263. Številka. Ljubljana, petek 16. novembra* X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. Izhajn vnuk dan, izvsemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po po iti preieman aa avstro-ogerske deiele za celo leto 16 jrld., aa pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom aa eelo leto 18 gldL, za eetrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 80 kr. aa eetrt leta. — Za tuje deiele toliko već, kolikor poštnina isnaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za eetrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznauila se plačuje od detiriotopne petit-vrate 6 kr., ee ee oznanilo enkrat tiska. 5 kr., ee se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole urankiratL — Bokopiai ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši I*. 3 „gledalidka stolba". 0 p r.» v n i š t v o , na katero naj se blagovoUjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Peterburg1 15. novembra. „Golos" poroča iz Prankalesa 14. novembra: Rusi oblegajo Erzerum, postavili so v celem vilajetu erzerumskem rusko vlado in upravo. General Šelkovnikov je vojaški guverner okraja Erzerumskega. Carigrad 14. novembra. Rusi so v ponedeljek prijeli Irepol in Lubin pri Plevni, a so bili z izgubo 150 mož odbiti. Tu gre glas, da se Srbija pripravlja vstopiti v vojno akcijo, da čaka samo še ruskega gibanja proti srbskej meji. Srbski agent tukaj pravi, da od svoje vlade nij dobil nobenih poročil. Vojska. Turki v Carigradu hote vedeti, da so Rusi napadali v ponedeljek Turke pred Plevno. AH kako morejo to izvedeti, ker je Osman paša odrezan od vse zveze s Carigradom? Bode pač tudi to one vrste novica, kakor so jih Turki v Ardahanu in Šibki neprenehoma razglašali, pa so se takoj neresnične izkazale. V Aziji torej Rusi Erzerum oblegajo in so tudi uže za vso provincijo rusko vlado postavili, znamenje, da jo hote obdržati za odškodovanje vojne, ker denarja iz izžete Turčije itak ne bi mogli dobiti. Vspehi Črnogorcev, ki se bodo kmalu polastili Bara in primorske luke Špice, katera jim je za državni obstanek iu razvoj trgovinski absolutno potrebna, vzbujajo občudovanje celo pri sovražnikih Slovanstva. Toliko so trpeli ti maloštevilni junaci, ali oni se ne polenijo, oni so vedno junaci. Reda Črnogorcev j je velika. Zapuščeni reveži brodijo sedaj gladni po gorah, kjer so jim Turki požgali pohištva. Množica otrok, ki so ostali brez strehe in zavetja, bosi in na polu nagi, potika se po skalovji, ter ne dobi ni hrane ni bivališča. Njihovi roditelji so mnogi ali ubiti bili v vojski ali pa so umrli za vročnico. Na ta način so pomrle nekatere vasi do celega. A predstojeća zima z meteži in mrazom grozi pristaviti nove bede. Prej oblečene v sukno in opanke, zdaj le umazane cunje borno pokrivajo telo Črnogorkam. Uže je nad eno leto, kar se v Črnej gori nij nič sejalo in nič pripravljalo, da bi se napravila obleka in obutev. Možje so vsi v vojski, a tudi Ženske cel čas ne nehajo jim pomagati, ter se zanimajo z bojnim življenjem, pustivši domače delo. Pooblaščenec ruskega društva, ki Bkrbi za bolne in run j ne vojake v Črnej gori, piše, da od smrti, a samo od smrti, rešijo nesrečneže na račun ruske vlade v nekaterih krajih postavljene žitnice. Stradalci imajo tri do štiri dni hoda, po ostrem kamenji, ob robovih gora, pod palečimi solnčnimi žarki, ali v silnej plohi, da dobijo en meh koruzen Caričin dar — 25000 rubljev, je bil razdeljen le mej najbolj ubožne družine, in se je porabil za največjo potrebo — za živež. Vse, kar se je pripeljalo iz RuBije v prošlem letu, platno, perilo in obleka, vse je uže sama capa, a novega se ne dobi ničesar. 100.000 beguncev iz Hercegovine, Bosne in zdaj iz Zete, dela le še strašnejšo revščino Črnogorcev, ki so jih sprejeli v svoja borna prebivališča. Mestno občestvo cetinjsko je v resnici v zadregi, s čim bi preživelo in v kaj bi odelo nesrečne. Res, da je denes en del Hercegovine osvobojen, in da bi se mnogi begunci mogli zopet vrniti domov, a kaj naj počnejo tam? Hiše so jim požgane in razgrebene, živino bo pa odgnali Turki. Ostale so na mestu samo razvaline, pepelišča in tu pa tam de štrlijo — vislice . . . Društvo, ki skrbi za bolne in ranjene in cetinjsko občestvo, se tedaj zopet obračata z milo prošnjo do vseh, ki imajo človeška čuvstva, ki morejo kaj podeliti stradalcem, če tudi le malo žrtvo, da naj se jih usmilijo. „Ne prosimo vas," tako pravijo Rusom, „no-vega platna in sukna, ker to sami potrebujete za svojo vojsko, a blagovolite nam poslati stare, ponošene obleke, ali najbolj proste tkanine in odeje.* Morebiti tudi kateremu Slovencu gane srce ta mili klic na pomoč, da se usmili naj-hrabrejšega, a sedaj beduega bratskega naroda, borečega se „za krst cestni i slobodu zlatnu." Iz državnega zbora. Z Dunaja 13. nov. [Izv. dop.] V prihod njej seji se začne debata o novej nagodbi z Ogersko. Na dnevnem redu je sicer le novi bankstatut, a ker je to prvi izmej predlogov, kateri spadajo k nagodbi, bode se generalna debata sukala sploh o celej nagodbi, tem bolj, ker poslanec Schaup od Fortschritts-kluba nasvetuje, da se naj ne preide v specijalno debato bankinega statuta prej, dokler nijso vse postave tikajoče se nagodbe v zboru predložene. MstfcJfc. Pozno. (Stranica iz življenja.) I. (Dalje.) Mej tem se reči Aue Petrovne uredijo in ona otide na kmete. Mi pa živimo z mojimi domačimi. Vse, kaže se, mi obeta neizrečeno srečo. Sonečka me ljubi, značaj ima raven in vesel, sedi pri delu in poje pesni, kakor ptica pevka, ki je zletela k nam z neba, da oživlja našo samoto. Tudi to, kar se redko dobi pri ženski, ima ona. Nij me motila v mojem delu, še spodbadala me je k trudu. A ravno zarad tega, ker je bila moja sreča silno velika, se je nijsem mogel popolnem veseliti; trepetal sem in bal sem se izgubiti jo. Večkrat sem tugoval brez uzroka, sem bil razdražen, sem jej brez pomisleka očital in jo tako žalostil, potem sem pa sam plakal, prosil odpuščenja in slednjič sem se jezil nad svojo slabostjo. Z eno besedo, na vrhuncu sreče sem bil jaz nesrečen. Vse se mi je zdelo, da me žena ne ljubi tako, kakor kaže, in da uijsem vreden take ljubezni. Ali nij bilo to predčuvstvo? V resnici, Sonečka me je dobila v teh letih, ko deva ljubi ljubezen in prvi moški, ki ga zadene, jej je predmet. Dokler se uijsva midva sešla, je ona živela na lunetih in nikogar nij videla. Vse to se je motalo po mojej glavi iu jaz sem trpel. Zopet rečem, morebiti sem predvidel bodočnost. A kaj je koristi v tem predvidenji, ko ouo odpravlja samo sedanjost. Odvrniti prihodnje nij v moči človeka, če tudi ono predvidi. Tako pride obletnica najine poroke, leto, koje bi bilo lehko tako srečno, katorc sem pa jaz otroval B6 svojim nemirom. Vendar so bile minute polne sreče, ko sem se jaz naenkrat uspokojil in videl življenje v pravem njegovem svitu; a to so bile kratke minute. Drugo leto sem postal oče in od tega časa sem se prerodih Zdelo se mi je, da ima moja žena zdaj toliko okov, vežočih jo z družino, da se mi je zdelo nemogoče izgubiti jo. Pomiril in oživil sem se, ter ne zapazil, da stojim na kraju jame, katero sem si sam izkopal. Meni nesrečnežu še v glavo nij prišlo, da se je v nedolžnem srcu moje žene, kojej sem veduo brez uzroka očital, zamoglo nakopičiti mnogo žolča, ki je moral imeti izhod tako ali drugače. Tako je, da sem jaz priklical nesrečo in ona je prišla. Sonečka je po otročjej postelji še bolj razcvela in poštam krasueja. Mene nijso več boleli zavidljivi pogledi, katere so metali na njo moški, ko sva se skupaj sprehajala. II. Enkrat, prišedši ž njo domov, me nepričakovano objame Ilozarov. »Ura! profesor/ kriči on, „zmaga ! slednjič si vendar-le iz pergamenta postal človek. Te bom uže zdaj jaz mučil se svojimi srčnimi izlijanjami, zdaj me boš razumel." Treba je omeniti, da mu jaz uže od svoje ženitve nijsem nič pisal, in da on ničesar nij vedel o tem. Priznati moram, da je pravo Za generalno debato je tedaj uže mnogo | govornikov vpisanih, mej njimi proti dr. i Pražak, Weiss-Starkenfels, TrlUgl, dr. Vo- i f ujak od opozicije. Dalje bodo proti I govorili baron Kellersperg, bivši cesarski namestnik na Češkem. O svojem času je grof Hohenwart, ko je odstopal, cesarja Kel- : lersperga bil naBvetoval za namestnika. Mož sicer spada k ustavovernej st ranki, pa je zme • ren, pravičen in pošten. Ministerstvu je jako i neljubo, da se Kellersperg, ki je izvoljen od štajerskega velicega posestva, proti njemu obrača. A kljubu vsem tem ^se ministerstvu nikakor nij bati, da ne bi dobilo večine za svoje j predloge. Kajti ne samo, da ima zase poslance iz velicega posestva in uradnike v centru, J dalje levico s Herbstom in Giskro in vselej pokorne rusinske pope, jej v tem vprašanji tudi Poljaci pristopijo, ki se hote s tem Ma-gjarom prikupiti. Ostane tedaj v opoziciji desni centrum pod H o h e n w a r t o m iu Fort-schrittsklub, skupaj kacih 70 do 80 glasov proti 140 do 150. Sicer pa nij več misliti, da bi se vse postave o novej nngodbi še tekom tega leta sklenile. Vpeljal se bode zopet za nekaj mesecev nekaki provizorij, o čemer se bodo naši z-ogerskimi ministri še ta teden posvetovali. (Glej „politični razgled.") Volitveni red trgovinskoj in obrtnej zbornici kranjskoj. Bližajo se nove volitve v trgovinsko in obrtno zbornico kranjsko. Zatorej naj mnogoterim volilcem po Kranjskem podamo volitveni red, da se bodo znali ravnati. Glasi se: §. 1. Trgovinska in obrtna zbornica kranjska v Ljubljani ima dvajseti in štiri pravih zbornikov, ter je na dva odseka razdeljena: 1. na trgovski odsek; 2. na obrtni odsek. Obrtni odsek ima tri razdelke: a) velicega obrta razdelek; b) rudarski razdelek, in c) ostalih obrtov razdelek. Trgovski odsek ima deset, velicega obrta razdelek tri, rudarski razdelek dva in ostalih obrtov razdelek devet pravih zbornikov, izmoj katerih treba, da konci (vsaj) polovica izbrancev vsacega odseka domuje tam, kdor stoluje zbornica. §. 2. Pravi zborniki se v Bamosobnej (ne-posrednjej) volitvi izbirajo za šest let. Kadar menil, in da sem jaz moral stopiti se svojega stališča, ter javiti se, kakor navaden, smrten človek. Dolgo se je Ilozarov norčeval z menoj zarad uzroka moje ženitvo. Sonečka je delala nanj najprijetniši vtis, s čemer sem se jaz ponašal. Tri mesece je on bil namenjen bivati v Petrogradu in po navadi priti vsak dan k nam. Kakor trd štor sem se moral zdeti mo-jej ženi, v primeri s tem bliščečim diplomatom. Toda, sedaj jaz govorim tako, takrat mi pa še na misel nij prišlo. Jaz nijsem bil ljubosumen, kar bi bil mogel biti. Dopuščal sem Sonečko sprehajati iu okrog so voziti s llo-zarovim brez najmanjšega suma. Morebiti za to, ker Ilozarov nij bil za-me navaden možak, temuč moj prijatelj in jaz sem mu verjel — ne, tudi zarad tega no, povedal som uže, da sem od brezmi.seluega nemira prešel k polnemu pokoju. Včasih sem zapazil kake vzne-mirjevalne poglede matere in sestre, a na to nijsem obračal pozornosti, oni si pa nijste upali povedati mi svojih teženj. Nekega dne, strašni dan — tresem se še zdaj, ko se ga mino tri leta, tedaj v 31. dat decembra meseca, polovica zbornikov, izbranih v trgovski in obrtni odsek, izstopi po redu svojih službenih let, in ti se nadomestijo t novimi volitvami Ako jih ima več po jednoliko službenih let, razsodi žreb, komu je izstopiti. Izstopniki morejo zopet biti izbrani. Ako se mej časom jednega volitvenega razdobja izprazni jedno ali več zborniških mest, tedaj zbornica v štirinajstih dneh po izpraznitvi kacega mesta za prave zbornike pokliče one, kateri so ob zadnjej volitvi v razpolu izstopivših zbornikov dobili po največ glasov za njimi. Kadar bi jih dobilo več po jednoliko glasov, tedaj razsodi žreb, ki ga potegne kdo izmej zbornikov. Kdor se tako pokliče, službuje samo do prvega volitvenega razdobja potem. §. 3. Pravico voliti imajo: 1. oni trgovci in obrtniki, kateri uživajo vse državljanske pravice, ter v okraji zbornice trgujejo, obrtu-jejo ali rudarijo, in to ali samosvojno ali so javni družniki s kom drugim, — potem oni, kateri so za načelnike ali ravnatelje, vodeč trgovinska ali obrtna podjetja na delnice, ako 2. od omenjenih podjetij plačujejo po toliko pridobitnega ali od rudarstva po toliko rudniškega davka, po kolikor ga volilska pravica zahteva. §. 4. Volilci trgovskega odseka imajo svoj volitveni razred in volilci vsacega od vseh treh razdelkov obrtnega odseka imajo vsak po svoj volitveni razred, da so zatorej vsi volilci v štirih volitvenih razredih. §. 5. V trgovski odsek imajo pravico voliti: Bankirji in menjači, trgovci, razpošiljači (špediterji), gospodarji blagovnih hranišč, trgovski opravilniki, upni in zavarovalni zavodi, lekarničarji, železnocestna, ladijeplovna in druga prevozna podjetja, če bo od jednega samega podjetja v Ljubljanskem stolnem mestu na leto plačuje konci (vsaj) po deset goldinarjev 50 kr. av. vr., a drugod po kranjskem zborničnem okraji po osem goldinarjev štirideseti kr. av. vr. pridobitnega davka brez pri-klada. V prvi razdelek obrtnega odseka (§. 1. a) imajo pravico voliti: plavežniki in samo-kovniki (gospodarji plavežev in samokovov), tovarničarji (fabrikanti), stavbinski obrti in vsi drugi obrtniki, kar jih od jednega ali od več obrtnih, v kranjskem zborničnem okraji stoječih podjetij na leto plačuje konci po s t o goldinarjev av. vr. pridobitnega davka brez spomnim — se vrnem iz univerze. Sreča me sestra s tako prestrašenim obrazom, da sem nevoljno osupnil. Pride mi v glavo, da je morda kdo domačih nevarno zbolel. „Ali nij s i srečal Sonečke?" me popraša. „Ne, aH je kam šla?" „Šla se je sprehajat z Vladimirom in otrokom, uže davno, ob eni." nKje jo pa Ariua?" „Arino jo ona nekam poslala, a ko se je vrnila, uže Sonečke nikjer nij bilo." „Čudno, kara da se je dala, morebiti se je šla vozit s Ilozarovim," to je bil moj sklep z naivnim obrazom. Sestra me je tako pogledala, da me je zopet neprijetno prijelo. Nij -smo se vsedli obedovat, dasiravno je uže bila ura pet. Še nikdar se nij primerilo, da bi /ena ne bila doma pri obedu in jaz se nijsem začel za šalo vznemirjati. Ura odbije šest. Jaz ne izdržim, ne črhnem nikomur besedice, vzamem klobuk in otidem. Mašiualno, ne dajoč si odgovora kako in zakaj, grem k llozarovu. „Gospod so odšli denes za granico," do-, bim od slug odgovor. Poslednji čas sem bil priklada. V drugi razdelek obrtnega odseka (§. 1. b) imajo pravico voliti oni rudarji, kateri na leto plačujejo konci po Štiri goldinarje av. vr. rudniškega davka. V tretji razdelek obrtnega odseka (§. 1. c) imajo pravfco voliti Vsi obrtniki in tovarničarji, kar jih ne sme voliti v razdelka velicega obrta, tuli tr-govcf, kateri tiemajo pravice v trgovski odsek voliti, če vsak izmej njih plačuje na leto konci po štiri goldinarje 20. kr. av. vr. pridobitnega davka brez priklada. §. 6. Kdor ima pravico voliti v več volitvenih razredih, more samo v jednem izmej njih glasovati; a na izvoljo mu je dano, da glasuje, v katerem razredu hoče. Ako volilee* predno rok ugovorom mine (§. 12), ne pove, v katerem razredu hoče voliti, in Če ima v prvem razdelku obrtnega odseka ter ob enem tudi v jednem ali v dveh ali vseh treh ostalih volitvenih razredih pravico volit), naj mu volitvena komisija spiše izkaznico in glasil* nico Bamo za volitveni razred prvega razdelka obrtnega odseka; ima-li volilsko pravico v trgovskem odseku in tudi v druzem ali tretjem razdelku ali v obeh teh razdelkih obrtnega odseka, naj mu izkaznico in glasilnico spiše samo za trgovski odsek; a če ima pravico voliti v druzem in tretjem razdelku obrtnega odseka, dohode izkaznico in glasilnico samo za volitveni razred rudarskega obrta. §. 7. Skupščine, društva, občine, rudarska društva in druge take skupne osobe imajo samo po jeden glas, katerega oddati ima pravico tist, komur zastop pristoji po zakonu ali po pravilih. V imenu ženskih ali takih osob, katere so pod zakrilstvom (jeropstvom) ali skrbstvom, ter imajo samo v svojih rokah kako trgovino ali obrt, izbira upravitelj njih posla. Ob nobednein drugačnem slučaji no smejo voliti pooblaščenci. §. 8. V prave zbornike se morejo izbrati samo oni trgovci in obrtniki, kateri so: a) avstrijski državljani, b) trideseto leto svoje dobe navršili, ter c) imajo užo konci (vsaj) tri leta vsa svojstva (lastnosti), kakoršnih je treba volilcu, in d) redno domujejo v zborničnem okraji. §. '.». Ni izbirati ni izbrani biti ne morejo tisti, kateri po tedanjih zakonih ne smejo niti v občini izbirati ni izbrani biti. §. 10. C. kr. deželna vlada kranjske zemlje postavlja volitveno komisijo, da volitve jaz včasih pri llozarovu iu njegovi sluge so me poznali in ženo mojo tudi. Midva sva včasih pri njem tudi pila čaj. Ilozarov je tedaj odšel ne poslovivši se, žene moje nij, moji domači so preplašeni. Istina je trkala v moj mozeg, a jaz sem jo uporno odmetoval. Dolgo sem brodil, ker nijsem smol iti domov, sram me je bilo domaČih, a megleno upanje, da se je žena vrnila, vleklo me je slednjič k domu. Eden pogled na sestro in mater mi je dal vedeti, da je bil prazen moj up, toda jaz sem zagledal na mizi pismo, in kakor bi bil iz uma, se vrženi nanj in ga razpečatim. Jaz čitam, roke mi trepetajo, črke skačejo pred očmi in slišim, kako nekdo v sobi tiho plaka. Kaj je v pismu? (Jlasi se: „ Petja, ko sem te ljubila, mi nijsi verjel, sedaj ti vidiš, da jaz nijsem sposobna, da bi me kdo varal: jaz ljubim dru/.ega in tedaj zapustim tebe. Te/.ko mi je: ti in tvoji domači ste mi vsi tako mili, toda jaz ne morem drugače. Vladimira vzamem, on je revček, brez mene ne more biti. Ne prokliujaj me, vidno je osoda smejo svojih glasov združiti samo v jeden VOlilski raz po I. §. 16. Volitveni razredi utegnejo voliti vsak posebe, in to v primernih presledkih časa, katere določi volitvena komisija. §. 17. Mej tistimi, ki morejo biti i/brani v dotični volilski razpol, razsoja pod polovic na večina glasov. — Kadar je po jednoliko glasov, razloča žreb, ki ga potegne kdo izmej volitvene komisije. Vse razsodbe, pristoječe volitvenej komisiji, imajo končno veljavnost. §. 18. Volitvena komisija uradno razglasi, kdo se je izbral. Izbranim zbornikom daje volitvena komisija na znanje, da so izbrani. Če v osmih dneh od tistega dne, katerega je dokazano, da je to bilo izbrancu osobno vzgla-fteno, od njega ne pride volitvenej komisiji nič izrecila, da hoče volitev prevzeti, tedaj se za izbranega Šteje tist, kdor jo v istem volilskem razpolu za njim dobil največ glasov. Kadar je po jednoliko glasov, razsodi žreb, ki ga potegne kdo izmej volitvene komisije. Volitvena komisija trgovinskemu ministru po c. kr. deželnej vladi oznanja izbrane zbornike, pristavljajo, iz kacega volilskega razpola je kateri. 1!>. Volitve naj bodo vselej do zad njega dne novembra meseca uže dovršene. §. 20. Vloge, podajane volitvenej komisiji, naj imajo napis: „Volitvmej komištfi tr-gOppkč iu obrtne zbornic** v Ljubljani". Glasilnico in vse druge vloge, katere volilci pošiljajo volitvenej komisiji, prenaša pošta zastonj, če se v napisu pristavi: „v volitvenih zadevah". Politični razgled. V Ljubljani 15. novembra. V r/i'irti?nrm irhttt-ti je bil zopet enkrat jako važen govor slišati. Pri posvetovanji o prvej nagodbeuej postavi, o bank-nem statutu, je govoril baron Kellersperg zoper m in is ter s t v o. Njegov govor je silno senzacijo naredil iu sploh se misli, da bode on naslednik Auerspergov. (Sodbo o njem glej v denašnjem našem Članku-dopisu z Dunaja, ki ga za en dan zakasnenega prinašamo spredaj.) Kellersperg je dejal: Leta 1807 so me hoteli za nagodbo z Magjari za botra narediti ali nijsem hotel za to ceno mi-nisterstva prevzeti. Dalje opomni na govor Antona Auersperga, ki je dejal, da le tujcu (Deustu) je bilo mogoče Avstrijo raztrgati (bravo na desnej!) Novembra meseca lanskega leta je nam vlada rekla, da je dualiatičn* banka v Avstriji nemogoča, a denes imamo na svoje začudenje dualistično bankno predlogo! V nagoibenih predlogah on ne najde nič zboljšanega, a mnogo slabšega. Minister Unger je v svojem govoru 28. novembra dejal, da bodo ministri pripravljeni vreči se b tarpejične pečine v bi ezdno, če bi bila nagodba slabša. Kellersperg misli, da bi se bili v obeh zbornicah možje našli, ki bi bili boljšo nagodbo naredili nego je ta Govornik so boji, da bode upanje o popravljen] i valute popolnem pokopano s to dualistično banko, če bodo tudi Magjari bankovce delali. — Za to je proti predlogam. „N. fr. Pr.u pravi: „To je bil denes žalosten, potrt, melanholičen začetek nagodbe-nih postav .... V Kellerspergu je, to se je denes čutilo, govorila vlade zmožna opozicija. Ta opozicija pa je neusmiljeno bodla svoje orožie v največjo rano ministerstva". Enako tožijo drugi ustavoverni listi. Nas more to le z dobrim upanjem navdajati. Časopisi so začeli govoriti uže o mt-»•«»•*»### uvetih, katere bod« najbrž stavila Rusija, da bode za vojno odškodovanje vzela Armenijo, v Bulgarii« in Bosni samostalne državice vzpostavila, Črnogoro in Srbijo pa povečala. Za vse to ugibanje je šo prezgodaj. Celo dunaisk dopisnik „ Ijloy,lovtt pravi, da dokler Rusija ne izvrši svojega programa, nij govora o mirovnih uvetih. Tt*>\fki sultan živi v vodnem smrtnem strahu, kakor poročajo iz Carigrada, vsem svetu nasproti je nezaupljiv in povsod vidi smrtne sovražnike. Tako je vladanje popolnem v roči kamarile, zlasti trojice: Mahmut Damat paše, Said paše, tajnika sultanovega, in pomorskega ministra Said paše II. Te tri pa ljudstvo sovraži. ttif/frži se boje, da no bi Turki in Rusi po končanoj vojski brez njih in brez druge Evropo miru sklepali. Nemčija t. j. pruska dinastija pa tak separatni mirovni sklep podpira. Tudi Magjarom nij prav. V l'i-s?;*'j zbornici se jo užo par-lamentni vihar začel. V seji 14. t. m. — kakor telegram poroča, je minister Fourtou živo pobijal nasvet naj se postavi odbor, ki bode preiskava! krivičnosti in zlorabe pri volitvah, ker ta odbor bi se postavljal zoper vse oblasti. On naglasa, da je opozicija večje zlorabe pri volitvah počenjala in konča: Francoska hoče red mir in stolnost. Minister terja, da naj ostane Mac-Mahon brez kompromisa in pretrganja na svojom mestu, na katerem bode tudi ostal. Jules Ferry odgovori, da bi republikanci in druge države mislili, da so njih interesi v nevarnosti, če zmaga klerika-lizem; nemško-italijanska zveza so je pripravljala. Duc Decazes odgovori, da to nij res. Ferry pravi, da Francoska druzega razpuščenja I priredi in zvrši. Volitvene komisije prvosed-nik je komisar, ki ga v to nareče trgovinski minister. Volitvena komisija ima v sebi te može: jednega občinskega svetnika Ljubljanskega mosta, šest zborničnih zastopnikov, in to tri prave zbornike trgovskega odseka in tri zbornike obrtnega odseka, ter vrhu tega tudi zapisovalca. §. 11. Volitvena komisija volilske imenike sestavi na podlogi zborničnih spiskov. Imeniki o volilcih trgovskega odseka in o tretjem razredu obrtnega odseka se posebe sestavljajo po davčnih okrajih. Imeniki o vo-lHcih v prvem in druzem razdelku obrtnega odseka obsezajo ves zbornični okraj. V volil-skih imenikih naj bodo ti predelki: a) volil-čevo ime; b) njega prebivališče; c) kdo je obrt; d) volilčev obrt; e) po koliko plačuje pridobitnega ali rudniškega davka; f) opomnja. §. 12. Volilski imeniki, katere je sestavila volitvena komisija, naj se javno razgrnejo vsacemu na videz, ter ob enem bodi štirinajst dni j neprestopnega roka postavljeno za vzglaševanje kacih ugovorov. A volilski imeniki o trgovskem odseku in o tretjem raz delku obrtnega odsoka se razgrnejo pri <•. kr. davčnih uradovih in imeniki o vseh volilcih v prvem in druzem razdelku obrtnega odseka pri političnih oblastvih I. stopinje. tj. 13. O ugovorih razsoja volitvena komisija ter ona ta razsodila oznanja ugovor-nikom. Potem volitvena komisija spiše popravljeni volilski imenik, na čegar podlogi razda volitvene izkaznice in glasilnice, ki jih o pravem Času volilcem razpošlje s priloženim razpisom volitve, v katerem stoji, koliko in kakšnega razpola zbornikov je treba izbrati in kateri dan ter katero uro bode volitev. To ljubljanskim volilcem razpošilja mestni magistrat, a vsem drugim po vsem zborničnem okraji razpošiljajo c. kr. okrajna glavarstva. §. 14. Volitev se vrši javno. Kdor hoče voliti, treba da se poveri z izkaznico, in potem se mu daje na izvoljo, da izbira ali ustno, ali da svoje može na glasil ni ei zapisane sam poda volitvenej komisiji, ali jej pošljo poleg izkaznice glasilnico, s svojim imenom podpisano. Nij treba, da bi glasilnice bile zapečatene. Volitvena komisija razsoja, ali so glasilnice veljavne ali ne. §. 15. Vsak volitveni razred (§. 4.) sam zase voli po toliko zbornikov, po kolikor jih pride nanj. — Različni volilski razpoli ne moja taka! Bodi velikodušen, pošlji ini pos v Pariz, poste restante, a ne misli, da bodem jaz tam. V Pariz ne grem, ne sledi mi, rajša položim roko nase, kot da bi se vrnila," Pročitavši to pismo, sem vedel, tla izgubim za vselej ženo in otroka. Vržem se na divan in preležim v nekakej letargiji cele ure. Slišim, kako skrbijo mati iu sestra; pride doktor, pokladajo mi led na glavo, a jaz se ne morem dvigniti z nobenim členom. Črez nekaj ur vstanem, se oblečeni in grem na univerzo. <>d tega dne sem začel živeti kot avtomat. Z domačimi nijsem govoril o njej besede, samo enkrat, ko mi je dejala sestra: „Kako je ona smela unesti otroka! Ali mar brez-uravna ženska more biti dobra mati; boljše bi mu bilo, da bi je nikdar ne poznal." Dasiravno te besedo nijso bile meni re cene, sem vendar Blišavši jih, vzel klobuk in odšel. Ud tega časa žene nijso več vzeli na je- zik. Jaz se nijsem mudil dobiti jej pos in poslati ga, kakor je bilo pisano. Slediti jej, na to še mislil nijsem, da, kaj mi pomaga, če se ona vrne, če se pa ne vrne njena ljubezen. Vleklo se je leto kot cela večnost. Enkrat zapazim na obrazih domačih, da imajo nekake novice, koje so bojo mi naznaniti. Zvedavost mo muči, toda dolgo se premišljam povprašati jih. Slednjič po obedu sedem k materi, ter jih, no dvignivši očij, vprašam ! „Kaj veste novega? Povedite!" „Šonja je zdaj v vasi pri Ani Petrovni," mi odgovori ona. „Sama?M „Z Vladimirom." „Dajte pismo 1" Mati vstanejo in prinesejo pismo. Aua Petrovna piše z lastno jej posebnostjo, da s je pokazalo, kako nij Ilozarov nič vreden, in da se jo Sonja ločila od njega. Pristavlja', da so Sonja kesa, da jej je žal po izgubljenoj sreči, da me ljubi kakor prej, nikoli si pa ne upa sama narediti prvo stopinjo k pomirjenju, itd. Dokler sem Čital pismo, nij trenil en sam živec na mojem licu. Davno sem ga uže pro-čital, a držal sem ga če v rokah in bil zamišljen. Ilozarov je zavrgel Sonjo, — to je jasno. Njeno čuvstvo, njeno snmoljubje je bilo žaljeno, zasmehovano; jaz sem vedel, kako je morala ona trpeti, a jaz sem so zmago-nosno radoval. Zlo Čuvstvo radosti se ukrade v moje srce, to minuto sem hotel, da bi ona trpela britko in da bi ne bilo konca njenemu trpljenju. „ Petju," mi reko mati, „odpusti jej , . u Jaz poskočim kvišku, kakor razžaljen. „Nikdar! . . .w zakrieim. Vzeti nazaj ženo, katera je bila z dru-Ta misel se mi zdi ne, nos! j iva. .laz sen) zakričal tnko glasno, da je sestra priletela iz druge sobe. Pošepetavši z materjo pravi ona hitro: „Ne, m ima, taka žaljenja se ne odpuščajo, brat ima prav." (Konec prihodnjič.) ne bode trpela. Seja se sklene z živo razpravo mej Targetom, Mitchellom in Gambetto. Prejšnji dan je bila v Parizu in v Ver-saillesu vojska pripravljena. — „Temps" po rofa, da je Bocber, vodja konstitucijonaloih senatorjev, za republikansko ministerstvo izrekel se. Domače stvari. — (Iz slovenskega Štajerja) se nam poroča, da bodo volitve za deželni zbor štajerski v kratkem razpisane', prvotne volitve se bodo baje vršile v mesecu decembru. Opozorujemo torej ondotne domoljube, da ne drže križem rok, ampak se varujejo kakovih zakotnih napadov protivne stranke. — (Prihodnja slovenska predstava) bode v nedeljo 18. t. m. in sicer se bode predstavljala igra s petjem „Krčmarica", v katerej prvikrat nastopi na novo sestavljeni pomnoženi ženski in možki pevski zbor dramatičnega društva. — (Streljanje s kapselnom in bolcem) na kegljišči čitalnične restavracije se bode zopet pričelo v ponedeljek 19. t. m. V strelskem odseku „Sokola" so gg.: F. Ravnikar, za načelnika, M. Armič, Iv. Dr. Juvan-čič, S. Nolli in A. Steinmetz. Odbor vabi vse poprejšnje strelce in tudi druge prijatelje te zimske zabave k pristopu. — Streljalo se bode v ponedeljkih in petkih zvečer od 7. nre naprej. — Dobitke za prvo streljanje bode pre-skrbel strelski odsek iz lansko leto ostalega denarja. — (V i d rij s k e j okolici) — tako se nam poroča — razsaja huda bolezen — vne-tica v grlu, ki je uže muogo mladine, a tudi starine pobrala. Te dni je na pr. na tej bolezni umrl na Vojskem (t. j. Visokem) tukaj dobro poznati omikani kmet Janez Lapajne, kateremu sta bila prej tudi dva sina umrla. Raz-ne vesti. * (Razbojnici na Hrvatskem.) Kakor se iz Pakraca telegrarira „Obzoru", so tam trije v vojaške plašče zaviti in z dvocevnimi puškami oboroženi tolovaji v vasi Go-vedopolji, občine Uljanik, napali vaškega kr-čmarja in mu vzeli 140 gld. Tudi v bližnjih dvtli hišah so ropali. * (Rusk kapetan Stok v i č), ki je branil 23 dnij izročeno mu tvrdnjavo Dajazid proti Izmajlpaševej nadsili prav hrabro, dobil je od vlade za to svoje junaštvo posebno nagrado. Povzdignili so ga za majorja, dali mu sv. Jurja red in dosmrtno penzijo 800 rub-ljev. Njega otroke pa bode vse odgojevala država na svoje troške. Zahvala. Prisrčno so zahvaljujem v imenu vse šolske mladeži gospodu Ivanu Licenu, predsedniku kraj. šoskcga sveta v Riftmbergu, za vse knjige Matične in one družbe sv. Mohora, podarjeno šolskej knji- žnici. Tudi pristavim željo, da bi g. Ličen ostal i v bodoče tako goreč podpiratelj in zvest prijatelj do-mačej ioli in jej ne odtegnil avoje pomoči. V Ri.enbergu, 1% nov. 1877. Ambrož Poniž, učitelj. Umrli ▼ ljti!»Mttut od H. do 12. novembra: Marija Matičič, delavčeva soproga, *38 L v bolnici, zii rakom. — Jakob Brict lj, deavčev sin, 8 1., v bolniei, za gnojno mrzlico. — Kranjica Snoj, delavka, let, v bolnici, za sušico. — Gabrijela Pamer, tovarnarjcva soproga, .'$7 let, na mestnem trgu, št. 10, za izgubo krvi. — Marija Mandel, pe-karjeva vdova, V8 L, na poljanskuj cesti .št. 2č>, za oslabljenjem. — Kok Pevšek, shkar, 40 1., v bolnici za sušico. — Ana Pamer, tovarnarja otrok, 1 dan, prinuSeu iz Zaloga v Ljubljano, mestni trg št. 10, za pomanjkanjem krvi. — Marija grofica Ko-rinski, c. kr. vladnega svetnika otrok, 8 mes., na biegu št. 18, za otrpntnjein inožjan. — Anton Prha-vec, učiteljski kandidat, 19 1., v bolnici, za osušenjem sapnika. — Kok Alijančič, fotograf, 57 I., v bolnici, za otrpnenjein tnožjan. — Marija Kupec, gostilni-ničarjev otrok, 8 % 1, v Vegovih ulicah, št. 12, za rudecico. Dunajska borza 15. novembra. (Izvirno telografično poročilo.) Enotni drž. dvig v bankovcih . 63 gld. 15 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 66 „ 45 „. Zlata renta........ 73-80 1860 drž. posojilo..... 112 „ — J Akcije narodne banke .... 827 m — Kreditne akcije...... 203 . 90 London......... 119 J 15 Napol.......... 9 „ 58»/, w C. kr. cekini....... 5 _ 69 Srebro ......... 106 „ 10 \ Državne marke...... 58 _ 95 Vrine « «*n ^ v Ljubljani 14. novembra t. 1. Plenica hektoliter 9 gld. 59 kr.; — rež 6 g!d. 60 kr.; — ječmen 5 gld. 63 kr.; — oves 3 gld. — 25 kr.; ajda 6 gld. 50 kr.; — proso 5 gld. 53 kr.; — koruza 6 golti. 60 kr.; krompir 100 kilogramov 2 gld 85 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 80 kr.; — ■peh tri&en — gld. 62 kr.; — špeh povojen — gid. 70 kr.; jajco po 2Vi kr.;— mleka liter 7 kr.; govednine kilogram 54 kr.; — teletnine 52 kr.; — svinjsko meso 54 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 05 kr.; — »lame l gold. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gold. 50 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. o V> 3»J i —• m o B m ■S I Centralni bureau trm z blagom in pridelki! tudi za pridelke gospodarstvene, obrtske, rudniške in gozd niske! Hakujmje in prodaje .se. blat/o in deželni pridelki za prekupe, zaloge za posk\t.šinje in naročila, tudi bo mogo takoj tlajati vsakorntne pretljdaie v gotovini; za kakova večja podvzetja je na razpolaganje obilno naloženega denarja, kateri se more prejemati gotovo in točno. Občna trgovska agentura zna Dunaji ustanovljena od 1. 1851). Posebni oddelek človekoljubnemu zavodu za uradnike in v višje službe za oba spola. Iščoče službe, v trgovskej, tehničnej, gozduiSk^j, kun tij*ktj, Jculturnej, obrtskij, ttmetei'jni^kij, muzikalmj, jier.skej, rediio.-~tnej, Učiteljske) in odgcgit> >j-k<./' -trnki — ubcli Spolov, V sad njej tudi z- znanjem jezikov, petja in muzike, pri-j poročamo in oskrbujemo uže lnimgo let s priznano •olidnostjo in strokovnjaštvom čestitim gospodom priiirijia/iini, obrtnikom, zavodom, društvom, risokij i/o-Šjpodi in druHnam, prav kakor žoić itd. v največjo zadovoljiio.st in brezplačno; pri tem pogledamo, da se z denarjem okoristimo, nego to opravljamo /goli 'iz človtkot['mirnih numenoe ter žrtvujemo vse svoje moči, da do.sužemo svojo humanno avrho. Leo Jfiiiflcr, (»78—5) plavni <'■'•/. ■»•J OD □ t 2 9 -.<*» i.N S" o< * N 3 I g iw< j s-11 f 4 cr „ _ ■S c:a 9 I e£3 g-B-S M1 m O M ™ f-t ■ m r+ rs »° /n i-l ™ 5 S a a I - s- SI B « er a, M« g rac? a o. -.98 a I I S'? Proti plači na mesečne obroke! Oljnobarvene podobe in oljnate slike, kot: podobe svetnikov in genre-podobe, pokrajine, lovske slike in portrete v lepih zlatih okvirih v vrednosti o«ff 2*t //t*t. za le * gM* na mesec „ nad 21* ffM. „ n 2 gitt. „ „ Onim, ki vos kup precej plačajo v gotovini, so cena prilično zniža. Tudi klavirji, gosli, gitare in citre se prodajajo proti zmernim plačam na obroke pri (343-i) Ivami Giontiniju v M jultljani. Svarilo in ra&iuH- MI y d a r Še 11 ij noben kozmetičen izdelek prmtzrokoial z velikan-^ skinu svojimi vspehi tolike ■■ pozoinosti, ■■ kakoiMio hi Je pri prilikah sadobil Winkelmayerov toričen cv^t, kajti i>o njem su Uoiiiuj 10 Ittlni llilMi, |>I«>n«-v. kji-r uio več let Iti.) IlilO lllllllllllljs«' «llll«'i«'f, ItllllNlV Ml H«! X«l|ll-t In KniUl' l.r< l>k< in n<»sli- Insf. A i j hO «IiiK1v « inlili. »ko mi Umit 1 it ]ixkrčck liirlrncifii ■ iiiiziln SO kr. ; iiibkri.uk l lirilmil ■litim, ki i.ruilu tlvlti 1u|ihO in vuluvjiu 40 kr.; m it* in. ulji' iu kr. ; («>ri«'iio kimi'iki unizilo .<<> kr. ; Iu-rifiio unizilo Zli l>r«tiii'|iiu, vi'Ketnljilicun »ri'ilsivii, ki uaivoloj bradi da sopai prvotno i>uim>, i niii. — l'iir(;iti jo uapravijou brci nnnora-Jitnili 2inei>ij in tiij ilaklu ]irav mu ukuilljiv. I lu.- ne iniigu M.tiiMi iiuiocihi, ki i>i r.~i'yujn 1 g'1(1. — Za vuako stuklcnicu nuj au iiriiU-nu lu kr. M prilOtlbO. CentraliLa razpoSUUalMO zalogo: vs-.-t) J. WINKELMAIER, Wien, (i. Bezirk, Gumpendorferstrasse AV. li>v und Stumpergasse JSr. 13. 1'odru žni««- na iidimjl: BI, Hauptner, triaer, Bobotteoringi "a oglu Gonoaginlli ali o In Filip Neuitein, tokarnloa ,,l>ri bT, Leopoldu", v niMtu, PluikongHM. X Paatft .1. s. i. i. k. lekarnar v krnljrvej ulici 7. V Proalt J. Knnti lekarnar. V limu: k. Eder, lekarnar, v (•rudci : ii. Klelhauter, lekarnar. X Tcmetvarm Ernet Juu-un«., lekarnar, v Blonaennoriiu: Baekjr Alikiua, lekarnar. V ('Jr'OiitO'OMu : Ferdinand Alcruita, lekarnar. r^itttvlj in urtdDik Josip Jut Lit}. 11 ; i: 'ii- m i tk ,l^itioci c tiskarne".