanemu načrtu piometnega ministra za izpremembo zakona o prometnem osobju čim večjo pozornost.
SKLICANJE DEVETEGA ZASEDANJA DRUŠTVA NARODOV
Ženeva, 8. maja. Predsednik Svata Društva narodov, kolumbijski poslanik v Bernu Urrutia, je včeraj razposlal vabila na sep-tembersko zasedanje Društva narodov, ki bo otvorjeno dne 3. septembra v reformacijski dvorani v Ženevi.
TRGOVINSKA POGAJANJA MED ŠPANIJO IN ITALIJO
Rim, S. maja. Te dni sc vršijo v Rimu nogajanja med zastopniki italijanske in španske vlade za revizijo sedaj veljavne trgovinske pogodbe. Trgovinska pogodba, ki je bila sklenjena o priliki prijateljskega pakta med Italijo *in Španijo, po vesteh italijanskega Časopisja ne odgovarja več v polni meri obojestranskim interesom. Revizije je posebno potrebna zaradi tega, ker so se v Španiji deloma spremenile nekatere carinske določbe.
LIKVIDACIJA BIVŠE AVSTROOGRSKE LASTNINE
— Dunaj, 8. maja. Finančni minister dr. Kienbock odpotuje v torek v Lugano. Ka* kor se izve s poučene strani, bo minister bival tamkaj le nekaj dni. V tem času se bodo vršila pogajanja o likvidaciji bivše skupne avstro*ogrske državne lastnine, ki so se pred pol leta pričela v Bazlu in bodo sedaj zaključena. Finančni minister doktor Kienbock je svoječasno prevzel mesto v razsodišču, ki ga je sedaj obdržal tudi kot minister. Z madžarske strani se udeležuje pogajanj bivši minister dr. Srtereny.
Sredstva za rehabilitacijo upravnika Kregarja
V današnjem «Morgenblattu» (8. maja) je izšel pod naslovom cDer Ljubljaner The* aterskandal« in podpisan s šifro —žb— (Oton Ambrož?) skrajzno nesramen in za zagovornike g. ing. Kregarja vsekakor zelo značilen članek, v katerem skuša pisec na jako sumljiv in nedvoumen način pripisati krivdo vitrijolskega atentata na gdč. Flori* jančičevo gledališkemu osobju. Obenem na» vaja tudi razloge za odpor in borbo osobja proti upravniku Kregarju in našteva kot glavne vzroke («lm Gesprache mit unserem Mitarbeiter erklarte Intendant KregarU) uvedbo strogega režima, omejevanje pred-ujmov, odpravo kfikarstva in denuncijanti s~tva(!).
Ker so vsi navedeni podatki izmišljeni in za članstvo skrajno žaljivi, sta Udruženje igralcev in Podsavez muzičara izročila za* devo svojemu pravnemu zastopniku v na» daljno obravnavanje.
Proustoua Mena na l leto
Porotniki so vsa vprašanja o krivdi potrdili in Franja Pravstova je bila obsojena radi hudodelstva goljufije na I leto težke ječe in 1 post vsaka 2 meseca. (Glej poročilo na 2. strani.)
Jubilej sušaške gimnazije
— Sušak. 8. maja. V nedeljo se je vršila svečana proslava sušaške gimn., ki slavi tristoletnico svojega obstoja. Svečanosti so se udeležili odlični predstavniki našega kultur* neg in političnega življenja, ned drugimi prosvetni minister Grol, nodpredsednik Na* rodne skupščine Agatonovič, številni po* slanci. med njimi dr. Srdjan RLdisavIjcvić, senjski škof dr. Marušič in mnogi drugi. Kralja je zastoraI kapetan vojne ladje, Vučer. Slavnostni govor je imel ravnatelj gimnazije, nakar so imeli kratke nagovore še prosvetni minister f rol, škof Marušič, podpredsednik Narodne skupščine Agato* novic, predsednik Jugoslovenske Akademi* je znanosti dr. Manojlovič, z; topnik pro* resorskega društva di. Živković in za Jugo* slovenski sokolski savez poslanec dr. Srdjan Budisavljvić. Proslavo je zaključil slavnost* ni banket.
NOVI ŠEF SOVJETSKEGA GENERALNEGA ŠTABA
— Moskva, 8. maja. Namesto Suhačevsko ga je prevzel mesto Šefa generalnega *t.iba Rdeče vojske dosedanji poveljnik moskovskega vojnega okraja Šapošnikov. Suha-čevski je prevzel poveljstvo vojnega okraja v Ljeningradu.
najboljše, najtrainejše. zato naicenelšet
Borzna poročila
LJUBJANSKA BORZA.
LESNI TRG. Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili trije vagoni, in sicer 1 vag. desk, smreka=jclka, 18 mm, monte, pol vag. meja po 490, 1 vag anten, smreka-jelka, 1=0—18 m dolgib, s srednjim premerom 11—14 freo. vag. meja po 300 in 1 vag. letvic, smreka-jelka, 12 X 24, 3 in 4 m dolž., po vag. nakl. post. po 600 (4 m) in 540 (3 m). — Deželni pridelki: Tendenca neizpremenjena. Zaključkov ni bilo. Cene so ostale neizpremenjene. Ekse* kutivna prodaja: 15 komadov govejih kož (382 kg) in 10 komadov telečjih kož (47 kg), izsoljenih, zdravih, proti takojšnjemu pla* čilu, freo. skladišče Ljubljana, klavnica, po 16.5 za goveje in 25.5 za telečje.
Devize: Amsterdam 0—22.925, Berlin 13.5775—13.6075 (13.5925), Budimpešta 0—9.927, Bruselj 0—7.9355, Curili 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.9795—8.0095 (7.9945). London 276.95-277.75 (277.35), Newyork 56.71—56.91 (56.81). Pariz 0—223.66, Praga 167.99—168.79 (168.39) Milan 298.45—300.45 (299.45).
Efekti: Investicijsko 90.5 den.. Celjska 158 den., Ljubljanska Kreditna 128 den., Pra štedio-na 810 den.. Kreditni zavod 157—175 Vevče 105 den., Ruše 265—280. Stavbna 56 den.. Šešir 105 den.
ZAGREBŠKA BORZA Devize: Dunaj 799.45. Berlin 13.5925. Dunaj 793.45,  London 277.35.  Milan 999.45, Neu-york  56.81.  Paršz 223.64,  Praga  168.39, Curih 10.95.
Efekti: Voina škoda 440 denar. Inozemske borze.
INOZEMSKE BORZE
— Curih. Beo«rad 9.1325, Dunaj 73.02. Berlin 124.01, Milan 27-34, Praga 15.375, Pariz 20.41, London 25325, Newyork 518.25.
smo Z
•SITOVFNSKI  NAROD* "dne 8. maja 1928.
Ste*. 106
Ljubljanska porota
* • Ljubljana, 8. moja 1938.
KASTELIC OBSOJEN NA 1 TEDEN ZAPORA.
Včeraj popoldne se je nadaljevala ob* ravnava proti Oskarju Kaste licu. Senat je atarfl porotnikom štiri vprašanja, prvo glavno glede umora Mirni Kleinhausove, drugo eventualno glede neprevidnega rav* nanj a % orožjem, tretje dodatno za slučaj, če bi prvo ali drugo potrdili, če je storil obtoženec dejanje v duševni zmedenosti, četrto glavno, če je kriv nošenja strelnega orožja, Fo ginljivem zagovoru dr. Grudna so odšli porotniki k posvetovanju in so vprašanje glede umora soglasno zanikali. Vprašanje glede neprevidnega ravnanja z orožjem je bilo potrjeno, obenem pa je bilo potrjeno tudi vprašanje, če je obtože* nec storil dejanje v duševni zmedenosti. Tako je bil obtbženec obsojen samo radi nošenja orožja in sicer na en teden zapora. Kazen je pa že prestal v preiskovalnem za* poru, v katerem je sedel od 7. novembra L 1927.
KAKO JE FRANCA PAVSTOVA PRODAJALA SREČKE.
V Prebačevem na Gorenjskem je bila rojena leta 1909. Pavstova Franca, hči go* stilničarke. očim France je pa tesar in kmet. Učila se je trgovine v Ormožu, kjer jc bila tri leta kot trgovska vajenka, od* tod je pa odšla k trgovcu Kocbeku v Kranj. Zapustila je službo leta 1926. in se začela pečati s tihotapstvom saharina. Pozneje je pa prevzela od Jožeta Pievnika v Mariboru prodajanje srečk, kasirati je smela samo prvi obrok, od katerega je 70 odstotkov ostalo njej kot provizija. Julija lani ji je pa Plevnik zvišal provizijo in ji prepustil cel prvi obrok. Francka je pa zašla pri pro* dajanju srečk na kriva pota in manipulirala kakor stara izurjena goljufica.
Lani junija je v škofjeloškem okraju priporočala ljudem nakup srečk vojne Ško* de. Franca Balanič ji je dala 1000 Din za srečko, a obdolženka ji je izročila nek pro* spekt in jo pregovorila, da je plačala ves znesek naenkrat, češ, da bo srečka cenejša. Franca je smatrala prospekt za srečko in je nasedla.
Mariji Pogačnikovi na Jamniku je de* jala lani julija, da je njena srečka zadela 45.000 Din in da mora plačati še neporav* rane obroke v znesku Dk> 1620. To ji pa še m bilo dovolj. Dne 6. septembra je zo pet prišla in dejala Micki, da ona ni zadela samo 45.000 Din, temveč celih 550.000 Din in da mora plačati še 2435 Din, sicer bo dobitek zapadel. Seveda ji je Micika tudi ta znesek izročila, istotako je storila tudi v Zgornji Ljpnici s Katro Rogačevo, ki ji je izplačala 4420 Din, avgusta pa z Ivano Debeljakovo v Zgornji Dobravi, katera ji je dala 500 Din.
Tudi iMarijo Fajfarjevo v Vopovljah je tako presJeparila ter jo nalagala, da je za* dela 56.000 Din. Fajfarjeva ji je dala za ne* poravnane obroke z veseljem se 976 Din, čez tri dni pa Še 1220 Din. Skupaj je ogo* ljufala Pravstova lahkoverne kmetice za 14.021 Din.
Pravstovo jfc zagovarjal odvetnik dr. Krejči. Razpravi je predsedoval višji svet* nik Mladič, votirala sta svetnik dr. Sajovic in okr. sodnik Hudnik, drž. pravdništvo pa zastopa drž. pravdnik Lavrenčak. Porot* niki so sami kmetski možje, ki z zanima* njem poslušajo čitanje obtožnice.
V avditoriju sede skoro vsi neizžrebani porotniki in večinoma starejši možje, vpo* kojenci.
KAKO SE PRAVSTOVA ZAGOVARJA.
Pravstova je veliko dekle, kostanjevih pristriženh las, dokaj prikupljive zunanjo* sti.
Preds. — Zakaj ste odili iz Ormoža?
— Imela sem preslabo plačo.
-—Kje ste se seznanili s Plevnikom radi prodaje njegovih srečk?
— Brala sem v časopisih.
— Ker ste videli, da ne gre drugače, ste rekli strankam, da so zadele in ste potem hoteli s tujim denarjem nabaviti strankam druge srečke.
— Da, prav tako je bilo.
— Vi ste stranke ogoljufali, vas je pa Plevnik ogoljufal, a banka ni dobila ničesar
Obtožen k a molči.
— Koliko ste poslali Plevniku?
70
sem mu poslala, oziroma mu oseb*
no prinesla, 30 % sem pa imela pravico pridržati zase.
— Kakor je razvidno iz spisov in kot Plevnik pravi, to ne bo držalo,
— Vendar je bilo tako. Če bi mu ne pla* čala, bi mi ne dal obročnih listov.
— Pri Pogačnikovi bi smeli terjati le prvi obrok po 30 Din, pa ste v obročnem listu popravili znesek 30 v 90 Din.
Obtoženka ne odgovori. i
— Preidemo k posameznim slučajem. Balančičevi ste rekli, da lahko takoj plača vseh 5 srbskih tobačnih srečk, ki so bile plačljive v desetih obrokih po 105 Din. Da* la vam je 1000 Din, kje so?
— Poslala sem jih Plevniku, saj mi je dovolil vse obroke naenkrat kasirati
— Zakaj niste Plavniku takoj poslali ▼sefa 70V.?
— Rekel je, da lahko pozneje pošljem.
— Gospoda Plevnika srno vabili k razpravi, pa ga ni; on tudi ni imel drugega dela kot denar lepo spraviti. DrugI slučaj je bil na Jamniku pri Pogačnikovi. Rekli ste 65-letni ženici Pogačnikovi, da je zadela 45.000 Din, a plačati vam mora vse obroke v znesku 3620 Din, koliko** bi znašala kupnina za 3 srečke, a ne za 1, kakor je bila prodana. Plačala vam je. Ko ste še enkrat prišli, ste pa rekli Pogačnikovi, da je zadela 550.000 in ne 45.000 Din. Pokazali ste ji tudi ponarejen dopis F. Ha lup a iz Zagreba, da je ona res zadela 550.000 Din, da pa mora še plačani 2435 Din. Vi ste potem pritisniti neko štanip-iljko in se podpisali? —
— Da, to Je res. —
— K sreči je /videl Pogačroikove sin Matevž pri vas legitimacijo, izdano na ime Anice' Merkor, doCta ste se pri prejšnjem obisku imenovali pravilno Franca Pravst, zato vam Pogačnkova ni nasedla. —
Obtožena prikima.
— Februarja lani ste izročili v Zg. Upnici prospekt srečke vojne škode Katri Ro-gačevi. Plačala vam je 1. obrok srečke. Julija ste prišli k nji in ji rekli, kako je srečna, da je zadela 180.000 Din, da mora plka-čaiti še 2850 Din, sicer dobitek zapade. Kje je ta denar? —
— Izročila sem ga Plavniku. — Obtoženka je tudi vse druge sleparije
odkrito priznala.
KAJ PRAVIJO KMETICE.
Franca Balančičeva iz Planice niti brati ne zJia in je pač vse verjela, kar ji je obdolženka povedala. Ko je bila Pravstova drugič pri nji, ji je dala nek prospekt, ki ga je smatrala Franca za srečko.
Ko je Franca zaslutiala goljufijo, je pisala Plavniku, ki ji je obljubil pismeno vse povrati in zahtevati od obdolžene denar; če ga je ista zapravila, pa gorje jI Franca pa denarja ni dobila najzaj. Škode kna 3850 Din. x
Priča Marija Pogačnik, 65 let stara, vdova posestnica na Jamniku, je rekla, da za 100 Din, ki jih da obtoženki za srečko, lahko dobi v vsaki banki vrnjeno. O obrokih je pa obtožena molčala, da Jih bo treba plačevati. Ko je obtoženka drugič prišla, ]e rekla priči, da je njen naslov zgubila in jo je po Štajerskem iskala. Zahtevala je urno srečko, In jo primerjala s svojimi papirji ter rekla: »Res je, zadeli ste.c Morala ji je plačati obroke, denar si je izposodila pri sosedu. Ko je pa prisila obtožena tretjič in rekla priči, da je zadela 550.000 Din, ji ta ni več verjela. Sin Matevž je šel po orožnike, priča je pa pazila na obdolženko, da ni ušla. Priča bi ji tretjič sploh ne nasedla Škode ima okoli 1700 Din in zahteva povračilo.
Proti obtoženki so pričale še šivifia Katra RogaČeva iz Zg. Upnice, Ivana De-beljakova in dekla Fajfarjeva Micka iz VopovelJ.
Od vseh strank je hotela obtoženka kasirati 14.001 dinarjev, a ker ji Jcme-tice niso vsakokrat nasedle, so Ji v resnici dale le 10.367 Din.
Predsednik je prebral poročilo poštnega urada v Kranju, glasom katerega je poslala obtožena Plavniku samo okoli 4250 Din. DaVe je prebrat Plevnikovo pismo, s katerim je dovolil obdolženkl, da sme kasirati tudi več obrokov, dalje porodilo policije, da je Jože Plevnik iz Maribora izginil.
Občina Hrastje je poročala, da Je Pravstova na dobrem glasu.
Porotnikom je stavil senat 2 glavni vprašanji in 1 dodatno in sicer prvo glavno vprašanje, če je obtožena kriva, da je spravila razne stranke v zmoto pod lažljivo pretvezo, da so te stranke trpele škode nad 1000 in nad 10.000 Din, drugo glavno vprašanje, če Je obtožena kriva, da je skušala izvabiti pod lažnjlvo pretvezo od Pogačnikove 2435 Din in od Fajfarjeve 1200 Din.
Dodatno vprašanje se je tikalo višine prisleparjenih zneskov in sicer, če znaša škoda več kot 10.000 Din.
Državni pravdnik Levrenčak je predlagal kaznovanje, češ, da je obdolženka de-lala zelo premeteno in je pač kriva hudodelstva goijufije.
Zagovornik dr. Krejčri je ovadil ljudi, ki s; s svojim trudom zaslužijo denar in niso tako neumni, da upajo na srečke. Rad bi vi videl na zatožni klopi kakega bačnega ravnatelja, ne pa tega otroka, ki tedaj ni bil star niti 7. let. Mesto, da bi jo starša držali doma, je morala daleč za kruhom.
Zagovornik je trdil, da obtožena ni imela hudobnega namena. Predlagal je oprostitev.
Samo še danes! Ob 4, pol 8 in 9 url.
LAURA LA PLANTE
v sen zaci jonalaeim tajin-stvenern frJrrru
st
Pošastna bitja. — Dubovi. — Strahovi v vseh kotih starega gradu. Samo še danes!
Kino Ideal.
Strašen zločin 17letnega mladeniča
Amerika je res dežela kriminalnih senzacij, v zadnjem času pa tudi mladinski h zločinov. Nikjer na svetu ni mladina menda tako pokvarjena kakor v Ameriki. To pričajo številni strahotni zločini, ki se množe od leta do leta.
Tipičen primer moralne pokvarjenosti ameriške mladine sta bila Leopold in Loeb, ki sta kot znano na brutalen način in iz sadističnega nagona umorila nekega 151etnega dečka. Oba sta bila obsojena na dosmrtno ječo. Nedavno smo poročali o dveh sličnih zločinih, te dni pa javljajo iz Eldorada, država Kan-sas, o strašnem zločinu nekega kletnega mladeniča. Gre za sina farmerja Obersta, ki je umoril svoje starše iti sedem svojih bratov in sester. Mladi zločinec se je nato sam javil oblastim. V javnosti prevladuje mnenje, da je mla-* denič blazen.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Obupen čin starca« —Zagoneten samomor bolničarke. — Nevarnost poplave. — Težka nesreča v mlinu. — Že 20 dni spi. — Lizol nezvestemu ljubčku. — Gnusen zločin vojaka.
Včerad se je v Zagrebu odigrala pretresljiva tragedija. Na Prekrižju je izvršil samomor neki starec, toda ne morda, ke je živel v bedi, marveč ker je bil prepričan, da so mu oblasti delale veliko krivico. Josip Plehan je živel polnih 56 let na svojem malem posestvu na Prekrižju. Tu je sezidal tudi majhno hišico, v kateri je vzgojil številno družino. Dve njegovi hčerki sta že omoženi, drugi dve in dva sina so pa tudi že odrasli. Starec je živel mirno in gledal, kako se mesto Zagreb širi do njegovega posestva in že vnaprej se je veselil, da bo lahko posestvo dobro prodal. Toda mož je doživel veliko razočaranje. Starec ni bil nikomur dolžan, ni imel nobenega sovražnika in se ni z nikomur pravdal. Nenadoma je pa zvedel v zemljiškem uradu, da je neki drugi plačeval davek za njegovo zemljišče. To je bila njegova soseda Josipina Plehan. Slo je seveda za pomoto v zemljiškem uradu. Starec je bil pa prepričan, da ga je soseda hote in premišljeno osleparila in so ji oblasti pri tem pomagale. Se hujše je bilo, da se tudi z domačimi ni nič pogovarjal o tem. Bil je ves v skrbeh. Ko so ga vprašali, kaj mu je, je odgovoril, da nič. Včeraj zjutraj je odšel v hlev, kjer je imel kravo. Ko je zagledal sina pri vodnjaku, ga je prosil, nad prinese vode v hlev. Kasneje je sin odšel in starec je ostal sam. Proti poldnevu je hotel najmlajši sin Jure v hlev in je opazil, da. so vrata od znotraj zaprta z žico. Z veliko muko je vdrl v hlev in se zgrozil, kajti na gredi je zagledal obešenega svojega očeta. Na sinove klice na pomoč so prihiteli še domaČi in sosedje, toda bilo je že prepozno. Starec je bil že mrtev. Obvestili so policijo, ki je poslala v hlev komisijo. Zdravnik je ugotovil smrt.
★
V državni bolnici v Sarajevu je bila nameščena kot bolničarka Jokica Gju-kič, rodom iz Banjaluke. V službo je stopila že lani in je služila vestno in v zadovoljstvo vseh predstojnikov. Zadnje čase je bila pa zelo potrta. Prejšnji teden je odšla iz bolnice in se je čez tri dni vrnila, rekoč, da je bila pri svoji materi na obisku v Banjaluki. Kje je bila v resnici te dni, še ni ugotovljeno. Včeraj so jo našli v njeni sobi mrtvo. Kraj nje je ležala stekleničica sublimata. Zapustila je tudi pismo, v katerem pra-v med drugim, da se zelo težko loči od življenja in od vsega kar ljubi, da pa je usoda taka. Dosedaj še niso ugotovili, kaj je gnalo mlado bolničarko v smrt.
Iz Osijeka poročajo, da grozi celemu ozemlju Podravine zaradi neprestanega deževja velika poplava. Oblastni odbor je dal hidrotehničnemu oddelku v Osijeku na razpolago 100 tisoč Din za vse varnostne ukrepe in obvarovanje ogroženih krajev. Razen tega je odbor pooblastil oddelek, da sme svobodno razpolagati z denarjem iz poplavljenega zaklada, ki znaša preko pol milijona Din. Kakor javljajo iz okolice Noškova-ca in Terezinega polja, je tam stanje posebno kritično, ker vodni nasipi najbrž ne bodo zdržali navala vode. Lahko se zgodi, da vso Podravino zopet zadene
katastrofalna poplava kakor leta 1926. Včeraj je srezko poglavarstvo v Slatini zahtevalo od hidrotehničnega urada v Noškovcih in Terezinem polju, da popravi vse nasipe, ki niso popolnoma varni. Stanje se je od včeraj še poslabšalo, ker je ves dan deževalo.
*
Včeraj dopoldne se je zgodila v Osijeku velika nesreča v motornem mlinu Franje Hendricha v Desatičini ulici. 52 letni kurjač Stjepan Vajda, ki je bil zaposlen pri transmisrjskem stroju, je ma-zal stroj. Pri delu se je tako zamislil, da se je približal stroju, ki je bil v polnem obratu. Stroj ga je zgrabil in mu popolnoma zdrobil prsni koš. K sreči je neki delavec v bližini takoj zapazil nesrečo, ustavil je stroj in potegnil nesrečneža iz njega. Kurjač je bil ves oblit s krvjo in v nezavesti. Odpeljali so ga v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Komisija je ugotovila, da je nesrečo zakrivil delavec sam.
★
Iz Splita poročajo, da se je pojavil v Kaštel Gomilici slučaj spalne bolezni. 2ena seljaka Careva je pred tedni nenadoma začutila nenavadno utrujenost. Šla je k zdravniku, ki pa ni mogel ugotoviti nobene bolezni. Nasledni dan je žena zaspala popoldne na klopi pred hišo in se ni več zbudila. Položili so jo v posteljo in ker se tudi naslednja dan ni zbudila, so poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da je Careva obolela na spalni bolezni. Od tedaj spi neprestano že 20 dni m 20 noči. Zdravnik tudi ni mogel povedati, kedaj se bo bolnica zbudila.
★
V Vinkovcih je te dni izvršila neka sobarica napad na svojega bivšega rjub-čka, ker jo je zapustil. Napad se ji pa ni posrečil. Sobarica v hotelu »Slovenec« Agata Šoštarič se je hotela osvetiti, preden zapusti Vinkovce. Včeraj se je napotila domov v Zagorje. Pripravila pa je pred odhodom stelienico lizol a. Sedla je v voz in velela ustaviti pred gostilno, kjer je sedel v družbi natakarja njen nezvesti tjubček. Stopila je v gostilniško sobo in zagnala steklenico proti bivšemu ljubčku. K sreči se lizol ni razlil po nezvestem, temveč po mizi in tleh. Po napadu je Agata skočila kakor brezumna v voz in pognala konje, ki so io v divjem galopu odpeljali skozi mesto. Občinskemu redarju je pa uspelo konje ustaviti in aretirati maščevalno sobarico.
*
Pred dnevi smo poročali, da je v Zagrebu izvršila samomor neka mladenka iz Karlovca, ki je prišla v Zagreb, da bi dobila pri svojem stricu službo. Sprva se je mislilo, da je mladenka izvršila samomor iz obupa, ker je njen stric oddal službo preden je ona prišla v Zagreb. Policija je pa ugotovila, da to ni bil pravi vzrok samomora. Ko je mladenka pri stricu zvedela, da je' za njo določeno mesto že oddano, je odšla v Maksimir in zamišljena sedela na kto-pici. Nenadoma jo je napadel neki vojak in jo posilil. To je devojko tako pretreslo, da je izvršila samomor.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani.
Drama.
8. maja, torek: Herman Celjski. Red B.
9. maja, sreda: Sestrična iz Varšave. Ljudska preds barva pri izredno znižanih cenah. Izv.
10. maja, Četrtek: Zaprto.
11. maja, petek: Nedeljski oddih. Red D.
12. mala, sobota: Kriza. Priredi delavski oder društva »Svoboda«. Izv.
13. maja, nedelja: ob 15. Akademija. Priredi društvo Skrb za mladino. Izv. — Ob 20.: Herman Celjski. Izv.
Opera.
8. mala, torek: Mignon. Red C.
9. maja, sreda: Dekle z zlatega zapada. Premijera. Premijerski abonma.
10. maja, četrtek: Koncert na korist žrtvam potresne katastrofe na Bolgarskem. V umon-ski dvorani.
11. maja, petek: Madame Butterfly. Gostuje ga. Zdenka Vilfan Kunčeva. Izv.
12. maja, sobota: Materinski dan.
13. maja: nedelja: ob 15. Trubadur. Gostuje ga. Zdenka Vilfan Kunčeva. Izv.
Abonente reda B opozarjamo, da imajo danes zvečer v drami za svod abonma reprizo Sovecaoove drame »Herman Celjski« in ne, ka« kor je pomotoma tiskano na letakih, abonma D. V operi pa je nocoj za abonente reda C Thomaeova opera »Mignon« z go. Thieryjevo v naslovni vlogi. Vlogo FiHne pode prvič nocoj ga. Davidova, Viljem je g. Baoovec, Lothario — g. Betetto, ostale vloge so v rokah ge. Ribičeve, gg. Janka, Mohoriča in Perka. Dirigira kapelnik g. Balatka.
Premijera Puccmleve opere »Dekle z zlatega zapada« bo jutri 9. t. m. v ljubljanski operi. Zasedba te opere, ki je zelo skrbno inscenirana in naštudirana, je sledeča: gavno žensko vlogo Minnie poje ga Mkrovičeva. IndLjanko Wowfcle — gna. Španova, Jack Rance je g. HoJodkov, Dick Johnson — g. Gospodinov, narodnega pevca VVallacea poje g. Betetto, Ashby, agent odpremnega društva je g. Rumpelj, natakar Nick — g. Mohorič. Ostale vloge so v rokah gg. Banovca, Janka, Drenovca, Jarca, Men-cina, Pavlica, Perka, Povheta, Simončiča in Se-kule. Delanje se vrši pod oblačnim gorovjem v KaatfornUl na zlatih poljanah v času od 1849. do 1850. Opero dirigira ravnatelj g. Polič. Predstava se vrši na premijer ski abonma.
Gospa Vllfaa-Kimčeva gost v ljubljanski operi. V petek, dne II. t. m. gostuje v naSi operi v naslovni vlogi Pucciotjeve opere »Madame Bntterffv« ga. Zdenka Vilfan-KnnČeva, k! je na dosedanjih svojih gostovanjih v Ljubljani
in Zagrebu žela največje uspehe. Gospa ima izreden glasoven materijal, pa je tudi igralsko izredno nadarjena, tako da upraivičeno pričakujemo od nje dovršene interpretacije znane in priljubljene vloge Madame Butterflv. Predstava je izven abonmaja, veljajo pa znižane cene.
Ljudska predstava pri Izredno znižanih cenah v drami. Jutri se uprizori v ljubljanski drami velezabavna komedija Sestrična iz Varšave kot ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Uprava je brez dvoma ustregla našemu širšemu občinstva, da daje od slučaja do slučaja med tednom dramske predstave po izredno nizkih cenah. To dokazuje vselej častni obisk takih predstav. V »Sestrični iz Varšave« sodelujejo: dramski člani ga. Nablocka, gna. Mira Danilova ter g. Lervar in Rogoz. Pripominjamo, da ta predstava za mlađano ni primerna.
Repriza Goloti hov e »Krize«. Delavski oder »Svobode« v LJubljani ponovi v soboto zvečer ob 20. v dramskem gledališču Golo uho vo »Krizo«. Njegov prvi nastop je uspel nepričakovano. Ker se je javilo Se precej interesentov iz občinstva, ki premijere niso mogli po set i t i, je gledališka uprava na prošnjo Delavskega odra ponovno dala na razpolago dramsko poslopje. Pri igri sodeluje nad 80 ljudi, po večini delavci in delavke iz ljubljanskih tovarn. Ker je precej vstopnic že razprodanih, opozarjamo p. n. občinstvo, da si Jih nemudoma preskrbi v pred-prodaji pri Prosvetnem odseku Delavske zbornice Gradišče 2. Cene ljudske.
Koncert na korist ponesrečencev po* tresa na Bolgarskem. V četrtek dne 10. t. m. se vrši v unionski dvorani pod okriljem krajevnega odbora Rdečega križa dobrodel* ni koncert na korist žrtev potresa na Bol* garskem. Spored koncerta, na katerem so* delujejo operni solisti, operni orkester m zbor Glasbene Matice je sledeči: 1. Sme* tana: Tabor, simfonična slika vz cikla «Mo» ja domovina«. 2. Kogoj: Letalski motiv, poje, Svetozar Banovec. 3. Grečaninov: Stepa in Čajkovski: Zakaj, poje gdč. Vera Majdi« čeva. 4. Dva bolgarska plesa za veliki orke* ster. 5. Gallus: Ave Marta in Laus et pe* rennis gloria, Škerjanc: Kmetiška pesem, Gotovac: Jadovanka za teletom. Poje zbor Glasbene Matice. 6. Pavčič: a) Večerna, b) Mlada pesem (prvo javno izvajanje), poje Julij Betetto. 7. Adamič: Vijola (so* pran solo ga. Pavla Lovšetova), Slavenski: Molitva dobrim očima, Lajovic: Zeleni Ju* rij. Samospeve spremlja na klavirju g. H. Svetel. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Domski kozaki v Ljubljani. V pone* deljek dne 14. t. m. koncertira v Ljubljani znani pevski zbor donskih kozakov, ki je na glasu kot eden najboljših moških z bo* rov. Na ta koncert opozarjamo nase občin* stvo. Predprodaja vstopnic od četrtka da* I je v Matični knjigarni.
Verdi vstaja is groba. Namreč is groba zaprašenih arhivov. Ko je zavladal Rikard Wagner, je moral Verdi stopiti v kot, in vsak kritičen snob si je domišljal, da je na visini glasbenega okusa, ako je Verdijeve opere zaničeval in psoval. Tudi v Ljubljani je bilo dovolj takih, ki so odklanjali Verdijeve opere >z umetniškega stališča < še pred vojno in napadali našo gled. intendanco, češ da nima umetniškega okusa, ker uprizarja Verdijeva dela le — masi in ka*i na ljubo. Verdiju pa je prinesel zadoščenje čas. Nemški odlični pisatelj Fr. Werfel je napisal roman > Verdi« in pokazal, da je Verdi gen i i in nesmrten umetnik Obenem je VVerfel predelal tekst opere >Forza del Destino<, ki je bila pozabljena ter je v novi priredbi dosegla že na mnogih velikih odrih naravnost velikanski umetniški uspeh. To je zadoščalo, da so se začela razna gledališča zanimati za Verdijeve zavržene in v arhivih prhne-če opere. Verdi je napisal 90 oper, a živelo jih je na odru le še pol ducata. Werfel predeluje tekst opere »Simon Boceanecrrac, uprizarjajo pa se tudi že Verdijeve doslej pozabljene opere >Don Carlosc, >Luisa Mil-lerc (Kovarstvo in ljubezen), > Razbojniki »Nabucco< in >Macbeth<. chiller in Shakespeare sta torej Verdiju dala več tekstov. Prav te dni je dosegla državna opera v Dres-denu z »Macbethom< izreden, močan umetniški uspeh. V Stackholmu so uprizorili >Macbetha* kot Verdijevo opero v zadnji dobi že 50 - krat. Tako Verdi vstaja iz groba, ker je pač moderna operna produkcija odrekla in je stari Verdi še vedno v umetnosti večji.
eleznica
KOLEDAR. Danes: Torek, 8. maja 1928; katoličani: Prikazen Sv. M;   pravoslavni:   25. aprila, Budislav.
Jutri: Sreda, 9. maja 1928, katoličani: Gregor; pravoslavni: 26. aprila, Prvlnica.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: >Herman Celjski« B. Opera: >Mignon< C. Kino Matica: iNoČ ljubavi«. Kino Ideal: >Grad strahov«.
DE2URNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg; U star, Sv. Petra cesta;  Hočevar, Spodnja Saška.
Pridite in oglejte si vele-film   očarljive   lepote in prekrasne vsebine
NOČ LJUBAVI
Pravica poročne noči.
Jus primae noctis.
V glavnih vlogah ljubavni par
VILMA BANK^
in
RONALD COLMAN
Ta spored ne smete zamuditi! Ta film Vam nudi nepozaben užitek.
Predstave ob: 4, K 8, in 9.
Tel. 2124.     Elitni Matica.
Suor*
Graški listi o tekmi Ljubljana-Gradec
O tekmi Ljubljana-Gradec piše graška «Ta-gespošta» med drugimi: Ljubljančani so postavil', v b>» zck naglo in trdo enj:s:orico, K' pa craškemu timu v tehničnem in taktičnem pogledu ni bila dorasla. Res dobro znanje so pokazali samo srednji krilec, srednji napadalec in obe krili. Vse je pa nadkrilil vratar, ki je bil, podpiran od obeh branilcev, najboljši mož v polju. Gradčani so predvedh" prvih 30 minut ble-.ifvčo kombinacijsko 'gro
«Tagespošta» pohvalno omenja nekatere svoje igrače in pravi: Poglavje zase Je bil sodnik. Ta It dovolil Ljubljančanom, zlasti v drugem polčasu precej ostro igro, ČFje žrtev sta postala p.T odmoru Stany io Ouastler, ko Je poprej že Ferk, ki je bil blesiran, zapustil igrišče. Sodnik j« proti Gradčanom diktiraj kazenske strele, čeprav ni imel povoda zato, med dru-gfrn tudi eno enajstmetrovko, za katero razen rejega ni vedel nihče na igrišču pravega vzroka. Njegova najtežja napaka pa Je bila, da je pusti!, da sta obe krili ves čas igre neprestano stali v offstdu. Seveda sta bila zato naša stranska krilca vedno v škripcih.
Nato poroča list popolnoma objektivno o poteku igre, naglasa pa, da je Gradca ne enajstmetrovka pri stanju 4:2 vidno deprimirala in da so izgubil vso voljo do igranja. — Zvečer pri banketu je bil pozdrav gostov zelo prisrčen in topel in Gradčani so kmalu pozabili na nekatere neljube dogodke, ki so se pripetili na igrišču. Razpoloženje je bilo izvrstno, seveda pri Ljubljančanih radi velikega uspeha podvojeno. Govorilo se Je tudi o eventualni revantžni tekmi v Gradcu.
(feme/fmon
.araj t« * raj j (»pota cafeoc cnrat« svoj«
<ir*vje   <Jn<£ ici i<; občuti i Iv* mojstro-/nt, ci ir a imeie taaenuriati
CRČME SIMON
ditarlie.u p j jreiMuieiun JUrazcih, oo-itraai  » <ots ;iđiertii   ledosUtek in ji >hraa|a tapoto  mehov  in voljnost )ei iriil  It ■>' t* tvorile £ub*.
Puder & milo Simon Parli
Stcv 106
•SLOVENSKI  NAROD* dne 8. maja 1928.
Stran 3,
Dnevne vesti.
— Društro sa nabiranje narodnega univerzitetnega zaklada. Na našo nedavno pro& njo, da bi vsa slovenska javnost s skupni* mi močmi pomagala ustanoviti mogočni Narodni univerzitetni zaklad, so se posa* meznikj in korporacije že začeli odzivati. Imena pristopivših članov bomo objavljali v časopisju. Oglasila sta se do sedaj tudi dva velikodušna prijatelja naše univerze kot ustanovnika Narodnega univerzitetnega za* klada, ki pa v svoji skromnosti ne želita biti imenovana. — Oba sta prispevala po 10.000 Din. Vse prispevke nalaga društvo v plodonosno obrestovan je v Kranjsko hra* nilnico in Mestno hranilnico v Ljubljani. V posebno zadoščenje in v posebni pogum etaži društvu sledeči značilni dogodek: ko* no a j smo zadnjič v listih objavili svoj po» riv, se je neki orožniški narednik, ki biva daleč izven Slovenije, že priglasil kot pod» poroi član s prispevkom 20 Din Prekrasen zgled, kako mora zavest univerze v Ljub» ijani prodreti v vse plasti naroda. Pod tem pogojem lahko z zaupanjem gledamo v svo* jo svetio bodočnost. — Odbor.
— Iz državne službe. Na lastno prošnjo so odpuščeni iz državne službe knjigovodje delegacije ministrstva financ v Ljubljani Jože Pire, Franc Poženel. Jernej Erman, in Franc Selan; za inženjeTJa pri sreskem hadrotehničnem oddelku v Ptuju je imenovan inženjerski pripravnik Vladimir Knez; sa asistenta pri državnem veterinarskem bakterijološkem in serološkem zavodu v Križevcih je imenovan veterinar pri čajni-škem sreskem poglavarstvu Ivan Kenda; za tererinarja pri sreskem poglavarstvu v Požegi je imenovan pripravnik Viktor de Gle-ria: višji davčni upravitelj Ferdo Kocuvan je premeščen od davčnega okrajnega obla-stva v Maribru k davčnem uradu v Mariboru. V višjo skupino je pomaknjen šef oddelka v upravi državnih monopolov pri tobačni tovarni v Ljubljani Pavle Grčar.
— Komandant dravske divizijske oblasti, divizijski general g. Milan Di. Nedič, sprejema civilne stranke vsaki dan (izvzem-Ši nedelje in praznike) od 11.—12. ure v svojem uradu v vojašnici vojvode Mišića, vbod iz Majstrove ulice
— Smrt odličnega pravnika. V Kozjem Je umrl 6. maja 1928 dr. Karel Gelingsheim, bivši dolgoletni predstojnik okraj, sodišča v Kozjem in sodni nadsvetnik v o., zdaj kaz. zagovornik ravnotam. Raniki je bil ocličen pravnik in celo v najtežjih časih slovenstva na Spod. Štajerskem odličen Slovenec ter je v 80 letih preteklega stoletja tudi kandidiral na slovenski listi za dež. zbor štajerski — žal brezuspešno. Bil je tudi dolgoleten naročnik »Slov. Naroda«. Blag mu spomini
— Novi zakon o stanovanjih bo objavljen v 45. številki »Uradnega lista«, ki izide v sredo dne 9. maja. Posamezni izvodi te številke se bodo dobivali v upravništvu Usta po Din 2.
— Ustanovna skupščina Saveza jugoslovanskih mest. Začasna uprava Saveza ju-goslovenskih mest poziva člane na usta* novni občni zbor, ki se bo vršil 6. runija ob 9. v veliki dvorani zagrebškega magistrata. Razpravljalo se bo med drugim o sedežu saveza, o zakonu o upravi in samoupravi mest, o oprostitivi poštnih pristojbin za vse pošiljke Saveza, o popustu na dr-favnih železnicah za vse delegate članov Saveza in o morebitni ustanovitvi Saveza sTovenskih mest
— Ukaz prosvetnega ministrstva. V prosvetnem ministrstvu se pripravlja velik ukaz o napredovanju premestitvi in vpoko-Jrtvi mnogih učitelj^  in učiteljic.
— Taksiranje po železniških vagonih. Generalna direkcija neposrednih davkov le odredila, da se morajo v bodoče listki, ki Jih naleplia-jo razne rvdke po Železnikih vagonih, taksirati z znamkami po 10 par.
— Iz sodne službe. Vkopokojen je sodni sluga pri okrajnem sodišču v Kamniku Franc Mišic.
— Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanie, da se proglase za mrtve posestnik v Večeslavcih Filip Mencinger, popestnik v Doklecih Se-bastijan Haložan, posestnikov sin v Leviču Anton Rob ar, čevljarski rxwnocnik v Drago-viču Martin Cajlinger, posestnik v Kukav! Alojzij Kovačič, poljedelski delavec v Pin-eah Jože fKis, želar v Poljancifo Gabriel Stebih. popestnik v Selu Franc Matjašec, posestnik v Zamencih, Franc Muršič. poljedelec v OdTancih Martin Kwaš. poljedelec v Nedelici Marko GorkSs. Štefan Š5men te Brezovice, posestnik v Temičah Franc Bremzel, poljedelec v Rogaševceh Anton Maric, posestnik v Odrancih Ivan Zakoič, posestnik v Salamoncih Janez Horvat, no-sestnik v Ivanjcih Štefan Legen, Štefan Puhan rz Bogojine, posestnikov sin v Iža-kovcih Matija Baligač, poljedelec v Filovcih Štefan Rozman, posestnik v Srednji Bistrici Ivan Horvat, rx)sestnlk v Panovcih Lu-dovik Šinkec in poljedelski delavec v Ce-kički vasi Josip KokaŠ. Vsi so odšli začetkom vojne na bojišče in se niso vrnili.
— Tolmač nemškega Jezika pri okrajnem sodišču v Črnomlju. Višje dež. sodišče v Ljubljani je imenovalo za tolmača nemškega jezfka pri okrajnem sodišču v Črnomlju notarja v Črnomlju FTana Krisperja.
— Raplsana služba, Mestni magistrat v Ptuju razpisuje službo izterjevalca pri ptujski občini. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 12. tm.
— Tovariši iz svetovne vojne! Glavno letošnje zborovanje Z. S. V. in bratski sestanek vseh vojnih tovarišev *bo zopet letos na Brezjah dne 5. avgusta. Vabimo pa može, naj se po možnosti udeleže tudi pokrajinskega sestanka, ki bo na praznik Vneboboda dne 17. maja v Petrovčah pri Celju. Polovična vožnja tega sestanka je vsem udeležencem pod običahiimi pogoji dovoljena. Pri ceh* siavnosti svfra rudarska godba rz Velenja in je vsa slavnost zamišljena kot dan prisrčnosti, ljubezni in medsebojne izmenjave daljnih spominov. Slavno-£ naj se udeleže posebno možje iz mari-
t borske oblasti. Gorenjci pa pohitite v veli-I kem številu v nedeljo dne 13. mala k siavnosti odkritja spomenika padlim vojakom v Križah pri Tržiču. — Tovariši, na veselo svidenje! — Glavni odbor Z. Sw V.
— Rumunska direkcija državnih železnic je odobrila posetnikom letošnjega junijskega velesejma v Ljubljani na vseh rumun-skih železnicah 50% popust na povratku Ugodnost veija od 6. do 15. junija za osebne ter brzovlake na temelju legitimacije velesejma, ki mora biti pred odhodom iz Ljubljane vidrrana od velesejmskega urada.
— Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« št. 44 z dne 7. tm. objavlja navodila za uporabljanje čl. 130 novega finančnega zakona in pravilnik o preskrb ovan ju organov finančne kontrole z obleko, obutvijo in perilom.
— Češkoslovaški  cariniki  t Beogradu.
Kakor smo že včeraj poročali, so bili češkoslovaški cariniki v Beogradu prisrčno sprejeti. Na vseh postajah od meje do Beograda jih je občinstvo navdušeno pozdravljalo. V nedeljo so si ogledali v spremstvu naših carinikov zanimivosti Beograda, ob 11 dopoldne se je pa vršila svečana akademija v dvorani Kola srbskih sestara. Mile goste je pozdravil v daljšem govoru predsednik saveza čsl. carinikov g. Brenoovski. Naša včerajšnja vest, da je prišlo v zvezi s sprejemom Češkoslovaških carinikov — med našimi cariniki do afere, ne odgovarja resnici, ker je nas nekdo očividno iz dobrega namena napačno informiral. Sprejem češkoslovaških gostov se vrši v najlepšem redu in s složnim sodelovanjem vseh naših carinikov.
_ V Jugoslaviji so ljubljanski velesejmi
že tako udomačeni, da jih pozna takorekoč že vsaka vas od Triglava do Ohridskega jezera. Tako je prišla ta ustanova do svoje naravne propagande. Množice, ki so obiskale Ljubljano in njene velesejme, so se vrnile domov in so naravno razširile vesti o tem, kar so videle m slišale. To Je povzročilo, da so dovažali vlaki od leta do leta več obiskovalcev. Letošnji veleseiem se točno po programu otvori dne 2. Junija in se isto-tako točno zaključi dne 11. junija. Naj že sedaj vsakdo gleda na to, da ne zaide med zamudnike, kajti letošnji veleseiem bo zelo bogato založen. Zadovoljstvo nas navdaja, ko zamoremo objaviti, da so za letošnji ve-lesejem že vsi razstavni prostori zasedeni Ne bo ga stanu in posameznika, ki bi na razstavnem prostoru ne prišel na svoj račun. Zbrano bo prilično vse. kar zamore zanimati našega človeka, brezkončna vrsta stvari, ki jih je človek ustvaril s trudom svojih rok in z svetlostjo svoiega uma Kaj pomeni tak nazoren pouk. tak neposreden stik z razstavljenimi vzorci, na podjetnost posameznika, si lahko mislimo Prav dobro je, da pada veleseiem letos še v šolsko leto, tako da bo šolam dana možnost mladinskega obiska in razlage pod vodstvom strokovnega učiteljstva. Na drugi strani pa si more dobaviti vsak to. kar rabi ravno na velesejmu najceneje, ker bo razstavljeno samo najbolje blago naravnost od producentov. Legitimacije za obisk velesejma v zvezi s pravico na znižano železn. voznico bodo v kratkem dane v promet.
— Betonski most na Bledu. Gradnja novega betonskega mostu čez Savo pri Lescah lepo napreduje. če bo vreme količka* ugodno, bo most kmalu dograjen. Zgradba bo prav impozantna in most. ki se bo vzpenja! v loku, bo gotovo eden najlepših čez Savo. V zvezi z zgradbo mostu je projektirana tudi druga cesta na Bled. Dosedanja je pri nalivih in dežju vedno zelo trpela in so Jo moraJl - opetovano popravljati
— Promet na cesti Kamnlk-Črna ustavljen. Sreski poglavar v Kamniku opozarja, da je promet na deželni cesti Kamnik-Crna moti Gornjem gradu zopet za kakih 5 dni prekinjen, ker so se podsu'li novi plazovi na cestišče v Crni.
— Smrtna kosa* Ugledno ljubljansko rodbino Maz4 je zadel trud udarec. Snoči Ji je neizprosna smrt ugrabila komai 71etnega sinčka Boruta, ki ga polože Jutri k večnemu počitku. Pogreb se bo vršil ob 15. iz državne bolnice. Bodi mu lahka zemljica Težko prizadeti rodbini naše Iskreno so-žafje!
— Razstava sodobne kulture v Brnu. Ob priliki 10 letnega obstoja češkoslovaške repobhke bo v Brnu tekom maja otvorjena razstava svobodne kulture pod protektoratom prezidenta T. G. Masaryka ter častnim predsedirfstvom češkoslovaške vlade Namen razstave Je predočiti sliko kulturnega razvoja Češkoslovaške od njenega osvobojen ja. Razstavni prostor obsega 30 ha. PoJeg velike razstavne palače, koje ploskev meri 16.000 m,. Razstava bo vsebovala sledeče oddelke: šolstvo, človek in živa narava, pravo in država, duševno življenje človeka, in umetnost Brno kot središče Moravske je za obiskovalca dobro izhodišče k Izletom v Moravski kras z Macocho in Sdoupsvmi Jamami v znana ko* pališča LuhaoovJce, Trenčanskć TonHce, Pištanv in v center železarske industrije, Moravsko Osfraro. Za obisk razstave se dobi brezplačni vizum pri češkoslovaškem konzulatu v LJubljani.
— Posledice deievja. Neprestano deževje v času, ko bi morali imeti toplo pomladan* sko vreme, ne bo ostalo brez posledic. V prvi vrati je prizadeto sadje, ki jc zdaj v polnem cvetju in ki brez lepega toplega vremena ne more uspevati. Cvetje postaja rjavo m bo odpadlo, tako da bo letošnja letina sadja zelo slaba. Tudi socfvje, zlasti solata, grah, fižol itd. ne morejo uspevat! tako. kakor ob lepem vremenu. Zato je pričakovati, da bodo cene zelenjave znatno poskočile.
— vreme. Včeraj je deževalo po vsej državi. Celo v Splitu in Dubrovniku, kjer so imeli zadnje dni razmeroma lepo vreme, je potegnil jug in začelo je deževati Tem« peratura je povsod znatno padla. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Dubrovniku in sicer 19 stopinj. V Splitu je bito 16, ▼
OqniN se je bolje kor zdravili. Spraviti sj pola bolezen je ležje in dražje ker s' pravočasno zaščito ohranili sebe in svoje orejane zdrave. Vsakdo mora. zabraniti^ j da ne postanejo njeqovi zobje slabiJ Zamores pa dobro zobovje ohranili dobro, in lepo zobovje lepo: ako dosledno uporabljaš Odol. „Odol uporabljah" se pravi temeljilo ispirati usta in zobe z Odol-om qrqrati/ izplakovati, snažitiJ To je   osveženje   ust brez primere
1 steklenica Din 22--, velika steklenica Din 35--, dvojna steklenica Din 65--
«ODOL» se dobiva po vseh lekarnah, drogertjah, parfumerij ah in podobnih trgovinah.
Skoplju 14, v Ljubljani 13, v Zagrebu 11, v Mariboru 9 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 730, temperatura je znašala U stopinj. Vse kaže, da lepega vre« mena še ne bo tako kmalu. Prva polovica maja je že itak pokvarjena in letošnja po« mlad bo zelo kratka, če je bomo sploh kaj imeli, kajti lahko se zgodi, da bo deževno vreme trajalo do junija.
— Gradbena direkcija v Ljubljani opozarja vse interesente na L ofertalno licitacijo za prevzem keramičnih del pri zgradbi ministrstva za šume in rudnike ter poljedelstva in vode, ki se vrši 29. tm. v oddelku računovodstva ministrstva za zgradbe. Predračunska svota Din 3,644.591.60. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na oglasni deski gradbene direkcije v Ljubljani, Turjaški trg št. l/H.
— Morsko kopališče. Malinska na Krku. — Hotel Draga: najbližje do kopališča — sobe vn terase s pogledom na morje. Prvovrstna kuhinja, cene zmerne. — Informacije: Kotel Draga. 383-n
Iz Ljubljane
— Drva za nalslromašnlese. Mestni magistrat bo desetim najsiromašneišim razdeljeval vsak mesec drva zastonj. Drva je daroval mestnim ubogim g. Fran Šuštar, industrijalec in trgovec z lesom v Ljubljani, Dolenjska cesta 12. Reflektanti naj se zglase na mestnem magistratu soba Št. 42/11 v običajnih uradnih urah.
— Pred zgradbo palače poštnega čekovnega urada. Prostor poleg Narodnega doma, ki ie namenjen za zgradbo palače poštnega čekovnega urada, so te dni ogradili. Kakor čujemo, prično palačo graditi v najkrajšem času.
— Pevski zbor Glasbene Matice. Danes torek ob 20. vaja za mešan zbor. — Odbor.
—Ij Sokol I. sporoča svojemu članstvu ^užno vest, da je že zopet posegla neizprosna smrt v njegove vrste. Zapustil nas je za vedno dolgoletni član našega društva brat Tosip K o 1 b. SprejminTo ga na zadnji poti v čim večjem številu. Zbirališče danes popoldne ob pol 5. pred hišo žalosti, Šelen-hurgova irlica 7. Kroj crvftnl z znakom. Zdravo! Odbor.
-41 Pri Javni borzi dela v LJubljani Je v času od 29. aprila do 5. maja 4926 Iskalo dela 1107 moskib In 191 žensk, skupaj 1298 brezposelnih. Prostih mest je bilo 58 za moške in 13 za ženske, skupaj 71. Posredovanje se je izvršilo 43 moškfh in 9 ženskih, skupaj 52. Odpotovalo Je 71 moških; odpadlo pa je 3 moškf in 4 ženske, skupaj 7 brezposelnih. Delo išče: moški: 1 absolvent kmetijske Šole, 3 manipulanti za lesno stroko, 1 gozdni čuvaj, 1 gozd. delavec 1 ekonom, 1 rudar, uradnik, 1 rudarski paznik. 5 rudarjev, 2 pečarja, 3 kamnoseki. 1 krpaT, 1 izdelovatelj cementnih izdelkov. 3 železo-strugarji, 6 zlatarjev, 20 kovačev, 29 stavb ključavničarjev, 10 kleparjev, 3 železolivar-r. 1 železobrusač, 1 žebljar, 52 stroj, ključavničarjev, 2 puškarja, 1 urar. 1 stroj, risar, 13 elektromouterjev, 1 bandažfst, 90 mizarjev, 11 loolarjev, 6 sodarjev. 1 strugar, 1 pletar, 10 Žagarjev, 1 stolar. 4 usnjaT-fi, 6 srrojarjev, 5 sedlarjev, jermenarjev, 5 sedlar, ličarjev, 1 tkalec, 1 predilec, 3 ta-petniki, 1 kroj. prikrojevalec, 25 fcroiačev, 54 čevljarjev, 7 klobučarjev, 3 brivci, 5 knjigovezov, 1 prekajevalec, 5 mesarjev, 8 mlinarjev, 29 pekov, 1 slaščičar. 4 natakarji, 2 točrlca, 1 restav. poslovodja. 2 inženirja kemije, 1 laborant, 1 medačar. svečar. 3 polirji, 54 zidarjev, 24 pleskarjev, sobo-slikarjev, 1 dimnikar, 32 tesarjev, 1 tiskarski strojnik, 33 strojnikov, kurjačev, 13 pisar, slug, 27 trgov, pomočnikov. 3* trgov, sloge, 1 trgov, poslovodja, 6 knjigovodij, 2 fakturtsta, 1 absolv. višje trgov, akademije, 1 koresnondent, 2 kontorista, 1 rjorndk, 2 trgov. skladKnika, 40 zasebnih uradnikov, 3 pisar, praktikanti, 1 gledališki igralec, 1 desinfektor, 2 bobi. strežnika, 72 htapcev. 33 tovar, delavcev, 142 navad, delavcev, 7 vajencev: ženske: 15 pisarniških moči, 1 vzgojiteljica, 2 koirtoristrnji, 14 prodajalk, 8 ši-vitfl, 2 šivilji perila, 1 modisrinja, prodajalka, 2 šivtfjf slamnikov, 1 črkoslikarica, 6 pletflk, 3 fkaflce, 1 žebfjarica. 15 tov. delavk, 36 dnJnaric, 46 kuharic, sražkmj, po-strežnic, 7 vajenk. DeJo Je na razpolago: mOŠklm: 1 delavcu za Izdelov. opeke, 2 pečarjem, 18 gozd. delavcem, 23 rudarjera-kc^jačem, 1 vrtnarju, 1 obiskovalcu, 3 žeie-zostrugarjem, 1 kino operaterju, 1 kleparju, 2 kovinostrugarjem, 7 Žagarjem. 1 mizar, poslovodji, l mizarju mlajšemu, l mizarju starejšemu, 1 lesostrugarju, 1 sodarju, 1 so-1 avto - ličarju, 1 sedlarju, Id poseduje obrt. list, 1 čevjlarju-mojstru  s svojo
obrt„ 3 čevljarjem za otroške čevlje, 1 čevljarju za galanterijske čevlje, 1 čevljarju za šivanje podplatov na stroj, 2 krojačem za veliko in malo delo, 2 krojačem za konfekcijo, 1 peku, 2 delavcem za prodajanje sladoleda, 2 zidarjem, 5 pleskarjem in so-bosKkarjem, 8 hlapcem. 1 kuharju. 6 sobar-iem za dijaški dom, 14 vajencem; ženskam: 1 šivilji perila, 1 pletilki. 2 služkinjam, 2 kmečkim deklam.
—Q Natečaj. Ljubljanska borza za blago in vrednote razpisuje dve senzalski mesti za vrednote (devize, valute in efekte), ki se popohrita po potrebi. Refketanti morajo predložiti dokaze o jujroslovenskem državljanstvu, o polnoletnosti, o dosedanji neo-poročnosti. o svobodnem oskrbovanju last-ne imovine, o dovršenih trgovskih študijah in večletni bančno-novčarski ali mešetar-ski praksi, o mešetarskem izpitu, opravljenem z dobrim uspehom (ranit se lahko opravi tudi po eventualnem imenovan tu v roku, ki ga določa pravilnik za borzne senzale). o znanju slovenskega in drugih jezikov. Po eventualnem imenovanju morajo položiti reilektanti kavcijo 75.000 Din. Položena kavcija ostane vezana na naslov iamstva do preteka šestih mesecev po izstoDu aH od-slovitvi Iz mešetarske službe. Prošnje, ki so bile vložene za že oddana tri senzateka mesta za vrednote, se bodo vpostevale tudi pri novem natečaju. Detailirane ponudbe z navedbo referenc naj se pošljejo do dne 24. mala 1298 tajništvu Ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani, Kongresni trg št. 9., I. nadstropje (Hlarmonija), kjer se dobivajo vse nadaljnje informacije.
—Ij Slovensko zdravniško društvo v Ljubjani priredi za svoje člane in njih rodbine na binkoštno nedeljo, dne 27. maja poučen Izlet ▼ staro in slavno kopališče Do-brna-Celle. Ugodnosti: brezplačno stanovanje in kopel ji, polovična vožnia veljavna od 26. do 30. maja. Program: na binkoštno soboto pozdravni večer, v nedelio dopoldan zdravniška zborovanja in poučno ogledovanje kopaliSSa, popoldan izlet v okolico. Prijave s številom rodbinskih članov najkasneje do 15. maja 1928 na društvenega tajnika: dr. Leo Šavnlk. Ljubljana. Tavčarjeva ulica št 6. telefon 2614. 385-n
—IJ Celodnevno tekmovalno streljanje, pristopno članom društva sotrostrelcev in Slov. lovskega društva, se vrši dne 17. tm. z začetkom ob pol 8. uri na ljubljanskem glavnem strelišču pod Rožnikom. Streljanje na letečega goloba, bežečega zajca, na lovske hi ostrostrelske tarče ter malokali-bersko streljanje. Člani gorenjih društev se vabijo k obilni udeležbi. Tekmovalci lahko obed«ujejo na strelišču. Po streljanju družabni večer v strellščni restavraciji. 384-n
—H »Bajtar« registrovana stavbna kreditna zadruga železniških uslužbencev v Ljubljani r. z. z o. z. poziva vse svoje člane, ki nameravajo še tekom tega leta graditi hišice, da se zanesljivo v soboto dne 12 maja t L ob pol 8. uri zvečer v steklenem salonu restavracije na ljubljanskem glavnem kolodvoru udeležijo sestanka, kjer jim bo načelnik zadruge dal zelo važna navodila in v zvezi s tem se bo izvršil tudi potreben popis, ki ga zadruga mora predložiti ljubljanskem oblastnem odboru. — Načelstva 386-n
—0 Iz mestnega središča TM. Clane(ice) vseh ljubljanskih abstinentskin kol opozarjam na izlet, ki se vrši v nedeljo, dne 13. maja t l. na sv. Katarino. Zbirališče pred kavarno Evropo ob tri četrt na S zjutraj. Tajnik.
—Ij Nezgoda. Josip Bardorfer. mizarski pornoČnik iz Liubljane, je včeraj pri delu zašel z desno roko med stroj. Stroj mu je odtrgal en prst. Bardorfer je moral v bolnico.
—IJ Zopet Sipe. Antonija Loboda, stanujoča na Vidovdanski cesti je na policiji danes prijavila, da se je ponoči pojavil pred njenim stanovanjem neki moški, ki ie bil precej vinjen m je razbil sedem šip. Kričal je: Vzemite me pod streho, če ne vse razbijem. Pri Miklavčičevih (sosedna gostilna) so me vrgK ven in zato hočem spati pri vas!« Ko je Lobodova stopila za neznancem, je ta že odnesel pete. Sedaj išče nočnega razgrajača policija.
—U Čigava Je suknja? Na policiji se nahaja črna moška suknja, podložena s šer-žom, rokavi pa imajo progasto podlago. Suknja je za mladeniča v starosti 15 do 18 let. Lastnik se naj javi na policiji.
—Ij Basne tatvine. Včeraj in danes je bilo v mestu izvršenih več manjših tatvin. Tatovi pri poslu niso baš preveč izbirčni in kradejo vse, kar jim pride pod roke. Na Rimski cesti so tatovi vlomili v klet tobačnega delavca Valentina Rojca in mu od-
nesli en par moških čevljev, 1 zUt prstan, uhane in tri ženske ovratne veriiice. Roje trpi okoli 1200 Din škode, — Mariji Hariš, ženi delavca, stanujoči na Tržaški r^sti, je bila ukradena 50 Din vredna srajca, njenemu sosedu Petru Alešu pa spodnje hlače, vredne 70 Din. Perilo se je sušilo na dvorišču.
—Ij Drobiž policijske kronike. Zadnje čase je v Ljubljani nekam mirno. Samomorilna epidemija ne razsaja več, pijanČki ne delajo policiji posebnih preglavic, vlomilci težjega kalibra so se začasno preselili iz Ljubljane, le manjši tatovi in pa specijalisti za kolesa še poslujejo po mestu. Tudi včeraj policija ni imela mnogo opravka s sumljivimi elementi. Aretirani sta bili samo dve >devičici< radi vlačuganja. Policija je prejela več ovadb radi kršitve cestno-policijskega reda, radi prekoračenja policijske ure in prestopka pasjega kontumaca. Prijavljen je bil tudi en slučaj razbijanja sip.
Specijalna trgovina dunajskih bluz, krasne kasba obleke. Kristoflč-Bučar. 46-T
—Ij Nogavice razne vrste v veliki te-oerl kupite najceneje pri Dobelcu, Pred Škofija 35-T
Iz Celja
—c Jurjevanje se je v nedelio vršilo vsled slabega vremena v vojašnici kralja Petra. Svirala je vojaška godba.
—c Telefonska centrala v Cellu se bo vsled odredbe ministra pošte in brzojava v letošnjem letu razširila.
—c Občni zbor sekcije Saveza finančne kontrole za Slovenijo se je vršil v nedeljo v Celjskem domu. Na dnevnem redu je bila izvolitev novega upravnega odbora za upravno leto 192S'29. Izvolili so se tudi delegati za savezni kongres, ki se vrši v mesecu juniju na Cetinju. Zbora sta se udeležila poleg odposlancev beogradske in zagrebške sekcije ter Saveza v Beogradu tudi predsednik Zveze državnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo g. rač. ravn. Paternoster ter odposlanec Hranilnega in posojilnega konzorcija državnih nameščencev v Ljubljani g. rač. svet. RoŠtan. Na občnem zboru so bile med drugim sprejete resolucije glede smernic bodočega delovanja društva.
—c Iz finančne službe. Iz Celja je prestavljen k finančnemu inspektoratu v Ljubljano inspektor Anton Muc. Za sreskego upravnika v Celje pa pride g. Peter Deržaj, doslej komisar v Ljubljani.
—c Članski sestanek SDS za Celje-Oko-Hco bo v četrtek 10. tm. pri Poderžaju na Bregu.
Pred startom
in
Nemški listi poročajo, da se pripravlja nov nemški prekooceanski polet. To pot poletita znani pilot Ristič in dunajska gledališka igralka ga. Lilly Dfllen-zova, ki je že lani startala k prekooceanskomu poletu, a je prispela samo do Azorov. Pogajanja s podjetjem Junkers bodo zaključena baje še ta teden tako, da bi Ristič s svojo spremljevalko star-tal že v soooto. Tudi Ristič in Dillenzo-va bosta startala v Baldonelu na Irskem, kamor poletita že v soboto.
V zvezi s poletom ge. Lilly Dillen-zove so pričele te dni po Dunaju krožiti vesti, da je polet samo prefrigana poteza igralke, ki se hoče na ta način urnakniti in odkrižati številnih svojih upnikov. Dillenzova je namreč lastnica velike modne trgovine na Dunaju, ki je pa v konkurzu. Podjetje, ki se je razvilo za časa inflacije, je prva leta prav dobro uspevalo in Dillenzova je tudi v Berlinu ustanovila podružnico. Ko je pa minila konjunkturna doba inflacije, so prišli za Dillenzovo slabi časi. Trgovina je propadala in Dillenzova je zašla v plačilne težkoče. Ker svojih obveznosti ni mogla izpolniti, je morala pristati na prisilno poravnavo. Pasiva podjetja so znašala okoli 100.000 šilingov. Po dolgotrajnih pogajanjih se je igralki posrečila prisilna poravnava in sicer je ponudila upnikom 40 odstotkov, ki jih sedaj plačuje v obrokih.
V nedeljo pa je po Dunaju krožila govorica, da je. bila igralka na zahtevo državnega pravdništva aretirana. Včerajšnji dunajski listi to vest odločno demantiralo in povdarjajo, da upniki kljub prekooceanskemu poletu Dillenzove niso v nobenem strahu in da jim nasprotno njen pogum zelo mTponira,
3t
lan
.SLOVENSKI   NAROD« dne 8. maja 1928.
Štev. 106
ti- w, ADPlctua
Skrivnost stare vojvodin je
Roman.
Tu sem se igral kot dete vsako popoldne na solncu. Kako lepo je obujati spomine, kjer je človek preživel mladost! Široke ceste, dolge vrste marmornatih kipov, skupine spomenikov iz krasnega parskega marmorja, divni Belvedere. od koder je krasen razgled na Tibero. na Angelski grad in iia mogočno stavlx) cerkve Sv. Petra daleč v ozadju.
Vse mračne misli in vse želje po osveti so izginile, ko sem se zamislil v svojo mladost. Vsaka malenkost me je spominjala na otroška leta. Vedel sem, da zagledam za skupino hrastov in cipres v ozadju parka krasen vrt okrog vile Borghese. kamor me je vodila nekoč guvernanta, da sva natrgala vijolic. Baš tu mi je poslala nekoč z roko poljub dražestna kraljica Margherita. ki se je peljala v kočiji mimo. Od vseh strani so me obdajali spomini. Težko sem se ločil od tega prijaznega kotička. Že sem hotel poiskati Vio Giulio in palačo Frangipani. pa sem si premislil. Točno ob 11. sem šel po krasnem stopnišču proti Piazza del Popolo in kmalu sem stal pred hotelom »de Russie«.
zabil, ga prepustim vašim pestem. Mislim, da že sami veste, kako je treba ravnati s takim človekom.
— Bog daj, da bi imel priliko obračunati z njim. Najraje bi mu preštcl kosti.
— Oh, kako krvoločni ste! — je dejala smeje. Ne svetovala bi vam iti tako daleč, pač bi pa mož zaslužil primerno kazen. Najbolje bi bilo. da ga —
— Pošteno premlatim.
— Seveda, to bi bilo najpametneje. Zaslužil j-e, da ga pretepete kakor psa.
— Bomo videli, kaj se da napraviti. A kje je ta Via Grulia?
— Sva že tu, je dejala vojvodinja. To je strašna ulica, stara več sto tet. Toda počakajte, da zagledale palačo. Vprašali me boste, kako je moglo bostonsko dekle plačati dva milijona dolarjev za pravico živeti z možem, ki nima niti pojma o dostojnosti, v nekaki pozlačeni ječi.
Pogledal sem skozi okno kočije in videl, da je Via Giulia zelo ozka. Hodnikov sploh nisem videl. Na obeh straneh so stal-e stare mračne hiše z zamreženimi okni. Na nekaterih krajih je bila ulica tako ozka. da bi lahko iz ko-
Moje sanje so se razpršile in nadomestile so jih druge, ko sem zagledal \ čije z roko dosegel zid dolgo vrsto oken in upal, da se prikaže \ Kočija se je ustavila na enem ali drugem dražestna vojvodinja. Kmalu sem pa spoznal, da je ta misel blazna in blodil sem po corsu, dokler nisem prišel do kavarne Collon-na, kjer sem nekaj časa sedel. Opoldne sem se vrnil v hotel Minerva.
Tu so mi povedali, da bi rada govorila z menoj neka dama. Čakala me je v svoji kočiji pred hotelom. Kmalu sem sedel pri nji in kočijaž je pognal konje.
— Zelo mi je žal, — je dejala vojvodinja, da nisem mogla govoriti z vami že med vožnjo. Toda nadležna družba me ni pustila nikamor. Lahko si mislite, kako sem se dolgočasila. Sicer je pa bolje, da med vožnjo nisva govorila.
— Res je. — sem pritrdil.
— Tu lahko nemoteno kramljava in se pomeniva o skupnem načrtu, je nadaljevala.
— Toda jaz nimam nobenih načrtov. Vam prepuščam vse. Saj ste sami de-ja:i, naj se zanesem na vas.
— Da, začetek propustite kar meni. C3 bi se pa vojvoda napram meni spo-
— Tako, zdaj sva tu, je dejala vojvodinja, in ko sem skočil iz kočije, je pripomnila: Počakajte trenutek, vrata so zakljen.iena.
Porabil sem to priliko, da sem si površno ogledal Palazo Frangipani. Bilo je veliko mračno, staro poslopje. Stalo je na vogalu ozke ulice, vodeče k Tiberi. Palača je bila tako visoka, da se je videlo nad njo samo oblačno nebo. Okna so bila zamrežena z bodečo žico.
— Na levi strani je zvonec, je dejala vojvodinja. Potegnite krepko, drugače ne bo zvoni:.
Potegnil sem za debelo žico in začulo se je zvonenje, kakor da bi pel cerkveni zvon. V pritličju se je odprlo okence in vojvodinja je hitela tja.
— Vi ste, Filippo? Ali se več ne spominjate vojvodinj-e Marije? Odprite hitro vrata!
In ko so se debela hrastova vrata odprla, sem se nehote vprašal, je-li bi mogel priti brez vojvodinjine pomoči v to staro trdnjavo. Kočija je zavila na
veliko dvorišče, kjer so stali v dveh vrstah ogromni stebri.
— Ali je vojvoda doma? — je vprašala vojvodinja.
Filippo sivolasi vratar v ponošeni livreji, se je globoko priklonil in odgovoril, da je vojvoda odpotoval.
Oba sva se začudila, toda vojvodinja se je hitro premagala in dejala:
— Tako? Skoda. Toda to nič ne de. Rada bi videla Benedetta. Upam, da je še vedno tu.
Da, Benedetto je še vedno tu.
Stari vratar je stopil k stranskemu poslopju in pozvonil. .
Nekaj časa je bHo vse tiho. Nato so se odprla vrata in sivolasi starec se je pojavil na pragu. Začudeno je gledal vojvodinjo. Nato se je globoko priklonil, rekoč:
— Visokost, to je veliko presenečenje, a še večja> radost.
Tu moram omeniti, da je spadal Benedetto med najstarejši inventar rodbine Frangipani in da je opravljal v palači službo majordoma.
— Hvala, Benedetto, je dejala vojvodinja. Zelo me veseli, da vas zopet vidim. Filippo je dejad, da je vojvoda odpotoval. Ta gospod je moj londonski prijatelj.
Benedetto se mi je globoko priklonil.
— A ker vojvode ni doma. je nadaljevala vojvodinja, bi rada govorila z vami. Stali smo v velikem vestibulu. Na obeh straneh so bili mogočni marmornati stebri in široko stopnišče je vodilo v velike sobane prvega nadstropja.
Benedetto se je sprva nekoliko čudil, potem je pa povesil glavo in šel pred nami po stopnicah. Gori se je ustavil in o nečem razmišljal. Bili smo v dolgem širokem hodniku, iz katerega so vodila vrata v celo vrsto krasno opremljenih salonov. Tu je bilo vse razkošno, toda zdelo se mi je nekam hladno, dolgočasno in mračno.
— Fkscelenca, izvolite posetiti moje skromno stanovanje, je dejal Benedetto. Tu na hodniku ne moremo stati. Imam zakurjeno in —
— Saj to je baš najina žeija, — je dejala vojvodinja in čudil sem se. kako dobro obvlada italijanščino. — Pokažite nama. kje stanujete.
Benedetto je naju odvede 1 po širokem hodniku, ki je zavil v ožji stranski hodnik. Po tem hodniku smo prišli do okna, skozi katero se je videlo vse dvorišče. Od tod je naju dovede! Benedet-
to v udobno sobico, kjer je bila peč dobro zakurjena.
Ko smo sedli, je vprašala vojvodinja brez ovinkov.
— Zdaj mi pa povejte, Benedetto. je-ii vojvodinja Elena tu?
Zdelo se je, da ga to vprašanje sploh nI spravilo v zadrego. Zmajal je z giavr in odgovoril:
Neznano letalo nad Trbižem
V Trbižu so v soboto opazili, da je neko letalo, ki je letelo nad okolico, nenadoma izgubilo ravnotežje in v velikem loku izginilo za bližnjim gozdom. Italijanske oblasti so takoj poslale v gozd vojaške patrulje, karabinjere, milico in alpiniste, toda na italijanski strani o letalu ni bilo nobenega sledu. V Trbižu so prepričani, da se je letalo razbilo. Zanimivo pa je. da tako Italijani kakor Avstrijci ne pogrešatio nobenega aeroplana. Italijanske oblasti pravijo, da ne gre za vojaško letalo. Nemški listi poročajo, da ni izključeno, da gre za ju-goslovenski aeroplan, ki je zašel nad okolico Trbiža in se ponesrečil.
Avanture srbskega študenta v Parizu
V jugoslovcnski koloniji v Parizu je nastala te dni zanimiva afera. Povsem nepričakovano je pariška policija aretirala srbskega študenta Uroša Stojanovič, bivšega bančnega uradnika v Beogradu. Stojanovič se je seznanil z mnogimi dekteli iz srednjih slojev in jim izvabljal denar pod pretvezo da se z njimi poroči. Čim je prisleparil nekaj denarja, je izginil, potem se je pa znova pojavi! v kakem drugem okraju in je nadaljeval svoje pustolovščine. Stojanovič biva v Parizu že dve leti. Banka ga je odpustila, ker ji kot uradnik ni delal časti.
V Parizu si je znal kmalu ugladiti pot v francosko družbo. Na račun naivnih deklet je delal dolgove pri raznih tvrd-kah in trdil, da dobi vsak čas denar od doma. Tako je brezskrbno živel na račun nadebudnih nevest, ki so mu dajale denar, v trdnem prepričanju, da dobe moža. Ko je bil seznam njegovih francoskih žrtev izčrpan, se je lotil Beograjčanke Evice Skuljanič, ki živi v Parizu osamljena in je bila mladega rojaka zelo vesela. Tudi Sk uljanice vi je obljubil, da jo poroči, čim položi prvi
izpit. Dekle mu je nasedlo in mu dalo nad 3000 frankov. Poleg tega ji je izmaknil Stojanovič N00 Din, češ. da jih razmenja. Skuljaničeva ga je ovadila policiji, ki je podjetnega sleparja izsledila in aretiiala.
Newyork
Newyork je največje mesto na svetu, sai šteje s predmestji vred okoli 8 milijonov prebivalcev. Mesto samo ima 5 milijonov prebivalcev, od teh pa je 2 milijona tujcev. Tako je v Newyorku več Italijanov nego v Rimu več Nemcev nego v Bremenu, več Ircev nego v Dublinu in kar ie najbolj zanimivo, najmanj desetina vseh Židov je zbrana v tem velemestu. Nevvvork ima več telefonov nego London, Pariz, Berlin, Pe-trograd in Rim skupaj! V Newyorku je pet največjih mostov na svetu, vsak jc dolg nad eno miijo. V mestu strnem igra dnevno 2000 gledališč in kinematografov. Poleg ogromnega števila gledališč in kinov ie v mestu 1500 cerkva. Davčna vrednost lastnine znaša 9000 milijonov dolarjev, v mesto pa pride vsak dan naimani 300.000 obiskovalcev. Vsakih 52 sekund privozi v mesto en brzovlak, vsako 13. minuto se vrši ena poroka in vsako 6 minuto se rodi eno dete. Vsako 10. minuto se otvori nova trgovina, vsako uro zraste nova stavba.
Drag pes
Znani ameriški volčjak Rin Tin Tin, ki z velikim uspehom nastopa v filmih, je zavarovan za en milijon dolarjev. To je menda najdražji pes na svetu. Pa tudi Madžari so imeli znamenitega psa, ki ni bil filmski igralec, pač pa je imel zelo razvit čut za glasbo.
Nekako pred štirimi leti ie na lovu ustrelil grof Franc Esterhazy lepega psa, ki je bil last igralca Ludvika Fini-ana. Pes je bil zelo nadarjen in igralec si je ž njim služil kruh. Zato je Finian vložil tožbo proti grofu. O zadevi z nadarjenim psom je te dni razpravljalo višje sodišče. Grof je bil pri prvi in drugi instanci obsojen na 2400 pengo odškodnine, toda Finian se je pritožil na višje sodišče. Izjavil je, da je bil njegov pes še zelo mlad in da bi živel še najmanj 5 let. V tem času bi pes zaslužil najmanj desetkrat toliko, kolikor mu hoče plačati grof. Sodišče je sklenilo, da to vprašanje točno prouči in bo zaslišalo več izvedencev, da dožene, koliko bi utegnil pes v petih letih zaslužiti.
različnega platna in Sifonov iz domačih tovarn, kakor tudi svetovno
znane znamke „Schroir*
A. & E. SKABERNE - LJUBLJANA
MESTNI TRG Stev. 10 Ugodne cene I Na željo vzorčil
Zahvala.
Za dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti naše nepozabne, predobre mame in stare mame, gospe
v
Apoloniie Skrjanec
za pismeno ali osebno izraženo nam sožalje, za poklonjeno prelepo cvetje in vence se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo.
Posebej pa nas veže dolžnost zahvaliti se Tel. dr. Sokol L, zastopnikom raznih društev in korporacij za udeležbo pri pogrebu, gg. pevcem za v srce segajoči žalostinki, končno vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so v tako velikem, nad vse častnem številu spremiJi nepozabno pokojnico na njeni zadnji po*L
Žalujoči ostali.
Pozor!
Pozor!
TRGOVCI!
Radi pomanjkanja trgovskih prostorov sem primoran opustiti delno svojo bogato zalogo raznega GALANTERIJSKEGA IN KRATKEGA BLAGA NA DEBELO, vsled tega ODPRODAJAM razno blago po ZNIŽANIH cenah.
OSVALD DOBEIC
veletrgovina galanterije in pletenin, LJUBLJANA, Pred Skoiijo št. 15.
Ne zamudite prilike!
Meaf.ni pogrebni tavori
Ivan Genussi
pleskarstvo In ličar st v o
Igriška ulica 10
Za delo se jamči. — Cene nizke!
59-T
Urarski pomočnik
z orodjem, dobra moč, se sprejme. Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9.
911
Sobarica
Razžaloščeni do dna javljamo, da nam je dne 7. t. m. ob Vi 23. preminul po daljši in mučni bolezni naš edini sinko in bratec
BORUT
ko mu jc cvela komaj sedma pomlad.
Pogreb nepozabnega nam edinca se bo vršil v sredo, dne 9. t. m. ob 3. uri popol* dne iz drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 8. maja 1928.
Vilko in Irma Mazi, starši; Silva, Bre* da, Sonja, sestrice, in ostalo sorodstvo.
z večletno službo, zmožna slov. in nemškega jezika, išče službo v večjem hotdu v Dalmaciji, ob morju. Nastopi lahko 15. ma<ja. Ponudbe na upravo lista pod »Sobarica 907«.
Stanovanje
l—2 sob, kuhinje in pritikMu išče miren uradniški zakonski par (3 osebe) v novi ali stari hiši. Plača event. za pol leta v naprej. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Suho stanovanje 909«.
Uradnik
zmožen knjigovodstva in vsega pisarniškega dela, z dveletno prakso, želi premeniti sedanje mesto. Dopise na upravo lista pod »Juni — 899«.
Za
birmo
F.
ČUDEN
Ljubhana, PREŠERNOVA 1
Pekarija
s stanovanjem, v okolici mesta, se takoj odda. Ponudbe pod »Pekarija 906« na upravo  »Slov. Nar.«.
Več poslovnih lokalov
in velika odprta šupa se odda na
prometnem prostoru v Spod. Šiški.
Ponudbe pod »Obrtni lokali 889« na  upravništvo. S89
Ocarinjen je
oeb uvoznih uvoznih le tranzitnih pošiljk uskrbi oitro. skrbno in po najnižji tarifi RA.1KO TURK. carinski posred« atk. LJUBLJANA M*sarykow cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanj« carine po meni deklarira« nega blaga in vse Informacije brerpfačno 51'T
zastore, posteljna pregrinjala perilo, monogra me, obleke I. šr.
'ezc n*/flnefs> in oafcenejS'
mehanično umetno vezeni*
Matek & Mike*
LJubljana, Da Imatinov* ulica to
Entlanje, ažuriranje,  p red titranje ženskih ročnih del za trgo vino, šolo in dom.
Urejuje: Josip Zupančič, — Z« »Narodno tiskarno*: Fran Jezeriek, — Za opravo lo inseratni del lista: Oton Chriatot. — Val t L j ubija
\