/\
No. 250
/Imeri^k/i Domovi m
AMERICAN IN SPfftrr FORCSGN IN LANGUAGE ONLY
ffatieua] and Interaatlaaal Clrevlatlaa
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 29, 1959
&LOVGNIAN
MORNING N€WSPAF€ft
8TEV. LVnL-VOL. LVIH
V Belgijskem Kongu je Amerikanka se poročila
prišlo do hudih bojev z lrancem 1,0 islamsko med domač, plemeni
WASHINGTON, D. C. — Elizabeth Ickes, 18 let stara hčerka pokojnega Harolda L. Ickes, notranjega tajnika v Rooseveltovi in Trumanovi administraciji, se je poročila, s 35 let starim Dja-hangirom Boushehri, članom najbolj znanih in bogatih
ene
Krvavi boji med plemenoma Lulua in Baluba utegnejo preprečiti skorajšnjo neodvisnost dežele.
LEOPOLDSVILLE, Bel. Kon- rodbin v Iranu, go. — V osrčju dežele, v pokra- Poroka je bila najprej na do-jini Kasai, je prišlo do krvave mu neveste *v Olneyu, Md., po vojne med plemenoma Lulua in ' predpisih episkopalne cerkve, Baluga. Domačini uporabljajo , dve ^ kasneje pa na iranskem v bojih največ sulice, nože in poslaništvu tod po določilih isla-strupene puščice. Število mr- ma-tvih in ranjenih sega že v stoti-
ne.
Pleme Lulua je prišlo prvo v pokrajino Kasai in se tam naselilo, kasneje so se z njegovim pristankom naselili tam tudi člani plemena Baluba. Pod belgijsko upravo so se pripadniki tega plemena naglo civilizirali in se oprijeli navad in spretnosti belih gospodarjev, med tem ko so Lulua ostali v gozdovih in se za napredek niso dosti menili.
Letos so nenadno spoznali, da utegnejo Baluge, ki so s časom zavzeli vsa mesta v upravi in gospodarstvu pokrajine, postati v slučaju umika belcev iz dežele njihovi gospodarji, čeprav so bili preje sužnji plemena Lulua.
Vodniki Lulua so se zbrali na posvetovanje in zahtevali, da se morajo Baluge izseliti iz njihove dežele. Ko ti te zahteve niso sprejeli, so se Lulue odločili, da jih poženo s silo ali pa jih pobijejo.
Belgijskim kolonialnim oblastem se doslej še ni posrečilo bojev zaustaviti, ker nimajo na razpolago dovolj čet. Zanimivo je, da se Baluge zavzemajo za neodvisnost Konga, pa pri tem upajo, da bodo Belgijci ostali v deželi in jih branili pred sovražniki, med tem ko se Lulue izra.
Hargrove ni morilec!
Ljubimec Mrs. Charles Clark Hargrove je preklical svoje priznanje in je bil danes spušžan na svobodo.
CLEVELAND, O. — Oblasti so dejansko tam, kjer so bile, ko je bil na sveti večer ustreljen skozi okno kuhinje 35 let stari Charles Clark v svojem domu v Mentorju.
Floyd E. Hargrove, ki je preteklo soboto “priznal,” da je storil zločin, je to včeraj preklical. Stroj za ugotavljanje laži naj bi pokazal, da je Hargrove govoril tokrat resnico.
Oblasti so preskusile ta stroj tudi na treh drugih ljubimcih Mrs. Charles Clark in bodo to storile še na nekaterih drugih in na njej sami, kakor hitro se bo ta toliko pomirila. K preiskavi so pritegnili tudi kriminalni oddelek clevelandske policije.
———o-------
Nagli porast električne sile v Sovjetski zvezi
WASHINGTON, D. C. — Posebna komisija s tremi demokratskimi senatorji na čelu, ki je prepotovala okoli 12,500 milj žajo proti neodvisnosti in trdijo, t P° Sovjetski zvezi, je posvari-
Profijudovska gesla vznemirjajo Nemčijo
Gen. De Gaulle ulegna kiti neprijeten gost
WASHINGTON, D. C. — U-radniki v državnem tajništvu si Sovražniki Judov SO popisali belijo glave, kako naj sestavijo sinagogo v Koelnu S kiju- spored za pomladanski obisk ge-kastimi križi in protijudov- nerala De Gaulla. Obisk bo pri-skimi gesli.	J meroma kratek, treba mu bo pa
KOELN, Zah. Nem. — V pre- pokazati veliko, kajti drugače bi teklem septembru je sam kan- mož zameril češ, Hruščeva ste cler Adenauer prišel k posvetit- vodili po vsej deželi, mene pa vi sinagoge v znamenje pomir- samo podite iz enega kraja v jenja z Judi in v nekako zado- drugi.
ščenje za preganjanje tekom na-j Zaenkrat delajo načrte, da bi cistične vlade. Oblasti so v vseh general videl samo vzhodni in povojnih letih gledale, da bi ja srednji del naše dežele. Ali bo ne prišlo do oživljenja plemen-1 zadovoljen? Hruščev je bil nam-skega sovraštva, ki je bilo tako _ reč tudi na Pacifiku, in De Gaul-značilno za Hitlerjevo dobo. To 'le noče biti manj kot on.
jim je uspevalo le delno. Vedno	______
znova so se pojavili znaki Judom sovražnega razpoloženja.
Ko so sedaj na božični dan zju- i
traj našli judovško smagogo po-1M nodDfedSedllika! mazano z kljukastimi krizi m “ r
protijudovskimi gesli, so obla-j	-----
sti razpisale veliko nagrado one- Ker je z objavo Rockefeller-
Kdo naj bo kandidat
mu, ki bi pomagal odkriti storilce.
Na pročelju sinagoge je bilo napisano v belom in rdečem “Nemci zahtevamo, da Judje za-puste deželo!” Poškodovan je bil tudi spomentik v mestnem parku žrtvam Gestapa.
Da je v Zah. Nemčiji nacistični duh še vedno močan, o tem ni nobenega dvoma. Tudi nem-
ja, da ne bo kandidiral, ostal Nixon sam, je sedaj v ospredju zanimanje, kdo naj bo imenovan za podpredsedniškega kandidata.
WASHINGTON, D. C. — Izjava guv. Rockefellerja, da se ne bo potegoval za imenovanje za predsedniškega kandidata republikanske stranke, je odvrnila pozornost od predsedniškega
ška oholost in narodna nestrp-	, ,	,	.	, ,v
nost se zopet tu in tam narav-! kandidata ?a PodPredsedmske-nost očitno kažeta. To seveda
1 ga. V vodstvu republikanske
IKE NA POČITNICAH PRED VAŽNIMI ODLOČITVAMI
Predsednik Eisenhower je v Augusti na kratkem odmoru, toda mora rešiti vrsto važnih vprašanj, predno se ho po Novem letu vrnil v Belo hišo. Doma je važno vprašanje ureditve spora v jeklarski industriji, mednarodnega pomena je vprašanje podaljšanja prekinitve atomskih preskusov.
AUGUSTA, Ga. — Predsednik Eisenhower je v nedeljo s svojo soprogo priletel sem na kratek odmor, ki pa bo povezan z delom. Sodijo, da bo predsednik ostal tod vsaj do Novega leta. V tem času mora pripraviti poročilo o stanju Unije, o zveznem proračunu in gospodarskem stanju dežele, ki jih mora predložiti Kongresu v prvih dneh zasedanja. To se bo začelo 6. januarja. Poleg teh rednih poslov je pred predsednikom še vrsta posebnih vprašanj in odločitev.
Od domač h vprašanj je brez dvoma najbolj pereče vprašanje končanja spora v jeklarski industriji.
Nov štrajk jeklarjev?
Razgovori med predstavniki unij in podjetij po posameznih obratih, ki so se začeli v nedeljo, niso premaknili vprašanja niti za las dalje. Vodja jeklarske unije McDonald je časnikarjem izjavil, da ni bil na nobenem sestanku med predstavniki unije in posameznih podjetij dosežen kak uspeh. Podobno izjavo je dal v imenu industrije Conrad Cooper, glavni zastopnik podjetnikov pri pogajanjih.
Včeraj se je lotila znova dela
oblastem ni po volji, zavedajo i sttra,nke' posebn! f N«°“°y',	-	.......	--------
se, kak slab,vpliv ima to na nem-' °k°1T1C1’ S°. na™rec Prepričam, da predsednikova komisija pod vod-
ške sosede, ki še niso popolno- ]e NlXOn 26 takorek(T imenovan-1 stvom dr. Taylorja. Zaslišala je ma pozabili, kaj so doživeli v Za podpredsednika je več kan-J tako predstavnike delavstva, kot času druge svetovne vojne. Dr. ^didatov- Rockefeller je izjavil predstavnike podjetij.
Adenauer in drugi odgovorni preje, da se za to mesto ne bo j Zadnja ponudba industrije bo vodniki Zah. Nemčije hočejo'potegoval in ga ne spreiel’če bi predložena delavstvu v izjavo j Nemce prestaviti kot dostojne-1 ga mu tudi Ponudilk Omenjajo tekom volitev od 11. do 14. janu-I ga člana svobodne evropske dru-1 pa v tem P°gledu kot resna kan- ( ar j a. Industrija trdi, da obsega žine, 'zato so tako ostri proti 'didata dekivskega tajnika J-Mit. 35 centov povišanja delavskih'Amerika preskuse odloži ali ne, vsem, ki jim pri tem delajo te- ckeda in vodnika republikanske plač tekom prihodnjih treh let, j če jih bo, za kako dolgo, žave.	i
ali drug način njegov konec.
Preskušanje atomskega orožja
Od vprašanj mednarodne politike je skoro gotovo trenutno najvažnejše vprašanje podaljšanja prekinitve preskušanja atomskega orožja, ki poteče z 31. decembrom. Verjetno je, da bodo Združene države prekinitev podaljšale, da vidijo, ali je le mogoče doseči kak dogovor s Sovjeti ali ne.
Posvetovanja zahodnih in sovjetskih strokovnjakov za nadziranje preskusov pod zemljo so pjfopadla. Obnovljena bodo v drugi polovici prihod, meseca. V krogih ameriške atomske komisije prevladuje mišljenje, da j naj Amerika podaljšuje prekinitev poskusov za kratke dobe, največ za mesec, da bo tako ! imela možnost pritiska na Sovjetsko zvezo.
Iz Clevelanda in okolice
Zadušnica—
Jutri ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Pavlo Zig-man na 30. dan smrti.
Kdo je n. šel—
Od cerkve sv. Vida po Glass Ave. do E. 63 St. je bilo izgubljenega nekaj denarja. Kdor ga je našel, je prošen, da ga vrne na 1100 E. 63 St.
Nov odbor—
Društvo Ribnica št. 12 SDZ ima za 1. 1960 sledeči odbor.: predsed. William Vidmar, pod-predsed. Frank Žagar, taj. Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, Ohio, IV 1-2246, blag. Anton Debelak, zapis. Anton Tavžel, nadzorniki Frank Virant, Louis Mrhar in Karol Smaltz, odbornik za mlad. dejavnosti Frank Lunder, zdravnik dr. Kern ter vsi ostali slovenski, za klub društev SND Frank Wirant, za letno sejo SND Frank Wirant, za klub društev SDD v Euclidu John Komatar in Joseph Post, za slov. nar. čit. Lou s Mrhar, za Dom ostarelih Joseph Ban. Seje so vsak 2. petek v mesecu ob 7:30 zv. v sobi št. 4 SND, staro poslopje.
Pogreb—
Pogreb pok- Andrew Kovacha bo jutri zjutraj ob devetih iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv- Vida ob 9:30, nato na Kalvarijo.
Eisenhower bo moral jutri ali pojutrišnjem odločiti, ali naj 1
— Do 1. 1910 je imelo samo 13 držav v Uniji zakonsko določbo o obvezni prijavi rojstva otrok.
j manjšine
da hočejo biti prijatelji z belci, ki naj ostanejo v deželi.
Bivši kitajski cesar je bil tudi svinjski pastir in kuhinjski pomočnik
HONG KONG. — O usodi zadnjega kitajskega cesarja smo že prinesli kratko poročilo. Sedaj so ga kitajski komunisti postavili pred radio, da tam pripoveduje kitajskemu narodu, kako se mu je godilo v tem stoletju.
V svojih predavanjih je povedal, da so ga Rusi vjeli 1. 1945 in ga držali v zaporih celih pet let, potem pa ga izročili kitajskim tovarišem. Njegovi rdeči soro-jaki so ga takoj nastavili za svinjskega pastirja, potem pa za kuhinjskega pomagača.
Bivši cesar je trdil, da je bil kar srečen, da ga je doletela tako usoda, kajti šele potem je uvidet, da je dolgo vrsto let oprav-tjal umazane posle, ko je stal na čelu “zločinskih veleposestnikov.” Končno je dodal, da je s ^vojim sedanjim delom presre-^en. Kakšno je, tega ni povedal.


Vremensk
prerok
pravi:
Oblačno in hladneje- Naleta-^arije snega pomešanega z dežjem
la Kongres, da Sovjetska zveza zelo naglo izgrajuje svoj električni sistem in da lahko Združene
Mleko v trgovini postaja bolj prirodno
v Predstavniškem do- zastopniki unije pa odgovarjajo, mu Hallecka, ki se je tekom zad- da znaša zvišanje komaj okoli njega zasedanja Kongresa izka- 22 centov. Najtežavnejše je zal kot spreten politični taktik, vprašanje delovnih pogojev, kjer Umaknitev Rockefellerja so hoče imeti industrija bolj proste'nju sestanka na vrhu. Treba je nekateri republikanci sprejeli z roke.	j določiti datum sestanka v Pari-
Predsednik je včeraj v razgovoru z državnim tajnikom Her-terjem razpravljal tudi o vpraša-
WASHINGTON, D. C. — Ad-
države v tem pogledu prehiti, če ministracija za nadzorstvo zdra- obžalovanjem in razočaranjem Prevladuje prepričanje, da bo-'zu, ki bo sprejemljiv vsem ude-se ne bodo pravi čas zganile.	j vil in hrane je objavila podatke,' na znanje, med tem ko so demo- do delavci predlog podj'etij za-! ležencem. Dneve, ki jih je pred-
Svarilo trdi, da nas bodo Sov-	ki je iz njih razvidno, da mle-	krati veseli. V njihovih vrstah	vrnili, nakar bodo 26. januarja	UžU Hruščev, ne smatrajo za
jeti ujeli do 1. 1975, če ne bomo	karne vporabljajo zmeraj manj	prevladuje prepričanje, da bo	imeli zopet pravico štrajkati. Če	primerne v Parizu in Londonu,
dotlej mi pohiteli, ali pa se oni	kemičnih snovi, da bi sterilizira-	Nixona lažje zmagati kot kake-	do štrajka res pride, bosta vlada	OdPrto je vprašanje, ali naj se
zaustavili.
I le mleko.
1 ga drugega.
in Kongres skušala doseči na en
BAGDAD, Irak. — V iraški prestolici imajo zopet veliko politično senzacijo. Državni tožilec je začel velik proces proti zarotnikom, ki so hoteli pred par meseci umoriti sedanjega iraškega diktatorja Kešema, so iga pa samo ranili. Potek procesa Oddajajo po radiju in televiziji, torej nudi dosti zabave bagdadski ulici. Obtoženih je okoli 70 “zarotnikov”. Ni namreč čisto jasno, ali so res vsi obtoženci sodelovali pri atentatu-Zvedenci pravijo, da je to naravnost nemogoče. Ako bi bilo res toliko oseb vedelo zai priprave za atentat, bi celo zadevo gotovo pravočasno izvohala bagdadska policija in jo zatrla. Med obtoženci je tudi 23 takih, ki se jim je posrečilo, da so pravočasno pobegnili. Zelo lahko se zgodi, da bo državni tožilec vpletel še druge osebe v zaroto.
Obtojnica trdi, da je bil atentat delo egiptovskega Naserja in gai je radi tega počastila s priimkom “pes”. Nekaj izrednega je v tem, da obtožnica zaplete v zaroto tudi iranskega šaha in jordanskega kralja, ki sta oba
V arabskem svetu je zopet začelo nekaj vreti
Naj višja temperatura 36, deležna malo bolj dostojnih pri-Pajnižja 25.	[imkov, kot na primer “sluge za-
padneg;a imperijalizma” itd. Perzijski zaliv. Z mejo ob reki režimom in da je baje Naser za-
glasom
Vendar je glavno delo opravljala Naserjeva “gadja zalega”, ki je imela svoje središče v Damasku. Obtožnica vmešava v zaroto tudi razne agente žapadnih kolonij a-lističnih režimov, toda to se mora razumeti samo po sebi. Jo bilo še pri vsakem velikem političnem procesu tako.
V Kairu naravno zanikajo vsako udeležbo in obkladajo Kasemovo okolico s priimki kot izdajalci arabske domovine itd-Čisto nedoUni verjetno niso pri celi stvari, toda vseh grehov pa niso naredili, kar jim jih je obtožnica naprtila. Oba1 kralja, iz Irana in Jordanije, so pa prilepili najbrže radi lepšega in morda! tudi radi tega, ker se začasno ne prepirata z Naserjem. Z zaroto samo najbrže nista imela nobenega opravka.
Kar dela proces vendarle zanimiv, je sedanji obmejni spor med Irakom in Iranom. Spor se je začel radi denarja, kot se to zgodi velikokrat v arabskem svetu- Meja med Iranom in Irakom poteka tudi ob reki Shatt el Ardb, ki se po združitvi rek Tigris in Evfrat kmalu izlije v
Iran,
obtožnice ^ nista zadovoljna ne
Irak. '	•
Iran trdi, da Irak pobira prevoznino po reki in je ne rabi v dogovorjeni namen, da bi namreč vzdrževal plovnost reke.
sestanek na vrhu vrši preje v aprilu, proti čemur bo verjetno De Gaulle, ali pa kasneje v maju, proti čemur so tako v Wash-ingtonu kot v Londonu.
čel deliti mednje orožje. Vojaki so po večini kmetski sinovi, to- ' rej jih je treba poslati stran od rodnih krajev na obmejne.
V Ameriki zdravljenje izredno draga stvar
WASHINGTON, D. C. — To ve vsakdo sam po sebi. Upra- J
^	_____ ____ Politični položaj v Iraku je va za socijalno varnost je posku-!
Irak odgovarja, da je ta mej:: vkljub temu zelo zagoneten in sila izračunati, koliko mora pla-sploh nepravično potegnjena. -!e rod^ že celo \isto vprašanj, čati ves narod za zdravljenje.-Oba nasprotnika sta poslala svo- ^a-kaj Je Kasemov režim začel Pri tem je dognala za 1. 1958 sle-je čete na mejo Iran zato, da’ravn°-sedai besedno vojno kar deče številke: zavaruje rafinerijo v Abadanu 'na dve fronti, proti Naserju in Bolnicam je Amerika plačala pred morebitno zasego po ira- iškemu šahu? Zakaj je vrne- 5.1 bilijonov dol., od tega je od~ ških četah, Irak pa radi tega, !šal iordanskega kralia> ko imd ?adl° na zavarovalmce ravno da se bo “branil” proti iranski:drugih sovražnikov dosti? napadalnosti. V resnici ima Irak Kakšno vlogo igrajo pri tem ira-pri tem druge namene. Radi.ak^ domači komunisti? Koliko procesa v Bagdadu je začelo P1^ cek stvari udeležena Mo-mnogo Iračanov bežati iz deže- skva?	. • !
le, ker se bojijo, da jih bodo po Zaenkrat je znano samo, t0) da
je Moskva naročila iraškim komunistom, da morajo na celi črti podpirati Kasemov režim, akoravno zato dobivajo od njega samo klofute.
nedolžnem vpletli v zaroto. Ka-sem bi rad te pobege preprečil, zato je poslal svoje divizije na iransko mejo. Pri tem je hotel Kasem še doseči to, da umakne del svojih čet iz Bagdada. Nihče namreč ne ve, kaj prav za prav mislijo poveljniki. Na zunaj se sicer kar cedijo od lojalnosti do Kasema, kakšni so v resnici, pa: ve le Bog. Verjetno igra pri tem nekaj vloge tudi dejstvo, da so iraški kmetje precej nezadovoljni s sedanjim
V Washingtonu se ne bojijo posebnih zapletljajev, toda naša diplomacija se trudi tako v Bagdadu kot v Teheranu, da pomili sprte sosede. Nihče namreč ne ve, kako zelo lahko Moskva raz-pali že itak po prirodi vročo a-rabsko kri.
50%, ostanek so morali plačati bolniki sami, odnosno javna u-' prava, ako so bili prerevni.' Zdravnikom je bilo treba plačati 4.3 bilijone dol., zavarovalnice so prispevali samo 1.3 bilijona* dol. Za zdravila, očala in drugo : je bilo treba plačati 4.4 bilijone' torej več kot za zdravnike! '
dol.,
Vsi stroški skupaj vzeti so znašali nad 14 bilijonov dol.
Spoznana krivini zlorabe državnih sredstev Ohia
COLUMBUS, O. — Velika porota okraja Franklin je spoznala krivim zlorabe javnih sredstev v privatne namene bivšo načelnico sklada za gradnjo in posojila Mrs- Mary A. Nagle in
NAJNOVEJŠEVESTI
WASHINGTON, D C- — Pred-sednik Unije jeklarskega de-lavstva McDonald je namignil, da utegne unija po 26. januarju, ko poteče prepoved štrajka, tega obnoviti samo v neka'varih jeklarnah. CLEVELAND, O- — Odvetnik Samuel T. Haas je od štirih milijonov premoženja zapustil preko tri v dobrodelne namene, dn “pomaga nesrečnim” in “olajša trpljenje”.
MOSKVA, ZSSR. —- Sovjetska zveza je pristala na obnovo razgovorov o razorožitvi 15-marca v švicarski Ženevi. QUEBEC, Can. — Po reki sv Lovrencat plavata na ledenih ploščah, ki so se odtrgale od brega dve skupini ljudi, ki so se odpravili na reko lovit ribe. Eno skupino so že prepeljali s helikopterjem na breg. Upajo, da bodo skoro rešili tudi ostale.
CHICAGO, 111. — Tekom božičnih praznikov je našlo smrt v prometnih nesrečah v vsej deželi 446 oseb, precej manj, kot so predvidevali.
CLEVELAND, O. — Po vsem vzhodnem delu dežele je vreme skrajno slabo. Sneg, dež in megla ovirajo promet Snežni viharji na področju jezera Superior, eni najhujših, kar jih pomnijo v zadnji,H desetletjih, so se unesli.
Nicholasa J. Dziamba. poslovo-'dečega nadzornika oddelka za gradnje in posojila od okt. 1955 do jan. 1957-
Oba živita: v Columbusu in sta bila spuščena pod $1,009 varščine na svobodo, dokler sodišče ne odloči o njuni krivdi. .
pt
Ameriška Domovina
» %» ■ ■/!<- % %.
«
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
83	No. 250 Tues., Dec. 29, 1959
Rockefeller ni kandidat!
Proti splošnemu pričakovanju javnosti se je preteklo soboto newyorski guverner Nelson Rockefeller umaknil iz aktivne borbe za imenovanje za republikanskega predsedniškega kandidata. Izjavil je, da ni kandidat za imenovanje in da ne bo, nič pa ni povedal, če bi imenovanje sprejel v slučaju, da mu ga strankina konvencija ponudi. Tako so dejansko vratca ostala še odprta, čeprav dejansko ni dosti upanja, da bi se Rockefellerju tudi v resnici odprla.
Kako, da je Rockefeller opustil nadaljne javne napore za dosego imenovanja, ko je vendar v javnosti prevladoval vtis, da bo svojo kandidaturo v resnici šele objavil?
Od kar se mu je lani posrečilo pri volitvah poraziti tako odločno demokratskega kandidata A. Harrimana, so se začeli po vsej deželi širiti glasovi, da bo on brez dvoma kandidat za republikanskega predsedniškega kandidata, pa če se bo za to potegoval ali ne. Prve mesece si je Rockefeller previdno ogledoval položaj po deželi in zanikaval vsake želje po Beli hiši. Povpraševanja javnega mnenja in volivcev so kazala, da lahko računa vsaj na del podpore javnosti in da pri volivcih ne bo naletel na odpor zaradi tega, ker pripada znani rodbini bogatašev Rockefellerjev.
Pred več tedni si je odšel Rockefeller ogledat razpoloženje v zahodni del dežele. V Kaliforniji so ga sprejeli sicer dosti vljudno, pa mu kar očitno pokazali, da bodo stali odločno za svojim ožjim rojakom Richardom Nixonom. Boljše se je odrezal v državah Oregon, katere mladi guverner naj bi bil v slučaju imenovanja Rockefellerja za predsedniškega kandidata republikanske stranke imenovan za podpredsedniškega kandidata, in Washington.
V	tednu pred Božičem se je vrnil Rockefeller s potovanja po Srednjem zahodu in Jugu. Naletel je na precej različen sprejem. V Indiani, Iowi in Minnesoti so ga sprejeli skoro navdušeno, v Wisconsinu že dosti hladneje, vendar dovolj vljudno. Vljudni so bili tudi v Missouriju, Oklahomi, Texasu in Floridi, toda vodstva tamkajšnjih republikancev so pokazala jasno, da so že zavezana in da na nje ne more računati.
Odziv v vrstah republikancev in splošne javnosti je guvernerja prepričal, da nima izgledov za zmago in da se. ne splača poskušiti, ker je podpredsednik Združenih držav Richard Nijon v pogledu podpore v stranki daleč pred njim.
Nixon si je tekom sodelovanja v vladi Eisenhowerja kot njegov sodelavec in pomočnik ustvaril trdne zveze z vodniki republikanske stranke po celi deželi. Te vezi je utrjeval z vedno novimi obiski posameznih držav in z uslugami republikanskim vodnikom v Washingtonu, na drugi strani pa je krepil svoj ugled tudi v javnosti, ko je kot podpredsednik Združenih držav obiskoval zavezniške in prijateljske države v raznih predelih sveta. V tem oziru mu je posebno koristil obisk v Sovjetski zvezi, kjer je v razgovoru z Nikito Hruščevim odločno branil svojo domovino in njen ustroj v primeri s komunističnim družabnim in državnim redom. Od tega obiska sem se njegov ugled med volivci stalno krepi in danes velja Nixon za najmočnejšega kandidata ne samo med republikanci, ampak tudi med demokrati.
Nixonu se je posrečilo spraviti na svojo stran velikansko večino poklicnih republikanskih vodnikov in organizatorjev, dosti večjo kot 1. 1951 pok. Robertu Taftu. S tem pa njegov položaj ni dosti trdnejši in varnejši kot je bil tedaj Taftov. Kljub vsem zagotovilom, kljub podpori večine republikanske strankine organizacije se je posrečilo Tafta potisniti na stran in imenovati za predsedniškega kandidata republikanske stranke gen. Eisenhowerja.
Tedaj je bilo odločujoče važnosti prepričanje, da bo republikanska stranka z zmagovitim generalom, splošno poznanim Ikom gotovo zmagala, med tem ko bi bila zmaga s Taftom precej tvegana. Podobno propagando so pristaši Rockefellerja začeli voditi tudi proti Nixonu, dokler ni javno povpraševanje pokazalo, da ima med volivci nepričakovano veliko podporo.
Nixon se je delno zavaroval tudi proti temu, da bi denarni krogi, s katerimi ima milijonar Rockefeller vsekakor dobre zveze, v celoti ne prešli na stran njegovega tekmeca, kot se je to zgodilo 1. 1952 sen. Taftu. Vprašanje je seveda še vedno odprto če ga prijatelji, ki jih je v tem krogu dobil, ne bodo v zadnjem trenutku pustili na cedilu.
V	preteklosti je bilo v navadi, da so se kandidati umaknili iz borbe šele, ko so pri primarnih volitvah spoznali, da so njihovi izgledi ničevi. Rockefeller je to opustil verjetno v prepričanju, da mu udeležba pri primarnih volitvah za proučitev razpoloženja v republikanski stranki ni več potrebna.
Napovedovali so, da bo prijavil udeležbo pri primarnih volitvah v New Hampshire, ki bodo 8. marca. Prijaviti bi se moral do 6. januarja. Povpraševanja javnega mnenja so pokazala, da ne more pričakovati večjega odziva brez načrtne in obsežne kampanje med volivci. Ko se je postavil
na stran Nixona še državni guverner Powell, ki je do srede decembra vstrajno varoval videz nevtralnosti, je Rockefeller nemara spoznal, da je vsak nastop pri primarnih volitvah nesmiseln. Utegnil bi mu dejansko več škoditi kot koristiti, saj bi moral nastopiti proti celotnemu republikanskemu vodstvu države.
Rockefeller se, je umaknil iz borbe in v Nixonovem taboru so mnenja, da imajo imenovanje za predsedniškega kandidata že y žepu. Pri tem je treba pripomniti, da je do imenovanja še skoro sedem mesecev in v tem času se lahko še marsikaj zgodi, posebno če bo našla trditev Rockefellerjevih podpornikov, da bi imel Nixon v slučaju izvolitve za predsednika težave v razgovorih s Sovjetsko zvezo, ki naj zavarujejo svetovni mir, večji odmev v javnosti.
j BESEDA IZ NARODA f
»»**»*&»♦***«*♦»*♦*»**♦*♦♦♦*♦♦♦■»* 1 * U t'*« *« *♦! *♦•»»»»» .
Smrt na Ely
Ely, Minn. — V tukajšnji bolnišnici je preminula 16. decembra 72 let stara Frances Jerich s 345 E. Boudary St. Zapustila je moža Jožefa, sinova Jožefa v Minneapolis, Franka v Great Lakes Naval Base, hčere Mrs. Margaret Dobnikar, Mrs. Mary Ipavec Mrs. Francis Stepanco, Mrs. Agnes Lukač (vse v Cleve. landu) ter Mrs. Mally Thomas (v Washingtonu, D. C.). Pokapali so jo iz Banovčevega pogreb, zavoda. Pogrebno sv. mašo je opravil v cerkvi sv. Antona žup. č. g. Mihelčič.
K večnemu počitku so pokojno položili v Biwabicu, kjer je družina dolgo živela v sosednjem McKinley in kjer ima svojo grobnico, žalujočim naše sožalje, pokojnici večni mir!
Jos. Peshel. ------o------
Poslovitev od starega leta in zahvala
Cleveland, O. — Vse prijatelje S. D. Doma na Recher Ave. v Euclid, O. prav prijazno vabijo direktorij, Gospodinjski odsek in kljub društev Doma. Skupno bodemo skušali kar najboljše postreči vsem posetnikom Silvestrovega večera.
V tem letu smo praznovali 40-letnico, ki je bila v velikem šte-
vilu solastnikov in prijateljev Doma vsestransko zadovoljiva.
Naj mi bo dovoljeno, da se v imenu vseh treh odsekov iskreno zahvalim vsem, ki so pripomogli do tako lepega uspeha, v priznanje še živečim ustanovni-kom S. D. D.
Vsem delničarjem in prijateljem želim srečno novo leto ter mnogo zdravega zadovoljstva. Na svidenje dne 31. dec. zvečer v S. D. D.!
Joseph Trebeč preds. direkt.
------o------
Na silvestrovanje v New Yorku na Osmo
New York, N. Y. — V četrtek, na Silvestrovo, se bomo slovenski rojaki in rojakinje zbrali v dvorani sv. Cirila na Osmi, da v družbi vzamemo slovo od starega leta in veseli pričakamo novega.
Zabavo prirejajo farna društva. Za ples bo igral orkester Planika. Postregli bodo z domačim prigrizkom in okusno pijačo. Na razpolago bodo posebne “durne nagrade,” med zabavo samo pa bo delovala šaljiva pošta.
ičiisti dobiček je namenjen fari.
Pripeljite s seboj svoje prijatelje in znance. Vsi so dobro-1 došli!
Vsem slovenskim rojakom in rojakinjam srečno novo leto!
J. V. T.
o-----------— * i
Neznane globine
Pred 34 leti se je “Meteor” odpravil na pomorsko raziskovanje v večjem obsegu. Ladja je bila opremljena s takrat najmodernejšimi pripomočki in laboratoriji, plula pa je poldrugo leto po južnih in srednjih vodah Atlantika. Takrat so oceanografi prvič odkrili, da je morsko dno srednjega dela Atlantskega oceana polno vzpetin in globeli in da se vlečejo po morskem dnu gorskim masivom podobni grebeni. Najdaljši med njimi sega čez ves Atlantik med obema tečajema, posamezni gorski vrhovi podmorskih planin pa štrlijo nad gladino kot otoki, na primer A-zori in Sv. Helena.
Že ta prva ladja je ovrgla poprejšnje mnenje, da je morsko dno podobno teniškemu igrišču. Raziskovalci so spoznali, da se dvigajo z morskega dna še večje vzpetine kot na celinah.
V minulih desetletjih so zbrali morski raziskovalci množico podatkov o skrivnostih morja. Skoraj vsaka nova odprava je dala presenetljivo odkritje. Tako so lani uugotovili, da je na dnu Tihega oceana 1600 km dolga veriga, malo pred tem odkritjem pa je objavil prof. Ewing s kolumbijske univerze ugotovitev, da je čez vso zemeljsko kroglo razširjena približno 3.5 km globoka in 30 km široka razpoka ali globel. Sovjetski strokovnjaki so takrat sporočili, da so izmerili pri Ma-rianskih otokih doslej največjo morsko globino: 11,034 m.
Hkrati so pripravili tudi vrsto načrtov, da bi spravili na površino tiste plasti morske vode, v katerih je množica planktonov in. drugih živih bitij, o katerih menijo, da bodo kmalu
lahko hranila človeštvo. Razmišljajo celo o tem, da bi potopili v morje velik atomski reaktor, ki bi ogreval vodo na oceanskem dnu, potem pa bi prihajale spodnje plasti proti vrhu, kjer bi oskrbovale majhna živa bitja s hrano.
Kadar raziskovalci govorijo o bogastvu oceanov, seveda ne mislijo na številne potopljene ladje, ki jih je z zlatom, natovorjene zajel vihar. “Zgodbe o zakladih v potopljenih ladjah so v 99 odstotkih izmišljene.” pravi francoski potapljač Cousteau. “Ljudje si Želijo bogastva, obsede jih misel na zakla-, de, zato vrsto let blodijo po j morjih. Strmijo v blede zemljevide, ker menijo, da so na njih označeni kraji, kjer se je potopila ta ali ona ladja, na primer španska jadrnica, ki je pred mnogimi stoletji vozila zlato iz
dežele Inkov v Evropo.”
/
i Ko sta dva pomorska strokovnjaka s kalifornijske univerze merila v Tihem oceanu morsko globino, sta naletela- na čudno oblikovane kepe železa in mangana, v katerih je bilo tudi precej bakra in niklja. Po njunem mnenju so na nekaterih področjih tihooceanskega dna rude milijonske vrednosti.
^ Kljub vsemu temu pa človeštvo le malo ve o morju nasploh. Aprila 1946 je bila katastrofa na Havajih. Tistega jutra je bil na otoku Unimac hud potres. Do 180 km dolgi valovi so se s hitrostjo modernega letala pognali proti Havajskim o-tokom. Ta podmorski potres so zaznamovale vse seizmografske postaje po svetu. Profesor Shepard s kalifornijske univerze je bil prav takrat na počitnicah v
1 K sodobnim svetovnim problemom J
Zahodna posvetovanja v Parizu niso bila posebno uspešna. De Gaulle je vstrajal na svojem in zavrnil stopitev francoskih oboroženih sil z oboroženimi silami ostalih članic NATO v eno samo oboroženo silo pod skupnim in enotnim vodstvom, za kar se posebno odločno zavzemajo Združene države. Eisenhower je skušal osebno prepričati De Gaulla o nujnosti takega koraka, pa ni uspel.
NATO je v precejšnji notranji krizi. Od kar je mednarodna napetost popustila, je v nekaterih zahodnih državah prevladalo pripričanje, da je vojna nevarnost odstranjena in da zato nima smisla vzdrževati velike in drage oborožene sile. Od vseh
hišici ob obali enega izmed Havajskih otokov. Štiri ure po podmorskem potresu je prvi val dosegel otok. Voda se je najprej umaknila- kakih 150 m od obale, potem pa je prišla v prvem velikem valu. Ko se je val umaknil, se je profesor zavedel, da je kot eden izmed redkih strokovnjakov za oceanografijo osebno videl posledice potresa, ki ima japonsko ime cunami. Vedel je, da bo prišel še drug val, zato ga je sklenil fotografirati. Čakal je petnajst minut, potem pa je prihrumel drugi val, ki je preplavil Shepardovo hišico in odnesel iz nje hladilnik. “Če bi znanost vedela, da je drugi val neprimerno moč-nejši od prvega, bi tisto jutro rešila na Havajih življenje več sto ljudi.”
“Doba oceanov” se torej šele napoveduje, saj znanstveniki zbirajo tako rekoč šele prve pomembnejše podatke o sili in vsebini morja. Oceansko kraljestvo na zemlji je površinske devetkrat večje od Meseca. Spričo tega ni nič čudnega, če znanstveniki vedo o njem skoraj prav toliko kot o vesolju.
------o------
“Meddobje” razpisuje nagrade za esej ali razpravo
“Meddobje” razpisuje za vse, ki se poklicno ali privatno zanimajo za kulturno-filozofska vprašanja, tri nagrade in sicer z namenom, da poživi slovensko ustvarjalno delo, pa tudi zato, da si pridobi novih sotrudnikov. Izrecno vabi k sodelovanju našo akademsko mladino -po vsem svetu.
1.	— Nagrade so tri (vsaka po
1,000	argentinskih pesov).
2.	— Prispevki morajo biti izvirni (esej ali razprava) in morajo biti iz obče filozofskega ali pa kulturno filozofskega območja. Prispevki iz slovenskega območja so zaželjeni, vendar bo v vseh primerih kakovost edino merdo.
3.	— Sodelovati mora vsak kjerkoli živeči Slovenec.
4.	— Rokopis je treba poslati do 30. septembra 1960 v dveh na stroj pisanih izvodih na naslov: Ruda Jurčec (Meddobje) — Ola-zabal 2338/5, Buenos Aires, Argentina.
- 5. — Rokopis sme obsegati do 20 strani, pisanih v dvojnem razmaku in mora biti opremljen s šifro. Pravo ime ali psevdonim (ki pa mora biti znan vsaj enemu članu žirije) je treba poslati v rokopisu priloženi kuverti, ki nosi isto oznako kakor rokopis. Odipro se samo kuverte nagrajenih avtorjev.
6.	— žirijo sestavljajo gg.: dr. Vinko Brumen, dr. Milan Komar, dr. Ignacij Lenček.
7.	— Izbrani teksti bodo objavljeni v Meddobju. V primeru, da se vsi trije nagrajeni teksti ne objavijo istočasno, vrst. ni red njih objave nima nobene zveze z njih višjo ali nižjo kvaliteto.
8.	— Nagrade so izplačljive v Buenos Airesu.
članic Severno-atlantske obrambne zveze izpolnjujejo svoje dolžnosti v polni meri le Združene države, Vel. Britanija in Nemčija, med tem ko so ostale v zaostanku ali pa svojih obvez sploh ne izpolnjujejo. Med te spada zlasti Francija, ki ima večino svojih kopnih sil v Alžiriji.
Zastopniki NATO so v svojih posvetih v Parizu poudarili ponovno potrebo po močnih oboroženih silah, ki da so edini varuh svetovnega miru, dokler ni dose, žen sporazum o razorožitvi in izveden pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom.
Razpravljali so dalje o posebnem načrtu za NATO tekom prihodnjih deset let. Iz vojaško-političnega sodelovanja naj bi se ta zveza raztegnila tudi na gospodarsko in znanstveno. Manjše in srednje sile v NATO so dosegle od velikih sil obljubo, da bodo poklicane na posvet, na katerem bodo izdelani zahodni predlogi za sestanek na vrhu s predstavniki komu nističnega sveta prihodnjo pomlad.
*
Veliki trije svobodnega sveta so pozvali predsednika sovjetske vlade Nikito Hruščeva na posvete in razgovore o vprašanjih, ki ločijo Zahod in Vzhod, v Pariz prihodnjega 27. aprila. Pri tem so namignili, da naj bi bil to samo prvi v vrsti sestankov, na katerih naj bi bila rešena sporna vprašanja in zavarovan svetovni mir.
Predsednik sovjetske vlade je povabilo sprejel, predložil je le drug datum, ker da mu 27. april ni primeren zaradi bližnjega 1. maja, ki je v vsem komunističnem svetu velik praznik. Sestanek na vrhu bo po vsej verjetnosti nekje v prvi polovici maja.
Na dnevnem redu bosta v glavnem vprašanje razorožitve in vprašanje združitve Nemčije. V to zadnje je vzključeno vprašanje bodočnosti Zah. Berlina.
*
Svobodna Evropa je v gospo-darsko-trgovinskem oziru razdeljena v takozvani Skupni trg, v katerega spadajo Francija, Zah. Nemčija, Italija, Holandija, Belgija in Luksemburg, ter v Zvezo sedmih držav, ki zastopajo na. čelo svobodne trgovine. To skupino vodi Vel. Britanija, vanjo pa spadajo še Portugalska, Danska, Norveška, Švedska, Švica in Avstrija. Obstoji nevarnost, da bo prišlo med obema skupinama do nasprotij, ki bi utegnile imeti svoj vpliv tudi na politično in vojaško-obrambno področje. Na zadnjih posvetih v Parizu je bilo sklenjeno, da naj posebna konferenca, ki se jo bosta poleg članic obeh skupin udeležili tudi Amerika in Kanada, najde pot za sodelovanje in povezavo obeh skupin ob vpo-števanju koristi Amerike in Kanade.
❖
Svobodni svet je ob koncu leta 1959 manj edin, kot je bil kdajkoli v preteklih letih povojne dobe, čeprav enotnost in sloga danes nista nič manj potrebni kot v dneh naj ostrejše mrzle vojne. Komunistični svet s Sovjetsko zvezo na čelu se svojim ciljem ni odrekel in stremi še vedno enako vstrajno in dosledno k osvojitvi vsega sveta kot doslej. Povezanost in enotnost svobodnega sveta je potrebna posebno zato, ker je premoč, ki jo je imel do nedavnega na vojaškem polju zaradi moči ameriškega strategiČnega letalstva, opremljenega z atomskim orožjem, začela naglo giniti, ko pri. bajajo v vojaško rabo medcelinske rakete. V izdelavi teh so Sovjeti po splošni sodbi strokovnjakov za spoznanje pred zahodnim svetom.
*
Na Srednjem vzhodu je prišlo v preteklem tednu do napetosti med Iraškom in Iranom. Obe državi sta poslali na mejo voja-
štvo in se začeli medsebojno obtoževati. Jedro spora predstavlja vprašanje meje. Irak zavzema ozemlje v porečju Evfrata in Tigrisa, nekdanjo Mezopotamijo, Iran, nekdanja Perzija, pa Iransko višavje z delom ravnine ob skupnem izlivu teh rek Šat-el-Arab. Meja je bila urejena na temelju dogovora 1. 1937. Iran grozi, da bo ta dogovor odpovedal češ, da se ga Irak itak ne drži. Pri tem hoče mejo potisniti na sredo Šat-el-Araba, med tem ko pripada po obstoječem dogovoru še del levega brega reke Iraku.
*
Težavnejše je vprašanje mejnega spora med Kitajsko in Indijo. Indijski parlament je pretekli teden o njem ponovno razpravljal. Predsednik vlade Nehru je priznal, da je bda indijska vlada v preteklosti premalo ču-ječa in je tako omogočila Kitajcem, da so zasedli blizu 10,000 kv. milj ozemlja, ki ga Indija smatra za svojega. Med tem ko so nekateri v parlamentu predlagali, naj Indija, če treba tudi s silo, prežene Kitajce s svojih tal, je Nehru to odklonil in izjavil, da bo skušal to vprašanje rešiti z — razgovori.
Spor se vleče dejansko od poletja, ko je prišlo do prvih spopadov med kitajskimi in indijskimi mejnimi stražami. Celotno sporno ozemlje obsega okoli
40,000	kv. milj. Na tej meji ni bilo od let izpred prve svetovne vojne nobenih sporov. Ko so Kitajci zasedli Tibet so začeli riniti na obmejno področje, ki preje ni bilo nikdar natančno .označeno.
Kitajska je predložila, naj bi tako Indija kot Kitajska umaknila svoje čete od sedanje dejanske meje za 12 in pol milj, nato pa skušale spor rešiti z razgovori. Predsednik kitajske vlade Ču-Enlaj je predložil predsedniku indijske vlade sestanek v Burmi za preteklo soboto. Nehru je predlog zavrnil. Indija vstra-ja na stališču, da se morajo Kitajci najprej umakniti z njenih tal, potem šele se bo začela z njimi meniti o sporu.
*
Kitajska zasedba indijskega ozemlja je napravila na nevtralno Azijo močan vtis. Ta je začela spoznavati, koliko so vredne obljube rdečih Kitajcev o mirnem sožitju, in se začela od njih odmikati. Moskvi ta reč ni posebno po volji, toda izgleda, da jo v Peipingu premalo vpošteva-jo. Tam jim ni bil dosti spor z Indijo, zapletli so se tudi v spor z Indonezijo, kjer skušajo braniti koristi svojih tamkaj naseljenih rojakov.
*
Komunistični svet preživlja redno nove notranje pretreslja-je. Na Poljskem in v Jugoslaviji je veliko pomanjkanje govejega mesa, v Sovjetski zvezi pa so imeli bolj pičlo žitno letino. Sovjetska vlada se je odločila za reorganizacijo kmetijstva. Posebne “Kmetske zveze” bodo nadzirale in vodile kmetijske zadruge in gledale, da bo zemlja koristno uporabljena in sredstva enakomernejše razdeljena.
Gospodarski plani so na papirju sicer lepi, ko pa pride do njihovega izvajanja, se pa težave včasih zaradi napačnih računov strokovnjakov in odpora naroda nepremagljive. Treba jih je popravljati. To so nedavno storili na Kitajskem, pa tudi v nekaterih drugih komunističnih deželah.
*
Borba med svobodnim demokratičnim svetom in komunističnim taborom se nadaljuje. Nevarnost vojaškega spopada je stopila trenutno bolj v ozadje, zato pa je tem napetejša borba za pridobitev še neopredeljenih narodov Azije in Afrike.. Na tem področju je svobodnemu svetu uspelo okrepiti svoj položaj, toda ne toliko po lastni zaslugi kot po narodnosti rdeč6 Kitajske. Nekaj je v tem pogledu koristil tudi obisk predsednika Eisenhowerja v Aziji in Afriki.
Jyu&tice
/Iiueri^k/i Domovina
-A-ll/l' E RI E/% Ul— HO IWt E
AMERICAN IN SPIRIT FORfilGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
Iz slovenskega Toronta
Grče
V	nedeljo 20. decembra so igralci iz novonastajajoče slov. župnije postavili na oder igro v petih dejanjih Grče, ki jo je po povesti Slavka Savinska dramatiziral Zdravko Novak.
Prireditev je bila odlično obiskana, saj je bila dvorang napolnjena do zadnjega kotička. To bi dokazovalo, da čut in zanimanje za odersko umetnost še ni popolnoma zamrl med našimi ljudmi. Morda pa je nekatere pritegnil tudi lov za srečo; pet možnosti, izraženih v denarju, je bilo namreč skritih v velikem bobnu, ki se je vrtil med zadnjim odmorom.
Ker so igro igrali že pred časom v Clevelandu, ne bom ponavljal njene vsebine. Le nekaj opomb k igranju bi podal.
župnika Klemena je igral g. V. Strah, ki je igro tudi režiral.
V	začetku je bilo videti, da bo ustvaril ‘dober karakter in ga tudi bi, da ni začelo pešati znanje njegove vloge. Poleg tega pa je tudi premalo pokazal dobrodušno stran župnika. Res, da je to trd značaj, ki ve, da pri Gorjancih — grčah zlepa ne doseže dosti, vendar pa kljub temu čuti z mladim parom, česar Pa žalibog nismo videli. Tudi prizori, ko v molitvi prosi Boga pomoči, so bili premalo realni. G. Staneta Ulčarja smo videli v vlogi Klemena Vršana; živel je vlogo in pokazal trd in neupogljiv značaj, le da njegov glas grči, kakršna je Vršan, ni popolnoma pristojal. Bilo bi morda bolje, če bi on igral župnika Mihaela in g. Strah Vršana.
Vršanovega sina Klemena je podal g. Franc Grašič. Bil bi boljši, če ne bi bil skozi dejanja v nekakšni melanholiji, kakor, da mu ni niti za posestvo, niti preveč za Lizo; pred očetom pač zraste, ker se mu ne zdi, da bi odnehal prav on, zakaj ne oče.
Mana, Vršanova hči, gdč. A. Dolenc, je dokaj dobro pokazala dobre in slabe strani ženske duše. G. Janeza Vičiča smo prvič videli na oderskih deskah in bili smo presenečeni. Odlično je zaigral Miho Belcijana, kmetiča, ki rad pogleda v kozarec in prežene dnevne skrbi. Nežo, njegovo ženo je igrala ga. Martina Tratnik. Pokazala je, da ji oder ni čisto tuj. škoda, da je nismo v nekaterih stavkih razumeli, mogoče zaradi nerazločne izgovarjave ali pa zaradi tihega glasu.
Liza, zdravo kmečko dekle, ki pogumno prenaša svoje križe in težave je bilo dobro pokazano, za kar gre hvala gdč. Anici Cerar, le da je bila mestoma tudi ona pretiha. Ga. Zofija Križ-nran se je dobro postavila v vlogi jezične in radovedne “farov-ške” kuharice Francke.
Igra “Grče” je vsekakor vredna truda, ki ga igralci vložijo v njeno prestavo. Gledana v tišini mirnega gledališča bi mogla buditi lep dramatski užitek. Prireditelji — cerkveni odbor novo-^astajoče župnije za področje /Toronto 14, Ont., pa so mogli oiti s finančnim uspehom nad vse zadovoljni.
Mirko Jezernik.
Silvestrovanje
'Cerkveni odbor župnije Mari-Je Pomagaj opozarja vse Sloven-Ce v Torontu naj na Silvestrov ^ečer ne iščejo zabav in razve-
rUa drugje, nego v domači ^Uizbi. Da bi se rojaki v vese-erri in prijateljskem razpoloženju skupaj poslovili od starega eta in pričakali novo, zato bo Prilika v cerkveni dvorani na 609 M bo
sen prigrizek in za primerno okrepčilo v pijači. Naj na zadnji večer v tem letu vsa pota vodijo na slovensko silvestrovanje.
Cerkveni Odbor.
Za slovensko cerkev v New Torontu
Pred kratkim je bila v Wash-ington-u posvečena in slovesno odprta za bogoslužno uporabo veličastna cerkev, posvečena Mariji Brezmadežni. Pri gradnji te cerkve so sodelovali vsi katoličani Združenih držav. Slovenci jih lahko posnemamo vsaj v malem.
Cerkev Brezmadežne s čudodelno svetinjo v New Torontu, katero bi radi zgradili prihodnje leto, naj bi bila zgrajena s sodelovanjem vseh Slovencev v Severni Ameriki. Zato nas zelo veseli, da se oglaša vedno več dobrotnikov z raznih delov Kanade in Združnih držav.
Seznam novih darovalcev je sledeč:
$100.00 g. John Trpin, Toronto 14, Ont.
Po $50.00: g. Janez Jereb, Toronto, Ont., g. Karel Kromar, Toronto, Ont., g. Lojze Oražem, Toronto, Ont., g. Rafael Srebrnič, Toronto, Ont., g. Stanislav Petrič, Toronto 14, Ont.;
po $25.00: g. Božidar Golob, Toronto, Ont., g. Janez Vičič, Toronto 14, Ont., g.. Viktor Trček, Toronto, Ont. (namestu venca na grob pok. škofu Rožmanu) ;
po $20.00: g. Ivan Peterlin, Toronto, Ont., g. Vinko Bernik, Windsor, Ont., g. Alojzij Justin, Toronto, Ont., ga. Pavla Rihter, Cleveland, Ohio; ga. Mary Hribar, Cleveland, Ohio, g. Johann Schwaier, Toronto, Ont., g. Franc Mehle, Toronto, Ont.;
po $15.00 g. Franc Kokelj, Toronto, Ont.; $13.27 g. Oskar Srebrnič, Toronto, Ont.;
Po $10.00: g. Jože Meden, Toronto, Ont., g. Peter Stark, Toronto 14, Ont., g. Janez Kušar, Downsview, Ont., ga. Ana Leban, Toronto, Ont., g. Branko Resimič, Toronto, Ont., g. Izidor Fujs, Toronto, Ont., g. Marjan Šinkovec, Toronto, Ont., g. Štefan Ritlop, Toronto, Ont., g. Viljem Ficko, Toronto, Ont., g. Karel Ficko, Toronto, Ont., ga. Johanna Mravlja, Toronto, Ont., g. Janez Muhič, Toronto, Ont., g. Alojzij Ratnik, Toronto, Ont., g. Matija Sparas, Toronto, Ont., g. Franc Žonta, Toronto, Ont., g. Max Mušič, Veteran, g. Lojze Zorenič, Cleveland, Ohio, gdč. Ivanka Dolenc, Toronto, Ont., g. Matevž Slak, Niagara on the Lake, Ont., g. Marjan Jakopič, Cleveland, Ohio, g. John Kuk, Toronto, Ont., g. Matt Regina, Toronto 14, Ont., g. Jože Vojska, Toronto 14, Ont., g. in ga. M. Komel, Oshawa, Ont., g. John Kokalj,	Toronto,	Ont.,	g.	Jernej
Traven, Toronto, Ont., g. Štefan Žalik,	Toronto,	Ont.,	g.	Anton
Laki,	Toronto,	Ont.,	g.	Štefan
Laki,	Toronto,	Ont.,1	g.	Ignac
Resnik, Cleveland, Ohio, ga. Kristina Urbas, Cleveland, Ohio, ga. Frances Skubic, Cleveland, Ohio, ga. Mary Vavpotič, Chicago, 111.’ ga. Ana Gaber, Chicago, Ul. (v zahvalo za uslišanje), N. N., Chicago, 111., g. Janez Vidmar’ Cleveland, Ohio;
po $9.00 g. Jože Radoha, Lament, Alta.;
$7.00 ga. Margaret Mestek, Euclid, Ohio;
po $6.00 ga. Mary Papesh, Joliet, 111.;
po $5.00: ga. Maria Knap, La Salle, Ul., g j0£e Godina, To-
— Geo. Washington je bil star
anning Ave. Poskrbljeno oaue, IU-, g. Jože Godina, To- let> k° Je bil izvoljen za prve-2a poskočne melodije, za oku- • r°nto, Ont., g. Ivan Kodrič, To- B'a predsednika Združenih držav.
rento, Ont., g. Jože Lesar, Toronto, Ont., g. Lojze Platnar, Toronto, Ont., ga. Neža Platnar, Toronto, Ont., g. Jože Rotar, To. ronto, Ont., g. Marjan Bajc, Toronto, Ont., g. Jože Peternelj, Toronto, Ont., g. Jožef Zrnec, Toronto, Ont., g. Kazimir Cigan, Jamestown, Ont., g. Franc Koren, Schumacher, Ont., Rev. Frank Skumavc, Oshawa, Ont., g. Ivan Prezelj, Toronto, Ont., gdč. Marija Horvat, Toronto, Ont., g. Alojzij Fujs, Toronto, Ont., g. Alojzij Gulič, Toronto, Ont., g. John Gornik, Toronto, Ont., g. Jože Kosi, Toronto, Ont., g. Feliks Kolar, Tordnto, Ont., g. Karel Pintarič, Toronto, Ont., g. Pucar, Toronto, Ont., g. Peter Skok, Toronto, Ont., g. Fred Sršen, Vailand, Ont., gdč. Anica Valenti, Toronto, Ont., g. Frank Boštjančič, Toronto, Ont., ga. Francka Opeka, North Chicago, 111., g. Franc Sirk, Toronto, Ont., g. Karl Hull, Toronto, Ont., g. Anton, Flegar, Toronto, Ont., g. Zvonimir Marušič, Toronto, Ont., g. Roman Švajger, Cleveland, Ohio, g. Nevio Rodela, Toronto, Ont., ga. Ana Nemec, Cleveland, Ohio, g. Jernej Zupan, Cleveland, Ohio, ga. Frances Ošaben, Barberton, Ohio, ga. Mary Krulc, Cleveland, Ohio, gdč. Pavla Mušič, Chicago, 111., ga. Frances Legan, Maple Hts., Ohio, ga. M. Ardanb, Cleveland, Ohio, ga. Mary Bambič, West Allis, Wis., ga. Frances Lekan, Cleveland, Ohio, g. Lojze Rus, Cleveland, Ohio;
po $4.00: g. Anton Logar, Toronto, Ont., ga. Agnes Bukovec, Cleveland, Ohio;
po $3.00: gdč. Gizela Horvat, Toronto, Ont., g. Ladislav Kranjc, Toronto, Ont., g. Joseph Leban, Toronto, Ont., ga. Josephine Gustencic, Maple Heights, Ohio, ga. Marija Czernianski, Noranda, Que.;
po $2.00: g. Anton Rozman, Baden, Pa., ga. Terezija Kozlar, Toronto, Ont., g. Alojzij Laki, Toronto, Ont., g. Bernard Horvat, Toronto, Ont., g. Ivan Horvat, Toronto, Ont., gdč. Cvetka Jakus, Toronto, Ont., g. Anton Kustec, Toronto, Ont., g. Milan Ludvik, Toronto, Ont., ga. Emilija Lomas, Toronto, Ont., g. Božo Mlakar, Toronto, Ont., g. Avgust Markič, Toronto, Ont., g. Vinko Stavanja, Toronto, Ont., ga. Ivanka Zupančič, Toronto, ga. Zora Kikelj, Toronto, Ont., ing. Evgen Marc., Toronto, Ont., č. sestra Hedvika, Schumacher, Ont., g. Karel Mekiš, Toronto, Ont., ga. Mary Hrastar, Cleveland, Ohio, gdč. Minka Princelj, Toronto, Ont., g. Rajmund Cuk-Ijati, Toronto, Ont., ga. Švajger, Cleveland, Ohio, ga. Hočevar, Maple Heights, Ohio., g. Anton Car, Nanaimo, B. C., N. N., Toronto 14, Ont.;
po $1.00: g. Milan Kirn, Torom to, Ont., ga. Valentina Vanin, Toronto, Ont., g. Janez Urbančič, Toronto, Ont., g. Metod Kobal, Schumacher, Ont., g. Stefan Hajdinjak, Toronto, Ont.
Naj Brezmadežna vsem dobrotnikom obilno povrne! V Združenih državah lahko dobrotniki pošiljajo svoje darove za našo novo cerkev našim poverjenikom v Clevelandu: 1. Mr. Jakob Resnik, 3599 E. 81. St., Cleveland 5, Ohio; Mr. Frank’ Kamin, 1125 E. 72nd St., Cleveland 3, Ohio; Mr. Anton Jeglič, 1057 E. 68. St., Cleveland 3, O.
Za cerkveni odbor:
Janez Kopač, C. M.
594 Manning Ave., Toronto 4, Ont., Canada.
Harjan Jezernik:
Začeiek poti..
“Kam pa sedaj” sem boječe vprašal orožnika, ko sva izstopila iz avtobusa, ki naju je pripeljal od Pliberka v Celovec.
“V lager Anna Bichl,” je odsekano odgovoril v še dokaj dobri slovenščini. Vzel je iz žepa rokavice, dvakrat husknil vanje ter mi z roko namignil, naj korakam pred njim.
Povesil sem glavo in potisnil premrzle roke v žep; tako sva korakala skozi Celovec. Moje misli so bile doma. Uboga mama in . sestre! Niti ne vedo, da sem pobegnil. Gotovo me iščejo pri babici. K njej sem se vedno zatekal, kadar sem imel teža-ve4 Niti pomisliti ne smem nanjo; solze mi silijo v oči. Kot da bi bile to le dolge sanje. “Ti, ki nisi šel nikdar dalje po svetu kot do Ptuja; do sedaj si čepel v babičinem naročju, nikoli lačen, vedno dostojno oblečen; včeraj si hodil še v industrijsko šolo. Pred šestimi meseci si jo končal; potem železarna Store in njeni vražji ljudje; pa saj tudi domači niso bili dosti boljši. Ne bodo te več videli, nikoli več.” Kolikokrat sem jim rekel, da bom šel po svetu, pa s0 se mi smejali in še kako smejali. . .
Ali je bilo treba vseh teh spletk in intrig. “Pozabi in ne misli več na to,” sem si zabiče-val. Toda kako, ali je treba, da stopam pred orožnikom kot tat.
Ob tej neprijetni misli sem pogledal izpod čela ,če me kdo opazuje. Žive duše nisem videl; bila sva sama z orožnikom, ki je še vedno korakal za menoj.
Začel je naletavati sneg. Možakar je pospešil korak, tako da sva hodila vštric.
“Slovenec?” je bevsknil in pogledal v nebo ter nekaj zagodrnjal o vremenu.”
“Da, s Koroške,” sem pridjal in ga vprašujoče pogledal misleč, da bo rekel ‘potem sva pa rojaka.”
“Ste tudi Vi Slovenec, sem zlogoval.
“Ne, Avstrijec.”
“Pa znate dobro slovensko.” “Za silo.”
Umolknil sem in molče sva korakala drug ob drugem. Videl, sem, da mu tak nač1n pogovora ni všeč. Zakaj je tajil in ni hotel vedeti nič o Slovencih, še manj o Korošcih.
“Huda zima.”
“Vražja” je odgovoril in si pomel roke.
Pogled mi je obstal na njegovih usnjenih in z volno podloženih rokavicah. Nehote sem potegnil premrle roke iz žepa. Prsti so bili trdi, da jih nisem mogel skleniti. Pobkal sem pest snega in ga poskušal mečkati med prsti. Dedec se je pomenljivo nasmehnil češ:
“Norec, prav ti je, zakaj pa strašiš v tej zimi okrog. Počakal bi spomladi.
“V najlepšem času sem pobegnil.” Zalučal sem kepo v bližnje drevo.
“Naturlich, Te zebe?”
“Ne preveč, malo v roke.” “Kmalu bova v lagerju,” me je vzpodbujal in si spet pomel roke.	'
Prišla sva do križišča in zavila na levo. Ob cesti je bila proda-jalnica vencev in nagrobnih koranov. Bili so postavljeni tesno drug . ob drugem in pokriti s snegom; kot na pokopališču, kjer primanjkuje prostora. Ozrl sem se po vencih: suhe, rdeče, rumene rože, črni trakovi so viseli z njih; na trakovih pa nemški napisi: “Svojemu dragemu sinu Jožetu Sušniku!” Sušnik, Jezernik, sama slovenska imena. J
Nekaj ljudi je stalo pred prodajalno mizo in se pogovarjalo.
Mala ženica s sivimi lasmi se je premikala med visečimi venci in jih pokrivala s papirjem. •
Ko naju je opazila je pokazala s prstom in dejala v slovenskem jeziku:	“Poglejte, eden
več. Ubogi fant, pa v taki zimi; pa ne zgleda kot Hrvat ali Srb, kaj pravite.”
Nasmehnil sem se, povesil glavo etr stopal pred možem postave, kajtitakoj mi je stopil zopet za hrbet, čim je opazil ljudi.
Končno sva dospela. Na prostranem travniku je med drevjem stala velika siva hiša. Začudil sem se. Ni zgledala kot ječa. Velika okna so gledala v snežen zimski dan.
Ko sva se približala, se je na mah pokazalo na oknu polno glav in rok, ki so mahale v pozdrav. Glava pri glavi. Malo mi je odleglo. Več jih je v sobi, bom vsaj imel s kom govoriti.
Orožnik me je gnal po dolgem hodniku in gledal na številke, kot da bi bil prvič ,v taborišču.
Naposled se je ustavil, popravil kapo, snel rokavice in se vzravnal, kakor da se pripravlja za sprejem pri generalu. Potrkal 1 pojasnil, je. “Herein,” je rezko udarilo od vzravnal
sem se ustavil pred pisalno mizo, za katero je sedel mož v zeleni uniformi. Na videz je zgle-dal precej prijazen, oči so mu živo letale po meni; na mojega spremljevalca se niti ozrl ni in ne pozdravil. Zahteval je papirje, ki mu jih je moj “Slovenec” vljudno izročil.
“Lahko greste,” je rekel.
“Ja wohl,” obrnil se je na peti, me še enkrat grdo pogledal ter zamrmral nekaj o vražjih ubežnikih in odšel.
“Kako vam je ime,” je vprašal naposled. Prej pa se me je še do dobra ogledal. “Mirko?” Le odkod ve, da sem Slovenec. Menda je uganil moj vprašujoči pogled. “Takoj sem uganil, da niste Hrvat. Ali sem se zmotil?” se je nasmejal in poredno pomežiknil. “Slovenec sem.” Vzel je papirje iz ovitka in razlagal: “Veste, kadar priženo kakšnega iz južnih krajev, se že pri vratih krepko pridruši in nato doda: “Boga mi, stigli smo.” Nasmejala sva se. Velel mi je sesti in tega sem bil zelo vesel. Zeblo me je v noge in utrujen sem bil do skrajnosti. Uprl je oči vame s vprašanjem, zakaj da sem pobegnil. Videlo se mu je, da je imel dolgoletno prakso v tej zadevi. “Družinska zadeva, mislim, mislim,” sem iskal izraz. “No, družinski nesporazum.”
Odkašljal se je ter se popraskal za ušesom. “Po dveh letih slišim tak odgovor prvič.” Hotel sem vprašati, kaj drugače sliši, pa ni bilo potrebno. Sam je povedal, da vsakdo pravi, da se ne sklada s komunizmom in režimom, da sovraži partjio; v resnici pa sploh pojma nimajo. Da imam malo pojma o tem, sem mu “Dobro,” je rekel, se in poklical:	“Han,
znotraj. Precej na nemil način me je porinil v sobo, tako da
Han.’
(Dalje prihodnjič.) * *
KRIŽEM PO KANADI
Zveznemu paralamentu bo predloženo podaljšanje sporazuma med zvezno vlado in pokrajinami o gradnji prekokanadske avtomobilske veleceste. Sporazum velja do 31. decembra letos, zgrajenih je doslej le 2,357 milj od 4,491. V celoti je cesto zgradila le pokrajina Seskatchewan. *
Da bi izpopolnili obrambne naprave so začeli graditi 45 radarskih postaj preko srednje Kanade, da bodo dopolnjevale tako-zvano “Pinetree” radarsko verigo. Te postaje bodo delovale avtomatično in bodo brez posadk. Poleg njih bodo zgradili sedem velikih postaj, pet v zahodnem delu dežele, dve pa v srednjem. Združene države bodo plačale dve tretjini stroškov za zgraditev novih postaj.
*
Pričakujejo, da se bo De Gaulle, predsednik Francije, pred svojim obiskom v Združenih državah prihodnjo spomlad za dan ali dva ustavil v Ottawi. De Gaullov obisk v Washingtonu je predviden za 19. april.
v Ottawo predsednik japonske vlade Kiši. Tudi ta pojde v Washington, kjer bo podpisal novo vojaško pogodbo z Združenimi državami.
*
Kanada je tekom tekočega begunskega leta sprejela 100 jetičnih evropskih beguncev z družinami, pa izjavila, da je to za enkrat v tem pogledu vse. Novih jetičnih beguncev ne misli več sprejemati.
*
Kanadski farmarji so tekom letošnjega leta izkupili za svoje blago v prvih devetih mesecih $2,027,050,000 v primeri z $1,990,-
145,000	v istem času lani.
*
Na Sea Islandu pred Vancouv. rom bodo začetkom leta začeli graditi letališče, ki bo služilo za vzdrževanje jet letal. Stalo bo
okoli pet milijonov dolarjev.
*
J. Percy Page, 72 let stari upokojeni vzgojitelj, je nasledil umrlega podguvernerja Alberte Bowlena.
“šuše” je bilo v Saskatchewa-nu po 42 letih konec, ko je bila Prihodnji mesec pride na obisk odprta po novem zakonu prva
- - * _' '
V PIRAMIDI —Želve, ki jih kaže slika, so doma v vzhodni Afriki, prebivajo pa, trenutno v živalskem vrtu v San Diego, Calif. Pred nevarnostjo se zelo rade umaknejo v kako razpoko, kar jim je mogoče zaradi sorazmerno mehkega oklepa.
restavracija, kjer je dovoljeno točenje alkoholnih pijač. Od L 1917 je bilo v tej pokrajini prepovedano javno piti težke alkoholne pijače.
*
Okoli 85,000 od 2,2400,000 voznikov avtomobilov v Ontario je bilo zapisanih zaradi prometnih prestopkov na temelju novega zakona. Na tej osnovi jih je 66 izgubilo vozaška dovoljenja.
Pokrajinski parlament Ontario bo začel zasedati 19. januarja.
V Ontario je bilo tekom letošnjega leta posvojenih 5,400 otrok v primeri z 4,300 lani.
*
Ob obali Nove Fundlandije Se je tekom letošnjega leta potopilo 18 manjših ladij, ena več kot lani.
Oglašajte v “Amer. Domovini”
HELP WANTED—FEMALE
SECRETARY JR.
Must type a minimum of 45 wpm and be able to take 80 wpm shorthand. 5-day week, good salary, excellent fringe benefits. Ages 18 to 32 will be considered. Phone
Allstate Insurance Co.
Personnel Department WY 1-9000
____________ (3)
GENERAL OFFICE
Girls, 18 to 28', East Side resident, preferably single. 5-day week, good salary, excellent benefits. Phone Personnel Department
WY 1-9000
for personal interview.
(3)
DELO DOBIJO
Moški ali ženska
Išče se moški ali ženska za delikatesen trgovino. Mora razumeti slovanske jezike. 12705 Buckeye Rd-, ali WA 1-4050.
(252)
Ženske dobijo delo
Ženska dobi delo
Iščemo gospodinjo in kuharico, mora živeti v domu. Vse ugodnosti, 2 sobi in TV. Kličite YE 2-1118.	(251j
Ženska dobi delo
Išče se ženska, da bi stregla bolni ^eni, vsaj 5 dni v tednu-Kličite med 5. in 6. uro IV 1-4842.	—(252),
Moški dobijo delo
MACHINIST
For Jobbing Machine Shop
General All Around Man Hourly rate, steady work; day shift-
Boom Boiler & Welding Co.
1740 Columbus Rd.
(Near W. 9th)
(251)
MALI OGLASl~
Sobe se odda
5 sob, plinska: gorkota, kopalnica obita s ploščicami, prsna kopel, na novo dekorirano, velika klet, podstrešje, garaža. Na 7703 Lockyear Ave. HE 1-0959.
(252 i
Sobe se odda
Oddajo se 4 sobe in kopalnica na Donald Ave. Kličite WH! 4-2360.	(252)
V najem
Se odda hišs, 5 sob in kopalnica, furnez na plin. Vse udobnosti. Na 1146 E. 60 St EX 1-4042-	(252)
.. KADAR STE PREHLAJENI! .. pridite k nam! Imamo izborno domače zdravilo proti KAŠLJU in prehladu! NE ČAKAJTE, ampak pridite takoj, ko se prehlad pojavi!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd.	KE 1-0034
Naročila sprejemamo in razpošiljamo tudi po pošti!
ZULICH
INSURANCE AGENCY
18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio

i
HANDEL - MAZZETTI:
Junakinja iz Štajra|

Sledi ji, ne vprašaj! Li nisi slišal umirajočega očeta, ki je v duhu gledal Hendelnove hudobije in je s svojim zadnjim izdihom prorokoval svetnico, ki bo Staj er rešila? — Tukaj je.
“Štefana,” vprašuje duhovnik, ki ga je groza lastnega vprašanja . . . “Imaš li pogum za mu-čeniško krono? — Saj veš, s čim je žugal.”
Tedaj so se zaiskrile njene krasne oči.
‘“Zelo rada bi Gospodu darovala svoje življenje.”
“Pa prosi Boga za me, da mi da enako srce.”
Stopal je po stopnicah k oltarju gori, Štefana pa je pokleknila pred žalostno Mater, potegnila je iz žepa rožni venec, ki ga ji je bil podaril rajni oče, ter je začela prositi Boga, naj ga potrdi, da nastopi romanje.
Stal je ob oltarju in odprl tabernakelj. Niso zabučale orgle, niti ni zapel pobožen glas — molče se je spustilo ljudstvo na kolena.
Menih je vzel v roke zlati ci-borij, je stopil ž njim pred ljudstvo in je oči proti nebu obračajoč iskreno goreče govoril: “Jezus, naše rešenje! ki se danes poslavljaš iz našega nesrečnega mesta, poglej tu svoje ljudstvo, ki je s silo ženejo od Tebe proč, o usmili se nas!”
“Usmili se nas, usmili se nas!” je ihtelo ljudstvo.
Visoko je dvignil kelih, ga obrnil, proti vzhodu is zahodu, proti grobnicam ter je blagoslavljal ljudstvo, rekoč: “Jezus, z vso grenkostjo nasičen, Jezus, za nas na križu darovan, pokrep-
CH1CAGO, ILL.
HELP WANTED—FEMALE
NURSES
ASSISTANT DIRECTORS SUPERVISORS HEAD NURSES O.B.—.O.R. & GENERAL STAFF NURSES
Full t'me or part time EXCELLENT BENEFITS ADVANCEMENT OPPORTUNITIES NEW 316-BED HOSPITAL OWN TRANSPORTATION DESIRAB.LE Apply
Monday thru Friday 9 a.m. to 4 p.m.
LUTHERAN GENERAL HOSPITAL
1775 Dempster St. Park Ridge, 111. TAlcott 5-4434
___________________' (251)
DIETARY KITCHEN HELP TRAY GIRLS COUNTER GIRLS Full time or part time EXCELLENT BENEFITS ADVANCEMENT OPPORTUNITIES j NEW 316-BED HOSPITAL OWN TRANSPORTATION DESIRABLE Apply
Monday thru Friday 9 a.m. to 4 p.m. LUTHERAN GENERAL HOSPITAL 1775 Dempster St. Park Ridge, 111. TAlcott 5-4434
(251)
čaj nas v tej najgrenkejši uri slovesa in zapuščenosti, da nas ne premaga satan, da se ne omaje naša vera. O Gospod! Sedaj Te nesem v pregnanstvo, Tebe, ki nosiš ves svet! Kadar bo v tej nesrečni deželi polna mera bridkosti, kadar bo steklo dovolj solz, prikaži se nam častit ter naj posije nad nas Tvoja milost;
I njega pa, ki s svojo brezbožno postavo krši Tvojo božjo zapo-jved, ponižaj in izpreobmi!”
Tedaj je zašumelo po cerkvi: j “Amen, amen!” in iz visokih korov je prihajal jek kakor nad-. zemski zbor: Amen, amen; iz grobnic pa, v katerih spita Sebastijan Hendel in Ana Ster, roditelja štajerskega mogotca, se je čulo votlo, neznansko bobnenje.
Še enkrat je menih v svojih j velih rokah dvignil kelih, ki se 'je svetil kakor zahajajoče sobice; vse ljudstvo je ležalo na kolenih pred Najsvetejšim. V dru-*gič je Albert med tihim žvenk-j Ijanjem zvončka blagoslovil z visoko dvignjenim kelihom množico; nato je ogrnil roke in Naj-1 svetejše z velumom ter je sto-j pal ž njim po oltarjevih stopnicah doli ter se je s strežnikom, ki je pred njim žveskljal, obrnil proti južni ladji. Sedaj so ' visoko v zvoniku v globokem ba-J su zapeli mogočni katoliški zvonovi ter so oznanjevali nad tem-j nim mestm, da gre Gospod iz Štajra na zadnjo pot — v tujino.
Množica se je tiho, brez glasu z gorečimi svečami gnetla za duhovnikom. Sprevod se je pomikal mimo oltarjev sv. Ane in Matere dobrega sveta; zdelo se je, da se sveta obraza v svitu sveč žalostno majeta sem in tja. Kar je obstal Albert in je, ko so še doneli zvonovi in so se množice mrmrajoč ustavljale, iz-pregovoril:
“Več milj odtod je božja pot v Vengu, kamor se o kužnih časih zateka ljudstvo, in je blagoslavljajo duhovniki z blagoslovljenimi psicami. Tam se je obrnila kuga, ko je leta 1485. opu-stošila vso deželo. V Staj er ju ni nobenega tabernakeljna več. Na božje povelje pojdem v Veng, da izprosim tam pred Bogom v
CHICAGO, ILL
G LEN WOOD TOY CENTER
69)22: N. OLENWOOD UNDER NEW MANAGEMENT Save 20% this week on purchase of $1.00 or more, while our stock of toys , is complete.
DOGS, PETS FOR SALE
IDEAL Christmas gift. Boxer puppies. 12 weeks. Ears cropped. Flashy fawn show prospects. Champion sired. TE 4-0455 bef. p. m. and TE 3-9094 after 6 p. m. and Sunday.
(250)
CHIHUAHUAS — Beautiful breeding and show stock. Also pets. -— $35.00 and up. Phone TAlcott 5-4341.
(Dec.29,31)
AFGHAN PUPS — AKC registered. Healthy males. Exccellent show and breeder stock. — TRiangle 4-1322.
SAVE BY MAIL -EARN MORE!
WHERE THOUSANDS SAVE MILLIONS!
5%
SAVINGS 'O FINANCIALLY
CUrateNT 1 N S u r e d
Sena check or money order today. Free gifts with account. Accounts opened by 20th, earn from 15th.
DEPT. 5
COMMERCIAL SAVINGS and LOAN ASSOCIATION
3 Offices to Better Serve You 334 N. Howara St., Baltimore, Md. 8417 Georgia Ave., Silver Spgs., Md. 7934 Wisconsin Ave., Bethesda, Md.
ASSETS OVER $4,000,000.00
(250)
Zakramentu milosti za zapuščeni Štajer, ki mu žuga dvojna smrt. Vpričo Boga, ki ga drže moje roke, vas vprašam: Kdo izmed vas gre z menoj? Veste, da gre pri tem za življenje. Le tisti naj se oglasi in stopi naprej, komur je vera več kakor smrtno življenje. Jutri zjutraj ob solnčnem vzhodu vas bom pričakoval v Frajzingu, da vas popeljem na božjo pot na kraj milosti.”
Vse je bilo tiho naokoli, samo zvonovi so v svečanem blagogla-sju plavali sem in tja. V dušah ljudstva se je borilo sveto navdušenje s strahom . . .
Kar stopi naprej mladenka ter veselo in jasno izpregovori:
“Če dovolite, gospod pater, pojdem z vami.”
Tedaj so se pa zgenili možje in so, kakor težke more oproščeni, vzklikali:
“Štefana gre, mi gremo tudi.”
Kakor vesel val je valovalo skozi ljudstvo: Štefana.
Vedno več ljudi se je pridruževalo Štefani, vsakdo je rekel: Jaz tudi. Jaz tudi. Jaz tudi. Ljudem je s čel odsevalo sveto veselje in pobožno navdušenje, kar je duhovnikovo srce napolnjevalo z radostjo. Se-li ne začenja najgrenkejša ura trpeče cerkve izpreminjati v veselje? Še je sveti križ zagrnjen z mrtvaškim prtom, toda, li ne prihaja že iz daljave aleluja?
V krogu od več kakor sto mož in žena, ki so se oglasili za romanje, je pater Albert še enkrat povzdignil svoj glas ter je goreče molil mohtev zoper kugo. Nato je korakal naprej z Najsvetejšim, za katero je bila pripravljena v župnišču revna celica, in se je že bližal glavnim vratom. Venec lučic ga je obseval in množica ga je spremljala. Cerkev je postala puščobna, črna in neprijazna, kakor gozd, v katerem vlada groza in strah. Iz orgelnega kora je pristrašila sova z bolščečimi kolesastimi o-čmi, in netopirji so cvilili pod svodovjem, ki se je zdelo, da raste v neizmernost, in so frfotali proti grobnicam.
Čuj, na koru bobni votel korak. Po stopnicah, ki vodijo iz kora, se urno tiplje doli neki mož z gorečo svečo, katere vosek mu po rokah doli kaplja na tla.
, Pred glavnimi vrati je za tre- ^ šču, kjer je bilo še videti luči. 'nutek obstal; mrzel veter je pi- Stal je tu ter čakal, dokler bi ne hal skozi vrata in mu je skoraj ugasnila zadnja luč; ponočni ve-' ugasil svečo. Zasenčil jo je z ter mu je napihoval plašč, neto-1 roko, kar sta skočila iz stene dva 1 PirJi 80 frfotali okoli njegovega mala hudička in sta mu kazala' bledega meniškega obraza.
, jezike. Prestrašil se je, pa se jej “če bi te še ne poznal, moril-, kmalu začel sebi samemu sme- ka, ki sem ti ubežal, sedaj te po-jati. V blodeči luči so se kame-J znam do dna!” je siknil. “O člo-' nite podobe na steni premikale vek, ki nosiš suženjsko obleko, sem in tja, tik njega je bila pa katero sem nosil tudi jaz, udari podoba, na kateri je jezuitski te Bog, ki ga izkušaš in se upi-j pater iz dečka izganjal dva hu-'ras mojemu dragemu gospodu, diča.	j ki je za Jezusom najboljši izmed
Mož je ovil okoli sebe plašč, človeških otrok. V kužno gnez-ki mu ga je podaril sodnik, ter do boš romal ,da nas boš vse o-je zrl v temno noč proti župni- kuzil, in pri tem ti naj pomaga
vlačuga, ki se ti je tako sladko'ter se je potem podal v Vogel-nasmejala. Le stori to, povem j zang, stanovališče mestnega sod-
ti: dalje, kakor do Vislic, ne prideš.”
V župnišču je ugasnila zadnja | lučica. Na temnih potih so nevidno molili pobožni dekliški glasovi, ki so pojemali v vetru. 1 Kakor se je nekoč v temni no-’ či plazil izdajalec Judež Iškari-jot čez potok Cedron, tiho ka-
nika.
X.
Onstran mestnih okopov stoji mogočni sodnikov grad, čegar vogelni stolpi in slemena kipe proti nebu ,v temno noč. Grajska okna so nocoj še razsvetljena ter zro kakor velika svetla očesa doli v mesto, kjer še ni zamrlo v
kor senca se je priplazil skozi ponočnem miru votlo, tesnobno ' cerkvena vrata odpadnik Kern in plačljivo šumenje in vrvenje.
,rr

SREČNO NOVO LETO VAM-ŽELI
988 E. 74th St.
GLOBOKAR
REALTY
REAL ESTATE HOUSES - LOTS - FARMS
HEnderson 1-6607
Republic uslužbenci: KAJ
REPUBLIC PONUDBA NE BO STORILA
i- vi
Ne bo razbila ali oslabila unije — unija bi imela iste funkcije in isto avtoriteto kot doslej. Unijska delavnica in pobiranje članarine bo ostalo.
Ne bo odvzela pritožbenega in poravnanega postopka za pritožbe Uslužbencev.
Ne bo oslabila uslužbenčeve “seniority” — pač pa jo bo okrepila.
Ne bo dovolila družbi poljubno spreminjati lokalne delavne pogoje — prizadeti uslužbenci se bodo še vedno lahko protivili taki spremembi in zahtevali odločitev od razsodišča.
Ne bo spremenila programa klasifikacije zaposlitvenega.
Ne bo znižala pokojnine in zavarovaln h koristi — pač pa jih bo zvišala.
Ne bo odstranila protekcije življenjskih stroškov — že zbranih dodatnih 17 centov na uro za zvišane živ-Ijeijske stroške, bo ostalo in dodatne protekcije bedo preskrbljene.
Ponudba je zelo širokosrčna in bo izboljšala vaš zaslužek in varnost. Preskrbela bo triletni delavski mir z zvišanimi plačami in koristmi.
REPUBLIC STEEL
Stroh’s pivo je bolj osvežujoče... tu so 4 dobri razlogi zakaj!
Mullally Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM
AMBULANTNA POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 East 156th Street
KEnmore 1-941)
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore BIvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
1 TOP GRADE BARLEY MALT 2 WHITE RICE
Vse tri gornje primesi spadajo k varjenju Stroh’s piva. Za dosego najfinejšega okusa, je Stroh’s .varjeno z ognjem pri 2000°. Varjenje z ognjem napravlja Stroh’s lažje, mehkejše. Prepričajte se sami. še danes vprašajte za edino ameriško z ognjem varjeno pivo!
Ugajalo vam bo
je
lažje!
SEDAJ PO LOKALNIH CENAH
The Stroh Brewery Company, Detroit 26, Michigan
.Tars.'
r
Petinšestdeset let
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, /	vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
KRANJSKO
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900
Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruieš za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. lefa.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od S500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.	,y
Ako še nisi član ali članica te mogočne, in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	JoKet, III.