[J L N*.. več ji slovenski tednik v Zedinjenih državah Izhaja vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1151 W. 22nd Place Chicago. III. h__r No. 22. Štev. 22. OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION lUttar Jasaarj 18, lfl5, at tko P<*t 0«eo at Chicago, IliinoU, under tke Aa« of iifut u, lfUL J--L The largest Slovenian Weekly in the United State* of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22n* Place Chicago, 01 =T= Chicago, 111., 7. junija (June) 1916 Leto IL Volume II. Lokalne vesti. —Predzadnji pondejjek je umrl po 2mesečnem bolehanju rojak Lovrenc Miller, star 42 let, ože-njen in brez otrok. Pokojnik je bil član društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J., ki mu je oskrbelo, dostojen pogreb. Rajni Lorenc Miller je bil doma od sv. Križa pri Kostanjevici na Dolenjskem; tu je živel 14 let, med tem časom je delal tudi 4 leta v Waukeganu, 111. Naj v miru počiva! — .Minulo soboto se je na s^ji društva sv. Štefana št. 1. sklenilo, da se vršijo društvene seje v poletnem času, ali do meseca okto- .bra namesto ob nedeljah, vsako prvo soboto zvečer, ob pol 8 uri. 1'pati je, da bodo s to premenvbo vsi člani zadovoljni in da bodo prihajali te mesece ob sobotah polnoštevilno na seje; nedeljo i-majo potem prosto. Na tej seji se je tudi določilo i/ društvene blagajne svoto $25 j za nesrečne slovenske ranjence v stari domovini, kar je vse hvale in posnemanja vredno. Društvo sv. Štefana bode skušalo še v prihodnje na sejah povečati ta znesek z nabiranjem milodarov med svojimi člani, poleg tega se bo meseca julija na polletni seji izbralo nekaj posebnih društvenih kolektorjev v to svrho. — Kakor se nam poroča, bode priredilo društvo "Marije Pomagaj" št. 78 K. S. K. .T. v soboto dne 17. jim. zvet*. in v nedeljo 18. jun. popoldne ob 2. uri v cerkveni dvorani krasno znano gledališko igro "Krivoprisežnik" v 3 dejali jh (7 slikah). Ta uprizoritev se vrši v korist društvene blagajne, vsled česar je upati obilne udeležbe od strani občinstva. Vse uloge, osobito glavne, so razdeljene v najboljše roke tako, da ne bo nikomur žal, kdor si bo ogledal dne 17. ali 18. t. in. "Krivoprisežni-ka" v naši cerkveni dvorani. — Minulo nedeljo je priredilo oib krasnem vremenu društvo sv. Jurja št. 960 Katol. Borštnarjev svoj letni piknik v Summitu na Archer in Center Ave. Društvo sv. Jurja je lahko ponosno na to prireditev, pri koji mu je pokazalo občinstvo in druga slovenska društva svoje simpatije, kajti u-deležba tega piknika je bila o-gromna; kakor se čuje, se bode blagajna tega društva pomnožila za $160.00, katere se je naredilo na tem pikniku. — Prihodnji piknik bode dne 30. julija, katerega priredi društvo« sv. Štefana št. 1, K. S. K. J., temu pa sledi piknik društva sv. Alojzija št. 47. K. S K. J., ki se vrši drugo nedeljo v avgustu. ' — Meseca maja letos se je v Chieagu poročilo toliko parov, kot y.e ne celih 10 let nazaj. Ta mesec se je izdalo na City Ilall 3284 poročnih dovoljenj, lansko leto v maju pa 2726. Med našimi Slovenci je letos malo razpoloženja za ženite v, dasiravno je prestopno leto. Nekateri fantje trdijo, da ni primernih? nevest; dekleta pa pravijo, da so naši fantje premalo korajžni za zakonski stan. — Kakor že zadnjič omenjeno, se je vršila minulo soboto due 3. t. m. v Chieagu velikanska "Preparedness" parada, kakoršne še ne pomni ameriška zgodovina. Mesto je bilo ta dan okrašeno z številnimi zastavami, osobito veletrgovine in banke v dolenjem delu mesta. Ker je bilo vreme krasno, je prihitelo gledat to prireditev približno 800.000 ljudi iz mesta in okolice. Parada je trajala od 9 ure dop. do 8 ure zvečer in je bila dolga 27 milj. Poroča se, da je korakalo 130.214 ljudi in sicer 18,-545 žensk in 107.475 moških, vojakov je bilo v paradi 4194, godb 119, gledalcev pa 800.000. Stroški te parade znašajo $683.000. Ta parada prekaša zadnjo newyor-ško veliko patrijotično parado skoro za 5000; v New Yorku je bilo pri korakanju samo 125.683 vdeležencev. — Danes se je otvorilo v "Coliseum" narodno republikansko konvencijo, kjer se bode določilo republikanskega predsedniškega kandidata., Ker je na tem tiketu 10 kandidatov, bode borba za nominacijo nedvomno huda; nekaj politikarjev trdi, da bode dobil Roosevelt, sigurno nominacijo za predsednika, za podpredsednika je predlagan Charles Warren Fairbanks, za državnega tajnika Elihu Root, za državn. zakladni-čarja pa Theodore Burton. Vse kaže pa, da se prijatelji in pristaši Roosevelta motijo, kajti naše časopisje je mnenja, da bode imenovan že pri tretjem balotiranju Charles Evans Hughes za republikanskega preds. kandidata. Ameriške vesli. Povečanje armade. Washington, D. C., 3. junija. Predsednik Wilson je danes podpisal novo predlogo, oziroma zakonski. načrt, da se ima pomnožiti stalno armado Zedinjenih držav za sedem pešpolkov, dva polka kavalerije, 3 polke poljske artile-rije, 1 inženirski polk in 19 stot-nij obrežne artilerije. Glasom te nove postave bode znašalo skupno število stalne armade 206.000 mož in 424.000 mili-čarjev. Predsednik ima popolno pravico v mirnem čaau to število zmanjšati, ako se mu zdi umestno; nasprotno pa lahko poveča to število v slučaju vojne že za nadalj-nih 250.000 mož. Potrjeno imenovanje Louis p. Brandeisa. Washington, D. C., 1. junija. Danes je senatska zbornica z 47 proti 22 glasovi potrdila imenovanje Louis D. Brandeisa članom vrhovnega zveznega sodišča. Anglija še vedno zadržuje ameriško pošto. Washington, D. C., 3. junija. Državni department' je dobil ponovni dokaz, da Anglija še vedno zadržuje evropsko pošto, določeno za Zedinjene države. To je v za-prisežni izjavi potrdil kapitan švedskega parnika "New Sweden," ki je došel včeraj v Newport News, Va. Ta parnik je bil prisiljen ustaviti se'v Kirkwallu na Angleškem, kjer so mu Angleži zaplenili 776 vreč pošte, čeravno je vlada Zedinjenih di'z.av pred nekaj dnevi proti temu početju strogo protestirala. •Kongresnik Hill iz Conn, bode izdelal notfo predlogo, da naj nastopijo Zedinjene države energično, da se naredi temu krivičnemu početju enkrat za vselej konec. V to svr/.o naj !bi spremljala kaka ameriška bojna ladja vsak nevtralen poštni parnik, ki vozi pošto v Evropo in semkaj. Ta bojna ladja naj bi čuvala poštni parnik, da bi lahko neovirano plul na svoje mesto. -, ■ . • Nadškof proti razkošni modi. Milwaukee, Wis., 6. junija. Tu-kojšni nadškof Sebastijan Mess-mer je zdal te dni na duhovščino svoje nadškofije pastirski list, v katerem se zgraža nad sedanjo razkošno ali neumestno žensko modo. V tem pastirskem listu se naroča katoliškim materam, da naj ne dopiiscajo svojim hčeram razkošja in potrate pri oblekah. Določeno je dalje, da lahko vsak duhovnik zabrani pri obhajilni mizi sv. obhajilo takim ženskam, ki :hi bile preveč gizdavo oblečene. Obsojen pastor. New York, N. Y., 6. junija. Minuli teden je bil tu obsojen Bouck White, pastor cerkve Soci-jalne revolucije na 30 dni zapora in fr plačila $1000, ker je na cerkvenem dvorišču sežgal ameriško Poziv in prošnja. V 20. številki Jednotinega Glasila je bil priobčen članek glavnega predsednika naše Jednote g. Pavel Schneller-ja, pod- naslovom "ZDRAMIMO SE"! * Častitati moram bratu predsedniku na koraku, Idi ga je napravil, kajti članek je v resnici vpošteVanja vreden in gotovo je istega vsakteri, ki ga je čital z največjim veseljem pozdravil. Brat predsednik piše v svojem članku: "Zdramimo se in skušajmo kot prva in najmogočnejša ameriška slovenska podporna organizacija pomagati po naši moči našim omilovanja vrednim sobrat^in v st^ri domovini, katere tepe kruta usoda žc celih 22 mesecev." V teh vrsticah dragi mi sobratje in sosestre je veliko povedanega. Vsakteri izmed nas gotovo kolikor toliko zasleduje vojna poročila, ki se objavljajo od dne do dne po raznih časopisih. Čeravno ta poročila niso popolna in doprinašajo le ono* kar sme iti skozi cenzuro, vendar pa je že iz teh poročil razvidno v kakšnem položaju se nahaja naš narod v stari domovini. Poleg tega dragi člani in članice K. S. K. J. in čitatelji "Glasila K. S. K. Jednote", lahko sami ob sebi sodite in mislite brez vseh poročil, ki jih doprinašajo časniki, da narod, ki živi obkoljen od sovrainikoy že blizu dve leti, gotovo živi v potrebah in pomanjkanju. Milijone in milijone ljudi se bije eden proti druzemu. Na stotisoče jih je že podleglo smrti. Brezštevilno je ranjenih in za vedno pohabljenih itd. Med temi se nahajajo tudi naši dragi rojaki in prijatelji. Marsikateri izmed njih je bil morda v tej svobodni A-meriki in je bil celo član K. S. K. Jednote. Gotovo se marsikateri ranjenec zdihujoč v bolečinah in pomanjkanju spominja nas in misli na mirne in dobre čase, ki jih je preživel na svobodnih tleh med nami. In kakor se oni gotovo spominjajo nas, tako bi se morali spominjati tudi mi njih. In ker jim ne moremo dejanski pomagati, radi tega sem tako prost, da apeliram na cenj. članstvo in čitatelje," Glasila K. S. K. Jednote", ter kličem: "Uslišimo klic". Na pomoč našim ranjencem, vdovam in brezštevilnim sirotom v stari domovini, ki kličejo pomoči v revščini, pomanjkanju in trpljenju. Vpoštevajmo članek brata predsednika naše Jednote, v katerem je obširno razložil potrebo pomoči našim dragim rojakom in rojakinjam v mili nam slovenski domovini. Ker je pa pri vsaki stvari potreba treznega in resnega pomisleka in dobre ter trdne podlage, — radi tega bi priporočal, da bi se naj vpoštevalo v tem oziru tudi uredniški članek objavljen v številki 127 Glas Naroda" z dne 31, maja 1.1. ^Misel člankarja o celokupnem nastopu za to podperno akcijo je zelo dobra, — vendar naj bi se po mojem mnenju z volitvijo centralnega, ali osrednjega odbora še za nekaj časa počakalo; o tem lahko govorimo kasneje, ko se bo nabrala že primerna svota. Dalje iskreno odobravam točko, da naj bi se za to delo zavzeli vsi slovenski ameriški lTsti, poleg tega pa še tudi vse ostale nase slov. podp. organizacije. Žal, da smo ameriški Slovenci še vedno tako strankarsko in politično razdeljeni; toda dragi mi Slovenci in Slovenke! Tukaj ne gre za seb'icnost, čast ali priznanje in strankarstvo. Tu gre le za celokupno pomoč nesrečnim našim bratom in sestram v stari domovini. Slecimo plašč nasprotstvain našega neprijateljstva! Podajmo si roke ter pokažimo, da smo vsaj v tej zadevi edini, če že nismo v nobeni drugi! Pokažimo sedaj svetu, da kadar gre za dobrobit našega nesrečnega naroda, ali trpečega sobrata, ki se nahaja v silni bedi, — da smo Slovenci združeni v eni vrsti kot en mož. Ako to storimo, bo-demo imeli velik vspeh, ki bo v čast in ponos vsem Slovencem in Slovenkam sirom Amerike, našim dragim v stari domovini pa v pomoč ter tolažbo. K sklepu prosim in priporočam vsem cenj. uradnikom(icam) naših krajevnih društev, da naj prično takoj z nabiranjem prispevkov za slovenske ranjence v stari domovini. Imena darovalcev naj izvolijo poslati našemu Jednotinemu glasilu istotako tudi prispevke, če jim drago. Upam, da bo uredništvo in upravništvo našega glasila rade volje sprejemalo vse nabrane zneske, katere jima bodo razna društva vpo-slala, v slučaju da nočejo držati darov na svojih rokah toliko časa, da se izvoli in določi tozadevni potrebni osredni pomožni odbor, oziroma blagajnik. Ob zaključku, ali kasneje se bo pa svoto odposlalo v staro domovino na pristojna mesta v smislu želje večine darovalcev ali pa po razsodbi osrednjega odbora. Za to imamo še dovolj časa. Podajmo se torej na delo, vsi, brez izjeme in pokažimo, kaj moremo storiti, kadar gw za dobrobit in pomoč našim rojakom in rojakinjam onstran širnega oceana! v Vsem skupaj najlepši pozdrav! JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. Joliet, HI., cfcie 2. junija 1916. zvezdnato zastavo in nekaj naših narodnih grbov. Usmrčenje morilcev. Ossining, N. Y., 3. junija. V državni kaznilnici Sing Sing so včeraj zjutraj usmrtili na električnem stolu dva obsojena morilca in sicer: Roy Champlina in John! Supe-ja. Champlin je pred le'tom j dni umoril Svojega strica Henry! McGee v Wellsville, Supe oddelek "prostovoljk," kjer se jih bode po vojaško vežbalo tri tedne. v Vse te prostovoljke so iz boljših newyorskih družin. Ta novodobni obrambni oddelek bode vežbal bivši general E? Z. Steever s sodelovanjem poročnika Turdo-na iz West Pointa. Trojčki. Lincoln, Neb., junija. Včeraj jp P« je povila Mrs. Anthony Heimer v 2 deklici in zdravi ter teh- ustrelil v prepiru svojega tovari- j Hartingtonu trojčke, sa Vincenea Abatiello dne 25. ju- h fantiča. Vsi so zd nija 1. 1915. tajo po 8 funtov. Mati je stara Danes je v mrtvaški celici zno- 36 let in ima sedaj 13 otrok, med rel jetnik Oresto Sehillitoni vsled temi sta tudi dvojčka že od prej. strahu in groze, ker so včeraj na električnem stolen usmrtili dva jetnika. Morilec Sehillitoni ima 3 žrtve na svoji vesti, vsled česar tudi ne bo ušel zasluženi kazni. Ženski vojaški novinci. New York, N. Y., 6. junija. Te dni se je podal v Erskine, N. .J., kakih 40 deklet in žena broječi Inozemske vesli. Velika pomorska bitka pri Jutlandu. Amsterdam, Holandija, 5. junija. — Tz Berlina je došlo danes semkaj sledeče poluradno poroči- lo o veliki pomorski bitki pri Jut landu v Severnem morju, ki se je vršila dne 31. maja in 1. junija Dne 31 .maja se je podala naša flotila broječa 27 bojnih ladij in razdeljena v več oddelkov proti južnemu obrežju Norvegije v Severno morje, kjer se je blizu Jut-landa in Skagerraka koncentrirala velika angfeška mornarica, broječa 35 bojnih ladij. Krog 5. ure popoldne je bilo zapaziti prvi oddelek angleških bojnih ladij vsled česar se je pričelo s splošnim bombardiranjem. Naši pomorščaki so pričeli takoj streljati v daljavo 19 km. Pri prvem spopadu sta bili dve veliki angleški križar-ki na mestu potopljeni in sicer "Achilles" in "Shannon". Kmalu zatem se je pričela krvava pomorska bitka trajajoča celih 24 ur. Tako hude pomorske bitke še ne pomni svetovna zgodovina, kajti na obeh straneh so bile številne izgube. V tej bitki je padlo na tisoče mornarjev in se je potopilo 32 angleških in nemških bojnih ladij. Število angleških padlih mornarjev, se računa na 7000 mož in 332 Častnikov, nem-škili 4000 mož. Materijalna škoda vseh potopljenih parnikov znaša okoli $100,000.000. Angleži so glasom sedanjega poročila izgubili sledeče večje bojne ladje: "Invincible", na tem je utonilo 750 mornarjev, "Queen Mary", utonilo 992 mornarjev, "Defence" 775 mornarjev mrtvih, "Indefatigable", 800 mornarjev utonilo, "Black Prince", 704 mornarjev mrtvih, "Tipperarj-" in Warior"; od teh bojnih ladij so se mornarji po večini rešili. Dalje so bili še sledeči angleški torpedni rušilci potopljeni: "Nomad", Shark", "Nestor". "Turbulent", "Fortune", Sparrow Hawk" in "Ardent." Poškodovana je bila tudi angleška križarka "Marborough" in nekaj drugih manjših. Nemci so izgubili sledeče bojne ladje: "Pommern", ' Westfalen', 'Frauenlob', 'Wiesbaden' in "Elbing". Med angleškimi padlimi žrtvami sta tudi dva podadmirala: Horace Hood in David Beatty. Da je prišlo do tako velikega poraza v tej pomorski bitki, so dosti pripomogli tudi nemški "Zeppelini", ki so metali iz višine strupene bombe na angleško srodovje. Angleško poročilo. London, Anglija, 5. junija. — Današnje uradno vojno poročilo pravi, da so v bitki pri Jutlandu dne 31. maja in 1. junija zmagali Angleži. Nemci so se morali po izvršenem napadu umakniti na varno in bežati pred nami. Kakor se je sedaj izvedelo, so Nemci izgubili tudi veliko križarko "Sey-dlitz" z 25.000 tonami prostornine, dalje najnovejšo križarko Hindenburg" in "Luetzov", ki sta zavzemali 26.000 .ton prostornine. Skupno število potopljenih nemških bojnih ladij v tej bitki znaša 16 in ne samo toliko, kolikor jih je nemška vrhovna vojaška oblast naznanila izgubljenim. Iz Kodanja se semkaj poroča, da Nemci sami priznavajo številne izgube v zadnji pomorski bit-ri pri Jutlandu. Od vseh potop-jenih križark se je rešilo le nekaj moštva. Dosti mornarjev je vsled grpzote zblaznelo in poska-kalo v morje. V tem poročilu se dalje omenja, da je bilo številno nemških podmorskih ter torped-nih čolnov potopljenih, ker se niso zamogli pravočasno rešiti. $ Najhujši boj se je vršil med našo veliko križarko "Invicible" in nekim nemškim "dreadnaug-tom", ker sta se obstreljevali neprestano cele pol ure." Konečno sta se potopili objeti v plamenih. Na križarki "Invicible" je storil junaško smrt podadmiral Hood s vsem svojim moštvom.* Ko se je ta križarka potapljala, so šli angleški vojaki vihra je z malimi za-stavicemi v hladen morski grob. Svetovna zgodovina še ne pomni tako velike in strašne bitke, ka-koršna se je vršila,dne 31. maja in 1. junija v Severnem morju. Naša angleška mornarica je rešila svojo ulogo častno, ker je pognala sovražno flotilo konečno v beg. Sedaj kontrolira angleška mornarica, ali brodovje vse Severno morje .tako da mu ne ipore priti sovražnik več do živega. Izpred Verduna. London, Anglija, 6. junija. — Velika armada nemškega prestolonaslednika se vedno bolj in bolj pomika proti Verdunu in sicer na severovzhodni strani. ■ Uradno se poroča, da so včeraj Nemci obkolili in zasedli močno utrjeno francosko vas Damloup, 6 milj od Verduna; pri tem spopadu so zgubili Francozi 520 mož. Iz uradnega poročila je dalje posneti, da se bije te dni huda bitka za posest forta Vaux, ki se nahaja na nekem 300 čevljev visokem hribčku. Na zapadneni bregu reke Meuse se tekom zadnjih 24 ur ni vršilo ni kakih resnih spopadov. Vspehi Avstrijcev na Tirolskem. Berlin, Nemčija, 4. junija. — Avstro-ogrska armada se vedno bolj in bolj pomika na Južnem Tirolskem proti Italiji. Avstrijcem se je zopet posrečilo zavzeti pri Arsiero in Asiago več važnih sovražnih utrdb in pozicij vsled česar so imeli Italijani občutne izgube. Arsiero in Asiago ležita ob železniški progi, vodi do Schio, Vicenze in dalje do Benet^. Sedaj imajo Avstrijci v rokah vse pozicije v astiški dolini, ker so pregnali Italijane z raznih hribov naprej. Avstrijci delujejo pri tej ofenzivi na jednak način, kakor lansko leto na Srbskem. Najprvo hočejo pregnati sovražnika iz gorskih točk ali -hribovja, iij, ga izvabiti na kako ravnino, kjer je pričakovati odločilne bitke. Z Dunaja .se semkaj poroča, da je zapustil laški kralj Viktor Emanuel Videm na Laškem z vsem svojim generalnim štabom. V Vidmu je bil glavni vojni stan italijanske armade. Sodi se, da se je laški kralj umaknil vsled tega iz Vidma, ker se boji vpada avstrijske armade iz severozapad-ne strani. 2 avstrijska generala padla. Rim, Italija, 5. junija. — Kakor poročajo semkaj 4ošli avstrijski vojni ujetniki, sta bila zadnje dni na južni tirolski fronti ubita 2 avstrijska generala in več štabnih častnikov; vendar se še ni za-moglo zvedeti imen teh padlih generalov. Zaroka angleškega prestolonaslednika. Pariz, Francija, junija. — Tu se splošno govori, da se bode v kratkem zaročil angleški prestolonaslednik princ Edward s prin-cezinjo Jolaudo, starejšo hčerko italijanskega kralja. Princ Edward je star 22 lei, princezinja Jolanda je pa dopolnila 1. t. m. svoje 15. leto. Angleški princ se je mudil zad-nič v Rimu, ko jo obiskal laškega kralja na fronti; pri tem se je seznanil tudi z kraljevo družino, oziroma z laško princezinjo, ki je baje najlepša princezinja v Evropi. Kdaj se ima vršiti zaroka še ni znano. Solun v francoskih rokah. Solun, Grško, 5. junija. —Francoske čete so okupirale in zavzele pod vodstvom generala Sarroila mesto Soliin, ter ga iztrgale iz rok Grkov. Zavzetje Soluna se je vršilo ravno ob času, ko so se grški vojaški oddellp nahajali v cerkvi pri cesarski maši. Nad mestom je proglašeno vojno stanje. \ Dopisi in društvene vesti NAZNANILO. I* urada društva sv. Roka št. 118 K. S. K. J., Denver, Colo. Tem potom se naznanja vsem članom našega društva, da se bo vršila prihodnja seja v nedeljo, dne 11. junija zvečer. To se je ukrepilo in določilo, ker praznujemo 10. letnico ustanovitve društva. Vsi člani so uljudno napro-šeni, da se te^seje udeležijo polno-številno. Po seji se vrši tombola za več krasnih in vrednih dobitkov. Pridite torej cenjeni člani dne 11. junija ob 9 uri dop. vsi brez izjeme na to sejo; tudi drugo občinstvo uljudno vabimo k udeležbi te prireditve. Tombola se prične ob 11 uri dop. Po seji bode prosta zabava in bode v to svrho tudi za pijačo preskrbljeno, katero sta darovala rojaka John Baudek in Frank Tanko. Pijača ne bo opojna, ker je, kakor znano naša država suha. Torej na veselo svidenje dne 11. junija. Sobratski pozdrav Louis Andolšek, tajnik. NAZNANILO. Vsem članom društva sv. Cirila in Metoda št. 59. K. S. K. J., Eveleth, Minn., naznanjam, da sem prejel od glavnega tajnika nove certifikate. Zatorej prosim vse člane, da naj pridejo ponje prihodnjo sejo, dne 11. junija t. 1. ob 1 uri popoldne. Rad bi oddal vse certifikate še predno se seja začne. Dalje Vas opominjam in prosim, da prinesete vsi na to sejo (11. junija) spovedne listke; vsakdo naj zapiše na njem svoje ime predno ga odda. Prosim Vas, da ne pozabite tega storiti! S sobratskim pozdravom Frank Peterlin, tajnik. Sheboygan, Wis. Društvo "Kraljica Majnika" št. 157 K. S. K. J. je v spomin enoletnega obstanka, priredilo dne 21. maja veselico v cerkveni dvorani, ki je jako dobro uspela. Vreme pa je bilo žal deževno, zato je bila tudi udeležba bolj slaba. Vkljub temu pa znaša čisti dobiček te prireditve 200 dolarjev. Zato se na tem mestu naše društvo lepo zahvaljuje v prvi vrsti vsem tistim, ki so tako globoko v žepe posegli, da se je veselica vkljub slabi udeležbi vseeno zelo dobro obnesla. Pokazali so, da se jim ne smili denar, kadar se gre za dobro stvar. Lepo se zahvaljujemo tudi onim, ki so kaj darovali za veselico in teh ni bilo malo število, kakor pri Slovencih, tako tudi pri Angležih. Naša prisrčna hvala tudi vsem, ki so v dvorani kaj pomagali kakor g. Križaj, g. Zorman in g. Modic ter naša zavedna dekleta: Anie Turk, Mary Rosenstein, Anie Sedlar, Mary Zore, Anie Veršaj, Anie Žagar in Mary Benčič, za katere bi bilo želeti,»ker še niso članice našega društva, da to prav kmalu postanejo. Tudi Miss Oherne se lepo zahvaljujemo, ker nam je šla pri vseh rečeh tako lepo na roko in pa našemu vrlemu pevskemu društvu "Danica" za udeležbo in petje. Živeli! S pozdravom do vseh sobratov in sester K. S. K. J. Mary Prislad, tajnica. Joliet, ni. Cenjeni g. urednik:— « V nedeljo, dne 28. maja smo se zopet dobro zabavali v SternoV, dvorani, ko nam je društvo "Triglav" priredilo mično veseloigro "Trije Tieki." Radi vročega vremena je bila vdeležba popold. bolj pičla, a zvečer je bila pa dvo rana natlačeno polna. Na programu je bil govor, ki je pa radi važnega vzroka popoldne izostal; zvečer se je pa vršilo vse v najlepšem redu. Najprvo nam je zapel pod vodstvom organista g. Geo. Malovrha moški zbor lepo pesem "Ljubezen in pomlad," potem je pa sledila pevska točka v mešanem zboru " Oj z Bogom ti planinski svet!" Vsakdo je bil iznenaden, ki je poslušal te skladbe, saj vendar ni lepšega, kakor poslušati lepo ubrano petje naše slovenske pesmi. Temu je sledila veseloigra "Trije Tički," ki je vsem navzočim privabila obilo smeha. Igralci so rešili svoje uloge častno, za kar so želi buren aplavz. Po igri so sledile zopet šve lepe pesmi: "Hišica očetova," moški zbor, in "Da sem jaz ptičica," mešan zbor. Tu- di pevci in pevke so želi obilo pohvale po dovršenih točkah. Nato je držal naš domači g. župnik Rev. Plevnik lep govor. Zahvalil se je društvu "Triglav" za prireditev in povdarjal, kaj je narod, ki se sramuje svojega materinega jezika.- Omenil je, da še naši drugo-rodci ne spoštujejo človeka, ki se sramuje svojega lastnega jezika. Buren aplavz govorniku je pričal, da se občinstvo strinja z njim. Vsled tega se tudi jaz v imenu društva "Triglav" lepo zahvaljujem g. župniku in mu kličem: O-hrani nam ga Bog še mnoga leta! Dalje izrekam zahvalo vsem pevkam in pevcem, ter tudi drugim, ki so kaj pripomogli k tako lepemu uspehu naše veselice. Konečno naj še navedem tukaj imena pevk in pevcev: Pevovodja g. Geo. Malovrh. Sopranistinje: Katie Lukanič, Katie Rogina, Elizabeth Sekola, Frances Culek, Mary Štefanič, Angela Stanfel in Josipina Bučar. Altistinje: Mary Vranišnik, Ema • Dečman, Mary Sekola, Gizela Stanfel in Ana Be-zek. Tenorji: Frank Zadel, Frank Završnik, Martin Kramarič, Tony Kožnik, Frank Košir, Frank Videč. Basi: Josip Zalar, Louis Gri-čar, Tom Legan, Ferdinand Fer-lin, Lovrenc Grošelj in Martin Rakar, skupaj 25. To je že lep pevski zbor.^- In tako se je zaključila sezona iger do oktobra; potem pa zopet z združenimi močmi za našo lepo slovensko pesem! Pozdrav M. Rakar. Pueblo, Colo. V številki 20. "Glasila K. S. K. Jednote" z dne 24. maja me je zanimal poleg uvodnika "Vseh mrtvih dan" tudi članek "Zdramimo se!" izpod peresa gl. predsednika K. S. K. J. Pomenljive odstavke teh člankov sem premišljeval na praznik, dne 30. maja na Roselawn pokopališču zapadne slovenske metropole, ali v mestu Pueblo, Colo. Stanovalci mesta Pueblo in bližnje okolice so skušali ta dan izkazati svoje spoštovanje in ljubezen do dragih pokojnikov s tem, da so s svežimi cvetlicami in malimi zastavami okrasili številne grobove. Pri tem so tekmovale vse narodnosti; celo črnci so se zbirali na posebnem oddelku pokopališča in krasili grobove svojcev. Slovenci imajo na tem pokopališču tudi svoj lastni oddelek v zelo lepem kraju, katerega so si omislili šele zadnja leta; sodi se, da je do danes že približno 1000 Slovencev tu in tam pokopanih na tem pokopališču. Z nekako posebno vnemo in občutki sem označeni dan opazoval grobove in napise na slovenskem oddelku tega pokopališča. Med. o-stalimi se mi je dopadel neki na pisni kamen, pod katerim počiva ta mož in žena, ki sta bila oba člana K. S. K. J. To znači nad napisom izdelani znak te Jedno te. Ustavil sem se blizu tega gro ba tam na malem hrbčku pod ko šato jelko tudi pri grobu nepozabnega nam Rev. Ignac L. Bur-garja, našega mladega in nadebudnega pisatelja. Skromni nagrobni spomenik nam veli, da je bil pokojnik vnet za vero in narod. Poleg njega se nahaja grob meseca januarja letos umrlega Rev. Jos. Varha, ki je prišel semkaj iz Minnesote iskat zdravja, a ga je tu objela bela žena, — smrt. Časten jima spomin!-- Omenil sem že gori lep članek "Zdramimo se!" priobčen dne 24. maja v tem listu. Da, zares. — Zdramimo se že enkrat iz dolgotrajnega spanja! Naše dobre moči in vrli možje umirajo in drugi, z malimi izjemami res spimo kot leni otroci, katere kliče in budi mati; — ti pa le spijo in dremljejo dalje.--Vprašanje nastane tu: Koliko in kaj dobrega smo že storili ameriški Slovenci za naše bedne sofbrate v starem kraju v tem kritičnem času? O-milovanja so ti vredni,-ker so kakor sužni ukovani v spone militarizma, krute vlade in tlačeni vsled grozne vojne. , • Ozrimo se in poglejmo razne d^uge narode širom Amerike, kako marljivo delujejo v tem oziru za svoje nesrečne sobrate v stari domovini. Mi pa le bolj brezbrižno spimo. Vodnikov in Prešernov ni tukaj, da bi nas budili iz narod, spanja. Zopet je napočil čas, ki nam veli: Zdramite se! — Ne prepirajmo se več: Kdo si ti? Kaj boš ti? — Jaz sera to in to! 1. t. d. Čujmo glasove milega naifa slovenskega naroda iz starega kraja, ki nam kakor mrtvi iz grobov kliče: Zdramite se, dragi nam ameriški Slovenci! Pomagajte ham! Usmilite se nas!--- Take in enake misli so me obdajale letos na dan Vseh mrtvih dne 30. maja. S pozdravom Hribolazec. Rockdale, BI. Dne 27. maja je imelo naše društvo "Marije Pomagaj" št. 119 K. S. K. J. veselico, ki se je vršila v najlepšem redy in končala v popolno zadovoljnost Za to se imamo zahvaliti našim Slovencem in bratom Hrvatom, ker so nas posetili v obilnem številu. Nadalje se zahvaljujemo blagajnikoma Joe Levstiku in Joe Sne-dicu, ker sta tako skrbno delala v korist naše blagajne. Lepa hva^ la tudi rojakom: Joe Marentič, Frank Okoren, Tony Žnidaršič, Alojz Pretnar, Josip Ju van in Nik Rupar, ker so tako lepo stregli našim gostom in gledali, da so bili vsi dobro postreženi. Prav lepo se zahvaljujemo sosestri Ani Marentič, ker nam je dobila v dar da polovičnjaka pive, kar nam je dosti pripomoglo do* našega lepega dobička, znašajoč nad $80.00. Dalje izrekamo lepo hvalo tam-buraški godbi za sodelovanje pri tej veselici aH krasno sviranje. Priporočamo jih vsled tega vsem bližnjim društvom. Še enkrat se tem potom vsem skupaj zahvaljujemo, ob enem pa še prosimo in se priporočamo Vaši nadaljni naklonjenosti. Zahvaliti se moramo tudi iskreno naši sosestri predsednici in II. tajnici, ker sta ustrajali do zaključka veselice, da se je preštelo dohodke za "baro" $105.90. Konečno naznanjam, da sa bode prihodnji teden vršila poroka naše sosestre nadzornice, gdč. Marije Tnmažič; poročila se bo z rojakom Joe Boštjančič. Iskrene čestitke in mnogo sreče obema! K sklepu pozdrav do vseh članov in članic našt K. S. K. J. Lucija Ribnikar, zastopnica. Steelton, Pa. S tem naznanjam vsem znancem in prijateljem šivom Amerike žalostno vest, da nam je nemila smrt dne 17. maja pobrala našo ljubljeno mater Katerino Cajner v starosti 70 let. Rajnica je bila doma iz Krasinca, tu je živela 11 let. Bila je zelo blaga žena in priljubljena, kar je pokazal njen lepi pogreb. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so našo pok. mater obiskovali za časa njene bolezni ih onim, ki so bili navzoči ob času smrti. Hvala lepa tudi vsem darovalcem rož: Mrs. Mar^ Papič, Mrs. Barbari Kočevar. Mrs. Moldoone in Mrs. Kaj tan. , Tu žalujemo za ljubljeno, materjo tri hčere: Doroteja, Barbara in Neža; zetje Mihael Drmeš, Frank Ribarič, Mihael Kusič in 15 vnukov. V starem kraju so pa: ena hčer Marija in dva sina Anton in Matija ter zet Johan Cer-nič. Vsi kličemo naši nepozabni materi: "Bog jim dodeli večni mir in pokoj. Lahka jim ,tuja žemljica! Na svidenje nad zvezdami! Doroteja Drmeš. V LEKARNAH Beseda učenjaka. Armand Gautier, član Francoskega znanstvenega instituta in avtor sloveče knjige o prehranjevanju, je nedavno prečital pred Medieinsko akademijo svojo razpravo o zdravilni in redilni vrednosti vina; med drugim se je o tem sledeče izrazil: "Vino naj bi rabil vsak delavec, ki nima zadostne prehrane, vino naj bi jemal starček, kojemu že telesne moči pešajo, — rekonvalescent, plan&ar, raziskovalec, — otn, ki živijo v mrzlih, vlažnih in močvirnatih krajih, — vojaki v zimskih taboriščih" — skratka, vsi oni ki ne živijo v povoljnih razmerah, so prisiljeni posvetiti dosti eneržije da ohranijo svoje zdravje, oziroma da telesno krepost v kratkem zopet zadobijo,—" v takih slučajih da ravno vino človeku najbolj hitro moč in krepčilo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino • vsebuje vso redilno moč dozorelega rdečega vina in vse njegove zdravilne lastnosti. Te lastnosti izvirajo iz skrbno nabranih zdravilnih zelišč, prime-šanih temu vinu. " To izvrstno zdravilo, ali lek -O IZČIŠČA ČREVESJE, ODPRAVLJA ZABASANOST, ZABRANJUJE BOLEZNI, GLAVOBOL ITD. POSPEŠUJE BOLJŠO PREBAVO, . VRAČA TEK (OKUS), KREPČA TELESNI 8I8TEM, ODPRAVLJA POBITOST, VRAČA TELESNO MOČ OBUJA DELOVANJE ORGANIZMA, POVEČUJE NAŠO MOČ. Radi tega ako hočete, da boste okrevali in se dobro počutili, zahtevajte vedno zelo^ zanesljivo TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO. HL1XIR. BITTIR-W1HE i V*IN(ftOVO HORKE VINO i CENA $1.00 Pri izpahkih, oteklinah, bolečinah v mišicah, otrplih sklepih, poskusite TRINERJEV LjINIMENT. Ta vam bo dal zadostilo. Cena 25c in 50c, po pošti 35c in GOc. Jos. Trincr Izdelovalec 1383-39 S. ASHLAND AVENUE CHICAGO, DLLXNMft NAZNANILO. Ustreženo je že dalj časa misleči potrebi. INTERNATIONAL EXCHANGE BANK NOT INC. MEDNARODNA MENJALNICA 1334 WEST 18th STREET, blizu Blue Island Ave., CHICAGO, ILLINOIS. JE ZAČELA S SVOJIM POSLOVANJEM. TA BANKA NAJ VAM BODE VSELEJ V MISLIH IN SICER ZATO, KER JE ISTA USTANOVLJENA, DA VAM USTREŽE V VSEH POTREBAH. To nI nova banka Mr. M. Gavansky, član te tvrdke, je že čez 7 let tukaj v Chicagu (down town) vodil tak posel na svojo lastno roko, ter se zamore pohvaliti z zaupanj en, ktereg'a si je pridobil v tem času od- strani občinstva. Drugi člani te^lvrdke so bili več let uslužbeni pri največjih denarnih zavodih v Ameriki, ter so dobro izučeni v bančnih poslih. To podjetje poslnje že čez 7 let -,. - samo ime in urad je sedaj prenovljen. Naši poslovni oddelki so sledeči. POŠILJAMO DENAR V STARI KRAJ navadno in BRZOJAVNIM POTOM z našo garancijo. PREJEMAMO DENAR NA HRANILNE VLOGE počenši z enim dolarjem ($1.00)t ter istega izplačamo brez napovedi. PREJEMAMO DENAR NA VLOGE, ter izdajamo za istega potrdila v KRONAH, kakor da bi ga imeli vloženega v hranilnici v starem kraju; te vloge izplačujemo V STAREM KRAJU V KRONAH, ALI PA TUKAJ V DOLARJIH BREZ NAPOVEDI. PRODAJAMO PAROBRODNE LISTKE: Ako želite koga sem dobiti, obrnite se na nas. V zadnjem času smo mi sem dopremili iz starega kraja 112 družin. ODVETNIŠKI ODDELEK: V našem uradu je stalno uposlen ameriški odvetnik zatorej Vam damo s lična navodila zastonj. Starokrajske sodnijske zadeve opravlja naš notar, kteri te stvari opravlja že čez 7 let. POŠTARSKI URAD: To je koristno delo za Vas v sedanjem času. Mi se hočemo potruditi zato, da bodejo Vaša pisma prišla v roke našlo v-ljenca. Naše kuverte so Vam na razpolago za pošiljatev pisem v stari kraj. Vsa Vaša pisma Vam pišemo zastonj. V VSAKEM SLUČAJU SE OBRNITE NA NAS IN BODITE POŠTENO POSTREŽENI INTERNATIONAL EXCHANGE BANK 1334 WEST 18th STREET near Blue Island Ave., Chicago, 111. 5323482348535353482353534853535353235323532353485323534853535323532353535323305348484853235348534853 5323535348235323232353233253234853482348235323535353235348485353234823532353235353532353234853485348 015353232348235353535348234848485353233053535323232348482353235323535348535323532348485348535353235323488948232389 Kam vodi brezverstvo? Neka čudna, nelojalna,' nerazumljiva moderna veda hoče rešiti dandanes socijalno vprašanje z besnim bojem zoper Boga, v katerega ne veruje, ne vidi in grozno preklinja. Z bojem zoper Cerkev božjo in zoper duhovščino, češ, da od katoliške Cerkve in zaradi rimokatoliških duhovnov izvira vse hudo, kar tlači današnjo socijalno družbo. Mi vemo, da je Bog vstregel s tem vsem,, da je vsakemu človeku dal prosto voljo. Človek pa se mora truditi, da spozna pravo pot, katera vodi do časne in večne sreče. Božji Zveličar je govoril mnogokrat in danes tudi govori: "Jaz sem luč sveta, jaz sem Pot in Resnica." Toraj vsako blago krščansko srce na tem svetu pozna pot do svoje časne sreče in do svoje stal-, ne večne domovine, saj nam Kristus govori: "Kdor hoče hoditi za menoj, naj vzame vsak dan svoj križ. Moje breme ni težko in moj jarem je sladak." Toda človek, dasiravno ima prosto voljo, mora nakloniti svojo voljo božji volji, in sicer zaradi svoje časne in večne sreče. Bog je dobrota, ki prešine vsako dobroto. Najimenitneja lastnost božje dobrote je, da se razliva na vse in da so teh dobrot deležne vse stvari. Kdo ne ve, da je človek za angelji najimenitnejša stvar, ki je izšla iz rok božjih? Toda človek je namenjen vživati vzvišene dobrote svojega Boga. Bog nakloni človeku v izobilju svoje dobrote: ga vabi, da naj bi se jih vdeležil ... da bi jemal dobrote od Njega, ki je življenje vseh narodov. Če človek tega ne doseže je njegova krivda, ker temu se je prostovoljno odpovedal. Bog ne izkuša nobenega, da bi padel v greh, ter on tudi ni vzrok naših hudobij. Pred teboj stoji ogenj in voda; izberi si kar ti je ljubo. In človek si v svoji zaslepljenosti izbere mnogokrat, kar mu je v škodo. Potem ko se opeče, ne da bi si iskal hladilnega balzama pri usmiljenju Odrešenika sveta, se jezi in preklinja Vsemogočnega, ker mu je dal prosto voljo; nesrečni človek goji srd do svete Cerkve, psuje in sovraži duhovne, ker ga opominjajo h kreposti. Ni še dolgo tega, kar sem čital v nekem slovenskem listu, ki je sovražen veri in Cerkvi, sledeče lažnjive vrstice: "Duhovniki so že od vsega po-četka neproduktiyna skupina, katera ne obdeluje sveta in ni toraj nikomur v prid. Živeli so vedno od pridelka drugih in so tedaj mrtva teža in izaesovalci človeštva. Preživljajo se od najboljšega, kar se na svetu pridela, saipi pa niso še nikdar vzdignili prsta, da bi si pridelali lasten preži\^ž. — Ljudske šole dajejo državljane, farne šole pa izdelujejo izdajalce." Tako pišejo, tako psujejo slovenski modrijani in izumitelji nove revolucionarne vede . . . Oni sovražijo slovensko duhovščino in slovenske župnijske šole zato, ker so sovražili poprej Boga. Taki pisatelji sovražijo celo človeško družbo. Oni ne cenijo kako velikega pomena je katoliška krščanska vzgoja za prihodnost mladine. Vsaj oni niso nikoli ljubili svojih roditeljev, dece ne ljubijo, ker je ne pričakujejo . . . Če pa pride, se jo pozdravi kot nepovabljenega svata, in od njega se tudi ničesar ne pričakuje... Ne tako, verni katoliški očetje! Kateri sebe in svoje delo žrtvujete za svoje otroke. Njim je gotovo pri srcu srečna bodočnost svojih potomcev. . , Da je vse narobe, kar pišejo naši odpadniki jasno dokazuje sledeče: "Fr. H. Crane, .sodnik najvišjega državnega sodišča je imel govor pri neki priliki te dni v New Yorku je med drugim rekel in: "Naše ječe in naše poboljševalni-ce so prenapolnjene. Iz svoje skušnje, katero sem si dobil v dolgih letih kot sodnik, pa trdim, da je edino pomanjkanje vere vzrok temu žalostnemu dejstvu, ki se ne da zatajiti. Edina vera je toliko močna, da more človeka ohraniti na pravi poti poštenega življenja, vse druge naše naprave so nič. Kogar ne drži od hudobije njegova vest, njegovo srce, ga ne bodo držali vsi sodniki in vsi policaji. Še večje kazni vidimo, da ne o-strašijo drugih, da bi ne storili e-nake hudobije. Imamo smrtno kazen za umor in vendar, kako se tudi umori množe! Zlasti treba verske vzgoje doma v domači hi- ši. Le ako dobi človek že iz mladega, v domači hiši trdno versko vzgojo, bo vztrajal vkljub vsem priložnostim in skušnjavam, ki sc mu bodo nastavljale na potu življenja. Naši domovi niso več to. kar so bili. Neka posebna, kaznji-va lahkomišljenost je zašla mec naše stariše! Imamo očete, ki danes mislijo, da jim ni treba vere in jo vržejo proč. Ne pomislijo pa da jo bodo morda jutri potrebovali njih otroci. Oče živi lahko-miseljno tja v en dan, mati enako ; taka je seveda potem tudi vzgoja njih otrok in tako otroci ostanejo brez trdne podlage za svoje bodoče življenje. Dobili niso opore, ki bi jih v viharjih skuš njav podpirala na poti poštenosti, ki bi odločevala v priložnostih za dobro stran. In posledice so: ječe se polnijo, hudobije se množe, po boljševalnice so prenapolnjene Zato jaz pogosto želim, ko obsodim mladega človeka, da bi imel pred seboj tudi očeta in bi njega bolj kaznoval, kakor pa siromaka, kateremu so samo lahkomišljeni stariši vzrok, da je padel. Zato dajte družinam več vere, ki naj jih uči resnosti življenja, dajte več vere mladini, da jih bode vodila na poti skozi nevarna leta skušnjav in priložnosti. Kdor de luje toraj proti veri, je najhujši sovražnik človeške družbe!" Kako prav je govoril ta sodnik, ki ni kak katoliški duhovnik, ki tudi ni katolik, ki je baje prostozidar ! Zlobni se zbirajo in v njih napornem delovanju splošne korupcije zlorabljajo vsako sredstvo, da bi vzbudili v plemeniti naravi človeški le eno veselje: veselje čutno, 0110 edino veselje, ki ti dra~ ži živce, ki te prijema in razvnema, veselje za grlo in želodec, veselje v mesenosti. Kdo ne ve, da čutno vživanje in veselje zares %dvračuje človeka od vere in Kristusa? Že sv. pismo pravi, da živalski človek ne umeva tega, kar je duhovno. Za posvetno veselje on žrtvuje vse in večnost mu ni mar. Niti ne umeva tak človek, kako morejo še drugi imeti skrbi in misli za take reči. Dandanes čutno uživanje napreduje od dne do dne. A kaj se s tem doseže? Kam mora priti narod po tej poti? Skušnja uči, da taki ljudje nimajo veselja za cerkev in molitev, tudi ne za resno delo, zlasti ne za težko delo svojega stanu in poklica. Toda s tem se ljudje niso povzdignili, ampak pokvarili. Oni pa, ki so* nasprotniki KristuSoyi, umevajo kaj dobro, da .še z uživanjem in razveseljevanjem človek najbolj odtrga od vere. Jasno se vidi iz tega, zakaj se gre. Nikakor ne za osebo, nikakor ne za ničvredno besedo, nikakor ne za druge malenkosti. Res se zdi, kakor bi se bojevale stranke za vsakovrstne vsakdanje stvari, a v resnici je vzrok bojev vera z nevero. Tu naj se zjasni, tu delajmo, tu zmagajmo in strank ter prepi rov bo konec. Zakaj bi se ameriški katoliški Slovenci ne združili v eno trdno zvezo, v eno nepremagljivo trdnjavo proti verski brezbrižnosti in odpadništvu? ALI NAM JE TREBA NOVIH KATOLIŠKIH PODPORNIH ORGANIZACIJ?.. Po mojem mnenju smo mi kato liški Slovenci v Ameriki bistveno globoko in tesno združeni, bo disi na gmotnem ,ali v duhovnem oziru. Črna pika med nami je ta, da nočemo pripoznati svoji najboljši katol. podpor, organizaciji njene prednosti in njenega vzvi šenega namena, zaradi katerega so jo verni katoliški možje vsta-novili. In zakaj to? Zaradi sebičnosti, zaradi napuha, ki tako človeka oslepita, da ne more videti in da noče pripoznati ničesar lepega dobrega na svojem lastnem bratu. Kako sem se osramočenega čutil in kako me je bolelo srce, ko sem nekdaj kmalu po prihodu iž stare domovine zašel v neki pripravljalni odbor, kjer se je osnu-la nova katoliška podp. organizacija zoper ono, katera že toliko let posluje. Iz govorov in predlogov je kaj jasno sledilo, da se hoče na vsak način postaviti oltar zoper oltar. Govorili so vsi;.— meni je tudi bila dana beseda — skratka. "Vi pravite, da je pri KSK. Jed-noti vse zavoženo'in da ni mogoče dobiti nobene podpore? — Tako je! Jaz pa rečem, dasiravno ne poznam odlomkov ameriških postav, da se mora vse rešiti, ne da bi se osnovalo in ustanavljala nova nepotrebna organizacija, kajti s tem se bode ljudstvo čim dalje bolj dražilo in pomnoževalo so- vraštvo. Kako se da to rešiti? S tem, da se trezno in modro pošto pa. Dokazati je treba, če je v res niči zavoženo in koliko je zavoženo. Temu se odpomore s tem, da se na podlagi dokazov obvestijo domača in druga posamezna dru štva, in da se skliče nova. izvan-redna konvencija." S tem sem odrezal juncu, kateri je snedel svojo besedo, glavo, jaz sem dobil pa odgovor: "Vi Father ne veste kaj govorite." Jaz sem jih v resnici dobro umel, oni so pa mene imeli za bedaka. Nikoli v svojem življenju, a takrat pa sem se maščeval. In kako? Drugi dan po isti noči sem pristopil h K .S. K. Jed-noti, ker sem jo iz obrekovanja spoznal za najboljšo, in ker, — če je tam trinajst tisoč bedakov, hočem biti tudi jaz eden iz med njih. Izkušnja pa kaže, da so člani in članice K. S. K. Jednote med poštenimi najbolj pošteni judje: možje in žene, ki se ne sramujejo o Velikonoči in med etom pristopiti k božji mizi. Tako Jednoto ali tako Zvezo katoliških ameriških Slovencev jaz iz dna srca priporočam svojim dragim faranom in vsem Slovencem. — Zlasti stariše opominjani, da bi se zanimali radi "Otroškega oddelka". V to svrho se naročite na 'Glasilo K. S. K. Jednote", ki je resnici največji katoliški list v Zedinjenih državah. Naslov: 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Iz Glasila lahko izprevidi vsakdo, toliko je ta zveza katoliških mož in žen že napredovala v vsakem oziru, zlasti zadnji dve leti pod vodstvom vrlega moža in praktičnega katoličana Mr. P. Schneller-ja. On je spravil s pomočjo du-lovnega vodja Rev. Jak. Černeta, S. K. Jednoto na njeno pravo stališče, tako da danes odgovarja na vsako, družabno in versko vprašanje. K. S. K. Jednota je bila ameriškim Slovencem vedno dobra, — kajti premnogim sirotam je brisala solze in tolažila srce, a je bila obrekovana kot taka, katoliško — verska. In čeravno so nasprotniki indi-rektno obrekovali to našo organizacijo, ji želeli slabo fn blatili nje voditelje, — naša K. S. K. hvala Bogu navzlic temu vedno bolj napreduje in raste, — ker se jc iztrebilo nekaj neprijetnih elementov. Ljubi Bog, ki čuva svoje, vsemogočni Bog, ki ne sodi po človeško, a gleda na srca ,je vedno s svojimi nevidnimi in notranjimi milostmi čuval vrle člane in članice K. S. K. J., da stopajo vedno dalje in naprej s svojo prvo najstarejšo in najmočnejšo katoliško podporno organizacijo!-- In sedaj, cenjeni mi sobratje glavni uradniki, Vam čast. g. duhovni vodja, osobito sobr. gl. predsednik kličem: "Le tako pogumno naprej! Due in altum!" Vodite nas visoko! Mi Vam bomo sledili,#Vas podpirali in — če je Bog z nami, kdo bode zoper nas? Rev. Josip Škur, župnik slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda. Lorain, Ohio, meseca maja 1916. Pogovor z brezvercem. Brezverec: Vera in znanost si nasprotujeti. Vera uči, da je svet star šest tisoč let, učenjaki pa trdijo, da je svet star več miljo-nov let in da je človeški rod star najmanj 250 tisoč let. (Čas, 1916. št. stran 147.) Odg-ovor: Prvič: Ni res, da bi nas vera ali cerkev učila ali nam zapovedala verovati, koliko je star svet in koliko je star člove ški rod. O tej stvari jaz mislim svobodno, kar hočem. Drugič: Ni res, da so učenjaki dokazali, koliko je star svet in človeški rod. Dokazal še ni nihče, pač pa učenjaki ugibajo, toda za gotovo ne vedo. Svet ni od vekomaj, tako tudi ne človeški rod. Oba imata svoj začetek. A kdaj je nastal svet, kdaj je nastal prvi človek ? Nekateri novodobni učenjaki pripisujejo svetu neznansko starost in hočejo s tem ovreči sveto pismo, katero po njihovem mnenju piše, da je svet star komaj kakih šest tisoč let. A to ni res! Sveto pismo ne daje nobenega določnega odgovora na ta vprašanja. Mi svetu 'ahko pripisujemo še tako veliko starost in s tem ne bomo prav nič v nasprotju s sv. pismom. Pomisliti je treba pred vsem, da namen svetega pisma ni učiti ljudi naravoslovja ali zvezdoznanstva, ampak ljubezni do Boga. "V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo," pravi sveto pismo. Kdaj je bilo to "v začetku", tega nam sveto pismo ne pove in tega ni v mcd,s'°- venske reveže, bi bila stvar oabo- Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih _državah ameriških. Uredništvo in upravništvo: 1951 West 22nd Place, Chicago, El. Telefon: Canal 2487. ra. Pri tem bo treba največje pre- OFFICIAL ORGAN GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN I vidnosti, da bodo denar dobili CATHOLIC UNION 'najbolj potrebni Slovenci." __ of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slo-▼enion Catholic Union of th« United States of America. " OFFICE* 1951 West 22nd Place, Chicago, 111. Phone: Canal 2487. Subscription rate: Kot smo že v začetku omenili, bi imela akcija pomen in uspeh, ako se zavzamejo zanjo vsi, brez razlike. Pobirati na svojo roko se pravi le malo nabrati in le malokaterim pomagati. Ako Nemci zberejo mi-ljone za svoje ljudi, zakaj bi mi 31 Kvišku srca! For Members, peV year. ....... $0.iJ tiso^v ne zbrali za svoje ? For Nonmembers............$1.00 S samim sočutjem si niso naši For Foreign Countries........$1.50 ljU(lje v starem kraju veliko na boljšem. Ako je želodec prazen, presneto malo zaleže samo lepa beseda. Prosimo tudi druge slovenske --i časopise, da naj povedo o tej V predzadnji številki našega li-! stvari svoje mnenje, sta je bil priobčen zanimiv članek Začeti bo treba takoj, sila je vc-našega gl. predsednika sobr. Pa- lika. In ko bo končana vojna, bo vel Schnellerja pod naslovom: sila največja. Zbližajmo se in na-"Zdramimo se"! Upamo, da je pravimo v delu za svojega trpe-istega čital vsakdo izmed naših čega brata velik korak k združe cenjenih sobratov in sosester. Ker v tem kratkem času še ni nju ameriškega Slovenstva." Tako piše naš največji sloven- bilo pričakovati splošne sodbe in ski list. Ta članek smo ponatisni-odmeva od strani naših čitateljev, li vsled tega, ker najdemo v njem upamo, da se bo ta ali oni dopi- nekaj krasnih točk in vsled tega, snik zglasil kmalu na tem mestu ker se menda nanaša na tozadev-in povedal svoje misli, jeli odo- ni poziv našega sobr! glavnega brava nastop našega gl. predsed- predsednika trdeč, da so se začeli nika, da se naj prične v okrožju naše Jednote z združenimi močmi pobirati milodare za naše slovenske ranjence, pohabljence in njih sirote v stari domovini. tudi odbori naših največjih organizacij zanimati za to zadevo. Nikakor ni naš namen delati kake kritike k nasvetom "Glas Naroda" glede takojšne določitve kron — za spomenik Lunder in Adamiča v Ljubljani, ki še danes in nikoli ne bo postavljen; dalje za Prešernov spomenik, in okoli K 10.000 za družbo Sv. Cirila in Metoda. Žrtvovali smo nekaj tisočakov za naše nesrečne žrtve v Cherry, 111. in Primero, Colo. JXa poleg vsega tega pa še lahko pov-darjamo, da je romalo žo-na mi-ljonc in miljone kron v staro domovino, s katerimi se je 9dplača-lo razne dolgove, rešilo propada številno posestev in gospodarstev. Marsikak zvonik, pokopališče, kapelico, zvon, ali domačijo se je o-mislilo in zgradilo v starem kraju s krvavo prisluženimi in prihranjenimi dolarji ameriških Slovencev. Vse kaže torej na to, da so naši ameriški rojaki vedno dobrega, plemenitega in usmiljenega srca, kadar gre za pomoč svojemu bližnjemu rojaku in sobratu. Sedaj, ali danes nas pa kliče zopet-na pomoč na tisoče in tisoče bednih naših sobratov in rojakov v stari domovini rekoč: "O vi vsi, ki se nahajate zdravi, prosti in svobodni tam v Vaši novi domovini, — premislite naše gorje, naše bolečine, bedo, glad in težave! Povzdignite torej kvišku v tem resnem času svoja srca in pomagajte nam! — Vaše dobrotljivosti ne bomo nikdar pozabili. Saj ste nam po krvi in rodu sobratje, — ena misel, ena beseda, — eno meso, t— ena kri (Sujrsum corda Slovenci! članice K. S. K. J. srce za dobro stvar vedno na pravem mestu. Kot zaključne besede tega članka bodemo tudi danes vporabili iste, kakoršne je omenil naš sobr. predsednik v svojem članku z dne 20. maja: Odpri srce, odpri roke. Otiraj bratovske solze, Sirotam olajšaj gorje! K združenju ameriškega Slovenstva. V uvodniku, ali članku, priob-čenem dne 31. maja t. 1. v "Glas Naroda" smo v zadnjem odstavku čital i sledeče pomenljive besede: "Zbližajmo se in napravimo v delu za svojega trpečega brata velik korak k združenju ameriškega Slovenstva!" Odkrito povedano, da tako lepega nasveta in besed še nismo čitali v kakem ameriškem slovenskem listu leta in leta nazaj! Le prečitajte ta stavek še enkrat in pomislite velik pomen njegovega morebitnega uresničenja! Ameciški Slovenci, — da bi se kedaj združili v eno veliko skupino!? — Da, če bi naš pokojni Preširen še danes živel, naredil bi nam k temu uresničenju veliko, nesmrtno pesem! . . . Ali je sploh mogoče ,da bi se mi ., m . , .v, . ameriški Slovenci kedaj združili i! Torej kvišku srca! gkupaj kaUor ena velika narod_ rda!) vsi ameriški nft dpu|ina ene hl matere glo. veni je? I)a, — mogoče je! — Pri tem je pa potreba vpoštevati preje v prvi vrsti naše narodne grehe, hi-Kakor na prvi strani današnje- |b« "i napake. — Kaj nas zadržu-ga lista med "Lokalnimi novica-j.>«. da nesložni in needini? — mi" razvidno, se je že odzvalo na pravno »as ni tu na miljone, kot poziv našega gl. predsednika za drugih narodov, — a ^alibože ri-pomoč nesrečnim »obratom v sta- nemo vedno i^aprej vsak po svo-ri domovini najstarejše in prvoUem- Iniamo tu strankarje in krajevno društvo naše K. S. K. J. skupine, ki sicer dobro mislijo, Posnemanja vredno. Dosedaj se je oglasil še samo centralnega pomožnega odbora, eden izmed naših dopisnikov iz ali kdo naj bi predsedoval istemu. Pueblo, Colo. Dotični dopis je pri- kdo naj bo osrednji tajnik in bla-občen na drugi strani tega lista, gajnik i t. d. Naše skromno mne-Dopis je jedrnat in zelo pomen- nje v tem oziru je sledeče: ljiv, vsled tega opozarjamo sle- Z volitvijo centralnega odbora hernega čitatelja in čitateljico, da naj se še za nekaj časa« počaka, naj ga vestno prečita. Veseli nas, da se je morda na j pomožni odbor za nabiranje da-goriomenjeni poziv našega sobra-|rov za naše rajeuce in njih sirote ta predsednika oglasil tudi naš v stari domovini se bode moralo edini slovenski dnevnik 'Glas Na- na vsak n»5ro postaviti. Vemo. da roda" v New Yorku. Dne 31. ma- ne bo donašala služba teni odbor-ja je obelodanil ta list uvodnik nikom poleg napornega dela no-pod sledečim naslovom: ])ene časti in slave in da imamo za to plemenito poslovanje dosti Za reveže. kandidatov. Počakajmo še malo! "Takoj, ko je izbruhnila vojna, Preje je treba razorati njivo in smo vsi ameriški Slovenci vedeli, zasejati pšenico. Videli bomo, kak da bo razen drugih narodov tudi sad nam bo to narodno delo pri-slovenski zelo prizadet.,V nas se neslo; potem pa naj razsoja ljudje zbudilo čustvo bratovske Iju- stvo in si izbere iz svoje sredine bežni, sklenili smo, kolikor je v take vplivne može v osrednji od-naši moči, olajšati bedo in nesrečo bor, ki so, ali ki bodo za to pleme-v starem kraju. ilito stvar v resnici in dejanski Vsi smo vedeli, da potrebujejo j tudi kaj storili, naši ljudje nujne pomoči, poma- Drugo naše mišljenje in toza-gali sirto, kolikor smo mogli, in resjdevni nasvet je, da naj bi započe-se je tupatam nabrala precejšnja to pomožno akcijo v svojem ož-svota v ta človekoljubni namen. ieni krogu vse naše slov. podp. or-Toda vse te svote so bile le kaplje ganizacije, kojih je menda 12. — .v morje. S par kronami se je ko- ^ saka slov. podporna Jednota in maj prej najedel človek dositega, Zveza naj bi skušala v svojem kako naj bi se zdaj v tem težkem krogu pobirati milodare za naše času! j nesrečneže v starem kraju; na- Kot pri vsaki stvari, je tudi pri|brani denar na' hrani in drži za" tej vladalo precejšnje strankar-|se toliko 6asa' dokler ne bo konec stvo. Nekateri so bili za to, da se cvroPske nakar se bo bolj pobira za posamezne vasi. drugi P°dro,)no ukrenilo, kako in komu so rekli, da bi bilo najboljše šele |bl bll° P°sIati skupni nabrani po vojni začeti s pobiranjem, ? tretji so se pa zedinili v misli, da Naravno, da bi lahko pričeli je naloga vsakega že v polni meri!,epo 111 P^menito d(,1° ™ pobira-izpolnjena, ako poskrbi samo za j »J« teh darov tudi vsi naši tukaj-svojce. 1 slovenski listi kojih štejemo danes hvala Bogu že 14 (štirinajst!) Listi bi naj* bili glavno agitacijsko sredstvo, ker imajo v ....-v , . . jzato največ priložnosti in prilike. Ker so prišli ze nekateri listi na j Pri tem naj w se ne oziralo in , dan s svojim, predlog^ m ker so dalo na prepričanje ali tendenco se zaceli tudi odbor, naših največ- ligta. Konm je map })laff0r Sbve. jih organizacij zanimati za zade^ nije, aH naših trpečih sobratov v vo, jc tudi naša dolžnost izprego- starem kraju> tak ,ist bi naj m vont, par besed. L svojo barvo na (]an in h{ nfli prf_ te se hoče pobirat?, naj se po-!čel delovati na to. da se nabere bira po natančnem načrtu. Ako se čini večja svota. take velike akcije ne začne siste-j Dragi nam bratje in sosestre niatičnp in ako se sistematično ne K. S. K. J.! Že nikdar v našem nadaljuje žnjo, se ničesar ne do- življenju, ali v naši zgodovini ni-seže. Nabere se mogoče par sto do-1 smo imeli tako resnih časov v ka-larjev, tisoč morda, — pa kaj je; terih bj naj svetu in našim ljubljenim sobratom onstran oceana Po našem mnenju se mora izvo-jbolj izkazali ljubezen do bližnje-liti centralni odbor, sestoječ iz ga, kakor ravno sedaj. Že leta in mož, ki imajo pri narodu največ leta so veljali ameriški Slovenci vpliva in ki uživajo povsod, tudi za prave Samaritane. Pred 21. leti pri Amerikancih, splošno zaupa-; se priskočili na pomoč z lepo pod-nJe- Poro poškodovancem vsled hude- Za akcijo bi se morali zavzeti ga potresa na Kranjskem;dalje so vsi slovenski listi in vsi pričeti z poslali par tisoč kron pogorelcem agitacijo. na Bledu in na Vačah, Veliko se V centralnem odboru naj bosta je med nami nabralo 1. 1908. za dva ali trije časnikarji, ki bodo nesrečne ljubljanske 20. septem-izdajali oklice, dajali razna navo-jberske žrtve. Ameriški Slovenci dila itd. I smo prispevali tudi približno 6000 društvo sv. Štefana št. 1 v Chica-gu, 111. s tem, da je iz svoje blagajne darovalo v to svrho $25. — (pet in dvajset dolarjev.) Seja se je vršila minulo sobot«*, žal pa, da hočejo ravno s svojimi idejami in mislimi preplaviti vse misli in naziranja drugih, — ki se ne strinjajo ž njimi. Kdo pa še dela dandanes v Ame- lia ko j i se je razmotrivalo opomin,! "ki dosti zdražbe, nesloge, prepi-ali članek gl. predsednika v 20.jra in nesporazuma? Naši sloven- Vseslovenski TmeriškT^oTmlnii številki na*e«a Navzoči 1i ameriški listi!- Omenili smo člani so enoglasno sprejeli in odo-Jze danes, da imamo tu 14 sloven-brili predlog zastopnika Anton "*kih časnikov raznih baž. Prav Gregoriča, star., da naj daruj*'jmalQ Incd tcml Je žal najti takih, društvo sv. Štefana iz svoje bla- ki bi delovali resnično, ali iz pra-gajne $25.— za nesrečne ranjen- v€*» prepričanja za splošen do-ee in njih sirote v stari domoviniH)FO,>it slovenskega ameriškega Vsa čast in priznanje temu dru-' "aroda. Kni vlečejo na to stran, štvu, ker se je tako velikodušno | drugi zopet na drugo. — kakor skazalo in dalo lep zgled drugiitf sPloh "»slijo, ali kjer jim več društvom! Poleg tega se je odo- nese- brilo predlog, da se bo pri prihod-f Kar naravnost bomo navedli tu nji polletni seji med navzočimi";nekaj hib, ali napak naših ameri-člani še posebej pobiralo prosto-' ških slovenskih listov: Eni povzdi voljne' milodare, katere bo d ruš- gujejo preveč socializem v obla-tvo dodalo h gori navedeni svoti. ke, drugi pobijajo našo Cerkev, In še več! Društvo sv. Štefana št. vero, katoliške šole in duhovni-1. K. S. K. J. bode započelo v svo-jke. Zopet drugi bi najraje obesili jem krogu še bolj obširno akcijo vse kapitaliste na bližnjem elck-za pomoč nesrečnim rojakom v tričnem drogu. Nekateri se prestari domovini. Na prihodnji pol-lveč zanimajo za zunanje evrop-letni seji se bode odbralo posebne *ke politične razmere, n. pr. Ju-kolektorje, ki bodo doma. ali zu- ffoslavijo, Rusijo, Avstrijo, i. t. d. naj društva pobirali s posebnimi j Imamo zopet liste, ki poslujejo le polarni prostovoljne doneske ,za' v^ed svojega lastnega privatne-ta sklad. " ga biznesa ali dobička. Dalje ima- Ne, da bi delali dr. sv. Štefana ki "^o ne krop ne voda. kako posebno reklamo radi tega, Imamo tu slovenske ki ho" ker se nahaja tu v Chicagu, kjer biti kot Posamezniki nekaki se tiska "Glasilo K. S. K. J." in (diktatorji vsem ameriškim Slovencem i. t. d. — Dragi nam tovariši in kolegi! Na tak način ne bomo prišli nikamor dalje. Cim Kot ponavadi, se je tudi v tem slučaju zgodilo, da se z ozirom na veliko potrebo ni' veliko nabralo. h kateremu spada sobrat predsednik in urednik tega lista; — vendar moramo z odkritim srcem da- ti društvu sv. Štefana zaradi tegajbo,j boste ruvali dru~ proti dru-njegovega plemenitega nastopa '^uiu, tem bolj bodo Vaši čitate- javno priznanje in pohvalo. K tej1'1' ali naše 1-ludst nohvali dostavi imun »anin . Iv tc.i zadevi je tre vo razburjeno. pohvali dostavljamo samo še to-i v Tej zaaevl -ie treba lc ene*a na da bi naj to društvo posnemala še c'rta 111 ta -1C; sPlo«ni napredek, idealnih in koristnih ciljev celokupnega naroda. t # Da bi se zamoglo sploh kedaj priti do zaključka točke: Združenja ameriških Slovencev, je potreba najprvo doseči sporazum in prijateljstvo med našimi slovenskimi listi, — potem bi pa imeli veliko lepše polje pri rešitvi tega velepomembnega vprašanja. Naš list, dasiravno eden izmed mlajših si usoja konečno staviti ostalim slovenskim ameriškim listom uljudno in prijateljsko vprašanje : Ali je sploh na kak način mogoče priti do te ideje, ali časnikarskega sporazuma in prijateljstva ?! Kadar si bodemo podali vsi slovenski ameriški časnikarji kolegi-jalno roko, tedaj smemo pričakovati ure k združenju ameriškega Slovenstva. Upamo in nadejamo se za trdno, da bode na te vrstice ali članek odgovorilo še kaj drugih u-rednikov naših slovenskih ameriških časnikov. ostala naša krajevna društva! Tu v Chicagu se govori, da se izobrazba in korist našega naroda v Ameriki, nc pa splošno razbur- bode priredilo v jeseni veliko vse- 'la,lJC iste8a slovensko veselico, koje čisti pre- ' I>ok1ic slovenskega časnikarja v bitek bo v korist sklada za sloven- Zedinjenih državah. ,tako tudi v ske ranjence in njih sirote v stariislarem kraju naj bi bil plemenit, domovini. Na to prireditev se bo povabilo vse chicaške Slovence in Slovenke, — vsa tukajšnja podporna in druga društva, samo da bo večji uspeh. O tem poročamo svoječasno kasneje. Cenjena krajevna društva K. S. K. J.! Vzemite si za zgled društvo sv. Štefana št. 1. Tudi vi bi lahko kaj v tej zadevi ukrenila. Kazmo-trivajte torej na Vaših prihodnjih sejah o tej točki in ravnajte se po društvu sv. Štefana št. 1 naše Jednote. Je dosti društev naše Jednote širom Zedinjenih držav, ki so večja in še bolj močna od društva sv. Štefana št. 1. Na noge torej ! Upamo, da tekom nekaj tednov ne bo ni enega društva naše mogočne podp. organizacije, ki bi ne sledilo društvu sv. Štefana št. 1. Zdramimo se in pokažimo svetu ter našim nesrečnim sobratom onstran oceana, da imajo člani in svet in blag. Pri tem naj bi se oziralo edinole na izobrazbo in korist čitateljev, ter naroda v obče in sicer z združenim sodelovanjem, nc pa z natolcevanjem in vednimi časnikarskimi prepiri, kakor že gori omenjeno. V starem kraju je do vedla sedanja vojna časnikarje do edinosti in skupnega sporazuma. Kdaj bo pa napočila ta srečna doba za nas, ali slovenske ameriške časnikarje?! --V starem kraju se bodo nedvomno vsled tega po končani vojni združili tudi vsi Slovenci v eno .veliko skupino in stranko. — Kdaj se bomo pa združili mi ameriški Slovenci, kojih je nas tu primeroma veliko manj!? — Da, nepobitna je resnica, da dela največje zapreke k združenju ameriških Slovencev baš naše slovensko časopisje, ker preveč bega naše ljudstvo po svojem kopitu. Pri tem se nikakor ne vpošteva Stroški prehranjevanja. V nekem angleškem strokovnem listu je bilo nedavno čitati zanimiv članek o stroških človeškega prehranjevanja in zdravja. Ta članek je spisal poznani zdravnik Dr. Albert S. Gray iz Chicaga. Dr. Gray navaja najprvo v svojem članku, da se mora pri tem upoštevati dve točki in sicer: stroške in vrednost človeškega prehranjevanja ali zdravja in ma-terijalno vrednost njegovega dela. Pri tem se je oziral na zadnje poročilo zdravstvenega urada države California, ki pravi, da znašajo v tej državi stroški pri vzgoji enega otroka do dovršenega 20. leta povprečno .$4150 (štiri ,tisoč stopetdeset dolarjev). Dalie, da znaša komercijalna (produktivna) življcnska vrednost 20 let starega, mladeniča ali mladenke $4000.00, ta svota kapitalizirana po 6 odstotkov. Ko doseže človek svoje 30. leto se ga ceni na $16,000 vrednega v tem oziru in sicer k $4000 se prišteje še $12.-000 brutto (kosmatega) prislužita ; od tega je pa potreba odšteti povprečno $10.150 za njegov pre-žitek in vzgojo, na kar dobimo čisti prebitek vrednosti $5.850 pri starosti 30 let. Iz teli podatkov lahko razvidi-mo, kako veščaki računajo vred-,nost človeškega zdravja, ki je za vsako državo prvi predpogoj blagostanja in napredka. V gori navedeni svoti stroškov za prehranjevanje otrok je država California tudi vračunala "per capita" izdatke za sanitacijo, pregledovanje živil, i. t. d. Že od pamtiveka je človek vedno več produciral nego je pa potrošil za svoj lastni preživež in zdravje. To razliko se vidi oso-bito v sedanjem stoletju, ker rabi človek pri delu razne umetne naprave in stroje, ki mu nadomestu-jejo več delavnih rok. Ako premislimo, da znašajo po zatrdilu zdravstvenega oddelka države Cal. skupni stroški pri prehrani otroka od 1—20 let $4150, pride $207.50 teh stroškov povprečno na leto, $17.29 na mesec ali 57c dnevno; za hrano, ki je za človeško življenje najbolj potrebna, potrošimo torej največ. Hrano se mora torej prištevati glavnini činiteljem našega zdravja, ali pa tudi bolezni. Ako vživa človek potrebno hrano redno in v radostni meri, bode običajno tr-.den in zdrav ter zmožen za delo; komur je pa to nemogoče, ga bodo trle telesne slabosti in razne .bolezni. Žal le,, da se nahaja tudi v naši bogati Ameriki še na milijone revnih delavskih družin, ki ne zmorejo, da bi dajale svojim otrokom dovoljno množino tečne .hrane; taki otroci postanejo že v .zgodnjih letih slabi, in se ne mo-,re od njih pričakovati, da bi sčasoma opravljali kako težko delo. Gori navedeni zdravnik omenja dalje, da daje ljudstvo premalo pozornosti ravno pri vživanju hrane. Prvič, se mora paziti, da jsta ni pokvarjena ali stara, kar ,škodi človeškemu organizmu. Rav-jio naš želodec je glavni faktor, jz kojega izhajajo vse naše telesne in življenske moči; vsled tega je treba vedno paziti, da je želodec zdrav in nepokvarjen* Zdr-.ževati se je treba neizmernosti pri jedi, preobilnega vživanja opoj-,nib pijač in tobaka, kar škodljivo upliva s posredovanjem želodca na našo kri in živce. Kdor se torej ne drži zmernosti in reda pri vživanju hrane, »i koplje sam s tem prezgodnji grob ter dela in živi samo za lekarnarje in zdravnike. Izgube vojnih ladij četverozveze. Nemški pomorski kapitan Per-sius piše: Točne slike o izgubah vojnih ladij sedaj še ni mogoče napraviti, saj časih še napadalec sam ne more natančno in zanesljivo povedati, če se je kaka ladja potopila ali rešila. Zlasti pa se nc da določno kontrolirati uspeh torpediranja, kajti čim jc podmorski čoln izstrelil torpedo, mora takoj bežati pod vodo, da ga ne zadene sovražna artilerija. Ponoči se tudi skoro ne da uganiti ime napadene ladje. To je vzrok, da je v poročilih dostikrat čitati: Torpedirana je bila ladja tega ali tega tipa. Na privatne vesti se ni ozirati. Tako jc krožila vest, da so bombe iz zraka uničile angleško križarko "Caroline" in razdiralca "Eden" in "With", a potrdila ni nobenega. Po uradnih izkazih so izgube sledeče: Angleška je izgubila 8 linijskih ladij, 7 oklopnih križark in 8 zavarovanih križark; Francija je izgubila dve linijski ladji in 1 oklopno križarko. Italija jc izgubila 3 oklopne križarke, 1 zavarovano križarko. Rusija 1 oklopno in 1 zavarovano križarko. Izgubljene angleške linijske ladje so: 'Bulwark'. "Formidable", Ocean", Irresistible", "Goliath", "Triumph", "Majestic" in "King Edward VII". Med njimi ni linijske ladje "Audacious", o kateri, se jc trdilo, da je zadela na mino in se potopila. Angleška adniiraliteta tc izgube doslej ni priznala, pač pa jo potrjujejo potniki ladje "Olympic*. Izgubljene velike angleške krizar-ke so: "Aboukir", "Cressy", "Hoquc", "Monmouth", "Good Hope", "Aiuvll" in "Ne Aaal"; obrambne križarke, ki so se potopile, so: "Amphion", "Pathfinder", "Pegasus", "Hawke", "Hermes", ena ladja tipa "Liverpool", ena ladja tipa "Arest-huše" in ena stara križarka, katere imena pa ni bilo mogoče dognati. "Arabis" in "neka druga ladja", o kateri se je poročalo, da sta bili potopljeni, se ne štejeta. Francoski linijski ladji, ki sta bili potopljeni*, sla "Bouvet" in 'Suf-fran". Francoski listi so sicer sami poročali, da je bila pri Darda-nelah potopljena linijska ladja "Gaulois", a uradno ta izguba ni izkazana. Fra,y»oska oklopna križarka, ki je bila potopljena, se je imenovala "Leon Gambetta'. Italijanski oklopni križarki, ki sta bili potopljeni? sta se imenovali "Amalfi" in Giuseppe Garibaldi', poleg teh je propadla tudi linijska ladja "Benedetto Brin". Dne Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise* društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111. Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote. Pri mesečnih poročilih za mesec maj sem opazil, da so nekateri tajniki in tajnice označili, da je poročilo za mesec junij. Pripomniti moram, da mesečna poročila, ki sem jih prejel tekom minulega meseca, so bila za mesec maj in ne za junij. Poročila za mesec junij bodo napravljena v tekočem mesecu. Prosim, da cenjeni uradniki in uradnice, katerih se to tiče blagovolijo vpoštevati, da ne bode pozneje kake nerodnosti. Ponovno povdarjarti, da mesečna poročila so zelo važnega pomena in jih je treba natančno in pravilno izpopolniti. Če je kaka prememba pri društvu tekom meseca ali ne, poročilo je treba poslati na urad Jednote. O tem sem že poročal, toda kakor vidim, nekatera društva tega ne vpoštevajo. Ne znam kaj je temu vzrok? Priporočljivo bi bilo, da bi društveni tajniki(ice) vsaj uradna naznanila pre-čitali in se po njih ravnali. Jako nerad vedno in isto ponavljam in pišem. Naj bode s tem enkrat za vselej povedano, da mesečna poročila morajo biti redno in točno vsaki mesec poslana na urad Jednote, ker drugače se ne more izdati razpisa ases. in če ne bode društvo prejelo asesmenta, naj ne išče krivde v glavnem uradu. Priznati moram, da velika večina tajnikov in tajnic krajevnih društev, dela in opravlja uradniške posle v povoljno zadovoljstvo, zakaj bi tega ne storili tudi ostali!? Ko to pišem je že 2. junija, toda mesečnih poročil od nekaterih društev še do danes nisem prejel. Iz tega se vidi, da se nekatera društva popolnoma malo, ali pa nič ne brigajo, kaj se zahteva in kaj bi moralo biti storjenega. Na poročilih je odločno zapisano, da morajo biti v glavnem uradu najzadneje do 25. dne vsaeega meseca. To naj sc smatra kot pravilo in naj se po tem tudi ravna. Šesta stran mesečnega poročila jc zelo važnega pomena. Radi tega se opozarja vsa ona društva, ki omenjene strani v mesecu maju niso izpopolnila, kakor se zahteva, da to v bodoče napravijo. Poleg ra »po red be članstva, naj tudi označijo svoto skupnih asesinentov in i/ tega bodo natančno videli, koliko bode znašal ases. za bodoči mesce. Če društva to napravijo, bodo takoj lahko zapazila pomoto, ki l>i sc slučajno napravila v gl. uradu pri razpisovanju asesmenta. Želeč, da bi vsa društva predstoječe vpoštevala in dala malo več pozornosti pri poslovanju, beležim * spoštovanjem in bratskim pozdravom, JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Joliet, 111., 2. junija, 1916. K dr. sv. Srca Marije 111, Barberton, Ohio, 7725 Okoliš IvJna 20, 250, spr. 4. maja 1916. Društvo šteje 34 članic. K dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 7726 Shoihar Sofija 36, 500, spr. 14. maja 1916. Društvo šteje 70 čl.(ic). K dr. Mar. Pomagaj 147, Rankin, Pa., 7727 Buršič Barbara 24, 2000. — 7728 Skrak Ana 28, 1000. — 7729 Ribarič Eva 30, 1000, spr! 21. maja 1916. Društvo šteje 31 članic. K dr. sv. Jožefa 2, Joliet, III., iy730 Sukle Marija 19, 500, spr. 29. maja 1916. Društvo šteje 417 61.(ic). K dr. Mar. Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 7731 Kumar Cecilija 16, 1000. spr. 23. maja 1916. Dr. št. 152 članic K dr. sv. Srca Marije 111, Barberton, Ohio, 7732 Sigmund Anna 20, 500, spr. 26. maja 1916. Dr. št. 36 čl.(ic). SUSPENDOVANI ČLANI. Od dr. sv. Jožefa 2, Joliet, III., 3273 Kadunc Ivan 18, 100, 25. maja 1916. Društvo šteje 57 čl.(ic). Od dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wise., 17567 Čantek Alojzij 25, 500. — 4975 Hren Anton 29, 1000, 21. maja 1916. Društvo šteje 98 čl.(ic). Od dr. Mar. &cd. Žalosti 84, Trimountain, Mich.,IŽ0775 Spoljarič Tomaž 25, 1000. — 13038 Prša Mihael 20, 1000, 25. maja 1916. ' Dr. št. 89 čl. (ic). ' x Od dr. sv. Jan. Krstn. 14, Butti? Mont., 12893 Rudman I van 40, J000, 22. maja 1916. Društvo šteje 195 čl.(ic). Od dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 924 14. maja 1916. Dr*, št. 353 čl.(ic). Od dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., 6805 Speliar Peter V. 34, 1000, 25. maja 1916. Dr. št. 297 čl.(ic). Od dr. sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 6935 Sajn Anton 28, 500, 24. maja 1916. Dr* št. 77 čl(ic). Od dr. Mar. Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 18394 Novak Ignac 16, 1000. — 19506 Kanižaj Josip 17, 1000. — 20052 Vidergar Vincent 19, 1000. — 12843 Zor gut Josip 42, 1000. — 15880 Novak Franc 44, 1000, 21. maja 1916. Dr. št. 225 čl.(ic). Od dr. sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nobr., 18096 Magle-šič 28, 1000, 25. maja 1916. Dr. št. 21 čl.(ic). Od dr. sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 20525 Krizmanič Josip 18, 1000, 22. maja 1916. Dr. št. 45 čl.(ic). Od dr. sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 18329 (Justin Ivan 27, 1000, 28. maja 1916. Dr. št. 4 čl.(ic). Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 1)847 Abram Josip 27, 1000. — 16127 Rebcrnrk Mihael 30, 500. 22. maja 1916. Dr. št. 97 čl. (ic). Od dr. sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 21292 Plut Ivan 27, 500.! 28. maja 1916. Dr. št. 22 el.(ic). Od dr. sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa., 21154 Kočevar Juriji 19, 1000.' — 21499 Kos Ivan 45, 250. 29. maja 1916.' Dr. št. 34 čl(ic).j SUSPENDOVANE ČLANICE. Od dr. sv. Srca Marije 111, Barberton, Ohio, 5099 Aeli Jožefa 17, 500, 21. maja 1916. Dr. št. 33 članic. Mihevc Franc 24, 1000. IZLOČENA ČLANICA. Od dr. Nar. Čist. Spoč. 10*, Pueblo, Colo., 3757 Bajuk Barbara 08, 1000. 26. maja 1916. Dr. št. 59 članic. ZNIŽALI ZAVAROVALNINO $1000 NA $500. Pri dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 19770 Lavšc Karol zuiž. 25. maja 1916. Dr. št. 115 čl(ic). Pri dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wise., 19312 Krašo->ee Mihael, 3$, zniž. 27. maja 1916. Dr. št. 120 čl(ic). ČLANICE ZNIŽALE ZAVAROVALNINO $1000 NA $500. Pri dr sy. Srca Jezusovega 70,.St. Louis, Mo., 5906 Lavše Marija ZA zmz. 25. maja 1916. Dr. št. 115 cl(ic). Pri dr. sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 6198 Gmazel Jaga 32, zniz. 24. maj« 1916. Dr. št. 30 čl(ic). ___ ^ JOSIP ZALAR, gl. tajnik. NAZNANILO. Članom društva sv. Srca Jezusovega št. 54 K. S. K. J., Chis-holin, Minn., se tem potom naznanja, da se vrši prihodnja društvena seja v nedeljo, dne 18. junija in sicer ob pol 9 uri zjutraj v Karol Zgončevi dvorani Ta pre- _____________^^ memba se je naredila vsled želje! kajti prT ildelov^nju solUr^ hl sil; torej bo gonilne, ali električne moči dovolj na razpolago. Poleg tega se nahajajo blizu Fort Sneliinga, Minn., velikanski skladi apnenca, ki se rabi pri izdelovanju solitra. Ako bomo dobili v državi Min nesoti res to državno solitrarno, bode to za ijas velikanske koristi. večine članov. Kakor znano, bode 18. junija slovesen in pomemben dan za našo faro, — dan nove svete maše, katero bo tu daroval naš rojak Rev. John Jerše. Torej se bode večina naših slovenskih društev korporativno udeležila tc slovesnosti: zato je tudi naše društvo sklenilo na zadnji mesečni seji, da se te slavnosti istotako z drugimi društvi vred vdeležimo. Vse drugo se bo pojasnilo na seji. Vsakega, ki se ne udeleži, se bo kaznovalo z globo $1.00. S sobratskim pozdravom Frank Fierst, ml. tajnik. inuiiicije v Fort Snelling bi biltr zaposlenih več" tisoč delavcev. To i m ono. Argentinska republika šteje po zadnjem ljudskem štetju 7,883.-287 prebivalcev. Od leta 1895 do leta 1915 je naraslo število prebivalstva tc republike za 3,931.376 duš. Glavno mesto Argentinije, ftuencs 'Aires šteje 1,375.814 duš. Na Nemškem je bila pred več leti navada, da so neveste po izvršeni poroki sezule svoj čevelj in istega vrgle med povabljene goste. Kdor je prvi nevestin čevelj ujel, je bilo znamenje, da se bo tudi kmalu poročil. • i --Stoletja nazaj so nosile neve- Prohibicijska stranka mesta ste v nekaterih krajih Evrope po-Duluth, Minn., je priobčila zad- ročne vence samo iz rožmarina. Ameriške vesti. UMESTNA REKLAMA. Od dr. sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 2241%Šaju Marija 24, 500. 24. !|je dni l)()Vodom bližajočih se vo- katerega so preje poškropile z bla- . I v. mm V, ,. \ ' lit«ir MU illnlio 101CV .......II... ______ 1 litev (10. junija 1916) za uvedbo goslovljfcno vodo. suše tega mesta v nekem angle-; • škein lokalnem dnevniku sledeči i Na ženitovanski maja 1916. Dr. št. 77 čl.(ic) Od dr. sv. Ane 120, Forest City, Pa., 4730 Novak Marija 44, 1000. 27. maja 1916. Dr. št. 87 članic. * škcm lokalnem dnevniku sledeči j Na ženitovanski gostiji kake Oil -dr. .sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wise., 7495 Oblak °£las: Kitajke se obesi kos slanine in Terezija 34, 250. 24. maja 1916. Dr. št. 120 čl.(ic). Družinski mož, ki hodi tekom nekaj sladkorja na nevestin stol. Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 2886 Kober ni k Pavlina lota sIvhorui Žela 12' sprejela resolucijo, tla naj vsi ll(larjajo svoje žrtve najraje z le- ( lty, Pa., 10014 Skubič Anton 20, 1000. 14. maja 1916. 1. dr. št. 114, nemški volilci oziroma člani te vo taCo čl(ic). II. dr. št, 354 čl (ic). zveze ne volijo Woodrow Wilso- ' ' • Od tir. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., k dr. sv. Jeronima 153, na, ne Theodore Roosevelta in ne X ijboli nagel pes je ruski hrt ranonsburg, Pa., 9851 Ahlin Jurij 29, 1000, 7. maja 1916. 1 .dr. št. Hlihu ltoota pri prihodnjih glav- an "borzoi" ker preteče 75 čev-95 čl(ic) H. dr. št. 34 čl(ic). j nili predsedniških volitvah . Na Jjev cl0,„0 \ v 1 sokundi; v tem Od tir. sv. .Jože I a 112, Ely, Minn., k tir. Frid. Baraga 93, ('hisholm, i tem zborovanju se je dalje graja-! nrekaša le še "azela za 5 čev-Mmu., 5793 Pogorele Anton 23, 1000. — 5094 Stonič Marija 26, 1000. |0 In ožigosalo zadnji Rooseveltov f: \ ela 1)rctcče lahkt) v 1 mi-27. maja 1916. I. dr. št. 103 čl{ic.) II. dr. št. 138 čl(ie). j govor v St. Louisu, Mo., s kate-jčevljev dolgo pot. rim je žalil vse ameriške Nemce. * Benetke so postavljene na 80 malih otokih in štejejo približno 60,000 prebivalce^. PRESTOPILE ČLANICE. Otl dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., k tir. sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 3101 Pajk Marija 31, 1000, 14. maja 1916. I. tir. št. 55 čl (ic). II. tir. št. 67 čl(ic). x Na falklandskeni otočju je ve- Nova državna solitrarna v Min- ter 1ak() 1110-.aJ1 in tako pogostt da nesot1, ondi ne rase nobeno drevo. Kadar ,, . . , , , , j St. Paul, Minn., 6. junija. Ka- < je 011di orkan najbolj močan, uni-Od dr.. sv .Aluzija fh)PJ;. ^ ^ »v. •le^'«« lf.||«,P sr semkaj iz Washington«. c.ujc celo krompirjeve nasade s ( aiionsburg, Pa .144 Ahlin Maaia 24, 1000, maja 1910. 1. dr. D c poroča, namerava zvezna tem, da ruje krompir iz zemlje, st. 94 cl(ic). II. dr. sft 35 cl(ic). ' - - ....... - ■ 1 vlada zgraditi blizu našega mesta Kak6r znano je nedavno kongres- JM?t„>lej^ ki bo dajaI konjskih raziskovalci v Južni Afriki. GLASILO g. S. K. JBDNOTO.—7. JUNUA 1916. Narodno blago. Nekaj vraž štajerskih Slovencev Med Muro in Dravo. (Priobčil Bož. Flegerič.) Ako stopi krava na pasi preko gnezda, palega z drevesa, izgubi mleko. Človek, ki stopi na mesto, po katerem je drapal pes z zadnjima nogama (pesje drapanje), dobi skrnino (protin). Često se pripeti, da pri kaki hiši kokoš za ranega jutra hripavo in kikavo poje. Ljudstvo pravi o takšnem petju, da je na smrt, ako je kokoš bela, na ogenj, ako je rjava, na žalost, ako je črna. ' Ako prideš v hišo, četudi v svojo domačo, ne smeš položiti kape ali klobuka na mizo, ker gospodarju, pri katerem to storiš, krti vse grede*po vrteh prerije j o. S suho šibo ni smeti živine u-darjati, ker potem omršavi in oslokne. Večer pred Jurjevim mora pastir na dvorišču močno z bičem pokati. To pokanje odganja čarovnice. Ako hoče gospodinja, da jej na noč pred Jurjevim ne pomolzejo čarovnice krav, mora stajina vrata oviti s kopijem (Brombeer-strauch, rubus), in sicer s takim, katero ima tudi vrhove v zemlji, kar se često nahaja. Katero kravo to noč čarovnica pomolze, tista nima leto mleka. Ako prašiči nočejo jesti, treba je v kopanjo pribiti kos najdene podkve. - [ Ako se napotiš kam po kakem važnem poslu, in ti zajec preskoči pot, vrni se precej domov, ker tist+dan ne boš ničesar opravil. Ako se ti roji nočejo ustavljati doma pri ulnjaku, temveč vsak odleti v kako dupljo, ureži na pustni dan pred solnčnim vzhodom leto dni star glog ter ga za-piči v zemljo pred panji; to bode pomagalo, da ne odleti tisto leto noben roj. Mladi brezi ne smeš odrezati vrha; če to storiš, tepla te bo ista breza na sodnji dan. Ako pride na dan sv. Barbare najprej ženska h k^tki hiši, nočejo ondi kokoši nesti. Na pustni dan luščijo kmetje pred solnčnim vzhodom-koruzo za seme, koruzno batovje mečejo pa na sadna drevesa; na katerem drevesu obvisi več batov, tisto do-tično leto bolj obrodi. Ako hoče gospodinja, da ji kokoši na jednem mestu jajca neso, mora jim na pustni dan o obroč zrnja nasuti. Ako je pri kaki hiši gospodar umrl, ne sme se po njegovem pogrebu sedem dni njegova zemlja gibati. Ce bi v tem času- kdo na njegovem zemljišču kopal, oral itd., ne bi zemlja rodila sedem let. Ko pogrebci vzdignejo mrliča, mora kdo izmed domačih malo tepsti konje, krave in svinje, da se gibljejo. Kjer se to ne zgodi, tam ostane živina dolgo let jalova. Tudi vsak panj bučel se mora privzdigniti, ker inače ne prospe-vajo. Ako imajo kje roditelji otroka, ki je nagle in hude jeze, mora ga mati na mlado nedeljo nekoliko-krat s čižmom udariti, potem otroku jeza mine. Ako otrok dolgo ne more hoditi, naj mati ureže leto staro leskovo šibico in ž njo na mlado nedeljo trikrat otroka udari, potem bo skoro shodil. Lastovki ni smeti razdirati gnezda, treti jajčič ali celo jemati mladičev iz gnezda, ker ona prinese ogenj in požge gospodarsko poslopje onega gospodarja, kjer se je to prigodilo. sebm kurzi za učenje nemščine in v bolgarskih listih je videti mnogo nemških inseratov. Italijani obešajo Albance. "Kambana" v Sofiji poroča: Pred nekaj dnevi so obesili. Italijani petdeset albanskih plemeni-tašev, ker so jih osumili, da so naklonjeni Avstro-Ogrski. Drugih 40 Albancev so poslali v Italijo. Obsojena zdravnika. Sodišče v Temešvaru je obsodilo civilna zdravnika dr. Izidorja Neustadta in dr. Matijo Bern-heima, ker sta se dala podkupiti od sorodnikov vojakov, da sta jih pošiljala domov zdravit ali pa k superarbitraciji. Dr. Neustadt je obsojen na poldrugo, a dr. Bern-heim na eno leto ječe. Bavarci na bojišču. "Frankfurter Zeitung" prijavlja iz "Deutsche Wochenschrift fuer die Niederlande" sledeči dogodek : Pri nekem pruskem koru se nahaja bavarska poljska artiljeri-ja. Prusi so si pri Bavarcih izposodili nekaj lopat. Bavarci so rekli: Muasst aba glei wieda zruck bringa. — Prusi: Wat meenste ? — Bavarci: Umi bringa soits es. — Še sedaj se niso razumeli. Naposled zakliče eden Bavarcev: Tutz wit retour! In na občo veselost so odgovorili Prusi: A — tout de suite retour, oui, oui! — Tako so se Bavarci in Prusi med seboj sporazumeli —- francosko.^ Vojni inserat. V "Berliner Morgenpost" se nahaja naslednji inserat: Pet funtov najboljše masti dam onemu, ki mi preskrbi posojilo 500 kron, katero odplačam tekom 2 let. Ponudbe pod "trgovec" na uprav-ništvo. 47,667.92 km. Znaten razvoj je bil v telefonskem omrežju. L. 1913. je bilo 4424 lokalnih miež s 57,-933 stanicami za abonente, leta 1914. 1475 mrež z 167.747 stanicami. Število predmestnih napeljav je zrastlo od 928 na 950. Brezžični brzojav je leta 1914. odpravil 6772 radiotelegramov. Novo sredstvo proti tuberkulozi. 'Secolo' poroča: Atenski zdravnik Penakulos je izumil novo metodo za zdravljenje tuberkuloze. S pomočjo ozona se mu je posrečilo, uničiti v tuberkuloznem pa-cijentu Kochove bacile tekom 12 dni in istočasno zvišati telesno težo na 5%. Ako se Panakulosova metoda obnese, bo izgubila tuberkuloza svojo opasnost za človeštvo. Nezakonski sin Maksima Gorkega Zinovij Peškov, je bil prostovoljec v francoski armadi in je v vojni izgubil eno roko. Zdaj se nahaja v Italiji, kjer agitira za Četverozvezo. Kdaj bo konec vojne? "Vossiche Zeitung" pripovedu-duje naslednjo dogodbico: Nedavno se je mudil šef avstr. generalnega štaba Conrad Hotzen-dorf na Dunaju ter je obiskal pri tej priliki tudi "svoj" restavrant v Grunauergasse, kjer je preje vedno obedoval. Seveda so mu tokrat postregli s posebnimi častmi. Ko je plačal račun, je potrkal veliki vojskovodja starega markerja po rami ter mu je rekel: "No, Franc, sedaj mi povejte le še eno": Kdaj bo vojne konec?" Francosko ženstvo ob plugu. Francosko kmečko ženstvo je v sedanji vojni pokazalo, da prav nič ne zaostaja za našim in nemškim ženstvom, kar se tiče previdnosti in vstrajnosti v vodstvu kmečkega gospodarstva. O tem se je prepričala komisija 14 Angležinj, ki so v študijske namene prepotovale Francijo. Voditeljica komisije, Miss Gladiš Pott, je o-pisala svoje doživljaje na Francoskem nasproti sotrudniku 'Times' tako-le: Naš obisk je med drugim veljal tudi posestvom in kmetijam na bojišču ob Marni. Gro-menje topov, ki se je neprestano slišalo, je spominjalo na resnost časa in dajalo našemu potovanju resnoben pomen. V prvi vrsti nas je zanimalo gospodarstvo na malih posestvih. Kar je pred vsem sililo v oči, je bila žilava energija, s katero francoske žene opravljajo svoje delo. Takoj, ko so bili moški mobilizirani, so zavzele njihovo mesto ženske, in od tedaj o-, pravljajo vneto in neugnano na polju in doma. Žene in hčere, da Celo matere vojakov so to, ki skr-be za to, da noben kosec zemlje ne ostane neobdelan. Videle smo mnogo priletno ženo, ki je opravljala celo najtežja in najnapor-nejša dela. Ta volja za delo in pa snretnost, s katero se je francosko ženstvo lotilo deloma nevajenega dela, se je opazila pri vseh žepskah. Mnogo njih je bilo že prej vajeno kmečkemu delu, ker so že v miru morale pomagati svojim možem; vsekakor so pa opravljale prej le lažja dela, dočim morajo sedaj nositi vso tezo dela. Mnogim je bilo kmetovanje sploh nekaj čisto novega. Tako neka I ga prebivalstva. Vse se doma pridela in porabi. V mnogih hišah kupujejo le sladkor in čaj, vse druge potrebščine se pokrivajo iz lastnega gospodarstva. Žito se daje v mlin, kruh se peče doma. Vino, sadjevec, sir in zelenjava se prideluje doma. Celo plevel skrbno pobirajo in porabljajo za krmo živini. Nauk, ki smo ga prinesle s Francoskega in ga hočemo oznanjevati našemu ženstvu je ta, da z dejstvom, da so možje v vojni, še ni vse storjeno, marveč da je na nas ženah* da zastavimo vse svoje moči in preprečimo, da bi življenje doma zaostalo, tako je sklenila svoja izvajanja Miss Pott. Na boljnem polju je padel mladi, talentirani hrvatski kipar Nikola Plazibat iz Splita. Zadnja leta pred vojno je živel na Dunaju in se izobraževal pri najboljših mojstrih kiparjih, ki so videli v njem talent. Posebno ga je v. tnil profesor Hanak. V "Adria Austel-lung" leta 1913. so bile najlepše izstavljene kiparske stvari delo Plazibatovo, odlikoval se je v dunajski '' Kunst-Gewerbeschule' Profesor Barwig je shranil v svojem ateljeju za vzorec njegovo delo za sprejem v šolo. Dunajska kritika ga je hvalila soglasno, njegove izložbe im Dunaju in v Kol-nu so bile občudovane. Leta 1914. je dobil nagrado 5500 K, da samostojno otvori atelje — sedaj je uničila ta lepi talent sovražna bes-nost. Govori se, da so prve demante našli v padlih meteorjih. • » Leta 1914 je padlo v, sedanji evropski vojni 11 raznih nemških in angleških princev. Denar naložen pri nas je varno shranjen. Priporotaso m Btom««, da ola« komi aH n*am i» jim Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. ID »•dpiruM nirim m •j tudi prfr 11 Hi i a fir feri aaUaajeaaatt M^jj. ▼ J«U«ta ali pa ▼ trn gem kraja Wwl Dra Člana K. B. K. Ji rta aaAa dolgoletna oh aa: g. Jo«. Duada, •adzornefa »dbara K. ft. K. X. la g. Joa. F. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Potlljuno denar ▼ staro domovino tanooljivo ln fo najmf Jem Oddajamo ▼ najem rarnnetae terinjice pe $3.00 na leto sa vrednostnih papirjev ln listin, kjer so redno rsxme pred tatvino. Izdajamo menjice na vse kraja. Poelopje, ▼ katerem eo aaii nradi je lastnina to banka. Nate banka je d«pozitni uTad za mesto Jolist, sa okraj WU1, sa drtero Dliaeis in sa vlado Združeni* drtav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo! Zapomnite si FARMA NA PRODAJ. rojaki, da Arnerikanec ne more biti Kranjec, če se prav sedemkrat na glavo postavi; to je gola resnica. Vsak vesten in soliden trgovec se drži tudi resnice s tem, da ponuja in r prodaja svojim odjemalcem to, kar v resnici importira. Tega gesla se drži širom Amerike znana in edina samostojna slovenska importna tvrdka A. Horwat, ker piše na svoje steklenice "Kranjski importiran brinjevec, Slivovec ali Tropinovec, katerega v resnici importira. Sedaj se te pijače ne more dobiti iz starega kraja, jaz je imam pa ie obilo n m ? in okoiici. p0magam Jo 7QQtHUP rPGT5lliip ifl UCQ to, da bi prevzele delo odsotnega tudi slabokrvnim ženam. Lfl LflOIQTP) IU&QIIJ0 III fOG društvene potrebščine. soproga. Tudi gospodarska neodvisnost francoskih kmetic je veliko večja nego angleškega kmeeke- KATARINA TRLEP, 5th St. Telefon št. 452. Razne stvari. 3270 tovarn za izdelovanje vojnih potrebščin. Angleški municijski minister je razglasil, da je prišlo zopet 218 tovarn pod državno kontrolo ter da izdeluje sedaj 3270 tovarn vojne potrebščine. Nemščina na Bolgarskem. Dosedaj je vladala na Bolgarskem kot mednarodni jezik izključno francoščina in vlada izdaje še danes svoj francosko pisani ofieijozni list "L'Echo de Bulga-rie.*' Bolgarski merodajni krogi pa se resno bavijo z načrtom, odpraviti francoščino iz šol, trgovin in drugih podjetij ter jo nadomestiti z nemščino. V vseh bolgarskih mestih se ustanavljajo po- Najnovejša statistika pošt in br-zojavov. Avstrijsko trgovsko ministrstvo je te dni izdalo — vsled vojnih razmer, v katerih živimo — zakasnelo "Statistiko avstrijskih pošt in brzojavov za leto 1914." Poštne, brzojavne in telefonske a -gende države so bile razno omejene, ki se dajo deloma predočiti s številkami. Tako je bilo leta 1914 odpravljenih 21,047.517 brzojavk (leta 1913. pa 23,342.840), število medmestnih govorov je padlo s 10.361.725 na 6,325.705. V vojne namene in potrebe je bilo napravljenih skoraj 7000 km telefonskih napeljav. Takoj v začetku splošne mobilizacije je moralo stopiti v vojaški stan 55 inženirjev, 12 mehanikov, 54 mojstrov in 144 preddelavcev, s čimer je bilo o-sobje znatno zmanjšano.^ Leta 1914. je bilo v Avstriji 10.082 poštnih uradov, od katerih je bilo 13 v tujini. Prodanih je hilo 1,-352.765 poštnih znamk v vrednosti 133,219.993 kron, poleg tega 30,330.021 raznih poštnih vrednostnih tiskovin za 1,364.967 kron. Vplačanih je bilo 35,402.127, a izplačanih 36,018.661 poštnih nakaznic. fttevilo brzojavnih stanic je zraslo s 7282 na 7351. Daljava telefonskih prog je znašala leta 1913. 47,518.79 km, leta 1914 pa Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine Island Ave., Chicago, 111. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede eene. točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniike podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjSe in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. C Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorlnavedenlh tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. B. K. Jednote". Prva in na|starei$a domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, III. Vse delo in blago garantirano.*— Ceniki zastonj. ! g zaboj najboljše pive "OLD LAGER" katero »deluje Citizens Brewing Co v Joliet, 111. North Collins Street. y Both Phones: 272. y ? \ ....................................................................................................... DOBRODOŠLI H mi cenjeni rojaki Slovenci iz Chicaga in okolice v~mojo GOSTILNO S kjer se toči vedno sveže izborno "Hoerberjevo" pivo, razno- ^ | vrstno žganje in naravno, doma sprešano vino. Gfcstom so opoldne na razpolago okusna jedila iz domače H | kuhinje, tako tudi mrzel prigrizek. Svoji k svojim I I John Zvezich | 22&4 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. ji Telefon: Canal 2363. j: iimiiiimmuuf 1111 j; 111 mmmrnr 111/i i mi 1111 mt m/mi mimit i« rmi it f 1111 uiiiiii 111 iY DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA prodaja JOSIP SVETE 1780-82 E. 28th St., Lorain. Ohio CONKORD RDEČE VINO $25 00 barrel DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel Pri manjih naročilih cena po dogovoru. .» Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. OLAStfjO K. S. K. JEPNOTE,—7. JUNIJA 1916. Pridni birmanec. Rado Murnik. Dolgo sta morala čakati Balan-tov Peter pa njegov kum na bin-kostni ponedeljek dopoldne stolni cerkvi, da je prišla vrsta nanju. Debeli mesarjev Peter se je po-stavijal v čisto novi belosivi obleki, z belo zavratnico in novim slamnikom. Zdelo se mu je, da na svetu ni nič lepšega, nego biti birmanec. Birmo mu je zavezal stric An drej, trgovec ^ Novega Mesta Jako suhi gospod Andrej je imel 'bujne, viseče brke pa prerano plešo, ki je obetala še sijajno bodočnost. Bil je oženjen, ali zakon mu je ostal brez otrok; zato je pa kumoval kaj rad. Nihče ne bi bil pričakoval od rumenopoltega, kratkogledega možička, »da se bo znal tako krepko riniti skozi gnečo. Potil se je pošteno v svoji črni obleki, ko je vlekel debelogla-vega Petra za sabo iz cerkve. Zunaj je vrvela ob dolgih vrstah voz pisana množica. Povso-di sta videla vesele obraze, povso-di sta slišala radostne otroške glasove ovenčanih, belo oblečenih birmank z umetno nakodranimi razpuščenimi lasmi in vzklike živahnih birmancev s šopki na klobukih in svilenimi trakovi na rokavih. Elegantne kočije so dova-žale parfimirane kumice in majhne gospodične, vse odete v dolge, bele pajčolane. Ob cerkvi je dišalo po kadilu, po znoju, po jer-menju, po konjih. Majnikovo solnee je pripekalo prav občutno. Po lahnomodrem nebu se je prelivala razkošna svetloba. Na izhodu, nad Poljanami je mirno viselo nekoliko jasno-belih oblakov. Vse se je zdelo Petru tako veselo, tako lepo, tako praznično! Mogočno in svečano so peli binkoštni zvonovi. Dasi ni bilo treba hoditi daleč, je sedel stric in boter Andrej s Petrom v najet voz in odpeljala sta se proti Poljanam. Na trgu pred staro gimnazijo je bil cel sejem. Ob stojnicah medarjev in drugih prodajalcev so se gnetli birmanci s svojimi botri in bota-eami, navdušeno svirali na orglice in zamaknjeni gledali čudovito vabljive stvari, ki so bile naprodaj ; nekateri so nosili cule, že polne češenj, strdenja in sladkarij. Moško se je držal Peter v vozu; mislil je, da ga gleda in občuduje vse, koder se vozi. Doma so ga poklicali v najlepšo sobo, kamor so zahajali le ob slovesnih prilikah. Vsi so gledali, tako resno, da je začelo Petru že tesno prihajati okoli srca. ''Tukaj imaš lepo srebrno urico in zlato verižico, ljubi nečak!" mu je dejal kum; govoril je vedno svečano in tiho, tajinstveno. Plašil se nisem nobenih troškov, samo da bi te oveselil s primernim darilom. Pazi na urico! Cisto nova je, čisto nova! Bog daj, da bi ti kazala same srečne ure! Na kosito! — Ali je bil priden pri birmi!" "Priden, prav priden!" ga je hvalil kum Andrej, ki je bil že hudo gladen in je komaj čakal o-beda. "O, naš Peter je vedno tako priden," je zadovoljno zagotavljala životna mati Tona in počasi odšla v kuhinjo. Pridni Peter je ubogal. Šel je samo malo dot na dvorišče; potem je stal na vežnem pragu in gledal vračajoče se birmance. "Ali sem lačen!" si je domislil in s tajno silo ga je vleklo v prvo nadstropje na konec hodnika k jedilni shrambi. "Ključek tiči v vratih!" se je oveselil. Odprl je in zagledal na polici ustavek, poln vabljivih slaščic. Toliko da ni zavriskal od veselja. "Saj povohati pa vendar smem!" se je ohrabril in se pri-klonil pred sladkimi stvarcami. "O, kako lepo diši!" je dognal natihoma in ves zamaknjen gledal pisano cukreniiio. Sline so se cedile sladkosnedemu fantu, vendar je nekaj časa uspešno krotil silno poželenje razdraženega gol-tanca in hrabro prenašal Tantalo-ve muke. Ali naposled ga je premagala huda izkušnjava. "Eh, kaj pa bo, če malo poku-sim," je izpodbujal sam sebe. Bom vsaj vedel, če so te reči tu-1 stavil visoko vsoto, da uniči sam di tako dobre, kakor so lepe in : najvee kosila. Kolikortudi je ve kakor diše." In obliznil je zvi- selilo in^častilo mesarico Tono, da tek, nade>an s sladko smetano. izkazuje novomeški svak njeni "Kako je slasten! Saj se ne bo| kuharski umetnosti toliko navdu-nič poznalo, ko jih je toliko!" Peter pa je svetlo pogledal fti se odrezal modro: "Že vem, kaj bom! — Dimnikar!" "Ojej!" je vzdihnila iznenade-na Balantovka. "Čenča!" je godrnjal oče in pogledal dečka neprijazno. "Zakaj pa dimnikar!" je hotel vedeti boter Andrej, ki se mu je zdelo jako čudno, da smatra njegov birmanec ravno ta poklic za cilj svoje častihlepnosti. "Zato, ker se ga boje vsi otroci!" je odgovoril Peter. "Oh, kaj si vse izmisli ta o-trok!" se je smejala mati. "Ali ti ugaja ura?" je vprašal zopet kumek Andrej. "Mhm. Samo popraviti jo bo treba." "I, zakaj pa?" se je iznova čudil stric. "Zato, ker gre dva dni prepočasi," je moško odvrnil nečak. Vsi so se smejali, Kirmanec pa jih je gledal prav debelo. "Vidite, kako je dovtipen, ha ha, kajne?" se je radovala ljube ča mati. "Oh, ta otrok!" "Popoldne pojdeva na vrti ljak!" je obetal kum birmancu in Peter je v duhu že videl mične ladjice s pisanimi zastavicami krasno osedlane konjičke, leve slone, velblode in žirafe. Odslej je govoril kum Andrej le malo, jedel je .pa, kakor bi bi Sramotno razkrinkani grešnik se je splazil iz obednice na hodnik. Ondi je nekaj časa skesan in ponižan premišljal svojo nevredno«*. Potlej pa je šel doli na dvorišče. Za oglom ga je že čakal Nace. Bil je jako dobre volje. "Ali se greva razbojnike in zandarje?" je vtfbil Petra prijazno. — J* Tako si je mislil in pojedel prvi kos. Kar se je zganil. Rahlo so zaškripala mala vrata in pokazal se je Petrov pretkani sošolec Nace, sin čevljarja Kopitarja. "Peter, ali se imaš dobro tukaj! Daj no še meni kaj!" "Ne smem," se je branil Peter. "To je za kosilo. Kako pa, da si Jiejia \e foožji'" ti tnkai?" 'J ,. ' , ,vv Stric Andrej pa je kazal vedno Videl sem te na dvorišču pa sem šel za tabo. Daj malo, daj, če ne, te pa zatdžim." šenega priznanja, se je vendar čudila, da more drobni možek pou-žiti več kakor gladen mlatič. No-kakor ni bila pričakovala kaj takega, ampak je celo upala, da o-stane od kosila še kaj za večerjo "Bog 111 ii blagoslovi!" si je mislila Tona. "Kad bi imel kaj za podarjeno uro. Polagoma že po- enako resno zanimanje za vsako jed. Hladnokrvno si je jemal naj-I večje kose, manjše pa je puščal iz Peter je imel slabo vest in se je dostojne vljudnosti na skledah, moral vdati. Zdaj je šlo hitreje. jedel je takorekoč v svojo nepri- "Tukaj ni nič kaj varno," je siijeno, prijetno zabavo, svaril previdni Nace svojega pri-[ <» je umovala mesarica sama te dobre stvari in pojdiva jih jest v drvarnico. Kar ne bova mogla snesti, pa skrijeva." zase. "Se slabo mu bo!" Birmanec pa se ni dotaknil skoraj nobenega jedila. Njegov ble-Kaj pa moji starši!" je šepe- j>(ji obraz in čudno vedenje je obu-tal prestrašeni Peter. (lilo očetu sum, da je njegov sin- Reci, da je bil maček v shram-1 ko doživel kaj nenavadnega. De- belemu mesarju se je jelo gubati ozko, nizko čelo in preteče so gle- jo! Podal mu je darilo. "Urica" je bila velika, debela, nerodna. Lahkoživ pijanček jo je bil v Novem Mestu s pozlačeno verižico vred zastavil gospodu Andreju, pa se ni pokazal nikdar več. Pefru je jako ugajala ura, še bolj pa verižica s ključkom. "Reci: hvala lepa, ljubi botr-ček!" ga je opozorila mati, moč-noboka mesarica Tona; paradira-la je malone z vso zlatnino in sre-brnino. kar je je bila prejela kdaj v dar ali podedovala ali si kupila sama. "In poljubi stričku roko!" Peter je ubogal. Nič kaj rad ni poljubil roke, docela preverjen, da je uro zaslužil že tako in da ni treba nobenih sitnih ceremonij. Potem je pokazal svojo lepo darilo očetu pa materi in oba sta mu ga hvalila in občudovala, kako je krasno in dragoceno. "Zdaj se pa le lepo preobleči, da si ne omažeš nove oljleke!" je velela skrbna mati. "Po kosilu jo lahko oblečeš zopet, preden se pojdemo izprehajat." Peter pa je kislo pogledal in začel kremžiti obraz. "I, naj pa ima svojo lepo opravo danes, ko je bil birman!" je prosil kumek zanj. "Se vsaj navadi paziti na obleko." "No, pa naj bo!" se je vdala mati, dočim je čokati oča Matevž majal z veliko glavo. "Pa le glej, da mi je ne povaljaš in ne omažeš, to ti rečem! Da se ne boš morebiti dričal po držaju na stopnicah, kakor preteklo nedeljo! In ne hodi mi nikamor! Takoj bo bi, pa bo. Poredni Nace je zavil ostale slaščice v papir in odtihotapila dale njegove male, rjave oči. sta se v varno zavetje. j "Kaj, ocvrtih piščancev tudi ne "Poglej, kakšno uro sem dobil! maraš, ti kajon?" se je hudoval za birmo!" je bahal Peter, ko! nad kočljivcem. "Kaj naj ti pa sta se najedla dosita. Pokazal je, speko, ti dimnikar! Fazana? Kav-tovarišti svoj zaklad. , "ko?" "Hm, tvoja ura je prav lepa,"; <•] kaj je ocenjeval Nace z važnim obra-1 vrnila mati. zom. "Le škoda, da gre dva dni prepozno." Ta kritika je Petru hudo Obla- ga silili," ga je za-"Ce lieče, pa neče!" "Tako, tako, tako!" je godr-j njal ozlovoljeni oča Balant. "Ko. sem prišel jaz od birme, sem se| dila navdušenost za kumovo dari-Itako najedel, da sem komaj ho-lo. — idil." "Popoldne pridi spet kaj na Peter je p0vcsil oči in bezal z dvorišče, da se bova igrala!" mu | vilicami po krožniku. Tedaj je je dejal hudomušni Nace in tekel | prihitela stara kuharica Mica. "Oh, oh, gospa!" je javkala. Nobenih piškotov, nobene torte m za m is domov. Peter se je vrnil sit in ljen v prvo nadstropje. Pri kosi-(lu so se starši čudili, da je deček danes tako kočljiv. Juhe sploh ni pokusil. "Kaj pa ti je?" je-vprašal oča Matevž. "Kolikortudi je fant velik in močan za svoja leta, se vendar pričo gosta kar ne more otresti svoje prirojene ponižnosti in zmernosti," ga je zagovarjala mati. "To ima po meni. Tudi jaz sem jedla v teh letih tako ma-,lo kakor pobožen puščavnik!" Njen mož je hudo zakašljal. Sicer svoje ljube žene ni poznal še deklice, vendar pa se mu je zdela primera s puščavnikom jako pretirana. Navzlic temu ni rekel ničesar. * "Peter je bolj duševne sorte," je hvalila Balantovka svojega sina. — "Kar pa boš, kadar boš velik?" ga je vprašal suhljati kum, ki je|je sramežljivo \z velikim tekom použil dva krož- čevlje nika juhe. Nečak je premišljal. V mladosti si je želel biti trgovec, ki ima polno prodajalnico bonbonov, mandelov, fig in rožičev. Potem je hotel biti učitelj, ker se mu je zdelo strašno imenitno, deliti dvojke in trojke ter zapirati ni več v shrambi!" "Za božjo voljo!" je vzkliknila osupla mesarica. "Ni mogoče!" bama? Kaj še!" je Peter čemerno odklanjal vljudno vabilo. "No, pa mance?" "Tudi ne." "Ali se greva klinec biti? •^edlagal Nace. "Novo obleko imam," se je obotavljal Peter. "Saj se ti ne bo treba valjati po tleh. Ali hočeš dolgčas prodajati na binkoštni praznik?" Ne hodi no pust!" "Ko pa nimava ne loparjev ne klinčka!" je ugovarjal Peter. Nace je odhitel in vkratkem prinesel dva loparja in klinec, ošpičen na obeh koncih. Naredil je muho in ris ter položil vanj o-peko, dočim ga Peter leno gledal. "Pa začni kar ti!" je velel živahni Nace. Jela sta se igrati. Izprva je šlo dobro. Toda nesreča ne počiva. Peter je vrgel klinec kvišku in udaril z loparjem na vso moč po "grličku," da bi ga zapodil prav daleč in da bi ga nasprotnik ne bi mogel zagnati v ris. i Visoko je vzletel klinec, žalibog pa ni padel na dvorišče, ampak zlodej ga je nesel vse kam drugam. Zabrnela je šipa v prvem nadstropju in zdrobljeno steklo je padlo na tla. Nesrečni klinec je zadel gospoda Andreja ravno na plešo in zdrknil od tam v njegovo črno kavo. Prestrašeni kum je mislil početkoma, da ga je zadela strela z jasnega neba. Vendar je na svoje vfliko veselje uvidel prav kma-u, da še živi. "Skrij se!" je svetoval Nace poparjenemu Petru. "Tam-le je prazen sod. * Hitro! Gori že vpijejo!" Ob zidu pod lijakom je stal ve-ik sod. Naglo, naglo je kobacal ^eter vanj. Ob tem je pretrgal verižico, ura mu je padla iz žepa in on je po nesreči, stopil nanjo in jo popravil kaj slabo. Potrti revi jse je razdrobilo steklo in počilo ji je srce. Sočutni Peter je milo za-ječal v sodu, shranil žalostne o-;stanke birmanskega darila v te-ovnikovem žepu, si zapel suknjo in ponižno počenil na tla svojega skromnega stanovanja. Nace je imel koristno navado, da je v nevarnosti izginil kakor kafra. Urnih peta se je odtegnil mučnemu izpraševanju. Iz okna pa sta pogledala razburjena obraza očeta Matevža in matere Tone. "Peter, kje si?" je klical ata, ki je takoj slutil, da je sinko na-onegavil zopet nekaj nepotrebnega. Peter pa je tiho čepel v sodu pod lijakom. Sklenil je, da počaka v svojem skrivališču tako dolgo, dokler očetu ne uplahne prva jeza. Ko ni bilo nobenega odgovora, je šel mesar sam doli gledat. Stra-homa ga je slišal Peter ropotati po lesenih stopnicah. V tem pa je prišla kuharica na hodnik, pela je veselo pesmico in izlila široko skledo pomij v lijak. Nova plohe, je urno lezel iz soda. Tedaj pa so se mu zapele hlaee na hinavsko skrit žebelj in zazeval je dolg razpor od kolena do pasu. Peter je vzdihnil; gomezelo mu je po vseh udih — pred njim je stal razkačeni oča! "Kakšen si! Le poglej se! Suknja vsa umazana, hlače raztrgane, čevlji premočeni! Nova obleka, pa precej prvi dan taka! Le čakaj, ti butec nemarni! Kaj si iskal v sodu? Mulec! Ali si obseden? Ali, gori!" Ata Matevž bi bil najrajši takoj natepežkal žalostnega hudo-delnika, pa se je premagal, ker je bil fant preumazan. To je še bolj netilo njegovo jezo. "I, kaj je spet, križ božji!" je kričala preplašena mati, ko je zagledala svojega nesrečnega ljubljenca na hodniku. "Ubogi revež, kam si pa padel, da si tak? Vid is, saj sem rekla, saj sem vedela... oh! Zakaj se nisi Človeka mora biti sram take gar- jave ovce! Celo ob praznikih nagaja falot svojim staršem in lazi po umazanih sodih. Saj si bil vendar že pri birmi, pa si tako neumen in prismojen! Kako si raztrgan! Železne hiače bi ti morali kupiti, železne!" Ihteči Peter je proseče pogledal mater. "I, kar je, to je!" je branila žlahtnega trpina. "Obleko damo oprati pa zašiti, pa bo! Peter, pojdi z mano \t Dam ti drugo obleko." Toda očetu se je zdela mera Petrovih pregreh polna. Ko se je dečko vrnil preoblečen in preo-but, so ravno zapeli šentpetrski zvonovi. "Zdaj se ne bo slišalo toliko." si je mislil oče in rekel Petru: "Zdaj pojdeva na vrtiljak!" Tiral ga je v zadnjo sobo, Oilmen jeno za domače eksekucije. pre- Peter je jel po obče priljubljeni oblekel po birmj!" . tphniki yseh mladih grefoikov (u_ Poklicala je kuharico Mico na liti že vnaprej, da bi zbudil usmi-imoč in obe sta ga jeli cediti in lienie v atovem sren. Oč* n« i<» poinoc brisati. ljenje v atovem srcu. Oče pa je ostal trd in neizprosen, akotudi je Pristopil je tudi kum Andrej in obetal obsojeni zlikovec, da "ne nagovoril objokanega birmanca: ho nikdar več." "Peter, Peter! Vso modrost na- Oča Matevž je zaprl okna in si šega življenja obsega zlati nauk, izbral palico, vzraslo na vročem ki pravi: Ravnajmo vedno tako, Španskem, Muza si je zakrila o-da nam bo spomin na naša deja- braz, Peter pa si je želel prav i-nja prijeten! Zakaj spomin na e- skreno. da bi bil vsaj pet minut no samo slabo minuto nas utegne —v železnih hlačah! mučiti leta in leta. Vidiš, ako bi _ me bil ubil s klincem, bi se kesal i Ptiči orli opravljajo običajno noc in dan. Kaj naj si mislijo ljudje o takem birmancu? Peter, svoj roparski posel v parih. En orel prežene svojo žrtev iz skri- Peter! Zapomni si besede svojega vališča, med tem ko jo drugi orel birmanskega botra in poboljšaj napade, se!" .j • Oča Matevž je govoril zopet Leta 1870-71 se je pri oblega- drugače: "Tako, tako, tako! Raz- nju Pariza poslalo 3 milijone pi- trgal je verižico in — poglejte — sem iz mesta v balonih, ali zra- pokončal je tudi lepo novo uro! koplovih. Ravno pravi pisalni stroj za Vas PRODAJA SE NA VAM PRIKLADNO LAHKA ODPLAČILA. To je OEMINGTOVT H. JUNIOR The Coupon Today "Tako, tako, tako!" je mrm- nesreča je čakala Petra. Lijak je ral oče in pisano pogledoval sina. j bil zamašen in večji del umazane Peter se ob teh pogledih ni čutil1 vode je pljusnil v sod. posebno srečnega. - Mahoma je čutil Peter, da je Mati je hitela z Mico na lice Ves moker. Ker se je bal nove mesta in se vrnila takoj zopet ter vprašala žalostno: "Kdo nas je neki okradel?" "Maček!" sfe je oglasil Peter, ker je mislil, da mora zdaj blek-niti kaj pametnega. "Aha, maček!" se je jezno nasmehnil oče. "Mislim, da tisti maček sedi pri naši mizi! Povej, Peter —" "I, kako pa more snesti otrok za dva goldinarja slaščic!" je zagovarjala mati svojega preljubega sinka. Kuni Andrej ni zinil nobene, da ne bi motil domači zabave. Peter gledal na svoje Naš najnovejši izdelek, to je najnovejši pisalni stroj, ali stroj kterega ste že dolgo pričakovali. Ta ''Junior" pisalni stroj je manjši in lažji kakor stalni "Remington" stroj, — ker tehta samo 17 funtov. Je bolj enostaven, tako da se lahko vsakdo nauči pisati na njem brez vsake posebne šole in muje. Narejen je ravno tako, kakor vsak drugi "Remington" stroj glede tipk, črk in pisave, samo da je cenejši, lahko se ga primerja stroju, kteri stane sto dolarjev. Prodaja se po $50.00. Ta stroj je eden izmed prvih te vrste, kteri se prodajajo po tako nizki eeni. Te stroje prodajamo ali za gotov denar, ali pa na lahka odplačila in sicer $5.00 takoj, ostalo svoto pa po $5.00 na mesečne obroke.' _ Mi od Vas ne zahtevamo da kupite ta "Remington Junior" stroj poprej, dokler se ne prepričate o resničnosti naše trditve. Mi ga pošljemo na vsak naslov po "parcel" pošti, od vseh naših "Remington" zalog, (prodajaln) v okrožju I. in II. zone, za deset dni za poskušnjo in pregled. če ne boste zadovoljni s tem strojem, potem nam ga lahko nazaj pošljete, v teku desetih dni brez kakt šne odgovornosti za vas. Tukaj imate prvo lepo priložnost si nabaviti pisalni stroj, kterega ste mogoče pričakovali že dlje rasa. Izrežite ta kupon in ga nam pošljite z vašim podpisom in naslovom. Remington Typewriter Company, (Incorporated) 327 Broadway, New York, N. Y. Send me a Remington Junior Typewriter, price $50, on free examination. It is understood that I may return the machine, if J choose, within ten days. If I decide to purchase it, I agree to .pav for it in 10 monthly payments of $5 each. Peter, povej'po pravici, ali si prvi [bil ti tisti maček?" je vprašal razjarjeni oče iznova in glasneje. "Saj ne bom nikoli več!" se je jokal Peter in si brisal solzne oči z rokavom. "Prosim lepo, odpustite mi!" "Tako, tako, tako!" je ropotal rauzdane učence. Naposled pa je j mesar Matevž. "Kaj nam poma-zavrgel vse te krasne načrte in i ga, da se zdaj cmeriš! Da bi te! zdaj ni vedel, kaj bi rekel. 'Kakšen bo rokav? Danes te ne "No, povej, kaj boš?" ga je j bom šeškal, ker je praznik, am-opominjal ata. ; pak jutri, v delavnik, ko se ne sli- "Reci: škof!" je prišepetala si tako daleč. Zdaj se pa izgubi,' mati sinu. 'da te ne bom videl! Marš!" Zanesljivo pride sedai denar v staro domovino. « Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po* šil jatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika j* le ta, da potrebujejo pošil jatve v sedanjem času 20 do 24 dm. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. K100 velja sedaj samo $14.50, K 1000 samo $142.00 s poštnino vrecL Frank Sakser 82 Cortlandt Street, 6104 St. Clair Ave Mew York, N. Y. Cleveland* Otilo. GLASILO K. S. K. JED Po« iznočl. M. Kocjančič. JfOTE,- -7. JUNIJA 1916. \ stal prav pred Markom, ki je žr-|je kljuvalo in na tvoval vse svoje misli int poglede j znojile kaplje, le kruhu in slanini — "mislil čelu jeČutil Ti si vrag, Marko! (Konec.) " je siknil pogledal sem, kako bi bilo, ko bi živel tudi; proti poldnevu in ga jaz tako življenje kakor ti. IČar temno izpod gostih obrvi. "Kaj Drugo jutro je lazil stari Mar Sama ^ sebe se je P°rodila v P1?" Ite & prinesel ko že na vsezgodaj okrog debe-'ni misel in ni mi dala zasp,lti-lih, okovanih vrat in pazno zlodej ravno v to sluškoval, kdaj pride fečar^ kaj- fafe \n 8edaj1 š® ved™ ne..vfm', . u , . . L .. ti v želodcu je čutil nekak krč a mogel zivetl tako žlvlje" Je zbal nJeKove Jeze» M,kla-• i i•»• . _ ' nip knt ti rron -in Kil volilr in močan. Marko Mislil sem tako, mislil zopet dru- jeco Stari Marko ga je pogledal skoro prestrašeno in resnično se nje kot ti. vec je bil velik in močan, Marko Kakšno?" je vprašal. Marko!pa slaboten in star. In menda je el mučiti še večjf ^lad. TritiskaliS polnimi llSti» ne da bi Pogle- opazil to njegovo plahost tudi Mi- dal —:1 " — in kadarkoli se je spomnil na Miklavž *ev kru-h in slanino, ga je pri- je uho na ključavnico, mežikal in napenjal oči in ustnice, pa na| hodniku je bilo še vse mirno, samo tam iz daljave nekje se je slišalo nerazločno šumenje in vrvenje, kakor da se življenje v trgu že prebuja iz nočnega sna.. ^ Miklavec pa je ležal tam na klopi, obrnjen v zid in se ni zme No, tako — da bi živel sam klavec sam, kajti stopil je po je či nemirno gor in dol, nato pa ob- zase, da bi bil sam svoj gospodar stal pred Markom in ga lahno in da bi me ne gonili vedno po teh ječah, skratka, da bi živel, stresel za ramo. "Nič se ne boj, Marko, nič ne kakor sedaj ne živim: tako kakor zameri, nisem mislil zlobno. Toda mu podal roko, njegove oči pa so ga gledale tako udano in proseče, da ga je začudeno pogledal celo ječar. — In tako je ostal Miklavec v ječi zopet sam; pa sedaj se .mu ni zdela več tako dolgočasna, celo zadovoljen je bil, da je mogel misliti in premišljevati % svoji bodočnosti nemoteno. Prišli so sicer trenotki, ko se je v srcu še oglasil dvom, ko je še vztrepetala neka temna plahost nad njegovimi željami in cilji, a to je bilo le za hip, potem je bil zopet m6čan in v svojih sanjah že daleč tam v novem, lepšem življenju . . . V Novi Zelandiji gradijo-blizu milj dolgi skalovjem^ Stroški te gradbe bodo pa znašali $5,000.000. South Islanda samo 5 pre J Dr pod nekim Zguba časa in denarja. Bolezen preseneti dosti ljudi in večkrat brez kakega naznanila; s tem povzroči hude duševne in telesne bolečine, ter zgubo časa in denarja. Da se izognete temu kolikor mogoče, je treba skrbeti za zdravje in biti previden pri najmanjšem pojavu bolezni, ne oziraje še,-če prihaja ta bolezen iz že-ilodca ali je ista vzrok nerednosti Tako se je napotil tretji dan katerega drugega prebavnega or- dmgi ljudje, ki imajo svoj dom in svoj zapeček. Pa kaj, ha, ha," ;se je zasmejal naenkrat tako gla- ti si mi dal čudne misli" — in pri tem je segel s prsti med kuštrave lase in se zagledal v tla. "Vidiš, nil za nemirno stopicanje starega 1 sno\ da f odraaknil cel.° Marko j sedaj mi noče iz glave tvoja baj- Marka, ki se je vsak hip ozrl po P?gJef °d slanT m *a saj pravim, da ne vem, kaj mi je. ga noee kaj povprašati. A ker se Miklavec le ni ganil, je molčal tudi Marko in le zdajpazdaj nevoljno in glasno po-kašl jal, zamrmral v brado in obstal zopet pri vratih ali ob zidu pod oknom. "Kaj nisi ponoči spal?" ga je naposled vendar ogovoril. Mikla- pogled od svoje slanine in ga po-|ta — ne morem pozabiti, da bi nii ti res dal svojo hčer, ki je lepa, kakor si dejal, da ji ni kmalu c-nake, in venomer mislim, kako lepo življenje bi živel potem . . . Pa se bojim, Marko, sam ne vem česa in zakaj — prehitro je menda prišlo vse — ah, pa kaj bi Je pač tako, da sem drugim nevoščljiv ali kako*bi delal in potem mislim tako reči. Pred dvema letoma sva bila tudi takole na jesen zaprta skupaj z nekim ru- proti večeru zopet prost in svo hoden po ulici tako veselo in ponosno kakor še nikoli. Gledal je po visokih fiišah, ki so stale ob straneh, po ljudeh, ki so ga sreča-Vali, pa skoro ni videl ničesar, kajti vse njegove misli so bile tam daleč zunaj trga, na široki cesarski cesti, ki jo mora prehoditi še to noč, da pride z zoro na kraj, ki postavi mejnik med nje- gana. V takih slučajih vzemite takoj Trinčrjevo ameriško zdravilno grenko vino! To vam bo hitro popolnoma izčistilo črevesje, ter istemu dalo novo moč, pospešilo okus, pomagalo prebavati, in odstraniti zapeko. Se zdravi ljudje bi mogli včasih vzetj nekoliko tega zdravila za ohranjenje .svojega telesa v dobrem stanu. Dobiva se v vseh lekarnah. Cena Pošljite sedaj vaš denar v stari kraj brzojavnim potom in denar bode izplačan v 4 ali 5 dneh Samo: Iznaša brzojavna pošiljatev za na->slov štirih besed. Priložite torej $3 I navadni ceni za brzojavno pošiljatev. * $3 govim sedanjim in novim živi je- $1.00. Joseph Triner, izdelovalec njem. Lahke so mu bile. noge, da i in kemist, 1333-1339 So. Ashland vec pa je samo okrenil svojo ku-štravo glavo in je glasno zazehal. "Dolgčas je," je zopet zamrmral stari Marko, ki je skušal na vsak način pripraviti Miklafcca do kakega pogovora. "Dolgčas?" se je začudil Miklavec, se je sklonil na klopi in se uprl s hrbtom na zid — "meni , . ,, . , , , , , j . , , J pa nič. So boš že privadil, kakor sr'el na ,klop 111 podprl glav0 z Mor da s', ne upa P,lfma Pok*ft,a- k,av"> v nl"'az Lahko sp } bi najraje zaplesal, in ko se je o- Ave., Chicago, 111 zrl že zunaj trga na nebo, se mu • In Miklavec je zamahnil z roko je zazdelo, da gledajo vse zvezde darjem, ki mi je pripovedoval o govorila, saj se itak ne bo nikoli svojem življenju, kakor sedaj ti.|zgodilo." Oženjen je-bil in zaslužil je precej in takrat sem sklenil, da gremjin.se obrnil v stran. Marko pa ga naravnost nanj in na njegovo ve-tudi jaz v rudokop in se oženim je gledal še vedno nekako pre-jselo pot. Zrak je bil hladen, či-j j ter prienem čisto drugačno 1 jen je. Pa se ni zgodilo!" Martin Miklavec je stresel jezno z glavo in zamahnil z desnico visoko "po zraku, kakor da hoče Trinerjev Liniment olajša bolečine revmatizma. zatorej ga vselej imejte pri rnkah. Dobiva ?e živ-jplašeno in zmigaval z ustnicami, j sto jesenski in tudi megla se je v lekarnah. Cena 25 in 50 centov; kakor da ne more najti pravih: razvlekla čez polje, ki se je širilo s poštnino 85 in 60 centov (Adv.) lob obeh straneh ceste, a Miklavcu __ * je i je bilo toplo, in kadarkoli je po- POZOR! besed . . . "Zakaj bi se ne zgodilo?" od podit i vse spomine, nato pa je mi" sivimi očmi naravnost predse, Mi-zgodi. dejal naposled in gledal s svoji- mislil na konec tega svojega nočnega potovanja, je vzdrhtel poln treba!" je dodal naenkrat, kakor da se je nečesa domislil. "Ti i-ma« bajto in zemljo, kakor si mi pravil snoči. In hčer imaš, ka.j bi potem mislil — "in umolknil je naenkrat, kakor da se je zbal izgovoriti, kar je imel v mislih. "Pet dni že pretrpiš," je dejal naposled in se zagledal v tla. Marko pa je stopil po ječi gor in dol in prekrižal roki naT hrbtu. "To je res, da imam bajto, hčer in nekaj zemlje, pa ravno to je križ — če bi ne imel ničesar, kakor ti na primer, bi bilo mogoče bolje." Miklavec ga je pogledal skoro začudeno, nato pa je stopil tudi on po ječi gor in dol in stresel parkrat z glavo, kakor da se ne strinja z Markovimi besedami. Tako sta hodila nekaj časa j drug mimo drugega, od stene do stene; Miklavec s širokimi, trdimi koraki, da se je slišalo, kako opleta je široke hlačnice druga ob drugo, Marko bolj počasi in nekoliko sklonjen, da je bil videti še mnogo je bil po telesu "Saj sem rekel," je prvi iz-pregovoril zopet Marko, — "ko boš zopet prost, pa uberi pot na Želodovino. Nad vasjo je mo(ja s]ed « bajta in postrežem ti z vsem, kar je pri hiši. Veliko ni, saj veš, kaj "Xo, da!" mu je pritrdil Mar- ako prideš, kakor si rekel in si j ko, lahko bi se oženil, zakaj pa poiščeš delo. Dekle se te gotovo neke velike sreče, ki mu je bila dosedaj tako tuja . . . Vse njegovo bodoče življenje je bilo osredotočeno samo v njej, ki mu odpusti vse in postane njegov zvesti POZOR! Zda j poSliemo z garanciji GK za____♦ .75.1 L'OOK za.. 10K 44____ 1.50 | 2.r)0K 25K "____3.70 | 50OK " .. 50K "____7.25 |im»0K 100K "____14.00 15000K POZOR! .$ 28.00 . :t5.fKr . 70.00 . 14H.OK . 700.00 v mojo bajto, kar ko, lepo dekle je "Tvoja hčer,V se je začudil Miklavec in se zasmejal na vse grlo. "No, kaj se smeješ, kaj misliš ** dobiti lepšo? Rečem ti. da ti bo j daj AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, JOLIET, ILL. Brzojavne cene so sledeče: za 100 K. $17 — K. 200 $31 — K. 300 $45—K. 500 $73; i. t. d. s tem so vsi stroški plačani in denar je hitro doma. Za Vaš denar vam jamčimo. INTERNATIONAL EXCHANGE BANK 1334 W.18th STREET Chicago, Illinois . ne! Mlad si in močan, boš že dobil ne bo branila! dekleta. Če prideš v Želodovo in Miklavec ga je pogledal z mir- j varuh do konca tega življenje. ki ioOG N. Chicago St.. ar poprašaj Rezi-lnim, resnim pogledom, nato pa ga j ga je pričel tisti večer . . . Vsa ' vprašal tako resno in mirno: "Misliš, da bi me res marala?" "Zakaj ne!" Frank Petkovšek 720 Market Street WAUKEGAN, ILLINOIS. Zastopnik raznih ]>arohro zehal in mr_ vem, da, si ti tisti človek, ki me mrait kakor da"I je gostil v jeei s tobakom in slanino. Pa te bo vesela punica, saj je prijazna in dobra, samo siro- In molčal je tudi Marko; niti med kosilom, ki jima ga je prinesel ječar v širokih loncih, nista izpregovorila besede. Marko je govorila tisto jedel s slastjo, Miklavec pa je za-Marko se je jel parkrat, nato pa položil lonec z jedjo k vratom in legel molče sam s | zopet na klop. Zunaj se je moralo nebo po- laz sem že prodal našim sloven više. V prsih mu je postalo lahko! skim rojakom lote v in tako nekako sladko prijetno, zemljišča v Wisconsin, Minnesoti da bi najraje razprostrl obe roki in Alabami in moram reči, da zem-. in objel vso Želodovino in vso lja v Elberta, Alabama, je boljša njeno hribovito okolico. Pa tisti za naše ljudi, kakor ktera druga,! Stavbinsko in posojilno društvo SLOVENSKI DOM' Chicago, I1L Chicagu, j Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois. Sprejema hranilne uloge in po-sojuje denar na posestva in na hip ga je premotil starec, ki je kar sem je še videl. Podnebje on-^^ ^ ^^ Delnice v jeci je pos se prereka seboj, Miklavcu pa ni bilo do po govora. Mislil je, kakor že dolgo! oblačiti, kajti . . . . , .v , v . ne, zopet enkrat na svojo bodoč- r^kako mračno, kakor pred veče-masna je m to je kriz druga,e bi nost; ki se mu je prikazala naen_ in zamazan0 okno gori po(1 se ze davno omozila, kajti po po-jkrat vsa lep5a> neR0 jo je kdaj I stropom se je zdaj pa zdaj upal doživeti. Od začetka branil te misli, zazdela se mu je prišel po klancu, opiraje se na | di je zdravo in ugodno. Ni pre-krivo palico. "Kje je Markova bajta, da se se . . . . , . .plačujejo po 25c na teden in vred- vec vroče Po letu, ter so tam gorki|nost ysake delnice narast€ y tekll in sol ne na ti dnevi po zimi. Tam J6 ^ ^ 4 mesecey n& %moQ {sUj) ne vidi?" ga je vprašal Miklavec.,.^ najbolj ugoden kraj za zado- dolarjev.. / A starec je skimal in široko raz- voljno se preživeti in svojo druži- S»alO ivi... „ „ t.^nniifi stavi in obrazu ji ni kmalu enake." Miklavec ga je poslušal s širo- smešna in nemogoča, a* čim bolj lahno se je | streslo, ko da buta ob šipe močan veter. ■ "Menda bo deževalo," je izpre- boji s hojo motiti njegovo pripo- željo, da bi pričel živeti drugač- korazprtimi očmi in ni trenil. je mislil na Markove besede, tem govoril naposled Marko, a Mikla-Mlriio je stal ob zidu, kakor da se bolj je eutil v duši neko plaho vec je molčal in ga komaj slišal. Zatisnil je oči in se udal vsaki misli, ki je pohitela preko njegovih možgan, pa so bile skoro vse enake ali vsaj tako sorodne kakor hčere ene matere. In ta mati vedovanje, in ko je Marko umolknil, se je nekoliko nasmehnil. no, čisto novo življenje. Saj vse to, kar ga je doletelo v teh letih. "Kakšna pa je?" je povprašal, ko je živel brez vsake misli pač gledal pa je r stran. kakor je nanesel slučaj, je bilo "Kakšna!" je povzel Marko in tako pusto in žalostno,, dasi se je: je bila tiha, mirna vasica Želo-tudi obstal. "Belega lica, kakor naposled že skoro privadil in mi- dovo, tam v gorski globeli, obda-je bila njena mati, zelo belega, slil posebno zadnji čas zelo malo- na kroginkrog s prijaznimi brdi, gospoda v mestu ima tako kožo, kdaj, da bi pričel živeti drugače, kamor so vreli takrat vsi MLklav-lase ima črne, velike in prijazne, Sklenil je sicer žc včasih, pa ta kakor je prijazna in dobra Pa saj boš videl, kaj vil!" je vsa. volja je bila tako - slaba, da bi ti pra- krenil z določene poti ob vsaki prvi priliki, ki mu je namignila, Miklavec mu je prikimal, nje- da bi se' s čim okoristil in lahko gove oči pa so blodile po ječi ne- živel nekaj časa zopet veselo brez kako brez cilja, tudi z ustnicami vsakega deja. Toda sedaj se mu je je zganil včasih in obrvi je stisnil zganilo globoko v duši nekaj, kar v ostro, t*mno črto. je vedno pogrešal in česa* se je "No vidiš, lepo hčer imaš!" je hotel okleniti zdaj z vsemiL moč- dejal naposled, potem pa pričel mi. Zaradi Rezike — tiste nežne "govoriti naenkrat o čisto drugi črnolase in črnooke deklice, ki stvari, kakor da noče slišati niče- mu bo morda odpustila vse njogo- sar več o tem, kar mu je povedal vo dosedanje življenje-- stari Marko. Tn kakor da je prišel črn oblak Ko mu je prinesel ječar slanino čez vse te njegove svetle misli, je in kruh, je odlomil košček , ga j naenkrat hotel pozabiti na vse, žvečil nekaj časa, čevi upi. Udal se je slepo neodo^ ljivemu hrepenenju, ki se je naenkrat porodilo v njegovi duši in ga ni mogel zatreti nikak pomislek in nikak dvom. Čutil je sicer v srcu neko plaho skrb, ki je venomer sikala med te koprneče sanje, pa ko je proti večeru zopet podaril vso slanino in ves kruh staremu Marku, se je že čisto odločil in ni več dvomil. "Pridem, Marko, kakor sem rekel, takoj ko bom prost," mu je zatrdil, in Marko se mu je prijazno nasmeh nil. In vse tri dni potem sta snovala načrte za bodoče »življenje, potem pa po- kar ga je nn#ilo že ponoči, pogle-j Marko mu je svetova!, Miklavec pri brezzobe čeljusti "Nobenega Marka ni v tej vasi. Vse poznam, šestdeset let sem že tukaj, a Marka ni nobenega Nekoč, da, pred leti, o pred davnimi leti je služil pri županu neki | Marko, tat in potepuh, kT so ga odgnali orožniki. Bogve, kje je sedaj nepridiprav, a bajte ni imel nikoli, še svoje žlice ne!1' Tako dejal starec in je od-j mencal počasi naprej. Martinu Miklavcu pa so trenile trepalnice nemirno, tudi ustnice so mu vz-trepetale in ves njegov obraz je postal mračen in plašen, dasi je gledala vanj jutranja zarja. Sklonil se je naprej, kakor da mu je naložil na pleča nekdo težko butaro, in je hitel, nizdol po klancu z dolgimi, skoro omahujočimi koraki. V srcu je čutil bolečino, vročo kakor žerjavico, in ves svet se iy> vzgojiti Jaz van> pošljem obširen opis j ! te zemlje zastonj. MATH CESAR, Office 911 Hartford Bldg. Residence: 1900 W. 22nd St.,! Chicago, 111. (Advertis. 20—23) DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA. m Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki za loto 1916: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. , ... ,1. tajnik: Frank Trempush, 4628 mu je zdel ena sama velika m o- Hatfield St., Pittsburgh, Pa. studila laž. Stiskal je trepalnice, a mu je vendar zdaj pa zdaj pri-polzela po zagorelem licu debela Zastopnik: Nikolaj Butler St., Etna, Pa. Prokšelj, 572 , . , v., v - i Društ. zdravnik: Dr. C. J. Svber, solza, nato pa je skočil cez jarek 825 Lockal St> N. s< Pittsburgh, Pa! nudil vse skupaj Marku, ki se mu dal je osorno celo na Marka, ki je pa ga je poslušal kakor očeta, in ni mogel dovolj zahvaliti. "Veš, nekako čuden sem danes. Sam ne vem, kaj mi je," pričel pripovedovati. " sem misli tako čudne misli. Veš, sedel tam na nasprotni kloni in zahotelo se mu je, da bi skočil k mu je | njemu, ga prijel za vrat in ga tre-Ponočijščil ob tla, da bi nikoli več ne vznemirjal njegove vesti. Toda o- kaj sem mislil?" je dejal in ob-.stal je miren, samo v sencih mu njegovo srce je bilo pri tem tako otročje veselo, da so se mu ponoči, ko je mislil na vse to, pogosto zrosilc oči. Peti /lan je Marko odšel. Miklavec ga je spremil do vrat in in splezal na bližno lipo. Odpasal je vrvico, ki jo je imel okoli pasu, in ko se je spustil, se je veja globoko upognila . . . Tako je obvisel tam, oblit od jutranje zarje, z zadrgnjenim vratom in grozno iztegnjenim jezikom ; njegove izbuljene oči pa so srdito gledale tja na brdo, kjer ni bilo — Markove bajte. . Na otoku Borneo se koplje črne demante, ki so glede trdobe najboljši na svetu. Člarfi so sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane Gradnike društva. V slučaju bblezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Kajin, 5104 Butler St., Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet do ozdravi. Rojaki! Poslužite se tega izbor-nega načina pri hranjevanjul Rojaki izven Chicagal — Pišite za pojasnila! Louis Duller, predsednik. Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St. Frank Banich, blagajnik. Farme! Farme! Ako ste namenjeni kupiti farmo, sedaj je pravi čas za to. prodajamo farme, že več let v e-nem najlepših in najrodovitnej-ših krajev države Wisconsin, katera je, kakor ste gotovo že slišali, ena prvih poljedelskih in živinorejskih držav v Uniji, zlasti pa je znana še po svoji dobri, zdravi pitni vodi, ki se drugod malo-kje dobi. Na našem zemljišču je naseljenih že precejšnje število rojakov, ki vsi dobro napredujejo, in so zadovoljni, da so se naselili tam. Naš svet leži v Chippewa in Rusk County, v neposredni bližini glavnih železnic. Kdor izmed rojakov torej želi kupiti farmo v tem lepem in rodovitnem kraju, naj nam piše za pojasnila in natančnejši popis zemlje, kar pošljemo vsakemu zastonj. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA. Louis Bewitz, 198—1st Ave., Milwaukee, Wis. (Adv.)