Štajerski TEDNIK Aktualno Slovenija z Darsu rekordnih 215 milijonov evrov na račun vinjet -40 % COLOR CMYK stran 1 Torek: Tednikov kopalni dan eno dno c na re ne vstopv e n d sle celo a odra nice z troke ali o Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj ýæ‰Â íÓâ  œÓ ýÂÅ¿ò˜ÌÓ ͳͰϟͱͲϟͲͰͲͲϟ ;òßÓÌ Ì  ý Å¿‰ Ë œ ÂâÓË߳⿠ý³Ë³ ³ÌÌÓýÓÅ í̳˳ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì  ýæíÓß̳– Ϛ ³ĉßʼn˜³ÅÓ ý «ÓíÓý³Ì³ ³Ì ̉Âòß œ‰â³Å̳° •ÓÌÓý ̳æí‰ ËÓċ̉ϟ Jæí‰Å³ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ ̳³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ t:ͰͲͷʹ͹ʹ͵ͳͰe:í âˉÅ̳ϟ߉âÂӃí âË Єßíò¿ϟæ³ Â Stran 3 TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_0707_22_N.indd 1 Ptuj, petek, k 16 16. ddecembra b 2022 21/07/2022 12:50 LLetnik ik LXXV z ššt. 97 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,95 EUR Slovenija, Podravje z Čeh v izjemni konkurenci na tronu nasledil Pogačarja Goran Bregović (Bijelo Dugme) »Ljubljano imamo radi. Tu smo posneli prvi LP in koncerti so vedno odlični.« ŠT. 50 15. DECEMBER 2022 SPORED petek, 16. 12. 2022 PET. 16. 12. SOB. 17. 12. NED. 18. 12. PON. 19. 12. TOR. 20. 12. SRE. 21. 12. ČET: 22. 12. 22. DECEMBER 2022 28-URNI DOBRODELNI MARATON RADIA 1 Radio 1 »Albatros ali kondor? Ne, raje Superman!« Kristjan Čeh iz Podvincev je slovenski športnik leta 2022, tako so v glasovanju določili člani Društva športnih novinarjev Slovenije. Gre za izjemen uspeh člana Atletskega kluba Ptuj, ki je prestižno nagrado prejel v konkurenci izjemnih šampionov. Več na strani 13. Mi bomo vs vsi si Božički Boožičkii Aktualno Donacija dohodnine z V Podravju največ denarja kolesarjem  Stran 2 Aktualno Sp. Podravje z Ormoška, pragerska obvoznica in borlski most na čakalni listi  Stran 3 Podravje Markovci z »Vsak bi rad imel lepo novoletno smrečico« petkova izdaja  Stran 9 Črna kronika z V središču z Najnevarnejša je pirotehnika s črnega trga Podražitve: ena plača samo za otroško mleko v prahu  Stran 12 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji.  Strani 6 in 7 www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si  Strani 6 in 7 Foto: ČG V središču Sp. Podravje z Za smučanje otroka v šoli tudi več sto evrov Štajerski TEDNIK petek, 16. 12. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 16. decembra 2022 Slovenija, Podravje z Še do konca decembra čas za donacijo 1 % dohodnine V Podravju največ denarja kolesarjem Društva, zavodi, ustanove … najrazličnejše organizacije, ki bogatijo družbo in družabno življenje, pozivajo državljane in državljanke k odločitvi za donacijo 1 % dohodnine. Temu pozivu so se letos prvič pridružile tudi šole s šolskimi skladi, ki jim je mogoče nameniti največ 0,3 % odmerjene dohodnine. Ključno pa je, da ta dobrodelnost državljanov ne stane nič, razen minute ali dveh. Lani se je največ državljanov in državljank odločilo, da pomaga društvu Rdeči noski, v katerem že skoraj 20 let delujejo bolnišnični klovni, ki prinašajo smeh, veselje do življenja ter novo upanje malim in velikim pacientom v slovenskih bolnišnicah, starejšim v domovih za ostarele in otrokom s posebnimi potrebami. Med prvimi tremi prejemniki sta še Slovenska Karitas in Zveza prijateljev mladine. Med političnimi strankami je najvišje Slovenska demokratska stranka, ki bo pridobila nekaj več kot 47.000 evrov, Socialni demokrati bodo z donacijami zabeležili 32.600 evrov prihodkov. Med društvi oz. organizacijami iz Spodnjega Podravja je največ donacij prejel Kolesarski klub Perutnina Ptuj, ki je s 384 donacijami zbral nekaj več kot 16.000 evrov. »Gre za dodaten vir financiranja in veliko pomoč pri delovanju kluba ter vzgoji mladih športnikov,« je dejal predsednik kluba Marjan Kelner, ki povezuje okrog 180 članov in članic. Sonček – Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož je prejelo slabih 14.000 evrov, PGD Ptuj je zabeležil 617 donacij in pridobil 9.716 evrov, PGD Makole okrog 4.000 evrov, PGD Žetale 3.054 evrov. »Odkar je bila dana možnost pridobitve tovrstnih donacij, občane in podpornike obveščamo o tej 10 največjih prejemnikov donacij dohodnine Ustanova Rdeči noski Slovenska Karitas ZPM Slovenije ZPM Ljubljana Moste-Polje Društvo za srčno žilne bolezni AED Zavod Mačja hiša Hospic Katoliška cerkev Slovenska fundacija za Unicef Št. donacij 18.394 16.543 9.306 5.226 7.122 4.598 4.324 8.110 5.434 Znesek 489.292 € 301.633 € 243.538 € 241.095 € 154.729 € 118.132 € 115.248 € 114.537 € 99.323 € Vir: Furs Foto: ČG V Spodnjem Podravju je največ sredstev iz doniranih dohodnin prejel Kolesarski klub PP Ptuj. možnosti, kajti zbrana sredstva v višini 3.000 evrov pomenijo tretjino našega proračuna za delovanje društva. Seveda pa smo vedno del tega denarja namenili tudi za opremo, še posebej v zadnjih letih, ko smo sprejeli odločitev o nabavi nove gasilske cisterne,« je povedal predsednik društva PGD Žetale Roman Gajser. 11 milijonov donacij, lahko bi jih bilo enkrat več Letos prvič možnost doniranja šolskim in vrtčevskim skladom Lani so na finančnem uradu zabeležili 528.010 donacij, prejelo pa jih je 5.844 upravičencev v skupnem znesku 12,4 milijona evrov, leto prej dobrih 10 milijonov evrov. Kot ugotavljajo na finančnem uradu, je bilo za leto 2021 11,7 milijona evrov še nedodeljenih donacij. To pomeni, da je približno polovica sredstev za donacije iz dohodnine ostala nerazdeljenih, čeprav je ta oblika dobrodelnosti v veljavi že 15 let. Zatorej ni odveč ponoviti, da je mogoče društvom ali organizacijam denar oz. delež od odmerjene dohodnine, ki bi sicer romal v državni proračun, nakazati elektronsko (preko sistema e-davki) ali fizično z izpolnitvijo obrazca, ki ga oddate pristojnemu finančnemu uradu. »Če pa ste se za donacijo dohodnine že v preteklosti odločili, vloge ni treba oddati na novo, razen če želite spremeniti prejemnika oz. prejemnike,« opozarjajo na finančnem uradu. Posameznik lahko organizacijam nameni 0,1 %, 0,2 %, 0,3 % … ali 1 % dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 1 % dohodnine. Davčni zavezanci pa imajo letos prvič možnost, da donacijo namenijo tudi šolskim in vrtčevskim skladom. Ivanka Korez, ravnateljica OŠ Cirkovce in predsednica Društva ravnateljev ptujskega območja, tako poziva starše, da 0,3 % odmerjene dohodnine namenijo šolskemu skladu. »Vsake donacije bomo zelo veseli, saj je situacija vedno bolj pereča. Z denarjem iz šolskih skladov šole običajno pomagamo socialno šibkejšim otrokom, sofinanciramo tudi kakšen avtobusni prevoz ali nakup pripomočka za učenje … Vsak evro pa zagotovo porabimo za otroke.« Mojca Vtič Slovenija, Podravje z V enem mesecu na državni ravni 1.720 novih upravičencev za dodatke Na Ptujskem varstveni (in energetski) dodatek za 120 novih prejemnikov Obvestilu ministrstva za delo potencialnim prejemnikom naj oddajo vloge in preverijo, ali so upravičeni do varstvenega dodatka, je sledil naval na centre za socialno delo. Samo novembra je bilo oddanih 4.163 novih vlog za omenjeno pravico, 40 odstotkov je bilo pozitivno rešenih. To je v največji meri posledica dejstva, da je bila upravičenost do enkratnega energetskega dodatka pogojena s prejemanjem varstvenega dodatka. »Pričakovali smo drastičen porast števila prejemnikov varstvenega dodatka, toda ni tako. Oktobra letos jih je bilo 2.036, novembra 2.195, a je ob tem treba izpostaviti, da smo šele zdaj na številkah iz začetka lanskega leta. Primerjati je treba daljše obdobje, pri tem pa vidimo, da velikih razlik ni. To je tudi posledica dinamike življenja, nekateri umrejo, drugim se spremeni finančno stanje, cenzusi ... marsikaj vpliva na te številke. Delno pa je povečanje v zadnjih dveh mesecih gotovo posledica pogojev za pridobitev energetskega dodatka. Na našem koncu sicer ni tako opazno, kot bi morda pričakovali,« je številke komentiral Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Spodnje Podravje. Na Ministrstvu zadovoljni z odzivom Po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo v zadnjih dveh mesecih oddanih 5.523 vlog za Varstveni dodatek v Sloveniji, 2022 • • • september: 21.339 prejemnikov, oktober: 21.537 prejemnikov, november: 22.895 prejemnikov. Marsikdo se je socialni denarni pomoči ali varstvenemu dodatku odrekel iz bojazni, da bo obremenil dediče. Zakonodaja se je leta 2016 spremenila, ukinili so zaznambe na nepremičninah in vračilo pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči za tiste, ki nimajo v lasti stanovanja ali hiše v vrednosti nad 120.000 evrov. V tem prehodnem obdobju (do februarja) te določbe ne veljajo. pridobitev varstvenega dodatka; tako tistih, ki predhodno niso imeli priznane te pravice, kot tistih, ki so to pravico le podaljšali. Pozitivno je bilo rešenih 3.214 vlog. Glavnino dela so imeli centri za socialno delo z reševanjem vlog prejšnji mesec, ko je bilo oddanih kar 4.163 novih vlog, 1.720 je rešenih pozitivno. »Od vlog novih vlagateljev, ki v oktobru niso imeli priznane pravice do varstvenega dodatka, je bilo približno 40 odstotkov rešenih pozitivno. Glede na to, da je v novembru novih 1.720 prejemnikov, ki jih evidentiramo kot posledico pošiljanja obvestil, se je število prejemnikov glede na oktober 2022 povečalo za približno osem odstotkov, posledično je toliko prejemnikov oz. družin in samskih oseb prejelo energetski dodatek, ki ga drugače ne bi. Na podlagi teh številk ocenjujemo, da je bil poziv uspešen, saj pomoč prejemajo tudi osebe, ki je pred tem niso prejemale, čeprav so bile do nje upravičene in bi jim še kako prav prišla že pred tem. Spomnimo, da gre tu za najrevnejše prebivalce,« izpostavljajo na pristojnem ministrstvu. Foto: Revija Jana Od novih vlog vlagateljev, ki v oktobru niso imeli priznane pravice do varstvenega dodatka, je bilo približno 40 odstotkov pozitivno rešenih. Premoženje ne šteje, prihranki da Do enkratnega energetskega dodatka so sicer upravičeni le prejemniki redne denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in invalidi. Mnogi, ki niso prejemali katerega izmed teh transferjev (iz različnih razlogov), so se vendarle odločili izkoristiti to pravico, predvsem do varstvenega dodatka. Razlog je verjetno tudi dejstvo, da v času od 1. oktobra 2022 do 28. februarja 2023 ne velja omejitev dedovanja, kar pomeni, da prejetih sredstev dedičem ne bo treba vračati. V tem obdobju se torej pre- Podatki za CSD Spodnje Podravje Mesec Januar 2021 Junij 2021 November 2021 Januar 2022 Junij 2022 November 2022 Izplačana sredstva v € 363.458 € 358.286 € 339.747 € 334.986 € 356.052 € 371.266 € Število prejemnikov 2166 2192 2075 2056 2011 2195 Vir: CSD Spodnje Podravje Novembra letos je bilo na našem območju v primerjavi z lanskim letom 120 prejemnikov več varstvenega dodatka. Razlika v izplačanih sredstvih znaša 31.519 evrov. Povprečna višina izplačila je lani znašala 165 evrov, letos približno deset evrov več. Dve tretjini upravičencev so ženske. moženje pri ugotavljanju pravice do socialnovarstvenih prejemkov ne upošteva, se pa upoštevajo vrednostni papirji in prihranki, ki na enega družinskega člana ne smejo presegati 2.500 evrov ali na dva 3.500 evrov. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 16. 12. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 16. decembra 2022 3 Slovenija, Sp. Podravje z Rekordno leto: prodali največ vinjet doslej Darsu 215 milijonov evrov samo na račun vinjet Letos je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) samo na račun prodanih vinjet iztržila rekordnih 215,7 milijona evrov, poleg tega jim je iz naslova cestninjenja tovornjakov, avtobusov in vsega težjega prometa v prvem polletju kanilo še blizu 136 milijonov evrov. V minulih petih letih je sicer v njihovo malho nateklo skupno blizu 2,2 milijarde evrov. Mineva leto dni od uvedbe e-vinjet, ki so po 13 letih nadomestile klasične cestninske nalepke na vetrobranskih steklih. Veljavnost prvih prodanih letnih e-vinjet se je te dni že iztekla. »Prodaja e-vinjet poteka vseskozi; za razliko od letne vinjete v obliki nalepke, ki se ji je veljavnost iztekla 31. januarja v prihodnjem letu, se na primer veljavnost elektronske vinjete izteče eno leto po datumu začet- ka veljavnosti, ki ga je uporabnik določil ob njenem nakupu,« so sporočili z Darsa. Cena elektronskih vinjet kljub Darsovi pobudi za zvišanje ostaja nespremenjena: »Za cenovno politiko cestninjenja je odgovorna Vlada RS, ki ceno vinjet določi na predlog ministrstva za infrastrukturo (MzI). DARS je na ministrstvo podal pobudo za spremembo cen (ne nazadnje od zadnje spremembe cene vinjet, pred devetimi leti, do danes znaša rast življenjskih potrebščin približno 20 %). Pobuda ni bila sprejeta.« Presegli rekordno predkovidno leto 2019 Foto: Dars Več kot 50.000 evrov izdanih glob Prodaja vinjet je narasla, na drugi strani pa se je število izdanih plačilnih nalogov zaradi njihove neuporabe ali napačne uporabe znižalo. Darsovi cestninski nadzorniki so od začetka leta do decembra letos izdali skupno nekaj več kot 50.000 plačilnih nalogov, lani nekaj več kot 68.000. Globe, plačane za cestninske prekrške, so sicer v celoti prihodek državnega proračuna in ne njihove družbe. Zaradi neuporabe ali zaradi nepravilne uporabe vinjete so največkrat kaznovani tujci. Njihovi najpogostejši izgovori so, da niso vedeli, da potrebujejo vinjeto, mislili, da jo imajo, niso vedeli, da jim je potekla, da ni njihov avto, da so nevede zapeljali na avtocesto ali pa da jim je potekla samo za kak dan ali dva … »Z globo 300 evrov za vsako vožnjo je kaznovan posameznik, ki uporablja cestninsko cesto brez veljavne elektronske vinjete za določen cestninski razred. Z globo 500 evrov pa je kaznovan cestninski zavezanec, ki neupravičeno prenese registrsko tablico vozila, na katero je vezana veljavna elektronska vinjeta, na drugo vozilo ali jo prenese na vozilo, ki ni uvrščeno v isti cestninski razred kot vozilo, s katerega je bila prenesena registrska tablica,« so še dejali. Zadnje leto je bilo sicer za Dars, kar se tiče prodanih vinjet, rekordno. Od 1. decembra 2021 do konca novembra 2022 so prodali skupno več kot 7,9 milijona vinjet, od tega večino, 7,3 milijona elektronskih. Skupna vrednost prodanih vinjet je znašala rekordnih 215,7 milijona evrov in je za 42,6 milijona višja kot v primerljivem obdobju preteklega leta. Vrednost prodanih vinjet je v primerjavi s prodajo pred Foto: Sta/M24 Vrednost prodanih vinjet v letošnjem letu je za več kot 20 milijonov presegla rekord iz leta 2019. epidemijo kovid (v obdobju od 1. 12. 2018 do 30. 11. 2019) višja za 24,6 milijona evrov. Več kot polovica, kar 4,94 milijona, je bilo prodanih tedenskih vinjet za osebna vozila in avtodome (2A), z 1,9 milijona sledijo mesečne (2A), dobrih 12 odstotkov (976.910) pa predstavljajo letne (2A). Prvo leto epidemije prodaja vinjet drastično upadla O donosnosti uvedbe vinjetnega sistema za državo pričajo statistični podatki Darsa. Vse od začetka, leta 2008, pa do konca leta 2019 je prodaja vinjet naraščala. Prvo leto (od 1. julija) so prodali 2.399.721 vinjet, naslednje polno leto so zabeležili že blizu 3,8 milijona prodanih vinjet, rekordno leto 2019 je postreglo s kar 7.510.454 prodanimi vinjetami. Nato je sledila pandemija, z njo pa tudi leto, odkar je prvič upadlo število prodanih vinjet. Leta 2020 je bilo namreč prodanih 4,4 milijona vinjet. Bolj podrobni podatki kažejo, da je prodaja drastično upadla pri kratkoročnih vinjetah, torej mesečni in tedenski, katerih uporabniki so največkrat tranzitni vozniki. V lanskem letu je prodaja narasla na 6,5 milijona vinjet, letos pa na že ome- V petih letih 2,2 milijarde evrov prihodkov 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Vrednost prodanih vinjet (v mio €) 180 188 195 144 180 215,7 Vrednost cestnin za nevinjetni promet (v mio €) 251 263 272 243 277 136* Skupaj 431 451 467 387 456 352* Vir: Dars *Podatki niso končni, veljajo le za prvo polletje. njenih 7,9 milijona in tako celo presegla rekordno leto 2019. V zadnjih petih letih je Dars samo na račun vinjet iztržil kar 1,1 milijarde evrov. Tovorni promet prinaša še več prihodkov Toda ne samo vinjete. Darsov proračun so še bolj napolnile cestnine za nevinjetna vozila. Iz tega naslova jim je samo v prvem polletju kanilo skoraj 136 milijonov evrov, v enakem obdobju lani 131,6 milijona evrov. »Število tovornih vozil na avtocestah in hitrih cestah se povečuje in je v prvem polletju 2022 preseglo ravni iz let 2019– 2021. Tovorni promet tudi sicer na leti ravni prinaša več prihodkov od cestnine kot promet vinjetnih vozil,« so pojasnili in dodali: »Prihodki od cestnin, ki jih Dars realizira v posameznem letu, so namenjeni povračilu stroškov izgradnje, investicijskega obnavljanja, rednega vzdrževanja, financiranja, upravljanja in cestninjenja cestninskih cest, ki so bile tega leta v uporabi.« Monika Horvat Spodnje Podravje z Ormoška cesta, pragerska obvoznica, borlski most Nujni projekti, ki ostajajo na čakalnem seznamu Kar nekaj državnih projektov, ki bi jih bilo na glavnih cestah v Spodnjem Podravju nujno izvesti ne danes, ampak včeraj, je državna direkcija za infrastrukturo (DRSI) premaknila na kasnejši čas. Za letos so napovedovali razpise za izbiro izvajalcev za pragersko obvoznico in most čez Dravo na Borlu, na rekonstrukcijo čaka tudi Ormoška cesta na Ptuju. Vsi našteti projekti, pa še kateri drugi, ostajajo na čakalnem seznamu. Ureditev pragerske obvoznice, ki je novogradnja izpred 20 let, a hkrati čisto uničena, je bila predvidena po končanju prvega odseka ceste proti Slovenski Bistrici, kar je sedaj realizirano. Vendar pa se obnove uničene ceste, ki obvozi Pragersko, še ni nadejati. Na Direkciji so povedali, da pripravljajo projektno dokumentacijo, ocenjena vrednost znaša 5,4 milijona evrov. Nadaljnje aktivnosti glede obnove bodo znane šele po sprejetju navedene dokumentacije, so dodali. Prav tako se bodo Ptujčani in vsi okoličani, pa tudi ves tranzitni promet, ki prihaja iz Hrvaške, še nekaj časa vozili po uničeni in dotrajani Ormoški cesti, ki je najbolj obremenjena vpadnica v mesto Ptuj. Cesta Foto: ČG Pred letom 2024 obnove Ormoške ceste ni pričakovati. Foto: ČG Tudi obnove 44 let starega mostu čez Dravo pri Borlu, ki bi bila nujno potrebna, še ni na vidiku. bi bila že obnovljena, a krajani z načrti niso soglašali, zato se je Direkcija odločila za preprojektiranje, kar je izvedbo projekta za nekaj let zamaknilo. Na obnovo bo tako treba počakati še najmanj leto ali dve. „Naslednje leto bo potekal postopek parcelacije in odkupov zemljišč, rekonstrukcijo predvidevamo po letu 2023 oziroma pridobitvi zemljišč,“ so pojasnili na Direkciji. 44 let star most bo še čakal na prenovo Prav tako ostaja na čakanju obnova mostu na glavni cesti čez Dravo pri Borlu. Most je star 44 let in doslej ni bil nikoli celovito obnovljen. Čezenj gre dnevno ogromno tovornega prometa med Slovenijo in Hrvaško ter potniški promet, ki ga tudi ni malo. Direkcija je razpis za izvajalca obnove mostu načrtovala za letos, a iz te moke ne bo kruha. Razlog za to so zemljiškoknjižne zadeve. „Urejanje zemljiškoknjižnih zadev, potrebnih za obnovo mostu, se je izkazalo za zahtevnejše in dolgotrajnejše. Na tem področju so bili doseženi večji premiki, predvidevamo, da bi k razpisu za gradnjo pristopili v naslednjem letu.“ Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK petek, 16. 12. 2022 COLOR CMYK Politika 4 stran 4 petek z 16. decembra 2022 Sv. Trojica z Prva delovna seja že izvedena Ptuj z Obisk avstrijskega in slovenskega predsednika Cilj – najbolj razvita podeželska občina Klop prijateljstva – trajen spomin srečanja dveh predsednikov Ker bi radi čimprej pod streho spravili občinske finance za prihodnje leto, so se novi občinski svetniki nemudoma lotili prvega branja proračuna. Foto: SD Na prvi seji v novem mandatu so trojiški svetniki govorili o najpomembnejšem dokumentu – občinskem proračunu. Ta je zastavljen izrazito investicijsko in je z dobrimi petimi milijoni najvišji doslej, zlasti zaradi višje povprečnine, izgradnje kolesarske mreže, rekonstrukcije tranzitnih cevovodov na potezi Košaki–Počehova, oba projekta se prenašata iz letošnjega leta, ter ureditve parka in energetsko skoraj povsem samozadostnega vrtca ob Trojiškem jezeru. Vrtec je ocenjen na 830.000 evrov, od katerih bo pol milijona evrov prispevalo ministrstvo za izobraževanje, preostalih 330.000 evrov pa bo morala občina zagotoviti sama. Župan David Klobasa, čigar vizija je iz Svete Trojice narediti razvojno najnaprednejšo podeželsko občino v državi, ima velike načrte tudi z ureditvijo trškega jedra, kjer je občina že odkupila stavbo nekdanje gostilne Vogrin, in sicer tako, da je uveljavila predkupno pravico na javni dražbi. »Če hočemo razvijati turizem, je pomembno, da ohranimo kulturno dediščino trškega jedra in vplivamo na dejavnosti, ki vanj sodijo. Zato smo tudi kupili omenjeno nepremičnino, za katero bomo poiskali ustreznega novega lastnika, tako pa bomo skušali ravnati tudi v drugih primerih, kjer bodo stavbe naprodaj.« Da bodo lahko brez večjih glavobolov izvedli vse začrtane projekte, se bodo za naslednjih deset let predvidoma zadolžili za slabih 300.000 evrov, občina bo tako z vsemi najetimi posojili skupaj dolžna nekaj manj kot 1,4 milijona evrov. Računajo tudi na sofinanciranje številnih projektov, a tega še niso vnesli v proračun. »Glede na to, da smo doslej stoodstotno uspešni na razpisih, ostajamo optimisti tudi v prihodnje, tako da verjamemo, da bomo dejansko realizirali celo več, kot smo napovedali,« je župan dejal svetnikom, ki so se na prvi izredni seji v novem mandatu še bolj ali manj »ogrevali« z vprašanji in pripombami. SD Predsednik RS Borut Pahor je v okviru zadnjega uradnega obiska tujega državnika v Sloveniji še v svojem mandatu gostil predsednika Avstrije Alexandra van der Bellna. V uradnih pogovorih sta se predsednika dotaknila več aktualnih tem, pri tem pa izpostavila odlične odnose med državama in tudi osebne prijateljske odnose. Strinjala pa sta se, da bi Avstrija morala narediti več glede uresničevanja pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Ob tej priložnosti sta drug drugemu podelila najvišji državni odlikovanji svojih držav. Predsednika sta v petek popoldne obiskala tudi Ptuj. Na ptujskem gradu ju je v družbi direktorja PMPO Aleksandra Lorenčiča pozdravila ptujska županja Nuška Gajšek. Na prijateljstvo med državama bo od zdaj spominjala tudi klop prijateljstva, ki sta jo odkrila na grajskem dvorišču z željo, da bo navdihovala ljudi, ki bodo šli mimo. To je bila obenem zadnja, 27. klop, ki jo je ob obisku tujih državnikov v Sloveniji postavil predsednik RS Borut Pahor, ki bo 23. decembra dolžnosti predsednika predal novoizvoljeni predsednici RS Nataši Pirc Musar, s katero se je neformalno srečal tudi avstrijski predsednik van der Bellen med tokratnim uradnim obiskom v Sloveniji. Predsednika Avstrije in Slovenije sta na Ptuju obiskala tudi Fürstovo hišo, kjer sta si ogledala razstavo Fürsti: Pet generacij ptujskih meščanov in veletrgovcev z vinom, kjer ju Foto: Črtomir Goznik V Fürstovi hiši je predsednika Avstrije Alexandra van der Bellna in predsednika RS Boruta Pahorja sprejel gospod Gerhart Conrad Fürst z družino. je sprejel gospod Gerhart Conrad Fürst z družino, ki še danes aktivno sodeluje pri kulturnem in gospodarskem razvoju mesta. Razstavo je ZA Ptuj postavil v sodelovanju z današnjima lastnikoma podjetja Conrad Fürst&Söhne Gerhartom Conradom Fürstom in Jakobom Conradom Fürstom. Predstavil jo je njen kurator Dejan Zadravec. Fürstova hiša v Krempljevi ulici 1, ki so jo dobili vrnjeno v postopku Ormož z Naknadno le popolnili vsa mesta Na Kogu še dva člana Foto: Črtomir Goznik Na ptujskem gradu od 9. decembra stoji klop prijateljstva med Slovenijo in Avstrijo. V dveh volilnih enotah na Kogu v občini Ormož so morali volivci minulo nedeljo še enkrat na volišča, saj niso popolnili vseh mest v svetu krajevne skupnosti. Izvolili so namreč le pet od sedmih članov. denacionalizacije, ni samo sedež podjetja, ampak tudi inkubator ptujskega oz. slovenskega podjetništva na različnih področjih. Gostijo delavnice, festivale, različne prireditve. Od leta 2010 družina znova prideluje vino na najlepših legah Štajerske. Zelo so ponosni na priznanje MO Ptuj za svoje angažiranje pri razvoju mesta. Vse, kar delajo po vrnitvi v Sloveniji, delajo tudi z željo, da bi boljše razumeli stare konflikte in da bi se iz tega tudi nekaj naučili, da ne bi nikoli več eskalirali tako, kot v 20. stoletju. Predvsem pa želijo, da bi s svojimi projekti prispevali v mestni in širši razvoj tudi v prihodnje. Tudi tokrat se je Ptuj izkazal, ponovno dokazal, da je kot najstarejše slovensko mesto brez posebnih težav lahko tudi protokolarno mesto. MG Hajdina z Konstitutivna seja občinskega sveta Brez bistvenih sprememb, vse po starem Nov štirileten mandat so že začeli tudi župan in svetniki občine Hajdina, kjer so z lokalnimi volitvami opravili v prvem krogu, saj sta se za župansko funkcijo potegovala dva kandidata. Večino volivcev je uspelo prepričati dosedanjemu županu Stanislavu Glažarju, ki začenja četrti županski mandat. Foto: Sta/M24 V volilni enoti Vitan jim ni uspelo izvoliti člana, saj za to mesto ni bilo niti enega kandidata. Dodatno pa so morali izvoliti še enega predstavnika v volilni enoti Kog, saj je bilo premalo prijavljenih; zaradi neupoštevanja spolnih kvot je bila namreč zavrnjena kandidatura enega od dveh kandidatov. Na naknadnih volitvah je bilo sedaj vendarle dovolj kandidatov. Na Vitanu so v krajevni svet izvolili edinega kandidata, dosedanjega predsednika KS Slavka Bedekoviča, na Kogu pa Mihaelo Grlica. Člani sveta krajevne skupnosti so poleg omenjenih še: Bojan Glavica, Jožef Borko, Boštjan Munda, Borut Strelec in Andrej Štrman. Naknadne volitve so sicer morali izvesti v več slovenskih občinah; ponekod so jih že, drugod jih načrtujejo do konca januarja 2023. MH V 14-članskem občinskem svetu so štirje novi svetniki, glasovi pa razdeljeni takole: največ, štiri svetnike, ima SDS, Neodvisna lista za prihodnost občine Hajdina in SLS imata vsaka po tri, SD ter Gibanje Svoboda pa vsak po dva. Svetniki SDS so Hilda Bedrač, Tomaž Kokol, Uroš Krajnc in Franc Krajnc, Neodvisno listo bodo v občinskem svetu zastopali Janko Merc, Emil Ogrizek in Aleksander Vaupotič, SLS Ivo Rajh, Karl Svenšek in Slavko Burjan, SD Damjan Cebek in Vladimir Abraham, Gibanje Svoboda pa Andrej Tumpej ter Andrej Intihar. Župan Glažar ne dvomi o uspešnem sodelovanju z vsemi občinskimi svetniki, koalicijah in opozicije ne bodo oblikovali, župan se nadeja uspešnega sodelovanja s celotnim svetniškim zborom. „Nadaljujemo z že ustaljenim delom, ki bo nemoteno teklo naprej. Sem Foto: MZ Novoizvoljeni 14-članski svetniški zbor v družbi župana Stanislava Glažarja zadovoljen, da smo v prejšnjem mandatu prerasli strankarske okvire in s takim načinom delovanja želim nadaljevati v tem mandatu. Izpeljali smo številne projekte in zanje pridobili veliko dodatnih sredstev, tudi v prihodnje bomo iskali pomoč v evropskih in državnih virih. Skupaj z občinskim sve- tom, vaškimi odbori in upravo se bomo trudili za izboljšanje pogojev življenja vseh naših občanov,“ je med drugim izpostavil župan v svojem prvem nagovoru v tem mandatu. Novoizvoljeni hajdinski občinski svet se bo v tem letu sestal še enkrat, in sicer 20. decembra, ko bodo imenovali sestavo odborov in komisij. Proračun za naslednje leto imajo v občini Hajdina že potrjen. Imen podžupanov župan Glažar še ne razkriva, povedal je, da bosta dva, pripadata pa strankam, ki sta dobili največ glasov, to sta SDS in SLS. MZ Štajerski TEDNIK petek, 16. 12. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podjetništvo petek z 16. decembra 2022 5 Slovenija z Leti 2020 in 2021 sta bili za trgovce z gorivi več kot uspešni Petrol lani s skoraj 66,5-milijonskim dobičkom Slovenski prodajalci naftnih derivatov, plina in drugih energentov so epidemijo covida-19 prenesli brez bušk – ne glede na zapiranja, omejitve pri potovanjih in karantene za prebivalstvo so si lani in predlani zadovoljno meli roke, saj so zaslužili na milijone evrov. Zaradi krize z vojno v Ukrajini, ki je cene energentov pognala v višave, in vladnih ukrepov na področju regulacije cen pogonskih goriv pa seveda letošnji poslovni rezultati ne bodo tako dobri. Kot je razvidno iz podatkov poslovnega asistenta Bizi, je Petrol s prihodki daleč nad vso ostalo konkurenco, kar seveda ne preseneča, saj gre za največjo slovensko energetsko družbo in največjo uvoznico z več kot pet tisoč zaposlenimi. Dobri dve milijardi evrov prihodka od prodaje v letu 2020 je družbi leto kasneje uspelo povečati na nekaj več kot 3,5 milijarde. Pri tem je krepko povečala tudi dobiček, saj je ta od predlanskih slabih 29 lani zrasel na skoraj 66,5 milijona evrov, kar je več, kot je skupen dobiček ostalih osem na lestvici. Biodizel in staro olje sta dober biznis Precej za Petrolom najdemo OMV Slovenija, ki je za dobrih sto milijonov evrov povečal poslo- vanje, posledično pa je bil večji tudi dobiček, in sicer je zrasel s slabih sedem na dobrih 27 milijonov evrov. Na tretjem mestu se je znašel Geoplin. Podjetje, katerega večinski lastnik je Petrol, je svoje prihodke od leta 2020 skoraj podvojilo in ustvarilo tudi za šest milijonov evrov več dobička. Medtem ko imata Petrol in OMV kot glavno dejavnost registrirano maloprodajo, je Geoplin prvi med veletrgovci z naftnimi derivati, ki se lahko med drugim pohvali tudi z največjo dodano vrednostjo na zaposlenega, ki znaša 632.391 evrov, povprečna bruto mesečna plača 41 zaposlenih v podjetju pa je lani znašala 4.663,52 evra. Sledi še en maloprodajni trgovec – MOL Slovenija, ki je imel lani skoraj 320 milijonov evrov prometa (246 mio v 2020), Prihodki iz poslovanja, 2020–2021 Petrol OMV Slovenija Geoplin MOL Slovenija Valiant Shell Adria MI Oskrba F. Leitner Butan Plin 2020 2.338.624.128 524.218.000 390.796.454 246.348.496 133.246.556 103.985.124 32.848.242 18.375.601 27.100.521 Foto: Bobo/M24, OMV.si, Geoplin.si ob tem pa ustvaril 8,7 milijona evrov dobička, kar je za dobrih pet milijonov več kot predlani. Prav vsi na lestvici so lani prodali več kot v letu poprej, večina je v žepe ob koncu leta pospravila tudi več dobička. Izjemi sta podjetji Butan Plin in MI Oskrba; prvo je prikazalo za milijon evrov manjšega, drugo pa za 300.000 evrov. Visoko na lestvici po ustvarjenih prihodkih je podjetje Valiant, ki se ukvarja s prodajo biodizla, rastlinskih olj, izrabljenega jedilnega olja in izdelkov iz surovega olja. V primerjavi z Geoplinom je sicer ustvarilo bistveno nižjo dodano vrednost na zaposlenega (289.806 evrov), je pa za osem zaposlenih povprečna mesečna bruto plača znašala občutno višjih 6.329,81 evra. Čisti dobiček, 2020–2021 2021 3.557.019.790 646.890.000 754.409.329 319.546.558 168.467.127 132.144.355 50.008.244 44.542.986 30.928.297 Petrol OMV Slovenija Geoplin MOL Slovenija Butan Plin Shell Adria MI Oskrba Valiant F. Leitner 2020 28.893.516 7.712.000 11.679.766 3.316.143 2.748.912 1.839.816 982.601 968.587 391.999 Vir: Bizi 2021 66.482.943 27.329.000 17.518.658 8.762.292 1.814.194 4.675.023 684.989 1.016.186 733.024 Vir: Bizi Letos v znamenju vladnih regulacij cen Kako pa bo letos? Skupina Petrol je v prvi polovici letošnjega leta realizirala prihodke od prodaje v višini 4,2 milijarde evrov, kar je 126 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in 39 odstotkov nad planom za to obdobje, sporočajo iz Petrola, obenem pa dodajajo: »Na rast prihodkov glede na enako obdobje preteklega leta je poleg povečane količinske prodaje goriv in derivatov vplivala predvsem rast prodajnih cen goriv, električne energije in zemeljskega plina. V teh zaostrenih razmerah veliko pozornosti namenjamo obvladovanju stroškov, ki kljub visoki prodaji in inflaciji v večini ostajajo v višini planiranih. Stroški iz poslovanja so tako v prvem polletju znašali 229,4 milijona evrov, kar je 41,3 milijona evrov oziroma 22 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2021. K rasti stroškov iz poslovanja je 26 milijonov evrov prispevala vključitev družbe Crodux v skupino Petrol, ostalo pa rast nabavnih cen energentov ter stroškov, ki so neposredno povezani z višjo količinsko prodajo goriv. Na naše poslovanje so imeli najmočnejši vpliv vladni ukrepi na področju regulacije cen pogonskih goriv v Sloveniji in na Hrvaškem. V Sloveniji je bila družba zaradi omenjenih ukrepov od 15. marca do konca polletnega obdobja 90 odstotkov časa primorana pogonska goriva prodajati po nižji prodajni ceni od nabavne, na Hrvaškem pa so cene regulirane od 7. februarja dalje. Zaradi teh ukrepov v prvih šestih mesecih beležimo negativni poslovni izid; družbi je bil tako povzročen izpad EBITDA v višini skoraj 109 milijonov evrov.« Senka Dreu Videm z Poslovna cona v Tržcu se polni prepočasi Podravje z Cenitve škode zaradi daljnovoda Parcele prodane, a zazidanih le peščica Do izplačila še nekaj mesecev Občina Videm je leta 2015 nasproti gramoznice Tržec uredila Poslovno-logistično cono Videm. Že naslednje leto je bilo vseh sedemnajst enot v coni prodanih ali vsaj rezerviranih, mnogo je danes že pozidanih, ena večjih bo prihodnje leto, ko bo v poslovni coni svoje prostore postavilo podjetje MTD bio, ki trenutno deluje v Slovenski Bistrici. Podjetje, ki ga je pred 35 leti ustanovil Milan Tadič, danes zaposluje več kot 200 sodelavcev, večina jih delo opravlja na terenu. Poslovno stavbo ima v Slovenski Bistrici, a želja je, da bi podjetje postavilo svoje poslovne in skladiščne pro- store. »Upamo, da bomo lahko v začetku prihodnjega leta vendarle začeli gradnjo, saj je postopek pridobivanja ustrezne dokumentacije vendarle pri koncu. Za selitev pa smo se odločili, ker smo trenutno v objektu, za katerega plačujemo najemnino,« so zaupali v podjetju. V videmski coni pa že delujeta podjetji Demles in Forles. Lastnik slednjega, to je Gregor Forštnarič, pozdravlja prihod novih podjetnikov in novogradnje. »Novogradnje in nove poslovne stavbe pomeni- Foto: Mojca Vtič Podjetniki pogrešajo promocijo cone. V začetku decembra sta predsednik vlade Robert Golob in madžarski predsednik Viktor Orban s simboličnim zagonom oznanila končanje gradnje 2 x 400-kilovoltnega daljnovoda Cirkovce–Pince. jo tudi razvoj cone, kajti parcele v coni Videm so res prodane, a pričakoval bi, da bi bile do danes že vse pozidane.« Cona ob avtocesti, a ne živi, kot bi morala Večjo prepoznavnost cone pa si želi Dean Mikolič iz podjetja Demles: »Pogrešam usmerjevalne table in tablo z napisom, da gre za poslovno cono, pogrešam promocijo cone. Poglejte v Markovce ali Cirkulane, kako živijo poslovne cone, tukaj pa je v neposredni bližini avtoceste, ampak ne živi, kot bi morala.« Težavam in pobudam podjetnikom bo prisluhnil novoizvoljeni župan Brane Kolednik, vsaj tako je napovedal, in sicer na srečanju predvidoma po novem letu. »Želim, da se spoznam s podjetniki, ki delujejo v naši občini, da povedo, kje so težave in kako jim lahko kot občina pomagamo. Zakaj bi sami odkrivali, kaj koga žuli, če nam lahko podjetniki povedo, kje so žulji.« Mojca Vtič Foto: ČG Cenilna poročila, ki bodo podlaga za izplačilo odškodnin občinam, bodo predvidoma izdelali do konca meseca. Kljub temu da se elektrika po novi energetski avtocesti med tremi državami (Slovenija–Hrvaška–Madžarska) že pretaka, še vedno ni znano, koliko denarja bodo za odškodnino na prometni in drugi infrastrukturi prejele lokalne skupnosti, kjer so daljnovod gradili. Dogovor med občinami in Elesom, ki je bil investitor 160-milijonskega projekta, je namreč, da so lokalne skupnosti za primer poškodb na infrastrukturi upravičene do odškodnin. Na Elesu so povedali, da so pregledi cest in cenitve v teku, skladno s sporazumi, izdelavo cenilnih poročil predvidoma pričakujejo do konca leta. „Odškodnine bomo izplačali po obojestransko potrjenih cenilnih poročilih. Na podlagi potrjenih cenilnih poročil bodo posamezne občine izstavile račune s plačilnim rokom 30 dni,“ so navedli na Elesu. V Spodnjem Podravju daljnovod prečka občine Kidričevo, Videm, Markovci, Gorišnica in Ormož. MZ Štajerski TEDNIK petek, 16. 12. 2022 V središču 6 COLOR CMYK stran 6 petek z 16. decembra 2022 Spodnje Podravje z Stroški za zimsko šolo v naravi se od šole do šole razlikujejo Za smučanje otroka v šoli tudi več sto evrov V zimskih mesecih tudi osnovne šole v Spodnjem Podravju organizirajo smučarske šole v naravi. Ker gre praviloma za nadstandard, je strošek v celoti na plečih staršev. Zneski pa so precej vrtoglavi, in sicer med 150 in 300 evri. Stroški za zimsko šolo v naravi so po osnovnih šolah zelo različni, predvsem zaradi kraja namestitve, prevoza, morebitne pomoči občine, spremljajočega programa … Izvedba ene šole v naravi je obvezna Osnovne šole so dolžne organizirati eno obvezno šolo v naravi. V učnem načrtu za šport je priporočilo za dve vsebini šole v naravi: plavanje in smučanje. Za obvezno šolo v naravi v petem razredu prejmejo na šoli vsako leto denar za sofinanciranje in subvencioniranje iz državnega proračuna. Kot nadstandardno obliko pa lahko šola organizira tudi več kot eno šolo v naravi, ki pa so stroškovno na plečih staršev. Za učence, ki zaradi socialnega položaja ne morejo v celoti plačati prispevka za obvezno šolo v naravi, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport šolam zagotavlja dodaten denar. Podlaga za dodelitev je delež učencev, ki prejemajo sredstva za subvencioniranje šolske prehrane. Foto: ČG Šole se sicer na različne načine trudijo, da bi starše v čim manjši meri obremenile, zato za pomoč prosijo tudi občine. Slednje največkrat pokrijejo stroške prevoza in tako zmanjšajo prispevek staršev. Na večini osnovnih šol poudarjajo, da lahko starši zimsko šolo plačajo na več obrokov, prav tako posameznim družinam priskočijo na pomoč s sredstvi šolskega sklada. Ponekod imajo šole v lasti tudi smučarsko opremo, ki je brezplačno na voljo vsem tistim, ki si je ne morejo kupiti. Kljub temu pa je strošek za zimsko šolo v naravi za marsikatero družino velik finančni zalogaj. Ob tem je treba poudariti, da šolsko ministrstvo sofinancira le eno šolo v naravi v vseh devetih letih osnovnošolskega izobraževanja. V šolskem letu 2022/23 prispevek na učenca 5. razreda znaša 70,30 evra. »Ta sredstva so namenjena izključno znižanju prispevka staršev za to šolo v naravi in jih ni dovoljeno razporejati za druge šole v naravi,« so zapisali. Smučarska šola v naravi, ki jo večina šol izvaja za učence šestega razreda, tako izpade iz obveznega programa in je posledično brez sofinanciranja iz državnega proračuna. Kot določa zakonodaja, so šole dolžne organizirati eno obvezno šolo v naravi, največkrat je to naravoslovna, gorniška, plavalna ali katera druga. Ker je subvencija tako nizka, morajo del stroškov še vedno pokriti starši, kljub temu da gre za obvezni program. Že pred leti so veliko govorili o tem, da bi morali biti stroški v tem primeru v celoti pokriti iz državnega proračuna. Letos je udeležbo potrdilo 40 otrok, 19 jih je ostalo v šoli. »Nekateri učenci ne želijo smučati, drugi se odpravljajo na smučanje s svojo družino in dvakrat pač ne bodo šli. Socialno ogroženim družinam pa skušamo pomagati, tudi s sredstvi šolskega sklada,« je povedala ravnateljica Helena Ocvirk. Na OŠ Mladika se bodo učenci šestega razreda na zimsko šolo v naravi odpravili januarja drugo leto. Za zdaj bodo doma ostali samo štirje učenci od 46. Okvirna cena za pet dni smučanja na Kopah znaša 250 evrov po učencu, cena bo najverjetneje še nekoliko nižja, starši pa lahko znesek poravnajo v štirih delih. Po besedah ravnatelja Bogomirja Širovnika to vsekakor za družinski proračun ni majhen strošek in veliko staršev ga le stežka poravna. »Plavanje in smučanje prav gotovo spadata med osnovna znanja otrok in bi ju morali s pomočjo države omogočiti Ptujske šole morajo pokriti tudi stroške prevoza Šestošolci OŠ Olge Meglič Ptuj so se ravno v tem tednu odpravili na zimsko šolo v naravi na Kope. Letos jim je uspelo pridobiti zelo dobro ceno, in sicer 142 evrov po učencu. Največji strošek predstavlja prevoz, ki ga Mestna občina Ptuj ne sofinancira. Končna cena pa je odvisna tudi od tega, v kateri plačni razred so uvrščeni spremljevalci. Staršem so omogočili plačilo na obroke, kar je za nekatere zelo dobrodošlo. Poleg tega imajo na razpolago deset smuči, ki si jih lahko učenci brezplačno izposodijo. Šolsko ministrstvo sofinancira samo eno šolo v naravi v vseh devetih letih izobra- 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 7RSORERĜLËQRY]GXĄMHY4FHQWUX3WXM ƒŒ˜‡«Œ‡ƒ—’‘˜ƒŽ‡•”‡†‹æ«—ƒ–—Œ—Ȃ ‡–”—˜—Š‘˜‹ȂŒ‡’”ƒœ‹«‘˜œ†—指’”‹•‘–‘ ˜ ’”ƒ˜ ˜•ƒ‡ ‘–‹«—Ǥ ‡’‘ ‘”ƒæ‡‡ ƒ—’‘˜ƒŽ‡ —Ž‹ ‡ ‹ ’”‘†ƒŒƒŽ‡ —–”‹’ƒŒ‘ ˜ «ƒ”‘„‡ ˜œ†—挗‹–‘’Ž‹‹Ǥ •–ƒ˜‹–‡ •‡ ˜ ‘˜‹ Outlet prodajalniǡ Œ‡” ƒŒ†‡–‡ ‹œŒ‡‘ „‘‰ƒ–‘ ‹ ’‡•–”‘ ’‘—†„‘ ”ƒœ‘Ž‹‹Š ‹œ†‡Ž‘˜ǡ ’”‹‡”‹Š –—†‹ œƒ ’”ƒœ‹«ƒ †ƒ”‹ŽƒǤ ‘ ‡˜‡”Œ‡–‘ ‹œ‹Š ‡ƒŠ ŽƒŠ‘ —’‹–‡ ’”ƒ˜ ˜•‡ Ȃ ‹‰”ƒ«‡ǡ ‘„Žƒ«‹Žƒǡ ’ƒ –—†‹拔‘‘’ƒŽ‡–‘•Ž‘˜‡•‹Šƒ˜‹Œƒæ‹Š‹œ†‡Ž‘˜Ǥ  ‡–”—–—ŒƒŒ†‡–‡’”ƒ˜˜•‡ǡ ƒ” ’‘–”‡„—Œ‡–‡ ˜ –‡ ’”ƒœ‹«‡ †‡ ‡„”— Ȃ ‘† †ƒ”‹Ž †‘ —Ž‹ƒ”‹«‹Š †‘„”‘–ǡ ‹ Œ‹Š „‘•–‡ ’‘•–ƒ˜‹Ž‹ ƒ ‹œ‘ œƒ ”ƒœ˜ƒŒƒŒ‡ ˜ƒæ‹Š ƒŒ†”ƒāŒ‹ŠǤ  Œ‡ †”—‰Œ‡ ƒŒ†‡–‡ƒŒ„‘ŽŒæ‡‡•‘‹„‹ˆ–‡ ‘–˜Supermarketu Tuš˜ ‡–”—˜—Š‘˜‹ǡŒ‡”•Ž‘˜‹Œ‘–—†‹’‘ ’”‹Œƒœ‹ ’‘•–”‡ā„‹Ǥ  ˜‡•‡ŽŒ‡ ˜ƒ „‘†‘ ’‘—†‹Ž‹ 文˜‹Ž‡ ‡•‡ †‘„”‘–‡ǡ ‹ „‘†‘ ˜ƒ ‹ ˜ƒæ‹ ƒŒ„Ž‹āŒ‹ –‡‹Ž‡ ˜ ’”ƒœ‹«‹Š†‡ŠǤ‡‰Ž‡†‡ƒ–‘ǡƒŒ ‹ƒ–‡ƒŒ”ƒŒ‡ȂƒŒ„‘–‘•˜‹Œ•ƒ ’‡«‡ƒǡ’‡«‡ƒ”ƒ«ƒƒŽ‹”‡„”ƒǡ ƒŽ‹ ’ƒ ‘”†ƒ „‘‰ƒ– ƒ”‡œ‡ Ȃǡ ˜•‡ „‘•–‡ ƒæŽ‹ ˜ —’‡”ƒ”‡–— —æǡ Œ‡” ’‘—ŒƒŒ‘ ‹œ†‡Ž‡ •Ž‘˜‡•‡‰ƒ’‘”‡Žƒǡ•Ž‘˜‹Œ‘’ƒ–—†‹ ’‘‹œŒ‡‘—‰‘†‹Š ‡ƒŠǤ ”‡†ƒ‹•‘懜ƒ†Œ‹†‡˜‹œƒ ‹œ„‹”‘ ‘”ƒ•‘˜ ‹ ’”ƒœ‹«‹Š †”‡˜‡• Ǥ Obi ˜  ‡–”— –—Œ Œ‡ ’”ƒ˜‘‡•–‘œƒ˜•‡ǡ‹æ‡‹ƒ–‡ ’”ƒœ‹«‡‰ƒ †”‡˜‡• ƒ ‹ ‘”ƒ- •‘˜Ȃ’”‹Œ‹Šƒ”‡«†‘„‹–‡‘惖‘ ‹ ‘„•–‘Œ‘ ƒ˜ƒæ‘ Œ‡Ž‘ Ȃā‡‘†ͷͺǡͿͿ‡˜”ƒǤ ~‡ Œ—–”‹ „‘ ˜  ‡–”— •’‡– ā‹˜ƒŠ‘ǡ •ƒŒ „‘ ’‘–‡ƒŽ sejem ”ƒ„ŽŒ‡‹Š ‘–”‘捋Š ‘„Žƒ«‹Ž ‹ ‹‰”ƒ«Ǥ ‹•–˜‘ †‘‰‘†ƒ „‘ œƒ‡Œƒ˜ƒǡ –‘”‡Œ ƒ‡•–‘ ‘„Žƒ«‹Žǡ ‹ Œ‹Š ’”‹‡•‡–‡ǡ ŽƒŠ‘ ˜œƒ‡–‡ †”—‰ƒ œƒ•‡ ‹ •˜‘Œ‡ ‘–”‘‡Ǥ•ƒ ‘„Žƒ«‹Žƒǡ ‹ ‡ „‘†‘ ƒæŽƒ ‘˜‹Š Žƒ•–‹‘˜ ‹ „‘†‘ ‘•–ƒŽƒǡ „‘‘ ’‘†ƒ”‹Ž‹˜ƒ”‹Š‹æƒǤ‡Œ‡„‘ ˜  ‡–”— –—Œ ’‘–‡ƒŽ Œ—–”‹ ‘† ͷͻǤ—”‡†ƒŽŒ‡Ǥ”‘†ƒŒƒ‘„Žƒ«‹Žƒ †‘‰‘†— „‘ ‘‰‘«ƒ ‹œŽŒ—«‘ǡ «‡ „‘†‘ ‹œ’‘ŽŒ‡‡ ˜•‡ ’”ƒ˜‡ œƒŠ–‡˜‡œƒ’”‘†ƒŒ‘Ǥ Kmalu pa bo Qcenter Ptuj obi•ƒŽ æ‡ ‡†‡ ‘† †‘„”‹Š ‘ā ‹ razveselil najmlajše – ne zamu†‹–‡ ‘ā‹«ƒǡ ‹ •‡ „‘ ƒ •˜‘Œ‹ poti okoli sveta ustavil tudi v  ‡–”—–—Œ‹‘„†ƒ”‹Ž‘–”‘‡ǡ «ƒ”‘„‹„‘ā‹«‹†—Š’ƒ„‘”ƒœ˜‡•‡Ž‹Ž–—†‹‘•–ƒŽ‡ǡ‹˜–‡Š«ƒ•‹Š potrebujejo malo spodbude in ’‘‘«‹Ǥ•’”‡•–˜‘‹†ƒ”‹Ž‹ „‘ ‘ā‹«‡ ƒ—’‘˜ƒŽ‡ —Ž‹ ‡  ‡–”ƒ ‘„‹•ƒŽ ˜ ’‡–‡ǡ ͸͹Ǥ †‡ ‡„”ƒǡ‘„ͷͽǤ—”‹Ǥ Spodnje Podravje z Mleko za dojenčke se je zgolj v letošnjem letu podražilo za Ena plača samo za otroško V slovenskih porodnišnicah se v prvi vrsti zavzemajo, da so novorojenčki in dojenčki dojeni. V primerih, ko to ni možno, pa je edina izbira uporaba industrijsko pripravljenega nadomestka za materino mleko, ki mu pravimo mlečna formula. Mešanica je običajno narejena na osnovi kravjega ali sojinega mleka in po sestavi prilagojena materinemu mleku. Na trgu je ponudba mlečnih formul zelo velika, med seboj pa se razlikujejo tako v recepturah kot tudi v cenah. »Zaradi pomanjkanja mleka sem morala oba sinova hraniti z mlečno formulo. Pred štirimi leti je bila cena za 800 g mlečno formulo med 10 in 11 evri. V začetku letošnjega leta je znašala 16, sedaj pa že več kot 20 evrov. Samo v tem letu se je torej cena zvišala za kar 25 odstotkov, kar ni normalno. Ne razumem, kako je lahko rast cen tako visoka, če naj bi bila inflacija v Sloveniji samo desetodstotna. Na teden porabimo eno pločevinko, kar pomeni, da samo za mleko za enega otroka potrebujemo okoli 100 evrov na mesec. To pa je sedmina vseh mojih prihodkov, kar ni malo. Pred leti smo se vozili po mlečno formulo v sosednjo Avstrijo, sedaj pa se zaradi podražitev goriva to ne izplača več,« je povedala ena izmed mamic iz Spodnjega Podravja in dodala, da država ne bi smela dovoliti kar stoodstotnega povišanja cen mlečnih formul v samo štirih letih, prav tako bi morala poskrbeti za subvencioniranje. Gre namreč za hrano, ki jo številni dojenčki nujno potrebujejo za svoje preživetje. Foto: ČG V sosednji Avstriji mlečna formula za dojenčke stane okoli dva evra manj kot v Sloveniji. Štajerski TEDNIK COLOR CMYK V središču petek z 16. decembra 2022 Tečaj smučanja za 220 evrov Smučarski klub Ptuj med 26. in 29. 12. 2022 organizira tečaj smučanja na Arehu z vsakodnevnim prevozom tja in nazaj. Cena je 220 evrov in vključuje prevoz (Ormož, Gorišnica, Ptuj, Hoče, Areh), štiridnevno smučarsko vozovnico, kosilo in čaj v hotelu Zarja, 20 ur šole smučanja ali deskanja (začetni ali nadaljevalni tečaj), nezgodno zavarovanje otroka, zadnji dan veleslalom in zaključek. Ponujajo tudi tudi servis smuči in izposojo smučarske opreme. prav vsem,« je povedal Širovnik in dodal, da za socialno šibke nimajo na voljo veliko dodatnih sredstev; tudi šolski sklad je vse bolj okrnjen. Osmošolci in devetošolci OŠ Breg bodo pet smučarskih dni med 19. in 23. decembrom preživeli na Rogli. Strošek za letošnjo zimsko šolo znaša približno 240 evrov po petek, 16. 12. 2022 učencu in ga lahko starši poravnajo na več obrokov. Februarja drugo leto pa gredo na Kope še sedmošolci, strošek bivanja, prehrane in smučanja bo okoli 330 evrov na učenca. Večina učencev se udeleži zimske šole v naravi, na šolsko leto pa v povprečju prejmejo pet vlog za pomoč pri plačilu. 7 OŠ Ljudski vrt ima smučarsko opremo za 40 učencev Na OŠ Ljudski vrt Ptuj imajo vsako leto enak sistem, petošolci preživijo pet dni na morju, šestošolci pa na snegu. To staršem omogoča, da lahko začnejo pravočasno varčevati denar za zimsko šolo v naravi, ki je precej dražja od poletne. Letos bo stala 232 evrov, izbrali pa so smučišče Trije kralji. »Naši učitelji imajo s to lokacijo same dobre izkušnje, zelo dobrodošlo pa je tudi to, da je smučišče zraven hotela,« je povedala ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. Prijavljenih je 99 učencev, doma jih bo ostalo devet. Razlog ni socialna ogroženost, ampak to, da ne želijo smučati. Šola ima za 40 otrok na voljo kakovostno in sodobno smučarsko opremo (smuči, palice, čelade, smučarske čevlje, kombinezone), prispevek staršev za izposojo je 25 evrov. Denar od najema je namenjen servisu smuči in nakupu dodatne opreme. Vloge za pomoč pri plačilu je letos oddalo devet staršev za devet otrok. »Upamo, da bomo lahko pomagali vsem. Nekaj sredstev prejmemo od Karitasa, nekaj dobimo od Rotary kluba, vendar smo do sedaj vedno zbrali dovolj, da smo lahko strošek pokrili vsem prosilcem,« je še dodala Vaupotič Zemljičeva. Foto: ČG Večina osnovnih šol organizira zimsko šolo v naravi za šestošolce. na Kope, kjer so zelo zadovoljni. »Ker so na Rogli dvignili ceno, smo poiskali drugo, ugodnejšo destinacijo. Vsako leto nam na pomoč priskoči tudi občina, ki financira prevoze v vse šole v naravi,« je povedal ravnatelj Ivan Štrafela. Še dodatno pa občina subvencionira smučarski tečaj preko razpisa. Nanj se lahko prijavijo vsi učenci, ki so opravili smučarski tečaj v okviru šole ali drugih smučarskih klubov. Petdnevne šole v naravi se bodo udeležili vsi šestošolci, končne cene pa še niso pridobili. Lani je znašala nekaj manj kot 280 evrov. »Zimske šole v naravi so pomembne, saj smo osnovne šole včasih edine, ki otroke peljemo na sneg in jih naučimo smučati. Uspeh v teh nekaj dneh je res neverjeten. Nekateri se prvi dan komaj postavijo na smuči, zadnji dan pa progo brezhibno odpeljejo. Na voljo imamo tudi smučarsko opremo, izposodimo pa si jo tudi od drugih Občine Markovci, Zavrč in Cirkulane so precej bolj radodarne Foto: ČG ževanja. stran 7 Tudi na OŠ Markovci zimsko šolo v naravi organizirajo v šestem razredu in je del nadstandardnega programa. Že tretje leto bodo šli Foto: pexels Na OŠ Ljudski vrt imajo za učence na voljo tudi kompletno smučarsko opremo, ki si jo lahko izposodijo. šol. Za družine, ki tega stroška ne bi zmogle, imamo na voljo nekaj sredstev, pomaga pa tudi Rdeči križ.« Na Osnovni šoli Cirkulane-Zavrč zimsko šolo v naravi organizirajo med 12. in 16. decembrom, prve smučarske zavoje pa otroci preizkušajo na smučišču Trije kralji. Doma sta ostala samo dva otroka, ki nista želita smučati. Vloge za pomoč pri financiranju ni podal nobeden izmed staršev. Letos je bilo treba za zimsko šolo v naravi odšteti okoli 259 evrov (tudi na obroke). Ravnateljica Suzana Petek je povedala, da bi si na tem področju želeli več pomoči resornega ministrstva: »Imamo veliko srečo, saj nam obe občini v celoti pokrijeta strošek prevozov vseh šol v naravi in plavalnih tečajev. So pa šole v naravi za starše precejšen finančni zalogaj.« Januarja nameravajo za vse učence organizirati še zimski smučarski dan, izposoja smuči pa bo možna v šoli. Estera Korošec 25 odstotkov mleko v prahu V občinah Cirkulane in Starše subvencionirajo otroško prehrano koruznega škroba), višje cene embalaže, višji stroški energentov (za pripravo mleka v prahu je potrebno sušenje), višja cena transporta zaradi višjih cen pogonskih goriv. »O nabavnih cenah ter maržah ne moremo govoriti, ker predstavljajo poslovno skrivnost. Cene mlečnih formul se svobodno oblikujejo na trgu, podobno kot drugi proizvodi za široko potrošnjo, zato prihaja do razlik v maloprodajnih cenah. Medis nima vpliva na končno maloprodajno ceno izdelkov Novalac, torej na tisto, ki jo na koncu plača potrošnik,« so še zapisali. Država cen otroškega mleka ne namerava regulirati Foto: Pexels Družina za nakup mleka za dojenčke porabi tudi več kot 100 evrov na mesec oz. 1.200 evrov na leto. V Sloveniji je eno izmed bolj prepoznavnih mleko Novalac za dojenčka. Za 800-gramsko pakiranje je treba v lekarnah in specializiranih trgovinah odšteti okoli 20,96 evra (Lekarne Ptuj, Lekarne Maribor, Medis Plus), v nekaterih spletnih trgovinah stane že več kot 21 evrov, le redkokje je cena še pod 20 evri (Baby Center, Sanolabor). Je pa zanimivo, da je v Avstriji ta izdelek še vedno ugodnejši kot pri nas. V eni izmed lekarn v Seiersbergu ga trenutno prodajajo po 18,75 evra, kar je za okoli 2 evra manj v primerjavi s Ptujem in Mariborom. Strošek avstrijske družine za isto mleko je torej okoli 93,75 na mesec, slovenske pa okoli 105 evrov (razlika je 11 evrov). Ob tem je treba poudariti, da so minimalne plače v Avstriji precej višje kot v Sloveniji. Nabavne cene mlečnih formul so vsak mesec višje Uvoznik za mleko Novalac je podjetje Medis, kjer so poudarili, da proizvajalci iz meseca v mesec dvigujejo nabavno ceno mlečnih formul. Razlogi, ki jih navajajo za dvig cen, so: višji stroški nabavnih surovin (mleko, ogljikovi hidrati iz Glede na trenutno prehransko draginjo bi država lahko regulirala cene otroškega mleka v prahu. Kot so pojasnili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se cene svobodno oblikujejo na trgu, regulacija pa je izreden ukrep, ki ga uporabijo samo v izrednih razmerah. Pri tem je treba upoštevati pogoje, ki jih določa Zakon o kontroli cen v 8. členu. »Vlada se na področju prehrane ni odločila za ukrep regulacije cen hrane, tudi zato, ker bi tak ukrep lahko povzročil nestabilnost na trgu s ponudbo hrane, kar se je zgodilo tudi na Hrvaškem,« so zapisali. Na področju prehrane je bil Lani so v občini Cirkulane prvič objavili razpis za subvencioniranje otroške prehrane, za kar so predvideli 1.000 evrov. Kot je pojasnila županja Antonija Žumbar, se je nekaj staršev znašlo v veliki stiski, saj niso več zmogli kupovati posebne otroške hrane za dojenčke, zato so jim priskočili na pomoč. »Do subvencije so upravičeni tisti, ki imajo ustrezno dokazilo o zdravstveni indikaciji, ki izkazuje, da ima otrok alergijo na beljakovine kravjega mleka oz. akutne prebavne motnje ali obstajajo drugi zdravstveni razlogi pri otroku ali materi, zaradi katerih potrebuje mlečno formulo,« je pojasnila Žumbarjeva. Višina subvencije znaša 50 odstotkov stroška oz. največ 3.600 gramov na mesec za posameznega dojenčka (do izpolnjenega četrtega meseca starosti), pri nedonošenčkih pa je 100-odstotna. V lanskem letu so prejeli dve vlogi in ju tudi odobrili. Po besedah županje sta bili obe družini zelo zadovoljni, saj jim je finančna pomoč prišla še kako prav. Glede na letošnje podražitve tako hrane kot energentov bo družinam z otoki prišel vsak evro še kako prav. V občini Starše subvencionirajo prehrano za novorojenčke do šestega meseca starosti. Lani so za ta namen porabili 11.500 evrov, letos pa v proračunu planirajo sredstva v višini 12.000 evrov. Foto: Pexels pripravljen t. i. ukrep mehke regulacije, s katerim je vlada pripravila ukrep spremljanja in primerjave maloprodajnih cen za 15 osnovnih prehranskih proizvodov pri posameznih trgovcih in v sosednjih dr- žavah. Otroškega mleka v prahu sicer v košarico osnovnih življenjskih potrebščin niso vključili. Pa četudi bi ga, za starše to ne bi pomenilo nič manjših mesečnih stroškov. Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek, 16. 12. 2022 COLOR CMYK Kronika 8 petek z 16. decembra 2022 Slovenija z Ponavljanje istega stane 40.000 evrov Podravje z Nove obtožbe o mučenju živali – tokrat v klavnici KZ Rače Varuh pred ukinitvijo? Umirajo paralizirane, a pri polni zavesti Pod okriljem kmetijskega ministrstva, ki ga je pred sedmimi leti vodil Dejan Židan, je bil imenovan varuh v verigi preskrbe s hrano. Njegova naloga naj bi bila spremljanje dobrih poslovnih praks v prehranski verigi in opozarjanje na kršitve, morebitno reševanje sporov. A ime varuha se v medijih pojavlja le redkokdaj, prehransko verigo pa še vedno sestavljajo različno močni členi. Gre za funkcijo, ki nima vidnejše moči, niti vpliva, njegov obstoj pa je sedaj pod velikim vprašajem. stran 8 Leto dni je minilo, odkar so v javnost pricurljali posnetki skritih kamer iz Košaki TMI, ki so prikazovali, kako mesarji na klavni liniji domače živali tepejo in jih zbadajo z električnimi palicami. Omama pred izkrvavitvijo do živali ni nič bolj prizanesljiva, saj se prašiče z elektrošoki spodi v plinsko komoro, kjer se v agoniji zadušijo, manjši pujski pa so omamljeni kar z udarcem po glavi. Po postopku omame, uspešne ali pa tudi ne, se vse prašiče z nožem vbode v vrat. Foto: Sta/M24 Varuh v verigi preskrbe s hrano (na fotografiji Igor Hrovatič) bi moral bdeti nad odnosi v verigi preskrbe s hrano. Nepoštenih praks naj bi bilo manj kot v preteklosti, a bojda zato, ker jih izkoriščani ne upajo prijaviti. Splošno znano pa je, da prehrambna veriga ne deluje, saj so trgovci premočni, kmetje pa nepovezani. Agencija RS za varstvo konkurence je leta 2014 pripravila poročilo o raziskavi sektorja prehrane, med drugim so ugotovili, da obstaja jasna potreba po dodatnem proučevanju praks v trgovini na drobno. Leto kasneje je bil ustanovljen organ varuha v verigi preskrbe s hrano. V zakonu o kmetijstvu je med drugim zapisano, da varuh spremlja ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano, objavlja primere dobrih poslovnih praks na spletni strani in o tem obvešča javnost, prijavlja morebitna nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s hrano, vsake tri mesece poroča o primerih slabih in dobrih poslovnih praks ter vladi predlaga sprejetje tistih ukrepov, ki pozitivno vplivajo na verigo preskrbe s hrano. Brez pristojnosti Prvi varuh v verigi preskrbe s hrano je še pod ministrovanjem Dejana Židana leta 2015 postal Jože Podgoršek, ki je kasneje priznal: »Varuh ni imel nobenih pristojnosti. Lahko sem opozarjal, motiviral, govoril z mediji, ki sem jim še vedno neskončno hvaležen za podporo. In tu se je moja zgodba končala.« Podgorška je nasledil Igor Hrovatič, ki je sodeloval pri vzpostavitvi zelenjadarske verige, zaposlen pa je na slovenski kmetijski zbornici; varuh namreč svoje delo opravlja nepoklicno. In kaj je ugotovil v zadnjih treh mesecih, glede na to, da naj bi štirikrat letno poročal o primerih dobrih in slabih praks? »Dobre prakse, ki so se vzpostavile: povečanje direktnega kontakta med dobaviteljem/pridelovalcem/ kmetijami preko internetne prodaje. Tudi nekateri trgovci promovirajo slovenske proizvode iz izvora porekla dalje. Pred časom je to počel samo en trgovec, zdaj pa lahko vidimo, da jih to počne več. Problematika, s katero se srečujejo deležniki, pa je povezana s plačilnimi roki, ki so slabo definirani.« Hrovatič je med letom tudi opozoril, da veriga preskrbe s hrano ne deluje, kot bi morala, saj da vsi členi v verigi prvenstveno gledajo svoj interes in ne širši ter da srž težav tiči tudi v nepovezanosti pridelovalcev, ki so najšibkejši člen verige, medtem ko je najmočnejši trgovina. Pozval je še k večji vlogi zadružnega sistema in pristojne v državi k oblikovanju politike, ki bo spodbudna za povezovanje pridelovalcev. Znano, že ničkolikokrat slišano, bi lahko rekli. Seveda ni nikoli odveč, da se kakšna stvar ali dejstvo ponovi, a da bi lahko bili priča spremembam na bolje, potrebujemo institut varuha, ki bo imel vpliv in pristojnosti. Naloge varuha uokvirja zakonodaja, ki bi jo lahko politiki, če bi imeli interes, seveda spremenili, a kot kaže, varuh ne bo pridobil večjih pristojnosti, odgovor kmetijskega ministrstva se namreč glasi: »Prihodnja organizacija varuha v verigi preskrbe s hrano je še predmet razprave.« Foto: arhiv AETP V skoraj polovici vseh na skrivaj posnetih primerov živali niso bile ustrezno omamljene, kar pomeni, da so zelo verjetno klanje doživele telesno paralizirane, a hkrati pri zavesti. Podobno zgodbo zdaj razkrivajo tudi posnetki iz klavnice KZ Rače, ki jih je pred dnevi objavilo Društvo Projekt transparentnosti živalskih obratov AETP, ki preko medijskih kampanj uvaja transparentnost v slovensko živinorejo in z njo povezano industrijo. Z objavo na skrivaj pridobljenih posnetkov rabe in zlorabe domačih živali javnosti odpirajo vpogled v zakulisje živalskih obratov in tako omogočajo informiran javni diskurz o reji živali. Tepejo jih z električnimi palicami Najnovejši posnetki prikazujejo postopke pred klanjem in samo klanje ovac, prašičev, telet in žrebička, ki jih delavci v klavnici v Račah rutinsko zlorabljajo z električnimi palicami, omama pred zakolom pa je pomanjkljiva ali je sploh ni. Videti je prašiče, kako se upirajo nadaljevanju poti v boks za omamljanje; klavci jih tepejo z rokami in drezajo z električnimi palicami, zato v agoniji glasno cvilijo in skušajo neuspešno preskočiti ograjo. Nekega prašiča so na klavni tekoči trak brez vsake predhodne omame zavezali za nogo. Uboga in prestrašena žival je nato svoj konec dočakala v paniki in verjetno pri polni zavesti. Kot razlaga Samo Curk, eden od aktivistov društva, so našteli ogromno primerov nepravilne omame z električnim šokom, in to celo sodeč po internih kriterijih klavnice same. Pri skoraj polovici vseh videnih poskusov omame ni bilo dovolj visokega električnega toka, da bi bila živalim zagotovljena začasna izguba zavesti. »To pomeni, da so zelo verjetno klanje doživele telesno paralizirane, a hkrati pri zavesti.« Brezbrižno zavlačevanje z zakolom Za razliko od klavnice v Košakih, kjer živali omamljajo skupinsko v plinski komori, v omenjeni to počnejo individualno, in sicer z električnim tokom. Odsotnost zavesti ob klanju naj bi zagotavljal časovni interval do 15 sekund; v Račah pa so pri jutranjem klanju prašičev zasledili bistveno daljše intervale, saj sta od elektrošoka, s katerim žival omamijo, do prereza vratnih žil v povprečju pretekli kar dve minuti. »Videli smo, da je nekaj prašičev celo začelo znova dihati, kar je jasen indikator, da so se začeli prebujati iz nezavesti, kar pa so klavci povsem ignorirali. Nič drugače nismo odkrili pri klanju goveda. Tudi tam je opaziti, kako začnejo živali znova dihati in celo mukati, a nihče od pristojnih, ne klavec ne veterinar, ne reagira.« Curk se zaveda, da s kazanjem posnetkov o teh zlorabah v klavnicah po eni strani javnost opozarjajo na slabo ravnanje z živalmi, ki jih jemo, a se še vedno prevečkrat obrnemo proč in nočemo poznati resnice o tem, kako se meso znajde na naših krožnikih, po drugi strani pa s takimi objavami mečejo slabo luč na klavce. V KZ Rače za zdaj brez komentarja Ker še niso seznanjeni z vsemi informacijami, očitkov, ki jih je Društvo AETP pridobilo s pomočjo skritih kamer, za zdaj ne bodo komentirali, je povedala Simona Sternad Vogrin, vodja klavnice KZ Rače. Najprej si bodo namreč vzeli čas za analizo in pregled dogajanja. Če bodo odkrili dejanske nepravilnosti, bodo ustrezno ukrepali in jih odpravili. Se je pa vodja klavnice obregnila ob metode delovanja Društva AETP. »Protestiramo proti nepooblaščenim vdorom v naš tehnološki obrat, saj obstaja možnost, da so aktivisti društva prekršili pravila HACCP-sistema za ohranjanje neoporečnosti postopkov, ki smo jim zavezani.« Klavnica v Račah sodi med pet največjih v Sloveniji; deluje že od leta 1965, pred dvema desetletjema so zgradili novo, v njej pa izvajajo storitveno klanje za mesarje, druge kmetijske zadruge in za domačo porabo. Brez klavnice ni klobase »Dobro se zavedamo, da je zavladalo splošno mnenje, da so vsi klavci nasilneži, ki se izživljajo nad svojimi žrtvami. A to na srečo nikakor ni pravilo, ne ravnajo kruto v vseh klavnicah in kar vsi klavci povprek. Drži pa, da so klavci do živali predvsem hladni in brezbrižni; ugasnjena empatija do njih je seveda nujna za njihov poklic, saj živali navsezadnje zakoljejo z nožem. Ne glede na to, ali govorimo o ekološko vzgojenih bikih s planin, kravah mlekaricah, Panvitinih prašičih ali tistih z Ljutomerčana, dejstvo je, da vse te živali pridejo v klavnico žive, iz nje pa po kosih. Zato v tem procesu ne more biti nič 'humanega', o tem se ne smemo sprenevedati, brez klavnice Dobra minimalna plača mesečno Kot omenjeno je funkcija varuha nepoklicna, kar pa ne pomeni, da varuh za opravljanje dela ni nagrajen. Pripada mu mesečna nagrada v višini 1.193 evrov (840 evrov neto). Kmetijstvo ministrstvo mu plača tudi stroške prevoza na delo, stroške službenih poti, telefona Pod črto, delo varuha je lani državljane stalo okrog 40.000 evrov. Mojca Vtič Foto: arhiv AETP Dejstvo je, da vse živali pridejo v klavnico žive, iz nje pa po kosih. Zato v tem procesu ne more biti nič »humanega«, pravijo v Društvu AETP, a pomembno je, da se njihovo trpljenje zmanjša na minimum. pač ni klobase. Ampak tista ugasnjena empatija, tista odsotnost sočutja, ki je sicer nujna za opravljanje poklica klavca, lahko zelo kmalu privede do malomarnosti v odnosu do trpljenja živali, in na take primere opozarjamo.« Uveden inšpekcijski nadzor Neobdelane posnetke in pisno prijavo naj bi v kratkem predali območni inšpekcijski službi Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), kjer pravijo, da gradiva še niso prejeli, so pa jih o posnetkih, ki naj bi prikazovali kršenje zakonodaje s področja zaščite živali pri usmrtitvi v njihovem obratu, obvestili iz klavnice KZ Rače. »Informacijo jim je posredovalo društvo AETP, ki naj bi v obrat namestilo skrito kamero. Vodstvo klavnice je takoj pristopilo k obravnavni spornega ravnanja zaposlenih, inšpekcijske postopke oziroma pregled pa so začeli tudi uradni veterinarji območnega urada UVHVVR v Mariboru. Ugotovitve inšpekcijskega pregleda še niso znane, saj je postopek, v katerem inšpektorji preverjajo, ali so pri živalih vidni znaki neustreznega omamljanja, še v teku. Zadnji pregled v klavnici Rače, na katerem smo preverjali ustreznost dokumentacije kot tudi izvajanje postopkov omamljanja, je potekal pred enim letom, nepravilnosti pa takrat niso bile ugotovljene.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 16. 12. 2022 COLOR CMYK stran 9 Podravje petek z 16. decembra 2022 9 Spodnje Podravje z Pri Vaupotičevih v Mali vasi že 40 let prodajajo praznična drevesca Ptuj z CPP končuje še eno uspešno leto »Vsak bi rad imel lepo novoletno smrečico« Pričakujejo rekordne prihodke Številne družine bodo v prihodnjih dnevih v svoje domove postavile božično-novoletna drevesa. Nekateri prisegajo na umetne, drugim so bolj všeč naravna – bodisi rezana bodisi v loncu. Ponudba enih in drugih pa je izjemno velika. Vsem je skupno to, da so aktualna samo dober mesec dni, potem pa jih pospravimo oz. zavržemo. Tista v loncih lahko sicer presadimo, če nam prej zaradi nepravilne nege ne odmrejo. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so pojasnili, da so za prodajo vzgojena drevesca označena s plombo in z nalepko Zavoda za gozdove Slovenije, ki dokazujeta, da so pridobljena brez škode za gozd in z minimalnim vplivom na okolje. »V gozdu in na drugih gozdnih površinah jih lahko vzgajajo le lastniki gozdov, ki so pridobili odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, v kateri so zapisani usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc na gozdu neškodljiv način,« so zapisali. Večina pri nas posekanih prazničnih drevesc je s Kočevskega, z zaraščajočih se kmetijskih površin, ki jih s košnjo nihče ne vzdržuje. Drevesca, namenjena za prodajo v decembru, pri nas vzgaja tudi nekaj podjetij in zasebnikov. Eden izmed njih je tudi Janko Vaupotič iz Male vasi v občini Gorišnica, ki je pred 40 leti zasadil prvi smrekov nasad, vse sadike pa vzgojijo sami. »Jeseni naberemo semena in jih skladiščimo do konca aprila prihodnje leto. Nato sledi priprava za kaljenje oz. čez dan namakanje v vodi; po dobrem tednu dni je na vrsti setev. Smreke pustimo dobri dve leti na setveni gredi, nato jih s strojem izkopamo in do prodaje presadimo vsaj trikrat,« je pojasnil sogovornik in dodal, da je to nujno potrebno. Rastlina bo pridobila šopaste korenine in tako skoraj zagotovo preživela ponovno presaditev iz lonca na domači vrt. Cestno podjetje Ptuj (CPP) poslovne partnerje že dve desetletji 12. 12. ob 12. uri vabi na prednovoletno druženje v Miheličevo galerijo. Zaradi epidemije dogodka minuli dve leti ni bilo, letos so ga ponovno priredili. Kljub temu da so se medtem v podjetju zamenjali lastniki in poslovodstvo, so se odločili decembrski dogodek ohraniti. Foto: ČG CPP ima leto in pol novega večinskega lastnika, to je v Nemčiji živeči poslovnež Fehim Selek, sicer rojen v Srbiji. V družbi sodelavcev se je prav tako udeležil letošnjega prednovoletnega sprejema. Foto: EK Janko Vaupotič iz Male vasi že dobrih 40 let prodaja novoletne smrečice. Pri Vaupotičevih letos prodajajo 12 let stare smrekice V decembru prodajo od 200 do 300 smrekic tako v loncu kot rezane, pred desetletji so bile te številke še višje, saj so imeli sadike smrek in cipres posajene na okoli 2,5 hektarjih, največ smrekic so sicer prodali čez leto za žive meje. Ob koncu leta pridejo k njim v veliki večini redne stranke, ki prisegajo na doma vzgojene naravne smrekice. Letošnje so stare dvanajst let, v višino pa merijo od 160 do 180 centimetrov. Cena za smreko v loncu (omorika oz. Pančičeva smreka) je 40 evrov, za navadno rezano smreko pa 15 evrov. »Stranko pe- Najem prazničnega živega drevesca Na spletni strani zeleno-drevo.si si lahko izberemo na naraven način vzgojeno in od 80 do 300 centimetrov veliko srebrno ali navadno smreko, omoriko ali normandsko jelko. Drevesce najamemo za približno 30 dni (pripeljejo ga decembra in odpeljejo januarja, cena najema vključuje izkop, vlončitev, dostavo, odvoz in primerno hrambo oz. ponovno posaditev, odvisna pa je od velikosti izbranega drevesca – od velikosti izbranega drevesca (od 50 do 140 evrov). ljemo v nasad, kjer lahko izbere svojo smrekico. Vnaprej pa jih ne režemo več tako kot včasih. Pred dvajsetimi leti in več smo se vozili celo na ptujsko tržnico, to so bili veseli časi. Res je bilo luštno, pa veliko »heca« in prijetnega druženja, žal je vse to zamrlo.« Smrekov nasad je treba redno vzdrževati Foto: Pexel Do 400 evrov kazni za več kot 2 kg mahu Številni se bodo v predprazničnih dneh odpravili v gozd po mah, s katerim bodo okrasili jaslice. A pozor, saj ga lahko naberemo največ dva kilograma, in sicer tako, da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu. V nasprotnem primeru je zagrožena globa – od 200 do 400 evrov. Še višja globa, od 300 do 5.000 evrov, grozi posamezniku, ki bi v gozdu posekal smrečico brez dovoljenja Zavoda za gozdove Slovenije (pravnim osebam in samostojnim podjetnikom od 2.500 do 50.000 evrov). Nadzor nad pridelavo okrasnih drevesc in pridobivanjem mahov je v pristojnosti gozdarske inšpekcije, nadzor nad trženjem pa opravlja tržna inšpekcija. Gojena drevesca so običajno bolj košata in simetrična kot negojena, saj imajo več prostora za rast. Pri nakupu naravne smrečice je pomembno, da ima močno steblo (to vsebuje več vlage in zato smrečica dlje zdrži) in na otip vlažne iglice. Je pa treba vse leto skrbeti za nasad, odstranjevati plevel, obrezovati drevesa, v sušnih obdobjih pa tudi zalivati. »Vsak bi rad imel lepo smreko, zato jo je treba primerno obrezovati in paziti, da nima več vrhov, pa da ima dovolj prostora za rast. Sadimo jih na okoli meter in pol razdalje, da imajo dovolj svetlobe,« je povedal Vaupotič, ki plastičnim smrekam ni naklonjen. »Med božičnimi prazniki mora v naših domovih dišati po pravih smrekah, ki imajo dušo in simbolizirajo življenje.« Prav tako se Vaupotič ne Foto: EK Smrečice morajo biti zasajene na razdalji 1,5 metra. strinja s stroko, ki je pred leti zagovarjala mnenje, da z izbiro umetnega drevesca ohranimo pri življenju naravno smrečico: »To je napačno razmišljanje, saj smreke v nasadih gojimo točno za določen namen. Redčenje pa je nujno potrebno tudi v gozdu.« Po praznikih lahko naravno drevesce presadimo na vrt, kar je najbolje storiti spomladi, ko je idealen čas za sajenje iglavcev. Smreki najbolj ugajajo peščena tla, jelka pa bolje uspeva v tleh, bogatih s humusom. Če so se medtem, ko je bilo drevesce na toplem v stanovanju, že začeli odpirati popki, ga ne smemo takoj postaviti na prosto, na običajne razmere se mora postopoma prilagajati v rastlinjaku ali v drugem primernem prostoru. Trenutno imajo pri Vaupotičevih dovolj smrekovih dreves še za naslednja tri leta. Nato pa bo najverjetneje ta družinska tradicija pri njih zamrla. Sin sicer dokončne odločitve glede vzgoje in prodaje sadik smrek še ni sprejel. Estera Korošec Nakup umetne smrečice ni okolju prijazen Izbira umetne smrečice ni najboljša izbira zaradi velikega okoljskega odtisa in rabe energije za pridobivanje surovin za njihovo izdelavo za transport (večina jih pripotuje k nam iz Kitajske). Osnovna surovina za izdelavo umetnih smrečic je nafta, zanje se porabi veliko energije in vode, po koncu uporabe pa postanejo nekoristen odpadek, ki ga je težko predelati. Gre za izdelke, ki se razgrajujejo več kot sto let. „V veliko čast in veselje nam je, da vas lahko v imenu CPP ponovno pozdravimo na tradicionalnem srečanju. Obdobje, ki ga končujemo, je bilo razburljivo, z veliko dogajanja na trgu, pa tudi v družbi. Svet se hitro spreminja tako na družbenem kot poslovnem področju. Kovid epidemija, rast cen energentov in geopolitične razmere so močno zaznamovale tudi naše poslovanje. Leto 2022 je bilo leto izzivov, zame osebno kot za podjetje. Vodenje takšne družbe je velika čast, predvsem pa odgovornost do vseh vas: naročnikov, investitorjev in zaposlenih. Letos smo poslovali uspešno, kljub negotovim tržnim razmeram ustvarili dobre rezultate ter dosegli vse glavne cilje. Zavedamo se, da posel delamo ljudje. Veseli nas, da smo v lastnih vrstah dobili nove diplomante, prav tako smo ponosni na naših pet štipendistov. Nekaj sodelavcev nas je sicer zapustilo, a so njihova mesta zasedli novi, s katerimi gradimo naše uspehe naprej. Izvedli smo veliko zahtevnih projektov nizkih in visokih gradenj za različne naročnike na domačem in tujem trgu. V leto 2023 vstopamo z optimizmom, pridobljenih imamo veliko poslov, odpiramo nova poglavja z novimi naročniki in investitorji doma ter v tujini. Uspehov podjetja ne bi bilo brez naročnikov in ne brez naših odličnih sodelavcev, s katerimi dokazujemo, da zmoremo. Vemo, da na trgu nismo edini, niti idealni, zavedamo se tudi svojih slabosti. Imamo pa ogromno prednosti, na katerih bomo svojo uspešno zgodbo gradili naprej,“ je v slavnostnem nagovoru med drugim povedal izvršni direktor Cestnega podjetja Boris Medved. CPP v letošnjem letu glede na predhodno beleži občutno rast prihodkov. Lanski prihodki od prodaje so znašali 36,5 milijona evrov, letošnji bodo skoraj deset milijonov evrov višji, po direktorjevih besedah bodo predvidoma 46 milijonov evrov. Optimistična je tudi napoved za naslednje leto, cilj je vsaj 10-odstotna rast. „Smo na dobri poti, da ohranimo koncesijo za vzdrževanje državnih cest, z občinami podaljšujemo koncesije za občinske ceste. Letos smo zgradili ogromno komunalne in prometne infrastrukture, veliko je bilo tudi preplastitev cest. Trenutno imamo odprtih 36 gradbišč različnih velikosti, vrednosti od nekaj sto tisoč do nekaj milijonov evrov.“ Mojca Zemljarič Društvu Ars Vitae 2.000 evrov Vodstvo CPP se je ob koncu leta odločilo nameniti finančno donacijo društvu Ars Vitae, ki skrbi za ranljive skupine ljudi. Na svečanosti v Miheličevi galeriji je izvršni direktor Boris Medved predsednici društva Renati Štopfer izročil vrednostni bon v znesku 2.000 evrov. Štopferjeva se je za donacijo iskreno zahvalila in povedala, da društvo letno pomaga več kot 2.000 ljudem, ki se znajdejo v stiski. „Klic iz CPP o donaciji nas je pozitivno presenetil. Je pa to tudi dokaz, da ste prepoznali vrednost našega dela oziroma poslanstva in ga znate ceniti.“ www.tednik.si Štajerski tednik ùDVRSLV]QDMEROMxLPLUHJLMVNLPL]JRGEDPL na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK petek, 16. 12. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 Knjigarnica KAKO JE ZOBOZDRAVNIK REŠIL BOŽIČ Ta je pa dobra, sem zamrmrala, ko sem prebrala pravkar izšlo slikanico Kako je zobozdravnik rešil božič, ki je tudi domoznanska knjiga pri upoštevanju avtorstva in mesta izdaje publikacije. V CIP-u, torej v kataložnem zapisu, ki ga je pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, je zapisan Ptuj, založnik pa Ordinacija idej. Priznam, da sem bila sprva malce skeptična, saj sem precej nezaupljiva do priložnostnih prazničnih slikaniških izdaj, še posebej, če je »ljubiteljski« ilustrator, platnice svetlikajoče, naslov knjige pa tako, kaj pa vem, po malem že viden, slišan, v taki ali drugačni maniri. Ampak Ordinacija idej, ta besedna zveza zveni obetavno! Pa tudi vsestransko nadarjeni avtorici besedila, Poloni Ambrožič Bombek, sem predbralno nekako zaupala, saj je po izobrazbi novinarka, književno in knjižnično razgledana ter pohodnica po mnogih ustvarjalnih poteh. In res, kako lepo začenja pripoved: Bilo je pozno popoldne, bližal se je božični večer. Zunaj so se smejale snežinke, praznične luči so si mežikale nad ozkimi ulicami. Snežaki so oblekli najlepše puloverje in živali so okrasile svoje hlevčke. Hiške so se odele v piškotne parfume, pečice so tekmovale v pripravi najboljše večerje. Dnevne sobe so pripravljale modne piste za svetleče smrečice, ki vsako leto ob tem času zasijejo v prazničnih kolekcijah. Prav vsi v mestu so vznemirjeni pričakovali božič… Vabljivemu uvodu sledi zaplet, ko pospremi zobozdravnik Boris Bobek zadnjega pacienta iz ordinacije in je slišati nenavadne zvoke izpred ambulante. Kdo je hotel zasesti majhen parkirni prostor, boste morali prebrati sami, ker zgodba je kratka, prijazna in prijetno poučna in popolnoma nič praznično mučna, zapišem nekoliko hudomušno, saj je taka tudi zgodba. Ta ne skriva poduka o ustni higieni, negovanju zob in o prijetni izkušnji v zobozdravstveni ordinaciji. O slednjem, torej o prijetnem obisku zobozdravnika, generacije nekih davnih otrok iz prejšnjega tisočletja nismo bile vajene. Slikanico zelo priporočam dobrim decembrskim možem, saj je zraven vsebinsko strokovne odličnosti tudi ilustrativno privlačna. Zobozdravnica Petra Šterbenk je lepo izpeljala podobe in literarni prostor, sveže in ravno prav realistično ter nevsiljivo pravljično decembrsko. Slikanica je primerna za predšolske otroke in učence razredne stopnje in dobri možje bi jo lahko ponesli po vseh zobnih ambulantah za otroke po deželi. Bilo je že pozno na božični večer, ko se je zobozdravnik Boris vrnil domov k družini. »Kako to, da si tako pozen?« ga je vprašala žena. Nasmehnil se je: »Saj mi ne bi verjela, če bi ti povedal.« Pred spanjem je zgodbo povedal sinkoma… stran 10 petek z 16. decembra 2022 Ptuj z Goran Turnšek v Miheličevi galeriji Svojstvena estetika, ideje in koncept v fotografiji Od prvega decembra je v Miheličevi galeriji na ogled fotografska razstava Gorana Turnška, ptujskega umetnika, nekdanjega profesionalnega plesalca, ki se je preusmeril v fotografijo, ki živi in ustvarja v Amsterdamu na Nizozemskem že polnih 26 let. To je njegova prva samostojna razstava v tej ptujski galeriji, za to ima zanj še poseben pomen. Pred tem pa se je uspešno predstavil v širšem mednarodnem prostoru, za svojo fotografijo je prejel že več mednarodni nagrad. Eno zadnjih v Budimpešti leta 2019, na mednarodnem fotografskem tekmovanju Bifa, kjer so ga za serijo fotografij z naslovom Gospa Slana nagradili z bronasto medaljo. Zelo pomenljiva, predvsem pa z večjo sporočilnostjo, je bila tudi njegova razstava v času pandemije Lockdownlife v letu 2021. Prav posebno sporočilnost pa ima tudi razstava Potlačen spomin, je povedal direktor PMPO Aleksander Lorenčič. Kustosinja razstave je Stanka Gačnik, tudi avtorica kataloga, v katerem je avtor spremnega besedila Taco Hidde Bakker. Gre za fotografije avtoportretov, na katerih posnema svoja pokojna dedka in babico, ki sta si hišo zgradila v Zabovcih, ki je bila tudi filmska scena za Turnškovo fotografijo. Umetnik je življenje svojega dedka fotografiral na klasičen način s stojala s samosporžilcem in tako poudaril njegovo odtujenost in distancirano osebnost. Babičino življenje pa je ujeto na sodoben način v obliki selfija, saj je bila veliko bolj spontana in polna življenja. Skozi igrivo predstavo Turnšek na umetniški način raziskuje različne vplive starih staršev, Marije in Jakoba Emeršiča, in žalovanje ob njihovi izgubi. Ti dve seriji, ki sta zdaj prvič združeni v en sam projekt, prikazujeta tradicionalne vloge spolov, značilne za vaško življenje, in predstave o potlačenih spominih na osebni Foto: Črtomir Goznik V Miheličevi galeriji je na ogled fotografska razstava Gorana Turnška z naslovom Potlačen spomin. in kolektivni ravni. Za Turnška so predstave pred lastno kamero postale način preizkušanja identitete na ravni spola, družinskih odnosov in narodnosti (kot njegovi starši in stari starši je bil rojen v Jugoslaviji, ki je ni več), izhaja iz zapisa avtorja spremnega besedila kataloga ptujske razstave. Umetnik se je zahvalil za to izjemno priložnost, da se lahko s svojo fotografsko zgodbo predstavlja tudi v domačem okolju, s svojo svojstveno estetiko, idejami in koncepti v fotografiji, s katero je tudi med Ptujčani in ljubitelji fotografije vzbudil posebno zanimanje. Ob tej priložnosti je, ker še vedno rad pleše, tudi v fotografiji se osredotoča na ples pred kamero, zaplesal v krajši plesni predstavi Snežinka. Fotografska razstava Gorana Turnška, ki si jo bo mogoče ogledati še do 29. januarja 2023, je bila hkrati tudi zadnja razstava, ki so jo letos odprli v Miheličevi galeriji. Obiskovalcem so se zahvalili za dober obisk tudi med letom in jih povabili na dogodke v letu 2023, ki bodo še prav posebni. V letu 2023 namreč Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož praznuje svojo 130-letnico. MG Ptuj z Klementina Golija v Galeriji Luna Sodobne krajine kot upanje na pozitivno prihodnost Bogato in nadvse kakovostno razstavno leto so v Galeriji Luna sklenili z odprtjem razstave slikarke, grafičarke in oblikovalke Klementine Golja, ki se že več kot 30 let udejstvuje na slovenski umetniški sceni. V tem času je ustvarila svojstveno likovno govorico, v kateri združuje slikarstvo, grafiko in risbo. Doslej je razstavljala na 121 samostojnih razstavah, sodelovala na več kot 316 skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejela 17 nacionalnih priznanj in tri mednarodne nagrade. Živi in dela kot samostojna likovna umetnica v Kranju. „Več kot deset let razvija svoje slikarske serije, skozi katere vidimo napredek, tako slogovno kot pomensko. Na svojih delih najraje upodablja krajine,“ je povedala umetnostna zgodovinarka in kustosinja Doroteja Kotnik. To niso klasični pejsaži, podobe njenih krajin so bolj abstraktne, skozi njih Klementina govori o svojem osebnem stilu. Simbolni artefakti, ki so del teh abstraktnih pejsažov, izhajajo iz umetničine notranjosti, ki spominjajo na prstne odtise ali pa organske forme letnic dreves. Na ptujski razstavi se umetnica predstavlja z deli iz različnih ciklov, od serije Korak do neba do najnovejšega, ki je že nadgradnja prejšnjega. Medtem ko je bila kompozicija slike prej razdeljena na tri horizontalne plane, se v najnovejšem ciklu osrednji motiv razširi na celotno delo. Sodobne krajine navdajajo s spokojnostjo in navdihujejo z upanjem na pozitivno prihodnost, proti kateri strmimo danes. Barvni kolorit s poudarkom na zemeljskih tonih z opečnato rdečo in umazano belo pa je obogatila z nekaj nebesno modre barve. Umetnica se je zahvalila za povabilo, da lahko razstavlja v tej ptujski galeriji, ki jo je zelo navdušila, pred tem je ni poznala. V tako prelep prostor ni težko postaviti svojih del. Galerija je izdala tudi lep katalog, ki spremlja razstavo, za katero je izbrala dela, ki so po njeni oceni najbolj uspela, ki so v bistvu tudi neka prelomnica v njenem opusu. “Za vsa dela je značilna ta Naj bodo dobre zgodbe še naprej vaše spremljevalke! Liljana Klemenčič Foto: Črtomir Goznik V Galeriji Luna razstavlja slikarka, grafičarka in oblikovalka Klementina Golija. moja črna ekspresivna risba, ki jo gojim že od akademije. To je neka stalnica. Vse slike so v mešani tehniki, akril in koža na platno, nekaj del pa je tudi na papirju,“ pa je izpostavila Klementina Golija. Ptujčani in drugi ljubitelji umetnosti si bodo to izjemno razstavo, ki je tudi odkupne narave, lahko ogledali do 21. januarja 2023. Njen lastnik Silvo Ambrož, ki je razstavo tudi odprl, je nadvse zadovoljen, da gostijo vrhunske domače in tuje umetnike, ki na Ptuj privabljajo tudi številne slikarske in druge umetniške sopotnike razstavljavcev, kar je še posebej veselo in navdihujoče za samo galerijo. Zahvalil se je vsem zvestim obiskovalcem galerije. V sklopu Ptujske pravljice pa bodo 17. decembra pripravili tudi voden ogled po razstavi Klementine Golija, na kateri pričakujejo tudi družine z otroki, tudi stare starše z vnuki, saj bodo gostili tudi ptujsko umetnico Tjašo Čuš, ki bo mlade obiskovalce razveselila s poslikavami obraza. Po razstavi pa bo sicer njihove starše in stare starše vodila umetnostna zgodovinarka in kustosinja Doroteja Kotnik. MG Štajerski TEDNIK petek, 16. 12. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki petek z 16. decembra 2022 11 Kidričevo z 50 let otroške folklorne skupine OŠ Cirkovce Na cirkovški šoli pleše kar 100 otrok Na OŠ Cirkovce že vrsto let ohranjajo bogato kulturno dediščino folklore. Po petih desetletjih je zanimanje med mladimi za tovrstni ples še vedno zelo veliko. Otroška folklorna skupina letos šteje več kot 100 mladih plesalcev, kar je tretjina vseh otrok tamkajšnjega vrtca in osnovne šole. Svoje plesno znanje so prikazali na osrednji prireditvi ob praznovanju 50-letnice. Otroška folklorna skupina v OŠ Cirkovce deluje od leta 1971 in je ena prvih tovrstnih skupin v Sloveniji. Ustanovila sta jo Anton Brglez, vodja FS Vinko Korže Cirkovce, in takratni ravnatelj Alojz Knafelc, in sicer kot podmladek že odrasle uveljavljene skupine. Na ta način jim je uspelo mladim približati folkloro; veliko plesalcev ob zaključku osnovne šole nadaljuje s plesanjem ravno pri odrasli folklorni skupini, kar je bil tudi glavni cilj ustanoviteljev. Plesalcev jim tako vse do danes še ni zmanjkalo, saj mnogi že od zgodnjega otroštva spremljajo zgodbe svojih staršev, sosedov ali starejših otrok o tem, kako veselo je pri folklori. V petdesetih letih delovanja je skupina sodelovala na številnih prireditvah doma in v tujini, glas domače vasi pa je ponesla tudi čez mejo (Avstrija, Italija, Hrvaška, Makedonija, Foto: Saša Urih Mladi plesalci so s petjem in plesom navdušili občinstvo. Turčija, Bosna in Hercegovina …). Velikokrat se je uvrstila na državna srečanja otroških folklornih skupin, kar jo uvršča med najboljše in najprepoznavnejše v Sloveniji. Ohranjanje otroških oblačil preteklega časa Foto: Saša Urih Na svečani prireditvi ob 50-letnici so nastopile vse štiri plesne skupine. Mladi folkloristi so največji promotorji kraja in občine Plesalci folklorne skupine so ime Cirkovc, Kidričevega pa tudi Slovenije s svojimi gostovanji in nastopi ponesli po vsej Sloveniji in v mnoge dele Evrope. Dvakrat so obiskali mednarodni otroški festival v Ankari v Turčiji, pa tudi festivale na skrajnem jugu Italije, v Salzburgu v Avstriji, v Skopju v Makedoniji, na Hrvaškem v Zagrebu, Varaždinu, Kutini in Jelenju. Nastopali so tudi na otroškem Folkartu festivala Lent. Zadnja leta so redni gostje Otroškega folklornega festivala v mestu Ugljevik v Bosni in Hercegovini. S svojimi nastopi folklorniki prispevajo k prepoznavnosti domačega kraja in občine ter neštetokrat polepšajo najrazličnejše prireditve. Plesalci imajo oblečena prav taka oblačila, kot so jih nosili otroci v šolo ali k maši pred stotimi leti. S pomočjo etnologinje so namreč pred leti izvedli raziskavo o oblačilni kulturi otrok. Tako so nastala nova, starostni stopnji otrok primerna oblačila, v katerih se plesalci dobro počutijo. Otroške folklorne skupine so namreč nekoč bolj posnemale odrasle, v zadnjem obdobju pa se delo v njih usmerja na ohranjanje otroških iger in običajev. »Da se danes vse štiri skupine folkloristov lahko predstavijo v Štiri otroške folklorne skupine Na cirkovški šoli letos delujejo štiri plesne skupine: predšolska skupina iz vrtca, skupina prvega in drugega razreda, mlajša otroška folklorna skupina (3., 4. in 5. razred) ter starejša otroška folklorna skupina (6., 7., 8. in 9. razred). Skupaj na OŠ Cirkovce pleše kar 100 otrok in učencev. Zadnjih nekaj let skupino vodita Milada Skuber, ki je prevzela starejše osnovnošolce, in Metka Kaiser z mlajšo skupino, predšolske otroke pa vodi Monika Šešo. tradicionalnih oblačilih, gre velika zasluga sponzorjem in šolskemu skladu, ki skozi vsa leta prispeva sredstva za nakup blaga, saj otroci oblačila hitro prerastejo, v skupine pa se vključuje vedno več otrok, ki jih je treba primerno obleči. V preteklih letih smo skupaj s Prosvetnim društvom Cirkovce sodelovali v programu razvoja podeželja LAS – Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah ter dve skupini folklornikov tudi primerno obuli,« je povedala Ivanka Korez, ravnateljica OŠ Cirkovce, ki se zaveda pomena otroške folklorne skupine, preko katere je šola še tesneje povezana s svojim okoljem in njegovimi ljudmi. Ob jubileju je mladim plesalcem vse dobro zaželel tudi župan Anton Leskovar. Estera Korošec Podravje z Decembrska gneča v fotografskih studiih Slovenija z Pošta neprevzetih pošiljk ne prodaja Telefoni in računalniki ugasnejo, razvita fotografija ostaja Če pošiljke ne prevzamete, jo uničijo Božično fotografiranje – za nekatere dolgoletna tradicija, za druge sledenje trendom, ki stane od nekaj deset do 100 evrov in več. Cena je odvisna od velikosti in števila razvitih ter obdelanih digitalnih fotografij. Ponudnikov je veliko, a dela fotografom kljub vse večji konkurenci ne zmanjka. Fotografski studii z večletno tradicijo, posamezni fotografi (tudi tisti, ki računov ne izdajajo) že novembra ovijejo prostor v božično zgodbo. Okrašeno drevesce, kamin, idilična zasnežena pokrajina … domišljija, kako pričarati zimsko in praznično idilo, nima meja. V središču kulise pa smejoče se družine, otroci, pari, hišni ljubljenčki. Ključno pa je, da nastanejo fotografije, ki ostanejo in postanejo del družinskih albumov, pristanejo na steni, spet drugi jih obesijo na zid družbenega omrežja … A če se nam na prvi pogled zdi, da je božično fotografiranje neki trend z zahoda, Vlado Čuš iz Foto Olimpic – Kosi pravi, da gre za dolgoletno tradicijo, tudi Tadej Tement iz Foto Tement meni, da je družinsko božično fotografiranje razširjeno po vsem svetu. Povpraševanju pa skušajo fotografi odgovarjati z domiselno pripravo scen, ki bi se pomembno razlikovala od leta do leta ter seveda od konkurence. Čuš je dejal: »V zadnjih letih je poleg studijskega fotografiranja popularno fotografiranje na prostem, na mestnem trgu pred okrašeno smreko in Božičkom.« Ponudbe in konkurence Decembra bodo poštarji razdelili enormno količino paketov. Med več tisoči bo kar nekaj takšnih, ki nikoli ne bodo dosegli naslovnika oz. bodo nedostavljivi. Preverili smo, kaj Pošta Slovenije stori z njimi. Je res možno poceni kupiti telefone, sesalce, oblačila ipd.? Foto: ČG Neprevzete pošiljke shranijo za leto dni. Foto: Foto Tement Tadej Tement iz Foto Tement pravi, da mnogi fotografije podarijo, saj gre za unikatno darilo s posebno vrednostjo. je vse več, a večje je tudi povpraševanje, pravi. »Računalnik in telefon, ki sta običajno shramba naših spominov, se lahko pokvarita, razvita fotografija pa ostane. Na Japonskem in v Ameriki zaznavajo velik trend razvijanja posnetih fotografij, ravno zaradi minljivosti elektronskih medijev. Neprecenljiva škoda namreč nastane, če ostaneš brez foto arhivskih spominov na najbližje in pomembne življenjske trenutke.« Tadej Tement pa je dejal, da mar- sikatera stranka pove, da če se ne fotografira v fotografskem studiu, ostane brez fotografij. »Fotografi pa poskrbimo, da so na fotografiji vse osebe in da dobro izgledajo, namreč vsi smo radi čim lepši na fotografijah. Priznati pa je treba, da so k popularnosti fotografij pripomogla tudi družbena omrežja.« Eden izmed razlogov, da se številni odpravijo k fotografom, je torej ustvarjanje trajnih spominov, spet drugi fotografije ob praznikih podarijo. »Fotografije so posebno darilo v današnjem času, ko mnogi več ne vedo, kaj podariti. Sicer pa so v trendu vsa družinska fotografiranja, tako studijska kot na terenu, še posebej zaželeno je fotografiranje novorojenčkov, nosečnic …,« je še dejal Tement. Tudi Nina iz Foto Difera je zadovoljna z letošnjim odzivom strank. »Prevladujejo sicer mlade mamice, a tudi stari starši z vnuki so pogoste stranke, vse pa imajo enak cilj, ustvariti spomine.« Mojca Vtič V primeru izgube pošiljke je postopek jasen. Pošiljatelj mora v roku treh mesecev po oddaji pošiljke vložiti reklamacijo. To velja za notranji promet, medtem ko je v mednarodnem prometu rok pol leta. Poškodbo ali izgubo pošiljke je najbolje reklamirati takoj oz. najkasneje v 30 dneh od dostave na najbližji pošti. Pred časom o se na spletu pojavili oglasi, da je možno od Pošte Slovenije odkupiti vsebino paketov, ki so se zgubili ali ostali neprevzeti. Izkazalo se je, da je šlo za spletni nateg. Primerov, ko je pošiljka poslana z odkupnino, nato pa je ne prevzameta ne naročnik ne pošiljatelj, ni veliko. Pošta Slovenije je z nedostavljivimi pošiljkami dolžna ravnati v skladu z Zakonom o poštnih storitvah: »Če poštne pošiljke ni mogoče dostaviti naslovniku, in tudi ni mogoče ugotoviti kdo je pošiljatelj, izvajalec na poštni pošiljki o tem napiše uradni zaznamek in jo shrani za eno leto od dneva zaznambe.« Po poteku navedenega roka se taka poštna pošiljka zaprta komisijsko uniči. V nobenem primeru jih torej ne prodajajo kot to v nekaterih primerih (zaplenjene stvari) stori Finančna uprava RS. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 16. 12. 2022 Črna kronika 12 COLOR CMYK stran 12 petek z 16. decembra 2022 Podravje z Živilski trgovci umikajo pirotehniko iz prodaje Pirotehnika je nevarna, še posebej tista s črnega trga Prestop v novo leto poleg pokov penin spremljajo tudi poki pirotehničnih izdelkov. Policija že leta opozarja na nevarnost rabe pirotehničnih izdelkov, še posebej kupljenih na črnem trgu in brez ustreznih certifikatov. »Če se uporabi pirotehničnih izdelkov ne morete upreti, jih uporabljajte tako, da to drugih ne moti in ne ogroža,« svetujejo policisti. Mnogim državljanom je uporaba pirotehničnih izdelkov neprijetna in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti, spet drugi si prazničnega časa brez pokov in svetlobnih efektov ne znajo predstavljati. Uporaba pirotehničnih izdelkov, iz kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 1. januarja, prodaja petard, svetlobnih in dvojnih petard pa je v celoti prepovedana. Prepovedana je njihova uporaba in posest, vendar se kljub vsem ukrepom in negativnim posledicam še vedno uporabljajo. Eden izmed razlogov je tudi ta, da prodaja in uporaba teh izdelkov v sosednjih državah (npr. Italija, Avstrija, Hrvaška) ni prepovedana. To so izdelki, ki so po mnenju javnosti tudi najbolj moteči med vsemi pirotehničnimi izdelki, vsebujejo pa večjo količino eksplozivnih snovi, zaradi česar povzročajo več hrupa. Če posameznik uporabi ali poseduje petardo, je predpisana globa v višini od 400 do 1.200 evrov. Ob tem pa je prepovedana predelava, lastna izdelava ali preprodaja pirotehničnih izdelkov. »Lani smo zasegli 12.495 kosov prepovedanih pirotehničnih izdelkov. Največje nevarnosti izhajajo iz necertificiranih pirotehničnih izdelkov, saj ne izpolnjujejo predpisanih standardov za takšne izdelke, kot sta količina in kakovost polnjenja PI, ki posledično vpliva na čas vžiga (zakasnitev vžiga ali predolg čas do detonacije PI). Poleg tega je tu treba omeniti še objestnost in predrznost posameznika pri uporabi takšnih izdelkov,« so sporočili iz policije. Nadalje ugotavljajo, da je največ poškodb ravno pri rabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa oziroma so bili kuplje- Število telesnih poškodb v letih 2017–2021 Policijska uprava PU Celje PU Koper PU Kranj PU Ljubljana PU Maribor PU Murska Sobota PU Nova Gorica PU Novo mesto Št. poškodb 7 2 5 6 10 1 0 0 Vir: Policija V petih letih je bilo po podatkih Policije poškodovanih 31 oseb, od tega devet huje. ni na črnem trgu. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe, moti živali in onesnažuje okolje. Lani je bilo zaradi rabe pirotehnike poškodovanih sedem oseb, leto prej, ko ni bilo zborovanj na prostem in je bila tudi prepovedana prodaja pirotehničnih izdelkov, poškodb ni bilo, pred tem pa okrog osem poškodb letno. Pri lahkih telesnih poškodbah prevladujejo poškodbe obraza, oči in rok (opekline), pri hudih telesnih poškodbah pa amputacije prstov, dlani, poškodbe obraznih kosti, izguba vida. iz trgovske verige. Pobudo za ukinitev prodaje naj bi podali tako kupci kot zaposleni. Iz Mercatorja so sporočili, da so že leta 2009, kot prvi med trgovci, sklenili, da ob koncu leta ne bodo prodajali pirotehnike. »Čez nekaj let smo nato zaradi povpraševanja kupcev izdelke predvsem s svetlobnimi učinki ponovno prodajali omejen čas ob koncu leta in v skladu z zakonskimi omejitvami. Zadnjih nekaj let pa pirotehničnih sredstev ne prodajamo, saj si vedno manj Foto: Črtomir Goznik Uporaba petard je prepovedana, za kršitev je predpisana globa v višini od 400 do 1.200 evrov ljudi želi glasnega pokanja, mnoge pa to celo zelo moti, poleg tega vznemirja ter plaši živali.« Pirotehničnih izdelkov ne bodo prodajali niti v Tušu, prav tako ne v Hoferju in Sparu, kjer so že lani sprejeli tovrstno odločitev. V trgovinah Ja- ger bo pirotehnika še na voljo. Medtem ko so se živilski trgovci, ki so pirotehniko na police postavili pred prazniki, prodaji odrekli, v Živexu, kjer imajo dolgoletno tradicijo prodaje in s tem vrsto izkušenj, prodaji pirotehničnih izdel- Foto: Črtomir Goznik Prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja. Ostali pirotehnični izdelki se lahko uporabljajo in prodajajo skozi celo leto, razen petard, svetlobnih in dvojnih petard. Ako se zmrzlina grudna ne otaja, še prosinca hujši mraz postaja. Vsaka nesreča je odveč, še posebej tista, ki jo je mogoče preprečiti. A dobronamerna opozorila pogosto naletijo na gluha ušesa. Martin Bučar, 20-letnik iz okolice Šentjurja, je decembra leta 2016 prižgal petardo s 75 grami smodnika. V trenutku je počila, Bučar pa je ostal brez obeh dlani. Danes nosi protezi, ima težave s sluhom in vidom. Zato poziva mlade in starejše, naj ne mečejo petard ter naj grejo raje na lučke v mesto. V zadnjih petih letih se je namreč poškodovalo 31 oseb, od tega je bilo kar 14 mladoletnikov, osem celo mlajših od 13 let. Št. poškodb 8 6 17 Vir: Policija Sicer pa na notranjem ministrstvu ugotavljajo, da se je konec leta 2019 prodalo bistveno manj pirotehničnih izdelkov kot v prejšnjih letih. Pred leti je bilo mogoče kupiti t. i. baterije in rakete na vsakem koraku, skorajda ob nakupu kruha, do danes je veliko trgovcev prodajo tovrstnih izdelkov prenehalo. »V Lidlu Slovenija bomo že četrto leto praznovali brez poka, kar pomeni, da tudi letos v naši ponudbi ne bo pirotehnike,« so odgovorili 14-letnik ostal brez rok Starost Do 13. leta Od 14. do 17. leta 18 let in več V času med 2017 in 2021 poškodovalo 14 oseb, mlajših od 18 let, in 17 oseb, starejših od 18 let. Živilski trgovci izpraznili police s pirotehniko Foto: UKC Lj Poškodbe po starostnih skupinah kov s svetlobnim učinkom ostajajo zvesti. »V 15 letih, odkar delam v Živexu, še nisem slišal, da bi kupci imeli težave s pri nas kupljeno pirotehniko. Prodajamo samo to, kar je po zakonu dovoljeno, kar ima ustrezen certifikat,« je izpostavil poslovodja ptujskega Živexa Robert Hozjan. O prodaji izdelkov v letošnjem letu težko govori, saj se praviloma povpraševanje poveča šele nekaj dni pred novim letom. »Žalosti pa me, da se venomer decembra naredi antireklama pirotehniki in se ljudi prestraši. Problematična je pirotehnika, kupljena na črnem trgu, pri nas kupci prejmejo račun, pirotehniko pa prodajamo za to usposobljeni prodajalci.« Dominik Pizzoni, prav tako iz Živexa, pa je dodal: »S pirotehniko, ki jo prodajamo mi in drugi trgovci, se še ni zgodil niti en primer poškodbe. Zgodi se venomer s pirotehničnimi izdelki, ki se ne smejo prodajati.« Mojca Vtič Danes bo oblačno, občasno bo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 3, na Primorskem od 6 do 9, najvišje dnevne od 1 do 5, na Primorskem do 12 °C. OBETI V noči na soboto se bo meja sneženja ponekod spustila do nižin, na Primorskem bo zapihala burja. Napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 16. 12. 2022 COLOR CMYK Strelstvo Med nagrajenci Urška Kuharič in SD Kovinar Ormož Stran 14 Nogomet Nekdanji član Drave prva zimska okrepitev Kopra Stran 14 stran 13 Šport Namesto v državni proračun lokalnim klubom in društvom Stran 16 Judo Judoisti Drave tretji v 2. ligi Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Športnik leta 2022 Čeh v izjemni konkurenci na tronu nasledil Pogačarja Kristjan Čeh iz Podvincev je slovenski športnik leta 2022, tako so v glasovanju določili člani Društva športnih novinarjev Slovenije. Gre za izjemen uspeh člana Atletskega kluba Ptuj, ki je prestižno nagrado prejel v konkurenci izjemnih šampionov, za njim so se namreč zvrstili Tadej Pogačar (prvi na svetovni kolesarski lestvici), Žan Kranjec (dobitnik medalje na zimskih olimpijskih igrah), Luka Dončič (član najboljše peterke lige NBA v sezoni 2021/22) ter Tim Gajser (svetovni prvak v motokrosu razreda MXGP). Športniki leta v samostojni Sloveniji: „Še pred nekaj leti si nisem mislil, da bi lahko tako hitro osvojil to nagrado, tudi takrat še ne, ko sem pred dvema letoma osvojil nagrado za najperspektivnejšega športnika leta v Sloveniji. Občutki so seveda zelo Vrstni red v glasovanju športnik leta 2022: - športnik leta: 1. Kristjan Čeh 2. Tadej Pogačar 3. Žan Kranjec 4. Luka Dončić 5. Tim Gajser 6. Tim Mastnak 7. Darko Jorgić 8. Benjamin Savšek 9. Luka Potočar 10. Toni Vodišek 11. Josip Iličič Foto: Črtomir Goznik Dobitniki prestižnih priznanj športnik in športnica ter ekipa leta v Sloveniji za leto 2022: Timi Zajc, Kristjan Čeh, Urša Bogataj, Peter Prevc in Zoran Zupančič, trener Nike Križnar. 174 točk 141 119 93 60 23 19 11 6 5 3 - športnica leta: 1. Urša Bogataj 2. Janja Garnbret 3. Nika Križnar 4. Gloria Kotnik 5. Tina Šutej 6. Anja Osterman 7. Ema Kozin 8. Ajda Novak Jekaterina Vedenejeva Anka Pogačnik Pia Babnik 231 219 85 59 32 20 4 1 1 1 1 - ekipa leta: 1. smučarski skoki 61 (mešana smučarska skakalna ekipa Nika Križnar, Urša Bogataj, Peter Prevc, Timi Zajc) 2. odbojka 40 (moška odbojkarska reprezentanca Slovenije) 3. smučarski skoki 7 (moška smučarska skakalna ekipa Peter Prevc, Cene Prevc, Timi Zajc, Lovro Kos) - fair play: Polona Klemenčič in Ula Hafner - najobetavnejša mlada športna osebnost: Pia Babnik - priznanje DŠNS: Bogdan Gabrovec dobri, ko pa pogledam imena, ki so za mano, se zavedam, da sem moral narediti zelo dobro sezono. Konkurenca v športu v Sloveniji je izjemna, verjetno je bilo težje premagati njih, kot pa osvojiti naslov svetovnega prvaka,“ je na odru Gallusove dvorane v Cankarjevem domu v smehu dejal Kristjan Čeh. Na vprašanje voditelja o primerjavah z albatrosom ali kondorjem (zaradi razpona rok, op. a.) je dejal: „Ne, rajši imam primerjave s Supermanom!“ »Na treningih mi gre za zdaj bolje kot lani« Neposredno po prireditvi je Kristjan na odru Gallusove dvorane podal še nekaj zanimivih odgovorov. Po Dejanu Zavcu si drugi Ptujčan na vrhu izbora Športnika leta. K. Čeh: „Dejana vsi poznamo, tudi sam sem kot otrok spremljal njegove borbe. Ponosen sem, da sem naslednji v tej vrsti, ki prihajam iz okolice Ptuja.“ Zadnji atlet na tem mestu pa je bil Primož Kozmus, v letih 2007 do 2009. K. Čeh: „Za zdaj sem na dobri poti, da se približam njegovim dosežkom in znova povzdignem slovensko atletiko proti svetovnemu vrhu. Tega ne čutim kot breme, saj sta mi atletika in treniranje za zdaj v veselje in uživam v tem, kar delam. Z veseljem bom vlekel 'slovenski atletski voz' naprej tudi v prihodnje.“ Veliko si že dosegel v svoji karieri: kaj te najbolj žene k uspehom? K. Čeh: „Sam še niti približno ne čutim, da sem že kaj velikega dosegel v metu diska. Želja je svetovni rekord, ki je najstarejši izmed vseh atletskih disciplin, pa olimpijski in evropski naslov, polno je še drugih rekordov … Pred mano je še ogromno izzivov.“ Kakšni so načrti za naslednjo sezono? K. Čeh: „V prvi vrsti me čaka branjenje naslova svetovnega prvaka, tokrat bo SP v Budimpešti. Zagotovo bo težje braniti vse lovorike, če pa bom uspehe ponovil, bom zelo zadovoljen.“ Kaj ste v pripravah opravili doslej? K. Čeh: „Za mano sta približno dva meseca treningov, večino sem opravil v Estoniji, zadnji del pa v Splitu. Po mojem občutku gre za zdaj vse boljše kot lani, s čimer sem seveda zelo zadovoljen.“ Urša Bogataj, mešana ekipa v smučarskih skokih, Pia Babnik … V lanskem izboru so bili najboljši Tadej Pogačar, Janja Garnbret in košarkarska reprezentanca Slovenije, letos pa so jih ob Čehu nasledili smučarska skakalka Urša Bogataj v Obrazložitev nagrade Športnik leta 2022 za Kristjana Čeha Kristjan Čeh bi v letu 2022 težko še bolj prevladoval v metu diska. Nastopil je na 21 tekmah in vpisal kar 19 zmag. Ko ni zmagal, je bil enkrat drugi in enkrat tretji. Izstopajočih dosežkov je kar nekaj, na prvem mestu zagotovo naslov svetovnega prvaka. Tako je 19. julija v Eugenu v ZDA zmagal z rekordom prvenstev 71,13 m. Njegov državni rekord je še za 13 centimetrov boljši, dosegel ga je na mitingu diamantne lige maja v Birminghamu. Tudi v tem tekmovanju je bil zmagovalec sezone. Vsemu omenjenemu lahko dodamo še srebrno medaljo na evropskem prvenstvu. In če vemo, da je to njegov drugi najslabši rezultat v tej sezoni, potem je jasno, da je bil Kristjan Čeh letos na povsem drugi ravni kot njegovi konkurenti. Ker je pri 23 letih še vedno športni mladenič, se cilj postaviti svetovni rekord v metu diska ne zdi prav nič pretiran. konkurenci deklet in mešana ekipa v smučarskih skokih. Za najobetavnejšo mlado športno osebnost je bila izbrana golfistka Pia Babnik, nagrado za fair play pa sta prejeli biatlonki Polona Klemenčič in Ula Hafner. Urša Bogataj je pri dekletih prejela 231 točk za dve zlati kolajni na OI v Pekingu, posamezno in na mešani ekipni tekmi, tretja je bila tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala. „V bistvu sem zelo vesela. Nikoli v prejšnjih letih nisem mislila, da bi mi lahko to kdaj uspelo. Zelo sem vesela, da sem lahko del takšnih profesionalnih športnikov,“ je bila po podelitvi zadovoljna Bogatajeva in izpostavila, da si bo najbolj zapomnila olimpijske igre. V glasovanju ji je sledila Janja Garnbret (219), trikratna evropska prvakinja v športnem plezanju in skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Tretja Gajser šele na petem mestu V ožjem izboru za športnika leta je bil tudi Tim Gajser, svetovni prvak razreda MXGP v motokrosu. Kar nekoliko presenetljivo je končal šele na 5. mestu. S tem se nikakor ne strinjajo njegovi navijači, ki so mu na družabnih omrežjih namenili številne besede podpore. »Za nas si športnik leta ti, pa ne samo letos, ampak že nekaj let,« so bili najpogostejši komentarji. 1991: Franci Petek (smučarski skoki) 1992: Rajmond Debevec (streljanje) 1993: Igor Majcen (plavanje) 1994: Jure Košir (alpsko smučanje) 1995: Iztok Čop (veslanje) 1996: Andraž Vehovar (kajak/kanu) 1997: Primož Peterka (smučarski skoki) 1998: Primož Peterka (smučarski skoki) 1999: Gregor Cankar (atletika) 2000: Rajmond Debevec (strelstvo) 2001: Andrej Hauptman (kolesarstvo) 2002: Aljaž Pegan (gimnastika) 2003: Dejan Košir (deskanje na snegu) 2004: Vasilij Žbogar (jadranje) 2005: Mitja Petkovšek (gimnastika) 2006: Matic Osovnikar (atletika) 2007: Primož Kozmus (atletika) 2008: Primož Kozmus (atletika) 2009: Primož Kozmus (atletika) 2010: Dejan Zavec (boks) 2011: Peter Kauzer (kajak na divjih vodah) 2012: Anže Kopitar (hokej na ledu) 2013: Peter Prevc (smučarski skoki) 2014: Peter Prevc (smučarski skoki) 2015: Peter Prevc (smučarski skoki) 2016: Peter Prevc (smučarski skoki) 2017: Goran Dragić (košarka) 2018: Luka Dončić (košarka) 2019: Primož Roglič (kolesarstvo) 2020: Primož Roglič (kolesarstvo) 2021: Tadej Pogačar (kolesarstvo) 2022: Kristjan Čeh (atletika) je bila še druga smučarska skakalka Nika Križnar (85), ki je navdušila z bronom na OI med posameznicami in zlatom na mešani ekipni tekmi ter drugim mestom v skupnem seštevku svetovnega pokala. Na mešani ekipni tekmi sta na OI poleg Nike Križnar in Urše Bogataj skakala tudi Peter Prevc in Timi Zajc, z 61 glasovi pa je četverica postala ekipa leta. Nagrado za najobetavnejšo mlado športno osebnost je domov odnesla 18-letna golfistka Pia Babnik, ki je v letu 2022 nase opozorila s tretjim mestom na prvem turnirju major v ZDA. Društvo športnih novinarjev (DŠNS), ki izbor pripravlja že skoraj pet desetletij in pol, je predsedniku Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdanu Gabrovcu, ki se mu je 16. decembra iztekel drugi štiriletni mandat, izreklo zahvalo za opravljeno delo in dobro sodelovanje. Na proslavi so se spomnili tudi velikanov iz prvega obdobja samostojne Slovenije, ki so tudi podelili priznanja naslednikom. Med nekdanjimi izjemnimi športniki so bili na odru atletinja Brigita Bukovec, veslač Iztok Čop, kajakaš Andraž Vehovar, rokometaša Tanja Polajnar in Rolando Pušnik, skakalec Franci Petek, telovadec Lojze Kolman in košarkarja Sabina Felc ter Peter Vilfan. Pred podelitvijo je predsednik države Borut Pahor v predsedniški palači pripravil svoj zadnji sprejem za športnike v svojem mandatu. Jože Mohorič, sta Štajerski TEDNIK petek, 16. 12. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih 14 stran 14 petek z 16. decembra 2022 Strelstvo z Razglasitev najboljših – Strelec leta 2022 Rokomet z Jeruzalem Ormož Med nagrajenci Urška Kuharič in SD Kovinar Ormož Do točk še na tretjem Strelska zveza Slovenije je v zaporednem gostovanju? Panonski vasi v Moravskih Toplicah minuli četrtek razglasila najboljše strelke in strelce ter najboljše društvo leta 2022. Podeljene so bile tudi bronaste, srebrne in zlate plakete za športne dosežke in organizacijsko delo. Prestižno lovoriko najboljšega strelca leta 2022 je drugič zapored osvojil pištolski strelec Jože Čeper, član Strelskega društva Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem. V ženski konkurenci je osmič doslej v članski konkurenci naziv najboljše strelke leta osvojila trikratna olimpijka in članica SD Olimpija Živa Dvoršak. Z dodatnimi štirimi naslovi v mladinski konkurenci je to že njena dvanajsta lovorika najboljše strelke leta. Prestižno lovoriko za najboljše strelsko društvo leta 2022 je petnajstič doslej osvojilo Strelsko društvo Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem. Urški Kuharič zlata plaketa, moška in ženska članska ekipa SD Kovinar Ormož z novima rekordoma Po odlični sezoni je bila med osvajalkami visokih priznanj SZS tudi Foto: Strelska zveza Slovenije Urška Kuharič in Stiven Vočanec sta prejela zlato in bronasto plaketo SZS za izjemne dosežke v letu 2022. ormoška strelka Kovinarja Urška Kuharič, ki je prejela zlato plaketo za izjemne dosežke: 6. mesto s puško v trojnem položaju na 300 m na SP v Kairu, za 4. mesto v mešanih parih v trojnem položaju na 300 m in za 7. mesto v trojnem položaju na 300 m na EP v Zagrebu, za 6. mesto z zračno puško na EP 10 m v Hamarju, za 13. mesto s puško na 50 m v trojnem položaju na EP v Vroclavu, za 1. mesto na svetovnem pokalu v ekipni tekmi trojnega položaja na 50 m, za 8. mesto na svetovnem pokalu s puško na 50 m v trojnem položaju in za nov državni rekord med članicami s puško na 300 m v trojnem položaju. Kuharičeva je po odlični sezoni v letu 2021 tudi v letu 2022 izboljševala svoje najboljše dosežke na vseh največjih tekmovanjih v sezoni in z velikim zadovoljstvom sklenila sezono 2022. Visoko motivirana in dobro pripravljena tako Kuharičeva pričakuje začetek predolimpijske sezone v letu 2023. Bronasto plaketo za dva nova nacionalna ekipna državna rekorda v letu 2022 sta prejeli tudi ormoški ekipi Kovinarja v kategoriji člani s puško v trojnem položaju na 50 m, v postavi Tadej Horvat, Stiven Vočanec in Žan Tomažič, z rezultatom 1581 krogov, ter članice s puško v trojnem položaju na 50 m, v postavi Urška Kuharič, Nuša Žnidarič in Petra Vernik, z rezultatom 1655 krogov. V nedeljo, 18. decembra, bodo Ormožani odigrali zadnjo tekmo državnega prvenstva v letu 2022, ob 19.00 bodo gostovali v pri Riku Ribnici. Ta je pred kratkim dosegla izjemen uspeh z uvrstitvijo v 4. krog (osmino finala) evropskega Pokala EHF, kjer bodo igrali z norveško ekipo Runar Sandeord. Ribničani so v zadnjih desetih dneh odigrali kar štiri tekme, dve v državnem prvenstvu in dve v Evropi. „Sami se dobro spominjamo, kakšne fizične posledice so nam pustili nastopi v evropskem tekmovanju, zato bo prav zanimivo videti, v kakšnem stanju bo Ribnica v nedeljo igrala proti nam. Zagotovo bo pri igralcih Ribnice prisotna utrujenost in upam, da bomo to znali dobro izkoristiti. Na zadnjih dveh gostovanjih smo osvojili tri od štirih točk, po tej poti želimo nadaljevati tudi v Ribnici. Če pogledamo na lestvico, je Ribnica (4. mesto) pred tekmo z nami (8.) v vlogi favorita, ampak se mi zdi, da imamo res dobro izhodišče za presenečenje. Trenirali smo dobro, nasprotnika smo dodobra analizirali in preučili, sedaj bo treba le še odigrati na svojem nivoju,“ je o pričakovanjih pred gostovanjem v Ribnici povedal trener Saša Prapotnik. Ormožane po nedeljski tekmi čaka še pokalno srečanje v Črnomlju. Odigrano bo v petek, 23. decembra, po njem pa bodo igralci Ormoža in njihov strokovni štab odšli na počitnice. „Kako dolge bodo počitnice, bo odvisno od rezultata proti Ribnici in Črnomlju. Ekipi sem ob dobrih rezultatih obljubil nekoliko daljše počitnice, do 9. januarja, ob slabih jih zbor čaka 3. januarja. Kot vidite, se velja potruditi,“ je še o premoru, kratkem ali malo daljšem, pred nadaljevanjem drugega dela prvenstva povedal Prapotnik. Uroš Krstič Simeon Gönc Judo z Judo klub Drava Ptuj Judoisti Drave tretji v 2. ligi Foto: Črtomir Goznik Saša Prapotnik Nogomet z 1. SNL Nekdanji član Drave prva zimska okrepitev Kopra Foto: arhiv Judo kluba Drava Ptuj Članska ekipa Judo kluba Drava Ptuj pred dvobojem z Olimpijo V 2. slovenski judo ligi so nastopile ekipe ptujske Drave, ljubljanske Olimpije, kranjskega Triglava in mariborskega Apolona. V izjemno izenačenih dvobojih so z nekoliko več športne sreče na koncu slavili tekmovalci Apolona. Drugo mesto je pripadlo Olimpiji, tretje mesto pa Dravi. Ptujčani so proti Olimpiji nadoknadili zaostanek 0:2 po prvih dveh borbah. V nadaljevanju so bili v vsaki borbi blizu zmage, a je na koncu v zadnji borbi Matjaž Vrhovnik s tesno zmago nad Damirjem Amižičem zagotovil zmago Olimpiji. Proti Triglavu so dravaši izgubljali že z 0:3, potem pa naredili velik preobrat in z zaporednimi zmagami Luke Perkoviča, Andija Karamete, Urbana Kuharja in Damirja Amidžića na koncu slavili s 4:3. V dvoboju z Apolonom so Ptujčani zabeležili prvo zmago v kategoriji do 73 kg, ki jo je prispeval Aljaž Ajdič. Po zmagi Perkoviča v kategoriji do 81 kg nad Korabom je bil dvoboj izenačen in obema ekipama je bila odprta pot do končne zmage in osvojitve prvega mesta. Dvoboj se je odločil v kategoriji do 90 kg, v kateri je sodnik spregledal prepovedano tehniko, izvedeno nad Kuharjem, zaradi katere bi morali diskvalificirati predstavnika Apolona. Zadnji borbi – do 100 kg in nad 100 kg – sta se pri izjemno izenačenih tekmecih na žalost Ptujčanov iztekli v korist mariborskih judoistov, ki so tako slavili in se zasluženo veselili naslova prvakov 2. slovenske judo lige. rostnih kategorijah uspešno kosajo s slovensko konkurenco. V kategoriji M5 do 100 kg se je odlično odrezal Milan Bezjak, ki se je pomeril z Omeragičem iz mariborskega Železničarja ter Apačnikom iz slovenjgraškega Akrona in osvojil prvo mesto. Na najvišji stopnički sta se povzpela tudi Bojan Ljubec v kategoriji M1 do 100 kg in Damir Amidžič v kategoriji M1 +100 kg. David Breznik Prvoligaš iz Kopra je pripeljal prvo okrepitev zimskega prestopnega roka. Z rumeno-modrimi je do junija 2024 sklenil sodelovanje Matthias Fanimo. Gre za zelo hitrega krilnega igralca, ki je v Sloveniji že igral – leta 2018 za Dravo. Takrat je za ptujske modre v 32 tekmah zabil 19 golov. Fanimo je bil eden od nosilcev igre Drave v drugi polovici sezone 2017/18 in v prvi polovici sezone 2018/19, ko sta v 2. ligi Dravo vodila trenerja Simon Sešlar in Nikola Jaroš. V sezoni 2017/18 se je Drava uvrstila v dodatne kvalifikacije za napredovanje v 1. ligo, a je v dveh dvobojih s Triglavom ostala praznih rok (1:2 na Ptuju, 4:2 v Kranju). Danes 28-letnega Angleža je pot iz Ptuja vodila v BiH, kjer je igral za Mladost in Sarajevo (lani je z njim osvojil pokalno lovoriko), nazadnje pa je bil član hrvaškega prvoligaša Slaven Belupo iz Koprivnice. Fanimo je produkt angleškega West Hama, odigral je tudi 18 tekem v mlajših selekcijah angleške reprezentance in pri selekciji do 16 let nosil kapetanski trak. Krepijo se tudi Celjani V začetku prestopnega roka so aktivni tudi v Celju. Doslej so že podpisali pogodbe z vratarjem Matkom Obradovićem, ki se je pred meseci sporazumno razšel z Muro, ter z branilcem Klemnom Nemaničem (nekdaj Tabor, v mlajših selekcijah Domžale, Interblock), ki je nazadnje igral v Romuniji. JM Tri prva mesta na veteranskem državnem prvenstvu V solidni konkurenci so na državnem prvenstvu veteranov tekmovalci ptujske Drave osvojili tri prva mesta. Z dosežki na tekmovanju so judoisti dokazali, da se tudi v teh sta- Foto;: Črtomir Goznik Milan Bezjak na zmagovalnem odru Matthias Fanimo je pot na slovenskih zelenicah začel pri Dravi, sedaj jo bo nadaljeval pri Kopru. Štajerski TEDNIK petek, 16. 12. 2022 Futsal z 1. SFL 15 Nogomet z SP Katar 2022 Siliko uspešnejši tudi v tretje ... STRELCI: 0:1 Ciuha (10.), 0:2 Suban (25.), 0:3 Jandrić (27.), 1:3 Šnofl (29.), 1:4 Muratagić (33.). KMN METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrenčič; A. Goznik, M. Goznik, Trstenjak, Goričan, Aljaž Ruis, Kosec, Tkalčič, Horvat, Šnofl. Trener: Robert Grdović. Ekipi Meteorplasta in Silika sta se zaradi številnih igralcev, ki so bili vpoklicani v reprezentanco U-21 in se odpravljajo na turnir v Francijo, dogovorili za predčasno odigravanje tekme 12. kroga v 1. ligi. Ista tekmeca sta se pred štirimi dnevi pomerila v pokalnem dvoboju četrtfinala (6:1 za Siliko), zato so tokrat Ljutomerčani iskali priložnost, da bi se Vrhničanom oddolžili za poraz in se obenem z njimi v primeru zmage izenačili na lestvici. Načrt jim ni uspel ... Trener Robert Grdovič je znova pogrešal nekaj igralcev, Tilen Rajter in Denis Kneževič nista imela pravice nastopa zaradi prejetih rdečih kartonov na pokalni tekmi, Thomas Pihler, Kristian Škerget in Niko Vajda pa so še vedno poškodovani. V prvem polčasu sta si ekipi priigrali številne priložnosti. Vratarja – Tjaž Lovrenčič pri domačih in Marko Đeković pri gostih – sta bila večkrat na težkih preizkušnjah, kljub vsemu pa je bil dosežen le en sam gol: v 10. stran 15 Šport, šport mladih petek z 16. decembra 2022 Meteorplast Šic bar – Siliko Vrhnika 1:4 (0:1) COLOR CMYK Lahko »galski petelini« ubranijo zlato? 1. SFL VNAPREJ ODIGRANA TEKMA 12. KROGA: KMN Meteorplast Šic bar – Siliko Vrhnika 1:4 (0:1). ZAOSTALA TEKMA 10. KROGA: FK Dobovec – FK Dobrepolje 6:1 (2:0). 1. SILIKO VRHNIKA 2. DOBOVEC 3. METEORPLAST ŠIC 4. BRONX ŠKOFIJE 5. OPLAST KOBARID 6. DOBREPOLJE 7. MLINŠE 8. SEVNICA 12 11 12 11 11 11 11 11 9 9 7 5 4 2 1 0 2 2 2 1 2 2 4 1 1 0 3 5 5 7 6 10 55:18 49:14 47:34 40:30 26:33 16:50 18:29 14:57 29 29 23 16 14 8 7 1 minuti ga je za goste zabil Tod Ciuha. Drugi polčas so domačini začeli odločno in so iskali izenačenje, izkušeni Đeković pa je s svojimi bravurami še naprej spravljal domačine v obup. Najbolj sporni trenutek tekme se je zgodil v 24. minuti, ko je bil domači igralec Rok Šnofl v prodoru in je tudi dosegel zadetek, ki pa je bil zaradi predhodnega prekrška nad njim razveljavljen!?! V nasprotnem napadu so gostje preko Jureta Subana povišali vodstvo na 0:2 … Dokončno je bil zmagovalec odločen v 27. minuti, ko je kapetan gostov Nikola Jandrić povišal izid na 0:3. V 29. minuti je Šnofl dosegel častni zadetek za gostitelje, štiri minute za tem pa je Alan Muratagić postavil končni izid dvoboja. Siliko je proti ekipi iz Ljutomera slavil tretjič v sezoni, boljši so bili že na tekmi 5. kroga na Vrhniki (5:1). UR V finalu svetovnega nogometnega prvenstva se bodo spopadli aktualni svetovni prvaki Francozi in Argentinci kot izzivalci. Reprezentanci Hrvaške in Maroka, ki je največje presenečenje tega nogometnega spektakla, pa bosta dan prej igrali za bronasto medaljo. Argentina si je kot prva zagotovila mesto v finalu, potem ko je v polfinalu gladko opravila s Hrvaško in jo premagala s tremi goli razlike. To je bil popoln revanš Messija in Argentincev proti »kockastim«, saj so slednji na preteklem prvenstvu v Rusiji ugnali »gauče« z enakim rezultatom. Zmaga Argentincev je zaslužena. Hrvati so ravnotežje držali le do prvega zadetka, potem pa je njihov voz krenil navzdol. Ne glede na to si naši sosedje za ponovno uvrstitev med štiri najboljše reprezentance sveta zaslužijo vse pohvale, Modrič pa je samo potrdil, da je eden izmed najboljših nogometašev v zadnjem desetletju. Messi, ki se mu z morebitno zmago v finalu odpirajo vrata med nesmrtne, med Maradono in Peleja, bo do finala močno na trnih. Le zmaga v finalu mu prinaša naziv »božanstva«. Hrvaški kapetan Luka Modrič je bil kljub razočaranju dosegljiv za sedmo silo: »Na žalost smo izgubili. Nasprotniku je treba čestitati, bili Polfinale, rezultati: Hrvaška – Argentina 0:3 (0:2); Francija – Maroko 2:0 (1:0). Tekma za tretje mesto: Hrvaška – Maroko (sobota, 17. 12., ob 16.00) Finale: Francija – Argentina (nedelja, 18. 12., ob 16.00) Mbappe in Messi – soigralca pri PSG – bosta tokrat vsak na svoji strani igrišča. so boljši skozi celo tekmo. Privoščil bi Messiju lovoriko, zasluži si, je najboljši nogometaš v zgodovini. Mi se moramo zbrati in pozabiti srečanje z Argentino. Še naprej se moramo boriti, saj bi bilo škoda izpustili bronasto medaljo.« Francozi so drugič zapored v velikem finalu. Borbeni in srčni Maročani so v polfinalu pošteno namučili aktualne svetovne prvake. »Galskim petelinom« je šlo na roko, da so že v začetku tekme povedli, kasneje pa so odbili vse napade simpatične afriške reprezentance, ki pa si je mesto med štirimi najboljšimi ekipami zares zaslužila. Levi iz Atlasa, kot pravijo Maročani svojim nogometašem, so se borili do zadnjega diha, tudi po prejetem drugem zadetku, ki bi marsikoga »presekal«. Prvo ime tega dvoboja je bil zagotovo Francoz Antoine Griezmann, ki je praktično držal vse niti igre v svojih rokah, tako v napadu kot v obrambi. Francoski selektor Didier Deschamps, ki je eden izmed trojice »svetih« v vsej nogometni zgodovini, ki so naslov svetovnega prvaka osvojili kot igralec in trener (to lovoriko imata le še legendarni Nemec Franz Backenbauer in Brazilec Mario Zagallo), ni skrival veselja po zmagi v polfinalu. »Najprej sem dejal igralcem, naj uživajo v teh čudovitih trenutkih. Ni bilo enostavno, to je bila najpomembnejša tekma. Sedaj imamo čas, da se odpočijemo in se pripravimo za zadnje dejanje,« je vidno utrujen od navdušenja dejal francoski strateg. Konec tedna nas čaka še zadnje dejanje tega največjega nogometnega spektakla, najprej sobotna tekma za bronasto odličje med Hrvaško in Marokom, nato pa še veliki nedeljski finale med Francijo in Argentino, začinjen z zvezdniškim dvobojem. Lionel Messi in Kylian Mbappe, sicer soigralca v pariškem PSG, se bosta pred očmi celega planeta bojevala za kraljevo krono. Ta bo na koncu pripadla le enemu … Plavanje z Mišov memorial v Ljubljani Nuša Arnuš z odplavano normo, odlično tudi Mare Kancler PK Terme Ptuj Foto: Črtomir Goznik Rok Šnofl (KMN Meteorplast Šic bar) Kikobks z David Žibrat Za slovo atraktivna zmaga Prleški kikboks tekmovalec David Žibrat je minuli petek v mariborski dvorani Tabor na ekshibicijskem nastopu z atraktivno zmago proti Italijanu Lorenzu Giornelliju zaključil svojo bogato tekmovalno pot, potem ko je letos ponovno osvojil naslova državnega prvaka. 33-letni Žibrat se je z vztrajnostjo in predanostjo temu borilnemu športu povzpel med najboljše na svetu. Na evropskih prvenstvih je osvojil dve bronasti in eno srebrno medaljo, na svetovnih prvenstvih pa bronasto, srebrno in zlato medaljo. Leta 2019 je naslov najboljšega na svetu potrdil na prvenstvu v Sarajevu. V minulih letih je David poskrbel za promocijo tega športa in sedaj svoje izkušnje prenaša na mlajše tekmovalce, pa tudi rekreativce, ki lahko tovrstni borilni šport do potankosti spoznajo v Žibratovem športnem centru v Ljutomeru, odprtem pred dvema letoma. Plavalni klub Ilirija je v soboto v Ljubljani izvedel Mišov memorial. Na Kopališču Tivoli je imel med več kot 400 plavalci in plavalkami 12 predstavnikov Plavalni klub Terme Ptuj. V kategoriji dečkov in deklic so tekmovali Nuša Arnuš, Laura Božičko, Evita Perko, Sara Maček, Leja Španinger, Julija Kotar, Brina Ros, Karmen Jug in Mila Bedrač. Med mlajšimi dečki in deklicami sta nastopila Leon Zver in Teodor Murko. Vsi mladi plavalci so v 25-metrskem bazenu nastopili dobro in so izpolnili glavni cilj – odplavali so osebne rekorde. Najbolj se je izkazala Nuša Arnuš, saj si je v disciplini 50 m prosto priplavala normo za nastop na državnem prvenstvu, ki bo konec januarja. PA Kurent V precejšnjem številu so se razvojnega pokala za mlajše dečke/mlajše deklice in dečke/deklice v Ljubljani – Mišovega memoriala, udeležili tudi mladi člani ptujske Plavalne akademije Kurent. V dopoldanskem delu so plavali dečki letnik 2009/10 in deklice 2010/11. Kurente je zastopalo Del zastopstva PA Kurent na tekmovanju v Ljubljani NŠ Foto – arhiv Plavalnega kluba Terme Ptuj David Žibrat po zmagi v Mariboru Plavalci PK Terme Ptuj na tekmovanju v Ljubljani pet plavalk in dva plavalca: Frida Dimovski, Žanin Krušič, Pija Pisar, Nuša Planinšec, Zala Rus, Matija Šprah in Timotej Plošinjak. Izven kategorije je plavala Mia Jovanović. V popoldanskem delu so plavali dečki letnik 2011 in mlajši ter deklice 2012 in mlajše. Barve ptujske plavalne akademije so zastopali Mare Kancler, Jaka Krajnc, Pascal Krevs, Žiga Medik, Vid Petek, Lovro Polanec, Žan Predikaka, Tjaš Sel in Mark Senčar. Kurenti so ponovno odplavali svoje nove osebne rekorde. Najboljši je bil tokrat Mare Kancler (2013), ki je v disciplini 50 m prosto s časom 38,32 s osvojil 3. mesto. Odličen 4. je bil tudi na 50 m hrbtno in 50 m prsno ter 5. na 50 m delfin. Med dekleti je izstopala Nuša Planinšec z osebnimi rekordi in 9. mestom na 100 m delfin. DB, JM Štajerski TEDNIK petek, 16. 12. 2022 Šport, šport mladih 16 Šport Namesto v državni proračun lokalnim klubom in društvom Ob koncu leta so v teku številni pozivi na temo, da lahko vsak davčni zavezanec del svoje dohodnine (1 %) po lastni izbiri nameni društvu, klubu ali organizaciji, ki ima status društva v javnem interesu. Svoje mnenje glede tega je iz športne sfere podal Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj. „V obdobju, ko se klubi ubadajo s številnimi finančnimi problemi, so vsa sredstva zelo dobrodošla. Klubom, ki imajo status društva v javnem interesu, lahko zelo enostavno pomagamo s tem, da jim doniramo del svoje dohodnine. Vsak občan namreč lahko zahteva, da se del njegove dohodnine (največ do 1 %), odmerjene po zakonu, ki ureja dohodnino, nameni za financiranje upravičencev do donacij, ki so nevladne organizacije (klubi in društva), politične stranke, reprezentativni sindikati ter registrirane cerkve in druge verske skupnosti. Vsekakor bodo klubi in društva vsa prejeta sredstva znali dobro izkoristiti,“ je dejal Mertelj. Foto: Črtomir Goznik Del dohodnine lahko podarite tudi lokalnim športnim klubom ali društvom. Kateri klubi ali društva na našem območju pa imajo takšen status? Na podlagi evidence AJPES z dne 15. 12. 2022 imajo naslednja društva in klubi status društva v javnem interesu: - Hopla – društvo za družinsko rekreacijo - Boks klub Ring Ptuj - Športno društvo Rokometna šola Ptuj - Planinsko društvo Ptuj - Atletski klub Ptuj - Kolesarski klub Perutnina Ptuj - Tekaški klub Maraton Ptuj - Brata Malek – športno-cirkuško društvo Eleja - Klub borilnih veščin Ptuj - Judo klub Drava Ptuj - Strelski klub Ptuj - Športna zveza Mestne občine Ptuj - Golf klub Ptuj - Športno društvo Grajena - Športno društvo Plavalna akademija Kurent - Nogometni klub Drava Ptuj - Športno društvo Rogoznica - Plesni klub Java - Športni Footgolf klub Ptuj - Ženski rokometni klub Ptuj Obrazec za podaritev dela dohodnine najdete na spletni strani https://edavki.durs.si/OpenPortal/ Dokumenti/doh_don.i.sl.pdf, lahko pa tudi na www.olympic.si/podarim JM Ekipa OŠ Ljudski vrt najbolj prepričljiva tekme, ekipi OŠ Juršinci in predvsem OŠ Kidričevo sta se na finalni turnir uvrstili skozi šivankino uho, z zmagama v zadnjih tekmah. Finalni turnir, na katerem so nastopili štirje zmagovalci predtekmovalnih skupin, je v tem tednu v organizaciji Zavoda za šport Ptuj in izvedbi OŠ Ljudski vrt potekal v športni dvorani Ljudski vrt. Že v uvodni tekmi sta se pomerili ekipi OŠ Ljud- ski vrt in OŠ Grajena, ki sta se kasneje izkazali za najboljši. Daljšo so v omenjenem obračunu potegnili domačini … Ker sta obe ekipi v nadaljevanju zmagali na preostalih tekmah, so medobčinski naslov osvojili člani zasedbe OŠ Ljudski vrt. Na območno tekmovanje so se uvrstile kar tri ekipe, tudi tukaj so o zadnjem potniku odločale malenkosti – Kidričani in Juršinčani so imeli identično gol razliko (-6), odločilo je več doseženih zadetkov Kidričanov (7 Kidričevo, 3 Juršinci). Rezultati, predtekmovanje: skupina A (ŠD Cirkulane): Cirkulane-Zavrč – Grajena 0:2, Hajdina – Mladika 1:2, Grajena – Mladika 2:1, Cirkulane-Zavrč – Hajdina 2:2, Hajdina – Grajena 1:4, Mladika – Cirkulane-Zavrč 1:2; skupina B (ŠD Juršinci): Juršinci – Videm-Leskovec 1:1, Videm-Leskovec – Majšperk 0:0, Majšperk – Juršinci 0:3; skupina C (ŠD Kidričevo): Kidričevo – Dornava 2:3, Dornava – Destrnik-Trnovska vas 2:3, Destrnik-Trnovska vas – Kidričevo 0:3; skupina D (ŠD Ljudski vrt): Ljudski vrt – Olge Meglič 6:1, Olge Meglič – Breg 0:1, Breg – Ljudski vrt 0:9. Finale (ŠD Ljudski vrt): Grajena – Ljudski vrt 2:3, Juršinci – Kidričevo 3:3, Ljudski vrt – Kidričevo 6:2, Grajena – Juršinci 4:0, Juršinci – Ljudski vrt 0:2, Kidričevo – Grajena 2:4. Vrstni red: Foto: Črtomir Goznik 1. OŠ Ljudski vrt (9 točk) 2. OŠ Grajena (6 točk) 3. OŠ Kidričevo (1 točka) 4. OŠ Juršinci (1 točka) 5. OŠ Cirkulane-Zavrč 6. OŠ Dornava 7. OŠ Destrnik-Trnovska vas 8. OŠ Breg 9. OŠ Videm-Leskovec 10. OŠ Majšperk 11. OŠ Hajdina 12. OŠ Mladika 13. OŠ Olge Meglič Ekipa OŠ Ljudski vrt je osvojila naslov medobčinskih prvakov v malem nogometu. Foto: Črtomir Goznik Drugo mesto je zasedla ekipa OŠ Grajena. stran 16 petek z 16. decembra 2022 Šolski šport z Nogomet, učenci V najmnožičnejšem medobčinskem ekipnem tekmovanju osnovnih šol – v malem nogometu – se je med letniki 2008 in mlajšimi letos merilo 13 ekip. Te so bile v predtekmovanju, ki je potekalo v sredini novembra, razdeljene v štiri skupine. Že v teh so se odvijale izjemno izenačene in dramatične COLOR CMYK UR Foto: Črtomir Goznik Na območno tekmovanje se je uvrstila tudi ekipa OŠ Kidričevo. Športni napovednik Rokomet z NLB liga 13. KROG: Riko Ribnica – Jeruzalem Ormož (v soboto ob 19.00). 1. B DRL (m) 13. KROG: Moškanjci-Gorišnica - MRK Ljubljana (v soboto ob 16.30 v Večnamenski dvorani Gorišnica). Mali nogomet z Zimska liga MNZ Ptuj Člani Razpored zaostale tekme 1. kroga, v soboto, 17. 12., ob 10.00: KMN Draženci – ŠD Draženci. Razpored 3. kroga, v soboto, 17. 12., ob 10.40: Hajdina – VD Mont & Metal projekt; ob 11.20: KMN Draženci – ŠKD Sestrže; ob 12.00: Robotehnika, d. o. o. – ŠD Draženci. Razpored 4. kroga, v nedeljo, 18. 12., ob 10.40: VD Mont & Metal projekt – Robotehnika, d. o. o.; ob 11.20: ŠKD Sestrže – Hajdina; ob 12.00: ŠD Selan – KMN Draženci. Veterani Razpored 2. kroga, v nedeljo, 18. 12., ob 10.00: KMN Tomaž – ŠD Selan 50+. DB Šahovski kotiček 11. večerni Virtičev memorial 2022 Številni šahovski klubi in društva v spomin na njihove preminule člane organizirajo spominske turnirje v različnih izvedbah: od hitropoteznih, pospešenih do standardnih turnirjev. Enega od hitropoteznih so v začetku decembra izvedli tudi šahisti Šahovskega kluba Branik iz Maribora v spomin na Franca Virtiča starejšega. Na njem je sodelovalo kar 29 šahistov in ena šahistka, med njimi tudi Darko Dominko in Leon Selišek iz ŠD Ptuj. Po 18 krogih je zmagal prvi nosilec Rok Vrban s 14 točkami, na naslednji dve mesti sta se uvrstila Peter Kokol 13,5 in Marjan Črepan 13 točk. Darko Dominko je ob koncu z devetimi točkami pristal na 12. mestu, Leon Selišek pa s sedmimi na 22. mestu. Oba omenjena člana ŠD Ptuj se redno udeležujeta podobnih turnirjev in prav gotovo to ni bil njun zadnji v letošnjem letu. Dva Ptujčana na državnem prvenstvu slepih in slabovidnih Zveza za šport invalidov – slovenski paraolimpijski komite je na Okroglem pri Kranju izvedla državno prvenstvo slepih in slabovidnih v pospešenem šahu. Nastopilo je 17 šahistov in ena šahistka iz šestih slovenskih medobčinskih društev slepih in slabovidnih, med njimi tudi dva člana ptujskega društva. Po devetih krogih je zmagal prvi favorit Franc Mlačnik iz Kranja, ki je zbral 7,5 točke, drugo mesto je pripadlo 2. nosilcu Mateju Žnuderlu iz Celja s 7 točkami, enako število jih je osvojil na tretjem mestu 7. nosilec Joško Delost iz Ljubljane. Član MDSS Ptuj Franc Vaupotič je kot šesti nosilec na koncu s 4 točkami osvojil 11. mesto, Ciril Kavaš pa je z 2,5 točke zasedel 15. mesto. Silva Razlag Planinski kotiček Tradicionalni božično-novoletni pohod na Donačko goro 26. 12. 2022 Planinsko društvo Ptuj vabi med božično-novoletnimi prazniki na pohod na Donačko goro, kjer bomo zaključili letne dejavnosti z družabnim srečanjem v vinotoču Kodrič v Kočicah. Zbrali se bomo na štefanovo, 26. 12., ob 8.00 na parkirišču pod gradom in se s posebnim avtobusom odpeljali do Stoperc oziroma do prevala Stara graba (379 m). Pot bo potekala po kolovozu in markirani planinski poti Boč–Donačka gora do vznožja pobočja Donačke gore in planinskega doma pod Donačka goro. Počitek in čas za malico s čajem. Tukaj se bomo ločili na dve skupini. Lažja bo nadaljevala pot pod pobočjem Donačke gore do Medgore (530 m). Druga skupina pa bo krenila po poti navkreber na severni del pobočja na vrh Donačke gore ter se nato po zavarovani planinski poti spustila do Medgore (530 m), kjer se bomo pridružili pohodnikom prve skupine. Za varnost bo poskrbljeno. Po odmoru se bomo vsi skupaj napotili do vinotoča Kodrič v Kočicah, kjer bomo zaključili sezono pohodov in izletov v letu 2022. Do vinotoča bo približno dve uri hoje. Vmes se bomo ustavili – če bodo vremenske razmere zimske – še na toplem napitku v Pridni vasi. Vinotoč bomo zapustili po volji pohodnikov, vendar najpozneje ob 20.00 in peš sestopili v Dobrino (pol ure) na avtobus. Vrnitev na Ptuj je predvidena ob 21.00. Pohod bo v vsakem vremenu, zato se bo treba opremiti času in vremenu primerno. Prijave sprejemamo do četrtka, 22. 12., oz. do zasedbe 45 prostih mest. Strošek izleta je 25 EUR, priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 20221226, namen Donačka. Z vami bomo vodnice/vodniki in UO PD Ptuj. Štajerski TEDNIK petek, 16. 12. 2022 COLOR CMYK stran 17 Za kratek čas petek z 16. decembra 2022 17 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Ljubezenska sreča bo nekaj prijetnega in veseli december bo čas, da pokažete, da znate biti ustvarjalni, vabile vas bodo razne zabave in prijetna srečanja. Doma boste imeli kljub pomanjkanju časa veliko dela in obveznosti. Vabile vas bodo športne aktivnosti – smučanje. BIK (21. 4. – 20. 5.) Preprost insekticid je mešanica rastlinskega olja in tekočega mila. Najučinkovitejši je proti listnim ušem in pršicam. Zanj potrebujete 240 ml olja in žličko tekočega mila. Oboje dobro zmešajte v plastenki z razpršilom in poškropite prizadete rastline. Oljni plašč, ki jih bo obdal, po pomoril nezaželene goste. Podoben je insekticid, katerega glavna sestavina je tekoče milo. Najučinkovitejši je pri premagovanju pršic, uši, ličink in drugih lačnih insektov. Zmešajte žličko in pol tekočega mila z 2 dl in pol vode ter poškropite rastline. Deluje po podobnem principu kot oljni pripravek, oba uporabljajte po potrebi, vendar raje kot v sončni pripeki zgodaj zjutraj in zvečer. ARAI, Hakuseki - japonski pisatelj in državnik, AVAL - menično jamstvo v trgovskih poslih, INEMANN, Rudolf - češki gledališki igralec in režiser Pričakujete lahko neko spontanost, ravnovesje in v vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili. Dogodilo se bo, da spoznate srečo in da uvidite, kako malo je potrebno, da najdete tisto notranjo modrost. Partnerjeva dlan bo močna zaveza ljubezni. Služba: pomembni pogovori. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Odprti boste za nova znanja in se dobro znali prilagoditi na razpotjih življenja. Pogovori vam bodo v pomoč in naravna tehnika sproščanja. Partnerjeva izvirnost vas bo prijetno presenetila. Čas pa je, da se poglobite tudi v svet lepotnih smernic, da se sproščate in odpravljate po nakupih. RAK (21. 6. – 22. 7.) Ptuj z Tradicionalni božično-novoletni koncert z bazarjem Šolska telovadnica je pokala po šivih Pred nedavnim smo učenci in učitelji OŠ Breg organizirali praznični koncert in bazar. Šolska telovadnica je zopet pokala po šivih, dišalo je po dobrotah, učenci pa so s svojimi nastopi navdušili vse prisotne. Belih snežink še ni, seveda pa je pred vami čas radosti, upanja in povečane harmonije. Prišli boste v kontakt z ljudmi, ki vas bodo osrečili in napolnili z neko posebno energijo. Na delovnem mestu se boste postavili zase in povedali stvari tako, kot jih občutite. Sreča je na strani pogumnih. LEV (23. 7. – 22. 8.) Foto: arhiv šole Priprave na veliko prireditev so se začele že pred tedni, ko so učenci v okviru športnega dne zbirali ideje za sodobne in kreativne božične koreografije. Z učitelji so nato praznične plesne točke pilili, usklajevali in prilagajali, da so se kar najbolje zlile s konceptom celotne prireditve. Sočasno so učenci z razredniki in drugimi učitelji že nekaj tednov ustvarjali voščilnice, božične okraske in druge uporabne izdelke, oplemenitene z osebno noto in otroško razigranostjo. Ekipa učiteljev in učencev po- vezovalcev je pripravila scenarij, ki so ga mladi igralci hitro vzeli za svojega in na vajah dodali še vsak svoj pečat. Rdeča nit prireditve so bile božične želje in prav vsak se je lahko poistovetil z njimi – z bolj ali manj skromnimi, predvsem pa s tistimi srčnimi. Na dan prireditve je v šoli vse vrvelo od pričakovanja. Vsi učenci so napeto opazovali generalko in spodbujali svoje sošolce in druge nastopajoče. Kljub temu da so morali v šolo priti popoldne, nikomur ni bilo težko, vsi so se veselili prireditve in bazarja. Zbrane je najprej nagovoril ravnatelj Milan Fakin in vsem zaželel vse dobro. Županja Nuška Gajšek je v nagovoru otroke spodbudila, da pokažejo, kaj so se naučili, in prireditev se je začela. Čeprav je bila šolska telovadnica tudi letos nabito polna, se nastopajoči niso ustrašili. Otroci so tremo potisnili v kot in plesali, peli in igrali kot profesionalci. Vabljeni gostje, med katerimi so bili tudi mestni svetniki, ravnatelji sosednjih šol in številni drugi ter seveda starši, babice in dedki naših učencev so bili z videnim več kot zadovoljni in so nastopajočim večkrat namenili gromek aplavz. Po koncu prireditve so obiskovalci lahko poskusili kaj sladkega na praznični pogostitvi in si na bazarju kupili voščilnice ali druge unikatne otroške izdelke. Stojnice so bile ob koncu prazne, vsi prisotni pa zadovoljni z izkupičkom. Zbrane prostovoljne prispevke bo šola namenila šolskemu skladu, ki vsako leto sofinancira razne dejavnosti za vse učence in jim tako izpolni kakšno (božično) željo. Urša Kac Domače ognjišče bo kraj, kjer se boste sprostili in poglobili v svet umetnosti. Počasi bo čas, da pripravite stanovanje, kajti zadnji mesec bo za vas tudi mističen. Nakazano je, da boste zelo izpolnjeni v ljubezni in na delovnem mestu boste vzeli pobudo v roke – izplača se diplomacija. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Besede bodo prijetne in napredek je viden skozi komunikacijo in intelektualna opravila. Lahko se odpravite na kakšno potovanje, srečno roko boste imeli pri nakupih. Dobro je, da si vzamete v roke nalivno pero in zapišete občutke. Doma bo precej več dinamike. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Zabave bodo tista pika na i, ki vam bo dala krila in motivacijo. Ljubljeni osebi izpovejte ljubezen. Seveda ste to že kdaj storili, še posebej, če sta dolgo časa skupaj. Zvezde pravijo, da je romantična večerja tista, ki zgladi vse vaše spore. Sledi razcvet v finančnem smislu! ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Kocke usode se bodo zavrtele tako, da boste doživeli prijetnosti v ljubezni. Ravno ljubezen je tista, ki daje, obuja in ohranja. Znali boste stvari narediti tako, da iz vsake situacije vidite korist. Ne smete se zapirati vase in bodite optimistični, kajti to vam bo pomagalo na razpotjih življenja. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Tisti, ki ste rojeni v zadnjih dneh tega znamenja, ste pod mešani občutki, seveda pa je resnica ta, da se bo odvilo vse po scenariju konec dober, vse dobro. Izpostavljeno področje bo denar in finančna vlaganja – sledite zdravi previdnosti. Zavedajte se, da je palica ena, čeprav ima dva konca. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Kovali boste načrte, eni bodo bolj uspešni in drugi manj. Prijateljstvo bo nekaj, kar vam bo v tem tednu bistvenega pomena. Odprle se vam bodo nove povezave in končno se boste lahko osvobodili starih spon. Besede se bodo izgubile – poglobite pa se v svet literature in pisanja. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Sreča je nekaj, kar lahko vidite tudi v majhnih stvareh. Pomembno je, da greste naprej in da se bodo stvari dogajale tako, da najdete notranji mir. Na delovnem mestu vas bodo imeli radi. Če imate službeno zabavo, boste blesteli. Partnerjeve besede vas bodo učile samostojnosti. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Dojemanje življenja bo čarobno in preprosto boste poplesavali v tistih malih zadevah, ki vam bodo kot smerokaz, da ste na pravi poti. Nakazano je, da vam bo dobro šlo od rok vse tisto, kar je vezano na literaturo ali študijske obveznosti. Vabili vas bodo nakupi, še najbolj v tujini. Štajerski TEDNIK petek, 16. 12. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 16. decembra 2022 Spodnje Podravje z Številne humanitarne akcije za lepše decembrske praznike »Božiček, želim si samo ene Nike nogavice in malo ličil ...« »Dragi Božiček, ker sem bila to leto zelo pridna, si želim ene tople črne gležnjarje in kakšne sladkarije. Upam, da se mi želja uresniči,« je v pismu Božičku skromno zapisala 10-letna Lana. Dobri mož bo njo in še približno 50 družin obiskal s pomočjo donacij različnih humanitarnih organizacij in društev, ki delujejo na našem območju. Želje otrok so zelo skromne, nekateri upajo, da jim bo dobri mož prinesel lučke za smrekico, drugi obutev, modna oblačila, Nike nogavice, najstnice ličila ... Na ptujskem Centru za socialno delo ugotavljajo, da smo decembra bolj dovzetni za stiske drugih. S pomočjo številnih humanitarnih društev, ki zbirajo denar z namenom, da bi te praznične dni polepšali socialno ogroženim, bo Center za socialno delo Spodnje Podravje razdelil donacije v vrednosti več kot 15.000 evrov. Zgodbe otrok in družin, ki bodo prejele finančna sredstva ali darilne pakete, so prestresljive. CSD v teh akcijah sodeluje kot koordinator, vezni člen med donatorji z družinami v stiski. »Vedno poskrbimo, da gredo donacije v prave roke. Naše strokovne delavke dobro poznajo zgodbe s terena in vedno pripravijo seznam z občutkom, saj vedo, kdo kaj potrebuje,« zagotavlja Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Spodnje Podravje, ki pokriva ptujsko-ormoško območje. Bi tistemu, ki nima denarja, na čelu moralo pisati revež? »Pomagati nekomu je zadoščenje. Tisti, ki nekaj podari, ima veliko več od tega kot prejemnik darila,« je prepričana Valerija Ilešič Toš, pomočnica direktorja CSD Spodnje Podravje. Iz izkušenj sicer pravi, da imajo nekateri še vedno veliko predsodkov do revščine: »Posamezniki pričakujejo, da so prejemniki donacij neurejeni, umazani. To seveda ni prav. Mnogi med njimi se znajdejo po svoje. Nikakor se ne morem strinjati s tem, da bi nekomu na čelu moralo pisati revež!« Družini s Ptujskega bodo zamenjali dotrajano streho Foto: Pixabay Donatorji obdarijo najpogosteje otroke in družine z otroki, zadnja leta pa je tudi vse več tistih, ki želijo pomagati starejšim, predvsem osamljenim. Karitas Ptuj je izrazil željo pomagati eni izmed družin iz našega konca pri izboljšanju bivanjskih pogojev. Strokovne delavke CSD so med vsemi v bazi podatkov izbrale družino, ki ji bodo v teh mrzlih dneh bistveno polepšali življenje. Z donacijo (prispevali bodo vsaj 5.000 evrov) bodo namreč prenovili streho. „Odločili smo se za družino, ki ima nizke prihodke, prisotna je tudi bolezen, imajo mladoletne otroke. Poskrbeli bomo za popravilo strehe, ki je salonitna in zateka. Živijo urejeno, trudijo se po svojih močeh, zdaj trenutno čaka- mo predračun krovca in dela bodo lahko stekla, upamo, da čim prej,“ pravi Valerija Ilešič Toš, pomočnica direktorja CSD Spodnje Podravje. To je ena večjih tovrstnih akcij, še zdaleč pa ne edina. Mladi zelo radi pomagajo Sredstva za pomoč socialno ogroženim številna društva in humanitarne organizacije zbirajo več mesecev. Med njimi je tudi Leo klub, ki bo z zbranim zneskom obdaroval več družin. Zanje bodo pripravili pakete, na podlagi želja, s katerimi so jih družine in otroci seznanjali s pomočjo pisem. Več kot 5.400 evrov je bilo zbranih v skupnih akcijah naše družbe Radio-Tednik Ptuj in Rotary kluba Pisma otrok so ganljiva. Ptuj. S tem denarjem bodo pomagali osmim družinam iz Ptuja in eni iz Ormoža, in sicer pri plačilu stroškov ogrevanja. Del sredstev bo namenjen za otroke v rejniških družinah. Na CSD ugotavljajo, da se čut za humanitarnost decembra bistveno okrepi. Posebej razvesljivo je to, da potrebo pomagati sočloveku izkazujejo številni mladi. »Odlični so, res dobro sodelujemo z njimi. Ptuj z Predavanje Petre Paver Urek: Iz bolečine se rojevajo biseri »Pomaga, da ste z nami in da ne pozabite na naše otroke« V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je predavala Petra Paver Urek, predsednica društva Solzice in soavtorica knjige Prazna zibka, strto srce. Društvo je nastalo iz bolečine in ljubezni do otrok, ki so umrli med nosečnostjo ali kmalu po porodu. Staršem nudi strokovno pomoč ob smrti otroka, organizira skupine za samopomoč, predavanja, sodeluje z zdravstvenim osebjem, organizira izkustvene delavnice, tudi izobražuje strokovne delavce, ki se spoprijemajo s to temo, hkrati pa ozavešča širšo javnost o svojih dejavnostih. raziskave o tem, kje je Slovenija glede spremljanja žalujočih staršev ob smrti na začetku življenja. Podatki, ki jih je pridobila, so potrdili le eno, preveč bolniške odsotnosti, predolga bolniška odsotnost, predolgo potlačeno žalovanje, neizžalovana žalost. Društvo je pobudnik za ureditev spominskih parkov po Sloveniji. Tudi na Ptuju nastaja. Knjiga Prazna zibka, strto srce pa je sploh prva knjiga v slovenskem prostoru, ki spregovori o izgubi otroka med nosečnostjo ali kmalu po porodu. „Vsi bi si želeli, da se ne bi nikoli srečali z mamo, ki izgubi svojega otroka, in ne bi nikoli ob njej gledali trpečega očeta. Narava je žal močnejša, še vedno se srečujemo s takimi dogodki, zato se zelo dobro zavedamo, da je zelo pomembno, kako se odzovemo prvi trenutek. Za nas je vsaka izguba otroka, ali je to komaj nekaj tednov stara nosečnost ali je to izguba otroka tik pred porodom ali med porodom ali takoj po porodu, izguba. Zavedamo se, da takšni starši potrebujejo ustrezno podporo. Posvetimo se jim že takoj na začetku, jim ponudimo oporo, poskrbimo, da iz naše hiše odidejo z oprijemljivimi spomini na svojega otroka. To delamo že dolga leta, to bomo delali dalje. Res pa je, da smo tudi mi zelo Starši se niso poslavljali od svojih otrok, niso jih pokopali pogrešali na Ptuju, na pokopališču, mesto, kamor se lahko ti starši gredo v miru pogovorit s svojim otrokom. Hvala, občina Ptuj, da ste se lotili tega projekta. Hvala Solzice za pobudo, mi pa bomo še naprej sodelovali z občino, s Solzicami, se še naprej izpopolnjevali v svojem znanju na tem področju. Upam pa, tako kot vsi skupaj, da bo teh izgub čim manj, da bomo še vedno imeli čim več svetlih trenutkov,“ je povedala predstojnica ginekološko-porodnega oddelka ptujske bolnišnice Damijana Bosilj, dr. med., spec. ginekologije in porodništva. Društvo Solzice deluje po celotni Sloveniji. Nastalo je leta 2004, skupaj s knjigo. Vse skupaj se je začelo iz bolečine žalujočih staršev, ker v tistih letih niso imeli literature, ki bi jo lahko vzeli v roke, niso imeli pomoči ob smrti tako majhnih otrok, o smrti na začetku življenja in kmalu po rojstvu. V tistih samotnih dneh je Petra Paver Urek iskala sogovornike, a jih ni našla. Na internetu je naletela na neko tujo sple- tno stran, kjer se srečujejo mame s podobnimi izkušnjami. Po tem zgledu je tudi v Sloveniji nastal prvi forum žalujočih staršev, nato se je zgodba razvijala naprej. Spoznala je tri mamice s podobnimi izkušnjami, spisale so knjigo, ustanovili so društvo. Lotila se je „Iskala sem odgovore, zakaj? Ker smrt na začetku življenja je tiha smrt in je tiho žalovanje, zato ker ti starši v tistem času nismo vedeli, Foto: Črtomir Goznik Petra Paver Urek, predsednica društva Solzice in soavtorica knjige Prazna zibka, strto srce. kaj lahko pričakujemo, česa ne, kaj lahko zahtevamo, česa ne. Starši se niso poslavljali od svojih otrok, niso ustvarili spominov in niso jih pokopali. To pa je tisto, kar je res oteževalo žalovanje, in to je tisto, kar starši res potrebujemo. Naša prva želja in cilj je bil, da ustvarimo pokopališča v tistih krajih, kjer so porodnišnice. Društvo za prezgo- daj rojene otroke Maribor nam je prisluhnilo, leta 2004 smo odprli drugi park, drugo pokopališče v Mariboru – polje belih vrtnic. Prvi je bil v Ljubljani. To je bil naš zagon, slišani in videni smo bili, vedeli smo, da delamo pravo stvar. Dejavnost smo razširili, opravili izobraževanje in od takrat naprej organiziramo podporne skupine, Štajerski TEDNIK Foto: DK znamu prejemnikov. Lepo zavita kakovostna darila so tisto, kar marsikomu privabi nasmeh na obraz in jim pomaga, da za vsaj nekaj časa pozabijo na vsakdanje skrbi. »Marsikdo nima denarja za na- kup daril, pa četudi tistih najbolj skromnih oz. simboličnih. Tako se na nas obračajo posamezniki in družine, ki težko zmorejo stroške preživljanja družine, da bi jim pomagali pri decembrskem obdarovanju najbližjih, predvsem otrok. Znano nam je tudi, da so v stiskah starejši, ki se preživljajo s skromnimi pokojninami,« je ob tem še povedala pomočnica direktorja Valerija Ilešič Toš. Na srečo pa v decembru ljudje radi širijo radost, pomagajo sočloveku in so dobrodelni. Ravno zato ob koncu leta pride do porasta akcij z dobrodelno noto, pomoči, darovanj itd. Največkrat so del teh razna podjetja in organizacije, pa tudi posamezniki prostovoljci, ki so pripravljeni pomagati in risati nasmehe na obraze otrok, socialno ogroženih in starejših osamljenih. Tudi v letošnjem predprazničnem času preko CSD-ja potekajo opisane akcije obdarovanj, v teku je tudi akcija Miklavž, ki jo organizirajo Nataša Kolbl in Brata Malek, potem Trije zimski botri, končana je vseslovenska akcija Božiček za en dan, dobrodelni so tudi na podružnični osnovni šoli v Vitomarcih, v KUD Vitomarci, Lidlu Slovenije in ptujskem župnijskem Karitasu. Donatorji največkrat pomagajo s plačilom položnic ali nakupom potrebnih stvari, prehrambnimi in higienskimi artikli ter z oblačili, obutvijo, igračkami in sladkarijami za otroke. Želijo obdariti predvsem družine in osamljene starejše Poleg tovrstnih akcij in projektov pa se najdejo posamezniki, ki pokličejo na ptujski center z že- V več kot polovici družin, ki bodo deležne katere izmed decembrskih donacij, je vsaj en starš zaposlen, a so dohodki prenizki za dostojno življenje. Mnogi med njimi imajo dolgove, s katerimi so ostali bodisi po smrti partnerjev bodisi so jih obremenili po razhodu. Med obdarovanimi bo oče z dvema otrokoma, en ima posebne potrebe. Čeprav dela in vzorno skrbi zanju, je njegov dohodek prenizek, da bi lahko poskrbel še za darila. Štiričlanska družina, oba srednješolca, starša trajno nezaposljiva, oče invalid, mama ima težjo obliko bolezni. V veliki finančni stiski. Enostarševska družina, v kateri sta hči in oče, ki je zaradi zdravstvenih razlogov nezaposljiv. Mama je letos umrla. Preživljata se s socialnimi transferji, živita v najemniškem stanovanju. Mama in sin živita v najemniškem stanovanju, gospa ima zdravstvene težave, sin ima posebne potrebe. Prejema delno plačilo za izgubljeni dohodek. Težave so tudi z otrokovim očetom, mati se pogosto počuti nemočno. ljo pomagati pomoči potrebnim. Največkrat jim želijo poplačati položnice, kupiti šolske potrebščine ali oblačila za otroke. »Donatorji obdarijo najpogosteje otroke in družine z otroki, zadnja leta pa je tudi vse več tistih, ki želijo pomagati starejšim, predvsem osamljenim. Včasih donatorji sami organizirajo razdelitev daril, včasih pa jih dostavijo na naš center. Nato uporabnike pokličemo, da jih pridejo iskat ali jim darila odpeljemo na dom.« Nekateri donatorji pa želijo ta trenutek narediti še toliko bolj poseben. Tako na primer organizirajo Pokop je mejnik na poti žalovanja imamo stanje danes drugačno. Izpostavila bom najpomembnejše: pokopališča in vzpodbujanje staršev, da se poslovijo od otrok, spodbujanje porodnišnic, da dovolijo fotografiranje otrok, da dovolijo odtise stopal, rokic, da si starši lahko vzamejo čas za otroka, da so lahko v sobi sami s sabo, s svojim otrokom, da ga pocartajo, povonjajo, stiskajo. Spominov je vedno, vedno premalo. In še tako dober porodni načrt, ki ga spišemo, vsaka mama kasneje reče, zakaj nisem še to in to naredila. Nikoli ni dovolj. Trenutno imamo sedem urejenih pokopališč, tri so še v nastajanju: Jesenice, Ptuj in Murska Sobota. Petnajsti oktober je dan naših otrok, dan naših staršev, ko lahko na glas povemo, izgovorimo imena teh naših otrok in si tudi mi prizna- „Pokop prinaša težke občutke, ampak žalujočim resnično pomaga pri predelovanju žalosti. Pokop je mejnik na poti žalovanja. Žalujoči imamo prostor, kamor lahko odnesemo žalost. V društvu imamo skupino mam, ki so svoje otroke izgubile že davno, žalost potlačile, skupaj z njimi žalujemo. Za žalovanje ni nikoli prepozno, verjamem, da s tem sodelovanjem, ki ga imamo sedaj z bolnišnicami, bo teh žalovanj čedalje manj, zato tudi starše spodbujamo na pot žalovanja. V decembru bomo znova pripravili delavnico na Ptuju. Žalujoči starši so naporni za okolico, ampak tudi okolica do nas in za nas, ker moramo vedno opravičevati našo žalost. Staršem pomaga, da čutimo, da je tudi drugim hudo. Zelo bolijo besede, ki jih slišimo, pa čeprav so dobronamerne, kot saj sta še mo, da smo starši. Ta dan nam zelo veliko pomeni, obeležujemo ga že 14. leto zapored,“ je povedala Petra Paver Urek. Smrt na začetku življenja dolgo zanikana in ignorirana Ko se zgodi smrt tako majhnega otroka, ne vemo, kako bi pristopili. Sploh je smrt še vedno tabu, smrt tako majhnih otrok pa eno najtežjih žalovanj, tudi najbolj zamolčanih. Družba je smrt na začetku življenja dolgo zanikala in ignorirala. Še pred leti je bila babica v porodni sobi prepričana, da je boljše, da starš otroka ne vidi, da se od njega ne poslovi, ne pogleda. Smrt spremeni družinsko dinamiko in ni res, da smrt vedno združi družino, postavi jo pred izzive. Tudi stari starši, 19 Žalostne, a resnične zgodbe ... Predstojnica ginekološko-porodnega oddelka ptujske bolnišnice Damijana Bosilj, dr. med., spec. ginekologije in porodništva Foto: Črtomir Goznik smo tisti, ki staršem pomagamo, pomagamo jim tudi v porodnih načrtih mrtvih otrok, kadar gre za umetno prekinitev nosečnosti, spremljamo na porodih, če je potrebno. Zelo s ponosom povem, da to ni več potrebno, ker smo prišli tudi v porodnišnice, se z njimi povezali, toplo in srčno smo bili sprejeti in slišani ter upoštevani. Zato stran 19 Foto: Pexels sorojenci žalujejo, tudi na njih ne smemo pozabiti. Otrokom moramo povedati, da je njihova mala sestrica, bratec, umrl, da ni zaspal, šel med zvezdice. Potrebujejo dokončnost, ker se potem bojijo, kdo bo še zaspal, odšel. Potrebujejo spoznanje, da gre življenje naprej kljub žalosti in trpljenju. Nisi kriv, radi te imamo, vse bo v redu. To so trije pomembni stavki, ki si jih je vredno zapomniti ne samo ob smrti, temveč ob vseh tragičnih dogodkih v družini, ki zamajejo primarno varnost v družini, otrok mora to slišati. Foto: Pexels. COLOR CMYK Ljudje in dogodki petek z 16. decembra 2022 Zelo dober primer sta kluba Leo in Rotaract. Njihovi člani kažejo velik čut do sočloveka,« ugotavlja Ilešič Toševa. Božiček ponavadi prinese stvari, ki sicer niso na nakupovalnem se- petek, 16. 12. 2022 Božička, ki otroke obišče na domu in jim razdeli darila. Pred časom je na primer eden izmed donatorjev razveselil družino in jo odpeljal na slavnostno večerjo, ki je vsem ostala v dobrem spominu. Marsikdaj pa se ustvarijo tudi trajna poznanstva oz. prijateljstva, saj donatorji še naprej pomagajo družinam. S pomočjo donatorjev v toplice, na kino predstave, izlete Sicer pa dobrodelne akcije na centru za socialno delo ne poteka- jo samo v decembru. Čez celo leto dobro sodelujejo z Zvezo prijateljev mladine Slovenije v projektu Botrstvo v Sloveniji in društvom Ars Vitae (Donirana hrana), občasno pa tudi s številnimi drugimi, ki darujejo v dobrodelne namene. Z njihovo pomočjo so družine in otroke odpeljali na kino predstave, v toplice, na brezplačne izlete, tečaje in tabore za otroke, donirali gospodinjske električne aparate, novo obutev in oblačila itd., starejšim pa pomagali s prehrambnimi in higienskimi artikli … Dženana Kmetec in Monika Horvat »Moj otrok je resničen in bil je živ« „Moj otrok je imel življenje, moj otrok je imel dušo, srce, trebušček, nogice, rokice in obrazek. Videla sem obraz svojega otroka, pestovala sem ga, imela sem ga rada. Moj otrok je resničen in bil je živ. Izguba mojega otroka me je spremenila, nisem več ista oseba, kot sem bila pred izgubo, in nikoli ne bom. Sem drug človek, z novimi mislimi in sanjami, prepričanji in vrednotami. Moj otrok je bil popoln, ne glede na to, kaj pravi mati narava,“ je povedala Svetlana, koordinatorica v društvu Solzice, ki je pred sedmimi leti napisala, da so tudi na tem koncu starši, ki žalujejo, ki nimajo svojih otrok pokopanih in se želijo povezati. Tako so tudi na Ptuju začeli obeleževati 15. oktober, čeprav pokopališča za te otroke še ni. Foto: Pixabay mlada, saj že imaš otroke doma, bolje, da je zdaj umrl kot kasneje. Tudi zdravstveni delavci rečejo, ko takšno mamo pospremijo domov, češ, čez eno leto pa se vidimo. V tistem trenutku to niso besede za nas. Kaj nam res pomaga? Samo, da ste z nami tu, da ne pozabite na naše otroke. Želimo, da nihče, ki vstopa v naš prostor, našo družino, ne pozabi na našega otroka. Vedno smo zelo veseli, ko dobimo svečko, angelčka, ko se nekdo spomni na naše otroke. Zato so tudi spomini tako pomembni, ker starši v določenem trenutku želimo pokazati tega našega otroka. Tudi ljudje nas bolje razumejo, če ga vidijo. Žalujoči starši ne moremo pričakovati, da nam bo kdo naše žalovanje prevzel. Nihče ne more odvzeti te bolečine. Ljudje nam pomagajo, če so z nami, ko jih potrebujemo, in da si upajo ostati z nami,“ je še povedala predsednica društva Solzice na ptujskem predavanju. MG Štajerski TEDNIK petek, 16. 12. 2022 COLOR CMYK Izbiramo Slovenko leta 2022 20 Predstavljamo vam 11 kandidatk stran 20 petek z 16. decembra 2022 Katera bo Slovenka leta 2022? Suzana Anžur Katja Bašič Matea Benedetti Prof. dr. Maja Čemažar Gloria Kotnik Tatjana Pirc Živa Ploj Peršuh Urška Sršen Dušanka Zabukovec Milena Zupančič Erika Oblak Leto je minilo kot blisk in spet je tu naša največja akcija. Aktualna Slovenka leta Nika Kovač, ki jo je spoznal tudi svet, bo to le še nekaj časa – kateri bo pripadel letošnji naslov? To je od tega trenutka naprej prej izključno v vaših rokah! Naše delo je opravljeno, pretresli smo goro predlogov in na situ je ostalo 11 imen. men Za svojo izbranko lahko glasujete s kuponom. Nalepite ga na dopisnico ali dajte v kuverto in nam ga vrnite na naslov Revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Med kuponi bomo ob zaključku akcije (točen datum bomo objavili v eni naslednjih številk) izžrebali 50 dobitnikov Janinih majic. Glasove pa boste lahko oddali tudi na spletu, in sicer na spletni strani Jane ter nekaterih drugih portalov naše hiše, a le en glas na dan. Naj se glasovanje začne! Čakamo novo Slovenko leta! GLASOVNICA  Ime in priimek Naslov Glasujem za Slovenko leta 2022: (Vpišite ime in priimek kandidatke – samo ene!) Vsi kuponi bodo ostali v uredništvu. Ne bomo jih uporabili za noben drug namen. Kupon izpolnite, izrežite in nalepite na dopisnico ali nam ga pošljite v kuverti na naslov: Uredništvo revije Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Moste - Polje. Glasovanje bo omogočeno tudi na spletni strani www.slovenkaleta.si. 5 Štajerski TEDNIK petek, 16. 12. 2022 petek z 16. decembra 2022 COLOR CMYK stran 21 Poslovna in druga sporočila 9HOLNDERçLĀQDGREURGHOQDDNFLMD Podravje na moji dlani - ERĺLÉQRGDULOR na vsaki dlani 21 ADVENTNI IZLET 99$5$Ŀ'Ζ1 (sobota, 3. 12. in 17. 12.) DOBRODELNO DELJENJE ENOLONČNICE QCENTER PTUJ Petek, 16. 12., od 12. ure naprej Potek izleta: 2GKRGYSRSROGDQVNLKXUDKLQYRŀQMDL]3WXMDSURWL9DUDŀGLQX6SUHKRGLOLVHERPRVNR]L VWDURPHVWQRMHGURPLPRWUŀQLFHWUJDWUDGLFLRQDOQLKREUWLPHVWQHKLģHLQYVHGRVWDUHJDJUDGX%RŀLÏQD ÏDURYQLMDVHERSUHSOHWDODVNR]LYVDNNRWLÏHNWHJDÏXGRYLWHJDEDURÏQHJDPHVWDPDPOMLYHYRQMHRNXVHLQ JODVQHQDVPHKHERÏXWLWLQDYVDNHPNRUDNX/MXELWHOMLGUVDQMDERGRODKNRXŀLYDOLYHGLQVWYHQHPGUVDOLģÏX VUHGL OHSR RNUDģHQLK XOLF LQ ÏDUREQHP DGYHQWQHP Y]GXģMX &HORWHQ DGYHQW Y 9DUDŀGLQX ER VSUHPOMDOD ERJDWDSRQXGEDRNXVQHKUDQHLQSLMDÏHNMHUVHER]DYVDNRJDUQDģORNDMGREUHJD]DSULJUL]QLWQDMPODMģLSD VHERGRODKNRSR]DEDYDOLYDWUDNWLYQL+LģL%RŀLÏND9YHÏHUQLKXUDKSRYUDWHNSURWL3WXMX ODHOD S PTUJA: xȜ SULXGHOHŀELQDMPDQMRVHE Hvala! S tvojo SRPRĀMRERGDULOR WXGLQDWLVWLGODQL NMHUVLFHUQHELELOR Proostovoljni prispeevkiVH]EL i LUDMRYWUJRYLLQDK-DJHU*RULćQLFD.LGULËHYR 0DMćS ćSHUN HUNLQ3WX UN LQ LQ3WXM7XććPDUNHWLĆSLF0DUNRYYFL+DORĚDQND=DYUË.HD'HVWUUUQQQLN in Ptuj, Osojnikovaa cesta; Suupernova Ptuj;; Qcenter Ptuj ter v restavracijaah ah *DVVWUR3WXM0XUćLLË3WXMÊH ÊHOODQ6ORYHQ Q 6ORYHQM 6ORYHQMDYDVLQY+RWHOX5RćNDU+DMGRć RććHH 785Ζ67ΖÎ1$$*(1&Ζ-$3/$<$ Puhova ulica 21, 2250 Ptuj 02 292 60 04 xȜ SULXGHOHŀELRVHE info@agencija-playa.si Cena: 17,90 eur/osebo www.agencija-playa.si Štajerski TEDNIK petek, 16. 12. 2022 Poslovna in druga sporočila 22 STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka … Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. ODKUP HLODOVINE HRASTA VSEH KVALITET PO NAJBOLJŠIH CENAH! PLAÿILO TAKOJ! COLOR CMYK stran 22 petek z 16. decembra 2022 OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 240 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž Info: +386 (0)41 962 663 (Uroš) ČIŠČENJE kleti, podstrešij in drugih prostorov ter parcel z odvozom, in prevozi do 1,5 tone. Telefon 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, Gorišnica. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. PREDNOSTI ZA VAS: tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiča domače reje, kuhana hrana, težkega okrog 170 kg. Cena za kg 2,30 €. Tel. 041 897 584. PRODAM luščilnik za koruzo na traktorski pogon. Tel. 040 619 714. PRODAJAMO jabolka sort jonagold, zlati delišes, idared in fuji. Možna dostava. Tel. 041 963 411. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. KUPIM traktor Ursus, Zetor, Deutz in ostale znamke v kakršnem koli stanju in ostale kmetijske stroje. Tel. 070 519 447. RAZNO ZBIRALEC kupi stare figurice Pez in Kinder, lahko tudi poškodovane ali nekompletne. Plačilo dobro. Inf. na mobitel 068 185 000. STAREJŠI osebi nudim pomoč in oskrbo na vašem domu, z možnostjo dosmrtnega preživljanja v zameno za bivanje v okolici Maribora, Ptuja, Lenarta. Tel. 031 889 378. NEPREMIČNINE V NAJEM oddam tri poslovne prostore velikosti 60 m2 (3 x 20) in več parkirišč v garažni hiši, vse v Vodnikovi 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p., tel. 041 325 925. PRODAMO - Videm,Strmec pri Leskovcu, Samostojna hiša (1998), skupne velikosti 97,6 m2]HPOMLåĆH 4.890 m2, vseljiva, obnovljena, Cena: 79.000 EUR. Kontakt: 041/391 003 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. Ali veš, da ... XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ ... so od 19. stoletja silikatne minerale s skupnim imenom azbest uporabljali skoraj povsod – najti ga je bilo mogoče v opekačih kruha, gradbenih materialih in celo vzmetnicah. Ko se je pokazalo, da so azbestna vlakna smrtonosna, industrija tega ni dovolila razglašati. Več v reviji History in na www.alivesda.si Štajerski TEDNIK petek, 16. 12. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave petek z 16. decembra 2022 Tiho, tiho čas beži, veter solze briše mi, jaz sem tu, a tebe ni … (T. Žagar) Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) SPOMIN Kogar imaš rad, nikoli ne umre – le daleč, daleč je ... V SPOMIN 15. decembra sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi Štiri leta tišine, štiri leta praznine in bolečine, odkar je za vedno zaspal naš dragi SPOMIN Denis Ploj 14. decembra sta minili dve leti, odkar si nas zapustila, naša draga mama, žena, babica, tašča, hčerka in sestra Z RIMSKE PLOŠČADI NA PTUJU Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem mnogo preranem grobu. Tvoji najdražji Lepi spomini ne bledijo! œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ 23 Marija Jurgec Mihael Cafuta IZ PREŽIHOVE ULICE 5 NA PTUJU Hvala vsem, ki prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji IZ GRADIŠČ 60A Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si vedno. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Bolezen te objela je in poslednjo moč ti vzela je. Bolečine težke si prestal in zdaj boš v grobu mirno spal, a spomin na tebe vedno bo ostal. V SPOMIN Veseli s teboj smo živeli in žalostni smo, ker te več ni, a ostali so živi spomini in z nami potuješ vse dni ... 14. decembra je minilo deset let, odkar nas je zapustil Milan Rašl Z GRAJENŠČAKA 37 ZAHVALA Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga spominjate. Tvoji najdražji V 91. letu se je spokojno poslovila naša mama, tašča, babica in prababica. Matilda Toplak (Vožatova Hilda) 9. 4. 1932–7. 12. 2022 Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. IZ STOJNCEV 108 Iskrena hvala vsem, ki ste našo mater pospremili na njeni poslednji življenjski poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala sosedi Anici, zdravnici Sonji Lisul Prosenica, župniku Janezu Maučecu, cerkvenemu pevskemu zboru Markovci in pogrebnemu podjetju Mir. SPOMIN Minili sta leti dve, odkar se je za vedno poslovil od nas dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric, boter in tast Vsi njeni Franc Munda IZ PTUJA V 93. letu se je poslovila draga mama, babica in prababica Marija Mlinarič rojena Jurkovič S POTRČEVE CESTE 50 NA PTUJU Od nje smo se poslovili v petek, 9. decembra, na pokopališču v Središču ob Dravi. Babi, pogrešamo te. Tvoje: Sonja, Vlasta in Živa z družino Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Hvala vsem, ki mu prižgete svečko ali samo postojite ob grobu ter mu izkažete spoštovanje in pomislite nanj. Hvala Vam! Njegovi najdražji Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA ob boleči izgubi Milana Korena IZ JADRANSKE 7, PTUJ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. NAZADNJE STANUJOČ V PERGERJEVI 13, PTUJ Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sokrajanom in znancem za izrečena sožalja, za podarjene sveče in cvetje. Zahvaljujemo se sodelavcem Živinozdravniške ambulante KRI-ZA, sodelavcem Internega oddelka SB Ptuj, nekdanjim sodelavcem in upokojencem Komunalnega podjetja Ptuj. Posebno zahvalo izrekamo Kirurškemu in Internemu oddelku SB Ptuj za skrb v času njegovega zdravljenja. Hvala patronažni sestri Majdi za obiske na domu. Hvala prijatelju Lojzu za besede slovesa, patru Andreju za opravljen obred in sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke ter izvajalcu Tišine. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu iskrena hvala! Vsi njegovi KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič ª%UDWLĀDVRSLVQLQDYDGDMHSULYLOHJLM ELWLYHURGRVWRMQRREYHåĀHQ© Urednik športnih strani: Jože Mohorič 5RQĦVQXCPKPCTQçPKMKĥVCLGTUMGICVGFPKMC Lektorica: Lea Skok Vaupotič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner