Št. 172.
V Ljubljani, sreda dne 31, julija 1918»
Leto II.
11
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne.
Uredništvo in npravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3’—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 14 vinarjev.
Na delo za »NAPREJ!“
■Kakor je znano je »Naprej« na fronti prepovedan! Oficiialniegia sporočila sicer nismo debili, pač pa vemo, dal vetliilka večina naših na-roouikov sna fronti lista ne dobiva. 'Do iie za naš list precejšnja škoda, ‘ker ne tnaraJmio zahtevati ioid sodriuigov vojakov, da plačujejo naročnino, če 'lista ne dobivajo-. Pač pa -je nalloga, vseh nas, iki smo v zaledju, da našo agitacijo' za list podvojimo, ter storimo vse, da dobimo novih naročnikov lin odjemalcev teir .s tem nadomestimo škodo, ki jo imama vsl-ed si s te -matičnega preganjanja. Ne dajmo se ccJažrti od nikogar, časi so resni i.n naša vollja moira zmagaitoi. Na delo za ratziširjanje »Napreiia«! »Naprej« stane mesečno 3.50 K, posamezne številke pa 20 vinarjev.
_ Kadar nas najbolj preganjan jo, takrat nas kliče naša zavest najbolj m a energično delo.
»Novo društvo«, socialistična smotra, je izšla v Zagrebu. Naročnina do (konca t. -I. je 9 kron. Naroča se pri upravi Zagreb, Kačiče v a ulica, broj 9. a I. nadstr.
Izšla ie brošura »Demokratizem! in žen-stvo«, 'katero je spisala Alojzija Šitebii. Cena K l. Brošura je ilična in pediučna, zato jo našemu ženstvu toplo priporočamo.
Zmaga parlamenta.
Državni zbor je dokončal svoje »poletno zasedanj-e« in je odšel na počitnice. Večkrat so bile poletne počitnice poslanci pač zaslužili z bogatim, [napornimi delom. Kdor ne pozna par-lamenbaričnega obirata1, kdor presoja državni zbor le ipo videzu, ki ga čestokrat nudi zibo-ro-valna dvorana v zbor ovalnih dneh, ta more le misliti, da je izvrševanje poslanskega mandata nekako lepše lenarjenje. Niti slutnje nima o napornem delu resnično delavnega poslanca. Da je vmes tudi nekaj lenuh ar j e1 v, utegne biti reis. Toda takrat se počitnice niso pričele po mesece dolgem zasedanju, temveč komaj po dvaite-denskam. In vendar se dozdeva marsikomu, da se je opravilo težko delo. Morda itudii. Gospod Seidller je padel in proračunski provizo-rij z vojaškimi krediti je dovoljen. Da je padei Seidller, ni bila lahka stvar, zalkaj miož se je oklepal ministrskega stoilca z neko trdovratnostjo, ki nima primera. Ali je bil talko trdovraten iz lastnega nagiba ali na zahtevo 'drugih, ni še pojasnjeno. Padec Seidle rja je bila zmaga parlamenta nad absolutističnimi silami v državi. Te sile so bile nekajkrat na delu, da !bi odstranile nadležni parlament, vendar je naposled zmagalo mnenje, da bi bil zaenkrat še nevaren talk korak, ki bi odstranil parlament, ter bil vidni izraz oiktroaja v Avstriji. Vsaj kljub vsem pomanjkljivostim vre in kipi v državi kakor v čaroivnišikem kotlu. Neznosno trpeči narodi imajo vsaj to tolažbo, da obstoji za njih itrpljen-ja in ipritožbe mesto, kjer apelirajo na javnost. Toda parlament bi bil lahko več kakor je, ako* ne bi bila v-rtjna zmedla mnogim ljudem mišljenje, tako da so se zamislili v sanjavo bodočnost. Nacionalisti vsakega naroda mislijo, da strašna vojna nima nobene druge naloge, kakor da uresniči njih najdrznejše nacionalne struje. Pri tem pa prezremo, da vojna tira vse narode Avstrije bolj in bolj v propast. Ti ne vidijo-, da vojna v Avstriji ni ustvarjajoča, temveč le razdirajoča1. In pravtako tudi vladajoči ne misln na to, da se s temi razmerami ustvarja kurz, ki ne gre ne levo, me desno, ki ni nemški, ni slovanski, pač pa uničujoči.
Mož takoimenovanega nemškega kurza, dr. Seidier, je šel, miož brez kurza je prišel Dovolili so miti s itežavo proračunski provizorij, pretveza za absolutizem po § 14 je odstranjena ;in dana je možnost za nadaljnje »parlamen-tarično« vladanje. Narodi hočejo nedvomno
parlament, toda zastopniki narodov ne morejo pripraviti do. tega, da bi postal parlament gospodar v -državi. Sicer bi to ne bilo preveč težko. Parlamentu gre preuistrojitev Avstrije. Seveda, vsak narod jo hoče drugače, skupno je vseim le hotenje po izpremembi. Moči, na katere upajo razni nacionalisti, so vse enako uničujoče za vse, ker so prikrojene za nadaljevanje vojne do silovite odločitve. Kdaj pade ta? Gotova je, kakor da kdaj pride -odločitev, je polom starega sveta, popolno izčrpanje, pripravljanje tal, iz katerih ne bo več mogoče ostati. Zaradit-ega je nerazumljivo, da vlada llussareko-va caplja za Sei-dleirjevo glede nemškega državnega kurza. Dočim- se najbolj zagrizeni naoianallsti boje, izvajati 'iz svojih da--lekosežnih eiljeiv posledice, mislijo vladajoči še vedno na vzdržanje stare Avstrije in opuščajo nujno potrebo, da bi poiskali nove oblike za dobrobit narodov v državni skupnosti. Po staroavstrijskem govorniškem načinu, pomešanem z besedami, ki jih Izzove pomen dneva, se je predstavil novi ministrski predsednik zastopnikom naroda. Ako je bila napada, da se je državi dala le nekaka upravna vlada, tedaj je bila še tem večja napaka, da je nastopila vlada kot nekaka stalnejša vlada. Zakaj z imenovanjem Hussarekovim, je stopila obenem' v krizo ne le ker je nezmiselno, da bi svobodni poslanci zaupali večletnemu Sturgkhovemu § 14. ministra, temveč tudi, ker se Avstrija ne da več izlečiti s starimi mazili.
Seidller je odšel, toda ostale so na delu tiste moči, ki so mu vcepile takoimenovani nemški kurz in so mnenja, da se stara Avstrija more ohraniti s sito.
Parlament je entkrat pokazal svojo moč. Parlament je zmagal, vendar zirnaga ni poipoil-na. Vse, kar ise čuti iv Avstriji demokraltično, naj bi se strnilo v boju pnoiti onim, ki mislijo-, da^ je mogoče vladati avstrijske narode v teh te-žlkih časih po Metternilkoviih načelih.
Narodnostno vprašanje.
Naj važnejši pojtni.
Do sedanje svetovne -vojne lin še -v prvih njenih začetkih je bilo splošno razširjeno mnenje, da so narodnostmi boji le preostanek minulosti, ki pa bo popolnoma izginil v dobi imperializma. Moderna država je nadn-arodna, tako so splošno menili. In vendar so divjali narodnostni -boji v Avstriji in ckoilo nje že pred vojno. In ravno nacionalna nasipro-tstva so bila tisti razlog, ki je -onemogočil že pred vojno parlamentarizem. Nacionalna 'prizadevanja Jugoslovanov so povzročila na pr. balkansko vojno in so- vnela pred štirimi -leti svetovno vojno. Odslej -so postajala nacionalna vprašanja vedno aktualnejša -in so stepala vedno bolj v o-soredje. Samoodločba narodov je postala parola, pod katero se svet bojuje in pod katero je mog-ooe edino sklepati mir. Od vseh strani je bila (ta parola sprejeta, in vendar divja vojna le še dalje, ker zahteva vsak prizadetih tak-o samoodločbo, kakor jo baš »razume«. Kdor hoče narodnostna vprašanja prav razumeti, se mora palč natančno -in temeljito poglobiti v zgodovinske in gospodarske razmere posameznih narodov in narodnosti. Vsa z&y~.< vinska in gospodarska dejstva posameznega naroda -pa je treba metodično urediti in razlikovati njih posebnosti med seboj. Kdor hoče najrazličnejše pojme, ki jih kar mrgoli v področju narodnostnega vprašanja, razlikovati, da se obvaruje pred zmedami in konsuzijami ravno teh pojmov, mora paziti na to-, da ne -rabi za dva pojma iist-o besedo. To ni nikakšno dlakocepstvo, temveč neizbegljlvi pogoj jasnega mišljenja in jasnega spoznanja. Za proučevanje narodnostnega vprašanja je potreba1, ustva-
riti si jasne pojme o razliki pojmov naroda, narodnosti in ljudstva. Vsak teh treh izrazov i-ma čisto določen pojem, zato je nedopustno, da se zamenjujejo ti trije iz-nizi med seboj — kar se dogaja tako pogosto — in se vsi trije smatrajo za en pojem.
Pod narodnostjo razumemo predvsem skupino ljudi, ki jih moremo ločiti od drugih ljuid-i. Časih ne znači narodnosti le jezikovna skupnost, ampak tudi skupnost plemena. Vendar je pleme čisto nekaj drugega, ikakor narodnost. V prvih začetkih človeške družbe se krijeta sicer pojma narodnosti -in plemena, kajti v tisti dobi so govorili ljudje istega plemena tudi isti jezik. Toda čim bolj je mešal zgodovinski raiz-' voj narode najrazličnejših plemen med seboj, tem bolj je izginjala čistost plemen, -in vsaka jezikovna -skupnost vsebuje ljudi najrazličnejših plemen. Kadar se ljudstva civilizirajo, tedaj si prisvoje tudi skupno -ozemlje, kjer po-temi stalno prebivajo. Pri modernih narodnostih pa postane iz -skupnosti jezika skupnost književnega jezika. Iz skupnosti -in posebnosti jezika pa 'izvira tudi skupnost -in posebnost jezikovnih proizvodov, poezije, umetnosti sploh, mišljenja in čustvovanja. In odkar je mogoče vse te jezikovne in umstvene vrednote prenesti nal papir, so postale pristopne tudi drugim narodnostim. Tako ni na pr. grško mišljenje in čustvovanje oplodilo le Grkov, ampak -vso- kulturno Evropo. Cim živahnejši je mednarodini promet, tem večja je mednarodna -skupnost li-j teratur in kultur, tem manjša je posebnost kulture vsake posamezne jezikovne skupine. Moment, ki karakt-erizuje narodnosti je vedno le jezik in ne kultura. Skupnost jt/z&a ,7ayiisi /. vnaprej od čuta pripadnosti. Različnost jezika-rodeva -odtujenje, nerazumevanje, nezaupanje. In ljudje, ki so navezani na redni medsebojni promet, morajo iti za tem, da se razumejo-, da govore skupni jezik. Kjer so bili ljudje navezani redno na medsebojni promet, je bilo še v -prvih časih, ko posamezni jeziki še niso- bil tako zel-o diferencirani, kakor so danes, še zelo lahko mogoče doseči skupni občevalni jezik. Tako vidimo že v najstarejših časih človeštva razvit nacionalni čuit tam, kjer se stikajo različne narodnosti. Obljlka, ki jo dobi ta nacionalni čut je odvisna od načina stika s sosedno narodnostjo in je produkt -zgodovine. Vsak spada že od svojega rojstva k tej -ali oni narodnosti in jezikovni skupnoti. Jezik, ki ga govori okolica, v kateri je zrasel postane njegov lastni jezik, takozvani materni jezik. Z njim dobi svoje prve in najiglobočje vtise, druži si a z njegovo okolico, s katero deli koristi in cilje, trpljenje, radosti in boje. Tako postane posamezni sam .od sebe nujno del in član svok narodnosti. Vendar ji -nujno me pripada za vedno. Narodnost se more menjati. Že po tem se bistveno razlikuje od rasie. Kdor pa je član te ali one rase, se te ne more nikdar otresti, pripada ji po naravi. Z narodnostjo -pa je drugače. Vsak posamezni more zavreči svoj materni jezik in sprejeti drugega, ne da bi mogel s tem spremeniti svoje prirojene lastnosti. Obseg :po-sam-eznih narodnosti in ozemlje, na katerem prebivajo, sta podvržena neprestanim spremembam. Posamezna narodnost -more izginiti s svojega ozemlja, ne da bi -morali zato njeni individiji zapustiti ozemlje, kjer prebivajo, ne da bi morali poginiti. Ostanejo lahko še nadalje na svojem ozemlju, se množe in razvijajo-, in vendar lahko izgube svojo narodnost vsled političnih in ekonomičnih vplivov, ki zmanjšujejo in -omalovažujejo pomen in porabo njihovega jezika, dočim vedno bolj uveljavljajo in širijo pomen sosednjega. Taki vplivi so navadno nasilne narave in nastajajo- tam, kjer stanujeta dva naroda -drug poleg drugega. Močnejša in večja narodnost daje privilegirano sta-
lišče le onim, ki govore njen jezik, dočim 'napravlja one, ki .razumejo Je jetzik svoje manjše narodnosti brezpravne. Tako razmerje dveh narodnosti vodi lahko do propada manjše, šibkejše, pod okoliščinami pa more izizvati v njej odpor, energičen in odločen, jo krepiti in dvigniti na višjo stopnjo zavesti m življenjskih, e-jksistemčnih sil.	(Konec	prih.)
Beseda o našem šolstvu.
Znano de, dia 'je zanemarjeno naše slovensko šolstvo tako, kakor imenda nikjer drugje me. Pomanjkljiva uredba in nezadostno število ijudiskih šol de začetek maše šolske bede, meha ipa tudi ;ne piri naslednji stopnji šolstva, pri srednjih šolali. O tem »niti me govorimo, da nimamo slovenskih gimnazij, saj to vsakdo ve, samo tisti me vedo 'tega, (katerih Skrb hi bila, da ta kulturni škandal odstranijo. In vendar je vprašanje marodnega šolstva prav tako socialnega pomena in značaja, kakor vsaka druga zahteva, ki temelji na materialni ali duševni pogrebi poednica, naroda ali ceie družbe.
Vsiljevati človeku tujega duha im mišljenje v tujem jeziku se pravti, krasti miu njegoivo naravno lastnino (im ga ovirati v razvoju. To je ©no. Drugo pa se tiče pomanjkanja! srednjih šol, ki niso le neke srednjeveške potomke humanitarnih šol, ampak bi temeljile v potrebah današnje kultuinne, gospodarske im industrijske dobe. Mislimo pa tudi v ptrvli vrsti na šoile, ki Jih ziahteva tako nujno vsakdanje življenje in dnevne potrebe. Gospodarskih im obrtnih šm sploh šol praktičnega značaja, pa nimamo sko-ro nič. In ravno v temi smo menda majirevaiejiši narod v celi Evropi. Zato ml čuda, da nas smatrajo še vedno le za narod jezikoslovcev, ki nimamo za praktične, narod socialno in kulturno -dvigajoče potrebe nikakršnega zmislu. Razen c. kr. obrtne šole v Ljubljani, ki je šele par let ustanovljena, pogrešamo po celi domovini .takih šol, ki bi mogile znatno pospeševati gospodarski, obrtmi in industrijski položaj. In vendar ne more nihče trditi, da je imogoč primeren uspeh brez zadostne strokovne liizdbraz-be Ln praktične izvežbiamosti. Pri nas pa delajo tako, vsaj je to razvidno iiz šolskega ustroja, kalkor bi hoteli vzgajati le duhovnike, juriste in profesorje, poleg teh pa puščati obrtnike in delavce brez strokovne šolske naobrazbe. Letos nameravajo ustanoviti v Ljubljani prvo realno gimnazijo, ki jih us tam avl ja j o drugod že več let Jeli bo slovenska, je še seveda veliko vprašanje. Da pa je potrebna, o tem ni dvoma. Namenjena bo sicer tistim polklicom, kakor humanitarne gimnazije, razlika bo le v tem, da je sestava predmetov bolj smotrna današnjemu času im pride v pouk več času primernega zdravega duha. Mesto grščine bodo poučevali laščino, to je že ena praktična stran. V ostalem se menda spremeni pouk tudi v matematiki (računstvu). Tako smo po malem pričeli z izboljšanjem našega srednjega šolstva, ki pa je vedno še velika nepiopolnost sin ki bo zahtevalo temeljite preosnove.
No, nova demokratična iin socialno preurejena doba. bo izsilila sama ekonomično in ismo-treno uredbo šolstva, ki je velika rak-ran a' zlasti na našem jugoslovanskem1 telesu. Šolstvo usposablja človeštvo za delarzmožme moči. šolstvo pa jih tudi odvrača od konservativnih predsodkov in jih vstvarja samozavestnejše v boju za obstanek in razvoj., •
Politični pregled.
-- Cesarja Karla sporočilo rumunskemu kralju. Z Dunaja se uradno poroča: O'ustnam sporočilu, katero je cesar Karel meseca februarja letos po nekem generalštabu c m polkovniku poslal rumunskemu kralju, so nekateri nemški listi poročali, da nemška vlada ni bila poučena o misiji polkovnika Rande. Temu nasproti se ugotavlja, da se je bil tedanji vnanji minister grof Czeirnin o svoji nameri, predlagati cesarju, naj bi rumunskemu kralju odkril svoje mnenje, pogovorili z bivšim nemškim državnim tajnikom dr. Kuhlmammom v Brestu Litowskem. Tam se je tudi dosegel sporazum glede vsebine poročila, ki ga je imel polkovnik Randa prinesti rumumskemu kralju.
= Pet let absolutizma na Češkem. Deželni iz vrševalini odbor češiko-slovamske socialno demokratične delavske stranke na Češkem je izdal ob peti obletnici razrušenja deželne samouprave na Češkem oster protest proti temu, da mi še odstranjeno to nezakonito stanje. Odločno zahteva, da se konča uprava nekolikih
od vlade imenovanih birokratov in pričakuje, da bo dana deželna uprava zopet v roke zastopnikov ljudstva, od češkega deželnega zbora izvoljenih. Pravi pa, da bi sedanji deželni zbor, v katerem ima nemška buržoazija z visoko gospodo večino, ne bil pravi reprezentant volje narodov, ki prebivajo v tej deželi in radi tega zahteva takojšnjo izvedbo deželmozbor-skih volitev na podlagi splošne in enako volilne pravice.
= Poljaki in Nemci. S poljske strani se z vso odločnositjo zagotavlja, da je popolnoma izmišljena vest, da bi bil Poljski klub poveril sedanjega ministra Madejsfcega z isto nalogo, kakor jo je imel bivši minister Twardowsfci, namreč posredovalca med Nemici in Poljaki.
= Poslanec — vojni dobičkar. »Reiohs-post« piše, da govore v poslanskih krogih zelo o vojnih dobičkih poljskega posl. dr. Kolischer-ia, ki si je v vojni pridobil s špekulacijo s posestvi imetje, ki presega baje 50 milj. kron.
= Kriza v hrvatski vladi. Poročila 'iz Budimpešte javljajo, da vest o dcmisiji bana pl. Mihalovioa ne odgovarja resnici, iiin službeni komunike pravi, da ban v ralzgovoru z ministrskim predisedniikoim dr. W efcerle jem mi pomudil svoje ostavke in da tudi mi bila v diskusiji, Potrjuje pa se vest, da se poidbam dr. Krii-škovic nahaja v demisiji zaradi osebnih in stvarnih idiferemcij z banom. Vendar bo dr. KriškoVič še delj časa opravljal svoje posle.
= Na socialne demokrate so poklicali policaje. Iz Budimpešte poročajo: V starem parlamentu se je Vršil shod madžarskih klerikalcev, na katerem je prišlo do pretepa med klerikalci in navzočimi socialnimi damidkraiti. Sklicatelj shoda klerikalni poislanee Hrsizar je poklical 30 policajev na pomoč, ki so vodje socialnih demokratov odstranili iz sobe. Škandalmi prizori pa s tem niso ponehali, le povečali so se in shod so morali zaključiti.
= Izdajstvo na zapadni fronti. Kakor ob Piavi, tako se zdi, da so tudi ob Marni izdajalci krivi, da so se morali Nemci umakniti. Tako poročajo nemški listi. Francozi so baje natančno vedeli, da se bo pričela nemška ofenziva dne 15. julija. »Politiken« v Kodaniju na pirimer prinaša od svojega francoskega poročevalca izvajanja, v katerih pravi: Francozi so prav dobro vedeli za vse, kar se je godilo za nemško fronto. Na velikih zemljevidih so bile začrtane železnice, mostovi im mumiciijska skladišča, ki so jih bili Nemci skrivaj zgradili. Sijajna vohunska služba entente je vedela že par dni prej, kdaj in kje se bo izvršil napad. Za francosko fronto so vedeli do minute natančno, kdaj bodo pričeli Nemci z uničevalnim streljanjem. Zato so bile zavezniške čete popolnem pripravljen e. Pustile so, da je sovražnik nekoliko napredoval, .nato pa so pričeli iz skritih lukenj streljati s tisoči strojnih pušk na Nemce, med katerimi je vsled tega nastala
parnika.	T,	,
= Unikum v mednarodnem pravu. Kakor poroča Wolffov urad, je nemško vojno sodišče obsodilo bivše ukrajinske.ministre, ki so podpisali Bresit Litovski mir, a so jih Nemici odstavili in aretirali. Obsojena sta bivši ministrski predsednik Holluboivnč in vojni minister Zukiov-skfj na dve leti ječe, notranji minister Tkačen-ko, minister Gajevsfcij in drugi pa na eno leto iječe. Berlinski »Vorwarts« pravi, da je ta proces, ko nemško vojno sodišče sodi ministre tuje države, ki so poklicali nemške vojake v deželo in podpisali mir v Brestu Litovskem, pravi unikum v mednarodnem pravu.
= Nemške kolonij. Na posvetovanju angleške vlade s kolonialnimi vladami je bilo sklonjeno, da se ne vrne Nemčiji niti cina kolonija.
= »Uspeh« svetovne vojne. Štiri leta vojne so prinesla evropskim državam bilijon krom državnih dolgov. Biljem kron (tisoč milijard), to je več nego ljudsko premoženje Nemčije, Avstro-Ogrske in Anglije v mirnem času. Število mrtvih do zadnje nemške ofenzive se ceni na enajst milijonov, število vojnih poškodovancev na devetnajst mil j ono v.
— Več italijanskih socialističnih poslancev je odklonilo udeležbo pni od vlade naročam m komisijah za prehodne odredbe k miirovmmn razmeram. V italijanski strokovni .zvezi je po poročilu iz Chiessa, prišlo do protislovij m glasovanj, fci so vzrok .odstopu predseiclstv^
-- Francija kliče letnik 1920 pod oroz.n Iz Pariza se brzojavno poroča, da je voimi odsek francoske zbornice po govoru _ mimistr sike-ga predsednika Clemenceauja, ki je utemelje-val potrebo vpoklican ja starostnega letnika
192C, tozadevni zakonski rnačrit soglasno sprejel.
== Rusko brodovje v Sevastopolu je p I poveljstvom doma/čili častniiikov. Nemške ctbla-stii se baje nočejo vmešavati v notranje razmere tega brodovja.
— ^ Besarabsko vprašanje. Švicarski listi poročajo, da se je v besarabskem vprašanju dosegel sporazum med Rumunijo in Ukrajino. Na podlagi sporazuma odstopi Ruimiunija Ukrajini Chocim in Afcerman. Rumiumsfce čete so te kraje že zapustile.
= Brošuro kneza Lichnovvskega so razširili Angleži v 50.000 izvodih po Afriki. Povpraševanje še traja.
= Turčija daje zadoščenje Ameriki. Iz \Vasbingtoma se brzojavno poroča: Po naročilu turške vlade je Švedska obvestila Združene države, 'da bo Turčija dala zadoščenje zaradi aretacije osobja amerikamskega konzulata.
= ^ —	"foških vodah.
V razgovoru z zastopniki londonskega časopisja je podtajnik vojnega urada Združenih držav, Framdiin Roosevelt, izjavil:	Več	kalkor
250 ladij ameriške mornarice se sedaj trajno nahaja v evropskih vodah. To število se bo tekom leta še znatno povečalo. Amerikamci so vstopili v vojno še le lansko leto in bodo postavili v boj vse svoje moštvo in vso svojo moč, dokler emtenta ne izvoiuje popolno zmago.
= Amerika bogati. Iz Novega Jonka: V juniju je znašal uvoz v Združenih državah severne Amerike 112,622.000 dolarjev, izvoz pa 201,932.000 dolarjev.
= Roosevvelt je odklonil kandidaturo za mešto gou verne rja države Novi Jork in pravi, tla mora zediniti vse moči na vojne probleme 'in na mednarodne probleme rniru, ki mora odgovarjati vojni, in da jih mora posvetiti razen tega po vojski socialnim in gospodarskim pro^-blemcm.
— Japonska in holandske kolonije. Reuterjev urad poroča uradno, da trditev moskovskih »Izvestij«, glasom katere dobi Japonska za udeležbo v evropski vojni kot odškodnino holandske kolonije, 'ne odgovarja resnici. En-tenta — pravi Reuterjev urad — Japonski za udeležbo v vojni nikdar .ni predtajRBfe take o>d-
šfcodniiine.
Dnevne beležke.
— Še manj kruha v Ljubljani! Ljubljansko
prebivalstvo ne dobiva že domala poldrugo leto odmerjenih krušnih sadežev. Manj kruha pa dobiva sploh, molke le malokdaj nekaj in sedati se mora znižati s 1. avgustom še ta. krušna rac:ja’ Današnji ra/glas mestnega magistrata pravi, da se bode znižala krušna kvota na 125 gramov na dan. Pekli se bodo hlebčki po 500 g (prej po 700 g), da vsaj kruha me bo treba u-sitaviti. To bo trajalo nekaj tednov. Razmere prehrane v Ljubljani presegajo že vse meje in so take kakor to žele visoki in bogati gospodje, ki vse skupaj tako imenitno »vodiijo in komandirajo«. Naravnost nevestno je, kakor je z državnim gospodarstvom v prehrani. Konfi-scirajo, izdajajo odredbe, predpisujejo kazni, ni pa poštene volje, da bi kdo izvedel vse to. Vlada prepušča vse gospodarstvo majobskunnej-šim špekulantom na eni strani, na drugi strani pa dopušča brez prave brige v prometu in trgovini popolno anarhijo1, kakor bi hotela, da preskrbuje ta umazana in špekulativna anarhija v trgovini bogate sloje prebivalstva. Z na-redbatmi prepreča, da blago me pride na trg, ne skrbi pa potem za redno poslovanje aproviza-cijskih ustanov. Ali si more kdo misliti še večji nezmiisel, še večjo površnost, če to ni namen? Delavstvo naj dela in strada, lenuhi maij pa počivajo in uživajo; to je morala mašili razmer! — Cena posameznim hlebčkom bo odseil j 27 h, posamezni raciji pa 7 h.
— Javno posredovanje za delo. C. kr. ministrstvo za socialno oskrbo, ki je uredil« sedaj splošno potrebno posredovanje za delo, namerava ustanoviti v vseli kronovinah deželne posredovalnice za delo, ki naj vplivajo potem tudi na vsa večja mesta, da ustanove^ali občine same ali pa kaka druga društva splošne paizvodovalnice za delo. Družba avstrijskega srebrnega križa je stopilo tozadevno že v stiiK z socialnim ministrstvom, in Sklenilo ustanoviti v vseh večjih mestih splošne poizvedoval-
nice za1 delo.	.	... ,
 Nekaj za mestno aprovizacijo. Delavec
nam piše: Lansko leto je ».Naprej« grajal, da jc meistnia aprovfliMiciia! delnici inickteimm toltoratjeiTi
po 15 % 'krompirja, idiolaiim «o Pstaili olkiraji <dio-biili manj. Letos je imestna aproivlizaoilja delila jajca po deset komadov na asiebio>. 'Prodala jiili rje pribdižin-o ipcaliavtoo lofkrajam, a sedaj za ostale 'Okraje mi me duha me sluha, ali bomo kaj dobili milil ne. Vprašal bi, zakaj imestna aproviza-cija mi deiliiila po 5 jajc ma eisebo im vsem okra-jam? Še melkaj drugega: Sedaj se delil mast, ki jo dobe samo tisti, ki imajo lizikaizmiico za julij. Ne smerno pozabiti, da so miam izkaznice za ju-iliij odrezali pred dvemii tedml, iko simlo debili krompir manije. Zakaj talko? Glede masti bii bilo treba pač jasino povedati razloge, sicer pa rvoibče uivesti sistematična razdeljevanje.
— Odpust letnika 1868. Kakor poroča dunajska »Zeit«, je vojna uprava odredila, da se rojstveni letnik 1868. trajno odpusti in sicer da se odpuste vsi oni vojaki tega letnika, ki imajo pravico do poljedelskega dopusta.
— Določitev živilskih cen. Dne 16. avgusta se bo kakor vsako leto s pričetkom novega žetvenega leta izvršila revizija in nova določitev živilskih cen. Količina kruha, ki odpade na posameznega državljana se bo zvišala.
— Letošnji mak zaplenil -država, kaikcir je storila to tudii lansko leto. Prevzemna znaša 250 krom za 100 kg.
— Prepovedana razglednica. C. kr. Ijuib-Jjamska policija je prepovedala razširjanje razglednice s sliko poslanca 'dir. Korošca im z napisom »Dvignite glaive ...« •—- Prepoved bo gotovo pripomogla k rešitvi domovine!
— Tramvajski voz je včeraj popoldne Pred škofijo, kjer polagajo rnove tračnice, skočil s tira iiin je bilo precej poisla iin težav, prodno so tga zopet spravili ma tir. Pri uravnavanja se je 'bila nabrala mnogoštevilna gruča gledalcev. Zaradi te mepr.ilike je bil cel promet dobre tri-četrt mre v neredu.
— Vrhniško pivovarno, ki je bila doislej last Kreditne banke v Ljubljani, de kupil sim ljubljanskega mesarja Korenčana, Minko Korenčan za 400.000 kron.
— Nezgoda na železnici. Na progi Zagorje-Sava se je ustavil za kratek čas neki transportni vlak-. To priliko sta uporabila dva topničarja, da sta izstopila. Ko se je vlak zopet začel premikati, sta hotela vstopiti. Med tem pa je enemu izpoddrsnilo, da je padel pod kolesa, ki SO mu zmečkala levo nogo, drugi pa je bil težko poškodovan na glavi. Oba so prepeljali v ljubljansko bolnico.
— Ukradeni transmisijski jermeni. Posestniku in Strojanu. Avgustu Terpmcu v Kamniku na Gorenjskem je bil ukradem iz mlina 10 do 12 metrov doftg transmisiijsiki jermen, vreden 800 krom.
— Žrtve ročnih granat in drugih eksplozivnih snovi na Goriškem se tnnože. .Skoro ni dneva brez nesreče. V petek, dne 26. t. m. je našla neka žena med Prevalom in Solkanom vrečo ročnih granat. Ne vedoč, kaj je v vreči, je vrečo stresla na tla. Pri tem so granate eksplodirale in žensko nevarno ranile. Zensko so prepeljali v goriško bolnico, kjer bo težko okrevala.
— Tržaško namestništvo je razpustilo občinski odbor v Motoivunu v Istri.
— Žrtev svoje žene. V občini Birje pri Ri-hambergu je ustrelila gostiln mar jeva žena svojega nmoža, Mihaela Kljuna s petimi streli im se malto samo javila z besedami:	»Hudiča	-sam
ubila«. Med obema je vladal večen kreg in prepir, ki je končno končal z žaloigro. Svoje hčere je 'Odpravila usodnega drne z doma im ko je prišel molž z dela domov, je izvršila žena svoje krvavo delo. Žena pride bržkone pred tržaško porotno sodišče.
— Beli sužnji. V »Arbeitenville« od 25. julija je interpelacija nemških socialno demokratičnih poslancev v zadevi 151etnega Frana Robina, ki jo bil uslužben v usnjarni Hermana Berga. Fant je bil trpinčenja sit in je nekega dne ušel ter stopil v delo pri nekem kmetu blizu Marenburga. Berg ga je pustil izslediti po orožnikih, na kar ga je vrgel čisto po srednjeveško v »zapor«, neko luknjo v kleti. Fantu, ki je umiral že skoro gladu, je sestra šele tretji dan mogla prinesti jesti, ker prej zanj vedela ni. Nato je šla na štacijsko poveljstvo, češ, izpustite brata, saj še ni vojaščine obvezen. Kljub temu so fanta držali v »ječi« sedem dni! Šele, ko so se pričeli gotovi krogi za stvar energično zavzemati, je bil fant izpuščen in rešen svojega mogočnega mučitelja... 1 ake stvari spominjajo močno na srednji vek. Danes so možne le še menda pri tem H. Bergu, danes vojnodobičkar-skem milijonarju.
— Železniška nesreča v Mariboru. V petek zjutraj ob štirih so hoteli v Mariboru štirje črnovojnliki priti .s kolodvora preko železniškega rmostni na drugo stran Drave. Na sredi mostu sta jih izin enačila križajoča ise brzovlaka. Eden vojak je hi,l smrtno povožen, drugi težko ranjeni, finega je zračni pritisk vrgel v
Dravo, kjer je utonil, -edem ipa se je srečno ‘rešil. Težko ranjeni vojak je v bolimiiicd umiri.
— Vprašanje glede razstrelbe na Pragerskem. Socialno demokratični poslanci Resel in tovariši so naslovili na domobranskega ministra radi odškodnine vsled razstrelbe na Pragerskem škodo trpečim vojakom nastopno interpelacijo: Dne 4. decembra 1917 ob treh zjutraj je eksplodiral na postaji na Pragerskem municijski transport, vsled česar je imelo več mož, ki so se peljali na dopust, znatno škodo. Bilo je tudi nekaj mrtvih in ranjenih. Mnogi so izgubili vse, kar so imeli seboj. Interpe-lantje zahtevajo zanje vso odškodnino.
— Akademija v pohabljajočih umetnosti na
Dunaju otvoiri novo šolsko leto 7. icktoibra 1918. Vpisovanje učemceiv se vrše 7. iin 8. -oktobra. Za vstop v splošno slikarsko' šalo- je potrebna z 'dobrim vspeboim1 končana spodnja srednja ! šola. Napraviti rje treba za vstop v akademijo poseben izpit, da se pokaže sposobnost učenčeva za akademijo-.
— Niti rake v ni! »Arb.-Ztg.« naznanja, da niso mogli dobiti z-a štirimesečnega otroka mehaničnega delavca Antona S., ki je umiri 20. julija, po celem Dunaju rakve. Fi-Mjala mestnega pogrebnega zavoda v Iiernateu mi 'imela liakve ter je poslala delavca v zaseben pogreben zavod. Tu so pa hoteli za rakov za Štirni mesečnega 'Otroka 150 K. Talko odiranje me-iposeidujočih slojev je vendar nesramno. Toda ljudstvo kliče zaman po pomoči.
— Češki socialisti so začeli izdajati poid redakcijo univ. prof. d.r. Fr. Kneijči-ia revijo češkega socializma »Budioiurnio« (Bodcčno.) Prva številka je izšla te dmi.
— Strogi ukaz nadškofov o otrocih na župnijah. Praški nadškof Huyn je izdal naredbo, po kateri ne smejo biti v župniščih nikaki otroci. Po tej naredbi so morali vsi župniki, ki so imeli na pr. kakega otroka — siroto pri sebi, jo poslati proč. Knezoškofijiski svetnik dir. Josip Soukup je moral sedaj radi tega odstraniti iz svoje župnije svojo sestro — vdovo, ki mu je gospodinjila, a imela je — otroke. To so dobrote krščanske 'ljubezni!
— Policija na Reki zaplenila za 60.000 kron zlata. Zadnji petek ije aretirala reška policija nekaj oseb, ki so prodajale zlato. Domnevajo, da utegne biti to cino zlato, ki so .ga nedavno pokradli v Budimpešti. Več oiseb soi vtaknili v zapor, zaplenjeno zlato v vrednosti 60.000 kroin -pa so shranili, dokler se ne izkaže, odkod je prišlo.
— 17.000 otrok na prehrani. Kakor javljajo hrvaški listi, se nahaja sedaj že preko 17.000 siromašnih otrok .iz jugoslovanskih krajev na prehrani na Hrvaškem in v Slavoniji.
:—Za eno uro vožnje 100 kron. V Andrassyjevi ulici v Budimpešti je zahteval neki izvošček od nekega gospoda 100 kron za vožnjo ene ure. Ker se je gospod branil plačati 100 kron, ga je izvošček pretepel z bičem. Izvoščka so zaprli.
—■ Zlata v vrednosti šestdeset tisoč kron je te dni zaplenila policija na Reki. Zaplenjeno blago je najbrž V zvezi z veliko tatvino v Budimpešti.
— Slovanski jeziki sp izključeni od poštnega prometa z Ukrajino. C. kr. pošt. iin ibnz. 'ravnateljstvo v Bnnu je izdalo po poročilu »Del. Listov«, sledečo zanimivo nareidbib: Pismene ipošilluatve se pošiljajo v Ukrajino pod naslednjimi pogoji: Pašiljatve morajo biti napisane le v nemškem, madžarskem, rusinskem (ukrajinskem) ali francoskem jeziku; stenografija ali -domenjena pisava je izključena. Adresa mora biti napisana v latinici (v slučaju imed vrstami v cirilici). Na odpošiljatvi se mora odpošilja-felj podpisati. 'Porečamje o vojaških zadevah nri pripuščemo. Pašiljatve, iki ne odgovarjali© temu, se vrnejo! Čeh, Poljak, Slovenec, Hrvat, Srb,
‘ rmun, Italijan je izključen od poštnega •meta z Ukrajino, hoče-li ipilsati v svojem maite-riniskem jeziku — toda Francoz sme pisati v svoji 'materinščini iiiz Avstrije v Ukrajino. Nii-li to popolnoma »avstrijsko«?
— Pet oseb ubitih od letala. »Breslaueir Ztg.« poroča iz Schombaciha: Tu se je zgodila strašna nesreča. Ko je odhajalo neko letalo, so se zrinile stotine ljudi tako gosto k zrakoplovu, da je .zavozil ta v občinstvo, pri čemer je ubil pet oseb. Več -oseb je dobilo težke poškodbe in so bile odpeljane v boJniščnico.
— V Nemčiji in — pri nas. V Vratislavi (Breslliau v nemški ŠlezijO je določena za krompir maksimalna cena 30 fenigov, t. ij. 50 h. Pri mas v Ljubljani pa prodaja magistrat krompir po 1 K 20 vin., ozir. 1 K. V okolici ga ne dobiš od kmetov, če ga dobiš, pa v zamenjavo. Čudno je pa vendar, zakaj je lahko v Nemčiji vse toliko cenejše ? ...
— V Nemčiji dosti premoga. »Koihlemim-terassont« piše, da se pri nas v drugi polovici junija produkcija premoga ni izboljšala, dočim je dosegla ta v Nemčiji rekordno ista,nje. Pošilja tve rjavega češkega (!) premoga so prihajale popolnoma po načrtu (!!). Temu verjamemo popolnoma. Toda preskrb o vanje naše produkcije in našega koinzuma s češkim premogom se je pa razvijalo' popolnoma, drugače, kot po načrtih. Pa kaj! Nemčija je vedno prva.. !
— Bilance avstrijske in francoske banke. Pariška Francoska banka ima v prometu sedaj 29.148 milijonov kron, Avstro-Ogrska pa le 24.000 milijonov kron. Dalje je izposodila Francoska banka tamkajšnji vladi doslej 19.000 frankov, Avstro-Ogrska pa naši le 18.000 milijo-| nov kron.
Volna.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 30. julija. Uradno se razglaša: Na italijanskem bojišču topovski boji in motilni ogenj proti v ozadju ležečim krajem. Na albanski fronti je sovražnik obnovil svoje napade na naše pozicije ob južnem’ bregu reke Semeni in na gorskem hrbtišču Malega Silovesa. Vsi napadi so se razbili ob trdovratnem odporu naših čet. Posebno pohvalo zaslužita budimpeštanski brambovski bataljon III./29. in ogrski lovski bataljon št. 36.
Ljuti boji na novi zapadni fronti.
Berlin, 30. julija. Armadna skupina kraljeviča Ru-prechta: Živahno poizvedovalno delovanje. Delni napadi Angležev v pokrajini Marrisi in na obeh straneh Ayettc so bili zavrnjeni. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Na bojni fronti je napadel sovražnik naše nove črte severno Ourcqa in naše postojanke na gozdnih višinah jugozapadno Reimsa z močnimi silami. Francozi, Angleži in Američani so bili zavrnjeni z najtežjimi izgubami za sovražnika na celi njihovi bojni črti. Težišče sovražnega napada je merilo proti fronti Hartennes-Fere en Tardenois. Tu so naskakovali gosti napadalni valovi sovražnika dopoldne in popoldne zopet in zopet. Ob naših črtah, deloma v naših protisunkih, se je zrušil njih naskok. Popoldne je razširil sovražnik svoje napade čez Fere en Tardenois proti vzhodu do gozda d' Ygny. Imeli so ravno tako malo uspeha, kakor delni napadi, ki jih je izvršil zjutraj v gozdu d'Ygny, v večernih urah pa na široki fronti zapadno Ville en Tardenois. Jugozahodno Reimsa je obnovil sovražnik med Chambrecy in Vrigny, na nekaterih mestih do petkrat, svoje napade in jih je nadaljeval še pozno zvečer v silnih delnih napadih. Bil je povsod krvavo odbit. V Champagni smo pregnali sovražnika iz jarkov, ki jih je še imel zasedene izza napada z dne 27. junija, in smo vzeli sovražno opi-rališče severovzhodno Perthesa.
Bojne sile na zapadni fronti.
Ženeva, 30. julija. Milanski »Secolo« poroča, da je imela ententa početkom meseca julija na zapadnem bojišču kakih pet milijonov mož, dočim so imele centralne države na teh bojiščih približno tri milijone vojakov. — Pariški dopisnik »Secola« je izvedel, da vrši ententa zadnje priprave v svrho, da omogoči odločitev na zapadu.
Nova zimska vojna.
Lugano, 30. julija. Glasom poročil »Corriere della sera« je francoski vojni minister v poslanski zbornici izjavil, da se vojno vodstvo pripravlja na novo zimsko vojno in da računa z njeno potrebo.
Zadn?e vesti
Kriza v prehrani je minula.
Dunaj, 30. julija. V razgovoru z zastopniki časopisov je minister za ljudsko prehrano dr. Paul izjavil: Kriza je malone premagana in se najbrže ne povrne več. Preskrba s kruhom in moko stopi meseca avgusta v pravilni tir. Žetev obeta mnogo, dasi je v raznih delih države različna. Nalivi zadnjih dni so razuntega na rast okopanine krompirja in repe kakor tudi na uspevanje koruze izredno ugodno vplivali. Radi bolje košnje bo tudi mogoče živino tekom poletja izdatneje krmiti, tako da bo v jeseni več mleka in mesa. Kajpada treba tudi še nadalje zelo štediti, kar nam veli že pamet in previdnost. Z Ogrsko smo se dogovorili radi preskrbe armade. Ko bo znan izid žetve, se sklenejo še drugi dogovori, tako da bo preobilica ogrske žetve Avstriji v korist. Prihodnje leto nam pojde bolje. Urad za prehrano ljudstva pa mora urediti previdno gospodarstvo, da bo moglo ljudstvo zadostno izhajati celo leto.
B e r 1 i n , 30. julija. Kakor se v poučenih krogih zatrjuje, se bodo dne 19. avgusta racije živil na novo določile. Računa se s tem, da se zviša racija kruha; ostale racije pa ostanejo zaenkrat neizpremenjene.
Zborovanjo načelnikov avstrijskih strokovnih organizacij.
D u n a j, 30. julija. V nedeljo in v pondeljek se je vršilo na Dunaju zborovanje načelnikov avstrijskih stre-
kovnih organizacij, v katerem se je razpravljalo o vprašanju prehranjevanja in plač, kot edinem vprašanju. Navzočih je bilo 189 odposlancev kot zastopnikov 55 strokovnih organizacij. Strokovni tajnik sodrug Hueber je predlagal resolucijo, ki vsebuje naslednje zahteve delavstva:
Energičen in smotren nastop proti neprestanim navijanjem cen vseh za življenje potrebnih sredstev. Preureditev živilčih cen. Nameravano zvišanje cene za moko in kruh mora izostati in morebitni deficit, ki utegne nastati pri razdeljevanju kruha in moke, mora prevzeti državna blagajna. Kvoto onih, ki se sami preskrbujejo, je omejiti na najmanjšo mero in vtihotapljanje žita v mline jo treba potlačiti s prepovedjo svobodnega prometa z žitom. Zvišanje kvote vseh živil za delavce in nastavljen-ce. Delavcem in nastavljencem se mora odkazati oblačilo, obuvalo in perilo.
V nedeljo zvečer je bila deputacija delavskih zastopnikov pri ministrskem predsedniku, ministru za javna dela in ministru za socialno oskrbo, ki so razložili depu-taciji stališče vlade glede delavskih zahtev. Ministri so izjavili, da je nemogoče zvišati kvoto živil, ker bi bila vlada v kratkem zopet prisiljena, da kvoto zmanjša. Edino, kar so obljubili, je bilo to, da sestavijo komisijo, ki se bo bavila z vprašanjem, kako spraviti plačilne razmere z živilčnimi cenami v soglasje. V pondeljski seji je poročal sodrug Hueber zbranim načelnikom o pogajanjih z vlado. V daljši debati je sprejela skupščina sklep, v katerem izreka, da jemlje vladino sporočilo na znanje, da pa to sporočilo nikakor ne zadovoljuje zastopnike strokovnih organizacij in naroča strokovni komisiji, da se še nadalje pogaja z vlado. Posameznim strokovnim organizacijam se svetuje, da se, dokler ne postanejo razmere nevzdržne, poslužujejo dobro se obnesUh organizacijskih sredstev, da izenačijo nezmerno draginjo z zvišanjem plač. V drugi resoluciji so protestirali proti militarizaciji in pozvali socialno demokratično frakcijo v državnem zboru, da skupno s strokovno komisijo doseže pri vladi tozadevno rešitev neznosnih razmer. V tretji resoluciji jo izrazila konferenca svojo željo in voljo po miru na podlagi sporazuma vseh narodov in pošilja strokovnim organizacijam vseh dežel najpresrčneje bratsko pozdrave. Dalje smatra skupno zborovanje vseh strokovnih zvez celega sveta za čin, ki bi jačil in pospeševal pri vseh narodih voljo za mir.
Baron Hussarek in Poljaki.
Dunaj, 30. julija. Poljski listi objavljajo naslednjo informacijo:	Baron Hussarek ni prevzel nikake ob-
veznosti, da bi nadaljeval Seidlerjev kurz. Novi ministrski predsednik namerava Čehe zopet poklicati v kabinet, če bo mogoče izvesti parlamentarizacijo ministrstva, kar se utegne v jeseni zgoditi. Na podlagi zanesljivih poročil se sme trditi, da baron Hussarek za hrbtom Poljakov ne bo ničesar ukrenil, kar bi.merilo proti njim. To pomeni, da se vrne zopet era cesarja Franca Jožefa.
Izboljšanje in podraženje telefona.
Dunaj, 30. julija. »Slavische Korrespondenz« poroča, da se avstrijsko telefonsko omrežje polagoma izpopolni in da se obenem tudi poveča število telefonskih aparatov. Na Dunaju se nameravana izpopolnitev izvrši še tekom vojne. Poštne in telefonske pristojbine se primerno zvišajo.
Ogrski parlament?
B u d i m pesta, 30. julija. Posl. Geza A ti tal (delovna str.) je polemizirali proti izvajanjem avstrijskega finančnega ministra glede kvote itn navijanja oen. Nasproti izjavi avstrijskega finančnega mlnlistra, da je vprašanje glede restavracije opustošeuih ozemelj odprto, je pasi. An tal dejal, da Ogrska nikakor ne more gmotno doprinašati sredstev za zopetno pov-zdigo vsled vojne opustošenih avstrijskih dfi-žel. V istem zm.islu je govoril tudi finančni .'minister Popovics. Predloga glede davka na vojne dobičke avstro-ogrske banke je nato zbornica končnoveil javno sprejela. Prihodnja seja se vrši jutri dopoldne.
Nemški plen v četrtem letu.
Berlin, 30. julija. Nemci so dosegli v četrtem vojnem letu naslednje uspehe:	Zavojevali so na vzhodu
198.256 km5, v Italiji 14.423 km3, na zapadu 5323 km2, skupaj torej 218.002 km2. Dalje so zasedle nemške čete na Finskem 373.602, v Ukrajini 452.033 in na Krimu 25.725 kma. Zaplenili so tekom zadnjega vojnega leta 7000 topov, 24.000 strojnih pušk, 751.972 pušk, 2,867.500 kosov artiljerijske municije, 102,250.900 kosov inianterij-ske municije, 2000 letalnih strojev, 200 priveznih balonov, 1705 vojnih kuhinj, 300 tankov, 3000 lokomotiv, 21.000 železniških voz in 65.000 ladij in drugih plovbe-nih sredstev. Število vojnih ujetnikov v tem letu znaša 838.500. Vsega skupaj ima Nemčija ujetnikov dosedaj tri in pol milijona.
Velika železniška nesreča.
Berlin, 30. julija. Vsled poškodbe loko-motiive na postaji Landsbcrg je nastal požar. Zgorelo je sedem železniških vozov. Kakor se
je dosedaj dognalo, je 40 oseb mrtvih in 21 težko ranjenih.
Oblačilno vprašanje v Nemčiji rešeno.
Berlin, 30. julija. Državni komisar za preskrbo z oblačili je na nekem shodu v Draiž-danin izjavil, da je oblačilno vprašanje vsled razvoja nadomestilnc industrije v splošnem u-godno rešeno, in da se bode že tekom letošnjega leta lahko oddajalo nadoiriestilno blago, ki bo za vse, izvzemši dojenčke, vsem zahtevam zadostovalo. Upanje sovražnikov, da bi nas pomanjkanje surovin za oblačila prisililo k sklepu miru, da je popolnem: neutemeljeno'.
Dogodki v Rusiji.
Berlin, 30. julija. Tukajšnje rusko poslaništvo razglaša, da vest o umoru voditeljev levičarskih socialnih revolucionarjev, zlasti o umoru Spiridonove, ne odgovarja dejstvom. Rusko poslaništvo izjavlja nadalje, da so naslednja mesta trdno v rokah sovjeta: Vologda, Arhangelsk, Kazanj, Volisk, Spask in Jekaterinburg.
2 e n e v a, 30. julija. Češko - slovaške čete so zavzele Jaroslav ter korakajo proti Moskvi. Pridružujejo se jim številni uporni kmetje.
Okrožnica italijanske socialne demokracije.
C h i a s s o, 30. julija. Kakor poročajo italijanski listi, je sklenilo vodstvo italijanske socialne demokracije prirediti nekak referendum, po katerem :se bo pismenim potom razpravljalo o vprašanjih, ki je o njih nameraval razpravljati kongres, katerega je vlada prepovedala. Gre tu posebno za smeri in taktiko socialno demokratične stranke napram narodnemu in mednarodnemu položaju. Odgovori naj se vpošliejo do 15. septembra.
Vzhodnosibirska vlada odstopila.
Pariz, 30. julija. »Agence Havas« poroča iz Vladivostoka: Celokupna vlada v Vladivostoku je podala svojo demisijo.
Anglija koncem četrtega leta vojne.
London, 30. julija. Lord Curzan je imel ob neki priliki govor, v katerem je izjavil naslednje:	Vsi	smo
mnenja, da v našem taboru koncem četrtega vojnega leta odločnost ni niti najmanj popustila. V prvih urah je izgubil sovražnik več ranjenih in mrtvih, kakor je to Kdaj slutil. Zguhll Je iniciativo !n nas udarec je znatno zrušil moralo in odločnost njegovih čet. Momentano imamo pod orožjem sedem milijonov mož, od teh so trije mi-ljoni v inozemstvu. V generalu Fochu so našli zavezniki genija. Končno je naglašal govornik gmotno pomoč, ki so jo nudili Angleži zaveznikom in dejal, da je bila Anglija njihov trgovec.
Anglija in Rusija.
London, 30. julija. »Daily Mail« poroča iz Vladivostoka:	V	svojem	odgovoru	začasni sibirski vladi je
Anglija izjavila, da merijo njeni ukrepi le na politično in gospodarsko obnovitev Rusije brez vmešavanja v notranje zadeve.
Aprovlzacija.
Zmanjšanje krušne racije. V včerajšnji izredni seji je .mestni aprovizačni odsek bil primoran pritrditi predlogu, da se zmanjša krušna racija na 125 gramov in se bodo odslej pekli hlebčki po 50 dkg, mesto dosedanjih 70 dkg. Cena hlebčku je 28 vin. C. kr. deželna vlada, žilno-prometni zavod in mestna aproivizacija so storili vse, da bi preskrbeli Ljubljano z zadostno množino moke, vendar so bila vsa prizadevanja brezuspešna. Z največjo težavo se je dobilo vsaj toliko moke, da bo mogoče peči kruli v zmanjšani raciji.
Meso na zelene izkaznice B štev. 1401 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1401 do konca prejmejo goveje meso v četrtek, dne 1. avgusta dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 8 do 8. š)tev. 1401 do 1600, od 8 do pol 9 štev. 1601 do 1800, od pol 9 do 9 štev. 1801 do 2000, od 9 do pol 10 štev. 2001 do 2200, od pol 10 do 10 štev. 220T do konca.
Mast za IX. I. in II. okraj se bo delila v vojni prodajalni v Gosposki ulici po sledečem redu: v četrtek, dne 1. avgusta popoldne pridejo na vrsto stranke IX. okraja šit. 1 do 400, v petek dopoldne št. 400 do konca instranke I. okraja št. 1 do 300, popoldne št. 300 do 700, v soboto dopoldne št. 700 do konca in stranke II. kraja št. I do 400. Mast dobe po 20 dkg na osebo — izključno le one osebe, ki imajo nakazilo za mast s kuponom za mesec julij. Gena 48.— K za kilogram. Posodo je prinesti s seboj.
Sladkor na izkaznice štev. 63 se dobi v trgovini gosp. Khama, Miklošičeva cesta.
Listnica uredništva.
A. H. »Demokracija« ni bila oiblaisitveno prepovedana. U. P. B. Vašemu bratu se list lahko pošilja. Ofioije/Ime prepovedi nimamo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petelan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Razglas.
Ker je dovoz krušne moke postal v zadnjem času povsem nezadositen, ter so tudi vse najodročnejše intervencije c. kr. deželne vladie, žitno-prometnega urada in mestne aprovizacije imele začasno le delen uspeh, diočiim je zadostna, pomoč obljubljena šele za prihodnje tedne, je prisiljena mestna aiprovizacija, ako se hoče izogniti popolni ustavitvi peke kruha za nekaj dni
začasno skrčiti dnevno krušno racijo na 125 gramov
Oil latri dna 1. avgusta se bodo torej pekli hlebčki po 500 gramov (mesto dosedanjih 700 gramov) ter se bo kakor dosedaj na vsako posamezno krušno karto dalo četrt hlebčka. Cena. hlebčku se zniža na 28 vin., oz. posamezni raciji na 7 vin. Na podlagi prejetih obljub je povsem opravičeno upanje, da bo to neliubo toda neizogibno skrčenje itak že nezadostne krušne racije trajalo le nekaj dni in da bo v najkrajšem času zopeit mogoče izdajati vsaj dosedanje polne racije.
Občinstvo naj blagovoli s potrpljenjem, prenesti tudi to trdo preskušnjo, ki je že preje zadela tudi celo vrsto drugih mest. Storilo &a bo od strani vseh pristojnih .čini tel jev slej ko prej vse, da se doseže čim hitrejša pomoč. Najpotrebnejše sloje prebivalstva se bo oškodovalo z izdajo masti, sladkorja in cikorije v pomožni akciji. Drugih nadomestil za sedaj ni na razpolago.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 31. julija 1918.
Za odisotnega župana:
Dr. Karl Triller, podžupan.
v Zagorju ob S. reg. zadr. z oni. por.
Zadruga Je najboljSe aproviza-cijsho mesto, ki preskrbljuje z vsemi potrebščinami svoje člane po na najugodnejših cenah.
Član konsumnega druStva iahko postane vsakdo.
Vstopnina in delei sta razme-roma majhna.
Delei se lahko odplačuje v n rokih.
Marmelada na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo marmelado v četrtek, dne 1. avgusita in v petek, dne
2. avgusta pri Miihlclisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: V četrtek, dne 1. avgusita od 8. do 9. dopoldne št. 1 do 180, od 9. do 10. št. 181 do 360, od 10. do 11. št. 361 do 540, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 540 do 720, od pol 3. do pol 4. št. 721 do 900, od pol 4. do pol 5. št. 901 do 1080, od pol 5. do 'pol 6. št. 1081 do 1260. — V petek, dne 2. avgusta dopoldne odi 8. do 9. št. 1261 do 1440, od 9. do 10. št. 1441 do. 1620, od 10. do 11. št. 1621 do 1800, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 1801 do 1980, cd pol
3. do poli 4. šit. 1981 do 2160, old poli 4. do pol 5. št. 2161 do 2340, od poli 5. do pol 6. št. 2340 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 kg marmelade, kg stiane 2 K.
Krušne komisije bodo uradovalo v petek, dne 2. im v soboto, dne 3. avgusta od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo v petek izkaznice za sladkor in milo, v soboto izkaznice za kruh.
:eziie]