31. sto v._V Kranju, dno 5, avgusta 1905._VI, leto. GORENJEC ===== Političen in gospodarsKi list ======== Izhaja vsako soboto zvečer. Stane za eelo lelo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši it. 10B nasproti iupni lota I K. Za dni(f<> države stane K 6*60. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — Upravništvii naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naroi'he brez istodobne vpnšiljalve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petit-vrslo 1(1 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo fmnkirati. — Rokopisi se ne vračajo. Čudne razmere pri c. kr. avstrijskih drž. železnicah. Škofja Loka, koncem julija 11)05. Ravnateljstvo imenovanih založnic v Trstu jo sprejelo lansko loto blizu 40 uradniških ašpiranlov, večinoma i/, Trsta, in tudi nekaj Nemcev, katere sedaj pošiljajo prakticirat na progo Ljubljana-Trbiž. Tako se nahajata dva loh tržaških ašpiranlov Labonov jeden tam gori v Lescah, kaleri komaj za silo lomi slovenščino, drugi baje lf o/.enjen p;i v Ralcčah-Bcli peči, kaleri jo Ird Lah in no umejo nili besedico našega jezika. Mogočo, da se je poslalo nokaj teh laških ašpiranlov tudi na drugo postaje gorenjsko prn^o in na glavno progo Pontabclj-Št. Valentin; to nam ni znano. Po preslanih izpitih bodo ti ašpiranti odpoklicani nazaj v Trst in po otvoritvi bohinjske železnice premeščeni na razne šlacijc novo otvorjene proge. Pri vsem tem sumljivo je pa to, da laško časopisje v Trstu in Gorici molči in ne črhne niti besedice o sprejetju toliko ašpirantov, nam skrajno nasprotnih narodnosti! llmcvamo zakaj! Sme lahko zadovoljno biti s činom tržaškega ravnateljstva c. kr. avstrijskih drž. železnic, da jo ono postopalo tako skrajno strankarsko Lahom v prid. — To bi bil krik in vik v laških in nemških novinah. ko bi so bilo sprejelo le polovico ašpiranlov Slovencev! PODLISTEK. Goliška flora. Ker se Golica tolikanj slavi v botaničnem oziru, bo golovo ustreženo prijateljem cvetlic in prirode sploh, ako dodamo mal seznam imenitnejših cvetk, ki ga posnamemo iz popisa g. Ivana Krulca, ki nam je popisal Golico zlasti v botaničnem oziru v "Planinskem ve-slniku. leta 1890. Ves čas na polu od Jesenic pa do vrha Golice najde botanik dovolj zanimivega. Na potu v Planino pod Golo Pečjo si natrgaš bujno cvetočega sleča ali pljuvanca (Rhododendron hirsutum L.) Dalje odlod vodi pot mimo njiv in travnikov, in tu je zopet polno zanimivih cvetk. Imenujemo naj le-te: rdeči klinček (Melan-drium Silvestre Hohl.), rumeno pogačico (Trol-lius eurnpaeus L.), droson (Polvgonum vivi-parum L.), dišečo krebulico (Myrrhis odorata Tu se zopet enkrat zrcali objektivnost in pravicoljubje avstrijske birokracije v povsem pravi luči! Mogočo, da je to zopet koncesija ali politični poklon naše matere Avstrije nasproti sosedni zavezni že dokaj oholi Italiji?! Povsod imajo naši nasprotniki prednost, tudi tam, kjor bi se moralo na vsak način strogo in nepristransko postopati! Upravi c. kr. avstrijskih državnih železnic mora vendar znane biti in ji je brezdvonino tudi znano, da se Slovenci privadimo z lahkostjo no samo enega, temveč tudi več jezikov, a vendar nas povsod zapostavljajo in prezirajo našim Ijulim nasprotnikom na ljubo. Nove železniške progo Beljak-Jesenice, C.elovee-Jesenicc in .lesenice-Trsl lokle bodo po skozinskoz slovenskem ozemlju, in kaki bodo uradniki na postajali imenovanih prog? Na Koroškem Nemci in v Primorju Lahom, pomešani z Nemci! Ibogi slovenski kmet v Primorju, katero že sedaj Lahi smatrajo za "Italienisclies Gebiet», tebe ne čaka druzega, kadar boš na katerikoli postaji bohinjske proge v slovenskem jeziku zahteval vozni list, ali oddajal blago in pri tem se posluževal svojega dragega materinega jezika, da te bodo psovali ti tržaško-lahonski uradniki z «non eapisehi la lingua schiava, perone non parla ilaliano, quesla terra e tcrra italiana, eapisehi porco schiavo !»i. t. d. Je že naša nam Slovanom skrajno nasprotna vlada storilo nedopustno napako, da je skoraj vsa dela na novih progah oddala naše dežele lačnim tujcem, kateri so Scop.), dve vrsti špajke (Valeriana tripteris in V. saxalilis L.), planinsko hudoletnico (Krigeron alpinus Ji.), mračnico (Globularia cordifolia L.), jetičnik (Verónica latifolia), planinsko meto ((lalamiutha alpina L.), srobotino ali viniko (Atragene alpina L.), planinsko rozo (Rosa alpina L.) Med potoma od Planine in Karlovega rova ob žuborečein Urnem potoku natrgaš pomladanski sleč (Rliododendron Ghamaecystus L), rumene planinske vijolice (Viola biflora L.), močnate trobenlice (Prímula farinosa L), debeluhe (Pinguicula alpina L.) in celo redki čreveljc (Cypripedium Galceolus L.). -- Na Molzišču pa dobiš krasno zaspanko ali sto-glavo (Kryngium alpinum L.). Največje; veselje pa ima seveda bolanik na planinskem vrtu ob pobočju Golice. Tu najdeš ključavnice (Narcissus poeticu* L.), murke (Nigritella uigra L.), bele planinske vetrnice (Anemone alpina L.), grintavce (Sca-biosa lucida Vili.), volčin (Uaphne stiata), sre- pri delu imeli v službi mnogo častnikov naše nam sicer na videz zavezne, a vendar skoz-inskoz sovražne države, onstran črno-žollUi kolov, iz takozvanega kraljestva polentarjev, kar se še utegne pozneje maščevati nad Avstrijo, in sedaj naj mirno gledamo in dopuščamo, da nam bo železniška uprava preplavila primorske in koroške proge z uradniškim osobjem, katero ene vodno škili tja čez adri-jansko morje, pričakujoč odrešenja goriškega in tržaškega ozemlja po bratih iz kraljevine pnlenlarjev, drugo pa sanjajoč o prodiranju pruskih pikelhaub od Belta do Trsta. Ta bi pa bila res lepa! Ravno tako delajo z nami, kakor da bi v islini ne imeli za nove proge sposobnih, nemščine in italijanščine zmožnih slovenskih uradnikov in slovenskih abituri-jenlov! Dočim se premeščajo slovenski uradniki z gorenjske proge tja daleč na Zgornje Koroško in Štajersko in še dalje, se nam često-kral vsiljuje na našo progo uradništvo, povsem nasprotno naši narodnosti! In koliko imamo abilurijentov, sposobnih za uradniška mesta na novih progah! Koliko abilurijentov-prosilcev naše narodnosti za mesta uradniških ašpirantov pri ravnateljstvu v Beljaku v naprej zaznamovanih pričakuje danzadnevom sprejem, a pričakuje ga zaman! Pisec tega pozna kar šliri abiturijente iz treh občin radovljiškega političnega okraja, kateri so že lansko leto vložili prošnje za sprejem. In ko take pridne abiturijente puste čakati z mirno brni koren (Dryas oetopetala), svedre (Gentiana verna in acaulis L.), Sv. Janeza rožo (Hypericum pulehrum), kopulico (Thlaspi praecox Wulf.), avstrijski dežen (Heracleum austriacum L.) in pogačico. — Redka pa je tod zaspanka, kajli le-to kmet preganja kot nepotrebni osat, da zboljšuje Goliško seno. S kateregakoli stališča torej premotriš Go-lico, je zanimiva: geolog, botanik in turist vračajo se zadovoljno z njene v vsakem oziru interesantne okolice in edini so v sodbi, da je Golica — kraljica Karavank . . . (Ta popis smo posneli iz dr. Jos. Oblakove brošurice «Kadilnikova koča in Golica* radi tega, ker premnogo bribolazcev prav ob sedanjem času poseča Golico. Op. ured.) Moč spomina. Konec. Bilo je na praznik sv. Štefana popoldne po litanijah. V posebni sobici znane boljše gostilne pri fari sv. Martina je sedelo več gospodskih gostov, med katerimi so bili nek vestjo, kateri nimajo sredstev za študije na univerzi in ne čutijo v sebi poklica za kakršenkoli drug stan, je sprejelo ravnateljstvo v Trstu takorekoč kar na mah 40 ašpirantov, kateri niti ne umejo našega jezika, k večjem da ga eni lomijo za silo. 0 tem naj blagohotno premišljuje cenjeni pisec uvodnega članka »Slovenskega Naroda« z dne 18. t. m. »Premalo slovenske inteligence!« Smelo trdimo, da zadnjih 15 do 20 let pri državni železnici brez dobre izdatne proti-kcije ni bil sprejet niti eden slovemki abiturijent! Ravnateljstvo v Trstu se bo bržkone izgovarjalo, da ni bilo Slovencev-prosilcev in da se jih ni zglasilo zadostno število. Na to zopet lahek odgovor; zakaj pa ni beljaško ravnateljstvo sprejelo one slovenske prosilec, kateri so lansko leto ,n mogoče še preje vložili prošnje za sprejem in jih odstopilo tržaškemu ravnateljstvu? In zakaj se taka mesta ne razpišejo v slovenskem časopisju? Tako postopanje ne zasluži nika-kega pardona! Slovenski državni poslanci, vsi na krov! Vaša sveta dolžnost je, da preprečite nadaljni sprejem ašpirantov zgolj nemške in laške narodnosti, ker taki vendar niso uporabni in sposobni za čisto slovenske kraje, koder bodo tekle nove železnice. Slovenskim abiturijentom! Prestopili ste prag srednješolskega uči-lišča in prišli v stadij samostojnega, neodvisnega razvoja. Dvoje nalog vas čaka, kateri ste dolžni samim sebi: na sedanjem temelju znanstvena in strokovna izobrazba in utrditev ter razvoj značaja. Veliko je potnikov, ki streme po trnjevem potu navzgor do spoznanja, a malo, ki bi imeli dosti energije, da bi dosegli višek. Bodimo si drug drugemu v pomoč, navdušujmo se za delo, a pri tem se vendar razvijajmo v samostojne značaje, to nam bodi družilo. To nalogo vrši akademično tehnično društvo »Triglav* v Gradcu že 30 let, trdno stoji na temelju svojih idejalnih ustanovnikov in spoštuje svete tradicije. A s tem društvo ni okostenelo, ker ideje njegove so vedno profesor s soprogo iz bližnjega mesta, domača učitelja in učiteljica, planinska piparja D. in T., dijak visokošolec iz K., jaz, ki me je ta Vsi smo postali radovedni na njeno izpoved in smo jo z veseljem sprejeli v svojo družbo ter ji odkuzali prostor zraven gorke peči. Ko se je starka ogrela in okrepčala z jedjo in pijačo, odložila je z drago kožnho-vino obrobljeno in podšito gorenjo zimsko obleko, snela z rok rokavice, da so se na prstih pokazali bliščeči prstani, se komodno naslonila nazaj na stol, potem pa začela pripovedovati dolgo povt st svojega preizkušenega življenja zbrani družbi. Pazno smo jo poslušali in izvedeli iz njenih ust vse to, kar sto brali v tem podlistku, pa še mnogo več še bolj zanimivih in pikantnih dogodhic, katere pa sem tu izpustil iz gotovih ozirov, nekaj jih je pa g. urednik po svoje obsekal iz same velikodušne priza-nesljivosti do svojih črnih prijateljev. /daj tudi podgoška Barba že več let počiva na pokopališču sv. Martina poleg svojih starišev, brata Antona in gospoda Jožefa, njena gomila je zaraščena in pozabljena, nad njo in nad gorenjskim ljudstvom pa naj še dolgo bdi moč lega njenega spomina! Dopisi. Iz Radovljice. Razstava vajenskih d e I se je slovesno otvorila dne 30. julija t. I. v lepo okrašeni risalni dvorani ljudske šole. Načelnik razstavnega odbora g. Jan. Vurnik poudarja svoje veselje nad tolikim številom za obrt in izobrazbo vajencev se zanimajočih gospodov. Pozdravlja v prvi vrsti protektorja razstave g. okr. glavarja O. pl. Detela, zastopnika cerkve g. dekana J. Novaka, načelnika radovljiške in blejske obrtne zadruge, gg. J. Sartorija in Iv. Rusa, g. župana dr. Janka Vilfana, vse navzoče mojstre, vajence ter prijatelji: rokodelstva. Omeni, da je g. deželni predsednik baron I lein oprostil svojo odsotnost. Opisuje pomen te razstave za obrtni naraščaj in jo otvori s trikratnim živio-klicem za zaščitnike obrtnega stanu njega Veličanstva presvetlega cesarja. G. okrajni glavar se zahvali vsem pri tej razstavi sodelujočim faktorjem in naglasa, da take prireditve močno vplivajo na izobrazbo vajencev, da jih spodbujajo k pridnosti in marljivosti ter spadajo med najvažnejše naredbe politike trgovinskega ministrstva za pospeševanje malega obrta. C kr. okr. komisar in zadružni inštruktor g. dr. Blodik iz Gradca govori o pomenu razstav za mojstre, vajence in ves obrtni stan. Na kratko navede statistiko takih naprav v Avstriji, iz katere je razviden vedno večji razvoj na tem polju v raznih deželah cesarstva. Lani se je vršila prva razstava vaj. del na Slovenskem, iepa in bogata razstava v Ljubljani. Zelo ga veseli, da je bilo že letos mogoče priredili prvo tako razstavo na Gorenjskem ter končuje z željo: Naj bode ta dan začetek novega lepega in srečnega razvoja rokodelstva v tej lepi pogorski deželi. Svetnik trgovinske in obrtniški zbornice g. Fursager pozdravlja prvo podjetje obrtnih zadrug v Radovljici in na Bledu. I ta se zanima za vsak korak obrtnega življenja, pospešuje z veseljem razvoj malega obrta moralno in s prispevki. Njej je važna skrb za izobrazbo in vzgojo obrtnega naraščaja. (tovornik omenja, da priča ravnokar ol voijena razstava dobro umevanje obrtnikov za svojo obrt, jim čestita na lepo in okusno urejeni razstavi ter kliče vajencem, kaleri so danes stopili prvič v javnost s svojimi lepimi deli: Le naprej po začeti poti; kajti: delo diči obrtnika, blagoslov je njega lavorika. Razen omenjenih gospodov so počastili otvoritev i navzočnostjo gospodje: c. kr. deželno-sodni svetnik L. Ferk; državni in deželni poslanec J. Pogačnik; c. kr. okr. komisar P. Žitnik ; c. kr. vladni konc. H. pl. Andrejka; vodja obrtne nadaljevalne šole nadučitelj A. Grčar; okr. zdravnik g. dr. I. Voves; mnogo gospodov c. kr. uradnikov; učiteljstvo radovljiško in iz okolice; veliko število obrtnikov, meščanov itd. Po končani slovesni otvoritvi so navzoči pregledali razstavljene reči in izražali zadovoljnost nad solidno in čedno izdelanimi predmeti. Razstavilo je '6H vajencev iz celega radovljiškega okraja. Splošnemu obisku je razstava odprta vsak dan do 7. avgusta od 8.—12. ure dop. in od 2.—(i. ure pop. Zadnji dan se bodo razdelila priznanja odlikovanim vajencem. Vsakdo jo vljudno vabljen si ogledali razstavo ler se prepričati o uspehu mojstrskega pouka in truda v našem okraju. Strokovnjaška ocena razstave sledi. 1. priloga „Gorenjcu" št 31 iz 1.1905. O škofjeloškem vodovodu. (I »opis.) Vodovod, ki ga jo prod par leti /gradilo tukajšnje vodovodno društvo, jo brezdvomno velike ekonomično važnosti /.a naše mesto. Dandanes, ko tudi že malo vasice glasno zahtevajo vodovode in vsi merodajni činitelji podpirajo njili tozadevna stremljenja, ni čuda, da izkušajo večji kraji prednjačiti v tem pogledu. Med slednjimi jo bila tudi Skolja Loka. Zato tudi zaslužijo oni možje, ki so se resno potrudili za oživotvorjenje davne želje škofjeloških meščanov po vodovodu, da se njihova imena ovekovečijo v analih naše mestne kronike. Toda naše meščanstvo kakor da še n;ma zmisla za enake koristne naprave, kajti zanimanje za pristopanje hišnih posestnikov k vodovodnemu društvu je navzlic izpremembi načel -siva, izvršeni pri predzadnjem zborovanju na splošno željo — tako malenkostno, da je uprav sramotno omenjati, da škofjeloško vodovodno društvo po svojem triletnem obstoju šteje celih 38 članov, ko bi jil. vendar lahko bilo vsaj 4—f)krat toliko! Ne vemo, kaj je pravzaprav vzrok tej apatičnosti našega meščanstva do vodovodnega društva! Govori se, da sedanje načelstvo dovolj no umeje svoje naloge, a temu nasproti bodi povedano, da so v tem načelstvu možje, ki vživajo največji ugled in zaupanje in ker so tudi izvoljeni po resnem prevdarku vseh društvenikov, smo docela prepričani, da delujejo in bodo delovali vsikdar nesebično, v prospeh društva in mesta. A onim pa, ki se bojo stroškov za instalacije in za letne prispevke, bodi jim povedano, da bi se gotovo ti stroški izdatno zmanjšali, ako bi vsi hišni posestniki delovali v medsebojnem spo-razumljonju in vzajemno. Kajpada je vsako instalacijo posebej naro''evati res predrago in tak luksus si privoščiti nesmiselno! Saj bi se menda že kje dobil tak instalater, ki bi prevzel vse instalacije po zmerni ceni. Sedanje načelstvo pa baje tudi ne odmerja tako \i-soke vstopnine, kakor bivše. Mnogi sedanji drušlveniki želijo, da bi mcslna občina prevzela vodovod v svojo last in upravo, kakor je bilo s tem predvidjeno že pri sestavi društvenih pravil, v katerih s«! je sprejel odstavek, glaseči se v tem zmislu. Kako mislijo o tem v obč. odboru, nam ni znano. Vsekakor simptomatično je dejstvo, da niti mestna občina nima v svoji hiši vodovoda, dasi bi ga vendar njeni stanovalci potrebovali. Torej gospodje, ki ste v obč. odboru, razmišljajte o tem, da se konečno uredi tudi to ne malo pereče vprašanje! Ne moremo si kaj, da ne bi ob tej priliki omenjali nepotrebnega hvalisanja nekaterih članov vodovodnega društva, češ, da bodo sami kupili vodovod in potem oddajali vodo onemu, komur bodo hoteli. Ako bi se to /.godilo, kar pa še ne verujemo, bi vodovod ne odgovarjal več svojemu smotru, ker njega osnovatelji nikakor niso imeli namena, da bi bil vodovod kako kapitalistično podjetje! Mnogo bi bila pripomogla tudi c. kr. vlada k prospevanju našega vodovodnega društva, ako bi ne bila imela gluha ušesa na predloženo jej prošnjo za podporo. Vzroki, kijih je navedla v svojem odklonitvenem odgovoru, so bili tako ničevi in pri tem še tako ten-dencijozni, kakor da bi hotela reči, da podpore ne daja nobenim društvom, ki niso v klerikalni zvezi. Ker se torej ni nadejali pomoči od nobeno strani, še naj manj pa od o. kr. vlado, ki pa so naših davkov vendarle no brani, je dolžnost školjeloško mestne obeinc, oziroma vseh hišnih posestnikov, da se krepko zavzamejo za vodovodno društvo, ki ima za naše mesto velik gospodarski pomen! Kako se ravna s kmetom? Piše Fran c Meglic. Brod pri Novem mestu, 2. avje. Še predno gremo nadalje, je treba, ker nočem nikomur delati krivice, primerno pojasniti, kar bi bilo morda nejasnega v prejšnjem članku. Gre se namreč za čas, kdaj je cenilna komisija ocenila žitno in kdaj škodo drugih pridelkov. Ker se je po raznih krajih, kakor sem že zadnjič omenil, najbrže tudi po različnem načinu cenilo in ker se namen mojega spisa kolikor toliko nanaša le na naše bližnje vasi, omejim se tedaj glede pojasnila tudi le na domačo okolico. In tu moram resnici na ljubo potiditi, da je bila naša komisija, to je za vasi Brod, Irca vas in Drska primerno dosti hitra, kajti sešla se j<> že tekom enega tedna po nesreči. Lahko bi bila še kolikor toliko ocenila pretežni del vse prave škode na žitu; jaz pravim, lahko bi jo bila, ali pa jo jo (udi v resnici ocenila, to spada pa že pod vprašanje, na katerega dobi vsak čitalelj samo posebej odgovor, ako mi potrpežljivo sledi k jedru moje današnje razprave. Prvo vprašanje je, iz katerih članov se je sestala ta komisija. Kolikor se spominjam, videl sem le tri Člane zraven, in sicer gg. župana, občinskega svetovalca in občinskega tajnika. Ker ne vem, iz koliko in iz katerih članov ima laka komisija bili sestavljena, se nočem dalje spuščati v to vprašanje. A dovoljeno pa mi bodi, da vam tu povem, kako se je cenila škoda. Gospodje so sedli na koncu ali sredi vasi k mizi in zahtevali so od vsacega kmeta posestni list. Poseslni listi so se pregledali in vprašalo seje posameznika, koliko je imel vsejanega ovsa, rži in pšenice na posameznih parcelah. Nisem prijatelj tistih kričačev, ki vpijejo, da toča ne dela nobene razliko in da pobije vsem enako. Vsak količkaj razumen kmet mi mora pritrdili, da sta že navadni padavini: dež in sneg odvisni poleg zračnih vplivov kolikor toliko tudi od lege posameznih krajev enega in istega okraja. Kaj šele hudourne ujime in posebno toča in vihar? Na valovitem terenu, to je t neenaki, tu na ravnem, tam ob, tam zopet na hribu ležeči poljski zemlji, kakršno jo imamo pri nas, morda nista dve njivi vštric ležeči enako prizadeti. Odvisno je zlasti pri toči mnogo od tega, ali leži polje blizo ali daleč manjšega ali večjega gozda ali vasi, odprto na hribu ali v zatišju med hriboma in več drugih okolnosti. Vse navedeno in no-navedeno pa podpira mojo trditev, da hudo-urje nikdar ne napravi v enem in istem kraju eno in islo škodo, kajli sicer bi že zdavuo zmanjkalo krajev in vsega sveta. To nam je tudi najjasneje pokazalo budourje ravno lelos ob obletnici lanske nesreče. V Irci vasi in na Brodu je izruvalo več sadnega drevja, in sicer na takih posameznih krajih, kjer bi se človeku niti ne sanjalo. V okolici je bilo podrtih več dobrostoječih kozolcev, dočim več starih pohabljenih še sedaj stoji. Žito je bilo na mnogih krajih še čez leden dni tako potla- čeno, da ga ni bilo mogoče želi, a poleg njega drugo žito je vstalo takoj po viharju. In tako bi bilo še drugih primerov in dokazov več kol odveč, kar pa ni moj namen, spuščati se v podrobnosti. In, če sem jo kljub temu že nekoliko prenaširoko zavlekel, tiči v tem gotovo posebno važen vzrok. Jaz trdim namreč, da lanska toča celo pri nas v naši vasi ni napravila enake škode, na v sorazmerju enakem prostoru. In ta opravičena trditev je za nas silno važna. Važna tembolj, ker ž njo pobijam sam tisle svoje tovariše, ki venomer kriče, češ, toča je vsem in povsod enako pobila, torej se spodobi tudi vsakemu izmed teh primerna razdelitev. Torej kolikor raznih posameznih krajev, toliko ludi razne posamezne škode. Iz tega sledi glede cenilne komisije drugo glavno vprašanje: Kako ali po katerem načinu se je ocenila škoda vsacega posameznika? Lahko mi je bilo že zgoraj odgovoriti na vprašanje, kako so ocenili; vsaj meni nemogoče pa je rešili vprašanje, na kakov način ali po katerem ključu se je ocenitev škode vršila. V prijetni senci «pod lipco zeleno sredi vasi», se — to je gotovo — ne rešuje domovina in tudi ne ocenjuje lista materijalna škoda hudourja, katero (škodo) se od mize sredi ali koncem vasi ne more pregledati. Gospodje cenilne (ali pregledne) komisije so imeli pač posestne liste pred seboj in so slišali izjavo vsacega posameznika, koliko je imel vsejanega žita na tej ali oni njivi in (morda?) kaj in kako mu je toča pobila. Ne jaz, in menda tudi ne moji sosedje temu načinu ocenitve nikakor ne ugovarjamo. Tudi je izključen vsak osobni napad, vsak zlobni namen omenjenim trem gospodom v tem oziru podtikati kakih nepravilnosti. Začetek tega ključa, kako ocenili škodo, da more ocenitev biti kolikor mogočo pravilna in resnična, meni celo zelo ugaja. Gospodje so se na ta način iz najboljšega vira sami prepričali, koliko ima kaleri kmet posestva, koliko mu nese posamezna parcela i. t. d. To bi bilo lorej vsaj deloma prav in dobro, in bilo bi lahko vse dobro in prav, da bi vso stvar, ki so jo tako začeli, tudi drugače, pred vsem pa praktično izpeljali. Vidite, tega ravno pa niso storili ti trije gospodje še izpod vaške sence, in potemtakem je tudi vsa ta cenitev le na polovico pečena potica. Mi kmetje pa, ki si potice redkokdaj privoščimo, imamo radi vsaj takrat dodobroga speče no. Kadar pridemo že do lega, da bi se imela le na polovico speči. .. Tako bi si morali gospodje, ko so si ogledali posestne liste, tudi praktično ogledati posamezne parcele na lici mesta. Tak ogled bi bil obenem kontrola za resničnost naših izjav in ocenila bi se posameznim škoda tako, kakršna je bila v resnici, ne pa kakršna je lahko bila v neresnici. Res je, stalo bi to nekoliko več dela in truda, pa rodilo bi tolikanj manj vsaj dozdevne krivice, gotovo pa veliko manj kletve, sovraštva, jeze, nevoščljivosti in več drugih zlih posledic. To je moje mnenje v ti zadevi, in če mi kdo dokaže, da to mnenje ni pravo, sem rade volje pripravljen preklicali svojo zmoto. _Ualje prih. Naša puškarska obrt (Dopis.) ......i Onostran Karavank, v starodavnem slo* venskem Korotanu, takorekoč pod Stolom, se nahaja prijazna vas Borov I jc (nemško Fer- lach), kjer cvete že dokaj stara obrt „pu-škarstvo". Ondi najdeš skoro v vsaki hiši po enega puškarja. In res: tu se izdelujejo prav dobre in fine puške vsake vrste. Posebno, odkar se tam nahaja celo c. kr. preizkušal-nica, kjer se pred uporabo, pod strogim državnim nadzorstvom, cevi poizkušajo ni njihovo odpornost in se na skupnem tovarniškem strelišču zopet vstreljujejo pod nadzorstvom, dvignile so se boroveljske puške na tako stopinjo, da glede kakovosti prav lahko tekmujejo z inozemskim orožjem. Tako so pred nekaj leti v Bolcanu na Tirolskem na mednarodnem streljanju na tarčo za darila ravno boroveljske puške streljale najbolje in so tako nadkriljevale angleško, belgijsko in nemško orožje, da so si pridobile prvo darilo! Stopivši v vas in zapazivši na hišah in puškarnicah samo slovenska imena, bi tujec mislil na mah, da so Borovlje trda slovenska vas, kjer se povsod govori mili naš jezik. Pa že dejstvo, kako so ta imena spakedrana, poučuje ga ravno o nasprotnem. Borovlje so bile nekdaj, pred nekaj leti, še slovenska vas. Danes se pa razlega tamkaj takozvani „Kuheldeutsch"! Način pisave imen, kakor Antonnitsch, Ogriss, Sodia, VVernigg, Ovvtschar in mnogo drugih, pravi dovolj, kakšnega kova so sedaj Borovijani. Mej puškarji dela samo g. Ludovik Borovnik častno izjemo! Kakor so skoro vsi drugi strastni Nemci, pravcati janičarji, tako je pa Borovnik iskren slovenski rodoljub, nevstrašen narodnjak sredi besnih Nemcev, neomejna trdna skala sredi morja germanskega. Borovnik še nemških delavcev nima v svoji tovarni pušek; on dela s samimi Slovenci. Borovnik je, ki v družbi s tamošnjim g. župnikom vzdržuje vso slovensko stvar v Borovljah in okolici. Njemu pa g. župniku Klemenčiču gre zasluga, .da med horoveljskimi delavci ni izumrla slovenska govorica, še manj pa misel in slovensko narodno petje. Ker nisem bil v Borovljah že več let, a se kakor rodom koroški Slovenec sosebno zanimam za obmejne svoje brate in za tužne koroške razmere, sem se v stvari pu-škarske obrti v Borovljah obrnil do obče-znanega rodoljuba v Celovcu za pojasnilo. Od tega sem prejel naslednji odgovor: .Velecenjeni gospod! Priporočati Vam morem izmed vseh puškarjev v Borovljah edinega g. Ludovika Borovnika. Ta je iz-boren puškar in popolnoma naš, Slovan z dušo in telesom. Vsi drugi so večalimanj strastni nemčurji in neizprosni nasprotniki Slovencev. Ne pustite se torej zavajati po kakih inseratih v slovenskih listih! To delajo zaradi ljubega zaslužka. Sicer so pa debele nemčurske buče, ki so najsrečnejše takrat, kadar se morejo o kaki priliki spraviti čez .bindišarje", dasi sami lomijo nemščino komaj za potrebo. Ti so naši najstrastnejši preganjalci, vsi od prvega do zadnjega. L. Borovnik je edina izjema in tudi edini izmed vseh, ki more po-streči s slovenskimi cenovniki, se poslužuje slovenskih tiskovin, iu je tudi edini izmed vseh, ki pušča svoje tiskovine tiskati deloma v Mohorjevi tiskarni, deloma pa v .Narodni tiskarni" v Ljubljani. Dela izvršuje sam, kolikor le možno, vestno ter gre vse skozi njegove lastne roke. Naročil ima vedno dovolj in pošilja svoje izdelke-puške tudi na Češko, Poljsko, v Rumunijo in celo na Rusko. Tudi poseduje obilo pohvalnih pisem, jc soliden iu poštenjak skozinskoz. Morem Vam ga torej najbolje priporočati. Zaradi slovenščine ga drugi njegovi nem-škutarsju tovariši tudi bojkotirajo ter prezirajo, kadar je ua razpolago kako večje delo, kakršno si navadno delijo. Torej: Svoji k svojim! Vaši želji sem prav rad postregel ter sem Vam v takih stvareh vedno rad na uslugo. Zdravi! Odličnim spoštovanjem N. N. V Celovcu, 7. novembra 1904." Iz tega pisma morejo čitatclji in sosebno slovenski nimrodi izprevideti dovolj. Sveta dolžnost vseh slovenskih in hrvatskih lovcev, posebno v krajih, kjer se nahajajo puškarji nam sovražnih narodnosti, kjer ni še domačinov te obrti, da si naročajo lovsko orožje pri g. Borovniku, ne pa pri tujih tovarnarjih, ki so nam skrajno sovražni! Kamo-li, da bi pošiljali svoj dragi denar celo v inozemstvo! Čim bolj podpiramo domačo obrt. toliko bolje za nas! Kdor pa po nepotrebnem podpira tujce, postane podlaga tujčevi peti! Če podpiramo g. Borovnika v Borovljah, podpiramo tudi slovensko stvar v Borovljah in okolici. Čim večja bo njegova puškarnica, toliko več dclavccv-Slovcnccv bo mogla preživljati. A iz teh poslednjih morejo zopet sčasomaposta ti samostojni mojstri v istem kraju. Torej še enkrat: Svoji k svojim ! Narodnjak. Tratarske novice. Konkurs dobravike zadruge. Zadnji Čas se pri nas vse peča in raz-govarja o dobravski zadrugi, ki je zadnjo nedeljo po burnem občnem zboru napovedala konkurs. Drugi občni zbor je vodil sam revizor Pele iz Ljubljane. Po dolgem razgovar-janju in prepiranju so prišli slednjič do cilja, da se napove konkurs. Vmes so se slišale razne opazke: Slepar, goljulje, tatje » to so bile navadne besede. Da se je kljut) temu mirno izvršilo, zalo jo skrbela žandarmerija. Vršilo se je nekako takole: Pele poprime za besedo: Možje, vaša zadruga jc primeroma dolgo obstala. Preživela je dokaj nje sester, ki že davno počivajo, dasi jim je bila odmerjena le kratka doba dve ali tri leta obstanka. Dobro ste se držali; pred vsem gre nazadnje pohvala očetu Krušni ku. On je imel zadnji čas veliko skrbi. Več je bil v Loki, Ljubljani in na cesti, kakor doma. In to ni malenkost, četudi so vozi v kočiji. Kmetje: Nič več ne bo žrl za naše solde in ho vozil po svetu — slepar, golot'.« Nadaljevanje: Tudi meni da zadnji čas vaša zadruga mnogo opraviti. Nekdo izmed množice: «Saj je vas bilo vsak dan videti na cesti se voziti in kuko ste bili zamišljeni, gotovo imate velike skibi.» Bes velike skrbi imam. Vsako leto je imela zadruga le dobiček. Kačuni ho se ujemali, da le kaj. Letos se je pa pokazala velika izguba. Pa ta izguba mi še ne dula takih skrbi, čo bi naša uzorna • Gospodarska zveza« ne imela še dobiti sinjo gld. To mi beli lasu meni in še bolj gospodom v Ljubljani, ker lahko izgubimo, te me ne poslušale, vtč tisoč. Ker se ju zadruga preživela in ni pričakovali boljših časov, nasve-tujem razdružitev likvidacijo. Kmetje in ludi ženske: «Nas sle dosti opeharili, no, ne bo nič; konkurn, konkurs!* Pole dalje nagovarja za likvidacijo in sili, da bi v to privolili, a navzoči razen odbora nočejo nič slišati, in ker le ne odneha, se sliši glas: Daj mu eno za ušesa, če nebo tiho o tem! To je izdalo. Po nekaterih besedah se sklene konkurs. Konsuma je konec. Tudi V rt ar je prišel do besede. A to pot je mož ubral drugo struno. Njegov govor je bil zdaj bolj kratek in bolj izbran, kajti zadnji ga je stal nekaj kronic. Vsaka šola nekaj stane. Priznali pa moramo, da ni mlatil prazne slame. S Krušnikom so se jima večkrat ujele oči in kar zabliskalo se je. Nastopil je pa znani poštenjak M i k 1 a v ž. On sicer ni član, a imel je pooblastilo. Njegov nastop je vsem ugajal. Najprej je prijel Kru-šenka za poštenje. To se je vsem silno do-padlo in slišati je bilo le en glas: strani. — Učiteljski zbor je obstojal koncem tega šolskega leta iz gg.: nadučitt Ija Josipa Kragla, 3 učiteljev, 3 učiteljic, 2 nadomestnih učiteljic in 2 katehetov. G. nadučitelj in gdč. E. VVruil sta imela radi bolezni dopusl. Šolo je obiskovalo koncem leta 470 dečkov in deklic. Za višji razred je sposobnih 3f>4, nesposobnih 108 in neizpra-šanih 8 dečkov in deklic. Po narodnosti je bilo skupaj dečkov in deklic na tej šoli in sicer: 443 Slovencev, 3(5 Nemcev in S Cehi. Obrtno nadaljevalno šolo je pohajalo 0(» učencev. C. kr. um el no-obrt na strokovna šola v Ljubljani obsega sledeče oddelke: 1. ) Zimske kurze za stavbene obrtnike. 2. ) Dnevno šolo za obdelovanje lesa s strokovnimi oddelki za stavbeno in pohištveno mizarstvo, b) strugarslvo, c) rezbarstvo, č.) kiparstvo, d) pletarstvo. 8.) Dnevno šolo za umetno vezenje in čipkarslvo s strokovnimi oddelki za a) umetno vezenje, b) šivanje čipek, c) plelenje (klekljanje) čipek. 4.) Javno risarsko šolo za mojstre in pomočnike. ;").) Javno risarsko šolo za deklice. To šolo je obiskovalo do konca šolskega leta 180 učencev, oziroma učenk. Povoljen uspeh je bil pri rednih 7.") učencih in 8 učenkah, ne-povoljen pa pri rednih 2 učencih in 2 učenkah. Šolsko leto se prične IG. septembra — če niso za posamezne oddelke določene izjeme. Jutri v nedeljo popoldne, 6. t. m. na Jesenice k s o kol s ki slavnostl. Novičar. Imenovan je živinozdravnikom v Škofjt Loki g. Anton Slivnik, živinozdravnik v Dolenji Tuzli. Nemiki častni občani v Tržiču. Iz Tržiča smo prejeli vest, ki v vsej osludnej nagoti kaže nesramnost in vladohlepnost ta-mošnjih Nemcev in privandrnnih prusakov. Znano je, v kako obupnem položaju se nahaja v Tržiču navidezna nemška večina občinskega zastopa. Narodnjaki so trdno uverjeni, da zmagajo pri prihodnjih občinskih volitvah to važno nemčursko trdnjavo in operd sramotne pege Tržič, ki ima tned vsemi kranjskimi mesti in trgi razen Kočevja edini in zadnji še občinski znstop, čegar večina je nemška. To vedo prav dobro ludi tržiški Nemci in, da bi od sebe odvrnili nesrečo, so imenovali v zadnjej občinski seji dne 1. avgusta kar šest novih «častnih* občanov, hoteči s tem zasiguruti si prvi volilni razred. Izvolili so teie -zaslužne« može: J o s. Luk man in P r. Schdppt, oba v kranjski hranilnici v Ljubljani ; Simon R i e ge r, eks-inženir in sedanji vodja električne naprave v predilnici; dr. R i n d e r, profesor ljubljanske realke; V i 1 j e m Linhart, vpok. šolski nadzornik v Gradcu, in grof Barbo, veleposestnik na Dolenjskem. O tem famoznem imenovanju in o novih častnih občanih izpregovorili bodemo prihodnjič obširneje. Slepomišenje. Opozorili smo stariše in varuhe za srednjo šolo godnih otrok, da šendvidski zavodi nimajo pravice javnosti, da bodo morali vsled tega gojenci tega zavoda delati izpite na javnih državnih gimnazijah. To smo smatrali za svojo dolžnost, ker mase ljudstva tega ne vedo. «Slovenec, sicer zelo zgovoren, je na to molčal kot grob. Šele zadnjo sobote se je oglasil Anton Bona-ventura v »Slovencu* in ta teden v •Domoljubu« s previdno zavitim stavkom, da mu je visoko c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje «dovolilo poučevati« v teh zavodih. To liccr ni pravica javnosti, ali nekaj je za njegove agente. Stvar pa je tako važna, da bi naše dobro ljudstvo že zaslužilo, da se škof izrazi, kaj namerava ukreniti glede izpitov njemu izročenih otroki V tem svojem manifestu pravi škof nadalje, da namerava napraviti v svojih zavodih pripravljalni razred in da je to namero naznanil vladi. Za ta. pripravljalni oddelek bo treba plačevati po 300 kron na leto, «in sicer treba bo plačevati naprej, popustili se ne bo moglo nič* r— torej nova tehtanja. Mi pa smatramo za svojo dolžnost, na novo opozarjati na to, da šentvidski zavodi nimajo pravice javnosti in vse prizadete dijake in njihove varuhe bi pomirilo o tem izvedeti kaj zanesljivega, kaj škof namerava. Torej govorite, g. Anion Bo na v en tura, a m pa k jasno, in določno! mi Izlet v Triglavsko pogorje. Slovensko, planinsko društvo, priredi za 13., 14. in 15* dan avgusla meseca večji izlet, in sicer v nedeljo, dne 13. skupen društveni izlet v Vrata v Aljažev dom. To najlepše zavetišče Slovenskega plan. društva je opremljeno z vsem: komfortom kakor planinski hotel. Ker je splošna želja, da se priredi več skupnih društvenih izletov, se je določil za prvi izlet baš ta najdi vnejši kraj v romantičnih Vratih pod Triglavom. Obhod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob 6. uri s planinskim vlakom. V zvezi s tem izletom se bo vršila drugi dan v ponedeljek, otvoritev novih potov, ki jih je napravilo, ozir. zaznamovalo slovensko planinsko društvo na Razor in v njegovi okolici. Za tretji dan,, t. j. 15. avgusta (Vnebohod Marije), je določen skupen društveni izlet na Triglav, tam se obenem proslavi desetletnica, odkar stoji Aljažev stolp na vrhu Triglava. V Triglavski koči na Kredarici bode sestanek vseh izletnikov in se dostojno proslavi pomenljiva desetletnica. S. Kredarice se odpravi glavna skupina v Vrata, (do Aljaževega doma). Planinci in prijatelji planinstva, ne zamudite se udeležiti vsega tega velikega izleta ali pa vsaj deloma! V krasni naravi in med znanci iu prijatelji, ki se bodo shajali od vseh strani, bode vsakemu obilo veselja in užitka. . t Dr. Gregorij Krek. Umrl je v Gradcu, kamor se je šel zdravit, naš rojak g. dr. Gre-, gorij Krek, dvorni svetnik, vseučiliški profesor v Gradcu v pok. in edeti največjih slovenskih učenjakov. Pokojnik je bil rojen 1. 1840. v Oateni pri Javorju. Lahka mu žemljica! Senzacijonalna Test je krožila minuli ponedeljek po Kranju. Prišli so na sled raznim sleparijam, katere je uganjal tukajšnji notarski pomožni uradnik Gašpar Krzen. V torek popoldne je neznano kam pobegnil. Oblastva ga zasledujejo. — Pobožni »Slovenec« je brž porabil to priliko in se obregnil ob naš lisi, češ, bivši odgovorni urednik »Gorenjca« je sleparil. Krzen več kakor poldrugo leto ni imel niti najmanjšega slika pri našem listu, pač pa je zadnji čas informiral in poročal, ~ ker mu mi nismo več zaupali — »Slovencu*. Priznal je svoj čas sam v seji okr. boln. blagajne, da je on provzročil znani podli napad v «Slovencu» glede tukajšnje okr. boln. blagajne. Senca, katero je hotel «Slovenec» zvalili na nas, pade torej nanj nazaj. VI. promenadnikoncert priredi meščanska godba danes zvečer ob poldevetih po sporedu, ki je bil določen za prctečeno soboto. Prostovoljno gasilno drnštvo t Ljubnem priredi koncem avgusta veselico s srečkanjem in gledališko predstavo: »Nemški ne znajo.« Natančneje v posebnih vabilih. Radovljiško učitejsrvo soglasno izjavlja, da ni v nikaki dotiki z dopisom v 0 K, ostalih 150 K pa mestni ubožni blagajni. Torej: dostojen zaključek srečno uspele prireditve. Novi pivovarni pa želimo kar najboljših uspehov, saj jih vzpričo svojega izdelka — tudi zasluži v popolni meri. Veliko ljudsko gozdno veselico pod Ljubnikom prirede v nedeljo dne (j. I. m. školjeloške narodne dame v prid olepševalnemu društvu. Program je velezanimiv; pritoževati se ne bo treba nili telesu niti duši. Trebušno mreno je treba prinesti s seboj v najpopolnejšem redu, ker bo mnogo trpela. Telesno Vlivanje najisbornejiihpiv, vin, najpikantnejših mrzlih in gorkih jedij bo spremljeval duševni užitek divne godbe in krasnega petja. Na razpolago bo amerikanski vrtiljak najnovejšega sistema. Za obsežni historiški muzej se dovažajo dannadan od sile kuiijozne številke. Nastopil bo «sior Vittore« z imenom »peklensko brezno*. Ko bo veselje na vrhuncu, zaplamonel bo čudovit umetelen ogenj — škofjeloška špecijalitela. Ta dolga vrsta vžitkov se nudi za vstopnino 20 vin. To pa je le prvi del veselice. Drugi del veselice s plesom (vstopnina 10 v.) se vrši na večer pri P. Logon-derju v Stari Loki, kjer se v slučaju neugodnega vremena priredi cela veselica. Pa ne samo na veseličnih prostorih, tudi po poti bo obilo zabave, saj bo prilike dosti. Odhod v gozd pod Ljubnikom se vrši ob spremIjevanju godbo ob 3. uri pop. od kapucinskega mostu skozi Vincarjo do Skalic po novo otvorjeni poli, ki je okrašena s celo vrsto čisto novih, romantično vabljivo postavljenih klopi. Do Logonderjapa bo osvetljevala pot cela armada bakljenoscev, tako da se ni bati nesreč. Veseli ljudje, naberite si veselih spominov, prilika je tu! Resnici na ljubo. Ker se od nekatere strani čuje govorica, da se nameravana gozdna veselica slovenskega bralnega društva in meščanske godbe sploh ne vrši, se tem potom naznanja, da so vse te govorice neresnične in da se gozdna veselica vrši nepreklicno dne 20. avgusta t. I. Odbor. Sokolski izlet na Jesenice dne 6. avgusta. Ljubljanski »Sokol se odpelje, kakor že objavljeno, iz Ljubljane z opoludanskim vlakom ob 34 na 12. in dojde na Javornik ob »/i na B« Idrijski »Sokol* se pripelje zjutraj v Školjo Loko in se odpelje od tod z jutranjim vlakom do Lesc,' odkoder pojde peš preko Rleda in skozi Vintgar na Javornik, kjer se snide z ljubljanskim Sokolom. Želeli je, da tudi druga sokolska društva uravnajo svoj odhod tako, da pridejo istočasno z ljubljanskim Sokolom na Javornik ali se pa tu pravočasno žnjim snidejo. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da so sledeča p. n. društva sklenila kolekovati svoje listine in dopise z narodnim kolekom v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ter to naznanila podpisanemu vodstvu. Ta društva so: Slov. del. pevsko društvo «Slavec» v Ljubljani; Kmetijsko društvo v Gorjah pri .Bledu; Trgovska obrtna zadruga v Sonci; Čitalnica v Brežicah; Gasilno društvo v Idriji; Lovski klub v Idriji; Posojilnica na Bledu; Posojilnica v Dobrepoljah; Kat. slov. izob. društvo v Loki pri Zidanem mostu; Slovensko bralno društvo v Železnikih na Gorenjskem; Hranilnica in posojilnica v Golovljah na Štajerskem; Posojilnica v Dolu pri Hrastniku; Bralno društvo »Naprej* pri sv. Barbari v Halozah; Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini; Hranilnica in posojilnica pri sv. Jurju ob juž. žel. Zahvaljujoč se vsem navedenim p. n. društvom in njih odborom na njihovi naklonjenosti napram naši družbi, prosimo i ostala slavna društva sirom slovenske domovine, da se blagovolijo odzvati našemu pozivu glede rabe narodnega kolka, ter to naznaniti podpisanemu vodstvu obenem z naročilom. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. ♦ * * Boja po VOdi. Dunajski listi poročajo, da je iznašel neki Dunajčan po imenu Kirch-mayer materijo, ki se ne potopi ter ki ne pripušča vode. Napravil je obuvalo iz te materije ter je žnjim celi dve uri korakal po Dunavu tako, da se vsi gledalci, katerih je bilo na tisoče, niso mogli prečuditi. Plesal je celo po vodi valček, kakor v kakem salonu. Ponudilo se mu je več kapitalistov, da naj da patentirati svojo iznajdbo, drugi pa so mu priporočali, naj gre ž njo v Ameriko. Koliko zasluži ruski delavec? Ruski list «Novoje Vremja» piše, da delavske plače v Petrogradu niso tako male, kakor pripovedujejo razni neprijatelji slovenstva. V Petrogradu so tovarne, kjer služi delavec na dan 3 do 4 in pol rublje v, to je 8 do 12 kron, ako je izvežban v svojem poslu. Navaden delavec služi po en i uhelj na dan (— 2 K 70stol.) Ako je delavec vsaj nekoliko izvežban, zas'uži lakko 2 do 3 rublje. Gospodarstvo. Tržno gibanje. Čimbolj se je bližal v preteklem mesecu Čas žetve in mlatve, toliko bolj so se menjavale cene žila in kolikor več je bilo omla-čenega in razpoložnega blaga, toliko bolj so se napenjale cene. Razlika med starim in novim blagom se je proti koncu meseca do-malega izgubila. Prej kot i/borno naslikana letina se je dejansko pokazala kot manj iz-borno — o tem toži Amerika, mnogo dist-riktov na Ruskem, pa tudi nekaj komitatov na Ogrskem — predvsem v okolici Tise, ki ima sicer najlepše blago. Suho vreme je sicer pospešilo dobro spravljanje žita s polja, toda prejšnje nevihte, ponekod dolgotrajno suho vreme je povzročilo na žitu marsikatero škodo, s katero pred žetvijo niso zadostno računih. Dvigajoči se tendenci pa je priskočila še sedanja suša, ki znova preti reducirati pričakovani iznos ostalih še rastočih poljskih pridelkov — če ne nekatere celo popolnoma uničiti. Poseben strah povzroča koruza, ž njo vsporedno fižol in otava. Pšenica je začetkom meseca notirala novo blago dobro krono ceneje, nego sedaj, ko je blago dobavno. Sodi se, da bo Amerika, predvsem Združene države, porabila svojo letino večinoma zase, da bodo nedosta-jali večji izvozi. Rusija bo tudi v mnogih krajih imela naravnost slabo letino, kar pomeni za evropski jug manjše dovoze. Te okoliščine učinkujejo, da bo kolikortoliko dobra ogrska letina imela zadostno polja za oddajo svojega produkta, ter da ga ne bo treba znebiti se po prenizkih cenah. Različne te in druge razmere ojačujejo pšenične cene dan-zadnem. Koruza je notira'a za maj že primeroma dokaj nizki kurz, dvignila pa ga je vsled trajne suše v nekaj dneh za več nego poldrugo krono. Točno blago, ki jc drago, se iz istega vzroka ojačuje in naznanja višje cene. Oves se največ ozira na tok koruze in tendira prav zato trdneje in višje — to pa za točni in za poznejši odjem. Letina sama-nasebi ni bila slaba, to, če naj izpopolnjuje nedostatke v koruzi, mora biti s ceno le na precejšnjem višku, ako naj ne pride prezgodaj. Moka se ravna po cenah pšenice, zato nolira vzporedno s pšenico višje cene, katere je v preteklem mesecu nekolikokrat naznanila. Riž ne označuje posebnih izprememb tekom preteklega meseca, vendar pa tendira vseskozi trdno. Sladkor jc začetkom preteklega meseca nekoliko odnehaval vsled baje dobro uspevajoče sladkorne pese, pozneje se je precej ojačil, ker se je v zadnjih dneh hipoma pojavit v Parizu konkurz ene največjih in najuglednejših firm: Jules Jaluzot. Ta tvrdka bo izgubila na špekulaciji v sladkorju okrog 15 milijonov frankov. Temu konkurzu so hipoma sledili še nekateri drugi v Parizu, kar je delovalo na celi evropski sladkorni trg zelo deprimujoče. V Parizu, Londonu in Hamburgu so cene mahoma odnehale, ker so se imetelji hoteli v velikih množinah iznebiti blaga. Kava se je celi pretekli mesec gibala v nejasnosti. O brazilski letini se je pisalo po-voljno, vendar pa ni bilo iz tega razloga pričakovati dovozov, kar je cene tiralo seveda kvišku. Jasnost o kakovosti in množini bia- zilske letine dobimo bržčas šele v tekočem mesecu. Tedenski sejm v Kranja dne 1. t. m. Prignalo se jc 4<).'J glave goveje živine, 45 telet, 898 prašičev. 28 ovac, 104 koze, 83 buš, 50 kgpšenice K 8\50, prosa K 10—, rž K 7*50, oves K 7*—, ajda K7'.r>0. Mestna hranilnica v Kranja. V mesecu juliju 1905 je 349 strank vložilo 87.031 K. 08 vin., 334 strank dvignilo 83.004 K 45 vin., 6 strankam se je izplačalo posojil 43.000 K — vin. Stanje hranilnih vlog 3,822.249 K 87 vin. Stanje posojil 2.0(53.54!') K 97 vin. Denarni promet 300.972 K 10 vin. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juliju 1905 je 223 strank vložilo 78.011 K 49 vin. 183 strank vzdignilo 05.440 K 10 vin. 15 strankam se je izplačalo posojil 28.200 K — vin., denarni promet 392.03G K 10 vin. Okrajna hranilnica in posojilnica v Skofji Loki. V mesecu juliju 1905 je 92 strank vložilo 32.380 K 04 vin., 71 strank je dvignilo 17.400 K 31 vin., 5 strankam sc je izplačalo posojil 4.250 K — vin. Stanje hranilnih vlog 667.864 K 28 vin. Stanje posojil 060.435 K 46 v.n. Denarni promet 85.003 K 71 vin. Mestna hranilnica v Kamnika.' V mesecu juliju 1905 je 150 strank vložilo 75.210K 48 vin., 128 strank dvignilo 38.317 K 03 vin., 4 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 5.900 K — vin. Stanje hranilnih vlog 1,277.726 K 66 vin. Stanje hipotečnih posojil 962.731 K 48 vin. Denarni promet 221.040 K 61 vin. s^sL-rt® 1 Veliko izber otroških vozičkov od 9 kron naprej, ročnih košaric, kovčekov in razno galanterijsko in špecerijsko blago po najnižjih cenah 104-2 priporoča Magda lani, Kranj, pod mestom $t. 14. Učenca ki ima veselje za kleparski obrt, sprejme takoj Valentin Pajor, kleparski mojster, Kranj, pod mestom. n»-» Odda 5« s 1. septembrom ali oktobrom stanovanje, blizu gimnazije v prvem nadstropju in iker 3 sobe, kuhinja in shramba. Kje, pove upravnistvo «Gorenjoa», 126—1 5,m Javna zahvala.241 Gospod Josip Šmid v Skofji Loki je otvoril dne 3D. julija svojo pivovarno z javno ljudsko veselico ter je odmenil od čistega dohodka polovico K 150*— tukajšnemu uhožnemu zakladu, polovico K 150'— pa tukajšnjemu gasilnemu društvu. Za ta velikodušni dar se izreka s tem gospodu Josipu Šmidu javna zahvala. Mestno županstvo v Skofji Loki dne 4. avgusta 1905. Lerček 1. r., župan. da sem se preselil v svojo lastno hišo št. 102, tik „Nackove8 mesarije nasproti »Golarja" in se priporočam za vezanje knjig in pa popravljanje koles. m~l Pavel Bizjak. Posestvo. 20 mernikov posetve, 4 johe gozda, travnik in vrt s sadjem, sc prostovoljno proda za 6000 kron. Vit se isvr pri posestniku Andreju Koširju na llujah št. 11. 127-1 Stanovanje z dvema sobama kuhinjo poselsko sobo se s 15. avgustom odda. Ve6 pri lastnici I. Čolnar. 116-8 MEMBWC 01 JURY MORS CONCOUHS' Zobo- atelit Oton 5cyil pri ff. dr. E.Globočniku v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji sc izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v zlatu, poroelann, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije Izvršuje tu speoijalist. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre. 360 4694 tfegdlitv G. Tönnies 104-61 I o varna za stroje, železo in kovino-livarna v LJubljani priporoča kol posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. Fran c i s - t ur b i n e osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratiloni. S esa In o- genera' torski plinski motori, naj cenejša gonilna sila 1 do 3 vin za konjsko silo in uro. Najbolje za zobe. Ooblii sevlekarni g. K. Šavnika Kranju. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 121-43 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. M. Suttner urar v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine m srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. Nikelnasta anker-remont. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 875, najfinejša znamka, gld. 6-50. 114-56 Posestvo na Klancu pri Kranju HT se prostovoljno proda. '/raven spada hiša z vrtom, na katerem je zasajeno sadno drevje, dalje njiva z 20 merniki posetvu in travnik. Povpraša naj se pri posestniku Jožefu Obi-dl6u na Klancu št. lf> pri Kranju. 110—2 Pekarija v mestu ali na deželi se vzame takoj v najem. Ponudbe se naslove: d'oste res lan te 22, Bled.» 115-2 TapetniK in preprogar Drag. Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete tc stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 13646 Dva učenca vsake starosti, se vzameta prihodnje šolsko leto na Stanovanje. Zagotavlja sc strogo nadzorstvo in fina vzgoja. I. Primožič H7-2 Gorica, via ospitale št. 10. Dobro izvežban stavbeni ključavničarski pomočnik se takoj sprejme. Dopisi z zahtevano plačo se pošljejo na G. Bathelta v Tržiču. ns-2 Večkrat premirano! Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča »»-» prva in največja tovarna peči inglinastih izdelkov Avgust Drelse v Ljubljani. krojaški mojster Radovljica št. 41 Jesenice št. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80-7 Najnovejše Bucherjeve patentirane trombe za gnojnico priporoča 98 - 8 Trgovina z mešanim blagom Peter Majdič »MERKUR" v Kranju. ******************************** Izšla je »Dobra Hnharica" spisala Minka Vasi rev a v založništvu Lavosl. Schwentner-]a v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h. Obsoza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—41 Najboljša Najcenejša kolesa w in Šivalni stroji i* se dobe pri 65-14 Eovrencuftebolju v pranju. 1449 Hočete li dolgo živeti In se veseliti zadovoljivega zdravja? Da dosežete to, morate skrbeti, da ohranite svoj želodec zdrav In za prebavljenje vedno sposoben. Vsak, kdor sije izpridil želodec s težko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedrni in pijačami, ali si ga je z istimi morda prehladil, naj se posluži Germanove okrepčalne eseneije katera se uporablja z največjimi uspehi pri: pomanjkanju apetita, želodčnem oslabljenju, vetrovih, riganju, zgagi, vzdigovanju, glavobolu, omotici, kiču, telesnem zaprtju, napenjanju in zlati kili. Po mnogo zavžitem kosilu, posebno še po mastnih in težko prebavljivih jedilih, odstrani ta esencija pritisk n bolečine, vzbuja slast do jedi, kar zdatno pripomore'ik ohranitvi in vzdrževanju telesa. Po odstranitvi raznhi izpridenih sokov iz telesa, učinkuje tako, da čisti kri in ima poleg tega pred vsemi drugimi enakimi zdravil prednost, da ne škoduje prav nič, celo tedaj ne, če se jo rabi v presledkih mnogo let, ker se nareja iz najfinejših in najboljzbranih rožnih sokov ter ima prijeten, grenko-aromatičen vonj tako zelo, da jo zavživajo s slastjo tudi gospe, otroci in celo prav razvajene osebe. Germanove okrepčalne eseneije, kot pravega domačega in ljudskega zdravila, bi ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker odvrne če.tokrat najtesnejšo bo lezen, kar je upoštevati zlasti tam, kjer ni zdravniške pomoči takoj pri roki. Pri k.povanju naj se zahteva vedno samo Oermanova okrepčalna esencija iz lekarne , bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vtled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkali v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Juriftič, 16-karnar v Pakracu St. 107, Slavonija. — Denar se 121-2 Cena "je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 86 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 4» stekleničic (4 ducati 16 K, 60 stekleničic (6 ducatov) 18 K. Manj od 12 steklenic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosli, hripavosti v grlu. težkemu dihanju, astmi, proti bo-denju, kalaru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 vin., 4 originalne steklenice 5 K 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 107, Slavonija. pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. 3 o o I* e) Z M T? ■H •3 Jtfestna hranilnica v pranju obrestuje hranilne vloge = po 4 odstotke = brez odbitka rentnega daka katerega plačuje hranilnica sama. i—16 Stanje vlog K 3,731.138-87. Stanje hipotečnih posojil K 2,041.64717. 94-8 Iz Ljubljane v Novi York i dobro proito hrano. Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deUek, torek in četrtek v tednu. Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno. Zastopnik: FR, SEUNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange). 26 F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana opekarna in tovarna peči ponudijo vsako poljubno množino zarezane strešne opeHe, Mi* (Strangfalzziegel). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. — Te vrste strešniki so patentirani v vseh kulturnih državah. Lastniki patentev: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola. - Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. — Dalje priporočamo peči in štedilnike najfinejšega lastnega izdelka, kakor vse druge v stavbeno stroko spadajoče izdelke. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša m-4 postrežba. — Sprejmo se zastopniki. Ijnbljaaa (Kolizej) R. IvAJVG na Marij« Terezij« cesti Bogata zaloga po-blitva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Špecljallteta : Gostilniški stoli. Pohištvo iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. Čudovito poceni za hotele, vile in za letoviška 52 gld. Modrocl iz zrnatega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. Špecljalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično in v I. nadstropju. O/irave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Ki Varstvena znamka. Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen*. Ono je fj^* zajamčeno Čisto 106 in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119-57 ime „8ohicht" in varstveno znamko jelen". Dobiva se povsod! m JURIJ SCHICHT w (wW največja toVarna sVoj« Vrste na evropskem kontinentu, (fofo) Isdaja konsorcij «Qorenjca». Odgovorni urednik Andrej Sever. Lastnina in lisek Iv. Pr. Lampreta v Kranju.