IH. Iftiflli f Hifcitifl f Hfrt 1 lillli 17. L. leto. ■buniti Nvod* rUfm p* ptMt m Atitao-Ogreko: mJo leto »kupaj ntpre] . K 28 - CA.....l?r m metee . . ... 2-50 za Ncmajo: ćelo ltt© naprej .... K 33 — za Amerlko hi vse druge delele: cck> leto naprej . . . . K 38.— Vpfihj|}eiB glede fn»eritov se naj priloži za odgovor dopisnica aH ziumka. 1?»rav*l*li* (tpodaj, dvortsee levo). KaaflOTa Klica M. i, telefm ti. 89. Utaja fiak 4at ittfar imtatfl aafoiia la imilki, lateratt $e računalo po porab!|enem prostoru In sicer: 1 mu visok, tef 63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vln4 dvakrat po 7 vtn , trlkrat po 6 v. Poslano (cnak prostor) 16 vin., ptrte in zahvale (enak prostor) 10 vio. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Na pismena naročiia brez istodobne vposlatve naročnlne se ne ozira. „ffarooaa tlskaraa" UUfo* at SS. LJpravništvu naj se pošlljajo naročnine, reklatitdje, interatt L t. d-» to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja t L|nbl|aal dostavljen na dom ali če se hodi ponj: eelo (eto naprej . . . . K 2f>'40 I pol leta .......13-20 | | Ćetrt leta „ . . ^ . , 6*60 I na mesec „ . . • • 9 2*20 • Postiaazna itavilka vsl|a 10 Tinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. OređaUtro: SnaHova allca it 5 (v pritličjj levo), telefon St. 34« ^^^^^^^e=^^^^^^mi i —l— -^^=g^aaaaggiaiB^^^^^^B^MaaaaBBMiBaaaaaaaa| SploJno pomllošCenle političnih otKoiencev. V včerajšnji seji justičnega odseka poslanske zbornice se je zgodilo veliko presenečenje. Ministrski predsed-nik je s kratko izjavo prestat nasled-nje cesarjevo lastnoročno pisanje; Ljubi vitez Seidler! Moja ne-ornajna volja je, izvrševati po božji previdnosti mi poverjene pravice in dolinosti na ta način, da vstvarim temelje za uspešen in blagoslovljen razvoj vseh mojih narodov. Ka mesto politike sovraštva in masčevanja, ki je, podpirana po nejasnih razmerah, pro-provzfočila svetovno vojno, mora po koncu vojne na vsak način in povsod stopiti politika spravljivosti. Ta misel mora obvladati tuđi v notranjosti države. Gre za to, da se s pogumom in uvidevnostjo in medsebojno posvetlji-vostjo ugodi narodnim željam. V znamenju te spravljivosti ho Čem z mogočno božjo pomočjo izvr-Šev&ti svojo vladarsko dolfnost in no-čcin, krenivši kot prvi na pot milega prizanaSanja pogrniti zaveso pozablje-uja nad vse obžalovanja vredna politična kršenja, ki so se zgodila pred in med vojno in so provzročila ka-fetiskosodna preganjanja Odpusčam po civilnih ali vojaških sodiščih prisojeno kazen osebam, ki so bile obsojene zaradi sledečih kazni-*ih dejanj: Veleizdajstva (§ 58—62 k. x.)t raržaljenja Veličanstva {§ 63), raz-žaljenja članov cesarske hiše (§ 64), motenja javnega miru (§ 65), vstaje (§ SS—72), upora (§ 73—75), nasil-nega postopanja proti zborovanjem, sklicanim od vlade za razpravljanje javnih zadev, proti sodiščem ali drugim javnim oblastim (§ 76, 77, 78), dalje kaznivih dejanj po členih I., II. in IX. zakona z dne 17. decembra 1862. drž. zak. št. 8. iz 1. 1863., pod-piranja pri enem navedenih zločinov (§ 211—219.) Če se je zgodila obsodba ne le zaradi kakega označenih dejanj, ho-Čem odpustiti kazen, če so druga kaz-niva dejanja razmeroma neznatna ali imajo veanoma političen značaj. Če kazensko postopanje še ni pravokrepno končano, ukazujem ustavljenje in zaključenje postopanja, če je uvedeno samo zaradi kaznivega dejanja, ozna-Čenega v uvodu. ' Izvzete iz te milosti so pa vse osebe, ki so se preganjanju umaknile z ubegom v inozemstvo, prešle k so-vražniku ali se po izbruhu vojne nišo vrnile v monarhijo. Zaeno s kaznijo odpuščam vsled zakonitih cjoločb kot posledica obsod-be nastalo nezmožnost doseći gotove pravice, mesta in pooblastila ter iz^u-bo volilne prvavice in izvoljivost v javne korporacije. Pričakujem zanesljivo, da se naj-dejo vsi Moji narodi, sledeč izgledu, ki so ga da'i zlasti N\imci in njihovi zastopniki na moje živahno zadošče-rje s svojim zmernim, državne interese pospešujočim postopanjem tndi pri zadnjih parlamentarnih razpravah, na skupno delo za rešitev vseh onih velikih nalog, ki so potrebne za zacelje-nje po vojni prizadejan^h ran in za novo uredbo razmer na pragu novega časa. Zauspešno odbitje zadnje ofenzive na jugozapadni fronti Moje armade, ki se je posrećilo vsled neomajnega zadržanja mojih hrabrih, vrlih vojakovj mislim, da ne mor^rn bolje pesvedo-čiti svoje zahvale vse dobrotni milosti in mojim narodom, kakor s tem mi-lostnim dejanj cm. Izvolil sem v to današnji dan, na kateri slavi svoj sveti imendan moj srčno ljubljeni, najstarejšj, po božji milosti mi darovani sin. Tako popelje roka otroka, ki bo nekdaj pokiicana voditi usodo mojih narodov, izgubljence v domovino nazaj. Laksenburg, 2. juliia 1917. Seidler 1. r. Karei 1. r. S tem cesarskim pismom nazna-znanjena splošrxa politična amestija je na justični odssk napravila v:ii.:anski vtis in je bila sprejeta z največjim odobravanjem. Načelnik odseka je ta-koj telefonično sporočil cesarju zahvalo za ame^tijo. Pr^ posledica amnestije se je takoj pokazala v justičnem od-seku. Siovanski poslanci so izjavili, da bodo z ozirom na amnestijo glasovali za vladno predlogo o utesnitvi voja-škega sodstva. Dr. Rybaf je izjavi], da bi se bilo v zadnjih dneh morda mar-sikaj drugače zgodilo, da je bila amnestija prej izdana. Naravno je, da se je v parlamentarnih krogih najprej pretresalo vpra-šanje, v koliko se cesarsko pomilošče-nje nanaša na obsojene poslance. Ob-sojeni so bili od vojaških sodišč poslanca dr. Kramar in dr. Rašin za- radi veleizdaje in zaradi hudodelstva proti vojni sili države, poslanci Choc, Đuhval, Netolickv in Vojna zaradi ude-ležbe pri veleizdaji; poslanca Markov in KuriloviČ zaradi veleizdaje, zaradi hudod^siva proti vojni sili države in zaradi vohunstva ter poslanec Grafen-auer zaradi motenia javnega miru. S cesars'rim pom'loščen:em je nastal na-slednji položaj: Poslanci Kramar, Rašin, Markov in Ktmlovič so bili obso-jeni zaradi političnega hudodelstva proti vojni sili države, poslanec Klofač pa je obto^en zarad' veleizdaje in zaradi hudodelstva vehunstva. Pri teh osei^ah je torej treba še posebnega poiniloščenja, da bodo izpušreni in dobe zopet svoje pravice. Poslanci Chvan-ski klub. Zato dr. SusteršiČ ne bo izvoljen za delegata: kranjski mandat bo marveč po želji ćele jugoslovanske delegacije pripadel tokrat načelniku Jugoslovanskega kluba dr. K o r o I-c u, za namestnika pa bo Izvoljen dr. Krek. Razlogi za to so dvojni. Pred-vsem je potrebno, da ima naše narodno zastopstvo v delegacijuh, kjer je pričakovati važnih debat in kjer bo treba podajati dalekosežne izjave, svojega načelnika, svojega prvega moža, ki je naravni reprezentant naše nacijonalne politike v parlamentu. .V drugo pa Je treba končno enkrat tuđi javno konstatirati, da poslanec dr. Ivan SusteršiČ ni mož, kate-remu bi mogel .Tii£oslovanski klub zaupati tako važno in odgovorno funkcijo, kakršna je delegacijska. Ako pribijamo to dejstvo. ne alu-o igra dr. Šusteršič, o katerem pravijo, da rma v klubu samem jako radikalne nazore in da skuša tam pridobiti enega In drugega pristaša (dosedaj seveda zaman), je treba pojasniti. To je bilo potrebno povedati v Času, ka bo marsikdo pri nas začuđeno vprašal. zakaj ni bil dr. Šu-steršič izvoljen za delegata. Kale nraino iinfik Dunaj, _\ junija. (Kor. urad.) Uradno se rajfclaša: ' ■'♦ VZItODNO BOJISCE. * Včeraj |e sovražntt inod Nara* )ovko in Strlpo svoje fbrane inian-terljske maie na njenu la**n način vrgel v cefoti v bitko. No inirnje se na težke Izgube, ki mu fUl Je priza-tlejai že naš artiljerijski ofenj, je po-tegniJ svoje napadaln* valova z neprestanim zastavijanjem gostih re-zerv v obmc^Je bližinaititisa boja. Polagoma ie poseglo najmonj 20 in« fanteriisklh dlvlzlj v boi. Na ćeli §^km Mrokl hojtil fronti Je besnel infamerjjski boj_s skrajno silo in liutostjo. Pri tem smo sovražnika i7većine zavrnili že pred naširni nal-»predniimi jarki. Najsilnetšl sunkl v masah so bili nanerjeni proti prostorom iužno od Brzežanov iit pri Konjuhih, kjer smo jih zavrnili v zi-tvorni poziciji. V si poskusi sovražrj-ka, tuđi v današnjih jutrnmih urah z vso žilavostjo započeti« priti v tem prostoru z napadom naprej, so se z \ elikinii izgtibami zlorr.Hi. Zapadno od Zborova in v kolenu Stohoda se započeti napad v našem ariirer?}-skem o^nju ni mogel razviti. Pričakovati je. da bo bitka trajala. \a ostalih tockah fronte samo \ časih se oživljajoCi ogenj ardljerijte m min. ITALIJANSKO IN JUGOVZHODNO BOJlSCE. Ražen o Jrznem podvzetfii av- strijskega črnovotriške^a bataljoaa na IV. 2. zarsdno od Rive, pri kaie-rem smo dvteruli 16 alpinov iz «o-vražnih farkov, ni poroćati niCcsar bistvenega. Sef generalnega štaba. H iS ioiil8. Berolii, 2. ju lija. (Kor. urad.) \\olfov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISČE. Armadna skupina prestol. Ruprehta Bavarskega. Samo v malo odseklh med mor-:em in Scmmo ,«e artiljerijski boj Hor-veval. Dočltn so se iz vidni šunki Angicžev vzhodno od Nieuporta, pri Gavrellu in sevemo od St. Ou^ntina pcne«recili, se je posrećilo nekatenm našim napsdglnim Četam v niž:ni ob Yseri severno od Dixmuiuna v napadu prizadcj*2ti sovražnlku preceisnie izgube ter vjeti več.»e števHo B£ig?i-cev. Rcno zj!:tra.i in iznova po^oidne so Angl2žl napadi! zapadno od Lensa. Vdrli «o na nekaierih tockaii v naso ćno, gornic^Ie/fiskl polki pa so tih v biižinskih boj!?:, pri fcaterih smo mi obdržafi 175 vjetiti \n 17 strojnih puJk, povsod zopet vrgli ven. Armadna skupina nemške-?a prestolonaslednika. Po močrci FtrelsKi pripravi so pr?-čeli Francozi ob Chcrr'm des Damesu r novin] napadi na terfce, ki so t'h fcl!i ;užno cd pritave !.a Bovelle i7-Ruh:H. V boffh, ki so Mit zelo Hfiti na vzhodnem pohoč.hi visoke planote, smo vse sovražne napade zavrnili. Armadna fronta fcencrai-feldmaršala vojvode ^1-brehta NVfirtember^kega. Nohenih pomembn'h douodkov. VZHODNO BOJIJCF. Armadna skupina ?ener. fcidmaršala princa Le- opolda Bavarskega. Ruski napadi z ćne !. luPJa med uortnjo Stripo in vzhodnKm bregom Saraiovke so dovedli do ttžkih bo-j«v, Pritisk Rusov je W nap^rjen zia-sti proti odseku pri Konjuhih in proti visinskim crtam vziiodno in južno od Brzežaacv. Dvodnevna moćna artiljerijska priprava 5e bila izpremenila naše pozicije v poiie samih vdrtin, katero so sovražni pollii ves dan n?-skakovali. Vas Kr*njuhi smo izgubili. V pripravljeni zaporni pozicii: smo vjeli niski sunek v mar ah. nove napade na te pozici.ie smo zlomili. Posebno ljut boi se ie vršil n« obeh straneh Brzezanov. V vedno novi?s valovih je naskakovalo tam 16 ruskih d'vizu naše crte, ki so jih po izmene palni borbi saksonske, ren-ske in osmanske divizije v hrabri obrambi popolnoma obdržale ali pa v protisunku zopet zavzele. Ruske izgube presegajo vsako do seduj znano mero. Nekatere skupine so bile uni-čene. Ob Stohodu in ob Dnfestru Je trajalo strelianje Rusov. Severno od ceste Kovel . Luck se ie zlomil sovraž-ni napad pred fronto neke avstro-ogrske divizije. Pri drugih armadali nobenih posebnih dosodkov. MAKEDONSKO BOJIŠČE. Položaj fe neizpremeo)«!. 4 Prvi generalni kvartali mojstcU v, Liideadofiffft 1 Ruska ofenziva. ^^ Dunai, 1. julija. (Kor/urad.) Iz vojne^a poročevalskega stana po-ročajo: Od ptedv4traj*njen|' ie na ruski fronti bitka v polnem teku. Rusi SO se za svojo ofefezivo kar nalbolj ob-sežno pripravili. V prostoru, dolofie-nem za napad, so pripravili velike mase posebno izvežbanlh in moralič-no mnogovrednih fiet, tako gijde, sibirske in transamurske divizije, številna metala min in topove vseh kalinrov, med njlnni tuđi železniski top najTtčiega kalibra, ki ga je pa krcala Iz možnarja izločila \z boja. Puvišano sovražno artjljc-rii ?ko de-lova" je^je vladalo neTv-af dni na vsej fronti. Da bi nas varali glede napadal-nejara cilja, so izvršili Rusi, na raznih delih -fronte dernonstracije. . Te pa smo takoj spoznali ter $o napomoma izgre.Hile svoj nainen. Prostor pri Brzežanih so si bili izbrali Rusi, da prebijejo našo crto. Tu je sovražni artiljerijski ogepj stalno narastah I^ne 29. junija zvečer je inie! ?.e značaj najsilnejšega bobnajočega og-nia. Prostore za uašimi bojnimi po*-stojankami so pr^v moćno napolnili s plinom. Naša artiljerija pa ni prav nič zao^t^la za nasnrotnikom. Borila se je kar najboU uspesno s so-vražnimi bateriiatni ter jih je vzela, kakor hitro je bila razne iarke za-sula, pod silni uniCevalni o^enj, tako. da se sovražna infanterija ni po-vzpela skoraj do nobene napadalne akcije. Samo na dveh tockah je tekom noči z močnejšim ognjem po-skusila na^ad. ki pa se je v nađeni zapornem ognju zlomiL Pne 30. juniia zjutraj je sovraž-ni ogenj v gorišCu boja polagoma zopet oživel ter se je mestorr^ stop-njeval do precejšnje sile, pri čemer so bila sovražna težka metala min zelo delavna. Popoldne so se na to pričeli južno in jugovzhodno od Brzežanov in Konjuhov močni napadi sovražne pehove. Povsod smo jih do zadnjega • avrnili s svojini ognjem. Na nekaterih tockah le preprečila naša artilierija s svojim uničcvalnim ognjem, da sovražne napadalne mase nišo mogle zapustiti svojih jar-kov. Proti 9. in 30 minut zvečer so se pripravili Rusi iznova severozapadno od Založev k napadu, nas zaporni ogenj pa je tuđi ta poskus hitro končal. Isto usodo je imel poskuŠen napad Rusov, izvršen proti polnoči v prostoru južno od Brzežaniv. Tu so poskusili popohioma prcsenetljivn prodreti iz svojih t>ozicij. rnor?li pa so se takoj zopet vrniti. Njih artiljerija je pričela nato zonet delovati ter je proti jutru 1. julija trajno stop-njevala svoj ogenj. Oba prva dneva od Anglije tn Francoske zauka7,ane ofenzive sta prinesla sovražniku samo tcžke izgube, ne da bi bil dosegel tudi naj-manjše začetrte usnehe. Na naši strani so stale v boju čete skoro vseh zaveznikov: Avstrijci, Ogri, Nemci in Otomani. Vse so enako de-ležnc pri zmagovitem odhititi dose-danjili ruskih napadov. Tzfcube ?a-veznikov so vsled iz^bornih nbramb-nih naprav in vsled vzomega sodelo-vanja vseh vrst orožja nad vse majhne. Dunaj, 2. julija. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana po-ročajo: Silna bitka na ruski fronti se je tudi tretji dan nadaljevala. Pokazalo se je, da je tudi revolucijonarna Rusija, ki si je zapisala na naslov svo-bodo in samoodločbo vseh narodov, ostala glede načina vojskovanja na starih potih. Kakor v bojih v Karpatih kakor pri Brusilovovi ofenzivi leta 1016 žrtvuie rusko armadno vodstvo, ki stoji dancs pod demokratično vlado, tudi v tej bitki brezobzirno tisoče in tisoče, da prebije fronto zaveznikov. Na fronti 50 km so postavili v boj nič manj, kakor 20 divizij, ki pa so bile kljub svoji premoći skoraj povsod s težkimi izgubimi zavrnjene. Tudi včeraj sta bili gorišči boja Konjuhi in Brzežani. Pokrajina je tu valovita, deloma močno obgozdena in z globokimi dolinami, ki omogočajo napadalcu gibanje čet, branitelju pa dajejo za obrambo tudi ugodna opo-rišča. Brzežani sami leže v kotlini sredi obgozdenih višin, mimo katerih teče Zlota Lipa. Te visine so bile ves • dan pozorišče najljutejših bojev. Vedno nove napadalne valove so pošiljali Rusi v boj. Mestoma se jim je posrećilo preplaviti naše najsprednje crte, naši protisunki, pri katerih so avstro-ogrske in otomanske čete enako hrabro napadale, pa so nam po većini dali posest naših pozi ci j nazaj. Pri tem smo odvzeli sovražniku tudi vjete in strojne puške. Tako se Rusom tudi tretji dan ofenzive ni posrećilo prebiti fronto zaveznikov. iz žilave energije ruskih ofenziv pa lahko sklepamo, da bodo slediti tem prvim ponesrećenim napadom še nadaljni. Avstro-ogrske in z njimi v ozki ikupnotti se boreće za- vezniSke ćete prićakujejo te napade z wem zaupanjem. Vojna z Italiio. Uspeh nm Rooh«ttl. Dunaj, 2. Julija. (Kor. Hrid.) Iz vojiSkoporočevalakega stana: Po več tednov trajajoči, v najmanjših podrob-nostih premišljeni pripravi se je izvršilo 1. Julija ob 4.56 zjutraj pod vodstvom Stotnika Sturma, poveljnika pod-odseka na Rochetii, podjetje na ita-lijansko pozicijo na juŽnem poboćju Rochette. — Po kratki, moćni pripravi artiljerije in strojnih puŠk so jurišali pod vodstvom poročnikov Angererja- \n Achat?a vojaki Črnovoj-niškega bataljona IV./2 in pijonirska stotnija L/3 z razstrelilnimi patronami na tri italijanska oporišča. Iz 'đvtri oporišč je mogel sovražfiik zbežati, posadka tretjega je bila preraagana in delonfa pobita. En narednik in 15 alpinov bataljona Ivrea je vjetih, materijal vplenjen. Po razstrelitvi vseh italijanskih zavetij je bila sovražna pozicija zopet izpraznjena. Lastne izgube: 1 mrtev in 6 ranjenih. — Ro-chctta se dviga 1527 m visoko zapadno Rive nad Ponaisko cesto. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 1. julija. Na trentinski fronti in na Koroskem se je včeraj boj omeje-val na artiljerijske akcije, ki so bile močnejše na asiaški visoki planoti in v visokern Butu. Na julijski fronti je napravil sovražnik v zadnji noči jugovzhodno Vrtojbc presenetljiv sunek proti enemu naših izpostavljenih jar-kov. Nemudoma prihitela naša ojače-nja so ga po ogorčenem boju odbila in je imel krvave izgube. Poizkušeni nenadni napad, ki je bil naperjen proti neki naši postojanki južno Vršiča na Krasu, smo gladko ustavili. ITALIJANSKI PARLAMENT. Zaupnica vladi. Curih, 1. jul. (Kor. urad.) Italijanska poslanska zbornica je imela včeraj dopoldne in popoldne tajne seje, v kateri so se izvršili, kakor je poslanec Turati javno omenil, tajni dogovori med vlado in zbornico. Ob 6. zvečer se je pričela javna seja. iMinistrski predsednik Boselli je povdarjal, da je zbornica iz Ijubezni do domovine edina z vlado. Zbornica odobrava cilje in metode zunanje politike in želi, da se v notranji politiki vzdrži trdni nacijonalni duh ob varo-vanju javnih svoboščin. Zbornica in vlada imata vedno trdnejše zaupanje v vojaško končno zmago in v najvišje armadno vodstvo. ^Medklici: To zbornici še na misel ne priđe.) Vlada bo posvečala gotovo tudi v bodoče vse moči najenerglcnejŠi vojni akciji v do-sego zmage. Zajedno bo podpirala družine vojakov po potrebi, gojila gospodarske naprave, zlasti trgovsko plovbo in vzdrževala odporno silo ljudstva do zaključka edino mogočega miru, ki prinese priznanje narodnih pravne in zahtev. Vlada sprejme izmed predlaganih dnevnirf%edov onega desnih liberalcev in demokratov, ki se glasi: Zbornica preide k dnevnemu redu, ko bo Čula izjave vlade. Vlada polaga v ta dnevni red pomen za-upnice. Na to je govorilo več poslancev fn Barzilai je pohvalil Sonnina in izjavil, da odklonitev ruske mirovne formule „Nikakih aneksij in nikakih odškodnin" odobrava zlasti radi tega, ker je bilo zadnje dni v avstrijskem parlamentu priznanje narodnostne pravice kot mirovne podlage zatajeno po ministrskem predsedniku. — O glasovanju smo že poročali: predlagani dnevni red je bil sprejet s 361 glasovi proti 63. Nekateri italijanski listi pravijo, da glasovanje ie zgolj oblika, da bi se trenotno premagali zapletljaji. Hindenburs u Bodenu. Šef nemškega generalnega štaba generalfeldmaršal Hindenburg ie prišei včeraj v spremstvu generalnega kvar-tirnega mojstra Ludendorffa v Baden, kjer so ju sprejeli šef generalnega štaba general infanterije Arz ter pol-kovnika Waldstetten in Kundmann. V poslopju višjega armadnega poveljstva je bilo potem veliko posve-tovanje armadnih voditeljev, na kar sta bila Hindenburg in Ludendorff v posebni avdijenci pri cesarju in pri cesarici. O vojnem položaju se je feldmar- ' šal Hindenburg izrekel tako-le: Vojna bo za nas dobljena, čc vdržimo sovražne napade, dokler ne opravijo podmorski čolni svoje naloge. Ti čol-ni delajo dobro. Razbijajo sovražne življenske pogoje bolj, nego smo mislili, naši sovražniki bodo v nedolgem času prisiljeni v mir. To vedo in zato bodo vzlic težkim porazom, ki so jih to spomlad doživeli ob Soči, na Tirolskim, na Aisni pri Arrasu morali nadaljevati svoje napade, naj so ie tako brezupni. Na pomoć Amerikanccv ■ ne morejo čakati. Pa naj le pridejo. Združenih armad sploh ni' poraziti. Pošiljati treba • sovražniltr toliko časa domov, d*~bodo sprevideli, da smo mi vojno dobili — potem dobe Av-stro-Ogrska, NcniČlja, Bolgarija in Turci ja «irt ki ga potrebujemo za svo-bodni razvoj naših sil. S tega svojega obiska odnesem trdno prepričanje, da borno stali skupaj do zmagovitega konca. Naša zveza je neomajna. Pred veliki dorjotiHi na Ifoatafi. Curih, 2. julija. wZuricher Tages-anzeiger* piše: Nekaj dni sem priha-jajoča poročila s fronte delajo vtisk, kakor da stojimo neposredno pred ve-likimi vojaškimi dogodki. Boji na zapadni fronti, v angleškem odseku, med Ypresom in Arrasom, ob Cheminu des Dames in pri Verdunu daleč presega-jo vsakdanje izvidne poskuse ter jih je karakterizirati že kot silne bitke, dasi ravno se njih globeji operativni namtn še ne izraza. •***-•*« " Grška v vojni. Orški krali v St. Mofitzil. » St. Moritz (Engadin), 1. julija. (K. ur.) Poročilo švicarske brzojavne agenture: Danes popoldne je dospel grški kralj Konstantin z rodbino in spremstvom sem. Velika množica in gostje zdravilišča ter uradni zastopniki občin in zdravili-škega društva so priredili iz Ber-gena prihajajočim gostom simpatiČen tih sprejem. Grško vojno brodovje. Atene, 1. julija. (Kor. urad.) Reuterjev urad. Lahko grško flotiljo in vojne Iadje, kl leže pred Salami-som, bodo vrnili grški vladi. Vlada je sklenila kazensko zasledovati vse osebe, odgovorne za decemberske dogodke. Tudi glede ministrov se ne bo delala izjema. Hovo kitoislio cesnstvo. Šangaj, 1. julija. (K. u.) Reuter. Mladi cesar HsunTung je pro-klamiral,da je zasedel prestol. Peking, 1. julija. (K. u.) Reuter. General Čangsun, vodja vojaške stranke, je obiskal 1. julija ob 3. zjutraj predsednika ter zahteval od njega, da odstopi. Obenem mu je sporočil, da je cesar iz dinastije Mandžu Hsun Tung zasedel prestol. Gosposka zbornica. Tri dni je trajala budgetna rasprava v gospodski zbornici. Ta rasprava je bila prava parlamentarna bitka. Zastopniki nemlke aristokrat čije, grof Thun, Tcnez Fiirstenberg in knez Auersperg so se ljuto zagnali proti slovanskim stremljenjem in zlasti napadali Čehe. Grof Thun se je spozabil ćelo tako daleč, da je pro-glasil za veleizdajalce vse, ki so na-spjotni budgetnemu provizoriju ali ki imajo kake pomisleke glede razsodb vojaških sodišč. Ne samo češka Člana gospodske zbornice, dr. Foft in dvorni svetnik Goli, nego tudi Ne-mec Lammasch, juridična avtoriteta, ki po svojem znanju odtehta par tu-catov gospodskozborničnih nemških aristokratov, so z ogorčenjem zavrnili Thuna. Flirstenberga in AueT-sperga. Sam Lamasch je priznaj, da so sodbe vojaških sodiŠČ potrebne revizije. Bistvo vseh govorov rečenih nemških aristokrav je rnerik> na to, ocrniti Slovane in zlasti Ćehe, a vsi govori so le pokazali zagrizeno reakcijonarstvo, in tako nacijonalno nestrpnost ki se ne ustraši niti de-nuncijatoričnih sredstev. Vsi ti govori so priča umstvene in politične površnosti. Vsak navaden državljan ima več politične uvidevnosti in več kritične^a zmisla, kakor ti, sicer na-duti. a prazni nemški aristokratje. Radi bi igrali v naši državi tisto vlo-j?o, ki jo igrajo v Nemčiji znani »jun-kerji«, a dočim so pruski »junkerji« možje, ki res kaj znajo, se njih av-strijski posnemovalci ž njimi še pri-merjati ne morejo. Vehemetnlna-stop gospodskozborničnih nemških aristokratov je pa vendar imel korišten uspeh. Opozoril je najŠir^o javnost na tradicije,, ki viadajo v teh krogih ter provzrocil šplošno spoznanje, da se je treba zavarovati proti tem krogom. Vsa dipiornatično in politično važna mesta v državi zavzemaio ljudje iz teh krogov — kake sadove rodi to protežiranje, to Čutimo vsi v državi ha svoji kož!. Prodrlo je pa zdaj tudi spoznanje, da bo treba gospodsko zbornico samo reformirati tako, da bodo v njej zbrani le po znanju in izkušnjah naj-zastužnejši možje, ne pa ljudje, ki ni-majo druge legitimacije kakor svoj plemiški grb. Vihar demokracije bo ustvaril nove razmere. i45. stev. .SLOVENSKI NAROD", dne 2. julija 1917. Stran 3. Politične veiti. » t, =x4 T«u Ma.°rescu umri. Bukarešt«, 2. julija. (Kor. nrad.) Titu Majorescu je včeraj umri. Dosezel ie starost 77 let. Zadela pa je srćna kap. Titu Majorescu, ki je bil vseučili-ški profesor v Bukarešti, je bii ob-enem šef konservativne stranke ter je bil leta 1913. poklican, da sestavi kabinet. S konservativci skupaj je bil on provzročitelj vojaškega vpada v Bol-garsko leta 1913. Sedanjo vojno pa je \edno obsojal. = Belgijski socijalist pregnan r italijanskega delavskega shoda. V Turinu je govoril belgijski socijalni patriot in potujoči govornik Alfonz Caspar na delavskem shodu o držanju oficijelni li socijaliste v in je izva-jal. da oni delujejo s posredovanjem Angelika Baiabanov v službi NeiuCi-je. Pri tem je nastal velik hrup in z vseh strani so doneli klici: Živio Le-ninf 2ivio Grimm! Nemški bratje raj pridejo. Proti italijanski vojni sa pa« dale najhujše psovke. Caspar je moral pobegniti pred razdraieno mno-žica, = Konec staresa sveta. Reutcr poroča po listu »\Yestminster (la-zette« z dne 30. junija povodom glas-go\vskega govora Llovđ Oeorga med drugim: V vseh deželah. ćelo v Avstro - Ogrski vidimo, da zmagruje prepričanje, da je stari svet mrtev in da je brezpogojno potrebno, da se ustvari nov red, ki priprava zakon narodnosti, če naj civilizacija obsto-ja naprej. = Švedsko ministr^tvo. Švedski notranji minister v. Sydiw je de-irusijoniral: za notranjesja rr.inisrra je bil imenovan \Valter Murrav. M n nnmrt tat. Pogreb generala v šemoetru pri Gorici. V .Pest. Llovdu* poroča nelri oficir: V Gorici je živel star general. V tej blagoslovljeni pokrajini je hotel v miru in udobnosti preživeti večer svoiega življenja. Prišla je vojna in ni prizanesla Gorici. General je ostal na svojem domu. Za ča^a bojev ob Podgori je umri naravne smrti. Njegova zadnja volja je velela, da naj ga pokoplje;o z vojaškimi častmi v sempetru pri Gorici. Naš poikovnik je izvršil oporoko. V ča^titljivi kapeli na pokopaiišču v Šempctru ?o djali na pare mrtvega generala. Sablja in klobuk s pernico sta počivala na ka-tafaiku, pred katerim so bili položeni redovi pokojnika. Težko d;*&če zek-nje je obdajalo krsto in srebrni svetilniki so odsevali medio na temnem orožju čaftnih strai. Mrtvašnica je bila gosto zakrita, kajti zunaj je divjal boj in v Šempeter so sovražniki dobro videli. Of.cirji srno se zbrali, pop je v bo-gatem ornatu opravlja! mnvaško rao-litev in petje. Zakrita je stala ob zidu godba in častna stotnija, ki je imela oddati zađn o salvo. Jasen solnčen popoldan. Moćan udarec je pretresel kapelo. Proti solneu in ob jednem proti grobu so nesii iz kapele mrtvega generala. Polkovnik mu je govoril v slovo, odkritih glav smo stali okoli. Granate sa treskaie. Trd pok častne salve je prereza! večerno soparo in poino je zadonel rog v slovo. Zadnji pozdravi tovarišev, zadnji solnčni žarki in zadnje granate so zaključile sliko. Nepozabni trenotki. Žujranstvo Bilje. NTa neko vpra-šanje odgovarjamo. da ima župan-stvo Bilje svoj urad v Ljubljani, Po-Ijanska cesta 73. Slovenska trgovska sola v Trstu je zaključila sedmo šolsko leto z jako ugodnim uspehom. Prvi letnik de-ške trgovske sole je^ime! 29 učen-cev, drugi 22. Y prlpravfjaTnem letni-nLku jih je bilo 28. Na dekliski trgov-ski soli, katere prvi letnik se je bil otvoril z baš končanim šolskim letom, je bilo 21 učenk. Solo vzdržujc-jo skoro izključno slovenski denarni zavodi v Trstu. Letos je po sedmih letih obstanka te sole naučno mini-strstvo nakazalo podpore 5000 K. Prava malenkost je to. Država bi morala imenovati razne učitelje za ta zavod in ga podržavitf. Zaplemba pretnoženia. Tržaška deželna sodnija je odredila zaplem-bo premoženja Andreja Strosserja. rojenega 1876. v Šempasu, zadnji čas c. kr. carinarja v Tržiču, sedaj odsotnega, ker je osumljen zločina proti vojni sili države. Kdo ve kaj? Išče se družina Črnigoj iz Gorice, Tržaška ulica štev. 18., in sicer jo išče Rozalija Mermolja, Rcka, ul. Munkacsy št. 12. — Cenčič Vincenc, Fnf. Mun. Kol. 1/28, išče naslov Franca Čenčiča in njegovo ženo, bivajoče prej v Erbišdh. — Karla Fur-larrf, sedaj v Lipniri - Wagni, B. 77, urad gosp. Svoboda, išc*e naslov Marije Boltar iz Gorice, ki se sedaj na« haja v Ljubljani. Spominjajte se „adečega križa". Dnevne vesti. — Ođpastltev zm službo z orof- jem nesposobnoga mostva. »Pester Lloyd« poroča, da iziđe v kratkem naredba, po kateri bo ono moštvo, ki je za službo z orožjem nesposobno in katerega stanje se tekom vojne najbrže ne bo zboljšalo, poslano na dopust, oziroma končno odpuščeno iz c. in kr. armade. Oni, katerih stanje se ne boljša in ne slabša, bodo služili dalje kot sposobni za pomožno službo. Končno bodo oni. pri katerih bo superarbitračna komisija ugotovila možnost zboljšanja njihovega stanja, prideljeni stražni službi. To veliko delo je uvedia ministerijalna naredba, po kateri se imajo oni, pri katerih ni motivirano nadalinje službovanje, \ pisati v seznam in odpustiti. To se zgodi na temelju prei^kave po komisiji, ki se ima sestaviti po nadalnji naredbi. Seznami so morali biti končani do 1. julija. — Ustanovni občni zbor Kranj-skega deželnesa društva c. ki. avstr. zaklada za votasKe vdove In sirote ter za varsno otrok in oskrho mla-dinevetlcga gospoda nadvojvode L c o p u 1-d a S a 1 v at o r u, pukro\ iicija-namestnika > C. Kr. av^tr. zaklada za vojaske vu>ve fn sirote in Nicguve Svetlosti Av^usta princa L o b k o u i t z a«. podpredseunika >Q. kr. avstr. zaklada za vojaske vdovc in sirote . v p o n e d e 1 j c k, dne 0. ju 1 i ja I0i7 ob 11. uri dopoi-dne v slavnostni u\ orani c. kr. dc':el-ne vlade (dohod pr» glavnem vhndu, Blci\veisova celnterescante Blatt-, — Svarilo preJ posestjo vojaške oprave. Pred nakup nn vojaske oprave rnre. ćevliev ird.) se vnovič kar najresnejše svar:. Obćinstvo se na.inujše pozivlia. Ja odda vsc tak-šnc predmete vojake f>rrave. Katc-re še posedu.ie. vrez vsaktfj^a odluka pri na^bližnjem (^bčin^kein tiradu, orožniškem posty:icm ali etapnem VLacijskem poveljstvu, ker bi ^e pij-sestniki takih preumetnv. ako bi jih varnostni organi zaictiii pri njih povodom hišnih rrci :kav eli sicer na dnig način, izročili ^rezobzirno radi kršitve S§ 20) t. v\ odn. 461 li. z. ka-zenskemu sodi>Cu. — Podelava 10 zaloc podUig; iz pavolnatega blawu in drugih pri-datkov. C. kr. trgovinsko ministrsivp je dovolilo, da se sn e v inesecih iuiij in avgust 1917 podelati nadaljnih 10% zalog podlog iz pavolnatega blaga in drugih pridatkov za konfekcijske namene. — PolitiCni tednHc »Sava«, ki ie izhajal v Kranju, je vsled tehničnih potežkoc prenehal. — Umri je danes ziutraj tovar-nar in posestnik Henrik Franzl. občc spoštovan in čislan mož. ki ga bo ljubljansko narodno občinstvo bo-lestno pogrešalo. Bil je član štcvflnih narodnih društev. vedno vnet in ne-umoren delaven ter neupogljiv značaj. Pogreb se vrši jutri ob 6. popol-dne s Privoza št. 10. Veleugledni tež-ko prizadeti rodbini naše srčno so-t$te? R, y mJ 1 — Umrla ie nagle smrti gospa Marija Velkavrh roj. Mahkota, soproga mizarskega mojstra v Kra-kovski ulici Št. 7. ZapuŠča troje ne-preskrbljenih otrok. Naj v miru počiva I Iz Topttc. Na praznik sv. Petra in Pavla je priredilo tukajšnje voja-štvo dobrodelni koncert s krasno usnelimi godbenimi in pevskimi to-ćkami. Prirediteljem in umetnikom smo tu se inudeči zdraviliški gostje in domaćini za ta redki užitek prav livaležni. A nadvse nas je presenet-ljivo razveselilo, ko m> se ob pričet-ku pripeljali v koncertuo dvorano k mizam odličnih gostov in častnikov vsi tu se zdraveči revčki vojaki-pro-staki, da so tud I oni bili deležni urnet-niškega užitka in se je tem trpinom izkazala dobrodejna bratska ljubav. Tu se niudeca gdč. Marija Werli iz Cerknice pa jini je prcskrbeia osve-žujoČo pijaco. Njej in prirediteljem n^jtopkjša zahvala! — V sreJo ve-Čer smo tu opazova!i mimo podeč se vihar. ki je baje vam Ljuhljančanom da! obilo defia, nam tu doli pa niti kapljice. Rastlinstvo hira, deteljišča «o rjava, jela, pa tuđi otave ne bode. Vsled tega je skrb za obstanek z vsakim dnem večja. — Vodovod z izborno pirno vodo imajo Toplice, a -*alihog zaradi pomanjkanja bencina ne funkcijonira. Baje dospe v krat-kcT.i rošiiiatcv bencina, ki preskrbi domaćine in po kopelih izpotene zel-ne goste z osvežujočo nitno vodo. I . Zlobna roka. V Zabrđu občina Bate pri Gorici je neznani zlikovce ob 2. uri ponoći, na duri hi?e udove posestnice .Tožefe Jevšek z žico prive-7al ročno granato, ier jo 7až£al, kar je imela za posledico, da so bila vsled razstrelbe težko ranjene dve doniače hćeri Marija in Leopoldina, in sose-dova hći Justina Humar ki je isto noć noćila pri svojih prijateljicah. PreŠiča je ukradel neznani tat gosti nj i Julijani Mikluš na Jgu, ter jl napravil 200 K škode. Tat je pustii na licu rnesta grjačo s katero je najbrže ker je bila temna noć iska! pre-šiča. Nezgoda. V Cvetrcžu je l.iictnl posestnikov sin Leopold Leban na-.:cl roCro granato, v katero \v dre-.^al z neko žico. Granata se je raz-!;?tela ter ga ranila na desni roki in 7 a obeh nogah. — V Tonićičevcm se je Rozalija Blas, kajžarjjva hči. ko ]q iiotela stresti iz Ioii^a \ ročo jed v skledo, po obrazu, vratu in obeh ro-kuh iako nevarno oparila, da je morala ki pcmoč iskat v dcžc-lno bol-nišnico. — Franc Orehck. 13 let stari rr>s2Striikov sin v Žejah, je nesel koso po stopnjioah. Vsled Ticrjzljivosti ic deček padel ter si odrezal levo ro-ko \* zapestju. — Pri obiranju čre-^enj se je porjcsre-2?!* Anton Tratnik. 9 let star. posestnikov ; in v Cerkljah. kateremu se je pod nogaml veja zlo-mna ter si je vs'e-,1 pađen zlonifl desno nogt>. — PnnesreČil se ie tuđi 15!ctni Franc Zupančič, kocarice sin v Višnji gori, kateri se je pri padcu z- drevesa v zapestju poškodoval obe rr;k:. — V sarnomorilncm iidinenu si )€ Franc Tomažič. pomozni vlako-vod ja na državni železnici, v kuril-aici na kolodvoru v Spodnii 5iškj po-crnal kroglo v levo stran prsi ter se težko. a ne smrtnonevarno ranil. — Dva mlada beguneka. Tletni Kare! I?usijan in Qlctni Dionizij Komcl sta so na kolodvori: v Spodnji ?i§ki igrala. Po neprevidnosti je Komcl z Ticko spičasto palicko dregnil malc?a Rusjana v levo oko, vsled česar je dobi! ta težko okvaro. Zvlšana kazen. Frančiski Va-tovc, biv^! dekli v Košani, ki je bila pri tukajšnjeni izjemnem sodišCu dne 12. majnika t. I. zaradi detomora ob-sojena na 4 leta težke ječe. \c višje kot vzklicno sodišče v Gradcu zvi-salo kazen na 6 let težke ječe. Iz Sevnice. One 12. t. ni. se je v Sevnici vršila veselica s koncerto-n zagrebške vojaske godbe ter srcčolo-vom, čisti dobiček je bil uamemen za p(» potresu poškodrvvane obmane brc-žiŠkega okraja. Zastopano je bilo ćelo Posavjc. kakor tuđi Bizdjčani, Radečani in ćelo iz Zagreba so dr Mi gostje. K lepemu gmotne?nu uspciiu so mnogo pripomogli velikodušni darovi Bizcličanov. In sicer so poslali: gospa Olga Balonova, ^ospori župan .lanežič, jrospod .Tosin Baton iz Stare vaši in gospod Ivan Malus po cei hektoliter vina. Tuđi smo prejeli vino od g. Martin Frece in M. Sevnika. Gosnod dr. Schmiermaul je poslal ko?trunčka. g. M. Katič in g. Andrej Krošeli kapima z jrajbico, g. K. Cim-peršek je daroval kl a'tro drv, vseh mnogoštevilnih krasnih darov, ki so jih poslali SevniJani. ni mn^oče po-samezno navajati. Bilo je čistega do-bička 3250 K. Naj bo vsem skupaj prav iskrena hvala in zavest, da so mnogo pripomogli, dn se je veselica tako sijajno izvršila in imela tako lep gmoten uspeh. — Odbor. Maribor brez voda. Mariborski magistrat razglaša, da bo vslev šterling:ov za tisto letalsko brodovje, kateremu se posreći dobiti znanc^a letalna Richthofena ži-\-ojra ali mrtvecra. 5OO fnntov najrra-de dobi povrh ^e voditelj dotične^a brodovja. Književnost. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. (Dalje.) Tedaj M se mo?lo pomioliti tuđi na izdajo samostalnih del kot prilog k časopisu, n. pr. večjih mf>nografij in dcl, pomožnih knjig (bibliografske^a, biojfrafskega, hronolo>kev;a i. dr. značaja), raznovrstnega znanstvenoga gradiva (virov, korespondenc, dialek-tičnega, slovarnega in folkloristične-ga blaga, seveda brez omejevanj. kakor jim je bil izpostavljen kak Stre-kelj). Mogle bi se tuđi deliti podpore v Studijske svrhe za zbiranje dialek-tičnega gradiva ali iskanja starih sle-dov slovenstva v arhivih in pod. Moglo bi pa iziti iz tega slednjič tuđi jedro za bodočo slovensko akademijo znanosti v tistem obsegu in s tisto nalogo. kakor ima to pomen in je mogoče pri malih narodih in kakor se n. pr. za zagrebško akademijo fepo razvidi iz besed njenega pokrovitelja, govorjenih v izredni seji 27. julija 1915 (»Ljetopis« 1916- 30. zv., stran j 76): »Akademija imade da služi samo | znanosti i istini, i po tom imade da 1 Me za opfeaitro laafaEegjgs naragfc ! kom roda ljudskoga. Ali naša akademija treba da tu svoju zadaću vrši tako, da najveću svoju brigu posvećuje onim znanostima, koje njeguju i štite hrvatski naš jezik, osvetljuju našu prošlost, zaviraju u dušu našega naroda i proučavaju zemlju, koju su nam namrli djedovi naši. Tako će i rad naše akademije ostati i biti u prvom redu domoljuban, a ipak služiti općemu umstvenom napretku.« Vabimo pa seveda tuđi sotrudni-ke vseh filološko - hiitoričnih panogr ter se nadejamo, da borno narsikate-rega nanovo obudili, ker mu borno dali možnost besede, skrbeli pa borno rudi za nov znanstveni naraščaj, saj so tega ni sramoval niti Jagićev »Ar« ehiv« za občo slovansko filologijo. Posebno še poudarjamo, da bi radi prite.^nili k sodelovanju polcg naših zgodovinarjev, geografov in slov-venistov tuđi tište slovenske germaniste, romaniste in klasične filologe, ki nam imajo na podlagi svojih izdel-kov kaj takega povedati, kar se tiče tuđi slovenskega naroda-in njegovega jezika. Sprejemale se bodo v časopis brez ozkosrčnosti vsakršne razpra-ve, ki odgovarjajo znanstvenim pojmom naslova časopisa. Strah, da bi se slovenski napisan znanstven sestavek o slovenskih predmetih izgubil in ne opazil v stro-kovnem tujem svetu, daudanes ni več na mestu; kajti komur je kot res-ničnemu znanstveniku mar do novih rezultatov na polju naših domačih strok. temu tuđi ne more biti ovira slovenski jezik, kot najnormalnije sredstvo razpravljanja o samem sebi. Obrniti se tu moramo tuđi proti mo-rebitni misli, kakor bi hoteli s svojim početjem izolirati naše predmete ter jih iztrgati iz zveze njim sofodnih v občini znanosti, kakor se to tu in tam godi pri pretirani speciali-zaciji. Proti temu govori pri nas že to, da hoče biti časopis strogo znanstven, torej na podiagi prave znanstvene zgodovinskoprimerjalne metode, kaže pa tuđi to. da ne klicemo na sndelovanje Ie slovanskih iilologov, temveč tuđi germaniste, romaniste i. dr. Omejiti se hoćemo torej iz naravnih, v prejsnjem opisanih razlo-gov Ie glede študijskega objekta, ne pa glede znanstvenega duševnega obzorja ter vseh v poštev prihajajo-čih potrebnih znanstvenih pripomoč-kov in metod. (Konec prih.) m m — E. S. Thompson: Arno i drugi iunaki. Te dni je izdalo hrvatsko prirodoslovno društvo v Zagrebu svojo drugro knjigo popularne biblioteke. Knjiga obsega štiri pripovesti, ki se bavijo z živaisko dušo. Pisatelj, priro-doslovec, pesnik in umetnik je vedel v svojih pripovestih zadeti pravo struno, da mu vsak prijatelj narave sledi z napetim zanimanjem. Opremil pa je pisatelj sam knjigo tuđi s ćelo vrsto originalnih in duhovitih ilustracij. Thompsonova knjiga, izdana v angle-škem jeziku, je bila prevedena že v vse svetovne jezike ter je izšla sedaj tuđi v hrvaščini. Priporočamo knjigo, ki se dobi za 2 K 40 v pri uredništvu „Prirode", Zagreb, Demetrova ulica št. 1., vsem ljubiteljem prirode in zlasti tuđi šolski mladini. Darila. Mesto venca prezgodaj umrfe-rnu prijatelju g. Alojziju Sirca iz Du-tovlj na Krasu, daruje Anton Knin iz Gorice za goriške begunce 25 K, za kar mu izreka »Posredovalnica« naj-toplejšo zahvalo. Umrli so v Ljubljani: Dne 27. junija: Demytru Zapo-toezni, trenski vojak, v rezervni vo-jaskl bolnišnici na obrtni soli. — Josip Dušik, hiralec, 63 let, Radeckega cesta 9. Izdajatel] In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lasrnina In tisk »Narodne tiskarnec Folleriev dobrodejni, poživljajoči rastlinski ešenčni f'uid z znamko EISA'FLUID odstrani bolečinc v u9ih. Predvojne Cene. 12 steklenic franko 7 32 K Lekarnar E V. FHier, Stubica, EUatrg št. 238 (Hrvaško). Čez 10000 zahvalnih pišem in zdravnišk h priporočtl. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, orodnikom, prijateljem in znancem preža a lostno vest, da je njegova preljubljena soprcga, odncsno mati I gospa Marila lfelM m Mibkofa I danes zjutraj ob 6, uri, previđena s tolažili sv. vere, po kratki I mučni bolezni v starosti 34 let, mirno preminula. I Pogreb drage rajnke se vrSi jutri 4. julija t. 1. ob 4 uri pop. I iz hiše žalosti v Krakovski uL 7, na pekopališče k Sr. Križu. I Bodi ji blag spomio. I V LJUBLJANI, dne 3. julija 1917. w _ — „ _______________________________ V neizmerni žalosti naznanjamo vsetn sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod I Js* mm ___ « posestnik in trgovec v nedeljo 1. junija. ob 10 uri zvečer v 40. letu svoje starosti, I po dolgi mučni bolezni, previđen s tolažili sv. vere mirno v I Gcspodu zaspal. I Pogreb predragega. nepozabnega se vrši dne 3. t. m. ob I 5 uii pcpoldne iz hiše žalosti na tukajšno pokopališče. I Zadušne maše se bodo brale v fami cerkvi 4. t. m. I KAMNIK, 1. junija 1917. Terez^a Ke-uperie roj. Abčin, soproga. — Anlca, Blilka, I Pavle, Miško, orrod in ostali sorodniki. I •rez pottbaega oovutila. Htstni pogrebni zivod v Ijubljtai. Marija Fra 1 roj Vodi naznanja v svojem ter v imenu svojih otrok in vieh ottalih sorodniko? v§em prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih iskreno ljubljeni aoprog, oziroma oče, stari oče in stric, gospod Henrik Franzl posestnik in tovarnar ▼ torek dne 3. julija, t. 1. ob 4. ori zjutraj nenadoma v Gospoda zaspal. Truplo nepozabnega pokojnika se bode v sredo dne 4. jul»ja 1917 ob 6. ari popoldne v bili žalosti Privoz štev. 10 svečano blagoslovilo, prepeljalo na pokopali&Če k sv. Križu in tam položilo v rodbinakem groba k veČnemu poČitku. Sv. male zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. V LJUBLJANI, dne 3. jolija 1917. Gospodična lUe ataaevanje *« l« mogoče s hrano pn boljii družiei, proti koncem avguata. — Pooudbe pod „aaaM* ttefna Htl" na upr. »Slo* Naroda« Ne nosite Jevliev brez usnjenih nabitkov. Isto đ»kita t v«Ukl libert pri M. TREBAR, Ljubljana, Sv. f»«4ra mti itv. a, 1065 | ia trgovino, smnaionl, aU ** posesl- ■Ika prtpravmo. Obstoji iz enonadstropne hi$e v dobrem t>tanu, v katerej se nahaja trgovina. V pritličju je trgovina, 2. skladšči, 1 soba, 2. kleti V pivcm nadstropju 7 sob, 1 kuhinja; 1 manjša hi5a z 7 sobami 1 skla-diščc 1 kuhinja, 1 pralna kuhinja, 1 klet, 1 veliki hlev, veliko prostorno dvorišče na katerem se nahaja vodniak. Na zgornjem kraju dvotiSča vrt za zelenjavn in zraven velik vrt imenitnih vrst sadnih dreves. Vse je v dobrem stanu. Blizu rodovitna polja in travniki. Posestvo meri okoli 5' 'i oralov. Posestvo leži v lepem zdravem kraju v ravnini tik državne ceste na Sp. Štajerskem. Naslov se izve v upravniStvu »Slovenskega Naroda« v Ljubljani 2157 KINO CEMBAl v deielnem sicdalfsču. Dva M jutri v sredo in četrtek: Ijiiki Mm. Tanohouser drama v treh dejanjih. Ha priietno zunanjost se ===== ne gleda. ===== Prvovrstna veseloigra Pri xada)l preditavl ob 9. vri %w%iw zopet aaaiopl : prvovrstni orkester: z nctfim 5peredem! I vo]o Jki Invalid !**• almtteo k«t alaktrikar pri 4iaaaia atMflk. 2159 Naslov pove upravo. »Slov. Naroda«. S i. aTfastaai ae adia ▼ aa|eM pekama a preda alno ln stanovanlem na Karlovaki cesti ftt. 30. 2OSS Već se poizve v uprav »Slov. Nar«. Trpka nienka. Iičem mesto ▼ dobri Ufttf na dcžeii za mo]o 15 letao h^erko. Dopise pod „UĆenka 1000" na upravniŠtvo »Slovenfvlcega Naroda« ________________2147________________ Koslaflje? io hrastov to ▼sako mnotino, kupi po najvišjl ceni Josip Cizal, na Polzeli, Štajersko. 1Q15 Ponudite I ttujtv les! I v hlodih ali polcnju edino tvrdki Vinko VabK9 talec, Joinoitajerska. I Takojšnje plačilo proti dupli-I katu izvoznega lista 1 Kulantno I poslovanje 1 Navesti je ceno, I množino v ^a^. in rok oddaje. Proda se lepa« ptemenski zaskočen* KOBILA eena 4000 K, osir. pe đogOTorn* Ogleda se pri gostllnl6ar|n Mlha Znpanut Kosese pri Vodieah. TI v * dobra prođaj&ika WF~ se sprejme. JOS. ERRATH, trgovina meš. blaga v Mokroaogo, Dolenjsko. _______________2jrn_______________ Učenca za trgovino s špecerijo in železnino sprejme takoj ivrdka K. WERLI, Cerknica _______pri Rakeku. 2143 Kv • • OCIJO lahko, na pol krito. dobro obranjeno, kupi takoj 2141 Jože Rozman, zasebnik v Ljubljani, : arađiftče štev. 13, prltU6fe. Srbečico hraste, UptLSćafe. grlate In drag« kožne nadloge odpravi hitro In sigurno Paratol, domaće maiUo. Ne umače, je brez vonja, zato uporabno tuđi čez dan. Veliki lonček K 3.—, dvojnati K 5.50. Dalje Paratol tresni praSek za varstvo občutljlve kože, Skatljlca K 2.50. Obofe se dobi proti vposlatvi zneska v Lek&raari* M. Klein Paratol tvornici ▼ Budimpešti, VI-24. K6tv0s-n 2S. Srbecico, izpušcaje I odpravi kar najhftrejSe „Dr. Flescha originalno rujavo I mazilo". Mali lonček K 160, veliki K 3--, družinska 1853 porcija K 9*—. Dobiva se I v lekarni „pri zlatem ielenu**, Marijin trg, Ljubljana. Prostovolina dražba. V neđel]oy dne 8. L m. ob 4. ori popoldne m proda = o o z, r> := v Stranski vaši pri Dobrovi. Kupci se prijazno vabijo. 2148 Za dobo 5 let, počenii 1 17. decembrom 1917 ie daje proti plačUn celokvpne pogojene saampoino w najem samolastno lovlšče vpratlftoacov Iz Bob. Blitrico „planina na Vogln" v pribili- nom obfegn 1300 |oho*. V lovišču, katero leži nad Bohinjskim jezerom obdano od lovišča ver- skega zaklada, je dosti divjih koz, ruševcev, divjih petelinov, srnjakov in zajcev. Pismene ponudbe z varŠČino 400 K se sprejemajo do 15. avgusta 1917. Ponudbe sprejema in potrebne inforPiaciie daje Jote! Arh TUlffO Ul&nlk| načelnik planinskoga edaeka na Bob. BlatrloL 215S Popolne opreme otroškega perila v zalogi za vsake starost priporoia znana trgovina s perilom C. J. HAMANN LJUBLJANA. Mestni trg itev. 3. Ustanovljeno 1866. IV Perilo lastnega izdelka. Po Najvišjem pooblaščenju Njeg. ^ ces. in kralj. Apost. Veličanstva. 32. c kr. državna loterija mm skupa« vojaške dobrodclne namene. Ta donarna loterija Ima 21146 dobitkov v gotovom deaarjn v skapaom maoaka 829.000 kroa. Olavni dobitek znate 200.000 kPOH. Zrebanje bo javno na Dunaju dne 26. julija. 1917. Srečka stane 4 krone. 8roć£« M dobivalo pri otdelkn u 4obrodslne loteHfe na Danaln, in^ Var- «ara lollaaitsstrasaa 5, 90 lotari|aa, tratihah- pri d^Tćalh, noitala, bnol«v- ■tti ia ialesaiaklh mradife, pri men|alnlcah itd. Igralai naivt. za kapca »peči sastoal. — Sretke aa posiljalo poitniao prosto. Od c, kr. ^cncra'ne^n nmt£telj«tva (?rž. Toteri? (oiđelc!: za d?brode!ne lotenje). :