Poštnina plačana v gotovini.
Letnik IX
89.	V Ljubljani, dne 24. avgusta 1927.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
ljubljanske in mariborske oblasti
Ve et> 1 n el :
380. Uredba o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Razglasi osrednje vlade. — Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. — Razglasi velikega župana mariborske oblasti. — Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Uredbe osrednje vlade.
380.
Na podstavi člena 133. finančnega zakona za proračunsko leto 1926./1927. predpisujem to-le
Uredbo
o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.*
I.	del.
Ministrstvo za promet.
§ i-
Ministrstvo za promet nadzira kot centralno državno oblastvo ves železniški, rečni, pomorski in zračni promet (kolikor ne spada promet po zraku v pristojnost ministrstva za vojsko in mornarnico) v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in skrbi za njegovo napredovanje.
Razen tega nadzira ministrstvo za promet v imenu države kot lastnice državna prometna podjetja, kakor: državne železnice, državno rečno plovitev itd., in podjetja, ki jim morejo biti prideljena.
Ministrstvu za promet načeluje minister za promet, ki daje direktive in kontrolira celokupno poslovanje svojega resorta.
Ministru za promet je neposredno podrejen za njegovo službo kabinetni šef, ki more imeti čin in plačo uradnika 4. skupine I. kategorije.
Kabinetnemu šefu sta dodeljena največ dva uradnika II. kategorije.
§ 2.
Ministru za promet pomaga opravljati dolžnost pomočnik ministra za promet, ki se postavi z ukazom na predlog ministra za promet.
Pomočnik ministra za promet, ki ima čin in plačo uradnika 2. skupine I. kategorije, mora biti tehničen strokovnjak s fakultetno izobrazbo in z najmanj 15 leti ukazne železniške službe.
Pomočnik ministra za promet ima na razpolago uradnika H. kategorije kot tajnika.
Za nadzorstvo in evidenco o hitrem opravljanju poslov in hitrem reševanju poedinih vprašanj so pri-deljeni pomočniku ministra za promet potrebni referenti.
Vsi ti referenti se postavljajo z ukazom na predlog ministra za promet; biti morajo strokovnjaki s fakultetno izobrazbo in s 15 leti ukazne železniške službe.
Za administrativna dela je na razpolago vsakemu referentu največ po en uradnik II. ali nižje kategorije.
§ 3.
Prometno-gospodarski odbor in tarifni odbor.
Pri ministrstvu za promet se ustanavljata kot Posvetovalni telesi: prometno-gospodarski °dbor in tarifni odbor.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 23. junija 1927., št. 138/XLI.
Naloga prometno-gospodarskemu odboru je, oddajati mnenja o važnih vprašanjih obče politike ministrstva za promet glede na obrambo države in na napredovanje celokupne delavnosti, razen v tarifnih vprašanjih; naloga tarifnemu odboru pa je, oddajati mnenja o važnejših tarifnih vprašanjih.
A. Prometno-gospodarski odbor.
Prometno-gospodarski odbor sestavljajo:
. 1.) pomočnik ministra za promet;
2.	) generalni direktor državnih železnic in njegova pomočnika-
3.	) upravnik uprave pomorstva in rečnega prometa in njegov pomočnik;
4.	) upravnik uprave za gradnje;
5.	) načelnik glavnega generalnega štaba ali njegov prvi pomočnik;
6.	) načelnik prometnega oddelka glavnega generalnega štaba;
7.	) en višji organ ministrstva za zunanje posle (oddelka za sklepanje in izvrševanje mednarodnih pogodb);
8.	) en višji organ ministrstva za gradbo;
9.	) en višji organ ministrstva za trgovino in industrijo;
10.	) dva višja organa ministrstva za finance, izmed njiju eden iz generalne direkcije carin;
11.	) en višji organ ministrstva za poljedelstvo in vode;
12.	) en višji organ ministrstva za šume in rudnike;
13.	) po en predstavnik vseh industrijskih zbornic;
14.	) po en predstavnik vseh trgovskih zbornic;
15.	) po en predstavnik vseh obrtniških zbornic;
16.	) po en predstavnik vseh poljedelskih zbornic ali, dokler se ne ustanove, en predstavnik vseh glavnih zadružnih zvez;
17.	) po en predstavnik vseh inženjerskih zbornic; in
18.	) po en predstavnik vseh inženjerskih in arhi-tektovskih združb.
[Institucije od vštete točke 13.) do vštete točke
18.) smejo dati svoje predstavnike ali posamezno ali v skupinah, t. j.: izvestno število istih institucij d4 onega predstavnika ali pa dado te institucije ene vrste, n. pr. trgovske zbornice, industrijske zbornice itd. v vsej državi, enega predstavnika.]
člani prometno-gospodarskega odbora pod točkami 1.), 2.), 3.), 4.), 5.) in 6.) so člani po položaju. Ostali člani se imenujejo za tri leta, in sicer imenujejo člane pod točkami 7.), 8.), 9.), 10.), 11.) in 12.) njih ministri, člani pod točkami 13.), 14.), 15.), 16.),
17.) in 18.) pa se imenujejo na predlog ministra za promet s kraljevim ukazom. V ta namen predlagajo naprave pod točkami od 13.) do 18.) po tri kandidate, ki morajo biti člani teh naprav inj izmed katerih izbere enega minister za stalnega člana, enega pa za namestnika.
Sejam prometno-gospodarskega odbora ali njegovega ožj ega komiteta predseduje ministrov pomočnik ali pa, kadar je odsoten, generalni direktor državnih železnic. Tajnik odbora je načelnik admi-nistrativno-pravnega oddelka ministrstva za promet, referenti pa so referenti ministrstva za promet in načelniki generalne direkcije državnih železnic in uprave pomorstva in rečnega prometa.
Prometno-gospodarski odbor se sestaja po potrebi na poziv ministra za promet, ki odloča tudi o tem, katera vprašanja naj se odkažejo temu odboru.
Minister za promet tudi odreja, ali naj se sestane odbor v celoti ali v ožjem komitetu, ki je sestavljen po vrsti vprašanj.
Prometno-gospodarski odbor razpravlja, bodisi v celoti, bodisi v ožjem komitetu, v plenarnih sejah o vprašanjih, ki naj se predlože, ministru v odločitev.
Ožji komitet, določen za posle ene vrste, sme ustanavljati po potrebi in z odobritvijo ministra za promet eksekutivne sekcije, ki pripravljajo akte in predmete za ožji komitet.
Plenum prometno-gospodarskega odbora se sestane najmanj enkrat na leto (po navadi pred izvozno kampanjo).
Seje prometno-gospodarskega odbora niso javne.
Mnenje odbora se ugotavlja z glasovanjem; posebna mnenja se morajo na zahtevo vpisati v zapisnik.
Minister za promet predpiše poslovnik za prometno-gospodarski odbor.
Poslovanje prometno - gospodarskega odbora je častno.
Člani odbora pod točkami od 13.) do 18.) imajo, če ne stanujejo v Beogradu, pravico do povračila voznih stroškov; stroške za čas, dokler trajajo sejo, kakor tudi za čas, ki ga prebijejo na poti, pa trpe sami ali njih organizacije.
B. Tarifni odbor.
Tarifni odbor je posvetovalno telo. Naloga tarifnemu odboru je, proučevati vsa vprašanja glede železniških in ladijskih tarif kakor tudi vse projekte administrativnega, tehničnega in prometnega značaja, ki se morejo nanašati v uporabi na tarifno-komercialno grano poslovanja državnega, železniškega, rečnega in pomorskega prometa, ter oddajati o njih mnenja ministru za promet.
Tarifni odbor sestavljajo:
1.	) pomočnik ministra za promet;
2.	) generalni direktor državnih železnic in njegova pomočnika;
3.	) upravnik uprave pomorstva in rečnega prometa in njegov pomočnik;
4.	) en višji organ ministrstva za trgovino in industrijo;
5.	) dva višja organa ministrstva za finance, izmed njiju eden iz generalne direkcije carin;
6.	) en višji organ ministrstva za poljedelstvo in vode;
7.	) on višji organ ministrstva za šume in rudnike;
8.	) en višji organ ministrstva za zunanje posle;
9.	) en predstavnik industrijske zbornice v Beogradu;
10.	) en predstavnik trgovske zbornice v Beogradu;
11.	) en predstavnik obrtniške zbornice v Beogradu;
12.	) po en predstavnik trgovsko-obrtniško-indu-strijskih zbornic v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Dubrovniku, Sarajevu, Osijeku, Novem Sadu, Velikem Bečkereku in Skoplju;
13.	) en predstavnik glavne zadružne zveze;
14.	) en predstavnik inženjerske zbornice v Beogradu.
člani tarifnega odbora pod točkami od 1.) do 3.) so člani po položaju. Ostali člani odbora se imenujejo za tri leta, in sicer imenujejo člane pod točkami od 4.) do 8.) njih ministri, člani pod točkami od 9.) do 14.) pa se imenujejo na predlog ministra za pro-
met s kraljevim ukazom. V ta namen predlagajo naprave pod točkami od 9.) do 14.) po tri kandidate, ki morajo biti člani teh naprav.
Sejam tarifnega odbora predseduje pomočnik ministra za promet ali pa, kadar je odsoten, generalni direktor državnih železnic. Tajnik odbora je šef tarifnega odseka v komercialnem oddelku generalne direkcije državnih železnic, referenti pa so referenti za komercialno, obračunsko - finančno in tarifno službo pri ministrstvu za promet, načelnika komercialnega oddelka in oddelka za kontrolo dohodkov generalne direkcije državnih železnic in načelniki pri upravi pomorstva in rečnega prometa.
Plenum tarifnega odbora sklicuje minister za promet po potrobi, toda najmanj dvakrat na leto, in sicer spomladi in jeseni.
Zaradi proučevanja tarifnih vprašanj sme izvoliti tarifni odbor izmed sebe izvrševal ni odbor, po potrebi pa tudi posebne sekcije za poedine vrste prometa.
Seje tarifnega odbora niso javne.
Mnenje odbora sc ugotavlja z glasovanjem; posebna mnenja se morajo na zahtevo vpisati v zapisnik.
Minister za promet predpiše poslovnik za tarifni odbor.
Poslovanje tarifnega odbora je častno. Člani pod točkami od 9.) do 14.) imajo, če ne stanujejo v Beogradu, pravico do povračila potnih stroškov; za čas, dokler trajajo seje, kakor tudi za čas, ki ga prebijejo na poti, pa imajo pravico do dnevnice pomočnika generalnega direktorja.
§ 4.
Obči oddelek.
Za opravljanje občih poslov, ki spadajo v področje ministrstva za promet, obstoji:
obči oddelek
1.	) z administrativnim odsekom in z referenti:
a)	z a občo administracijo;
b)	za pokojnine in
c)	z a i z v e n t a r i f n e ugodnosti,
2.	) s personalnim odsekom,
3.	) s pravnim odsekom,
4.	) s sanitetnim odsekom,
5.	) s socialno-humanitarnim odse-k o m.
Oddelku načeluje načelnik, ki ima čin in plačo uradnika 3. skupine I. kategorije.
Oddelkovni načelnik mora imeti fakultetno izobrazbo in najmanj 15 let ukazne službe.
Odsekovni šefi in referenti morajo imeti prav tako fakultetno izobrazbo in najmanj 12 službenih let. Šef sanitetnega odseka mora biti zdravnik.
Za delo v občem oddelku jo na razpolago največ 10 oseb, za delo v socialno-humanitarnem odseku pa so na razpolago največ tri osebe, razen odsekovnih šefov in referentov.
§ 5-
Področje ministrstva za promet.
V področje ministrstva za promet spada to-lc: Ministrstvo
1.	) izdeluje načrte železniških, rečnobrodarskih in pomorskobrodarskih zakonov;
2.	) vodi prometno in tarifno politiko;
8.) odobruje vse predloge za druge ministre in za ministrski svet;
4.	) opravlja vrhovno nadzorstvo nad gradnjo in eksploatacijo državnih in privatnih železnic, ki služijo javnemu prometu;
5.	) opravlja vrhovno nadzorstvo nad gradnjo pristanišč in državnih ladjedelnic;
6.	) opravlja vrhovno nadzorstvo nad brodarskim prometom;
7.	) opravlja vrhovno nadzorstvo nad javnim prometom po zraku, kolikor se ne nanaša ta promet na edinicc ministrstva za vojsko in mornarnico;
8.	) sklepa državne pogodbe in mednarodne sporazume;
9.	) odobruje uredbe in one pravilnike, ki se iz-dado na podstavi zakonov ali zakonskih pooblastitev na predlog prometnih naprav;
10.	) odobruje tarife državnih in privatnih železnic in brodarstva, njih izpremembe in dopolnitve, razen izprememb in dopolnitev, ki so formalnega značaja, kakor tudi ugodnosti, ki se morajo nemudoma odobriti zaradi konkurence drugih prometnih podjetij;
11.	) odobruje, izpreminja in ukinja v mejah, določenih z zakonom, vse službene pravilnike, ki so nanašajo na pravico m dolžnosti uslužbencev, nadalje pravilnike humanitarnih fondov;
12.	) odobruje ureditev razmerja državne železniške in plovitvehe uprave in njenih organov proti drugim državnim granam in privatnim osebam;
13.	) opravlja administrativne posle ministrstva za promet in personalne posle za vse osebje ministrstva za promet;
14.	) ustanavlja in ukinja oblastne železniške direkcije in določa njih območje;
15.	) podaja predloge, da se postavijo, upokoje in postavijo na razpoloženje ministrov pomočnik, generalni direktor, pomočnik generalnega direktorja, upravnik uprave za gradnje, upravnik uprave pomorstva in rečnega prometa;
16.	) podaja predloge, da se postavijo, upokoje in postavijo na razpoloženje direktorji oblastnih direkcij državnih železnic, direktor direkcije rečnega prometa, upravniki pomorskih okrožnih uprav, načelniki ministrstva za promet, generalno direkcije državnih železnic in uprave pomorstva in ročnega prometa na predlog odbora, ki ga sestavljajo ministrov pomočnik, generalni direktor državnih železnic, njegova pomočnika, upravnik upravo za gradnje in upravnik uprave pomorstva in rečnega prometa; za vse postavitve mora predlagati odbor najmanj po dva kandidata;
17.	) odobruje predlogo, da se postavijo, povišajo, premeste, upokoje, odpuste ukazni uradniki in sprejmejo njih ostavke;
18.	) odloča o pritožbah uslužbencev zoper odločbe naprav, neposredno podrejenih ministrstvu za promet;
19.	) odloča o personalnih stvareh, ki so poverjene z zakoni, uredbami ali pravilniki humanitarnih fondov ministrstvu za promet;
20.	) odobruje miloščine enkrat za vselej ali pa stalne miloščine, odnosno podaja potrebno predloge po zakonskih odredbah;
21.	) odtujuje in obremenja nepremičnine prometnih naprav sporazumno z ministrstvom za finance, izvzefnši one nepremičnine novih železniških prog, ki še niso vpisano v železniške knjige;
22.	) daje privatnim osebam dopustila glede pripravljalnih tehničnih del za gradnjo novih železnic;
23.	) podeljuje z odobritvijo pristojnih teles koncesijo za gradnjo in eksploatacijo privatnih železnic in za upostavljanjo onih stalnih brodarskih prog na domačih plovnih rekah in na domačem primorju, ki služijo javnemu prometu;
24.	) odobruje započetek pripravljalnih del za nove državne proge in odreja gradnjo takih prog po pristojni odobritvi;
25.	) odobruje dovršena pripravljalna dela za administrativne oglede, ki se nanašajo na gradnjo novih državnih in privatnih železnic;
26.	) odloča o postopanju glede gradenj in ga odobruje, kolikor je to po zakonih poverjeno ministrstvu za promet;
27.	) odobruje, da se izroče novozgrajene proge javnemu prometu, ukinja promet n!i poedinih progah ter izpreminja značaj eksploatacije;
28.	) odobruje, da se ukine promet na poedinih progah, ter ukinja postaje in postajališča:
29.	) odprcmlja v odobritev predloge, da se prevzamejo privatno železnice in ročno brodarstvo v državno eksploatacijo ali da se oddado poedine progo državnih železnic ali brodarstva v privatno eksploatacijo;
30.	) odobruje skupno eksploatacijo poedinih prog ali brodarstva;
31.	) odobruje začasno in prehodne izpremembe v predpisih žclezniško-promctno uredbe; in
32.	) predlaga redni in izredni letni proračun.
§ 6.
Pristojnost pomočnika ministra za promet.
Pomočnik ministra za promet je kot strokovnjak o vseh vprašanjih, katerih reševanja si ni pridržal
Pomočnik ministra za promet rešuje in odloča o vseh vprašanjih, katerih reševanja si ni pridržal minister ali katerih reševanje pripada po zakonih izključno ministru.
§ 7-
Pristojnost kabinetnega šefa.
Kabinetni šef sprejema osebno pošto, vodi v ministrovem imenu dopisovanje ter opravlja vso ostale dolžnosti, ki mu jih odredi minister.
§ 8.
Pristojnost načelnika občega oddelka.
Oddelkovni načelnik je ministru za promet in ministrovemu pomočniku osebno odgovoren za pravilno in točno poslovanje v svojem oddelku in za hitro dovrševanje vseh poslov.
V	pristojnost oddelkovnega načelnika spada to-le: Načelnik
1.	) izvršuje odločbe in rešitve ministrove in po močnika ministra za promet;
2.	) sprejema v službo, povišuje zvaničnike П. kategorijo in služitelje pri oddelku ter jim odpoveduje službo;
3.	) odreja potovanja uslužbencev pri oddelku;
4.	) dovoljuje osebju oddelka sedemdnevne dopuste največ trikrat na leto in porazdeljuje letni odmor po zakonu;
5.	) izreka administrativne kazni do višine osemdnevne plače; in
6.	) podpisuje vse akte informativnega značaja.
§ 9-
Pristojnost odsekovnega šefa.
Odsekovni šef je oddelkovnemu načelniku osebno odgovoren za strokovno in hitro reševanje poslov v svojem odseku.
V	pristojnost odsekovnega šefa spada to-le: Odsekovni šef
1.	) rešuje predmete, ki so po obstoječih predpisih nesporni in ki niso združeni z izdatki, če ni določeno kaj drugega;
2.	) podpisuje akte informativnega značaja;
3.	) podpisuje pripravljene odločbe, zahteva mnenja in obvestila;
4.	) sprejema na znanje in vidira priobčila drugega odseka;
5.	) podpisuje opominske liste;
6.	) dovoljuje podrejenemu osebju dopuste do treh dni največ trikrat na leto;
7.	) izreka administrativne kazni do višine tridnevno plače;
8.	) izdaja formalne pripombe v računski službi ter jih izvršuje, če ni to združeno s kaznovanjem in naredbami; in
9.	) podaja zahtevo za akte in pisarniške potrebščine.
§ m.
Pristojnost referentov.
V	pristojnost referentov spada to-le: Referenti
1.	) obdelujejo vse predmete, ki jih jim odkaže v delo pristojni odsekovni šef; in
2.	) podpisujejo akte informativnega značaja.
§ H-
Obče dolžnosti starejšin.
Direktor, direktorjev pomočnik in oddelkovni načelniki oblastnih železniških direkcij in pomorske direkcije sprejemajo privatne stranke zaradi vseh obvestil — oddelkovni načelniki samo glede strokovnih vprašanj. Stranke se sprejemajo pri vseh direkcijah istočasno, n. pr. vsak dan od 10. do 12. ure, razen ob nedeljah in določenih praznikih, ko ni uradnih ur. V tem času sprejemajo imenovani starejšine izključno stranko ter nadaljujejo sprejemanje do poslednjega posetnika. Ne pred tem časom no ob času dnevnega poslovanja se ne sme sprejeti nihče. Vsaki drugi službeni osebi razen zgoraj navedenim jo prepovedano, sprejemati katerokoli privatno osebo ali stranko.
Sprejemanje strank pri ministrstvu za promet, pri generalni direkciji in pri upravi pomorstva in rečnega prometa predpiše minister za promet.
Vse starejšine morajo skrbeti za to, da njih podrejeno osebje čim hitreje in čim točneje dovršuje poverjeni posel.
Določeni dnevni posel so mora brezpogojno opraviti tekom dne in tudi delovni čas mora trajati do njegove popolne dovršitve. Nagrad za prekočasno delo ni. Uslužbenca, ki po prvem opominu ne opravi odkazanega posla o pravem času, je treba odstraniti iz državno službo in ga nadomestiti z drugo osebo. Posebno pozornost morajo obračati starejšine na to, da se uprosti administracija in ravnanje z akti. V ta namen naj se izda ta-le nalog:
a)	Poročila in predlogi morajo biti čim krajši ter morajo obsezati samo bistveno momente. V njih naj se citirajo druga poročila, druge odločbe ali drugi predlogi; ne smejo pa se prepisovati celotno.
b)	Ob reševanju predmetov se je treba izogibati vsem nepotrebnim vljudnostnim oblikam (n. pr.: «Usojam se» itd.).
c)	Vsi predmeti, kjer je treba sodelovanja več oseb, se morajo, kolikor je le mogoče, reševati ob kratkem, ustno ali telefonski, da ni nepotrebnega dopisovanja.
Za nepravilno opravljanje svoje službe je celokupno osebje ministrstva za promet disciplinski in kazenski odgovorno po zakonu o državnem prometnem osebju in po ostalih državnih zakonih.
§ 12.
Ministrstvu za promet sta podrejeni:
1.	) generalna direkcija državnih železnic;
2.	) uprava pomorstva in rečnega prometa.
H. del.
Generalna direkcija državnih železnic.
§ 13.
Generalni direkciji državnih železnic načeluje generalni direktor, ki ima čin in plačo uradnika
2.	skupine I. kategorije. Generalni direktor mora imeti strokovno tehnično fakultetno izobrazbo in najmanj 15 let državne železniške službe.
Generalni direktor je odgovoren za vodi te v državnih železnic. Državne železnice zastopa proti oblast vom in proti poedincem. Stalno skrbi za to, da se upravljajo železnice enotno, strogo po zakonih, uredbah, pravilnikih in naredbah strokovno in kar najvarčneje. Skrbi za to, da vlada v službi red in disciplina. Pazi na poslovanje direktorjev oblastnih direkcij in skrbi za to, da izpolnjujejo direktorji svoje dolžnosti in da se drže svojega področja.
V ta namen mora generalni direktor pregledovati oblastne direkcije, kadarkoli zahtevajo razmere, najmanj pa enkrat na leto.
Generalnemu direktorju pomagata opravljati posle dva pomočnika, eden iz tehnične, drugi pa iz administrativne stroke. Pomočnika, ki imata čin in plačo uradnikov 2. skupine I. kategorije, morata imeti: prvi tehnično, drugi pa pravno ali finančno-ekonomsko fakultetno izobrazbo in najmanj 15 let državne železniške službe.
Področje pomočnikov določa generalni direktor.
Generalnega direktorja zastopa starejši pomočnik; ob odsotnosti obeh pomočnikov in upravnika za gradnje zastopa generalnega direktorja oni od-delkovni načelnik, ki se odredi za to.
Generalnemu direktorju državnih železnic in njegovima pomočnikoma je prideljeno za njih službo tajništvo. Tajništvo sestoji iz enega uradnika s tchnično-fakultetno, enega s pravno-fakultetno in enega s srednješolsko izobrazbo, nadalje iz enega pisarja.
Za opravljanje poslov obstoje pri generalni direkciji oddelki in uprava za gradnje.
Uprava za gradnjo sestoji iz upravnika in tajništva.
Upravi za gradnje načeluje upravnik, ki ima čin in plačo uradnika 3. skupine I. kategorije.
Upravnik uprave za gradnje mora imeti strokovno fakultetno izobrazbo in najmanj 12 let strokovne službe na železnicah.
Tajništvo sestoji iz enega uradnika s tehnično, enega s pravno in enega s srednješolsko izobrazbo, nadalje iz enega pisarja.
Uprava za gradnje se deli na oddelek za gradnje in oddelek za trasiranje. Ta oddelka se delita na odseke, odseki pa na skupine.
Oddelku načeluje načelnik, ki ima čin in plačo uradnika 3. ali 4. skupine I. kategorije.
Načelniki morajo imeti strokovno fakultetno izobrazbo in najmanj 12 let strokovne državno železniške službe. Načelniki gradbenega, strojnega in prometnega oddelka morajo prebiti predhodno najmanj 5 let v dotični službi oblastnih železniških direkcij.
Odseku načeluje odsekovni šef, ki more imeti čin in plačo uradnika 4. skupine I. kategorije; skupini pa načeluje referent.
Odsekovni šefi in referenti morajo imeti, razen v spodaj navedenih primerih, fakultetno in strokovno izobrazbo in najmanj 12, odnosno 8 let železniške strokovne službe; če bi takih ne bilo, se smejo postavljati za odsekovne šefe in referente tudi osebe z dovršeno srednjo šolo, ako imajo najmanj 15, odnosno 10 let železniške strokovne službe.
Za odsekovne šefe in referente pri prometnem oddelku, pri kontroli dohodkov in pri finančnem oddelku, potem za referenta za pomožne urade pri občem oddelku in za referente pri komercialnem in ekonomskem oddelku se smejo postavljati tudi osebe, ki imajo srednješolsko izobrazbo in najmanj 15, odnosno 10 let železniške strokovne službe, razen v primerih členov 24. in 48. zakona o prometnem osebju.
Načelnika zastopa, kadar je odsoten, najstarejši odsekovni šef, odsekovnega šefa najstarejši referent, roferenta pa najstarejši uslužbenec skupine, če ni določeno kaj drugega.
Oddelkovni načelnik je odgovoren za strokovno, ločno in hitro poslovanje kakor tudi za red in disciplino v oddelku.
Dolžan je, proučevati razvoj svoje stroke v inozemstvu, skrbeti za njeno potrebno napredovanje kakor tudi za to, da se vrši skupno poslovanje v poverjeni službeni grani enotno, po načelih ekonomije in strogo po zakonih, uredbah, pravilnikih in naredbah; o tem predloži generalni direkciji najmanj enkrat na leto vsestranski obdelano poročilo.
Oddelkovni načelnik mora pregledovati poslovanje enakih oddelkov pri oblastnih direkcijah, kadarkoli zahtevajo razmere, najmanj pa enkrat na leto.
Odsekovni šef in referent morata skrbeti za to, da opravlja podrejeno osebje poverjeni posel čim strokovneje in hitreje in da vlada v odseku ali v skupini red in disciplina.
Za pravilnost odločbe odgovarjajo osebno — moralno in materialno — uslužbenec, ki jo je izdelal, in njegovi predstojniki, ki so jo predhodno in končno odobrili.
Generalni direktor, upravnik uprave za gradnje, oddelkovni načelniki in odsekovni šefi imajo pravico, pridržati za svojo odobritev poedine predmete, ki spadajo po porazdelitvi pristojnosti v področje nižjih uslužbencev.
Po drugi strani pa smejo generalni direktor, upravnik uprave za gradnje, oddelkovni načelniki in odsekovni šefi ob svoji odgovornosti prenesti poedine vrsto poslov na nižje uslužbence in ta prenos ob vsakem času preklicati.
Pri generalni direkciji obstoji vojaški odsek, ki vzdržuje zvezo med vojaško in železniško upravo. Področje in pristojnost mu določa minister za vojsko in mornarnico sporazumno z ministrom za promet.
Po potrebi in po značaju poslov se ustanove začasne gradbene direkcije iz osebja generalne direkcijo državnih železnic, oblastnih direkcij in od drugod ter se jim določi sedež. Te gradbeno sekcijo se dele na obči oddelek in na strokovne oddelke. Ustanoviti jih smejo po potrebi in značaju posla gradbene sekcije.
Po dovršenem poslu so gradbene direkcije ukinejo, njih osebje pa se pošlje v redno službo.
Šefi gradbenih direkcij imajo iste pravice kakor direktorji oblastnih direkcij.
Osebje, vzeto od drugod, se plačuje iz kredita za gradnjo dotičnih prog; to osebje si ne pridobi nobene pravice državnih uslužbencev.
§ 14.
Pri generalni direkciji državnih železnic obstoje ti-le oddelki, odseki in te-le skupine:
I. Obči oddelek.
Tajništvo.
1.	) Personalni odsek:
a)	skupina za predsedstvene in obče personalne posle in za strokovni pouk osebja;
b)	skupina za konkretne personalne posle;
c)	skupina za evidenco o osebju.
2.	) Administrativni odsek:
a)	skupina za obče administrativne posle, strokovno knjižnico in «Službene Novine Saobraćajnih Ustanova»;
b)	skupina za izventarifne ugodnosti;
c)	skupina za pomožne urade.
3.	) Pravni odsek:
a)	skupina za železniško zakonodajstvo in mednarodne posle;
b)	skupina za konkretne pravne posle;
c)	skupina za disciplinske posle.
II. Uprava za gradnjo železnic.
Tajništvo.
A. Oddelek za trasiranje prog.
1.	) Odsek za študije in trasiranje:
a)	skupina za študije;
b)	skupina za trasiranje;
c)	skupina za razlastitve.
2.	) Odsek za finančno-ekonomske posle:
a)	skupina za finančne posle;
b)	skupina za skladiščno službo.
B. Oddelek za gradnje.
1.	) Odsek za gradnje in izdelovanje projektov:
a)	skupina za gradnje;
b)	skupina za izdelovanje projektov.
2.	) Odsek za opremljanje prog in tehnično obračunavanje:
a)	skupina za opremljanje prog;
b)	skupina za tehnično obračunavanje in statistiko.
III.	Oddelek za vzdrževanje prog.
1.	) Odsek za specialne posle:
a)	skupina za spodnji ustroj in mostove;
b)	skupina za zgornji ustroj in postajne naprave;
c)	skupina za zgradbe in stanovanja;
č) skupina za signalne in varnostne naprave.
2.	) Odsek za vzdrževanje in dopolnilna dela:
a)	skupina za administrativne posle;
b)	skupina za obče posle vzdrževanja in za nadziranje prog;
c)	skupina za dopolnilna dela in preureditve; č) materialno-režij ska skupina;
d)	skupina za evidenco o načrtih.
IV.	Strojni oddelek.
1.	) Odsek za trakcijo in vozovno službo:
a)	skupina za kontrolo nad porabo goriva in maziva;
b)	skupina za inventar in za kontrolo nad uko-riščanjem lokomotiv in osebja;
c)	skupina za kurilniške delavnice in kurilniške naprave.
2.	) Odsek za delavnice:
a)	skupina za personalne posle;
b)	skupina za poslovanje delavnic;
c)	skupina za material;
č) skupina za vzdrževanje in popravila voznih sredstev;
d)	skupina za knjigovodstvo in kontrolo izdatkov.
3.	) Odsek za konstrukcije:
a)	skupina za gradnjo lokomotiv;
b)	skupina za gradnjo voz;
c)	skupina za strojne naprave in mehanično opremljanje prog.
V.	Prometni oddelek.
1.	) Odsek za prometno službo:
a)	skupina za vozne rede;
b)	skupina za postajno in vlakovno službo;
c)	skupina za posle lokalnih železnic in za skupno službo;
č) skupina za kontrolo, ekonomijo in izpopolnjevanje prometa.
2.	) Odsek za porazdeljevanje voz;
a)	skupina za izravnavanje voz;
b)	skupina za obračunavanje vozovne najemnine;
c)	skupina za tehnično pregledovanje in evidenco o stanju voz.
VI.	Komercialni oddelek.
1.	) Tarifni odsek:
a)	skupina za promet potnikov, prtljage in ekspresnega blaga;
b)	skupina za notranji blagovni promet;
c)	skupina za inozemski blagovni promet; č) skupina za dajanje informacij.
2.	) Transportni odsek:
a)	skupina za administrativne posle;
b)	skupina za reglementame odredbe in za trans- ' portno službo;
c)	skupina za izravnavanje presežkov in manjkov.
3.	) Reklamacijski odsek:
a)	skupina za reklamacije iz notranjega prometa;
b)	skupina za reklamacije iz inozemskega prometa.
4.	) Statistični odsek:
a)	skupina za komercialno statistiko;
b)	skupina za prometno statistiko;
c)	skupina za personalno, finančno in tehnično statistiko.
VII.	Oddelek za kontrolo dohodkov.
1.	) Odsek za kontrolo dohodkov:
a)	skupina za administrativne posle;
b)	skupina za kontrolo blagajn;
c)	skupina za specialno knjigovodstvo;
č) skupina za povračila voznine in za refakcije.
2.	) Odsek za promet potnikov, prtljage in ekspresnega blaga:
a)	skupina za notranji promet;
b)	skupina za inozemski promet.
3.	) Odsek za blagovni promet:
a)	skupina za notranji promet;
b)	skupina za inozemski promet.
VIII. Ekonomski oddelek.
1.	) Administrativni odsek:
a)	skupina za personalne posle;
b)	skupina za administrativne posle;
c)	skupina za pogodbe in zavarovanja.
2.	) Odsek za nabave:
a)	skupina za les in gradbeni material;
b)	skupina za premog in delavniški material;
c)	skupina za mazivo in tkanine;
č) skupina za inventar in pisarniške potrebščine.
3.	) Računski odsek:
a)	skupina za računske posle;
b)	skupina za skladišča materiala;
c)	skupina za evidenco in kontrolo materiala.
4.	) Odsek za preizkušanje materiala:
a)	skupina za komisijsko preizkušanje;
b)	skupina za fizikalno preizkušanje.
IX. Finančni oddelek.
1.	) Odsek za administrativne in proračunske posle:
a)	skupina za administrativne posle;
b)	skupina za proračunske posle;
c)	skupina za personalne in statistične posle.
2.	) Odsek za kontrolo prejemkov in izdatkov;
a)	skupina za prejemke in pokojnine;
b)	skupina za kontrolo prejemkov in izdatkov;
c)	skupina za pregledovanje blagajn.
3.	) Odsek za glavno knjigovodstvo:
a)	skupina za knjigovodstvo in računski arhiv;
b)	skupina za definitivno obračunavanje prejemkov in izdatkov;
c)	skupina za dohodke in razhodke;
č) skupina za fonde, tekoče račune in ostale depozite.
4.	) Odsek z a blagajne:
a)	skupina glavne blagajne;
b)	skupina blagajne depozitov;
c)	skupina blagajne knjig in vrednostnih papirjev;
č) skupina za likvidacijo blagajniških prejemkov in izdatkov.
§ 15.
Področje generalne direkcije državnih železnic.
V področje generalne direkcije 'spada to-le: Generalna direkcija
1.	) nadzira gradnjo in eksploatacijo državnih želtonic in privatnih železnic, ki služijo javnemu prometu;
2.	) nadzira državne in privatne železnice, kako uporabljajo proti strankam zakone, uredbe, tarife in pravilnike;
3.	) nadzira izvrševanje sklenjenih pogodb in sporazumov;
4.	) skrbi za enotno uporabljanje zakonov, uredb, tarif, pravilnikov in naredb;
5.	) izdeluje zakonske predloge, tolmači zakone, izdeluje in tolmači uredbe in tarife kakor tudi njih izpremembe in dopolnitve;
6.	) izdeluje, odobrujo in tolmači vse strokovne pravilnike za izvrševanje železniške službe;
7.	) sklepa pogodbe z drugimi domačimi transportnimi podjetji o ureditvi gradbene, strojne, prometne, komercialne in računske službe, vlakovne zveze, priključnega in zveznega prometa, o ukinitvi medsebojne konkurence in porazdelitvi prometa;
8.	) sklepa pogodbe o zavarovanju potniške prtljago in blaga, pogodbe o kamionaži, pogodbe z javnimi skladišči in potniškimi pisarnami;
9.	) podeljuje pravico, nabijati razglasila na progah, na postajah in v vozovih; daje v zakup raz-kladaličča in skladiščno prostore na postajah;
10.	) se udeležuje mednarodnih združb, ki jim je naloga, proučevati obče predmete, važne za železniško službo, in odločati o njih, kakor tudi njih kongresov in konferenc ter pripravlja predloge za mednarodne sporazume;
11.	) prisostvuje na mednarodnih konferencah in v komisijah za ureditev gradbene, strojne, prometne, komercialne in računsko službe, vlakovne zveze, priključnega in zveznega prometa in porazdeljeva-nja prometa ter pripravlja predloge za mednarodne sporazume;
12.	) proučuje stalno razvoj in potrebe' prometa in gospodarstva kakor tudi vse, kpr ukrene konkurenca, odreja, česar je treba za napredovanje in izpopolnjevanje prometa kakor tudi za varovanje in pospeševanje gospodarskih koristi;
13.	) podaja predloge za ureditev razmerja državne železniške uprave in njenih organov proti drugim
državnim upravnim granam in rešuje načelne predmete, ki se nanašajo na carinsko, davčno, veterinarsko in ostalo policijsko službo;
14.	) odobruje po predpisih zakona povračila škod in poravnave;
15.	) odobru j e po predpisih zakona razknjiževanje izgubljenega, uničenega in nerabnega materiala in inventarja ter razknjižuje škode zbog ognja in nezgod;
16.	) vrši vse nabave za potrebe generalne direkcije;
17.	) odobruje v mejah zakona vsa dola in vse nabave po licitaciji, nadalje zakupne in druge pogodbe;
18.	) odobruje proti naknadni odobritvi pristojnih teles dela in nabave brez licitacije, če zahtevajo izredne razmere ali potreba, da ostanejo tajne;
19.	) predlaga izpremembe v območju oblastnih direkcij;
20.	) odobruje ustanovitve, ukinitve in premestitve službenih edinic, razen direkcij iti postaj; odobruje ustanavljanje postaj;
21.	) sprejema v službo, povišuje avtomatično in izredno, premešča, upokojuje in odpušča neukazno osebje pri generalni direkciji ter sprejema njega ostavke, glede ukaznih uradnikov pa podaja predloge ministru za promet;
22.	) -sprejema v službo uradnike pomožnih skupin pri oblastnih direkcijah ter podaja predloge za sprejemanje ukaznih uradnikov v službo pri oblastnih direkcijah;
23.	) povišuje izredno neukazne uradnike pri oblastnih direkcijah ter podaja predloge, da se ukazni uradniki pri oblastnih direkcijah izredno povišajo ali upokoje in da se sprejmejo njih ostavke;
24.	) premešča neukazne uradnike po natečaju, objavljenem v «Službenih Novinah Saobraćajnih Ustanova», premešča neukazne uradnike od oblastnih direkcij h generalni direkciji in obratno kakor tudi od ene oblastne direkcije k drugi; podaja potrebne predloge glede ukaznih uradnikov;
25.	) normira osebje za generalno direkcijo podrobno. za poedine oblastne direkcije pa skupno;
26.	) dovoljuje osebju pri generalni direkciji in osebju pri oblastnih direkcijah dopuste po- pooblastitvi ministra za promet; nadalje dovoljuje osebju pri generalni direkciji dopuste ob bolezni;
27.	) dovoljuje osebju pri generalni direkciji nagrade za posebno zasluge;
28.	) določa načela, po katerih naj se nagradi osebje, če doseže prihranke, če odkrije zlorabo pri prevozu in če prepreči nesrečo;
29.	) vodi evidenco in uslužbenske liste vsega osebja pri generalni direkciji in vseh uradnikov pri oblastnih direkcijah;
30.	) opravlja disciplinske posle in sodi na drugi stopnji osebje pri oblastnih direkcijah;
31.	) izdeluje učne knjige in skrbi za izučevanje osebja;
32.	) preizkuša izumke in novosti zaradi tehničnega in ekonomskega izpopolnjevanja službe, tudi če so združeni ti preizkusi z izdatki;
33.	) odobruje vse normalije za državne in privatno železnice;
34.	) odobruje ponudbe za gradbene naprave na privatnih in na državnih železnicah, kolikor ne spadajo v pristojnost oblastnih direkcij;
35.	) upravlja državne železniške delavnice za popravila voznih sredstev;
36.	) vodi evidenco o vozovju in vozovni opremi;
37.	) dodeljuje oblastnim direkcijam vozna sredstva;
38.	) izposoja tujo in daje v najem lastne vozove;
39.	) uvršča specialne potniške vozove v vozovje državnih železnic;
40.	) izdeluje vozne rede za mednarodni in notranji potniški promet kakor tudi za mednarodni tovorni promet;
41.	) odobruje vozne rede za notranji potniški promet na državnih in privatnih železnicah;
42.	) odobruje izpremembe nazivov za postaje in postajališča;
43.	) ustavlja sprejemanje pošiljk vobče ali za iz-vesten okoliš ali za izvestne vrste blaga;
44.	) skrajšuje natovarjalne roke;
45.	) zvišuje stojnino in ležnino;
46.	) odobruje naknadne dostavne roke;
47.	) odobruje izpremembe in dopolnitve tarif, kolikor so formalnega značaja; prav tako odobrujo popuste v tarifi, ki se morajo odobriti nemudoma zaradi konkurence drugih prometnih podjetij;
48.	) rešuje reklamacije zbog izgube, manjka ali poškodbo potniške prtljage, ekspresnega blaga kakor tudi blaga vobče in reklamacije, ki se podajajo zato, ker je bil dostavni rok podaljšan;
49.	) izvršuje povračila vozninskih dodatkov;
50.	) ureja postajne blagajne;
51.	) ustanavlja in ukinja komercialne agenture v državi in v inozemstvu;
52.	) odobruje navodila in naredbe za obvezno frankiranjo voznino za poedine predmete;
53.	) vrši propagando za večji tujski promet;
54.	) izravnava presežke in manjke, prodaja in uničuje presežke in prtljago, ki ni bila vročena, ekspresno blago in blago;
55.	) vodi celokupno statistiko o vseh železnicah v državi ter izdaja letna poslovna poročila in druge statistične publikacije;
56.	) pripravlja predmete za posvetovalni pro-metno-gospodarski odbor in proučuje njegove sklepe;
57.	) odobruje v mejah obstoječih predpisov kreditiranje voznine in ostalih pristojbin v izjemnih primerih;
58.	) izvršuje povračila preveč plačane voznine in postranskih pristojbin;
59.	) odpisuje v mejah zakonov računske manjke (razknjižuje kontrolne pripombe) in terjatve, ki jih ni moči izterjati;
60.	) upravlja fond materiala in skladišča materiala za zalaganje oblastnih direkcij;
61.	) opravlja računske posle s poedinci kakor tudi z domačimi in inozemskimi transportnimi podjetji;
62.	) izračunava in predlaga preliminar dohodkov in razhodkov ter podaja predloge za finančni zakon;
63.	) pazi na dohodke in razhodke oblastnih direkcij ter sestavlja glavni končni obračun;
64.	) vodi finančne posle humanitarnih fondov;
65.	) rešuje vse ostale predmete, kolikor niso pristojne za to oblastne direkcije.
Za reševanje teh poslov so pristojni: generalni direktor, upravnik uprave za gradnje, oddelkovni načelniki, odsekovni šefi in referenti po nastopni porazdelitvi:
§ 16.
Pristojnost generalnega direktorja.
V pristojnost generalnega direktorja -spada to-le: Generalni direktor
1.	) overavlja in odpremi ja vse predmete, poslane ministru za promet, o katerih odloča ali sam ali pa jih odpremlja dalje, odnosno sprejema na znanje;
2.	) vodi dopisovanje s pisarnami kraljevskega dvora in z dostojanstveniki, kolikor ne spada to v ministrovo področje;
3.	) odobruje vse pravilnike za opravljanje železniške službe kakor tudi njih izpremembe in dopolnitve, kolikor niso formalnega značaja;
4.	) odobruje daljinar;
5.	) odobruje vse pogodbe, ki jih direkcije niso upravičene sklepati in ki ne spadajo v področje ministrstva, kakor n. pr. pogodbe z drugimi domačimi transportnimi podjetji o ureditvi gradbene, strojne, prometne, komercialne in računske službe, vlakovne zveze, priključnega in zveznega prometa, o ukinitvi medsebojne konkurence in porazdelitvi prometa, pogodbe o zavarovanju potniške prtljage in potniškega blaga, pogodbe o kamionaži, pogodbe z javnimi skladišči in potniškimi pisarnami, pogodbe o podeljevanju pravice, nabijati razglasila na progah, na postajah in v vozovih, zakupne in drugo pogodbe;
6.	) izdaja vse naredbe občega pomena za vse ali za poedine službene grane;
7.	) izdaja naredbe privatnim železnicam;
8.	) odobruje vse načelne odločbe večje ali trajne važnosti;
9.	) odobrujo načelna tolmačenja zakonov, uredb, tarif, pravilnikov in naredb;
10.	) odreja prisostvovanje naše uprave na mednarodnih kongresih, konferencah in v komisijah ter odreja delegate;
11.	) odreja notranjo konference in komisije;
12.	) odobruje sklepe notranjih konferenc;
13.	) postavlja osebju v breme manjke in škodo nad 2000 dinarjev;
14.	) odobruje v mejah zakona povračila škod in poravnave;
15.	) odobruje v mejah zakona razknjiževanje izgubljenega, uničenega in nerabnega materiala iti inventarja ter razknjižuje škode zbog ognja in nezgod;
16.	) odobruje v mejah zakona vsa dela in vse nabave. po licitaciji;
17.	) odobruje proti naknadni odobritvi pristojnih teles dela in nabave brez licitacije, če zahtevajo izredne razmere ali potreba, da ostanejo tajne;
18.	) odobruje ustanovitve, ukinitve in premestitve službenih edinic, razen direkcij in postaj; odobruje ustanavljanje postaj;
19.	) sprejema v službo, povišuje avtomatično n1 izredno, premešča, upokojuje in odpušča vse neukazno osebje pri generalni direkciji ter sprejema
njega ostavke, glede ukaznih uradnikov pa podaja potrebne predloge ministru za promet;
20.	) sprejema v službo uradnike pomožnih skupin pri oblastnih direkcijah ter podaja predloge za sprejemanje ukaznih uradnikov v službo pri oblastnih direkcijah;
21.	) povišuje izredno ncukazne uradnike pri oblastnih direkcijah ter podaja predloge, da se ukazni uradniki pri oblastnih direkcijah izredno povišajo ali upokoje in da se sprejmejo njih ostavke;
22.	) premešča neukazne uradnike po natečaju, objavljenem v «Službenih Novinah Saobraćajnih Ustanova», premešča ncukazne uradnike od oblastnih direkcij h generalni direkciji in obratno kakor tudi od eno oblastne direkcije k drugi; podaja potrebne predloge glede ukaznih uradnikov;
23.	) odobruje normiranje osebja za generalno direkcijo podrobno, za poedine oblastne direkcije pa skupno;
24.	) dovoljuje osebju pri generalni direkciji in osebju pri oblastnih direkcijah dopuste v mejah zakona in po pooblastitvi ministra za promet;
25.	) odobruje osebju pri generalni direkciji nagrade zH, posebne zasluge;
26.	) odobruje načela, po katerih naj se nagradi osebje, če doseže prihranke, če odkrije zlorabo pri prevozu in če prepreči nesrečo;
27.	) odobruje učne knjige za osebje;
28.	) odobruje preizkušanje izumkov in novosti zaradi tehničnega in ekonomskega izpopolnjevanja službe, če so preizkusi združeni z izdatki;
29.	) odobruje vse normalije za privatne železnice;
30.	) odobruje ponudbe za gradbene naprave na privatnih in na državnih železnicah, kolikor ne spada to v področje oblastnih direkcij;
31.	) odobruje po prometni potrebi porazdeljevanje novih lokomotiv in odreja izravnavanje števila lokomotiv pri oblastnih direkcijah;
32.	) odobruje vse posle, ki so nanašajo na potovanja članov kraljevskega doma;
33.	) odobruje v mejah zakona izposojanje tujih voz in dajanje lastnih voz v najem;
34.	) odobruje uvrščanje specialnih potniških voz v vozovje državnih železnic;
35.	) odobruje vozne rede za notranji potniški promet;
36.	) odobruje rezerviranje vozovnih oddelkov brez plačila tarifnih pristojbin kakor tudi brezplačen prevoz službenih — salonskih — voz tujih železniških uprav;
37.	) odobruje izpremembe nazivov za postaje in postajališča;
38.	) odobruje, da se ustavi sprejemanje pošiljk vobče ali za izve-sten okoliš ali za izvestne vrste blaga;
39.	) odobruje skrajševanje natovarjalnih rokov;
40.	) odobruje zviševanje stojnine in ležnine;
41.	) odobruje naknadne dostavne roke;
42.	) odobruje izpremembe in dopolnitve tarif, kolikor so formalnega značaja; prav tako odobruje popuste v tarifi, ki se morajo odobriti nemudoma zaradi konkurence drugih prometnih podjetij;
43.	) odobruje v mejah zakona povračila škod za pošiljke zaradi izgube, manjka ali poškodbe in zato, ker je bil dostavni rok podaljšan;
44.	) odobruje v mejah zakona povračila voznin-skih dodatkov za pošiljke;
45.	) odobruje v mejah zakona ureditev blagajn;
46.	) odobruje ustanovitev in ukinitev komercialnih agentur;
47.	) odobruje izdajanje letnih poslovnih poročil in drugih statističnih publikacij večje važnosti;-'
48.	) odobruje kreditiranje voznine in ostalih pristojbin v izjemnih primerih;
49.	) odobruje v mejah zakona povračila preveč plačano voznine in postranskih pristojbin;
50.	) odobruje v mejah zakona odpise računskih manj kov (razknjižbe kontrolnih pripomb) in terjatev, ki jih ni moči izterjati.
§ 17.
Pristojnost upravnika za gradnjo železnic.
Upravnik za gradnjo železnic
1.	) daje navodila in dispozicije tehničnega značaja glede naprav in del, ki spadajo v pristojnost uprave za gradnjo;
2.	) vidira dokumente, s katerimi dokazujejo stranke svojo dražiteljsko sposobnost;
3.	) predlaga oddajo del podjetnikom po izvršeni licitaciji;
4.	) overavlja v oddelku za gradnje obračune o izvršenih delih poedinih podjetij, dokler se gibljejo v mejah odobrenega kredita, odredb in d ogovor j e-uih cen, kakor tudi zapisnike o kolavdaCljah;
5.	) odobruje izpremembe manjšega pomena v že odobrenih projektih, ki ne zahtevajo večjiKlzdatkov od prej odobrenih;
6.	) daje načelnikom pri upravi dopuste do 7 dni in redni odmor;
7.	) dodeljuje po določenih normah višjemu osebju do 6. skupine I. kategorije stalne funkcije;
8.	) sprejema ob gradnjah v mejah odobrenih kreditov in normativov osebje v začasno službo;
9.	) kaznuje osebje v mejah, določenih z zakonom o osebju;
10.	) daje dispozicije soglasno z ostalimi prizadetimi oddelki, kolikor se tičejo vzdrževanja, signalnih naprav in nadzorstva pri otvarjanju prometa na novih progah;
11.	) nadzira in hrani mehanični in drugi večji inventar (lokomobile, črpaljke, gradbene odre, kompresorje, dvigala itd.) za izvrševanje del na novih ali že obstoječih progah;
12.	) daje v promet ali izključuje lokomotive na poedinih progah glede na stanje spodnjega ustroja in tira; daje dispozicije za študije in eksperimentalne preizkuse o pogojih stabilnosti železnih konstrukcij in konstrukcij v armiranem betonu kakor tudi- za studiranje vprašanja o tehnični enotnosti železnic;
13.	) odobruje podrobne projekte za nove proge, odcepke, industrijske in koncesionirane železnice po generalnih projektih, ki jih je že odobrila generalna direkcija.
§ 18.
Pristojnost oddelkovnega načelnika generalne direkcije in načelnika uprave za gradnje.
V pristojnost oddelkovnega načelnika spada tole: Načelnik
1.	) rešuje vse predmete načelnega pomena, ki ne spadajo v pristojnost generalnega direktorja ali upravnika za gradnje;
2.	) rešuje vse zaupne predmete, kolikor ne spa-
dajo v pristojnost generalnega direktorja ali upravnika za gradnje;	j j
3.	) odobruje dokončno ali predhodno vse predmete, poslane generalnemu direktorju ali upravniku za gradnje;
4.	) izvršuje odločbe in naredbe ministrstva za promet, generalnega direktorja ali upravnika za gradnje;
5.	) rešuje predmete načelnega pomena, ki izvirajo iz nadzorstva nad poslovanjem enakih oddelkov pri oblastnih direkcijah in njih edinieah;
6.	) rešuje predmete, ki izvirajo iz nadzorstva nad privatnimi železnicami, kolikor ne spadajo v pristojnost generalnega direktorja;
7.	) daje navodila za poslovanje enakim oddelkom pri oblastnih direkcijah;
8.	) odobruje izpremembe in dopolnitve pravilnikov, kolikor so formalnega značaja;
9.	) odreja delegate za konference domačih gospodarskih naprav, kolikor niso lokalnega pomena;
10.	) odreja člane za notranje konference in komisije;
11.	) odreja službena potovanja osebja pri oddelku do 10 dni;
12.	) ocenja pogoje za licitacije in dotične ponudbe;
13.	) rešuje predmete, ki se nanašajo na večje nepravilnosti, kolikor zahtevajo večje ukrepe;
14.	) preiskuje vzroke nezgod in predlaga, česar je treba za njih preprečevanje;
15.	) daje strankam obvestila o strokovnih vprašanjih;
16.	) nabavlja strokovno knjige, tarife, časopise itd.;
17.	) podaja po občem oddelku predloge o vseh personalnih poslih onega osebja pri oddelku, čigar položaj je reguliran;
18.	) rešuje v mejah odobrenega kredita vse personalne posle glede pomožnega osebja pri oddelku;
19.	) dovoljuje osebju pri oddelku dopuste do 5 dni in odobruje porazdelitev letnih odmorov;
20.	) kaznuje osebje pri oddelku kakor tudi osebje pri oblastnih direkcijah iste službene grane do višine osemdnevne plače;
21.	) postavlja osebju svojega oddelka v breme manjke in škode do 1000 dinarjev;
22.	) overavlja plačilne seznamke osebja pri oddelku kakor tudi račune po že odobrenih nabavah, delih in drugih pogodbah;
23.	) izdaja dovolila za uporabljanje parnih kotlov po izvršeni preizkušnji z vodnim pritiskom;
24.	) normira osebje v samostalnih delavnicah;
25.	) odobruje sporazumno z oblastnimi direkcijami delovni program samostalnih delavnic in daje v popravilo vozna sredstva;
26.	) odobruje privatnim osebam in tujim železnicam izvrševanje popravil v samostalnih delavnicah;
27.	) določa sporazumno z oblastnimi direkcijami in upravniki delavnic višino dnevnih mezd za delavec v samostalnih delavnicah;
28.	) odobruje dajanje informacij o vozninskih pogodbah;
29.	) odobruje oprostitve od obveznega frankiranja ter odreja obvezno frankiranje za poedine predmete;
30.	) rešuje vse predmete glede pospeševanja tujskega prometa, kolikor so načelnega pomena;
31.	) odobruje v mejah zakona povračila škod zaradi izgube, manjka ali poškodbe kakor tudi zato, ker je bil dostavni rok podaljšan;
32.	) odobruje v mejah zakona povračila vozninskih dodatkov;
33.	) odobruje v mejah zakona ureditev blagajn;
34.	) odobruje izdajanje statističnih publikacij manjše važnosti;
35.	) odobruje v mejah zakona povračila preveč plačane voznine in postranskih pristojbin;
36.	) odobruje odpise računskih manjkov (razknjižbe kontrolnih pripomb).
§ 19.
Pristojnost odsekovnih šefov generalne direkcije in odsekovnih šefov uprave za gradnje.
V	pristojnost odsekovnega šefa spada to-le: Od-sekovni šef
1.	) rešuje vse predmete, ki ne spadajo v pristojnost oddelkovnega načelnika ali referenta;
2.	) odobruje predhodno predmete, ki se pošiljajo oddelkovnemu načelniku;
3.	) rešuje posle, ki so po obstoječih predpisih nesporni in ki niso združeni z izdatki, če ni določeno kaj drugega;
4.	) sprejema na znanje in vidira priobčila drugih odsekov;
5.	) rešuje predmete, ki izvirajo iz nadzorstva nad poslovanjem direkcij in podrejenih edinic, kolikor niso načelnega pomena;
6.	) obdeluje vsestranski predmete, ki se nanašajo na večje nepravilnosti, kolikor ne zahtevajo obsežnejših ukrepov;
7.	) podaja zahteve za pisarniške potrebščine;
8.	) dovoljuje osebju pri odseku dopuste do 3 dni največ trikrat na leto;
9.	) kaznuje osebje pri odseku do višine tridnevne plače;
10.	) pošilja osebje na zdravniški pregled;
11.	) rešuje pritožbe potnikov in transportantov, kolikor se nanašajo na konkretne primere;
12.	) rešuje vse konkretne predmete glede pospeševanja tujskega prometa;
13.	) odobruje predajanje in uničevanje presežkov in nevroäenih pošiljk;
14.	) odklanja vse zahteve preko 1000 dinarjev za pošiljke zaradi izgube, manjka ali poškodbe kakor tudi zato, ker je bil dostavni rok podaljšan;
15.	) odobruje v mejah zakona povračila škod zaradi izgube, manjka ali poškodbe kakor tudi zato, ker je bil dostavni rok podaljšan;
16.	) odobruje v mejah zakona ureditev blagajn;
17.	) rešuje vse predmete glede sestavljanja statistike;
18.	) rešuje v mejah zakona zahteve za povračila preveč plačane voznine in postranskih pristojbin;
19.	) odobruje v mejah zakona odpise računskih manjkov (razknjižbe kontrolnih pripomb).
§ 20.
Pristojnost referentov generalne direkcije in referentov uprave za gradnje.
V	referentovo pristojnost spada to-le: Referent
1.	) daje obvestila na zahtevane informacije, informacije o pogojih in cenah za prevoz potnikov, prtljage, ekspresnega blaga in blaga kakor tudi informacije manjšega pomena; zahteva, pošilja akte, načrte, tarife itd. ter potrjuje njih prejem; skrbi za čim hitrejše odločanje pri direkcijah in drugih podrejenih edinieah;
2.	) rešuje tekoče predmete, ki izvirajo iz nadzorstva nad poslovanjem postaj;
3.	) pozivlje uslužbence in stranko zaradi zasliševanja in obveščanja v tekočih poslih, če niso s tem združeni izdatki;
4.	) rešuje konkretne pritožbe potnikov in transportantov;
5.	) objavlja prometne ovire;
6.	) daje naredbo glede pošiljk, ki so bile zavožene;
7.	) daje naredbe glede nevročenih pošiljk v mednarodnem prometu;
8.	) izravnava presežke in manjke ter daje naredbe glede prekoštcvilnih pošiljk;
9.	) rešuje v mejah zakona vse zahteve zaradi izgube, manjka ali poškodbe kakor tudi zato, ker jo bil dostavni rok podaljšan;
>
10.	) rešuje v mejah zakona zahteve za povračilo preveč plačano voznine in postranskih pristojbin;
11.	) odobruje v mejah zakona odpise računskih manjkov (razknjižbe kontrolnih pripomb).
§ 21.
Porazdelitev dela.
Posle, ki spadajo v pristojnost generalne direkcije državnih železnic, opravljajo skupine po naslednji porazdelitvi:
I.	Obči oddelek.
1.	Personalni odsek.
a)	Skupina za predsedstvene in obče personalne posle
1.	) rešuje vse predsedstvene posle;
2.	) rešuje posle občega značaja, ki se nanašajo na zakon o državnem prometnem osebju, na pravilnik o prejemkih, na pravilnik o kvalifikaciji, na predpise o strokovnih izpitih in na predpise o napredovanju itd.;
3.	) rešuje posle o sistemiziranju in normiranju osebja, strokovnem pouku, delovnem času. odmoru in nadomeščanju osebja;
4.	) podaja predloge za sestavo disciplinskih sodišč;
5.	) rešuje posle, ki se nanašajo na predpise o zaslužkih delavcev;
6.	) rešuje vse ostale personalno posle občega značaja.
b)	Skupina za konkretne personalne posle
1.	) rešuje vse konkretne personalne posle, kakršni so: sprejemanje v službo in postavljanje, napredovanje, prevajanje in ocenjanje za stalnost, premeščanje, popolnjevanje izpraznjenih mest, pohvalo in odlikovanja, porazdeljevanje letnega odmora, sodni pozivi, tožbe zoper uslužbence, predlogi za suspendiranje, odobravanje postranskih poklicev, ostala pravna razmerja, upokojevanje, razreševanje službenih razmerij, posmrtnine, nagrade, vojaške vaje, evidenca o prepovedih na službene prejemke, reaktiviranje, strokovni izpiti, določanje pokojninskih prejemkov in priznavanje službenih let;
2.	) vodi statistiko.
c)	Skupina za evidenco o osebju
1.	) vodi evidenco o uslužbencih pri generalni direkciji in vseh uradnikih pri oblastnih direkcijah in v samostalnih delavnicah;
2.	) vodi stalež in uslužbenske liste uslužbencev pri generalni direkciji in vseh uradnikov pri oblastnih direkcijah in v samostalnih delavnicah.
2.	Administrativni odsek.
a)	Skupina za administrativne posle
1.	) vodi evidenco o predpisih in naredbah, ki se nanašajo na administracijo generalne direkcije, in kontrolira njih izvrševanje kakor tudi izvrševanje uredb o organizaciji državnih železnic, pravilnikov o ravnanju z akti, porazdelitvi dela in pristojnosti in o organizaciji državnih in samoupravnih oblastev;
2.	) opravlja posle za prekočasna in akordna dela;
3.	) opravlja posle za dajanje restavracij in drugih prodajalnic v zakup in ureja najemna razmerja vobče;
4.	) nadzira konsumne zadruge in železniške aprovizacije;
5.	) opravlja posle za reklamo tujih oseb v železniškem območju;
6.	) zasleduje, kako delujejo združbe železniških uslužbencev;
7.	) opravlja posle glede zasliševanja izvedencev v železniških poslih;
8.	) ureja «Službene Novine Saobraćajnih Ustanova», vodi knjižnico ter nabavlja strokovne knjige in časopise;
9.	) opravlja posle glede davkov, pribitkov in drugih naklad na nepremičnine;
10.	) dajo obvestila in popravke v novinah;
11.	) sestavlja plačilne seznamke za oddelek;
12.	) vodi vse računske posle oddelka;
13.	) nabavlja inventar, obrazce in materni za oddelek.
b)	Skupina za izventarifne ugodnosti
1.	) izvršuje predpise o brezplačni in znižani vožnji na železnicah v državni eksploataciji;
2.	) odpremlja prošnje za znižana potovanja na tujih železnicah;
3.	) rešuje izventarifne ugodnosti po nakaznicah;
4.	) rešuje posle zaradi zlorabe pri izventarifnih ugodnostih in vodi obračune za to službo;
5.) rešuje vse ostale predmete, ki se nanašajo na to službo, ter vodi statistiko.
c) Skupina za pomožne urade
1.	) vodi vložni zapisnik in register aktov;
2.	) vodi posle, ki se nanašajo na prepise, prevode aktov, obči arhiv in odpravljanje aktov.
3. Pravni odsek.
a)	Skupina za železniško zakonodaj s t v o in mednarodne posle
1.	) izdeluje načrte železniških zakonov ali redigira načrte, ki so jih izdelali strokovni oddelki;
2.	) izdeluje odločbe, ki jih odobruje minister za promet in ki se nanašajo na razlastitve, koncesije, prodajo imovine itd.;
3.	) opravlja mednarodne posle, kolikor ne spada to v področje strokovnih oddelkov;
4.	) opravlja pravne posle pri odkupovanju in odtujevanju zemljišč, kolikor ne spada to v področje oblastnih direkcij;
5.	) vodi posle železniških knjig, kolikor ne spada to v področje oblastnih direkcij;
6.	) vodi evidenco o domačih in tujih pogodbah in njih arhivu.
b)	Skupina za konkretne pravne posle
1.	) določa povračila škode zbog telesnih poškodb, izgube življenja kakor tudi ostala povračila škode, razen povračil iz transportno-komercialnega poslovanja;
2.	) sklepa pogodbe ter jih kontrolira s pravnega stališča;
3.	) vodi pravde železniške uprave in zoper železniško upravo kakor tudi poravnave pri takih pravdah;
4.	) vodi posle pri konkurzih tujih oseb;
5.	) daje pravna mnenja in informacije;
6.	) vodi evidenco o zakonih in naredbah;
7.	) vodi kazensko postopanje zoper tuje osebe ter vlaga tožbe zoper privatne osebe zaradi razžalitve časti ob opravljanju uradne dolžnosti.
c)	Skupina z a disciplinske posle
1.	) vodi disciplinske preiskave zoper osebje pri generalni direkciji kakor tudi, če so izda naredba, zoper osebje pri oblastnih direkcijah;
2.	) vlaga obtožbe pri disciplinskem sodišču;
3.	) zastopa obtožbe pri disciplinskem sodišču;
4.	) opravlja vse disciplinske posle pri prvostopnem disciplinskem sodišču generalne direkcije in drugostopnem sodišču;
5.	) vodi statistiko o disciplinski kaznivih dejanjih;
6.	) opravlja posle glede pritožb zoper odločbe o administrativnih kaznih.
II. Uprava za gradnjo železnic.
Tajništvo
1.	) vodi vložni zapisnik in arhiv, prepise, prevode in ekspedicije itd.;
2.	) opravlja vse posle personalnega značaja;
3.	) zbira in koordinira zakone, instrukcije, naredbe in razpise, ki se nanašajo na železnice, jih ureja in vzdržuje;
4.	) sestavlja tipične pogodbe, pogoje za licitacije in druge norme ter preizkuša sklenjene pogodbe za nabave različnega materiala ali za izvrševanje poedinih poslov;
5.	) vodi posle za razpisovanje in opravljanje licitacij;
6.	) vodi register o podjetnikih, ki imajo pravico licitirati, ter preizkuša odločbe o prošnjah za nove vpise;
7.	) opravlja sanitetno službo in zavarovanje delavcev na gradiliščih.
A. Oddelek za trasiranje prog.
1. Odsek za študije in trasiranje.
a) Skupina za študije
1.	) študira tipe in razne oblike spodnjega ustroja, umetnih objektov in zgradb, mostov in prehodov (paserelov), železnih streh, peronov in železnih konstrukcij vobče, konstrukcij v armiranem betonu, delavnic, kurilnic, naprav za mehanično oskrbovanje s premogom in odpravljanje troske (žlindre);
2.	) študira nove tipe tirov in materiala za zgornji ustroj;
3.	) študira, kar se nanaša na naprave za ventilacijo tunelov;
4.	) študira, kar se nanaša na zamenjavanje hrastovih pragov;
5.	) študira in sestavlja projekte za dvojne tire;
6.	) študira konsolidiranje spodnjega ustroja in zviševanje stabilnosti tirov, deviacijo in korekcijo
poedinih delov proge, ojačevanje instalacij in zamenjavanje železnih mostov in streh, ojačevanje in obnavljanje tirov;
7.	) študira in projektira naprave za električne proge in postaje s statičnimi in rotativnimi pod-postajami vred zaradi prenašanja električne energije po programih, določenih skupno s strojno službo;
8.	) sestavlja pogodbenik za prevzemanje vsako-vrstnega gradbenega materiala in instrukcije za njih uporabljanje pri konstrukcijah;
9.	) zasleduje strokovno literaturo in vodi knjižnico.
b)	Skupina za trasiranje
1.	) študira generalne železniške smeri za nove proge glede na njih komercialni, tehnični in drugi pomen;
2.	) rekognoscira teren ter zbira podatke o geološki talni sestavi in drugih razmerah, ki vplivajo na smer proge;
3.	) določa traso na terenu in izdeluje generalni projekt, približni stroškovni preudarek za eksploatacijo in donosnost;
4.	) izdeluje načrt za gradnjo s potrebnimi operacijami vred, kakršne so: tahimetrski posnetki ali drugi, oznainenovanje, stacioniranje, posnetki povprečnih presekov in projektiranje prehodov v površini, nad progo in pod njo;
5.	) sestavlja definitivni elaborat s podrobnim preudarkom in programom za gradnjo;
6.	) sestavlja poročilo in popis o projektirani definitivni trasi s pojasnilom in navedbo vsega, kar je vplivalo na njen izbor.
c)	Skupina za razlastitve
4.) sestavlja razlastitvene načrte in seznamke odvzetih zemljišč, podrtih zgradb itd.;
2.	) reambulira razlaščena zemljišča in opravlja vse drugo, kar je v zvezi z njih razlastitvijo;
3.	) ustanavlja komisijo za ocenjanje odvzetih zemljišč, za izplačila in pritožbe zoper izvršene cenitve;
4.	) skrbi za vknjižbo in odreja vse ostalo, kar predpisuje zakon o odvzemanju zemljišč;
5.	) hrani razlastitvene načrte in vodi knjige o izvršenih razlastitvah za poedine nove proge;
6.	) opravlja administrativno-politične obhode.
2.	Odsek za finančno-ekonomske posle.
a)	Skupina za finančno-ekonomske posle
1.	) sestavlja in likvidira ptočilne seznamke in vse ostale račune uprave ter jih pošilja v izvršitev finančnemu odseku s pravilnimi nalogi za izplačila;
2.	) sestavlja proračunske predloge uprave ter jih oddaja po odobritvi finančnemu oddelku v nadaljnje poslovanje;
3.	) vodi evidenco o razhodkih in dohodkih uprave;
4.	) opravlja po potrebi ostale računsko-finančne posle uprave.
b)	Skupina za skladiščno službo
1.	) pazi na material in inventar uprave ter vodi skladišča;
2.	) nabavlja material in inventar za administracijo uprave;
3.	) opravlja tudi ostale posle, ki se nanašajo na službo materiala in inventarja uprave.
B. Oddelek za gradnje.
1.	Odsek za gradnje in za izdelovanje projektov.
a)	Skupina za gradnje
1.	) formira gradbene direkcije in sekcije za gradnjo novih prog;
2.	) vodi posle za izvrševanje poedinih prog;
3.	) skrbi, da se izvršujejo vsa dela po zakonih, predpisih, pogodbeniku o sklenjenih pogodbah in vseh drugih pogodbenih dokumentih;
4.	) vodi posle za popravila in izpremembe trase in projektov po talnih razmerah in drugih pogojih;
5.	) nadzira občasno gradnje po svojih inženjerjih in stalno po nadzorstvenih sekcijah in gradbenih direkcijah;
6.	) kolavdira izvršena dela skupno s skupino za tehnično obračunavanje.
b)	Skupina za izdelovanje projektov
1.) projektira vse zgradbe in kontrolira projekte, ki jih napravljajo podjetja ali dobavljajo tvornice za železne mostove, in vse druge konstrukcije, bodisi železne, bodisi iz armiranega betona, kamena ali lesa;
2.	) revidira vse projekte, ki se izdelujejo v sekcijah;
3.	) sestavlja predmete, preudarke in druge tehnične dokumente za poedine projektirane zgradbe;
4.	) razmnožuje projekte;
5.	) kontrolira in verificira izvrševanje poedinili projektiranih zgradb na terenu, kjer se vrši delo, ter daje sekcijskim inženjerjem navodila in potrebna pojasnila.
2.	Odsek za opremljanje prog, tehnično obračunavanje in statistiko.
a)	Skupina za opremljanje
1.	) skrbi za opremljanje novih prog z opravo in ostalim inventarjem za postaje, čuvajnice, skladišča, kurilnice, vodne postaje in za opremljanje drugih naprav;
2.	) skrbi za opremljanje prog s progovnimi znaki, zaporami, signalnimi napravami, brzojavom in telefonom;
3.	) skrbi, da se nabavlja in prejema material in orodje za izvrševanje in opremljanje novih prog v režiji.
b)	Skupina za tehnično obračunavanje in statistiko
1.	) revidira predhodne meritve in preudarke za nove proge in zgradbe vobče, pogodbene in izplačilne dokumente;
2.	) sestavlja definitivne situacije po izvršeni kolavdaciji in obračunu podjetnikovih reklamacij;
3.	) revidira začasne in definitivne obračune;
4.	) zbira statistične podatke o cenah materiala in delovne moči in o poedinih vrstah del na izvršenih progah;
5.	) študira vprašanja o izpremembi pogodbenika glede na reklamacije podjetnikov v poedinih konkretnih primerih;
6.	) zbira in ureja računske in druge podatke o gradnji, cenah materiala in delovne moči, analizira cene itd.;
7.	) likvidira izvršene gradnje.
III.	Oddelek za vzdrževanje prog.
1.	Odsek za specialne posle.
a)	Skupina za spodnji ustroj in mostove
1.	) izdeluje tipe in normalije za spodnji ustroj, propuste in mostove;
2.	) izdeluje projekte, statistične proračune, predhodne meritve in preudarke za nova dela spodnjega ustroja, propustov in mostov;
3.	) izdeluje pogoje za izvrševanje del in za nabavljanje materiala zanje;
4.	) nadzira izvrševanje teh del;
5.	) kolavdira ta dela;
6.	) se bavi s študijami.
b)	Skupina za zgornji ustroj in postajne naprave
1.	) izdeluje tipe in normalije za zgornji ustroj in postajne naprave;
2.	) izdeluje projekte, proračune, predhodne meritve in preudarke za nova dela zgornjega ustroja in za postajne naprave;
3.	) izdeluje pogoje za izvrševanje del in za nabavljanje potrebnega materiala;
4.	) nadzira izvrševanje teh del;
5.	) kolavdira ta dela;
6.	) se bavi s študijami.
c)	Skupina za zgradbe in stanovanja
1.	) izdeluje tipe in normalije za železniške in za stanovanske zgradbe, izdeluje projekte, proračune, predhodne meritve in preudarke za nove zgradbe;
2.	) nadzira izvrševanje teh del;
3.	) izdeluje pogoje za izvrševanje del in za nabavljanje potrebnega materiala;
4.	) kolavdira ta dela;
5.	) vodi evidenco o stanovanjih in stanovanskih zgradbah:
6.	) se bavi s Študijami.
č) Skupina za signalne in varnostne naprave
1.	) izdeluje tipe in normalije za signalno in varnostne naprave;
2.	) izdeluje projekte, proračune, predhodne meritve in preudarke za signalne in varnostne naprave;
3.	) izdeluje pogoje za izvrševanje del in za nabavljanje potrebnega materiala;
4.	) nadzira izvrševanje teh del;
5.	) kolavdira ta dela;
6.	) se bavi s študijami.
2. Odsek za vzdrževanje in za dopolnilna dela.
a)	Skupina za administrativne posle
1.	) opravlja vse posle, ki se nanašajo na arhiv, sprejemanje, vpisovanje, preknjiževanje, ekspedira-nje, registriranje in evidenco aktov;
2.	) opravlja posle, ki se nanašajo na preiskave in pogodbe;
3.	) vodi vse personalne posle oddelka;
4.	) vodi vse računske posle oddelka.
b)	Skupina za obče posle vzdrževanja in za nadziranje prog
1.	) opravlja vse posle za vzdrževanje spodnjega ustroja in mostov, zgornjega ustroja in postajnih naprav, zgradb in signalnih in varnostnih napra/v;
2.	) aktivno nadzira stanje državnih, upravnih in industrijskih prog ter opravlja oglede;
3.	) kontrolira izdatke za delovno moč in za vzdrževalni material;
4.	) izdeluje strokovne pravilnike glede osebja za vzdrževanje prog, pripravlja proračun za vzdrževanje prog;
5.	) vodi statistiko o vzdrževanju;
6.	) študira najprimernejše načine vzdrževanja.
c)	Skupina za dopolnilna dela in preureditve
1.	) izdeluje projekte, predhodne meritve in preudarke za izvrševanje izprememb, dopolnitev, razširitev in preureditev spodnjega ustroja in mostov, zgornjega ustroja in postajnih naprav, zgradb in signalnih in varnostnih naprav;
2.	) nadzira izvrševanje del in potrošek izdatkov za ta dela;
3.	) revidira načrte in nadzira gradnjo industrijskih tirov in prog;
4.	) opravlja posle, ki se nanašajo na oglede;
5.	) študira izpremembe, dopolnitve, razširitve in preureditve;
6.	) opravlja posle, ki se nanašajo na razlastitve zemljišč, potrebnih za dopolnitve, razširitve itd. na obstoječih progah.
č) Materialno-režijska skupina
1.	) upravlja material in inventar oddelka;
2.	) sodeluje pri nabavljanju materiala za gradbene oddelke;
3.	) kontrolira, kako upravljajo material gradbeni oddelki pri oblastnih direkcijah;
4.	) kontrolira delo in proizvajanje v režijskih podjetjih gradbenih oddelkov pri oblastnih direkcijah v rudnikih, gramoznicah, apnenicah, opekarnah, pri eksploataciji gozdov in impregnaciji pragov;
5.	) sodeluje pri izdelovanju enotnega imenika za material;
6.	) izdeluje pravilnike za upravljanje materiala.
d)	Skupina za evidenco o načrtih
vodi evidenco o načrtih vseh tipov in normalijah,
o vzdolžnili presekili vseh prog, o situacijskih načrtih vseh postaj in postajališč, o načrtih vseh izvršenih železniških zgradb, o načrtih vseh izvršenih novih del kakor tudi o izvršenih izpremembah, dopolnitvah. razširitvah in preureditvah, o načrtih vseh industrijskih tirov in prog kakor tudi o novih in starih razlastitvenih načrtih.
IV. Strojni oddelek.
1. Trakcijski odsek.
a)	Skupina za porabljanje goriva in maziva
1.	) določa normalni premog;
2.	) nadzira vse vrste premoga, ki se uporabljajo na naših železnicah, pretvarja ta premog v normalni premog, določa cene premogu, kupno in potrošno vrednost;
3.	) določa pogoje za prevzemanje premoga glede na kalorično moč tujih primesi in na trosko;
4.	) določa pogoje za mazivo;
5.	) določa količino premoga za razne serije lokomotiv in za sekcijo obremenitve.
b)	S*upina za inventar in za ukori š č a n j e lokomotiv in osebja
1.	) vodi podatke o lokomotivah, ki so v službi, in o njih stalnem stacioniranju;
2.	) vodi podatke o osebju in njega dodeljevanju poedinim kurilnicam;
3.	) določa pravilnik o opravljanju izpitov za strojevodje in kurjače ter kontrolira občasno sposobnost teh uslužbencev;
4.	) določa frakcijsko moč lokomotiv glede na normalni premog in na sekcijo obremenitve;
5.	) kontrolira, v koliki meri se lokomotiva okorišča glede na sekcijo obremenitve, na čas odmora in na čas, določen za popravila.
c)	Skupina za kurilniške delavnice in kurilniške naprave
!•) zbira vse podatke o stanju, v katerem so poedine kurilniške delavnice, o številu delovnih strojev in o inventarju kurilniških delavnic, o njih delovnem osebju in o produkciji teh delavnic;
2.	) zbira vse podatke o ostalih kurilniških napravah, kakor o klančinah za premog, instalaciji za umivanje, instalaciji za čiščenje, ki so ali v delavnici ali izven delavnice na postajah;
3.	) zbira podatke in kontrolira njih delo pri porabljanju premoga, maziva in ostalega potrošnega materiala, ki jo potreben za vzdrževanje vodnih postaj;
4.	) predlaga razširitev in boljše ekonomsko uporabljanje vodnih postaj.
2.	Odsek za delavnice.
a)	Skupina za personalne posle
1.	) vodi številčno stanje poedinih delavnic glede na posel, ki ga opravlja delavnica, po kategoriziranju osebja: tehnično osebje posebe glede na skupine in kategorije, administrativno prav tako, delavsko pa glede na kvalificirane, nekvalificirane delavce, na vrsto orodja in na določene dnevnice;
2.	) vodi uslužbensko liste osebja v delavnicah kakor tudi celokupnega osebja pri strojnem oddelku generalne direkcije;
3.	) skrbi, da poedini uslužbenci zakonito napredujejo, kakor jim gre po ustrezni stopnji;
4.	) vodi knjige o kaznih, bolovanju in ostalih personalijah ter sestavlja plačilne seznamke celokupnega osebja pri strojnem oddelku generalne direkcije.
b)	Skupina za poslovanje delavnic
1.	) vodi podatke o prihodu in odhodu vseh voznih sredstev, ki se popravljajo v delavnici, ter kontrolira, ali vzdrži tako popravljeno sredstvo svoj predpisani zakonski rok;
2.	) vodi številčno stanje delavcev in ugotavlja, ali producira delavnica glede na število delavcev in ostalega administrativnega in tehničnega osebja kakor tudi glede na dodeljene kredite zadosti ali ne;
3.	) predlaga sporazumno s skupino č), kaj bi kazalo ukreniti, da se produkcija v delavnici povzdigne in da se kvalitativno izboljša;
4.	) zbira vse podatke o številu delovnih strojev v poedinih delavnicah, njih uporabnosti in eventualni zameni;
5.	) predlaga sporazumno s skupino č) nabavo modemih instalacij in določa program za popravila v delavnicah.
c)	Skupina za material
1.	) pripravlja na podstavi dela, dodeljenega delavnicam, soglasno z delavnicami vse podatke o materialu za popravila voznih sredstev v delavnicah;
2.	) pripravlja sporazumno s šefi trakcije pri oblastnih direkcijah vse podatke o materialu, ki ga bodo poedine kurilnice v prihodnjem proračunskem letu zahtevale od dodeljenih delavnic;
3.	) pripravlja predpise za celokupni material, ki je potreben delavnicam;
4.	) nadzira delo v delavnicah, skrbi, da se pravilno vodijo knjige v skladiščih, ter podaja predloge, ki se nanašajo na boljše varovanje materiala in na njegovo ukoriščanje;
5.	) zbira vse podatke o prejetem materialu v delavniških skladiščih, pregleduje njegovo uporabljanje in pripravlja definitivni predlog za likvidiranje.
č) Skupina za vzdrževanje in popravljanje voznih sredstev
1.	) kontrolira popravljanje vseh voznih sredstev, lokomotiv in vagonov;
2.	) oddaja mnenja o novem načinu izdelovanja, predelovanja in popravljanja voznih sredstev;
3.	) vodi evidenco o nagradah za delavce in njih zaslužkih, določa višino akorda, unificira delo v vseh delavnicah in skrbi, da se določajo nagrade za delo pravilno in po možnosti enako;
4.	) skrbi sporazumno s skupino b), da se produkcija izpopolnjuje in da se kvaliteta dola izboljšuje, ter predlaga modernejše instalacije v delavnicah.
d)	Skupina za knjigovodstvo in kontrolo izdatkov
1.	) kontrolira knjigovodstveno poslovanje v vseh delavnicah in skrbi, da se posel unificira;
2.	) podaja vse predloge, Id se nanašajo na izboljševanje in na kontrolo izdatkov;
3.	) kontrolira vse izplačilne dokumente delavnic in strojnega oddelka;
4.	) angažira kredite, potrebne za izplačevanje delavskih dnevnih mezd, za material in za ostale prejemke poedinih uslužbencev;
5.	) likvidira sporazumno s skupino c) račune po-edinih delavniških skladišč;
6.	) pripravlja podatke za načrt prihodnjega proračuna in kontrolira njegovo izvajanje.
3.	Odsek za konstrukcije.
a)	Skupina za izdelovanje loko-m o t i v
1.	) zbira vse črteže in podatke o lokomotivah, ki so danes v delu;
2.	) študira njih delovni efekt in izdeluje predloge, da se starejši tipi ali izločijo ali rekonstruirajo;
3.	) predlaga rekonstrukcijo poedinih lokomotiv ali njih delov, da se dobe preprostejše in za popravila lažje konstrukcije;
4.	) študira dosedanje tipe lokomotiv glede na potrebo trakcije in popravil v delavnicah ter predlaga za nabavo novejše, modernejše, popolnejše in za popravila preprostejše tipe lokomotiv;
5.	) izdeluje na podstavi zbranih izkušenj v risarskem uradu osnutke, po potrebi pa tudi podrobne načrte za nove tipe lokomotiv;
6.	) se udeležuje vseh konferenc v državi in v inozemstvu, če gre za rekonstrukcijo ali nabavo novih lokomotiv.
b)	Skupina za izdelovanje voz
opravlja iste posle, ki jih opravlja skupina za
lokomotive in ki se nanašajo na vozove.
c)	Skupina za strojne naprave in m e h a n i č ni o o p r e m 1 j a n j e prog
1.	) vodi evidenco o vseh strojnih napravah na progi in skrbi za njih izpopolnjevanje;
2.	) pripravlja črteže in načrte za vse nove strojne naprave na progi;
3.	) pripravlja črteže in načrte za eventualne razširitve obstoječih delavnic ali za njih novo gradnjo;
4.	) pripravlja črteže in načrte za eventualno razširitev kurilnic ali njih novo gradnjo;
5.	) pripravlja črteže in načrte za vodne postaje;
6.	) predlaga in pripravlja črteže in podatke za moderniziranje in izpopolnjevanje delavniških, kuril-niških in ostalih strojnih naprav na progi.
V.	Prometni oddelek.
1. Odsek za prometno službo.
a)	Skupina za vozne rede
1.	) izdeluje grafikone in vozne rede za potniške vlake na vsem ozemlju;
2.	) izdeluje grafikone in vozne rede za mednarodne tovorne vlake na vsem ozemlju;
3.	) projektira, predlaga in izvaja vse, česar jo treba za varovanje naših koristi glede mednarodnega potniškega in tovornega prometa;
4.	) kontrolira in odobruje vozne rede na privatnih in koncesioniranih železnicah;
5.	) izdeluje in odobruje izpremembe v voznih redih;
6.	) zbira podatke za vozne rede;
7.	) vodi evidenco o potniških vozovih, potniških garniturah in kurznih vozovih;
8.	) predstavlja grafično uspehe prometa in prometne statistike;
9.	) vodi službo onih vlakov in kurznih voz, ki jih vodi naša uprava.
b)	Skupina za postajno in vlakovno službo
1.	) kontrolira občasno po posebnih poročilih in odposlancih, kako uporabljajo postaje in njih organi predpise;
2.	) izvaja enotno postajno prometno službo, daje direktive in iniciative ter izenačuje promet med direkcijami;
3.	) registrira poslovanje poedinih direkcij, okolišev, prog in postaj ter vodi evidenco o uspehih, da kontrolira donosnost eksploatacije v prometnem pogledu;
4.	) izdaja naredbe za najumnejše ukoriščanje osebja, naprav, vlakov in sredstev ter izenačuje sistem ukoriščanja;
5.	) sodeluje z ostalimi eksekutivnimi oddelki, da se izvaja enotna organizacija prometa in odpravljajo prometne ovire;
6.	) izdaja naredbe o prometu dvornih, vojaških, posebnih in drugih vlakov, ministrskih in salonskih voz in rezervira vozovne oddelke;
7.	) kontrolira vožnjo vlakov in njih ukoriščanje po tonah in oseh ter kontrolira povratni red (turnus) vlakovnega osebja;
8.	) kontrolira zastoj v prevažanju tovorov, izdaja naredbe za odpravljatnje zastoja in odreja, česar je treba za izvrševanje;
9.	) vodi statistiko o prometnih uspehih;
10.) vodi preiskavo in evidenco o nezgodah ter razknjižuje škodo;
11.	) skrbi za izvrševanje pravilnika o prometni službi in predpisov, ki izvirajo iz njega, kakor tudi za njih praktično uporabljanje, jih tolmači in pojasnjuje;
12.	) opravlja posle z družbo «W. L.» in z drugimi podobnimi podjetji kakor tudi posle, ki se nanašajo na objave in reklame v vlakih;
13.	) opravlja posle, ki se nanašajo na parno kurjavo, razsvetljavo, čistoto vlakov in na nagrade za zaviranje in spenjanje;
14.	) zastopa na mednarodnih železniških konferencah koristi naših železnic glede pospešenega prometa in prikladnih vlakov in zvez ter vodi dopisovanje o tem.
c)	Skupina za posle lokalnih železnic in skupno službo
1.	) opravlja posle, ki se nanašajo na sklepanje pogodb o eksploataciji lokalnih, vicinalnih in koncesioniranih železnic, ter kontrolira izvrševanje teh pogodb;
2.	) kontrolira, kako obratujejo in dosezajo uspehe to železnice, poedine proge in postaje;
3.	) opravlja posle, ki se nanašajo na skupne postaje, na pogodbe o njih, na izvrševanje teh pogodb, kontrolira poslovanje na teh postajah, tolmači odredbe pogodb in daje navodila za njih uporabljanje;
4.	) preiskuje nezgode na privatnih in koncesioniranih železnicah ter preizkuša pritožbe in tožbe;
5.	) vodi evidenco o obratovanju privatnih in koncesioniranih železnic ter zbira in ureja podatke za statistiko;
6.	) izdaja privatnim in koncesioniranim železnicam v zmislu pogodb naloge za obračune in izplačila ali izterjave zakupnin, najemnin in subvencij.
č) Skupina za kontrolo, ekonomijo in izpopolnjevanje prometa
1.	) kontrolira na licu mesta poslovanje direkcij, ekspozitur, kontrolorjev dispozicijskih postaj, postaj in vlakov glede tega, kako se uporabljajo predpisi, kako se opravlja služba in kako se ponaša osebje;
2.	) zasleduje nedostatke v prometu in predlaga, kako naj se odpravijo;
3.	) ukorišča objekte in osebje v prometni službi ter odpravlja nedostatke;
4.	) skrbi za šolanje osebja, kontrolira delovanje poedinih šol in njih program ter predlaga in ustanavlja nove šole in tečaje;
5.	) odreja poizkuse in preizkuse za opravljanje službe po novih predpisih, novih napravah, novih sredstvih in novih metodah, zbira podatke o tem in podaja predloge;
ti.) vodi posle, ki se nanašajo na turistovsko propagando, jo izvaja in razširja.
2.	Odsek za porazdeljevanje voz.
a)	Skupina za izravnavanje voz
1.	) daje dispozicije za iznačevanje voz in njih opreme ter zbira potrebne podatke za to disponi-ranje;
2.	) odobruje ukoriščanje specialnih voz in njih opreme;
3.	) odreja, česar je treba za umno ukoriščanio voz, ter daje dopustila za odstopke od rednega uporabljanja;
4.	) odreja, česar je treba za pospešeno cirkulacijo voz, ter določa njih povratni red in kontingent;
5.	) opravlja posle, ki se nanašajo na izposojanje voz, in daje dopustila za. uvrščanje tujih in privatnih voz v naše vozovje;
ti.) opravlja posle, ki se nanašajo na najemanje voz;
7.	) nadzira pravilno uporabljanje in natovor-janje voz;
8.	) kontrolira, kako poslujejo postaje glede pravilnega izvrševanja vozovne službe, kako vodijo vozovne knjige in kako predlagajo vozovna poročila;
9.	) kontrolira, kako poslujejo prehodne, obmejne in skupne postaje v oblastnih in lokalnih porazdelitvah voz.
b)	Skupina za obračune v o z o л' n e naje m n i n e
1.	) opravlja posle, ki se nanašajo no» vozovne obračune s tujimi železniškimi upravami za medsebojno uporabljanje voz;
2.	) opravlja posle, ki se nanašajo na vozovne najemnine za izposojene in najete vozove;
3.	) opravlja posle, ki se nanašajo na kaznovanje zaradi pogrešno natovorjenih in pogrešno odposlanih voz;
4.	) opravlja posle, ki se nanašajo na kaznovanje zaradi natovorjenih nečistih voz;
5.	) se udeležuje meddirekcijskih in inozemskih konferenc za reguliranje vozovnih obračunov;
ti.) vodi dopisovanje s tujimi železnicami, da sc izslede vozovi in opreme, ki so bili zavoženi;
7.) daje naloge za obračune, izplačila in za pobiranje odškodnin, ki izvirajo iz pravilnika o vozovni službi, ter izenačuje po obračunskih uradih v inozemstvu dolgove in terjatve.
c)	Skupina za tehnično pregledovanje voz in za evidenco o njih stanju
1.	) vodi matične knjige, evidenco in inventar vozovja kakor tudi posle, ki se nanašajo na sistem numeriranja in zaznamenovanja voz in opreme;
2.	) vodi začasne popise in skontriranje voz in opreme;
3.	) vodi posle, ki se nanašajo na popravila voz, ua vozovno škodo in na obračune z delavnicami;
4.	) izterjuje vozovne škode od krivčev;
5.	) daje dispozicijo za popravila voz v inozemstvu in za razmenjavanje vozovnih delov;
G.) daje naloge za pobiranje in izplačevanje odškodnin, ki izvirajo iz poškodbe voz v lokalnem in inozemskem prometu.
VI.	Komercialni oddelek.
1.	Tarifni odsek.
a)	Skupina za promet potnikov, prtlja g ein ekspresnega blaga
1.	) vodi pogajanja za sklepanje državnih pogodb in mednarodnih sporazumov ter nadzira izvrševanje takih mednarodnih dogovorov, kolikor se nanašajo na tarifno službo;
2.	) se udeležuje mednarodnih kongresov in združb, ki imajo nalogo, proučevati obče predmete, važne za državno železniško upravo (n. pr. mednarodna železniška unija), in odločati o njih, kolikor se nanašajo na tarifno službo;
3.	) sklepa sporazume z drugimi domačimi in inozemskimi transportnimi podjetji o priključnem in zveznem prometu ter izdeluje potrebne tarife in tabele deležev, izvzemši njih reglementarne odredbe:
4.	) sklepa pogodbe z drugimi transportnimi podjetji, da se ukine medsebojna konkurenca ali da porazdeli promet;
5.	) izdeluje, izpreminja, dopolnjuje in tolmači tarife državne železniške uprave in zvezne tarife, izvzemši železniško tarifo, del L, in reglementarne odredbe ostalih tarif;
ti.) proučuje v tarifnem pogledu stalno razvoj in potrebe prometa kakor tudi vse ono, kar ukrene konkurenca;
7.	) odreja, česar je treba, da se pobija konkurenca cestnih voz, avtomobilov, parnikov itd.;
8.	) odreja v tarifnem pogledu, česar je treba, da se varujejo in pospešujejo gospodarske koristi naše kraljevine kakor tudi da se povzdigne in poveča promet državnih železnic (zlasti da se pridobivajo mednarodni transporti za naše proge);
9.	) daje ugodnosti za prevoz potnikov, prtljage in ekspresnega blaga (izvzemši ugodnosti, ki se dajo po predpisih o brezplačni in znižani vožnji na železnicah v državni eksploataciji) in rešuje dotične prošnje;
10.	) rešuje v tarifnem pogledu prošnje za posebno vlake (družbena potovanja, romanja itd.);
11.	) nadzira glede tarifne službo poslovanje komercialnih odsekov pri oblastnih direkcijah in poslovanje postaj;
12.	) nadzira glede tarifne službe privatne železnice po obstoječih zakonih, koncesijah in eksploa-tacijskih pogodbah;
13.	) se udeležuje izdelovanja in pripravljanja predmetov za tarifni odbor in proučuje njegove sklepe, kolikor se nanašajo na tarifno službo;
14.	) nabavlja tarife in votli evidenco o njih.
b)	Skupina za notranji blagovni promet
1.	) sklepa sporazume z drugimi domačimi transportnimi podjetji o priključnem in zveznem prometu ter izdeluje posreduje tarife in tabele deležev, izvzemši njih reglementarne odredbe;
2.	) sklepa pogodbe z drugimi transportnimi podjetji, da se ukine medsebojna konkurenca ali da se porazdeli promet;
3.	) izdeluje, izpreminja, dopolnjuje in tolmači tarife državne železniške uprave in zvezne tarife kakor tudi daljinar, izvzemši železniško tarifo, del L, in reglementarne odredbe ostalih tarif;
4.	) proučuje stalno razvoj in potrebe prometa kakor tudi vse ono, kar ukrene konkurenca cestnih voz, avtomobilov, parnikov itd.;
5.	) odreja, česar jo treba, da sc pobija konkurenca cestnih voz, avtomobilov, parnikov itd.;
ti.) odreja v tarifnem pogledu, česar je treba, da se varujejo in pospešujejo gospodarske koristi naše kraljevine kakor tudi da se povzdigne in poveča promet na državnih železnicah;
7.) daje ugodnosti za prevoz blaga in znižuje postranske pristojbine (izvzemši ugodnosti, ki se dajo
Jjo predpisih o brezplačni in znižani vožnji na želez nieab v državni eksploataciji) in rešuje prošnje, ki se nanašajo na to;
8.	) rešuje prošnje za naknadno uporabo izvestnih tarif in vozninskih stavkov, za uporabo vozninskih stavkov konkurence itd.;
9.	) od obru j e ugodnosti tarifne reekspedieije;
10.	) nadzira glede tarifne službe poslovanje ko mercialnih odsekov pri oblastnih direkcijah in poslovanje postaj;
11.	) nadzira privatne železnice po zakonih, koncesijah in eksploatacijskih pogodbah, ki obstoje glede tarifne službe;
12.	) pripravlja predmete za tarifni odbor in proučuje njegove sklepe, kolikor se nanašajo na tarifno službo;
13.	) odobruje izpremembe nazivov za postaje in postajališča.
, c) Skupina za inozemski blagovni promet
1.	) "vodi pogajanja za sklepanje državnih pogodb in mednarodnih sporazumov ter nadzira izvrševanje takih mednarodnih dogovorov, kolikor se nanašajo na tarifno službo;
2.	) se udeležuje mednarodnih kongresov in združb, ki imajo nalogo, proučevati obče predmete, važne za državno železniško upravo (n. pr. mednarodna železniška unija), in odločati o njih, kolikor se nanašajo na tarifno službo;
3.	) sklepa sporazume z drugimi inozemskimi transportnimi podjetji o priključnem in zveznem prometu ter izdeluje potrebne tarife in tabele deležev, izvzemši njih reglementarne odredbe;
4.	) sklepa pogodbe z drugimi transportnimi podjetji, da se ukine medsebojna konkurenca ali da se porazdeli promet;
5.	) izdeluje, izpreminja, dopolnjuje jin tolmači zvezne tarife, izvzemši njih reglementarne odredbe;
6.	) proučuje v tarifnem pogledu stalno razvoj in potrebe prometa kakor tudi vse ono, kar ukrene konkurenca;
7.	) odreja, česar je treba, da se pobija konkurenca parnikov itd.;
8.	) odreja v tarifnem pogledu, česar je treba, da se varujejo in pospešujejo gospodarske koristi naše kraljevine kakor tudi da se povzdigne in poveča promet na državnih železnicah (zlasti da se pridobivajo mednarodni transporti za naše proge);
9.	) daje ugodnosti za prevoz blaga ter znižuje postranske pristojbino (izvzemši ugodnosti, ki se dajo po predpisih o brezplačni in znižani vožnji na železnicah v državni eksploataciji) in rešuje prošnje, ki se vlagajo za to;
10.	) rešuje prošnje za naknadno uporabo izvestnih tarif in vozninskih stavkov, za uporabo vozninskih stavkov konkurence itd.;
11.	) odobruje ugodnosti tarifne reekspedieije;
12.	) nadzira glede tarifne službe poslovanje komercialnih odsekov pri oblastnih direkcijah in poslovanje postaj;
13.	) pripravlja predmete za tarifni odbor in proučuje njegove sklepe, kolikor so nanašajo na tarifno službo.
č) Skupina za dajanje informacij
daje strankam informacije o pogojih in cenah za prevoz potnikov, prtljage, ekspresnega blaga in blaga.
2.	Transportni odsek.
a)	S k u p i n a z a a d m i n i s t r a t i v n e p o s 1 e
1.	) opravlja vse personalne, administrativne in računske posle oddelka;
2.	) vodi strokovno knjižnico oddelka ter nabavlja knjige in časopise komercialnega značaja.
b)	S kupina z a reglementarne odredbe in za transportno službo
1.	) pripravlja vse predmete, ki zahtevajo ureditev po zakonu ali ki naj se urede za notranje železnice po posebnih načelih z uredbo;
2.	) vodi pogajanja za sklepanje državnih pogodb in mednarodnih sporazumov ter nadzira izvrševanje takih mednarodnih dogovorov, kolikor se nanašajo na transportno službo;
3.	) se udeležuje mednarodnih kongresov in združb, ki imajo nalogo, proučevati obče predmete, važne za državno železniško upravo (n. pr. mednarodni železniški transportni komitet, mednarodna železniška unija), in odločati o njih, kolikor se nanašajo na transportno službo;
4.	) sklepa sporazume z drugimi domačimi in inozemskimi podjetji o prometu s prekartiranjem kakor tudi o priključnem in zveznem prometu ter izdeluje Potrebne tarifo in prometne predpise, kolikor se nanašajo na transportno službo;
5.	) sklepa pogodbe o medsebojnem jamstvu transportnih podjetij pri direktnem prometu potnikov, prtljage, ekspresnega blaga in blaga;
6.	) sklepa pogodbe z drugimi transportnimi podjetji, da se uredi transportna služba;
7.	) izdeluje, izpreminja, dopolnjuje in tolmači železniško-prometno uredbo, železniško tarifo, del L, potem reglementarne odredbe ostalih tarif za prevoz potnikov-, prtljage, ekspresnega blaga in blaga;
8.	) se udeležuje glede komercialne službe pogajanj, ki se nanašajo na podeljevanje koncesij za gradnjo in eksploatacijo privatnih železnic;
9.	) se udeležuje glede komercialne službe pogajanj, ki se nanašajo na prevzem privatnih železnic v državno last ali v državno eksploatacijo, ter izvaja dogovore;
10.	) vodi v komercialnem pogledu pogajanja z drugimi železniškimi upravami o skupni eksploataciji poedinih prog;
11.	) vodi glede na komercialno službo pogajanja z upravami železniških podjetij ali drugih prometnih naprav o priključkih;
12.	) proučuje razvoj transportnega prava in manipulacijske predpise drugih držav;
13.	) proučuje v transportnem pogledu stalno razvoj in potrebe prometa kakor tudi vse ono, kar ukrene konkurenca;
14.	) odreja v transportnem pogledu, česar je treba, da se varujejo in pospešujejo gospodarske koristi naše kraljevine kakor tudi da se povzdigne in poveča promet na državnih železnicah;
15.	) oddaja s komercialnega stališča mnenja o projektih novih železnic;
16.	) predlaga v komercialnem pogledu, da se otvori promet na novih progah, da se izpremčni način eksploatacije ali da se ustavi promet na po-odinih progah;
17.	) ureja načelno razmerje državne železniške uprave in njenih organov proti drugim državnim upravnim granam, zlasti proti vojaški upravi, poštni in telegrafski upravi, policijski (politični) upravi in finančni upravi, ter nadzira točno izpolnjevanje teh predpisov in dogovorov;
18.	) rešuje načelne predmete, ki se nanašajo na carinsko, davčno, veterinarsko in ostalo policijsko službo;
19.	) sodeluje pri ustanavljanju načel, ki so odločilna za izdelavo poletnih in zimskih voznih redov;
20.	) sklepa pogodbe o zavarovanju potniško prtljage in blaga;
21.	) uvaja kamionažo in sklepa potrebne pogodbe s podjetji;
22.	) sklepa pogodbe z javnimi skladišči zaradi ureditve komercialne službe;
23.	) daje v zakup razkladališča in skladiščne prostore na postajah, kolikor niso pristojne za to oblastne direkcije;
24.	) podeljuje pravico, nabijati razglasila na postajah in v železniških vozovih;
25.	) sklepa pogodbe s potniškimi pisarnami;
26.	) ustanavlja 'in ukinja komercialne agenture ter jih nadzira;
27.	) določa pravice postaj in postajališč glede odpravljanja;
28.	) upostavlja in ukinja postajališča, nakladališča in postranska odpravništva blaga;
29.	) varuje koristi voznikov, če se pošiljke administrativno ali sodno zaplenijo;
30.	) rešuje prošnje za oprostitev od obveznega frankiranja;
31.	) odreja obvezno frankiranje za poedine predmete;
32.	) odobruje kreditiranje voznine in drugih pristojbin;
33.	) rešuje zahteve za povračilo vozninskih dodatkov;
34.	) rešuje potniške pritožbe;
35.	) rešuje v transportnem pogledu prošnje za posebne vlake (družbena potovanja, romanja itd.);
36.	) določa nagrade za ugotavljanje zlorab, ki jih zakrivi občinstvo pri prevozu potnikov, prtljage, ekspresnega blaga in blaga;
37.	) daje naredbe glede nevročenih pošiljk v mednarodnem prometu;
38.	) daje naredbe, ki se nanašajo na zavožene pošiljke v prometu prtljage, ekspresnega blaga iti blaga;
39.	) dovoljuje dajanje informacij o vozninskih pogodbah;
40.	) uvaja in ukinja prometne omejitve in objavlja prometne ovire na tujih železnicah;
41.	) skrajšuje natovarjalne roke, zvišuje stojnino in ležnino, uvaja naknadne dostavne roke;
42.	) daje s komercialnega stališča naredbe ob prometnih ovirah;
43.	) vodi preiskave pri večjih nepravilnostih v prometu potnikov, prtljage, ekspresnega blaga in blaga; rešuje vse predmete, kolikor se nanašajo na komercialno službo;
44.	) vrši propagando za povzdigo tujskega prometa z izdajanjem in razširjanjem brošur, kart, lepakov itd. kakor tudi po novinah, z udeleževanjem na razstavah in semnjih, s prirejanjem predavanj v inozemstvu, s prirejanjem posebnih voženj, z nabijanjem vremenskih poročil itd.;
45.	) zbira v propagandistične namene slike, kinematografske filme itd.;
46.	) nadzira privatne železnice po zakonih, koncesijah in eksploatacijskih pogodbah, ki obstoje glede transportne službe;
47.	) nadzira glede transportne službe poslovanje komercialnih odsekov pri oblastnih direkcijah in postaj;
48.	) nadzira poučevanje in izpraševanje eksekutiv-nega osebja glede transportne službe;
49.	) podaja predloge glede komercialnega pouka v železniških strokovnih šolah in ga nadzira;
50.	) pripravlja predmete za tarifni odbor in proučuje njegove sklepe, kolikor se nanašajo na transportno službo;
51.	) rešuje vse ostale predmete transportne službe, kolikor niso za to pristojne oblastne direkcije.
c)	Skupina za izravnavanje presežkov in m a n j k o v
1.	) izenačuje presežke in manjke ter daje naredbe glede nadštevilnih pošiljk;
2.	) prodaja na licitacijah presežke in nevročeno prtljago, ekspresno blago in blago;
3.	) uničuje presežke in nevročeno prtljago, ekspresno blago in blago.
3.	Reklamacijski odsek.
a)	Skupina za reklamacije iz notranjega prometa
1.	) rešuje reklamacije zaradi izgube, manjka ali poškodbe potniške prtljage, ekspresnega blaga in blaga;
2.	) rešuje reklamacije, podane zato, ker je bil dostavni rok ob prevozu potniške prtljage, ekspresnega blaga in blaga podaljšan;
3.	) porazdeljuje povračila škod med udeležene železniške uprave ter priznava prijave tujih železniških uprav;
4.	) ureja postajne blagajne;
5.	) vodi pogajanja z drugimi domačimi prometnimi podjetji o ureditvi reklamacijske službe.
b)	Skupina za reklamacije iz inozemskega prometa
1.	) rešuje reklamacije zaradi izgube, manjka ali poškodbe potniške prtljage, ekspresnega blaga in blaga;
2.	) rešuje reklamacije, podane zato, ker je bil dostavni rok ob prevozu potniške prtljage, ekspresnega blaga in blaga podaljšan;
3.	) porazdeljuje povračila škod med udeležene železniško uprave ter priznava prijave tujih železniških uprav;
4.	) ureja postajne blagajne;
5.	) vodi pogajanja z inozemskimi prometnimi podjetji o ureditvi reklamacijske službe;
6.	) se udeležuje mednarodnih reklamacijskih konferenc.
4.	Statistični odsek.
a)	Skupina za komercialno statistiko
1.	) vodi komercialno statistiko o železnicah kraljevine;
2.	) izdaja statistično publikacije, zlasti letna poslovna poročila o državni železniški upravi.
b)	Skupina za prometno statistiko
vodi prometno statistiko o železnicah kraljevine.
c)	Skupina za personalno, finančno in tehnično statistiko
vodi personalno, finančno in tehnično statistiko o železnicah kraljevine.
VII.	Oddelek za kontrolo dohodkov.
1.	Odsek za kontrolo d o h o d k o v.
a)	Skupina za administrativne posle
1.	) vodi evidenco o osebju in blagajnikih na postajah;
2.	) rešuje vsa personalna vprašanja;
3.	) normira osebje;
4.	) vodi evidenco in zahteve inventarja in potrošnoga materiala;
5.	) vodi statistiko;
6.	) vodi proračunsko in vse ostale personalno-računske posle;
7.	) vodi zapisnike, ekspedicijo, arhiv, prepise in prevode.
b)	Skupina za kontrolo blagajn
1.	) izvršuje predpise pravilnika za kontrolo blagajn;
2.	) uporablja pravilnik Vin. na postajah;
3.	) aktivno kontrolira računsko službo in potniški promet v vlakih in na obmejnih postajah;
4.	) pripravlja material za obtožbo blagajnikov zaradi nepravilnega poslovanja;
5.	) predlaga postavitve in zamene blagajnikov;
6.	) vodi evidenco o zapisnikih predaje (revizije), pregledov in skontracij.
c)	Skupina za specialno knjigovodstvo
1.	) vodi tekoči račun in opravlja saldiranje;
2.	) sestavlja začasni in definitivni obračun;
3.	) sestavlja obračune o obmejnem prometu;
4.	)" preizkuša frankaturo in povzetja;
5.	) vodi evidenco o manjkih;
6.	) pojasnjuje manjke;
7.	) pregleduje poslovna poročila;
8.	) prevzema in porazdeljuje računski material;
9.	) vodi računski arhiv.
č) Skupina za povračilo voznine in za refakcije
1.	) preizkuša prošnje;
2.	) vrši skontracijo in sestavlja prijave za saldiranje;
3.	) daje naloge za izplačilo.
2.	Odsek za promet potnikov, prtljage in ekspresnega blaga.
a)	Skupina za notranji promet
1.	) preizkuša vse račune do končnega glavnega računa za transport potnikov, prtljage, psov in ekspresnega blaga;
2.	) izdaja, ima v evidenci in obračunava kuponske, kombinirane in okrožne vozovnice, ki jih ne prodaja neposredno naša železnica;
3.	) sestavlja kontrolne pripombe, vodi dopisovanje, vodi superrevizijo in preiskuje manjke;
4.	) preizkuša odvzete vozovnice, podaja zahteve za vozovnice in ima v evidenci vozovnice.
b)	Skupina za inozemski promet
1.	) preizkuša vse račune do končnega računa za transport potnikov, prtljage, psov in ekspresnega blaga;
2.	), izdaja, ima v evidenci in obračunava kuponske in kombinirane vozovnice tujim družbam;
3.	) sestavlja kontrolne pripombe, vodi dopisovanje, opravlja superrevizijo in preiskuje manjke;
4.	) preizkuša in ima v evidenci odvzete vozovnice;
6.) obračunava deleže in sestavlja prijave za
saldiranje.
3.	Odsek za blagovni promet.
a)	Skupina za notranji promet
1.	) preizkuša vse račune do končnega računa za blagovni transport;
2.	) strikulira in kalkulira vse tovorne vozovnice;
3.	) sestavlja kontrolne pripombe, vodi dopisovanje, opravlja superrevizijo in preiskuje* manjke;
4.	) preizkuša depozite in postranske pristojbine.
b)	Skupina za inozemski promet
1.	) preizkuša vse račune do končnega računa za transport blaga;
2.	) strikulira in kalkulira vse tovorne vozovnice;
3.	) sestavlja kontrolne pripombe, vodi dopisovanje, opravlja superrevizijo in preiskuje manjke;
4.	) sestavlja obračune deležev in sestavlja prijave za saldiranje;
5.	) izmenjava računski material s tujimi železnicami.
VIII.	Ekonomski oddelek.
1.	Administrativni odsek.
a)	Skupina za personalne posle
1.	) vodi personalne knjige, uslužbenske liste in knjige bolovanj;
2.	) podaja zahteve za brezplačne vozovnice;
3.	) opravlja vse ostale personalne posle.
b)	Skupina za administrativne posle.
1.	) vodi celokupno administracijo oddelka;
2.	) prevzema, razdeljuje in odpravlja pošto;
3.	) vodi evidenco o aktih, vložni zapisnik;
4.	) vodi arhiv.
c)	Skupina za pogodbe in zavarovanja
1.	) sklepa pogodbe; •
2.	) oddaja pravna mnenja;
3.	) pripravlja predmete za «odbor višje sile» in «odbor za državne nabave»;
4.	) vrši zavarovanje zgradb in razkladališč.
2.	Odsek za nabave.
a)	Skupina za les in gradbeni material
opravlja vse posle, ki se nanašajo na nabavljanje stavbnega lesa, pragov, drv, lesnega oglja, materiala za impregniranje pragov, tračnic, kretnic m ostalega gradbenega materiala.
b)	Skupina za premog in za delav-niški material
opravlja vse posle, ki se nanašajo na nabavljanje premoga, železa, jekla, kovin, orodja, strojev in strojnih delov in ostalega potrošnega materiala za delavnice.
c)	Skupina za mazivo in tkanine
opravlja vse posle, ki se nanašajo na nabavljanje
maziva, materiala za razsvetljavo, pokostov, lakov, barv, obleke, obuvala, pozamenterije, tapet, linoleja in ostalega.
č) Skupina za inventar in pisarniški material
opravlja vse posle, ki se nanašajo na nabavljanje inventarnih predmetov, pisarniškega materiala za čiščenje, raznih obrazcev in raznih manjših predmetov.
3.	Računski odsek.
a)	Skupina za računske posle
1.	) opravlja vse posle, ki se nanašajo na obračunavanje prejemkov osebja, na likvidacijo in kontroliranje vseh računov o nabavah, ki se vrše v ekonomskem oddelku, kakor tudi računov, ki jih pošiljajo oblastno direkcije v izplačilo glavni blagajni;
2.	) vodi knjige in kopije računov, knjige kreditov, knjigo nabav;
3.	) izdeluje predlog proračuna.
b)	Skupina za skladišča materiala
1.	) vodi centralna skladišča in skladišče pisarniških potrebščin za vse oddelke generalne direkcije in ministrstva za promet;
2.	) vodi dnevnik in knjige potrošnega materiala kakor tudi inventar po nabavah, ki se vrše za generalno direkcijo in za vse oblastne direkcije.
c)	Skupina za evidenco in kontrolo materiala
1.	) pregleduje in kontrolira knjige in skladišča oblastnih direkcij in vseh glavnih in postranskih razkladališč;
2.	) daje potrebna navodila in vodi evidenco o stanju materiala v skladiščih generalne direkcije in oblastnih direkcij;
3.	) kontrolira mesečno porabo na podstavi mesečnih poročil;
4.	) sestavlja mesečno stanje skladišč, kontrolira in revidira vse zahteve za nabavo materiala na podstavi mesečnih poročil o porabi in o stanju skladišč ter jih pošilja odseku za nabave.
4.	Odsek za preizkušanje materiala.
a)	Skupina za kemijsko preizkušanje
opravlja vse kemijske preizkuse, maziva., olja, materiala za razsvetljavo, barv, vseh kovin, premoga, tkanin in ostalega.
b)	Skupina za fizikalno preizkušanje
1.	) opravlja preizkuse vseh kovin, zlitin, tkanin, tračnic, platišč, osi, cementa in gradbenega materiala;
2.	) sestavlja pogoje za nabavljanje potrošnega materiala.
IX. Finančni oddelek.
1. Odsek za administrativne in proračunske posle.
a) Skupina za administrativne posle
1.	) prevzema pošto za ves oddelek ter jo odpira in oddaja po načelnikovi odobritvi in njegovih navodilih v izvršitev pristojnim odsekovnim šefom;
2.	) prevzema in odpravlja pošto iz vsega oddelka;
3.	) vodi vložni zapisnik in evidenco o vseh aktih, ki so prispeli, ki so se odpravili in ki so še v vsem oddelku, kakor tudi ostale potrebne knjige pri administrativnem arhivu vsega oddelka, ki ga vodi ta skupina;
4.	) pripravlja dopisovanje, ki izvira iz vseh po. slov te skupine, ter opravlja ostale posle, ki spadajo v njeno področje, najsi niso tukaj izrečno imenovani.
b)	Skupina za proračunske posle
1.	) pripravlja pozive in navodila, da se pravočasno sestavi predlog letnega proračuna razhodkov in dohodkov za ves resort ministrstva za promet, kakor tudi skupne predloge za vse redne in naknadne letne proračunske kredite;
2.	) pripravlja predloge za otvarjanje vseh proračunskih kreditov in vobče navodila za izvrševanje proračuna;
3.	) vodi točen račun o stanju vseh proračunskih kreditov za ves resort ministrstva za promet;
4.	) vodi točen račun o številčnem stanju vseh uslužbencev v vsem resortu ministrstva za promet;
5.	) pripravlja dopisovanje, ki izvira iz vseh poslov te skupine, ter opravlja ostale posle, ki spadajo v njeno področje, najsi niso tukaj izrečno imenovani.
c)	Skupina za personalne in statistične posle
1.	) vodi uslužbenske liste in vse ostale personalne podatke o vseh uslužbencih v oddelku;
2.	) zbira in ureja vse potrebne statistične podatke celokupne računsko-finančne službe;
3.	) pripravlja dopisovanje, ki izvira iz vseh poslov te skupine, ter opravlja ostale posle, ki spadajo po svojem značaju v njeno področje, najsi niso tukaj izrečno imenovani.
2.	Odsek za kontrolo prejemkov in izdatkov.
a)	Skupina za prejemke in pokojnine
1.	) vrši obračune o vseh prejemkih aktivnih uslužbencev pri centrali ministrstva za promet in pri generalni direkciji državnih železnic kakor tudi obračune o vseh ustavitvah za utrgovanje od njih prejemkov, pošilja o tem pristojnim Aganom plačilne seznamke v pregledovanje, vidiranje, overavljanje, odobravanje in izdajanje nalogov za izplačilo ter vodi njih plačilne liste;
2.	) vrši obračune o pokojninah vseh vrst upokojenih uslužbencev in rentnikov v vsem resortu ministrstva za promet kakor tudi obračune o vseh ustavitvah od njih pokojnine in rente, pošilja pristojnim organom njih plačilne seznamke v pregledovanje, vidiranje, overavljanje, odobravanje in izdajanje nalogov za izplačilo ter vodi njih plačilne liste;
3.	) pripravlja dopisovanje, ki izvira iz vseh poslov te skupine, ter opravlja ostale posle, ki spadajo v njeno področje, najsi niso tukaj izrečno imenovani.
b)	Skupina za kontrolo prejemkov in izdatkov
1.	) pregleduje preventivno vso plačilne seznamke in račune, preden se izdado nalogi za izplačilo in utržek pri centralnih blagajnah finančnega oddelka, ter daje vizo za njih izplačilo in utržek, ko se ugotovi, da je vse pravilno;
2.	) pregleduje račune o vseh prejemkih in izdatkih vseh postajnih blagajn ter obračunava te prejemke in izdatke;
3.	) pripravlja ostalo dopisovanje, ki izvira iz vseh poslov te skupine, ter opravlja ostale posle, ki spadajo v njeno področje, najsi niso tukaj izrečno imenovani.
c)	Skupina za pregledovanje blagajn
1.	) opravlja izredne preglede vseh blagajn v resortu ministrstva za promet neposredno ali pa po organih, ki so izrečno pooblaščeni za to;
2.	) otvarja vse nove blagajne ter prisostvuje predaji vsake blagajne v vsem območju ministrstva za promet neposredno ali pa po organih, ki so izrečno pooblaščeni za to;
3.	) odreja, česar je treba, da so zavarujejo ugotovljeni nedostatki denarja in ostala imovina v blagajnah ob vsakem njih pregledu, ter pošilja oddel-kovnemu načelniku hitro poročilo o pregledu vsake blagajne s potrebnimi predlogi za nadaljnje poslovanje;
4.	) pripravlja dopisovanje, ki izvira iz vseh poslov te skupine, ter opravlja ostale posle, ki spadajo v njeno področje, najsi niso tukaj izrečno imenovani.
3.	Odsek za glavno knjigovodstvo.
a)	Skupina za knjigovodstvo in računski arhiv
1.	) vodi dnevnik o vseli prejemkih in izdatkih v vsem resortu ministrstva za promet;
2.	) vodi glavno knjigo o vseh prejemkih in izdatkih v vsem resortu ministrstva za promet;
3.	) sestavlja mesečne račune o vseh prejemkih in izdatkih ter nadzira, da se vodijo vse pomožne knjige pravilno in da se ujemajo z računi glavne
knjige kakor tudi da se redno in pravočasno izročajo obračuni o prejemkih in izdatkih vseh računo-dajnikov;
4.	) sestavlja letne račune o aktivah in pasivah kakor tudi letne račune o razhodkih in dohodkih ministrstva za promet z vsemi potrebnimi pojasnili;
5.	) sestavlja mesečne in letne račune za obračunavanje z ministrstvom za finance kakor tudi1 z drugimi upniki in dolžniki;
6.	) vodi računski arhiv ter ga vzdržuje v redu;
7.	) pripravlja dopisovanje, ki izvira iz vseh poslov te skupine, ter opravlja ostale posle, ki spadajo v njeno področje, najsi niso tukaj izrečno imenovani.
b)	Skupina za definitivne obračune prejemkov
1.	) pregleduje in overavlja točnost vseh obračunov o prejemkih in izdatkih vseh blagajn kakor tudi vseh ostalih računodajnikov ter definitivno likvidira te prejemke in izdatke za vknjižbo;
2.	) pripravlja pripombe na vse prejete nepravilne račune in obračune ter pazi na to, da se izvrše v določenem roku;
3.	) vodi seznamek vseh računodajnikov ter pazi na to, da odda vsak izmed njih obračune o pravem času in v redu; zoper neredne računodajnike ukrene takoj vse, kar je določeno z zakonom;
4.	) pripravlja dopisovanje o vseh poslih, ki izvirajo iz te skupine, ter opravlja ostale posle, ki spadajo v njeno področje, najsi niso tukaj izrečno imenovani.
c)	Skupina za dohodke in razhodke
1.	) vodi podrobne račune o dohodkih, in sicer po partijah in pozicijah vseh dohodkov skladno s skupnim računom o dohodkih po glavni knjigi, ter podaja o tem mesečne in letne obračune in mesečna in letna poročila;
2.	) vodi podrobne račune o razhodkih, in sicer po partijah in pozicijah skladno s skupnim računom o razhodkih po glavni knjigi, ter podaja o tem mesečne in letne obračune in mesečna in letna poročila;
3.	) vodi račune o vseh proračunskih in ostalih kreditih ter daje o tem potrebna poročila;
4.	) pripravlja dopisovanje, ki izvira iz vseh poslov te skupine, ter opravlja ostale posle, ki spadajo v njeno področje, najsi niso tukaj izrečno imenovani.
č) Skupina za fonde, tekoče račune in ostale depozite
1.	) vodi podrobne račune o prejemkih ini izdatkih vseh fondov, in sicer po partijah in pozicijah prejemkov in izdatkov vsakega fonda posebe, ter daje o stanju teh fondov poročila, ki se ujemajo z njih stanjem po glavni knjigi;
2.	) vodi podrobne račune o prejemkih in izdatkih po vseh pozicijah tekočih računov, pri čemer računi semkaj tudi vsako blagajno, ter dajo o stanju teh računov potrebna poročila, ki se ujemajo z njih skupnim stanjem po glavni knjigi;
3.	) vodi podrobne račune o prejemkih in izdatkih raznih računov o depozitih po glavni knjigi ter dajo o njih potrebna poročila;
4.	) pripravlja dopisovanje, ki izvira iz poslov te skupine, ter opravlja ostale posle, ki spadajo v njeno področje, najsi niso tukaj izrečno imenovani.
4.	Odsek glavne blagajne.
a)	. Skupina glavne blagajne
1.	) prevzema in izdaja denar in ostale vrednosti, ki jih upravlja glavna blagajna;
2.	) vodi blagajniški dnevnik o prejemkih in izdatkih glavne blagajne kakor tudi depozitnik o njenih prejemkih in izdatkih ter polaga račune glavnemu» knjigovodstvu:
3.	) pripravlja redne in izredne preglede kase pri tej blagajni kakor tudi dopisovanje, ki izvira iz te skupine, ter opravlja ostale posle, ki spadajo v njeno področje, najsi niso tukaj izrečno imenovani.
b)	Skupina blagajne depozitov
1.	) prevzema in izdaja kavcije in ostale vrednosti, ki jih upravlja ta blagajna;
2.	) vodi dnevnik o prejemih in izdajah ostalih kavcij te blagajne kakor tudi dnevnik o prejemih in izdajah začasnih kavcij te blagajne ter polaga o tem račune glavnemu računovodstvu;
3.	) pripravlja redne in izredne preglede kase pri tej blagajni kakor tudi dopisovanje, ki izvira iz poslov te skupine, ter opravlja tudi ostale posle, ki spadajo v področje te skupine, najsi niso tukaj izrečno imenovani.
c)	Skupina blagajne knjig in vrednostnih papirjev
1.) prevzema in izdaja taksirane knjige in vrednostne papirje, ki jih upravlja ta blagajna;
2.	) prevzema in izdaja za potrebe vsega oddelka inventarne predmete kakor tudi potrošni material, ki ga upravlja ta blagajna;
3.	) vodi dnevnik o prejemih in izdajah taksiranih knjig in vrednostnih papirjev, skontrira te vrednosti ter polaga o tem račune glavnemu knjigovodstvu;
4.	) vodi dnevnik o prejemih in izdajah inventarnih predmetov, dnevnik o prejemih in izdajah potrošnoga materiala, skontrira te vrednosti ter polaga o tem račune pristojnim organom;
5.	) pripravlja dopisovanje, poročila in obračune o vseh poslih, ki izvirajo iz te skupine, ter opravlja ostale posle iz področja te skupine, najsi niso tukaj izrečno imenovani.
č) Skupina za likvidacijo blagajniških prejemkov in izdatkov
1.	) pripravlja naloge za utržke in izplačila ter jih oddaja pristojnim organom v podpis, vizo in izvršitev;
2.	) pripravlja vsa pisma in ostalo dopisovanje, ki se nanašajo na likvidacijo prejemkov in izdatkov po vseh plačilnih seznamkih in računih;
3.	) opravlja ostale posle, ki spadajo po svojem značaju v področje te skupine, najsi niso tukaj izrečno imenovani.
§ 22-
Šola železniškega osebja.
Da bi se dobivalo strokovno in izšolano osebje na železnicah, se ustanavlja pri generalni direkciji šola železniškega osebja. Kandidati za to šolo morejo biti oni, ki niso mlajši od 17 in ne starejši od 21 let in ki so dovršili najmanj sedem gimnazijskih ali realčnih razredov.
Šola traja dve leti.
Učenci, ki dovrše to šolo, pridobe kvalifikacijo uradnikov II. kategorije.
Učni in delovni program to šole predpiše minister za promet s posebnim pravilnikom. Minister za promet določa število kandidatov, ki se sprejemajo v to šolo. Prav tako ima pravico, po izkazani potrebi delovanje šole ustaviti ali pa odrediti, da se nadaljuj. '
§ 23.
Za opravljanje eksekutivne službe so podrejene generalni direkciji državnih železnic oblastne direkcije, katerih organizacija je razložena v naslednjem oddelku.
Oblastne direkcije.
A. Organizacija.
§ 24.
Oblastni direkciji načeluje direktor, ki ima čin in plačo uradnika 3. skupine I. kategorije. Direktor mora imeti fakultetno izobrazbo, poleg tega pa najmanj 15 let železniške službe.
Direktorju pomaga opravljati dolžnost in ga zastopa direktorjev pomočnik, ki mora imeti strokovno fakultetno izobrazbo in najmanj 15 let železniške službe. Direktorjev pomočnik ima čin in plačo uradnika 3. skupine I. kategorije.
v § 25.
Za opravljanje vseh poslov obstoje pri vsaki oblastni direkciji ti-le oddelki, odseki in referenti:
a) Obči oddelek z odseki:
1.	) Personalni odsek z referenti: za pred-sedstvene in obče personalne posle; za konkretne personalne posle in evidenco o osebju; za humanitarne posle; za sanitetno službo;
2.	) Administrativni odsek z referenti: za administrativne posle; za pravne posle; za izven-tnrifno posle; za pomožne urade.
3.	) Računski odsek z referenti: za proračun; za knjigovodstvo; za računovodstvo in kontrolo prejemkov in izdatkov; za blagajno in likvidaturo.
b) Prometno-komercialni oddelek z odseki:
1.	) Obči odsek z referenti: za personalne in proračunske posle; za material in inventar; za študije in statistiko; za industrijske tire in skupne postaje.
2.	) Prometni o d' s e k z referenti: |za postajno in vlakovno službo; za redne vožnje; za kontrolo, za pregledovanje potnih listov in preiskovanje nezgod; za porazdeljevanje voz.
3.	) Komercialni odsek z referenti: za tarifno službo; za transportno službo; za revizijo in predajo blagajn.
c)	Gradbeni oddelek z odseki:
1.	) Obči odsek z referenti: za personalne in proračunske posle; za material in inventar; za nadziranje proge.
2.	) Odsek za vzdrževanje z referenti: za spodnji ustroj in meritve; za zgornji ustroj in postajne naprave; za zgradbe in evidenco o stanovanjih; za signalne in varnostne naprave.
3.	) Odsek za gradnje z referenti: za investicijska dela in gradnjo industrijskih železnic; za mostove in druge nosilne konstrukcije; za študije in statistiko.
č) Strojni oddelek z odseki:
1.	) Obči odsek z referenti: za personalne in proračunske posle; za material in inventar; za študije in štatistiko.
2.	) Odsek za trakcijo z referenti: za lokomotivno službo; za ekonomijo trakcije; za kuril-niške, delavniške in tehnično naprave; za elektrotehnično službo.
3.	) Vozovni odsek z referentoma: za vzdrževanje voz; za nadziranje voz.
Vsakemu oddelku načeluje načelnik, ki mora imeti strokovno fakultetno izobrazbo in najmanj 12 let železniške službe, izmed njih za eksekutivne oddelke najmanj 5 let v eksekutivni službi, iz-vzemši načelnika prometnega oddelka, ki sme imeti tudi samo popolno srednješolsko izobrazbo, če izpolnjuje ostale zgoraj označene pogoje.
Oddelkovni načelnik ima čin in plačo uradnika
4.	skupino I. kategorije, lahko pa ima po službenih letih in po pokazanem uspehu tudi čin in plačo uradnika 3. skupine I. kategorije.
Odsekovni šefi in referenti morajo biti fakultetno izobraženi strokovnjaki z najmanj 10, odnosno Sleti železniške strokovne službe; če takih ni, smejo opravljati službo tudi osebe z dovršeno srednjo šolo, ako imajo najmanj 15, odnosno 10 let železniške službe.
Za odsekovne šefe in referente smejo biti postavljeni pri prometnem oddelku, računskem odseku kakor tudi za referenta pomožnih uradov občega oddelka tudi oni, ki imajo srednješolsko izobrazbo, če izpolnjujejo ostale zgoraj navedene pogoje.
Potrebno ukazno in neukazno osebje pri oddelkih in odsekih se določi vsako leto s proračunom.
§ 26.
Oblastnih direkcij je za sedaj pet, in sicer: v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Subotici; po potrebi pa se jih lahko ustanovi tudi več. Območje oblastne direkcije mora obsezati omrežje od 1000 do največ 2000 km.
Vsi uradi in organi na železniški progi so neposredno podrejeni oni oblastni direkciji, ki ji je poverjeno upravljanje te proge.
Izvzete so glavne delavnice s svojimi skladišči in ostale samostalne edinice, ki so podrejene neposredno pristojnim oddelkom generalne direkcije. Toda ob nezgodah na progi in drugih izrednih dogodkih razpolaga oblastna direkcija tudi s skupnim osebjem in s sredstvi delavnic in vseh samostalnih edinic, ki so v njeni oblasti.
Direktor oblastne direkcije je osebno odgovoren za vse funkcije in zlasti za varno, redno, hitro in predpisno izvrševanje eksploatacije na progah, ki so mu poverjene.
Osebna odgovornost, ki zadeva direktorja, preide ob zastopanju tudi na pomočnika za one posle, ki jih opravi.
Vsi organi oblastne direkcije morajo opravljati službo v okviru obstoječih navodil in predpisov po navodilih direktorjevih ali komercialnega oddelka in oddelka za kontrolo dohodkov generalne direkcije, kolikor so v direktni zvezi z eksekutivno službo.
Direkcijo zastopa na zunaj direktor s področjem, ki mu jo odrejeno; v njenem imenu daje obvezno izjave ter vodi dopisovanje s civilnimi in vojaškimi oblastvi, z ostalimi uradi in s privatnimi strankami.
Direktor skrbi za to, da je opremljeno vse njegovo podrejeno osebje s predpisanimi navodili in da jih pozna.
IPazi na to, da se točno izvršujejo vse odredbe, vsa navodila in vse naredbe generalne direkcije, da osebje vestno in varčno postopa z imovino železnice in da se povsem in vedno vzdržuje potrebna disciplina.
Direktor je odgovoren za eksploatacijo v svojem železniškem omrežju ter mora po svoji pristojnosti, pa tudi po predlogih, ki jih pošilja generalni direkciji, ukreniti vse, česar je treba, da se ti uspehi izboljšajo, če niso zadovoljivi.
Ena njegovih najvažnejših nalog, za katero je tudi osebno odgovoren, je, skrbeti, da se krediti, določeni v proračunu direkcije, ki mora biti postavljen v obči proračun ministrstva za promet, ne prestopajo in da se vselej izvrši določeni program nabav in del. Če bi poedini krediti ne zadoščali, mora zahtevati o pravem času — če le mogoče, vselej pred započetim delom — odobritev naknadnega kredita.
Direktor sme odrejati, če je neodložno treba in če zahteva korist prometne naprave, tudi kaj takega, kar preseza njegovo redno pristojnost. Vendar pa mora v takih primerih brzojavno sporočiti generalni direkciji, kar jo ukrenil, in potem pismeno zahtevati odobritev.
Pri vsaki oblastni železniški direkciji obstoji vojaški odsek kot vez med železniško upravo in vojsko. Področje in pristojnost mu določa minister za vojsko in mornarnico sporazumno z ministrom za promet.
§ 27.
Področje oblastnih direkcij.
1.	) Oblastna direkcija neposredno vodi ekseku-tivno službo na podstavi zakonov, pravilnikov in predpisov, ki jih je izdalo višje oblastvo. Skrbi za to, da se točno izpolnjujejo zakoni, pravilniki in predpisi in da se izvršujejo strokovno in brez zamude;
2.	) skrbi za to, da se izdelujejo in uveljavljajo po direktivah generalne direkcije za podrejena službena mesta podrobne odredbe, ki so potrebne za opravljanje službe, in predlaga, naj se uvedejo novo in opuste dotedanje službene edinice;
3.	) skrbi za to, da se osebje, podrejeno direkciji, po direktivah generalne direkcije enotno poučuje, izprašuje in nadalje izobraža;
4.	) vodi in rešuje samostalno personalne posle osebja v vseh pripravljalnih uradniških skupinah, v obeh kategorijah zvaničnikov, pomožnega osebja delavcev in dnevničarjev, ki je dodeljeno v območju direkcije;
vse to osebje sprejema v službo in odpušča direkcija sama;
5.	) premešča v svojem območju vse uslužbence, lahko pa jih premešča tudi v območje druge direkcije, če je ta direkcija pristala na to, izvzemši ukazne osebe in osebe, ki se izbirajo po natečaju; glede teh podaja predloge generalni direkciji;
6.	) predlaga generalni direkciji postavitev in napredovanje ukaznih uslužbencev;
7.	) določa meje dnevnih mezd in akordnih zaslužkov za vse delavce v območju direkcije, ima občasno s sodelovanjem ediničnih šefov na progi konference po strokovnih granah, da se vzdrže v njenem območju dnevne mezde po možnosti na enakih višinah;
8.	) osebju, ki jo nameščeno v območju direkcije, dovoljuje odmore in dopuste po zakonu, ob bolezni odobri, da bolnik odide iz službenega kraja;
nad svojim osebjem izvršuje disciplinsko pravico po odredbah zakona o prometnem osebju;
odloča o dajanju odobril za postranski poklic uslužbencem v zmislu zakona o prometnem osebju po direktivah, ki jih je izdala generalna direkcija;
ima v evidenci vsa odobrila, izdana za postranske poklice;
9.	) opravlja po določenih predpisih posle pokojninskih in bolniških fondov;
10.	) postavlja izpraševalne komisije pri oblastni direkciji;
11.	) sestavi in obrazloži vsako leto po navodilih generalne direkcije za prihodnje leto potrebo osebja, delovni program, potrebo materiala in inventarja, program investicij in na podstavi tega redni in letni predlog proračuna;
12.	) določa v mejah številčnega stanja, ki je odobreno za direkcijo, število osebja pri podrejenih službenih edinicah;
13.	) porazdeljuje proračunske kredite, ki so določeni direkciji s proračunom, skrbi, da se krediti racionalno uporabljajo in da se no prestopajo kakor tudi da se vobče racionalno vrše vsa dela in ves posel;
14.	) izvršuje v mejah kredita, ki ji je dan na razpolago, redna investicijska dela in predelave po delovnem programu, ki ga je odobrila generalna direkcija, nadzira započeta dela zlasti glede na to, da se izvedejo strokovno in racionalno;
15.	) odrejati sme v izrednih razmerah, če se dado s tem preprečiti težje prometne ovire in večje škode, tudi taka dela, ki prestopajo njeno področje in kredit, ki ji je dan na razpolago; vendar pa mora takoj predložiti poročilo o tem, kar je ukrenila, tor zahtevati naknadno odobritev in potrebni kredit;
16.	) odloča v mejah vrednosti, ki so predpisane za direkcijo, o oddajanju del in dobav, kar jih ni pridržanih generalni direkciji;
17.	) sklepa pogodbe, ki spadajo v njeno področje;
18.	) jemlje v delo one pogodbe, ki jih je sklenila generalna direkcija in jih je poslala v izvršitev oblastni direkciji;
19.	) določa porazdelitev proge na sekcije, nadzor-niške okoliše in njih sedeže kakor tudi okoliše progovnih čuvajev po občih direktivah, ki jih je izdala generalna direkcija;
20.	) nadzira v svojem območju izvrševanje odredb obče higiene, ki se nanašajo na opravljanje sanitetne službe;
21.	) dovoljuje in izdaja po usvojenih predpisih brezplačne in znižane vozovnice ali legitimacije in nakaznice ali pa prenaša to na nižje službene urade;
22.	) skrbi, da se kaznujejo zlorabe podrejencev glede legitimacij za brezplačno ali znižano vožnjo;
23.	) zasleduje delovanje raznih združb železniških uslužbencev v svojem območju;
24.	) izdaja odredbe o zavarovanju, naročanju in prevzemanju onega materiala, ki ga nabavlja v lastnem področju, ter izvršuje vse odpreme materiala, ki ga je zavarovala generalna direkcija in ga je izdala v izvršitev oblastni direkciji;
25.	) rešuje posle, ki se nanašajo na vzdrževanje železniških pristopnih potov, in sporazumno z družbami in uradi vse one posle za osuševanje in za reguliranje vode, ki se nanašajo na izdatke, po velikosti zemljišča in po enem kilometru;
26.	) odobruje v mejah kredita, ki ji je odobren, dela, gradnje, razširitve in predelave, ki ne pre-sezajo mej vrednosti, predpisanih zanjo;
27.	) sestavlja v obliki prilog k svojemu letnemu delovnemu programu načrte in obče preudarke za vsa večja dela, ki se nanašajo na vzdrževanje, predelovanje in investiranje, pripravlja vse načrte za gradnje, razširitve in predelave, ki naj jih izvrši na svojih progah, podrobne preudarke in elaborate za oddajo del, če so se že dali za dotične gradnje, razširitve in predelave potrebni krediti ali če je zahtevala generalna direkcija načrte za izvestne investicije, ter odobruje načrte za gradnje, ki ustrezajo predpisanim normam in spadajo v njeno področje;
sklepa pogodbe, ki so potrebne za vzdrževanje, ter določa edinične cene;
28.	) posreduje na podstavi pooblastitve generalne direkcije neposredno pri pristojnih oblastvih, da se vrše administrativni in tehnični ogledi;
29.	) opravlja tehnične oglede za one razširitve in izpremembe tirov, ki ne spadajo v pristojnost upravnih oblastev;
30.	) skrbi za to, da so opremljene nove proge, ki se dajo v promet, z osebjem in da se izvršujejo pogodbe, ki se nanašajo na te proge;
se udeležuje komisij za administrativne in tehnične oglede, tehničnih nadpregledov in overavlja-nja razlastitvenih dokončnih del;
31.	) sklepa pogodbe o industrijskih tirih, ki ne odstopajo od normale;
32.	) skrbi za to, da se izdelajo in uveljavijo službeni predpisi za uporabljanje priključnih industrijskih tirov;
33.	) predlaga ot var jan j e novih postaj in postajališč in ukinjanje že obstoječih postaj in postajališč;
34.	) predlaga določitev in izpremembo voznega reda za potniške in tovorne vlake, dovoljuje, če je treba, sporazumno z udeleženimi direkcijami posebne vlake proti plačilu po tarifnih odredbah in daje te vlake v promet, poda, če se kopiči blago, svoj predlog, toda če bi bila zakesnitev škodljiva, odobri, da se prepove in omeji sprejemanje blaga; za to pa zahteva naknadno odobritev; dovoljuje ob času prometnih omejitev po možnosti in po potrebi prevoz pošiljk, če to zahteva obča korist; predlaga, naj se zvišata ležnina in stojnina, znižajo natovarjalni in raztovarjalni roki, uvedejo naknadni roki itd.;
35.	) preiskuje vse nezgode, izdaja odredbe ter predlaga odpise škode;
36.	) dirigira vozove v svojem območju ter pošilja podatke za izravnavanje;
37.	) pregleduje (skontrira) v svojem območju vsa skladišča, vse rezervne inventarje in ves material, odreja in nadzira razknjiževanje;
38.	) daje po enotnih (normativnih) pogojih, ki jih določa generalna direkcija, v zakup skladišča, raz-kladališča in restavracije, sklepa po direktivah, ki jih določa generalna direkcija, pogodbe s podjetji za prevoz blaga v stanovanje in z drugimi transportnimi podjetji, nadzira v svojem območju poslovanje železniških potniških pisarn in trgovinskih agentur;
39.	) skrbi, da se najdeni in nedvignjeni predmeti prodado na licitaciji;
40.	) predlaga napravljanje brzojavnih, signalnih in telefonskih prog kakor tudi zavarovanje kretnic in blokovnih naprav na progi in njih izpremembo;
41.	) sodeluje pri določanju dokončne točke brzojavnih prog ob železniški progi kakor tudi pri nad-pregledu in prevzemu dovršenih brzojavnih prog;
42.	) ima v evidenci stanje lokomotiv in zalogov-nikov, naprav na ročnih zavorah in na vodočrpnih postajah, predlaga njih pomnožitev ali izpremembo;
43.	) porazdeljuje lokomotive po kurilnicah ter določa njih povratni red;
44.	) določa področje postranskih kurilnic in kuril-niških ekspozitur, nadzira poslovanje postranskih delavnic, ki so dodeljene kurilnicam;
45.	) določa postaje za mazanje in pregledovanje voz;
46.	) pazi, da se pospešeno popravljajo vozovi, ki so v delavnicah, in sodeluje po potrebi prometa pri določanju reda in roka za popravila;
47.	) izdaja naredbe za preizkušanje in prevzemanje lokomotiv in voz, ki prihajajo po popravilu iz delavnice;
48.	) preizkuša občasno parne kotle, ki spadajo v njeno območje;
49.	) dovoljuje po pravilnikih, ki jih je izdala ge- , neralna direkcija, nagrade za izsledovanje poškodb, ki ogražajo promet, in vse druge nagrade, ki pripadajo osebju;
50.	) razpolaga ob nezgodah z delavnicami zaradi pomoči;
51.	) zbira račune službenih edinic, ki so podrejene direkciji;
52.	) vodi po veljavnih predpisih poslovne knjige o vseh dohodkih, razhodkih, terjatvah in dolgovih, nastalih v njenem poslovanju, ter pošilja rezultate o tem v predpisanih rokih generalni direkciji;
53.	) preizkuša postajne obračune o prejemkih in izdatkih s prilogami vred;
54.	) sestavlja po koncu računskega leta za končni račun predpisane sumamike; sestavlja in podaja obrazložitev svojega finančnega poslovanja;
55.	) skrbi za to, da se pobirajo dohodki, ki spadajo v njeno področje, in da se osebju izplačujejo prejemki;
56.	) zbira statistične podatke, ki so predpisani za vsako poedino službeno grano, ter jih pošilja generalni direkciji;
57.	) zasleduje v svojem območju trgovinske, obrtne in kmetijske razmere in razvoj prometa ter vzdržuje v ta namen zvezo s pozvanimi trgovskimi, obrtniškimi, industrijskimi zbornicami, trgovskimi, obrtniškimi, gospodarskimi zadrugami in z drugimi interesenti, obenem poroča generalni direkciji o važnih momentih, ki vplivajo na izpremembe v razvoju prometa, predlaga, česar je treba, da se znižajo razhodki in zvišajo dohodki in da se pospešujejo koristi občega gospodarstva, predlaga izpremembo tarif, tarifne in transportne ugodnosti;
58.	) določa dispozicijske postaje, kontrole itd.
B. Porazdelitev pristojnosti.
Direktorjeve dolžnosti in pravice.
§ 28.
1.	) Direktor odgovarja osebno za redno in racionalno delo direkcije in sploh za vse poslovanje;
2.	) osebno je odgovoren, da se določi preliminar rednih izdatkov za eksploatacijo, investicije in izpremembe, izvzemši potrebo prometa, v prvi vrsti tako, da ustreza materialnim koristim železnice in da še ne prestopijo meje kreditov in številčnega stanja osebja, ki so dani v ta namen na razpolago; vsako naredbo, s katero se odredi izdatek ali ki ima finančne posledice, je treba poslati pred izvršitvijo v pregled računskemu oddelku, ali ustreza zakonskim finančnim predpisom, kakor tudi zaradi poročila, ali in koliko je kredita po dotični partiji in dotični poziciji; če izvrši direktor zaradi neizogibne potrebe pripravljeno naredbo vkljub negativnemu poročilu računskega odseka, mora o tem takoj predložiti generalnemu direktorju pismeno poročilo in zahtevati naknadno odobritev;
3.	) osebno je odgovoren, da sc odredi o pravem času vse, česar je treba, da je na vsakem kraju, kjpr se porablja material, tega materiala v zadostni rezervi, in v zvezi s tem, da se nikjer ne kopiči material, kar je nepotrebno in za racionalbo ekonomijo škodljivo;
4.	) osebno je odgovoren, da je eksploatacija na potrebni ekonomski višini; v tem pogledu nadzira poslovanje svojih oddelkov ter jim daje direktive;
5.	) osebno je odgovoren, da so v vseh pravnih razmerjih, ki so določena s posebnimi pogodbami in ki se nanašajo na njegovo območje, koristi državnih železnic na potreben način zavarovane; če pa opazi,
tla niso zaradi izpremenjenih razmer nagrade za delo in material državnih železnic v sorazmerju z režijskimi izdatki, predlaga generalni direkciji, naj so edinične cene in pogoji teh pogodbenih poslov izpremenc;
6.	) osebno vzdržuje zvezo, po potrebi pa ima tudi konference z gospodarskimi interesenti, s producenti in odpremniki, s trgovskimi, obrtniškimi in kmetijskimi zbornicami v svojem območju, zasleduje razvoj produkcije in se uverja, ali ustreza promet njenim potrebam, podaja, če je treba, generalni direkciji primerne predloge za pridobivanje transportov, predloge, da se izpremeni klasifikacija blaga in se znižajo vozuinski stavki ali sploh ali pa z dovoljevanjem ugodnosti;
7.	) skrbeti mora, da se uslužbenci po predpisanih odredbah generalne direkcije strokovno in vsestranski poučujejo in izobražajo, da se vse osebje ekse-kutivne službe postopno poučuje in izprašuje o službenih pravilnikih in predpisih, ki se nanašajo nanje; osebno se mora uverjati o uspehu tega kakor tudi o stanju proge in naprav, zato potuje po svoji progi z draisino in mora pri tej priliki poseliti vsako službeno edinico;
8.	) vodi, vpoštevaje, da je železnica gospodarsko podjetje, vse posle svojih podrejenih edinic tako, da razpravlja z oddolkovnimi načelniki vsak dan o vseh važnejših poslih; pri tej priliki se morajo vedno vpoštevati najvažnejši smotri uprave.
Na teh konferencah podajajo načelniki svoja dnevna poročila; razpravljajo o dospelih poročilih in važnejših predmetih, jim daje direktor neposredno navodila, da jim je mogoče reševati te predmete v svoji pristojnosti po direktivah in intencijah, ki so jih dobili od njega.
Direktor mora tudi paziti na reševanje aktov in na manipulacijo z njimi, da ni zaostankov in da potekajo posli kratko, hitro in lahkotno; zato jim odreja čim ožji krog gibanja.
Direktor sme odrejati, če je neodložno treba in i-e zahteva korist prometne naprave, tudi kaj takega, kar preseza njegovo redno pristojnost. Vendar pa mora v takih primerih nemudoma zahtevati naknadno odobritev generalne direkcije.
Osebna odgovornost, ki zadeva direktorja, preide ob času zastopanja na njegovega pomočnika poleg odgovornosti, ki jo ima ta za svoje redne posle.
§ 29.
V direktorjevo pristojnost spada to-le: Direktor
1.	) pošilja poročila generalni direkciji, v izjemnih primerih in na posebno zahtevo pa tudi ministrstvu za promet in vzporedno istovetna poročila tudi generalni direkciji, ter podpisuje vse akte, ki jih je treba poslati v rešitev ali odobritev generalni direkciji;
2.	) rešuje akte, ki so po predpisih pridržani direktorju;
3.	) izdaja naredbe in razpise za vse službene edinice;
4.	) izdaja odločbe m razpise, ki se objavljajo v «Službenih No v in ali Saobraćajnih Ustanova»;
5.	) izdaja načelne odločbe o važnih vprašanjih kakor tudi obče administrativne, finančne in organizatorske odredbe;
6.	) izreka administrativne kazni z ustavitvijo plače do 15 dni;
7.	) sprejema uradnike v pripravljalnih skupinah vseh kategorij, avtomatično povišuje vse kategorije in skupine svojega osebja, dovoljuje 15%en zvišek plače, sprejema ostavke in upokojuje ne-ukazne uradnike ter določa pokojnino vsem uradnikom razen direktorju, odpušča začasne uradnike in porazmešča vse ne-ukazne uradnike, rešuje vsa personalna vprašanja zvaničnikov, služiteljev in pomožnega osebja, in sicer v mejah proračunske možnosti in določenega števila;
8.	) izdaja po proračunski možnosti in po zaslišanju železniškega odbora pohvale in nagrade do 3000 dinarjev za eno osebo; te pohvale in nagrade se priobčujejo tudi generalni direkciji;
9.	) dovoljuje podporo v mejah kredita in pravilnika;
10.	) določa dispozicijske brzojavne in telefonsko kontrolne postaje;
11.	) določa izpremembe v okolišu prometnih, transportnih, tarifnih in blagajniških kontrolorjev;
12.	) določa in izpreminja območje kurilnic;
13.	) določa povprečnino, akord in dnevnice za dnevničarje;
14.	) daje po zakonu o osebju centrale dopuste do 15 dni ali tudi več v mejah ministrove pooblastitve 'n vsemu osebju dopuste oh bolezni in odmore;
15.	) obravnava kazenskosodne prijave uslužbencev;
16.	) rešuje pritožbe uslužbencev zoper kazenske odločbe uradnih starejšin kakor tudi ostale pritožbe in rekurze uslužbencev;
17.	) razrešuje uslužbence dolžnosti, varovati uradno tajnost ob zasliševanju pred sodiščem;
18.	) dovoljuje po predpisih o brezplačni in znižani vožnji na železnicah izventarifne ugodnosti;
19.	) predlaga sprejem železniških uradnikov in odpoved njih službe;
30.	) predlaga določitev honorarja železniškim zdravnikom;
21.	) določa prostore za ordinacijo železniških zdravnikov;
22.	) odobruje direktorjevemu pomočniku in od-delkovnim načelnikom službena potovanja;
23.	) odobruje službena potovanja uslužbencem, ki potujejo v območje drugih direkcij in v inozemstvo, za službo v obmejnem prometu kakor tudi za komisijska potovanja v območju direkcije;
24.	) odobruje projekte za vzdrževanje prog do 100.000 dinarjev;
,25.) odobruje po občih navodilih generalne direkcije postavljanje privatnih zgradb na železniškem ozemlju in ukoriščanje zgradb po privatnih osebah, prav tako odobruje postavljanje državnih zgradb za uslužbence;
26.	) preureja državna stanovanja;
27.	) odobruje cenovnike za jedi in pijače v postajnih restavracijah in okrepčevalnicah;
28.	) odobruje nabave materiala in inventarja do 100.000 dinarjev;
29.	) odobruje za enoletno dobo vse najemne pogodbe do 100.000 dinarjev na leto;
36.) odobruje otvarjanje in zatvarjanje postajnih restavracij, okrepčevalnic, prodajalnic tobaka, no-vin in knjig ter jih oddaja do 100.000 dinarjev zakupnine na leto in za enoletno dobo;
31.	) odobruje na podstavi zakonskih odredi) odškodnine do 100.000 dinarjev in po vseh sodnih izvršnih razsodbah tudi preko te vsote;
32.	) razknjižuje v mejah zakona škode, ki so nastale zbog nezgode ali višje sile;
33.	) izroča pravde državnemu pravnemu branitelju;
34.	) odobruje v mejah zakona sodne in izvensodne poravnave;
35.	) odobruje proračunski preliminar ter ga predlaga generalni direkciji;
36.	) predlaga, naj se uvedejo, izpremone ali opuste potniški in mešani vlaki, ki služijo izključno lokalnemu prometu, ter odreja postoj takih vlakov na postajah in postajališčih;
37.	) znižuje in zvišuje v okviru obstoječih predpisov vozno brzino vlakov ter odobruje priprežno službo vobče, zlasti i>a s priklopljeno lokomotivo;
38.	) daje službene dispozicije za promet dvomih vlakov;
39.	) odobruje posebne vlake po službeni potrebi kakor tudi na zahtevo strank proti plačilu stavkov, predpisanih v tarifi;
40.	) izdaja načelne odločbe o signalni, brzojavni in telefonski službi in o službi varnostnih naprav;
41.	) izdaja odločbe o lokalnih postranskih taksah, kolikor jih ne obračunava oddelek za kontrolo dohodkov generalne direkcije;
42.	) odobruje letna poročila;
43.	) odobruje preizkušnje novih izumkov, kolikor ne provzročajo izdatkov iz državne blagajne;
44.	) direktor ima vedno pravico, pridržati zase odločbe o nekaterih predmetih, ki spadajo sicer v pristojnost nižjih starejšin.
§ 30.
Področje in pristojnost oddolkov-n e g a načelnika.
Oddelkovni načelnik je direktorju osebno odgovoren za pravilno in toč ati poslovanje v svoji stroki, za napredek in potrebe stroke in osebja kakor tudi za to, da se opravljajo vsi posli hitro in pravočasno.
Oddelkovni načelniki odobrujejo in rešujejo ob osebni odgovornosti te-le predmete:
1.	) odobrujejo aki odrejajo službena potovanja uslužbencev, izvzemši potovanja v komisijah, v območje druge direkcije in zaradi študij;
2.	) sprejemajo, premeščajo, povišujejo in odpuščajo v mejah proračunske možnosti in določenega števila vse uslužbence H. kategorije, zvanič-nike in kategorije služiteljev, vse to po občem oddelku;
3.	) odobrujejo vsemu osebju svojega oddelka dopuste do 5 dni največ trikrat na leto, izven centrale pa tudi letno porazdelitev odmora po zakonu;
4.	) izrekajo administrativne kazni z ustavitvijo plače do 8 dni;
5.	) predlagajo generalni direkciji vsa periodična poročila in seznamke;
6.	) podpisujejo za generalno direkcijo akte, ki se nanašajo na predlaganje uradnih ali zahtevanih izvodov pogodb, zapisnikov, načrtov in drugih vprašanj, nadalje akte, ki se nanašajo na pošiljanje ali vračanje zgoraj omenjenih poročil in spisov, kolikor ne obsezajo bistvenih podatkov o predmetih, ki se predlagajo;
7.	) podpisujejo akte, ki so namenjeni ostalim direkcijam in so samo informativnega značaja, kakor tudi akte, omenjene v točki 5.), za druge direkcije;
8.	) overavljajo plačilne seznamke osebja svojega oddelka in račune o nabavah, ki jih je prej odobrila direkcija;
9.	) odobrujejo dobave do 2000 dinarjev brez licitacije; prav tolike vsote veljajo glede del za vzdrževanje;
10.	) postavljajo v breme manjke in škode do 1000 dinarjev;
11.	) podpisujejo odloke za druge oddelke, stranke, oblastva, če je prizadet samo en oddelek in če ni v spisu za stranko in oblastva odločb načelnega značaja;
12.	) izvršujejo odločbe generalne direkcije in ministrstva za promet, če ni pridržano to izvrševanje direktorju, prav tako izvršujejo odločbe in naredbe, ki jih izdaja direktor;
13.	) dajo strankam informacije, kolikor se tičejo njih resorta, o zgolj' strokovnih stvareh.
Osebna odgovornost, ki zadeva načelnika, preide ob času zastopanja na njegovega namestnika poleg odgovornosti, ki zadeva tega za njegove redne posle, ki mu jih odredi načelnik.
§ 31.
Področje in pristojnost odsekovnih šefov.
Odsckovni šef je neposredno in po svojih referentih odgovoren za strokovno reševanje poslov v svojem odseku.
Odsekovmi šef je svojemu načelniku osebno odgovoren za pravilno in točno poslovanje v svoji stroki.
Odsekovni šef
1.	) ima pravico, izrekati administrativne kazni z ustavitvijo plače do 3 dni;
2.	) rešuje meritorna vprašanja za lastne edinice, če so po obstoječih predpisih nesporna in če nimajo materialnih posledic, razen v primerih, kjer je to drugače predpisano;
3.	) podpisuje spise informativnega značaja za druge oddelke, oblastva in stranke;
4.	) sprejema na znanje in vidira priobčila drugih odsekov;
5.	) dovoljuje dopuste do 3 dni;
6.	) podpisuje pripravljalne odločbe, zahteve za mnenja in obvestila;
7.	) pozivlje uslužbence in stranke na zasliševanje;
8.	) pošilja drugim oddelkom in edinicam po službeni ]K>trehi dokumente, načrte, vzorce, če nima to značaja naredbe;
9.	) podaja zahteve za akte in za pisarniške potrebščine;
10.	) izdaja formalne pripombe v računski službi ter jih izvršuje, če ni to združeno s kaznovanjem in naredbami;
11.	) podpisuje opominjevalna pisma.
§ 32.
Področje in pristojnost referentov.
Referent:
1.	) rešuje meritorno vse predmete, ki mu jih od-kaže pristojni odsekovni šef, ter je osebno odgovoren za njih pravilno reševanje;
2.	) podpisuje vse akte informativnega značaja, ki se vročajo službenim edinicam in odsekom istega oddelka; daje pojasnila o predmetih, ki so po zakonih in predpisih jasni, in referira v vseh primerili odsekovnemu šefu;
3.	) obvešča stranke in urade, da so se vloge od-premile k višji instanci.
§ 33.
Železniški odbor.
Železniški odbor sestavljajo: direktor kot predsednik, kot člani pa direktorjev pomočnik, oddelkovni načelniki, sanitetni in pravni referent ali vršilci njih dolžnosti.
Minister za promet, pomočnik ministra za promet, generalni direktor ali njegovi pomočniki lahko, kadarkoli se jim zdi potrebno, prisostvujejo sejam.
Železniški odbor opravlja te-le posle:
1.	) oddaja mnenja o postavitvi in povišbi uslužbencev kakor tudi o odpovedi njih službe po odredbah zakona;
2.	) oddaja mnenja o vseh važnejših vprašanjih, ki se tičejo več oddelkov in ki jih pošilja direkcija odboru v razpravljanje;
3.	) oddaja mnenja o predlogu za letni proračun;
4.	) oddaja mnenja o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na napredovanje in izpopolnjevanje železniške stroke in na enotnost železniške administracije;
5.	) oddaja mnenja tudi o vseh drugih vprašanjih, ki mu jih pošilja direkcija, ki pa tukaj niso navedena.
Vendar pa železniški odbor ne sme razpravljati o vprašanjih, ki se nanašajo na poedine člane tega odbora.
Odbor je sklepčen, če so prisotni s predsednikom vred najmanj štirje člani.
Odbor oddaja mnenja z večino glasov; če pa so glasovi enako porazdeljeni, je večina glasov na oni strani, kjer je predsednikov glas. Vsi prisotni člani morajo glasovati.
Ce gre za uslužbenca, prisostvuje seji odbora vedno načelnik ali vršilec dolžnosti načelnika onega oddelka, ki mu pripada dotični uslužbenec; toda v takem primeru je kot referent brez glasovalne pravice.
Seje odbora sklicuje predsednik po potrebi.
Kadar je predsednik odsoten, sklicuje seje odbora direktorjev pomočnik ali oni član odbora, ki je po zvanju najvišji.
Člani odbora se pozivljejo na seje pismeno.
Zaradi informacij ima odbor pravico, pozivati tudi druge osebe, ki niso člani odbora; vendar pa take osebe nimajo glasovalne pravice.
Pravni referent vodi zapisnik o odborskih sejah, v katerega se vpisujejo vsi odborski sklepi.
Prav tako se vpisujejo v zapisnik tudi posebna mnenja, in sicer tako, kakor jih predlože člani, ki so jih oddali.
Zapisnik podpišejo predsednik in vsi prisotni člani.
Prepis zapisnika se pošlje takoj generalni direkciji.
§ 34.
Eksekutivne službene edinice.
1.	) Oblastnim direkcijam so neposredno podrejene eksekutivne službene edinice.
2.	) Te službene edinice dobivajo odredbe in navodila, kar jih je treba za opravljanje službe v mejah zakonov in predpisov, načeloma od pristojne oblastne direkcije, za posle komercialnega oddelka in oddelka za kontrolo dohodkov pa od teh oddelkov generalne direkcije.
3.	) Eksekutivne službene edinice so te-le:
a)	sekcije za vzdrževanje prog in opravljanje gradbene in signalno službe;
b)	kurilnice za trakcijsko službo in popravila voznih sredstev;
c)	postaje za opravljanje prometne, administrativne, tran s por t n o-t ar if n e in računske službe.
4.	) Za neposrednjo kontrolo nad eksekutivne službo obstoje na progi še eksekutivni kontrolorji, za transportno-tarifno službo pa transportni in tarifni kontrolorji.
5.	) Organizacijo službe, poverjene eksekutivnim službenim edinicam, in stalež osebja odobruje generalna direkcija po službeni potrebi v mejah kreditov, odobrenih z zakonom.
6.	) Šefi službenih edinic se postavljajo po natečaju (konkurzu), in sicer za večje edinice z razpisom v «Službenih Kovinah Saobraćajnih Ustanova», glede ostalih edinic pa s kratkim pozivom vsem edinicam dotične oblastne direkcije. Za katere edinice naj se razpiše natečaj v «Službenih Kovinah Saobraćajnih Ustanova», odreja generalna direkcija. Izbor kandidatov z obrazložitvijo oblastne direkcije potrjuje generalna direkcija.
§ 35.
Dolžnost in pravice šefov edinic, postaj, kurilnic, sekcij, skladišč in njim enakih naprav.
1.	) Šefi teh edinic so osebno odgovorni za pravilno in točno poslovanje v svoji pristojnosti;
2.	) sprejemajo in odpuščajo delavce po kreditih, ki so jim dani po določenem številu;
3.	) kaznujejo z ustavitvijo plače do 3 dni;
4.	) dajo dopuste za 24 ur, o čemer predlože za vsako osebo obrazloženo poročilo.
§ 36.
Porazdelitev dela v oblastnih direkcijah.
A. Obči oddelek.
1.	Personalni odsek.
a)	Referent za predsedstvene in obče personalne posle opravlja posle, ki so nanašajo:
na zakon o državnem prometnem osebju, na pravilnik o prejemkih, na pravilnik o kvalifikaciji, na predpise o strokovnih izpitih, na predpise o napredovanju, sistomiziranju in normiranju osebja, strokovnem pouku, delovnem času in odmom, nadomeščanju osebja, na predpise o zaslužkih delavcev, in ostale obče personalne posle.
b)	Referent za konkretne personalne posle in evidenco osebja opravlja posle, ki se nanašajo:
na sprejemanje v službo in postavljanje, napredovanje osebja, na prevajanje in ocenjanje za stalnost, na premeščanje kakor tudi na popolnjevanje izpraznjenih mest, na pohvale in odlikovanja, na porazdeljevanje letnih odmorov, na sodne pozive, na tožbe zoper uslužbence, na evidenco o podanih predlogih za suspendiranje, na odobravanje postranskih poklicev, na ostala pravna razmerja, na upokojevanje osebja, na razrešitve službenega razmerja (ostavka, odpustitev, smrt), na posmrtnine, na nagrade osebju, na vojaške vaje, na evidenco o prepovedih na prejemke v službi, na reaktiviranje, na činovne imenike osebja, na uradniške, zvaničniške in služiteljske izpite, na voditev stanja osebja in usluž-benskih listov, na sestavljanje plačilnih seznamkov, na evidenco o upokojencih in določanje pokojninskih prejemkov, na priznavanje službenih let, na disciplinsko preiskave, na statistiko.
c)	Referent za humanitarne posle opravlja posle, ki se nanašajo:
na pokojninske fonde osebja, na bolniške fonde, dobrodelno fonde, rento, na zavarovanje zoper nezgode, na podpore aktivnim uslužbencem, na hrana-rino, na trajne miloščine itd., na evidenco o raz-položnem kreditu in na likvidacijo njegovih vplačil in izplačil za bolniški fond.
č) Referent za sanitetno službo opravlja posle, ki se nanašajo:
na obče sanitetne predpise, na prometne zdravnike, na personalna vprašanja prometnih zdravnikov, na nabavljanje in vzdrževanje kirurških priprav in sanitetnega materiala, na kontrolo nad higieno in či-stoto postaj, na razkuževanje vlakov in železniških prostorov, na ukrepe na železnici ob epidemijah, na zdravniške komisije in bolovanja, na zdravniško pomoč ob železniških nezgodah, na poučevanje postajnega, vlakovnega in drugega osebja o prvi pomoči ob nezgodah in nesrečah, na voditev železniškega ambulatorija, na kontrolo bolnikov, na zdravstveno statistiko, in ostale sanitetne in zdravniške posle.
2.	Administrativni odsek.
a)	Referent za administrativne p o -s 1 e opravlja posle, ki se nanašajo:
na evidenco o predpisih in naredbah glede administracije direkcije in na kontrolo njih izvrševanja, na uredbo o organizaciji državnih železnic, na pravilnik o ravnanju z akti, na porazdeljevanje dola in pristojnosti, na organizacijo državnih in samoupravnih oblastev, na prekočasna in akordna dela, na zavarovanje zoper ogenj in vlom, na restavracije in druge prodajalnice, dane v zakup, na zakupniška razmerja, na konsumne zadruge in železniške apro-vizacije, na reklame tujih oseb v železniškem območju, na stanovanska vprašanja in na dodeljevanje železniških stanovanj na sedežu direkcije, na združbe železniških uslužbencev, na vprašanja glede zasliševanja izvedencev v železniških poslih, na urejanje službenega lista, na direkcijsko knjižnico in nabavljanje strokovnih knjig in časopisov, na davke in pribitke in druge naklade na nepremičnine, na direkcijsko tiskarno, na dajanje obvestil in popravkov v novinah.
b)	Referent za pravne posle opravlja posle, ki se nanašajo:
na zahteve odškodnin ob telesnih poškodbah in izgubi življenja, na ostale odškodninske zahteve (iz-vzemši one iz transportno-komercialnega posla), na pogodbe in njih kontroliranje s pravnega stališča, na pravde direkcije in pravde zoper direkcijo, na voditev dopisovanja z državnim pravnim braniteljem, na poravnave pri pravdah, na konkurzo tujih oseb, na pravna mnenja in pravne informacije, na evidenco o zakonih in naredbah, na tožbe uslužbencev zoper privatne osebe zaradi razžalitve v
opravljanju službene dolžnosti, na pravne posle pri odkupovanju in odtujevanju (razlastitvah), na predlaganje tožitelja direkcijo pri disciplinskih razpravah, na pravno mnenje o razsodbah disciplinskega sodišča in o pritožbah na višje disciplinsko sodišče, na statistiko, na zemljiško knjige, na javnopravne posle, na kazenske posle zoper tuje osebe, na arhiv pogodb.
c)	Referent za iz ve n tarif n e ugodnosti opravlja posle, ki se nanašajo:
na izvrševanje predpisov o brezplačni in znižani vožnji po železnicah v državni eksploataciji, na prošnje za znižana potovanja po tujih železnicah, na izventarifne ugodnosti po nakaznicah, na zlorabo pri izventarifnih ugodnostih, na voditev obračunov za to službo, na reševanje vseh predmetov, ki se tičejo te službe, na statistiko.
č) Referent za pomožne urade opravlja posle, ki se nanašajo:
na vložni zapisnik, na register aktov, na prepise, prevode aktov, na obči arhiv, na odpravljanje aktov, na nadzorstvo nad direkcijsko zgradbo in na. njeno vzdrževanje kakor tudi na upravljanje materiala in inventarja direkcijske zgradbe, na litografijo, knjigoveznico itd., na nabavljanje inventarja, obrazcev in materiala za obči oddelek direkcije.
3.	Računski odsek.
a)	Referent za proračun opravlja posle, ki se nanašajo:
na sestavljanje preliminarja za proračun občega oddelka kakor tudi vse direkcije, na naknadne kredite direkcije, na porazdeljevanje kreditov, odobrenih s proračunom, na predloge za virementiranje, na proračunsko in finančno statistiko, na pripravljanje poročil, navodil, pojasnil in odgovorov, ki se tičejo te službe.
b)	Referent za knjigovodstvo opravlja posle, ki se nanašajo:
na vse posle čistega knjigovodstva, kakršni so: definitivna likvidacija in evidenca računa o raz-hodkih in dohodkih kakor tudi celokupne imovine in dolgov direkcije, na izročanje mesečnih in letnih poročil o razhodkih in dohodkih, o imovini in dolgovih direkcije knjigovodstvu generalne direkcije z vsemi potrebnimi dokumenti, na evidenco o vseh kreditih direkcije, na pripravljanje navodil, poročil, pojasnil in odgovorov, ki se tičejo knjigovodstvene službe.
c)	Referent za računovodstvo in kontrolo prejemkov in izdatkov opravlja posle, ki se nanašajo:
na obračunavanje vseli prejemkov, službenih oblek aktivnih uslužbencev, pokojnin in miloščin kakor tudi zaslužka delavcev, na pregledovanje vseh plačilnih seznamkov, računov, obračunov in računskih dokumentov direkcije pred izplačilom, na izredne preglede blagajn, inVentarja in materiala vseh edinic, na izvrševanje prepovedi na prejemke uslužbencev kakor tudi drugih prepovedi, na pripravljanje vseh poročil, pojasnil, navodil in odgovorov, ki se tičejo te službe.
č) Referent za blagajne in likvidaturo opravlja posle, ki se nanašajo:
na vse blagajne direkcije, na prejemanje in izdajanje denarja in vrednostnih papirjev, vseh taksiranih in strogo izaračunljivih obrazcev po blagajnikih, ki so za to postavljeni, na zalaganje vseh blagajn z denarjem, na voditev ambulantnih blagajn, na likvidacijo prejemkov in izdatkov vseh blagajn, na pripravljanje nalogov in poročil za izplačila, na terjatve in vknjižbe direkcije, na redne preglede prejemkov in na predajanje vseh blagajn direkcije, na pripravljanje poročil, navodil, pojasnil in odgovorov, ki se tičejo te službe.
B. Prometno-komercialni oddelek.
1.	Obči odsek.
a)	Referent za personalne in proračunske posle opravlja posle, ki se nanašajo:
na evidenco o osebju in personalnih poslih, na prometno in komercialno službo, na odmore, dopuste, nadomeščanje, službene pregreške, pritožbe zoper uslužbence, na stanje in normiranje delavcev in njih zaslužek, na strokovno-statistične posle, na službena stanovanja osebja, na zapisnike, arhiv i|1 ekspedicijo oddelka, na letne preudarke in na upravljanje kreditov.
b)	Referent za material in inventar opravlja posle, ki se nanašajo:
na normiranje in preliminiranje potreb potrošnoga materiala, orodja, oblek in inventarja za pro-
metno-komercialni oddelek, na nabavljanje materiala in inventarja, na razsvetljavo in kurjavo postaj, na nabavljanje voznega reda in grafikonov, na upravljanje materiala in inventarja, na kontrolo nad porabljanjem materiala in upotrebljanjem inventarja.
c)	Referent za študije in statistiko opravlja posle, ki se nanašajo:
na proučevanje, napredovanje prometne službe glede na varnost, ekonomijo, kapaciteto prevoza in ugodnosti potnikov, na prometno in komercialno statistiko in na statistiko o izdatkih in nezgodah.
č) Referent za industrijske tire in skupne postaje opravlja posle, ki se nanašajo:
na sklepanje pogodb po občih pogojih kakor tudi na obračune, zahteve za dostavo voz na industrijske tire, na zakupe zemljišč na postajah, razen razkladališč, na peažiranje prog, na skupno uporabljanje postaj in naprav.
2.	Prometni odsek.
a)	Referent za postajno in vlakovno službo opravlja posle, ki se nanašajo:
na občo in specialno postajno službo, na nadzorstvo nad postajno službo, na vzdrževanje reda in varnosti na postajah, na obče prometne predpise o prevozu potnikov in blaga, na obče predpise za premikanje, na prometne predpise tujih železnic, na izvrševanje prometne službe na postajah, na porazdeljevanje postajnega osebja, na poučevanje postajnega osebja, na čiščenje, kurjavo in razsvetljavo postaj, odmorišč za vlakovno osebje, gostilniških sob, na predajanje postaj, na otvarjanje in zatvarjanje postaj in postajališč, na predpise o varnosti prometa z vlaki, na povratni red vlakovnega osebja in na porazdeljevanje službe, na predpise za prometno službo, na prometno-tehnično proučevanje, na otvarjanje prometa na novih progah, na prevoz pošte in na ostale poštne posle, na nadzorstvo nad prometom vlakov, na zalaganje osebja, ki spremlja vlake, s prometnimi pravilniki in inventarnimi predmeti, na eksploatacijo vicinalnih železnic.
b)	Referent za vozne rede opravlja posle, ki so nanašajo:
na vozne rede za glavne in vicinalne proge, na prMloge za mednarodne konference glede voznih redov, na posebne predloge za vozne rede in na proučevanje voznih redov, na dvorna potovanja, na potovanja s salonskimi in inšpekcijskimi vozovi, na rezerviranje posebnih oddelkov v potniških vozovih, na posebne vlake, materialno in vojaške vlake, na posebne ukrepe ob večjem prometu (sejmi, slavnosti itd.), na spalne in jedilne vozove, na prometno-tehnične posle, na promet po pomožnih progah, na pomožna sredstva za vozne rede, na razglase voznih redov, na zatvarjanje prog, na preliminar vlakovnih kilometrov, na izvrševanje sporazumov o voznih redih z udeleženimi železniškimi upravami, na sestavljanje vlakovnih garnitur.
c)	Referent za kontrolo, pregledovanje potnih listov in preiskovanje nezgod opravlja posle, ki se nanašajo:
• na kontrolo postaj in vlakovne službe, na nadzorstvo nad poslovanjem prometnega osebja, na pregledovanje potnih listov, na zamude vlakov, na nepravilnosti ob opravljanju prometne službe, na nesposobnost lokomotiv za obrat, na pregreške občinstva zoper prometne predpise, na nadzorstvo nad poslovanjem restavracij, okrepčevalnic, toalet in prodajalnic vseh vrst, nad odmorišči, gostilniškimi sobami itd., na nadzorstvo nad pripravljanjem in poučevanjem osebja, na kontrolo nad brzojavno in telefonsko službo, na instradiranje telegramov, na brzojavne in telefonske pozivne signale, na otvarjanje in zatvarjanje brzojavnih postaj, na tarifo za telegrame in na tarife za raznašalce telegramov, na signalne pravilnike, na signalno predpise, varnostne predpise, na nepravilnosti pri upravljanju varnostnih naprav, na nedostatke in pritožbe, na nezgode in izredne dogodke vobče: če skoči vlak s tira, Če se pretrga, če vozovi utečejo, če trči vlak ob vlak, če ga zadene od strani, na prihajanje in odhajanje vlakov na nepravilnem tiru, na srečevanje vlakov na odprti progi, na prehajanje čez vstopne in izstopne signale brez dovolitve, na poškodbe in usmrtitve ljudi, na povozitve živali in vozil, na elementarno in ostale izredne dogodke v prometni službi, na statistiko o nezgodah.
č) Referent za porazdeljevanje voz opravlja posle, ki se nanašajo:
na pravilnik o izvrševanju vozovne službe, na Pravilnik o medsebojnem uporabljanju voz v mednarodnem prometu, na seznamke o oznakah lastnih voz, na uporabljanje potniških, poštnih, prtljažnih, tovornih in specialnih voz, na tovorna sredstva in
vozovno opremo, na kontrolo in predpise za razkuževanje vagonov, na uvrščanje izposojenih in privatnih voz v vozovje, na preliminiranje tovornih sredstev, vozovne opreme in povoščenega platna, na stojnino in globe, na kontrolo nad vožnjo in ukori-ščanjem salonskih, potniških, poštnih, prtljažnih, tovornih in specialnih voz, tovornih sredstev in vozovne opreme, na nedostatke in na pritožbe strank.
3.	Komercialni odsek.
a)	Referent za tarifno službo opravlja posle, ki še nanašajo:
na nadzorstvo nad poslovanjem eksekutivnih edinic glede tarifne službe, na proučevanje lokalnih potreb kmetijstva, trgovine, industrije in obrta, na sodelovanje pri konferencah lokalnih gospodarskih naprav, na sestavljanje predlogov za izboljševanje tarifne službe, na sestavljanje predlogov za pobijanje konkurence cestnih voz, avtomobilov, parnikov kakor tudi za pridobivanje mednarodnih transportov, na voditev seznamka o tarifnih ugodnostih, na prodajanje naročiltiih vozovnic, na poučevanje in izpraševanje eksekutivnega osebja o tarifni službi, na dajanje informacij o pogojih in cenah za prevoz potnikov, prtljage, ekspresnega blaga, kolikor razpolaga odsek s potrebnimi pomožnimi sredstvi, na povračanje voznine in na refakcije za čiste in jasne primere.
b)	Referent za transportno službo opravlja posle, ki se nanašajo:
na nadzorstvo nad odpravljanjem potnikov, prevzemanjem in izdajanjem prtljago in ekspresnega blaga, nad kamionažo, na ureditev službe v garderobi in nadzorstvo nad garderobami, na pregledovanje postaj, na skontracijo v skladiščih, na voditev preiskave pri nepravilnostih v prometu potnikov, prtljage, ekspresnega blaga in blaga, na reševanje dotičnih pritožb kakor tudi na podajanje predlogov za odpravljanje teh nepravilnosti, kolikor so občega pomena, na odrejanje vsega, česar je treba ob prometnih ovirah, na podajanje predlogov, da se zvišata stoj-ninai in ležnina, da se skrajšajo natovarjalni roki in da se uvedejo naknadni dostavni roki, na voditev seznamka o prometnih omejitvah, na oddajanje razkladališč in skladiščnih prostorov na postajah v zakup do zneska 100.000 dinarjev, na ravnanje z najdenimi predmeti, na reševanje predmetov, ki se nanašajo na službo nosačev, na naredbe o zatvoritvi postajnih peronov, na skrbstvo za skladiščne in vozovno tehtnice, na dovoljevanje, da se tehtajo vozovni tovori na privatnih vozovnih tehtnicah, na določanje časa, ko morajo biti blagajno na postajah odprte, na naknadno pobiranje voznih cen in doplačil na vozno ceno, na naknadno pobiranje voznine in pristojbin, ki so ostale nepokrite ob prodaji nevro-čenega blaga, na voditev poslov železniške policije, na reševanje konkretnih predmetov, ki se tičejo carinske, davčne, veterinarske in ostale policijske službe, na opravljanje vseh ostalih poslov komercialne, postajne in manipulacijske službe, kolikor ne spadajo v pristojnost generalne direkcijo, na proučevanje lokalnih potreb kmetijstva, trgovine, industrijo in obrta, na podajanje predlogov za izboljševanje transportne službe, na poučevanje in izpraševanje eksekutivnega osebja v transportni službi.
c)	Referent za revizijo in predajo blagajn opravlja posle, ki se nanašajo:
na nadziranje . postajnega računovodstva, na skontracijo in inventariziranje ob predaji postajnih blagajn, na odrejanje vsega, česar je treba za zavarovanje blagajn, na voditev preiskave pri vlomih in poneverbah v blagajnah, na voditev evidence in porazdeljevanje blagajnikov in računodajnikov, na prenašanje blagajniško službe na postajno osebje, na podajanje predlogov za otvarjanje novih in zatvarjanje starih blagajn in odrejanje računskih pregledovalcev, na poučevanje in izpraševanje eksekutivnega osebja o blagajniški službi.
C. Gradbeni oddelek.
1.	Obči odsek.
a)	Referent za personalne in proračunsko posle opravlja posle, ki se nanašajo:
na evidenco o osebju in personalnih poslih oddelka, na sestavljanje plačilnih seznamkov (odmor, nadomeščanje, povratni redi, porazdeljevanje dela itd.), na letni preudarek in na upravljanje kreditov.
b)	Referent za material in inventar opravlja posle, ki se nanašajo:
na preliminiranje in kontroliranje porabo po trošnega materiala, na nabavljanje materiala in inventarja, ki ga ne nabavlja generalna direkcija za to službo, na podaljševanje dostavnih rokov za material, na reklamacije podjetnikov, na zabeleževanje
naročilnih listov, na upravljanje materiala za vzdrževanje, na normiranje, preliminiranje inventarja, orodja, obleke in strojnih priprav za njih vzdrževanje in upravljanje, na kvalitativno in kvantitativno preizkušanje, na prevzemanje materiala in inventarja, na kamenolome, gramoznice in druga podjetja v lastni režiji.
c)	Referent za nadziranje proge opravlja posle, ki so nanašajo:
na nadziranje proge in osebja glede na varnost prometa, na kontrolo nad vzdrževanjem in ekonomijo dela (potrošnoga materiala in delovne moči), na sodelovanje pri preiskavah nezgod, na reguliranje sosednjih razmerij z mejaši železniške lastnine.
2.	Odsek za vzdrževanje.
a)	Referent za spodnji ustroj, mostove in druge nosilne konstrukcije opravlja posle, ki se nanašajo:
na normalije in obče predpise, na obče pogoje za nabavljanje materiala in inventarja, na vzdrževanje spodnjega ustroja, na podrobne projekte, na obhode (oglede), na dovolila za gradnjo, na oddajanje gradbenih del, na kolavdacije, oddajanje del, del v tleh in kamenju, na umetna dela, ceste, pota, prehode in dohode, na vodne gradnje, na urejanje potokov in hudournikov, na ograje in nasipe, na železniške znake, na normalije in obče predpise, na obče pogoje za nabavljanje materiala in inventarja, na podrobne projekte, na oglede in odobritve za gradnje, na oddajanje del, na kvalitativno in kvantitativno preizkušanje, na prevzemanje materiala za železne konstrukcijo kakor tudi izdelanih konstrukcij, na kolavdacije, na oddajanje gradenj in vzdrževanje mostov in ostalih železnih konstrukcij, na njih periodično pregledovanje, na kretnice, prenosnice in mostne tehtnice.
b)	Referent za zgornji ustroj in postajne n a p r a ve opravlja posle, ki so nanašajo:
na normalije in obče predpise, na obče pogoje za nabavljanje materiala in inventarja, na vzdrževanje zgornjega ustroja in postajnih naprav vobče, na podrobne projekte, na obhode (oglede), odobritve za gradnjo, oddajanje gradbenih del, na kolavdacije in predajo, na industrijske tire, na evidenco o železniški imovini.
c)	Referent za zgradbe in evidenco o stanovanjih opravlja posle, ki se nanašajo:
na normalije in obče predpise, na obče pogoje za nabavljanje materiala in inventarja, na vzdrževanje zgradb vobče, na podrobne projekte, na oglede, odobritve za gradnje, na kolavdacijo in predajo železniške zgradbe v železniškem okolišu, ostalih zgradb v železniškem okolišu, vodovoda in kanalizacije, železniških zgradb izven železniškega okoliša, privatnih zgradb na železniškem svetu, na evidenco o službenih stanovanjih.
č) Referent za brzojavne, telefonske, signalne in varnostne napravo in ure opravlja posle, ki se nanašajo:
na redno vzdrževanje dotičnih naprav, na projektiranje in izvajanje novih del, na evidenco in statistiko o teh napravah, na normalije in pogoje za nabavljanje materiala in inventarja, na administracijo celokupnega osebja, na signalno službo, na evidenco o kreditih, na material in inventar, na delav-niške posle.
3.	Odsek za gradnje.
a)	Referent za nova in dopolnilna dela in gradnjo industrijskih želez-n i c opravlja posle, ki se nanašajo:
na študije in izdelovanje projektov za gradnjo drugih tirov na glavni progi, za razširitev obstoječih večjih postaj in za nove postaje, na izdelovanje podrobnih načrtov za zgoraj omenjene gradnje, na voditev evidence o večjih investicijskih delih, na njih preračunavanje, na gradnjo industrijskih železnic.
b)	Referent za meritve opravlja posle, ki se nanašajo:
na normalije in obče predpise, na tehnične posle, na razlastitve, meritve in obmejitvo, na železniško zemljiško knjigo, na arhiv dokumentov o odkupovanju zemljišč, dajanju zemljišč v zakup (izvzemši razkladališča na postajah), na evidenco o škodah zbog ognja na kulturah in zgradbah.
c)	Referent za študije in statistiko opravlja te-le posle:
zasleduje razvoj v gradnji in vzdrževanju železnic pri domačih in tujih železnicah ter predlaga uporabljanje pridobljenih izkušenj; vodi strokovno statistiko (statistiko o požarih, razpoklih tračnicah, nezgodah zbog slabega stanja in konstruktivnih ne-dostatkov pri zgornjem ustroju itd.).
Č. Strojni oddelek.
1.	Obči odsek.
a)	Referent za personalno in proračunske posle opravlja posle, ki se nanašajo:
na ev idenco o osebju in personalnih poslih oddelka, o stanju delavcev, normiranju delavcev, na pritožbe zoper uslužbence, na sestavljanje plačilnih seznamkov, na letni preudarek in na upravljanje kreditov.
b)	Referent za material in inventar opravlja posle, ki se nanašajo:
na upotrebi jan j e potrošnoga materiala in rezervnih delov, na kontrolo o njih porabi in na njih nabavljanje, na voditev knjig za nabavljanje materiala, na izdelovanje občih in specialnih pogojev za dobavljanje materiala in inventarja, na izdelovanje osnutkov, načrtov kakor tudi na opravljanje uradnih ogledov, na letni preudarek za določitev proračuna, na upravljanje kreditov za nabave, na evidenco o nabavah, dobavah, o porabi materiala, orodja in ostalih inventarnih predmetov kakor tudi rezervnih delov za kurilnice in kurilniške delavnice, na nabavljanje in pogoje za nabavljanje vseh voznih sredstev, na sodelovanje pri komisijah za kvalitativno prevzemanje dobavljenega materiala, inventarja in rezervnih delov' kakor tudi za preizkušanje raznih izumkov v železniški tehniki, na prisostvovanje pri komisiji za licitacijo, na izločanje orodja in delovnih strojev kakor tudi ostalih inventarnih predmetov.
c)	Referent za študije in statistiko opravlja te-le posle:
zasleduje razvoj v trakciji in voznih sredstvih, predlaga uporabljanje pridobljenih izkušenj in vodi strokovno statistiko.
2.	Odsek za frakcijo.
a)	Referent za lokomotivno službo opravlja posle, ki se nanašajo:
na inventar lokomotiv, na uporabljanje lokomotiv v frakcijski in prometni službi, na izdelovanje povratnega reda lokomotiv in osebja za redni, izredni in specialni promet, na nadzorstvo nad izvrševanjem frakcijske službe, na postopanje ob poškodbah lokomotiv in vagonov zbog nezgod, na postopanje in preiskovanje vzrokov ob prometnih ovirah in nezgodah, na nadziranje in vzdrževanje lokomotiv v prometu, na nadziranje in vzdrževanje neprikornih lokomotiv izven prometa, na čiščenje lokomotiv, na uvrščanje lokomotiv v promet in njih stavljanje izven prometa, na pregledovanje in preizkušanje lokomotiv, na voditev lokomotivnih knjig, na izločanje lokomotiv in njih razknjiževanje, na organizacijo lokomotivno službe glede trakcije in vzdrževanja lokomotiv in nadzorstva nad njimi, na izbiranje in pripravljanje osebja za frakcijsko službo, na izpraševanje osebja pri izpitih, določenih z zakonom in s pravilniki, za kontroliranje brzine.
b)	Referent za ekonomijo trakcije opravlja posle, ki se nanašajo:
na študije o porabi delovne moči in materiala kakor tudi o obrabi lokomotiv in njih delov v frakcijski službi in na preizkušanje varčevanja.
c)	Referent za kurilniške delavnice in tehnične naprave opravlja posle, ki se nanašajo:
na organizacijo in kontrolo poslovanja pri teh napravah.
e) Referent za elektrotehnično službo opravlja posle, ki se nanašajo:
na električno frakcijo, električno centralo in naprave za proizvajanje električnega toka, na naprave za električno razsvetljavo, na naprave za prenašanje toka, na elektrifikacijo delavniških pogonov in vodnih postaj, na zasliševanje izvedencev o elektrotehnični službi, na uporabljanje električnega toka iz tujih central kakor tudi na sestavljanje pogodb za dobavljanje in oddajanje električne energije v najem, na izdelovanje in preizkušanje elaboratov to stroke, na podrobne projekte in oglede, na kolavdiranje in na izročanje občih in specialnih pogojev za nabav-Ijanje, na preliminiranje in prevzemanje elektrotehničnega materiala in inventarja, na ostale posle, na električno in drugo naprave na vozilih glede razsvetljave, im statistiko in revizijo električnih naprav. na elektrificiranje dela električnih naprav in na uporabljanje modernih pridobitev te vrste, na predpise o varnosti za železniško-olektrično instalacije, na nadziranje dela in porazdeljevanje dela mod elektromontersko osebje, na predloge za odobritev, da se križajo privatni vodi močnega toka nad železniško progo, kakor tudi na njih kolavdiranje in nadziranje, na kolavdiranje in nadziranje električnih,
industrijskih in cestnih železnic privatne svojine, na normaliziranje materiala in inventarja.
3.	Vozovni odsek.
a)	Referent za vzdrževanje voz opravlja posle, ki se nanašajo:
na inventar in evidenco o vozovju, na vzdrževanje in popravila potniških, tovornih in specialnih voz, na prevzemanje in kolavdiranje voz, na preizkušnje z vozovi in njih napravami, na normalije in črteže voz, na izdelovanje, vzdrževanje in izpre-minjanje specialnih naprav na vozovih, na izredne poškodbe voz, na izločanje obrabljenih voz, na kontrolo o produkciji vozovnih delavnic, na evidenco o vozovih, ki čakajo na popravilo, na uvrščanje vagonov v promet.
b)	Referent za nadziranje voz opravlja posle, ki se nanašajo:
na porazdeljevanje službe in na povratni red vozovnih preglednikov, na nadziranje voz, na kurjavo in čiščenje vlakov, na razsvetljavo vlakov, na evidenco in reševanje poročil o nedostatkih na vozovih, na pregledovanje voz na obmejnih postajah, na statistiko o vnetih oseh, na razkuževanje voz.
§ 37.
Za izobražanje nižjega železniškega osebja se ustanavljajo pri vsaki direkciji šestmesečni tečaji za eksekutivno službo.
Pravilnik o učnem in delovnem programu kakor tudi o kvalifikaciji kandidatov za ta tečaj predpiše generalna direkcija državnih železnic.
Število kandidatov, ki se sprejemajo v ta tečaj, odreja po svoji potrebi vsaka oblastna direkcija. Generalna direkcija ima pravico, po izkazani potreti te tečaje povsem ukiniti ali pa jih iznova uvesti.
Tretji del.
Uprava pomorstva in rečnega prometa.
§ 38.
Za vse posle, ki se nanašajo na upravno in izvrše valno službo državnega oblastva za eksploatira-nje morja, morskega ribarstva, prometa na morju in na plovnih rekah, kanalih, jezerih se ustanavlja pri ministrstvu za promet uprava pomorstva in rečnega prometa.
Upravi načeluje upravnik uprave pomorstva in ročnega prometa, ki mora imeti fakultetno izobrazbo, poleg tega pa najmanj 15 let državne službe ali službe v pomorskem prometu.
Upravnik uprave ima čin in plačo uradnika
2.	skupine I. kategorije.
Upravniku pomaga opravljati službo in ga zastopa upravnikov pomočnik, ki mora imeti fakultetno izobrazbo in 15 let iste službe.
Upravnikov pomočnik ima čin in plačo uradnika
3.	ali 4. skupine I. kategorije.
če ni kandidatov z gorenjo kvalifikacijo za upravnikov položaj in za položaj upravnikovega pomočnika, se smejo postavljati v prvih petih 1 etili, ko stopi ta uredba v veljavo, na ta položaja osebe s fakultetno ali navtično izobrazbo; vendar pa morajo imeti najmanj 5 let državno ali pomorske službe.
Upravnik je odgovoren za pravilno voditev poslov te stroke. Predstavlja in zastopa stroko proti oblastvom in poedincem. Skrbi stalno za to, da se vrši delo v stroki strokovno in kar najvarčneje, strogo po predpisih zakonov, po uredbah, po pravilnikih in po naredbah.
Skrbi za to, da vlada v službi red in disciplina, ter kontrolira, kako posluje celokupno osebje stroke.
Za pravilno opravljanje poslov obstoje pri upravi pomorstva in rečnega prometa oddelki, ki se dele na odseke, odseki pa na skupine.
Oddelku načeluje načelnik, ki ima čin in plačo uradnika 3. ali 4. skupine I. kategorije.
Načelniki morajo imeti strokovno fakultetno izobrazbo in najmanj 12 let državne službe ali službe v pomorskem, rečnem ali železniškem prometu.
Odseku načeluje odsekovni šef, ki more imeti čin in plačo uradnika 4. skupine I. kategorije.
Skupini načeluje referent.
Odsekovni šefi in referenti morajo imeti fakultetno in strokovno izobrazbo in najmanj 10, odnosno 8 službenih let; če pa takih ni, smejo opravljati dolžnost odsekovnih šefov in referentov tudi osebe z dovršeno srednjo šolo, ako imajo najmanj 15, odnosno 10 let državne službe ali službe v pomorskem, rečnem ali železniškem prometu.
Za odsekovne šefe in referente za promet, finance, komercialne in pomožne urade smejo biti postavljeni oni, ki imajo srednješolsko izobrazbo ali
strokovno izobrazbo za dotične grane in najmanj 15, odnosno 10 let državne službe ali službe v pomorskem, rečnem ali železniškem prometu.
Načelnika zastopa, kadar je odsoten, najstarejši odsekovni šef, tega najstarejši referent, referenta pa najstarejši uslužbenec v skupini.
Oddelkovni načelnik je odgovoren za strokovno, točno in hitro poslovanje kakor tudi za red in disciplino v oddelku. Razen tega mora proučevati razvoj svoje stroke v inozemstvu, skrbeti za nje potrebe in napredovanje kakor tudi za to, da se vrši skupno poslovanje v njemu poverjeni grani enotno po načelih ekonomije in strogo po zakonih, uredbah, pravilnikih in naredbah.
Odsekovni šefi in referenti morajo skrbeti za to, da opravlja podrejeno osebje poverjeni posel čim strokovneje in hitreje in da vlada v odseku ali skupini red in disciplina.
Za pravilnost odločbe odgovarjajo osebno — moralno in materialno — uslužbenec, ki jo je izdelal, in njegovi predstojniki, ki so jo predhodno in končno odobrili.
Upravnik, oddelkovni načelniki in odsekovni šefi imajo pravico, pridržati za svojo odobritev poedine predmete, ki spadajo po pristojnosti v področje nižjih funkcionarjev.
Po drugi strani pa smejo upravnik, oddelkovni načelniki in odsekovni šefi ob svoji odgovornosti prenesti poedine vrste poslov na nižje funkcionarje in ta prenos ob vsakem času preklicati.
§ 39.
Glede sojenja o disciplinski kaznivih dejanjih veljajo za upravo pomorstva in rečnega prometa predpisi zakonal o državnem prometnem osebju.
Pri upravi obstoji po potrebi tudi vojaški odsek, da vzdržuje zvezo med vojaško in to stroko; pristojnost in področje mu odreja minister za vojsko in mornarnico sporazumno z ministrom za promet.
§ 40.
Pri upravi pomorstva in rečnega prometa obstoje ti-le oddelki, odseki in te-le skupine:
1.	Obči oddelek.
Ta oddelek opravlja vse upravne posle, ki so načeloma skupni in sorodni pomorstvu, pomorskemu ribarstvu in prometu na plovnih rekah, ter se deli na te-le odseke:
1.	) Personalni odsek:
a)	skupina za predsedstvene in personalne posle in za evidenco;
b)	skupina za proučevanje mednarodnih vprašanj in razmerij kakor tudi za pripravljanje njih materiala.
2.	) Pravni odsek:
a)	skupina za sestavljanje zakonskih predlogov, uredb in pravilnikov;
b)	skupina za ostale obče pravne posle te stroke;
c)	skupina za disciplinske posle.
3.	) Administrativni odsek:
a)	skupina za vse administrativne posle;
b)	skupina za statistično-komereialne posle.
4.	) K u 11 u r n o - s o c i a 1 n i odsek:
a)	skupina za socialno skrbstvo;
b)	skupina za strokovni pouk.
5.	) R a č u n s k o - f i n a n č n i odsek:
a)	skupina za računovodstvo;
b)	skupina za kontrolo dohodkov;
c)	skupina za izplačila in ekonomat.
2.	Tehnični oddelek.
1.	) Odsek za vzdrževanje:
a)	skupina za vzdrževanje pristanišč in signalov;
b)	skupina za vzdrževanje vodnih cest.
2.	) Odsek za g r a d n j e:
a)	skupina za gradnjo pristanišč in signalov;
b)	skupina za gradnjo vodnih cest.
3.	) Ladjedolsko-strojni odsek:
a)	skupina za plovne objekte;
b)	skupina za stroje in delavnice.
3.	Pomorski oddelek.
Ta oddelek opravlja vse načelne posle, ki se nanašajo izključno na pomorstvo, trgovinsko mornar-nico, pomorsko gospodarstvo in morsko ribarstvo.
Ta oddelek ima te-le odseke in skupine:
1.) Odsek za pomorsko politiko:
a)	skupina za nacionalno in mednarodno prometno politiko, pospeševanje brodarstva in ladje-delstva;
b)	skupina za vsa pravna vprašanja, ki se nanašajo specifično na pomorstvo.
2.	) A ii m i n i s t r a t i v n o - k o m e r c i a 1 n i o d s e k:
a)	skupina za vse administrativne in statistične posle;
b)	skupina za vsa komercialna vprašanja;
c)	skupina za pristaniška vprašanja.
3.	) Navtični odsek:
a)	skupina za reguliranje pomorskega prometa in z.a pa miške proge;
b)	skupina za navigacijsko varnost;
e) skupina za pristaniška vprašanja.
4.	) Ribarski o d s e k:
a)	skupina za sestavljanje ribarskih zakonov;
b)	skupina za organizacijo, pospeševanje in reguliranje ribarstva.
4.	Oddelek za promet na plovnih reka h.
Ta oddelek rešuje vsa vprašanja in opravlja vse posle, ki se tičejo izključno prometa na plovnih rekah.
Ta oddelek ima te-le odseke in skupine:
1.	) Odsek za nacionalno in mednarodno p 1 o v i t v e n o politiko:
a)	skupina za nacionalno in mednarodno plovit-veno politiko;
b)	skupina za pospeševanje rečnega brodarstva.
2.	) A d m i n i s t r a t i v n o - k o m e r c i a 1 n i o d s e k:
a)	skupina za vse administrativne in statistične posle;
b)	skupina za tarife in vsa komercialna vprašanja;
c)	skupina za zdravstvena vprašanja.
3.	) Navtični odsek:
a)	skupina za reguliranje prometa na plovnih rekah in za parniške proge;
b)	skupina za navigacijsko varnost;
c)	skupina za pristaniška vprašanja.
§ 41.
Področje uprave pomorstva in rečnega prometa.
V področje te uprave spada to-le: Uprava
1\) izvaja vladno politiko, odnosno politiko ministrstva, glede vsega pomorstva, pomorskega ribarstva kakor tudi glede prometa na plovnih rekah;
2.	) izvršuje po zakonskih in drugih predpisih s sodelovanjem prizadetih resortov vrhovno upravo in vrhovno nadzorstvo nad celokupno službo glede pomorstva, pomorskega ribarstva in prometa na plovnih rekah;
3.	) izdeluje zakonske predloge, uredbe, pravilnike o tej stroki, jih tolmači ter predlaga izpremembe onih, ki obstoje;
4.	) skrbi za enotno uporabljanje in za točno izvrševanje zakonov, uredb, pravilnikov in ministrskih naredb;
5.	) sodeluje pri sklepanju mednarodnih pogodb v poslih te upravne grane, se udeležuje mednarodnih združb, ki jim je namen, pospeševati brodarstvo, kakor tudi konferenc držav o vseh vprašanjih te stroke in mednarodnih konferenc o plovitvenih vprašanjih;
6.	) sodeluje pri poslih, ki se nanašajo na sestavljanje zakonov hi predpisov o davkih in pribitkih in vseh drugih fiskalnih davščinah, kolikor se tičejo pomorstva, pomorskega ribarstva in prometa na plovnih rekah, zlasti sodeluje pri poslih glede predmetov, ki so potrebni nacionalni trgovinski mornar-nici in rečni plovitvi kakor tudi nacionalnemu ladjedelstvu in nacionalnemu ribarstvu;
7.	) sodeluje pri določanju vseh prometnih tarif in taks kakor tudi drugih davščin vsake vrsto glede pomorstva, pomorskega ribarstva in plovitve po plovnih rekah;
8.	) sodeluje pri urejanju konzularne službe in konzularnih taks glede pomorske in rečno plovitve kakor tudi pri postavljanju- pomorskih prometnih strokovnjakov pri konzulatih;
9.	) proučuje vsa pravna in gospodarska vprašanja ter regulira socialna, tehnična in navigacijska vprašanja te stroke, da se uredi in pospešuje pomorstvo, pomorsko ribarstvo in plovitev po plovnih rekah;
10.	) skrbi za obnavljanje trgovinske mornarnice in rečnega plovnega parka, za urejanje luk in pristanišč in za ustanavljanje in razvoj potrebnih pomožnih industrij v tej gospodarski grani;
11.	) pregleduje in ima v evidenci razvoj in potrebe trgovinske mornarnice in rečne plovitve v obče, zlasti pa glede na zahteve in potrebe nacionalnega gospodarstva in za obrambo zoper konkurenco;
12.	) čuva in nadzira pomorske in rečne obale, luke, pristanišča in teritorialne vode, ščiti dogovorno 's pristojnimi organi vojske in mornarnice, javne varnosti in finančne straže državno last in državna posestva ob obalah;
13.	) skrbi za varnost in red v celokupnem pomorstvu in plovitvi po vodah, dispouira na vseh pristaniščih, lukah in obalah, določa luške in pristaniške davščine, ureja vsa vprašanja o natovarjanju, raztovarjanju in odprem,Ijanju ladij, koncesionira in nadzira vsa pomorska, rečna in pristaniška podjetja kakor tudi vse agenture za natovarjanje, raztovarjanje in odpremljanje ladij;
14.	) ureja, ima v evidenci in nadzira vso trgovinsko mornarnico in plovitev po vodah;
15.	) skrili za direktno in indirektno podpiranje (subvencioniranje) pomorskih in rečnih podjetij ter organizira pomorski kredit, pomorsko zavarovanje ladij, tovorov in potnikov;
16.	) nadzira vse poslovanje podrejenih naprav in organov, da se opravlja služba v mejah obstoječih predpisov in naredb;
J 7.) predlaga izpremembe v območju in pristojnosti poedinih naprav, ustanavlja nove, ukinja obstoječe in premešča njih sedeže;
18.	) odreja in nadzira izvrševanje sanitetnih predpisov in napra ve v obče (lazarete), zlasti glede na mednarodne obveznosti;
19.	) skrbi v občo za izgradnjo in vzdrževanje obal, luk in pristanišč;
20.	) rešuje na poslednji stopnji vse pritožbe, prizive in rekurze zoper odločbe in zoper postopanje podrejenih upravnih organov;
21.	)'sklepa pogodbe in sodeluje pri sklepanju pogodb z domačimi podjetji, da se uredi prometna in komercialna služba, podpira skupno akcijo vseh prometnih podjetij, da se odpravlja medsebojna konkurenca in porazdeljuje promet, ter določa načeloma razmerje državnih plovitvenih naprav proti ostalim državnim napravam in uradom;
22.	) sklepa pogodbe o zavarovanju potniške prtljage in blaga kakor tudi pogodbe o javnih skladiščih in potniških pisarnah;
23.	) daje v zakup državna razkladališča in skladiščne prostore v pristaniščih;
24.	) se udeležuje mednarodnih združb in sestankov, ki jim je nameri, proučevati in reševati obče in specialne predmete, važne za pomorski in rečni promet, ter pripravlja predloge za mednarodne sporazume;
25.	) sodeluje pri vseh vprašanjih in opravilih zn izdelovanje projektov in ostalega, kar je v zvezi s tem, ki se nanašajo vobče na izgradnjo in vzdrževanje obale, luk in pristanišč, pa tudi v zvezi z izgradnjo železnic, hidroavionskih prog in hangarjev, proučuje in odreja, česar je treba za obnavljanje naše trgovinske mornarnice, pospešuje naše ladje-delstvo in ureja naše ladjedelnice in vse, kar se nanaša na industrijo plovnih objektov;
26.	) proučuje stalno razvoj in potrebe prometa in gospodarstva, odreja, česar je treba za pospeševanje in izpopolnjevanje prometa, ter nadzira državna in privatna podjetja, ladje in plovne objekte vsako vrste;
27.	) podaja predloge, da se uredi razmerje uprave pomorstva in rečnega prometa in njenih organov proti drugim državnim upravnim granam, nadalje rešuje načelne predmete o tem in vprašanja, ki se nanašajo na carinsko, davčno, veterinarsko, ribarsko in policijsko službo;
28.	) rešuje vprašanja glede vzdrževanja in izpopolnjevanja varnosti in regulira javnopravna razmerja med ladjo in kopno zemljo;
29.	) skrbi, da se vodi točna statistika o vsem, kar jo za stroko obče koristi;
30.	) sestavlja proračun za stroko in predlog z.a finančni zakon, disponira s krediti po finančnih predpisih, pazi na dohodke in razhodke direkcije ter sestavlja končni obračun;
31.	) odobruje v mejah zakona povračila škod in poravnave;
32.	) odobruje v mejah zakona razknjiževanje izgubljenega, uničenega in nerabnega materiala in inventarja ter razknjižuje škode zbog ognja in nezgod;
33.	) vrši v mejah zakona vse nabave, ki jih je treba upravi pomorstva in rečnega prometa;
34.	) odobruje vsa dela in vse nabave po licitaciji v znesku do 100.090 dinarjev, potom zakupne, in druge pogodbe do 100.000 dinarjev, ki jim je določeno, da trajajo leto dni;
35.	) odobruje proti naknadni odobritvi pristojnih teles dela in nabavo brez licitacijo, če zahtevajo izredne razmere ali potreba, da ostanejo tajne;
36.	) sprejema v službo, povišuje avtomatično in izredno, premešča, upokojuje ih odpušča ncukazno
osebje pri upravi pomorstva in rečnega prometa ter sprejema njega ostavke, glede ukaznih uradnikov pa podaja predloge ministru za promet; vodi evidenco o vsem osebju svoje stroke;
37.	) sprejema v službo uradnike pomožnih skupin pri direkciji ter podaja predloge za sprejemanje ukaznih uradnikov v službo pri direkciji;
38.	) izredno povišuje neukazne uradnike pri direkciji ter podaja predloge, da se izredno povišajo, upokoje ukazni uradniki pri direkciji in da se sprejmejo njih ostavke;
39.	) premešča neukazne uradnike po natečaju, objavljenem v «Službenih Novinah S a obračaj nih Ustanova», premešča neukazne uradnike od direkcije k upravi pomorstva in rečnega prometa in obratno kakor tudi od ene direkcije k drugi; podaja, potrebne predloge glede ukaznih uradnikov;
40.	) normira osebje za upravo pomorstva podrobno, za poedine direkcije pa skupno;
41.	) dovoljuje v mejah ministrove pooblastitve dopuste osebju uprave pomorstva in rečnega prometa;
42.	) dovoljuje osebju pri upravi pomorstva in rečnega prometa nagrade za posebne zasluge;
43.	) dovoljuje nagrade za ugotovitve zlorab pri prometu in objektih, daje nagrade, odlikovanja za osebno požrtvovalnost in za preprečevanje nesreč;
44.	) določa načela, po katerih naj se nagradi osebje, če doseže prihranke, če odkrije zlorabo pri prevozu in če prepreči nesrečo;
45.	) vodi evidenco in uslužbenske liste vsega osebja pri upravi pomorstva in rečnega prometa in vseh uradnikov pri direkcijah;
46.	) izdeluje programe za ot var janje tečajev za vse službene grane, za pripravljanje nižjega in srednjega navtičnega, strojnega in tehničnega osebja, izdeluje delovne programe za šole kakor tudi vse ostalo, kar je v zvezi s strokovnim izohražanjem osebja, zaposlenega v pristaniški in v eksekutivni službi;
47.	) preizkuša izumke in novosti zaradi tehničnega in ekonomskega izpopolnjevanja službe, tudi če so ti preizkusi združeni z izdatki;
48.	) daje navodila in kontrolira državne delavnice za izdelovanje plovnih objektov in druge delavnice ter ima v evidenci privatne delavnice;
49.	) vodi evidenco o državnem plovnem parku kakor tudi o ostalih državnih, pristaniških napravah in pripravah, ima v evidenci, izdeluje in objavlja statistične podatke o vseh objektih, nacionalnih bro-darstvih in njih lastnikih in o vsem, kar je važno za pomorstvo in rečni promet, ureja material celokupne statistike o izvozu in uvozu blaga in potnikov v vseh pristaniščih kakor tudi ostali material v brodarski stroki;
50.	) odobruje vozne rede in tarife državnih in subvencioniranih brodarstov in vzdržuje njih zvezo z železniškim prometom;
51.	) določa načela in izdaja predpise o znižani in kreditirani voznini;
52.	) izvršuje povračila preveč, plačane voznine in ostalih taks;
53.	) vodi finančne posle humanitarnih fondov;
54.	) vodi soglasno z ministrstvom za narodno zdravje celokupno sanitetno in higiensko službo, izdaja predpise in načela, kar jih je potrebnih zanjo, in pripravlja navodila za izučevanje osebja o prvi pomoči;
55.	) nadzira, kako se uporablja morska obala kot javno posestvo, in predlaga odkupovanje zemljišč zaradi plovitvenih potreb;
56.	) ureja službeni strokovni list in podpira privatne liste, ki pospešujejo s svojo vsebino razvoj stroke;
57.	) proučuje vse nove tipe ladij, strojev za trajekte, elevatorjev. dvigal in vsega, kar meri na to, da bi se zmanjšali stroški za promet in izpopolnila stroka;
58.	) nadzira, kako se upravljajo fondi, zaradi podpiranja plovitve, zavarovanja osebja in njega rodbin;
59.	) izdeluje potrebne zakone in predloge ter deluje skupno s pristojnimi ministrstvi, da se ribarstvo umno eksploatira v prid obči narodni blaginji in da se osredotoči skrbstvo zanje v enem organu;
60.	) rešuje vse ostale predmete, za katere niso pristojni nižji organi, in predmete, ki so v zvezi s stroko.
§ 42.
Pristojnost upravnika uprave pomorstva in rečnega prometa, njegovega pomočnika, oddelkovnih načelnikov uprave, odsekovnih šefov in referentov.
Pristojnost upravnika uprave pomorstva in rečnega prometa, njegovega pomočnika, oddelkovnih načelnikov uprave, odsekovnih šefov in referentov
se sklada glede pravic in dolžnosti v opravljanju službe povsem s pristojnostjo, ki je določena v §§ 15., 16., 17., 18., 1!). in 20. za generalnega direktorja državnih železnic, njegova pomočnika, oddel-kovne načelnike, odsekovne šefe in referente, ter sc mora analogno uporabljati pri njih.
Oddclkovni načelniki, odsekovni šefi in referenti smejo samostalno reševati ono predmete, za katere jih po-sebc pooblasti upravnik z odobritvijo ministra za promet.
Porazdelitev dela poedinih oddelkov, odsekov in referentov pri upravi je analogna porazdelitvi dela pri generalni direkciji; predpiše jo s pravilnikom ministrstvo za promet.
Za opravljanje eksekutivne službe sta podrejeni upravi pomorstva in rečnega prometa direkcija pomorskega prometa in direkcija rečne plovitve.
Direkcija pomorskega prometa v Splitu.
A.	Organizacija.
§ 43.
Direkciji pomorskega prometa načeluje direktor, ki ima čin in plačo uradnika 3. skupine I. kategorijo ter mora imeti fakultetno ali navtično-akademsko izobrazbo in kvalifikacijo pomorskega kapetana dolge plovitve.
Poleg tega mora imeti najmanj 15 službenih let v državni pomorsko-prometni službi.
Direktorju pomaga opravljati dolžnost in ga zastopa direktorjev pomočnik, ki mora imeti pravno, tehnično-fakultetno ali navtično-akademsko izobrazbo s kvalifikacijo pomorskega kapetana dolge plovitve.
Poleg tega mora imeti najmanj 15 službenih let v državni pomorsko-prometni službi. Direktorjev pomočnik ima čin in plačo uradnika 3. ali 4. skupine I. kategorije.
§ 44.
Za opravljanje vseh poslov obstoje ti-le oddelki, odseki in referenti:
a)	Obči oddelek z odseki:
1.	) Personalni odsek z referenti: za pred-sedstvene in obče personalne posle; za konkretne personalne posle in evidenco o osebju; za socialno-humanitarne posle; za sanitetno službo.
2.	) Administrativno-pravni odsek z referenti: za administrativne posle; za pravne posle; za administracijo morske obale; referent za pomožne urade.
3.	) Ribarski odsek z referentoma: za ribarsko policijo; za pospeševanje ribarstva.
4.	) Računski odsek z referenti: za proračun; za knjigovodstvo; za računovodstvo in kontrolo prejemkov in izdatkov; za blagajniško službo; za ekonomat.
b)	Brodarski oddelek z odseki:
1.	) Navtični odsek z referentoma: za strokovni pouk; za obča vprašanja navtične in pomorske stroke.
2.	) Prometni odsek z referentoma: za pomorski promet; za aktivno kontrolo ladij.
3.	) Odsek za varnost plovitve z referentoma: za svetilnike in znake; za material in inventar.
c)	Gradbeni oddelek z odseki:
1.	) Odsek za vzdrževanje in gradnje z referentoma: za vzdrževanje; za gradnje.
2.	) Revizijski odsek z referentoma:	za
revizijo projektov; za tehnično - administrativne posle.
3.	) Geodetski odsek z referentoma: za pomorski kataster; za evidenco o objektih na morski obali.
č) Strojno-ladjedelski oddelek z
odseki:
1.) Strojno-ladjedelski odsek z referentoma: za strokovni pouk in strojno službo; za ladjedelstvo.
2.	) Odsek za inspekcijo parnih kotlov z referentoma: za inspekcijo parnih kotlov; za administrativne posle.
3.	) Odsek za vzdrževanje in pogon plovnih objektov in za delavnice z referentoma: za vzdrževanje in pogon plovnih objektov; za delavnice.
Vsakemu oddelku načeluje načelnik, ki mora imeti strokovno fakultetno izobrazbo, razen načelnika brodarskega oddelka, ki mora imeti navtično-akademsko izobrazbo, s kvalifikacijo pomorskega kapetana dolge plovitve. Načelniki morajo imeti najmanj 12 let državne službe in najmanj 5 let, prebitih v eksekutivni službi.
Oddelkovni načelnik ima čin in plačo uradnika 4. skupine I. kategorije, lahko pa ima po službenih letih in pokazanem uspehu tudi čin in plačo urad-nika 3. skupine I. kategorije.
Odsekovni šefi, odnosno referenti, morajo biti fakultetno izobraženi strokovnjaki; če takih ni, smejo opravljati dolžnosti osebe z dovršeno srednjo strokovno šolo.
Odsekovni šefi in referenti morajo imeti najmanj 10 službenih let vobče ali 8 let v eksekutivni službi.
Za odsekovne šefe in referente pri brodarskem oddelku, računskem odseku, ribarskem odseku kakor tudi za referenta pomožnih uradov se smejo postavljati tudi osebe, ki imajo srednješolsko izobrazbo; vendar pa morajo imeti v tem primeru najmanj 15 let državne ali 10 let pomorske službe. Odsekovni šefi in referenti pri brodarskem oddelku morajo imeti poleg tega kvalifikacijo pomorskega kapetana dolge plovitve.
Potrebno ukazno in neukazno osebje pri oddelkih in odsekih se določi vsako leto s proračunom.
Naposled obstoji pri direkciji pomorskega prometa tudi vojaški odsek, da vzdržuje zvezo med vojaško upravo in direkcijo. Pristojnost in področje tega odseka določa minister za vojsko in mornar-nico sporazumno z ministrom za promet.
§ 45.
Področje direkcije pomorskega prometa.
Direkcija pomorskega prometa opravlja te-ie posle:	,
1.	) neposredno vodi eksekutivno službo na podstavi zakonov, pravilnikov in predpisov, ki jih je izdalo naše oblastvo, in skrbi za to, da se zakoni, pravilniki in predpisi točno izpolnjujejo in da se izvršujejo strokovno in brez zamude;
2.	) skrbi za to, da se izdelajo in uveljavijo po direktivah upravo pomorstva in rečnega prometa za podrejena službena mesta podrobne odredbe, ki so potrebne za opravljanje službo, ter predlaga uvajanje in opuščanje službenih edinic, ki obstoje;
3.	) vodi in rešuje samostalno personalne posle vseh pripravljalnih skupin uradnikov, obeh kategorij zvaničnikov, služiteljev, pomožnega osebja, delavcev in dnevničarjev;
vse to osebje sprejema v službo in odpušča di rekcija sama;	> |.
premešča v svojem območju vse uslužbence, iz-vzemši ukazne, in osebe, ki se izbirajo z natečaji, glede katerih podaja predloge upravi pomorstva in rečnega prometa;
4.	) predlaga upravi pomorstva in rečnega prometa postavljanje in napredovanje ukaznih uradnikov;
5.	) skrbi za strokovno izučevanje podrejenega osebja;
6.	) sodeluje pri strokovnem izučevanju vseh kategorij pomorcev, pomorskih strojnikov, ladijskih telegrafistov, pomorskih šoferjev in kurjačev;
7.	) kvalificira pomorce, pomorske strojnike, pomorske šoferje in kurjače ter sodeluje pri kvalifikaciji osebja za službo radiotclegrafije in telefonije na trgovinskih ladjah;
8.	) vodi evidenco o vseh kvalificiranih pomorcih, strojnikih, radiotelegrafistih in pomorskih šoferjih;
9.	) odloča v sporih, ki nastonejo iz pogodb o zaposlovanju pomorcev, kolikor ne spada to v pristojnost rednih sodišč in višjih oblastev;
sodeluje pri vprašanjih socialnega skrbstva za pomorce;
upravlja po pravilnikih fonde za podpiranje pomorcev in njih rodbin;
sodeluje pri zaposlovanju pomorcev; izdaja pomorsko knjižice;
10.	) nadzira v mejah obstoječih predpisov gradnjo trgovinskih ladij;
nadzira delovanje ladjedelnic, skverov;
opravlja ladjemerstvo;
11.	) registrira trgovinske ladje in jahte, ribarske in ladje, označeno s številko;
12.	) pregleduje v mejah obstoječih predpisov ladje v vseh njih delih glede sposobnosti in varnosti za prevoz potnikov in blaga;
nadzira navtično in strojno službo, trgovinske ladje in ladijsko higieno;
izvršuje inšpekcijo ladijskih parnih kotlov;
13.	) sodeluje po intencijah uprave pomorstva in rečnega prometa pri vprašanjih pomorsko-prometne politiko, tarif, voznih redov in klasifikacijo ladij kakor tudi pri pospeševanju pomorskega brodarstva, izvršuje dotično predpise in nadzira subvencionirano službo rednega pomorskega prometa;
14.	) opravlja administracijo in zavaruje obratovanje vseh sredstev, ki so namenjena varnosti plovitve, kakor svetilnikov, svetiljk, plutač itd., deluje na izpopolnjevanje luške in obalne razsvetljave, signalov in drugih sredstev, ki so namenjena varnosti pomorskega prometa;
razglaša vse izpremembe in zamene, ki nastanejo v tem pogledu (objave pomorcem);
15.	) sodeluje pri pomorski meteorološki in hidrografski službi kakor tudi pri znanstvenem raziskovanju morja in vodi meteorološki dnevnik;
16.	) gradi in vzdržuje s predhodno odobritvijo uprave pomorstva in rečnega prometa v mejah odobrenega kredita luke in državna pristanišča, zgradbe, mostove, pomorske znake, nove zgradbe za plovnost rek, dvigala itd.;
17.	) vrši administracijo motornih ladij in drugih ladij, remorkerjev, trebilnic, vlačilnic in vobče vseh tehničnih naprav državne prometne službe;
18.	) kontrolira edinice direkcije, ali uporabljajo pravilno zakone, uredbe in predpise, ki izvirajo iz zakonov in zakonskih pooblastitev, ter izdaja podrobno naredbe, navodila in pojasnila za uporabljanje zakonov, uredb in ministrskih naredb;
predlaga izpremembe in dopolnitve v dosedanjih zakonih, uredbah in predpisih;
19.	) pripravlja predloge za ustanavljanje, premeščanje in ukinjanje edinic v svojem območju in o normiranju svojega osebja;
20.	) pripravlja predloge za predpisovanje področja vseh podrejenih edinic;
21.	) sodeluje pri pripravljanju predlogov za državne pogodbe in mednarodne konvencije, kolikor spada to v pomorski promet;
22.	) uporablja sklenjene državne pogodbe in mednarodne konvencije, kolikor spada to v pomorski promet;
23.	) sodi v vseh vprašanjih lastne pristojnosti (prekršitvo ribarske, luške in pomorske sanitetne policije, dezercije, nezgode na morju itd.);
24.	) sodeluje pri vprašanjih javnega in privatnega pomorskega prava in pomorskega zavarovanja, sodeluje pri izseljeniških vprašanjih, študira vprašanja-ki se tičejo navtike, ladjedelstva, hidrotehnike, pomorskega zakonodajstva in pomorske prometne politike;
25.	) vodi administracijo morske obale, geodetska opravila za prireditev in voditev katastra o državnih posestvih in o državni svojini na morski obali;
26.	) opravlja službo luške in ribarske policije po obstoječih zakonih in sodeluje pri vprašanjih, ki se nanašajo na pospeševanje pomorskega ribarstva;
27.	) opravlja po obstoječih predpisih pomorsko-sanitetno službo in upravlja soglasno z ministrstvom za narodno zdravje pomorske lazarete;
28.	) sestavlja in predlaga upravi pomorstva in rečnega prometa letni preudarek dohodkov, rednih, nepričakovanih in izrednih izdatkov kakor tudi končni račun;
29.	) razpolaga z ofrvorjenimi krediti po zakonskih predpisih in prejetih zakonskih pooblastitvah;
30.	) opravlja računsko službo po predpisih zakona o državnem računovodstvu in po pravilniku o poslovanju oddelkov za računovodstvo in finance kakor tudi po prejetih naredbah;
31.	) pripravlja in objavlja z odobritvijo uprave pomorstva in rečnega prometa o vseh granah svoje uprave vso statistične in druge podatke, važne za pomorski promet;
32.	) opravlja naposled vse one posle, ki jih prenose nanjo iz svojega področja uprava pomorstva in rečnega prometa.
B.	Porazdelitev pristojnosti.
§ 46.
Direktorjeve dolžnosti in pravice.
Direkcijo zastopa na zunaj direktor v področju, ki mu je odrejeno; v njenem imenu daje obveze in izjavo ter vodi dopisovanje s civilnimi in vojaškimi oblastvi, z ostalimi uradi in privatnimi strankami.
Direktor skrbi za to, da je opremljeno vse podrejeno osebje s predpisanimi navodili in da jih pozna.
Pazi na to, da so točno izvršujejo vse odredbe, vsa navodila in vse naredbe, da postopa osebje 4 imovino lojalno in varčno in da so povsem in vodno vzdržuje potrebna disciplina.
Ena njegovih najvažnejših nalog, za katero je osebno odgovoren, je, skrbeti, da se krediti, določeni v proračunu direkcije, ki mora biti postavljen v obči proračun ministrstva, ne prestopajo in da so vselej izvrši določeni program nabav in del. Ce bi poedini kredit ne zadoščal, je treba zahtevati 0 pravem času — če le mogoče, pred započetim delom — odobritev naknadnega kredita.
Osebna odgovornost, ki zadeva direktorja, preide ob času zastopanja na pomočnika za one posle, ki jih ta opravi.
Vsako naredbo, s katero se odredi izdatek ali ki ima finančne posledice, je treba poslati pred izvršitvijo v pregled računskemu oddelku, ali ustreza zakonskim finančnim predpisom, kakor tudi zaradi poročila, ali in koliko je kredita po tej partiji in določeni poziciji. Če izvrši direktor zaradi neizogibne potrebe) pripravljeno naredbo vkljub negativnemu poročilu računskega oddelka, mora o tem takoj predložiti pismeno poročilo in zahtevati naknadno odobritev od uprave pomorstva in rečnega prometa.
Direktor je osebno odgovoren za redno in racionalno delo direkcije in sploh za vse poslovanje.
Osebno je odgovoren, da je v vseh pravnih razmerjih, ki so določena s posebnimi pogodbami in ki se nanašajo na njegovo območje, državna korist na potreben način zavarovana.
Direktor vzdržuje osebno zvezo in ima po potrebi tudi konference s predstavniki pomorstva in ribarstva.
Direktor mora skrbeti za to, da se uslužbenci po predpisanih odredbah strokovno in vsestranski poučujejo in izobražajo, nadalje da se vse osebje ekse-kutivne službe postopno poučuje in izprašuje o službenih pravilnikih in predpisih, ki se nanašajo nanjo. O uspehu tega kakor tudi o stanju vseh podrejenih naprav in objektov se mora neposredno prepričevati; zato potuje po svojem območju. Pri tej priliki mora posetiti vsako službeno edinico.
Direktor mora tudi paziti na reševanje aktov in na manipulacijo z njimi, da ni zaostankov in da potekajo posli kratko, hitro in lahko; zato jim odreja čim ožji krog gibanja.
Direktor sme odrejati, če je neodložno treba in če to zahteva korist službe, tudi kaj takega, kar preseza njegovo redno pristojnost. Vendar pa mora v takih primerih nemudoma zahtevati naknadno odobritev.
§ 47.
V direktorjevo pristojnost spada to-le: Direktor
1.	) podpisuje vse akte, ki jih je treba predložiti
v	rešitev ali odobritev upravi pomorstva in rečnega prometa;
2.	) rešuje akte, ki so po predpisih namenjeni za direktorja;
3.	) izdaja naredbe in razpise za vse službene edinice;
4.	) izdaja odločbe in razpise, ki se objavljajo v «Službenih Novinah Saobraćajnih Ustanova»;
5.	) izdaja načelne odločbe o važnih vprašanjih kakor tudi obče administrativne, finančne in orga-nizatorne odredbe;
6.	) izreka administrativne kazni z ustavitvijo plače do 15 dni;
7.	) sprejema uradnike v pripravljalnih skupinali vseh kategorij, avtomatično povišuje vse kategorije in skupine svojega osebja, odreja 15%ni z višek plače, sprejema ostavke, upokojuje neukazne uradnike in določa pokojnine vseh uradnikov razen direktorja, odpušča začasno uradnike in porazmešča neukazne uradnike, rešuje v mejah proračunske možnosti in določenega števila vsa personalna vprašanja zvaničnikov, služiteljev in pomožnega osebja;
8.	) izdaja po proračunski možnosti in po zaslišanju pomorskega odbora pohvale iii nagrade do 3000 dinarjev za eno osebo; te pohvale in nagrade se priobčujejo tudi upravi pomorstva in rečnega prometa;
9.	) dovoljuje podpore v mejah kredita in pra-
vi	Inika;
10.	) odreja povprečnino, akorde in dnevnice za dnevničarje;
11.	) daje vsemu osebju dopuste do 15 dni ali v mejah ministrovega pooblastila tudi dopuste ob bolezni in odmor po zakonu;
12.	) obravnava	kazenskosodne prijave usluž-
bencev;
13.	) rešuje pritožbe uslužbencev zoper kazenske odločbo službenih starejšin kakor tudi ostale pritožbe in rekurze uslužbencev;
14.	) razrešuje uslužbence dolžnosti, varovati uradno tajnost ob zasliševanju pred sodiščem;
15.	) predlaga določitev honorarja prometnim zdravnikom;
16.	) odobruje službena potovanja;
17.	) odobruje v mejah zakona projekte in dela za luke, pristanišča, zgradbo in ostale objekte;
18.	) odobruje v mejah zakona nabavljanje materiala in inventarja;
19.	) odobruje v mejah zakona najemne pogodbe;
20.	) izroča pravde državnemu pravnemu zastopništvu;
21.	) odobruje v mejah zakona sodne in izvensodne poravnave;
22.	) direktor ima vedno pravico, pridržati zase odločbe o nekaterih predmetih, ki spadajo sicer v pristojnost nižjih starejšin.
§ 48.
Področje in pristojnost oddelkovnih načelnikov.
Oddelkovni načelnik je direktorju osebno odgovoren za pravilno in točno poslovanje v svoji stroki, za napredek in potrebe stroke in osebja in za to, da se izvršujejo vsi posli hitro in o pravem času.
Oddelkovni načelniki rešujejo ob osebni odgovornosti te-le predmete:
1.	) dovoljujejo vsemu osebju svojega oddelka dopuste do 5 dni, največ trikrat na leto, in letno porazdelitev odmora po zakonu;
2.	) izrekajo administrativne kazni z ustavitvijo plače do 8 dni;
3.	) ov era vi ja j o plačilne seznamke in račune za izplačilo rednih prejemkov osebja svojega oddelka;
4.	) podajajo zahteva pisarniških potrebščin za oddelek;
5.	) izvršujejo odločbe in naredbe, ki jih izdaja direktor, ter opravljajo vse posle, ki jih prenese direktor nanje;
6.	) dajo strankam informacije, kolikor se tičejo njih res or ta, o zgolj strokovnih stvareh.
Oddelkovni načelniki so odgovorni za pravilno opravljanje svoje službe in, kakršen je pač posel, administrativno, disciplinski in kazenski po odredbah državnih zakonov.
§ 49.
Področje in pristojnost odsekovnih šefov.
Odsekovni šef je neposredno in po svojih referentih odgovoren za strokovno reševanje poslov v svojem odseku.
Odsekovni šef je svojemu načelniku osebno odgovoren za pravilno in točno poslovanje v svoji stroki.
Odsekovni šef
1.	) ima pravico, izrekati administrativne kazni z ustavitvijo plače do 3 dni;
2.	) rešuje meritorna vprašanja za lastne edinice, če so ta vprašanja po obstoječih predpisih nesporna in če nimajo materialnih posledic, razen če je glede teh vprašanj pri poedinih odsekih predpisano, da se morajo rešiti kako drugače;
3.	) dovoljuje dopuste do 3 dni;
4.	) pozivlje uslužbence in stranke na zasliševanje;
5.	) opravlja vse posle, ki jih oddelkovni načelnik prenese nanj.
§ 50.
Področje in pristojnost referentov.
Referent rešuje meritorno vse predmete, ki mu jih odkaže odsekovni šef, ter je osebno odgovoren za njih pravilno reševanje.
Pomorski odbor.
§ 51.
Pomorski odbor sestavljajo: direktor kot predsednik, kot člani pa direktorjev pomočnik in oddelkovni načelniki, pravni in sanitetni referent ali vršilci njih dolžnosti.
Minister za promet, pomočnik ministra za promet in upravnik uprave pomorstva in rečnega prometa lahko, kadarkoli se jim zdi potrebno, prisostvujejo sejam.
Pomorski odbor opravlja te-le posle:
1.	) oddaja mnenje o vseh važnejših vprašanjih, ki se tičejo več oddelkov in ki jih pošilja direkcija odboru v razpravljanje;
2.	) oddaja mnenje o predlogu za letni proračun;
3.	) oddaja predhodno mnenje o vseh pravilnikih, k) naj se izdelajo po odredbah te uredbe;
4.	) oddaja mnenje tudi o vseh drugih vprašanjih, ki mu jih predloži direkcija ali ki mu jih predlože poedini člani odbora, ki pa tukaj niso omenjena.
Vendar pa pomorski odbor ne sme razpravljati o vprašanjih, ki se nanašajo na poedine člane tega odbora.
Odbor je sklepčen, če so prisotni s predsednikom vred najmanj štirje člani.
Odbor oddaja mnenja z večino glasov; če pa so glasovi enako porazdeljeni, je večina glasov na oni strani, kjer je predsednikov glas. Vsi prisotni člani morajo glasovati.
Seje odbora sklicuje predsednik po potrebi.
Kadar je predsednik odsoten, sklicuje seje odbora direktorjev pomočnik ali pa oni član odbora, ki je po činu najvišji.
Člani odbora se sklicujejo na seje pismeno.
Zaradi informacij ima odbor pravico, pozivati tudi druge osebe, ki niso člani odbora; vendar pa take osebe nimajo glasovalne pravice.
Pravni referent vodi zapisnik o odborskih sejah, v katerega se vpisujejo vsi odborski sklepi.
Prav tako se vpisujejo v zapisnik tudi posebna mnenja, in sicer tako, kakor jih predlože člani, ki so jih oddali.
Zapisnik podpišejo predsednik in vsi prisotni člani.
Eksekutivne edinice.
§ 52.
Direkciji so podrejeni: luška poglavarstva, luški uradi, luška zastopništva, pomorsko-gradbene sekcije in pomorsko-gradbena zastopništva.
Vse eksekutivne službene edinice dobivajo naredbe in navodila, kar jih je treba za opravljanje službe v mejah zakonov in predpisov, načeloma od neposredno nadrejenega oblastva.
Za aktivno kontrolo nad ladjami, ki prevažajo potnike in blago, obstoje še prometni kontrolorji.
Prometni kontrolorji so podrejeni direkciji, če so njeni uslužbenci.
Prometni šefi službenih edinic se postavljajo pö natečaju (konkurzu), in sicer za večje edinice z razpisom v «Službenih Novinah Saobraćajnih Ustanova», glede ostalih edinic pa s kratkim pozivom vsem odinicam pristojne oblastno direkcije.
Področje teh eksekutivnih edinic je natančneje označeno v pravilniku kakor tudi v obstoječih zakonih in predpisih.
§ 53.
Dolžnosti in pravice ediničnih šefov.
1.	) Šefi edinic, omenjenih v § 52., so osebno odgovorni za pravilno in točno poslovanje v svojem območju;
2.	) kaznujejo z ustavitvijo plače do 3 dni;
3.	) dajo dopuste do 24 ur, o čemer predlože za vsako osebo obrazloženo poročilo.
Porazdelitev dela pri direkciji rečnega prometa.
§ 54.
A. Obči oddelek.
1. Personalni odsek.
a)	Referent za predsedstvene in obče personalne posle opravlja posle, ki se nanašajo:
na zakon o državnem prometnem osebju, na pravilnik o prejemkih, na pravilnik o kvalifikaciji, na predpise o strokovnih izpitih, na predpise o napredovanju, sistomiziranju in normiranju osebja, strokovnem pouku, delovnem času in odmoru, nadomeščanju osebja, na sestavljanje disciplinskih sodišč, in ostale obče personalne posle.
b)	Referent za konkretne personalne posle in evidenco o osebju opravlja posle, ki se nanašajo:
na sprejemanje v službo in postavljanje, napredovanje osebja, na prevajanje in ocenjanje za stalnost, na premeščanje kakor tudi na popolnjevanje izpraznjenih mest, na pohvale in odlikovanja, na porazdeljevanje letnih odmorov, na sodne pozive, na tožbo zoper uslužbence, na tožbe uslužbencev zoper privatne osebe zaradi razžalitve časti v opravljanju uradne dolžnosti, na evidenco in na podane predloge za suspendiranje, na odobravanje postranskih poklicev, na ostala pravna razmerja, na upokojevanje osebja, na razrešitve službenega razmerja (ostavka, odpustitev, smrt), na posmrtnine, na nagrade osebju, na vojaške vaje, na evidenco o prepovedih na prejemke v službi, na reaktiviranje, na činovne imenike osebja, na uradniške in služiteljske izpite, na voditev staleža osebja in uslužbenskih listov, na evidenco o upokojencih in na določanje pokojninskih prejemkov, na priznavanje službenih let, na reševanje poslov v zvezi s predpisi o brezplačni in znižani vožnji na železnicah v državni eksploataciji in na tujih železnicah, ladjah in ostalih prometnih sredstvih, na statistiko.
c)	Referent za socialno-humanitar-n e posle opravlja posle, ki se nanašajo:
na zavarovanje in zaposlovanje pomorcev, na zavarovanje oseb, ki so zaposlene pri direkciji in podrejenih edinicah, ki pa niso člani bolniškega fonda, na ostala vprašanja, ki so v neposrednji zvezi s socialnim skrbstvom za pomorce, na sodelovanje pri vprašanjih o ureditvi dela v lukah in pristaniščih, na
sodelovanje pri izseljeniških vprašanjih, na bolniške fonde, dobrodelne fonde, rente, na zavarovanje zoper nezgode, na podporo aktivnim uslužbencem, na hra-narino, na trajne miloščine itd., na evidenco o raz-položnem kreditu in na likvidacijo njegovih vplačil in izplačil za bolniški fond.
č) Referent za sanitetno službo opravlja posle, ki se nanašajo:
na obče in specialne pomorske sanitetne predpise, na prometne zdravnike in na personalna vprašanja prometnih zdravnikov, na nabavljanje in vzdrževanje kirurških priprav in sanitetnega materiala, na kontrolo nad higieno in čistoto v lukah in na ladjah, na razkuževanje in depatrizacijo ladij, na upravljanje pomorskih lazaretov, na zdravniške komisije in bolovanja, na poučevanje osebja o prvi pomoči pri nezgodah in nesrečah, na kontrolo bolnikov, na zdravstveno statistiko, in ostale sanitetne in zdravniške posle.
2.	Administrativno-pravni odsek.
a)	Referent za administrativne p o-s 1 o opravlja posle,.ki sc nanašajo:
na otvarjanje, premeščanje in ukinjanje službenih edinic, na evidenco o predpisih in naredbah, ki se tičejo administracije direkcije, na kontrolo njih izvrševanja, na pravilnike o ravnanju z akti, na porazdelitev dela in pristojnosti, na organizacijo državnih in samoupravnih oblastev, na prekočasna in akordna dela, na zavarovanje zoper ogenj in vlom, na stanovanska vprašanja in dodeljevanje stanovanj na sedežu direkcije, na združbe uslužbencev, na direkcijske knjižnice in nabavljanje strokovnih knjig in časopisov, na davke in pribitke in druge doklado na nepremičnine, na dajanje obvestil in popravkov v listih z direktorjevo pooblastitvijo, na vse luške in druge takse, na zalaganje osebja z uniformami, na nabavljanje opreme in pohištva za direkcijo in za podrejene urade.
b)	Referent za pravne posle opravlja posle, ki se nanašajo:
na sodelovanje pri vprašanjih javnega in privatnega pomorskega prava, na sodelovanje pri pripravljanju predlogov za državne pogodbe in mednarodne konvencije, na uporabljanje sklenjenih državnih pogodb in mednarodnih konvencij, na izdelovanje predlogov za izpremembo obstoječih zakonov in na izdajanje novih pomorskih zakonov, na drugostopno sojenje o vseh prekršitvah luške, ribarske in po-morsko-sanitetne policije, na desercije in nezgode na morju, na pogodbe in njili kontrolo s pravnega stališča, na spore na račun direkcijo in zoper direkcijo, na voditev dopisovanja z državnim pravnim braniteljem, na poravnave pri pravdah, na konkurze tujih oseb, na poravnave in informacije, na evidenco o zakonih in naredbah, na pravne posle pri odkupovanju in odtujevanju (razlastitvah), na predlaganje to-žitelja direkcije pri disciplinskih razpravah, na pravno mnenje o razsodbah disciplinskega sodišča in o pritožbah na višje disciplinsko sodišče, na statistiko, na kazenske posle zoper tuje osebe, na arhiv pogodb.
c)	Referent za administracijo morske obale opravlja posle, ki se nanašajo:
na podeljevanje koncesij na morski obali, na revindikacijo, na pravna vprašanja pomorskega katastra.
č) R e f e r e n t za pomožne urade opravlja posle, ki se nanašajo:
na vložni zapisnik, na register aktov, na prepise, na prevode aktov, na obči arhiv, na odpravljanje aktov, na litografijo.
3.	Ribarski odsek.
a)	Referent za ribarsko policijo opravlja posle, ki se nanašajo:
na nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in predpisov o pomorskem ribarstvu, na sodelovanje pri ponovnem odločanju o pregreških zoper vse zakone in predpise pomorskega ribarstva, na ukrepe za zaščito pomorskega ribarstva, na odrejanje okoliša ribarskim, policijskim motornim in drugim policijskim čolnom kakor tudi ribarskim stražnikom, na skrb za i zu če vanj e ribarskih stražnikov, na prirejanje tečajev za ribarske stražnike.
b)	Referent za pospeševanje ribarstva opravlja posle, ki se nanašajo:
na podporo ribičem v blagu in v denarju, na nabavljanje ribarskega materiala, na skrb za čiščenje ribarskih pošt, na ribarsko šolo, na organiziranje ribičev in nadzorstvo nad njih organizacijami, na napravljanje umetnih ribnjakov in gojišč za ostale morske proizvode, na skrb za pospeševanje lovi na polže in koralo, na izvajanje poizkusov za pospeševanje pomorskega ribarstva, na sodelovanje pri za-
konodajnem delu glede ribarstva, na urejanje ribarskih statistik, na pripravljanje strokovnih ribarskih publikacij.
4. Računski odsek.
a)	R e f e r e n t za proračun opravlja posle, ki se nanašajo:
na sestavljanje preliminarja za proračun oddelkov in direkcije, na naknadne kredite direkcije, na porazdeljevanje kreditov, odobrenih s proračunom, na predloge za virementiranje, na finančno statistiko, na sestavljanje poročil o dohodkih in razhodkih direkcije.
b)	Referent za knjigovodstvo opravlja posle, ki se nanašajo:
na obče posle knjigovodstva, na izdajanje nalogov za izplačilo, na izterjevanje terjatev in vknji-ževanje pri direkciji, na evidenco o odobrenih kreditih direkcije, na voditev razhodkov in dohodkov celokupne imovine in dolgov direkcije, na mesečne in letne račune direkcije, na poročila o razhodkih in dohodkih in o imovini in dolgovih direkcije pri generalnem knjigovodstvu državnih železnic, na evidenco in kontrolo imovine o razhodkih in dohodkih fondov, na tekoče račune, na dajanje navodil, ki se tičejo te službe.
c)	Referent za računovodstvo in kontrolo izdatkov opravlja posle, ki se nanašajo:
na stalne in postranske prejemke kakor tudi na službeno obleko aktivnih uslužbencev, na pokojnino in miloščino, na zaslužek delavcev, na pregledovanje vseh računskih dokumentov direkcije, na kontrolo nad izvrševanjem izplačil pri edinicah in na pregledovanje inventarja in materiala v razklada-liščih vseh edinic, na predajanje inventarja in materiala pri vseh službenih edinicah, na računsko kontrolo nad pokojnino, bolniškimi in drugimi fondi, na prepovedi na prejemke uslužbencev, na obračunavanje s strankami, na dajanje potrebnih navodil iu pojasnil po obstoječih predpisih.
č) Referent za blagajniško slu ž b o opravlja posle, ki se nanašajo:
na upravljanje in voditev direkcijske blagajne, na prevzemanje papirnatega in kovanega denarja in vrednostnih papirjev, na izvrševanje izplačil razhodkov in ostalih izdatkov depozitov, na pošiljanje presežkov nad dohodki glavni blagajni generalne direkcije, na čuvanje in porazdeljevanje strogo za-računljivih obrazcev, na poslovanje, kontrolo in skontracijo poslov glavne blagajne, na pregledovanje glavne blagajne, na pregledovanje blagajn pri direkciji, na nadziranje, pregledovanje in skontracijo podrejenih blagajn in občih podrejenih blagajn, na dopisovanje s poštno-čekovnim zavodom, na reklamacije strank glede izplačil, na evidenco o rednih vplačilih in izplačilih, na nadzorstvo nad čekovno službo centrale in podrejenih edinic, na dopisovanje o poslih blagajniškega značaja, na zalaganje podrejenih blagajn z denarjem, na razne zahteve po pogodbah, in posle ostalih zahtev.
d)	Referent za ekonom at opravlja posle, ki se nanašajo:
na prejemanje potrošnega materiala in inventarnih predmetov in na njih izdajanje direkciji in podrejenim edinicam, na voditev knjig o nabavah, dnevnika o potrošnom materialu, dnevnika o inventarnih predmetih, knjig o inventarnih predmetih, na sestavljanje izkazov o mesečnem in letnem stanju prejemanja in izdajanja materiala po vrednosti.
B. Brodarski oddelek.
1. Navtični odsek.
a) R e f e r e n t z a strokovni pouk opravlja posle, ki se nanašajo:
na šole in tečaje za strokovno izobražanje vsega navtičnega osebja pri direkciji, na udeleževanje pri izpitih tega osebja po predpisih pravilnika o opravljanju strokovnih izpitov, na sodelovanje pri strokovnem pouku na pomorskih akademijah, na prisostvovanje pri končnih izpitih na teh akademijah, na izdajanje naredb za izpite poročnikov in kapetanov dolge plovitve in upraviteljev velike obalno plovitve, na kontrolo nad opravljanjem izpitov za upravitelje velike obalne plovitve in za obalne pilote, na izdajanje diplom kapetanom dolge plovitve, poročnikom trgovinske mornarnice in upraviteljem velike obalne plovitve, na sodelovanje pri kvalifikaciji osebja za službo radiotelegrafije in telefonije na trgovinskih ladjah, na izdajanje izpričeval ladijskim radiotelegrafistom za opravljanje službe na trgovinskih ladjah, na voditev evidence o vseh kvalificiranih kapetanih dolge plovitve, poročnikih trgovinske mornarnice, upraviteljih velike obalne plovitve in ladijskih radiotelegrafistih.
b) R e f e r e n t za obča v p r a š a n j a navtične in pomorske stroke opravlja posle, ki se nanašajo:
na sodelovanje pri vprašanjih glede izgradnje luk in pristanišč z navtičnega stališča in pri pomorski signalizaciji, na prisostvovanje pri razsojanju o nezgodah na morju, na predpise, da ne trčijo na morju ladje druga ob drugo, na sodelovanje pri pomorski meteorološki in hidrografski službi in pri znanstvenem raziskovanju morja, na voditev registra o ladjah dolge in velike obalne plovitve in jaht, na zbiranje vseh podatkov in na sestavljanje pregleda o celokupni trgovinski mornarnici kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, na priobčevanje mednarodnih signalnih znakov nacionalnih ladij, na sestavljanje proračuna za oddelke.
2. Prometni odsek.
a)	R e f e r e n t z a p o m o r s k i pro m e t opravlja posle, ki se nanašajo:
na sodelovanje pri določanju potrebnih prog, na sodelovanje pri uvajanju dela luških organizacij, na vprašanje voznih redov in tarif, na klasifikacijo ladij, na zbiranje vseh podatkov za določanje državnega prispevka in na ukrepe za pospeševanje pomorskega brodarstva, na voditev statistike o prometu blaga in potnikov.
b)	Referent za aktivno kontrolo lati i j opravlja posle, ki se nanašajo:
v mejah obstoječih predpisov na pregledovanje ladij glede njih sposobnosti za prevoz potnikov in blaga, na izdajanje dovolil za plovitev, na odobravanje porazdelitve v sili, naj posebno nadzorstvo o tem, kako -izvršujejo obveznosti subvencionirane družbe, na kaznovanje pregreškov zoper te obveznosti.
3.	Odsek za varnost plovitve.
a)	Referent za svetilnike in znake opravlja posle, ki se nanašajo:
na sodelovanje pri strokovnem izučevanju osebja, ki je določeno za službo pomorskih svetilnikov, na predlaganje za porazmeščanje osebja svetilnikov, na izdelovanje predpisov za svetilničarsko službo in ostalih signalnih sredstev, na izdelovanje predpisov za svetilnike in znake, na razglašanje vseh izpre-memb in zamen, ki nastanejo v sredstvih, namenjenih varnosti pomorskega prometa (objave . pomorcem), na predlaganje za postavitev novih in izpremembo že obstoječih svetilnikov in znakov, na studiranje napredka v signalni varnostni službi na morju zaradi izpopolnjevanja lastnih sredstev.
b)	Referent za material in inventar opravlja posle, ki se nanašajo:
na normiranje in preliminiranje potreb pogonskega materiala, orodja in vsega, česar je treba za obratovanje pomorskih svetilnikov in znakov, na nabavljanje potrebnega materiala, na upravljanje materiala in inventarja, na kontrolo nad porabo materiala in nad potrebo inventarja v centralnem skladišču svetilnikov in pri poedinih svetilnikih in svetiljkah.
C.	Gradbeni o d d e 1 c k.
1. Odsek za vzdrževanje in za gradnje.
a) Referent za vzdrževanje opravlja posle, ki se nanašajo:
na projektiranje vseh del, popravil in vzdrževanje luk, pristanišč, državnih zgradb, gibljivih mostov, pomorskih znakov, naprav za vzdrževanje plovnosti rek, na projekte za čiščenje luk s trebil-nicami.
bj Referent za gr a d n j e opravlja posle, ki se nanašajo:
na projektiranje novih luk. pristanišč, državnih zgradb, gibljivih mostov, pomorskih znakov, naprav za vzdrževanje plovnosti rek, na projekte za gradbeni izkop, na sestavljanje proračuna za oddelke.
2.	Revizijski odsek.
a)	Referent za revizijo projektov opravlja posle, ki se nanašajo:
na revizijo vseh projektov, ki so se izdelali V direkciji in v pomorsko-gradbenih sekcijah; na revizijo projektov, ki so jih predložile privatne osebe.
b)	Referent za tehnično- administrativne posle opravlja posle, ki se nanašajo:
na likvidiranje izplačil na obroke za dela, ki se vrše, na pregledovanje kolavdacijskih zapisnikov za kolavdacije in superkolavdacije;
vse ostale tehnično-administrativne posle.
3.	Geodetski odsek.
a) Referent za kataster opravlja posle, ki se nanašajo:
na pripravljalna dela i& napravo pomorskega katastra.
b) Referent za evidenco objektov na morski obali opravlja posle, ki se nanašajo:
na evidenco o vseh objektih državne svojine na morski obali, na evidenco o javnem državnem posestvu na morski obali in o koncesijah, podeljenih na njej, na sodelovanje pri podeljevanju koncesij na morski obali, na sodelovanje pri razlaščanju in odkupovanju nepremičnin na morski obali za potrebe pomorskega prometa, na posnemanje, izdelovanje, kartiranje luških načrtov in na njih evidenco, na vknjiževanje novih zgradb, na čuvanje, vzdrževanje in evidenco merilnih priprav in geodetskih aparatov za oddelke za pomorsko-gradbcne sekcije.
C. Strojno-ladjedelski oddelek.
1. Strojno-ladjedelski odsek.
a)	Referent za strokovni pouk in strojno službo opravlja posle, ki se nanašajo:
na sodelovanje pri pouku pomorskih strojnikov, kurjačev in šoferjev, na usposabljanje pomorskih strojnikov, kurjačev in šoferjev in na predpisane izpite, na evidenco o pomorskih strojnikih, šoferjih in kurjačih, na izdelovanje predpisov o strojni službi na trgovinskih ladjah, na nadzorstvo nad izvrševanjem predpisov o strojni službi.
b)	Referent za 1 a d j e d e 1 s t v o. opravlja posle, ki se nanašajo:
na nadzorstvo nad poslovanjem ladjedelnic in skverov in nad gradnjo ladij v mejah obstoječih predpisov, na izvajanje ladjedelskih del v državni režiji, na ladjemerstvo, na izračunavanje nosilnosti ladij, na projektiranje ladjedelskih del za uporabo direkcije, na statistiko o poslovanju ladjedelnic in skverov, na predlaganje vsega, česar je treba za pospeševanje ladjcdclstva, na študije o razvoju v ladjedelstvu in strojnih napravah, na podajanje predlogov o uporabljanju pridobljenih izkušenj, na sestavljanje proračuna za oddelek.
2. Odsek za inspekcijo parnih kotlov.
a)	Referent za inspekcijo parnih kotlov opravlja posle, ki se nanašajo:
na periodično preglede vseh parnih kotlov na trgovinskih ladjah, na nadzorstvo nad izvrševanjem izdanih naredb.
b)	Referent za administrativne p o -s 1 e opravlja posle, ki se nanašajo:
na voditev evidence o vseh parnih kotlih, na izdajanje predpisanih potrdil.
3.	Odsek za vzdrževanje in pogon plovnih objektov in za delavnice.
a)	Referentzavzdrževanjcin pogon plovnih objektov opravlja posle, ki se nanašajo:
na vzdrževanje in pogon vseh parnikov, motornih čolnov, ladij, pontonov in trebilnic, maonov in drugih plovnih objektov in strojnih naprav, na nabavljanje in kontroliranje porabo inventarnih predmetov in porabe materiala za vse plovne edinice in druge naprave.
b)	Referent za delavnice opravlja posle, ki se nanašajo:
na upravljanje mehaničnih delavnic direkcije po predpisih posebnega pravilnika.
Direkcija rečne plovitve.
§ 55.
Ta direkcija opravlja kot uprava državne režije na komercialni podstavi posle po svojem zakonu in po uredbi o rečni plovitvi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; vendar pa mora odpremljati, ko stopi v veljavo ta uredba o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe, vse svoje posle po upravi pomorstva in rečnega prometa, pod katere nadzorstvo tudi spada.
Vrhovni svet za pomorstvo in promet na plovnih vodah.
§ 56.
Pri upravi pomorstva in rečnega prometa se ustanavlja vrhovni svet za pomorstvo in promet na plovnih vodah kot posvetovalno telo glede vseh vprašanj pomorstva, pomorske in rečne plovitve, trgovinske momarnice in vseh vprašanj, ki posesajo globoko v korist stroke.
V vrhovni svet spadajo:
1-.) upravnik uprave pomorstva in rečnega prometa, pomočnik in oddelkovni načelniki uprave;
2.	) direktor ali pomočnik direkcije rečne plovitve in direkcije pomorskega prometa;
3.	) po en delegat ministrstev za trgovino in industrijo, za vojsko in inornarnico, za zunanjo posle, za finance, za narodno zdravje in za socialno politiko;
4.	) po en član pravnih fakultet, ki imajo stolico za pomorsko pravo;
5.	) po en delegat navtičnih pomorskih akademij;
6.	) po en delegat trgovskih, industrijskih, obrtniških in delavskih zbornic;
7.	) po en delegat «Saveza brodovlasnika kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca», «Saveza jugoslo-venskih pomoraca», centrale «Jadranske straže» in «Narodne odbrane».
Člani vrhovnega sveta pod točkama 1.) in 2.) spadajo vanj po položaju, člane pod točkami 3.), 4.) in 5.) odreja za tri leta njih minister, člani pod točko 6.) pa se imenujejo na predlog ministra za promet s kraljevim ulcazom za tri leta. Za te člane predlagajo njih korporacije po tri člane, izmed katerih izbere minister za promet enega za stalnega člana, onega pa za namestnika.
Razen teh članov pripadata vrhovnemu svetu generalni direktor državnih železnic in upravnik svobodnega pasu v Solunu.
S posebnim pravilnikom določi minister za promet podrobne predpise za, sklicevanje in poslovanje vrhovnega sveta.
§ 57.
V strokovni svet delegira po zakonu o državnem prometnem osebju pri ministrstvu za promet enega organa tudi uprava pomorstva in rečnega prometa.
Šola za osebje uprave pomorstva in rečnega prometa.
§ 58.
Uprava pomorstva in rečnega prometa mora ustanoviti, ko stopi ta uredba v veljavo, posebno šolo za strokovno izobražanje osebja, potrebnega v območju te uprave. Organizacija in delovanje te šole se predpiše s posebnim pravilnikom tako, da bodo dovrševali prvi del šole vsi učenci skupno v Beogradu, drugi del pa na Jadranskem morju.
Šola za pripravljanje pomorskega in ladijskega moštva.
§ 59.
Uprava pomorstva in rečnega prometa mora organizirati v najkrajšem času od prvega prihodnjega proračuna posebno šolo, in sicer na eni izmed šolskih ladij na Jadranskem morju za pripravljanje moštva (mornarjev, krmarjev, kurjačev, radiotelegrafistov, signalistov itd.), potrebnega trgovinski mornarnici in rečni plovitvi. Uprava pomorstva in rečnega prometa izda poseben pravilnik za organizacijo in delovanje te strokovne šole.
*
Prehodne odredbe.
§ 60.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi; vse edinice morajo ukreniti o pravem času vse, česar je treba, da omogočijo njeno neovirano izvajanje.
Kolikor ima ta uredba odredbe, ki nasprotujejo drugim zakonom, kakor zakonu o državnem prometnem osebju, zakonu o državnem računovodstvu, uredbi o prevozu potnikov in blaga itd., te odredbe začasno ne veljajo, ampak dobe veljavo z dnem, ko se ta uredba uzakoni.
Definitivno se morajo izvesti odredbe te uredbe do začetka novega proračunskega leta, za katero se mora izdelati tudi proračun po organizaciji, ki je določena s to uredbo.
§ 61.
Če bi se zaradi tega, ker no bi bilo prostorov za pisarne in osebje, začasno ne mogli porazmcstiti vsi oddelki generalno direkcije ali drugega dela v Beogradu, smo določiti minister za promet, da se po-razmeste poedini oddelki ali poedini odseki začasno kje drugje izven Beograda.
§ 62.
Oni uradniki, ki so postavljeni na poedine položaje z ukazom, obdrže ta položaj, najsi ne bi imeli zanj vseh pogojev, predpisanih s to uredbo.
Uradniki, ki se jim s to uredbo ukinja današnji položaj, so premeste na drug enak položaj, če pa
takega ni, zavzamejo tudi nižji položaj, pri čemer obdrže čin in plačo, ki so ju imeli; če pa tudi takega mesta ni, se postavijo na razpoloženje.
§ 63.
Ko se ta uredba izvede, se razidejo vsi ukinjeni uradi, ki niso navedeni v njej. Vse osebje, vsi akti in arhivi preidejo na nove naprave,, ustanovljene po tej uredbi.
§
Za izvrševanje sanitetne službe v resortu ministrstva za promet predpiše minister za promet poseben pravilnik.	,
§ 65.
Po izkazani potrebi sme minister za promet pri generalni direkciji spajati oddelke ter izpreminjati in dopolnjevati porazdelitev poslov v krogu taistega dela te uredbe; vendar pa morajo ostati posli na organih istega čina.
§ 66.
Odredbe te uredbe se smejo izpreminjati, da se izvede komercializacija ministrstva za promet.
§ 67.
Ko stopi ta uredba v veljavo, prestane veljati uredba o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe z dne 21. maja 1921.*
V Beogradu, dne 30. marca 1927.
Minister za promet: general Svet. T. Milosavljevič s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Natečaj za deset zdravnikov, ki bi se bavili z zatiranjem epidemične sifilide v požarevški, timoški in niški oblasti.**
Na podstavi odobritve gospoda ministra za narodno zdravje z dne 8. avgusta 1927., H. br. 25.346, se razpisuje natečaj za deset zdravnikov, ki bi se bavili z zatiranjem epidemične sifilide v požarevški, timoški in niški oblasti. Pogoji: 1.) dobivali bodo prejemke epidemijskih zdravnikov; 2.) baviti se ne smejo s privatno prakso; 3.) rok za prijavo je do vštetega dne 10. septembra 1927.
Vsa ostala pojasnila se dobivajo pri higienskem oddelku ministrstva za narodno zdravje.
Iz higienskega oddelka ministrstva za narodno zdravje v Beogradu;
H. br. 25.346.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
L št. 1637.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 1. do dne 7. avgusta 1927.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- j velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tifuznih bolezni.					
Brežice		3	2	1		4
Črnomelj		4		2		2
Krško		3	i			4
Laško 		3		X.	•	3
Ljubljana, srez . .	1	i		•	2
Ljubljana, mesto .	1	i			2
Radovljica ....	1				1
Skupaj .	16	5	3	.	18
Griža. —		Dysenteria.			
'Črnomelj		15	6	S 15	j 1	l 5
i Kastav			1	.	1	
Kočevje		8	2	I .	1 .	m
Krško		3	i 2		.	5
1 Ljubljana, srez . .	6	1	1 3	1	4
Skupaj .	j 32	1 12	18	1 2	24
* Uradni list z dne 5. julija 1921., št. 201/76.
** «Službene Novine kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca» z dne 17. avgusta 1927.. št. 184.
Srez	Ostaiih.	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skrlatlnka. -		— Scarlatlna.			
Kastav			1			1
Krško		18	4			22
Litija		1	1	1		1
Ljubljana, srez . .	1				1
Ljubljana, mesto .	6	i	1 1 ■		6
Skupaj .	26	7	2 1 .		31
Ošpice. -		- Morbilli.			
Krško		2		• 1 •		2
Ljubljana, mesto .	1		1 j .		
Skupaj .	3		1 j .		2
Davlca.	— Diphteria et Group.				
Brežice			1			1
Krško		2				2
Ljubljana, mesto .		i			1
Radovljica ....	i	•	• 1 •		1
Skupaj .	3	2	• 1		5
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Brežice			1		• 1 1	
Kamnik		6		6		
Kastav			1	.	• 1 i	
Logatec		4	•	.	•	1	4	
Skupaj .	10	2	6	• 1 6	
Sen. — Erysipelas.					
Brežice		1		1		
Kranj		3	.	3		
Krško		1	1			2
Ljubljana, srez . .	1	•	.		1
Novo mesto . . .	1	.	•		1
Skupaj .	7	1	1	4	1	.		4
Krčevita odrevenelost — Tetanus.
Brežice..........|	1	|	.	|	.	|
Steklina. — Lyssa (rabies).
Krško............I	1	I	.	I	.	I	.
V Ljubljani, dne 16. avgusta 1927.
Po odredbi velikega župana ljubljanske
dr. Mayer s. r.
oblasti:
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi.
U. br. 12.408/1 z dne 13. avgusta 1927.
Dosedanjega občinskega gerenta v Malih Dolencih, srez murskosoboški, Karla Lanjščka, sem razrešil gerentskih dolžnosti tor imenoval na njegovo mesto Karla Konkoliča, čevljarja in posestnika v Malih Dolencih št. 4.
U. br. 9348/3 z dno 19. avgusta 1927.
V dosedanji gerentski sosvet velike občine Murske Sobote sem dodatno imenoval za člana Dudovi ka Wolfarth a, geometra v Murski iSoboti, in Miroslava Kvasa, odvetniškega kandidata v Murski Soboti.
U. br. 12.085/3 z dne 19. avgusta 1927.
Dosedanjega občinskega gerenta v Dolnji Lendavi, Andreja Hribarja, sem razrešil gerentskih dolžnosti ter imenoval na njegovo mesto Velimira S a h o j a, uradnika v Srednji Bistrici.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Schaubach s. r.
L. št, 3/24.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 15. do dne 21. julija 1927.
Srez
if
P
Z o
CX3 JZ
O >
jC
E
D
55
«S
Si
Skupina tlfuznlh bolezni.
Celje .... Celje, mesto . Dolnja Lendava Gornji grad . Konjice . . . Maribor, desni breg Maribor, levi breg Murska Sobota Prelog .... Prevalje . . .
Ptuj..........
Slovenjgradec
Skupaj
19
2
1
2
1
1
2
2
1
1
20
1
2
3
1
1
2
2
1
1
1
2
Skrlatlnka. — Scarlatlna.
Celje .... Celje, mesto . Dolnja Lendava Gornji grad . Konjice . . . Ljutomer. . . Maribor, desnlbreg Maribor, levi breg Maribor, mesto . Murska Sobota .
Ptuj.............
Ptuj, mesto . . Šmarje pri Jelšajr
Skupaj
9
1
2
14
1
1
9
4
5 2 2 2 3
8
7
1
2
16
2
1
9
4
5 4 2 1 2
Ošpice. — Morbilli
Celje, mesto . . . Maribor, desni breg Prevalje . . . . .
Skupaj .
1
1
Davlca. — Dlphterla et Croup.
Srez	1 j Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- ' velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Krčevita odrevenelost. -			— Tetanus.		
Ptuj		1	..	•	•	1
Vranični prisad. — Anthrax.					
Čakovec 		1		1		
Maribor, desni breg	3		3		.
Skupaj .	4	.	4 1	.		
Konjice .... Maribor, levi breg
Ptuj............
Slovenjgradec. . Šmarje pri Jelšah.
Skupaj
Dušljivi kašelj. — Pertuesle.
Celje . . . Konjice . . Ptuj .... Ptuj, mesto. Slovenjgradec
Skupaj .	8
Sen. — Eryeipelas.
Celje . . . . Čakovec . . . Ljutomer. . . Slovenjgradec
Skupaj
1
1
Vranični prisad.
Dolnja Lendava: Dolnja Lendava (Dolnja Lendava 1 dvorec). Maribor, desni breg: Dežno (Varoš 5 dvorcev).
Š u š t a v e c.
Čakovec: Sv. Juraj na Bregu (Zasadbreg 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Sedlarjevo (Sedlarjevo 1 dvorec).
Hemoragična septikemija goved.
Maribor, levi breg: Plač (Podigrac 1 dvorec).
Mehurčasti izpuščaj konj.
Maribor, levi breg: Zgornja Voličina (Zgornja Voličina 1 dvorec).
Garje konj.
Maribor, desni breg: Loka (Planica 1 dvorec).
Steklina.
Celje: Prekopa (Prekopa 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Čakovec: Mursko Središče (Mursko Središče 1 dvorec). Dolnja Lendava: Melinci (Melinci 3 dvorci). Maribor, desni breg: Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica 1 dvorec), Lobnica (Lobnica 1 dvorec), Spodnja Nova vas (Spodnja Nova vas 1 dvorec), Zgornja Polskava (Zgornja Polskava 1 dvorec), Ruše (Ruše 1 dvorec). Maribor, levi breg: Št, lij v Slovenskih goricah (Št. Ilj 1 dvorec), Lajtersberg (Košaki 1 dvorec). Murska Sobota: Krog1 (Krog 19 dvorcev). Prelog; Dekanovec (Turčiščc 12 dvorcev). Ptuj: Bra-tonečice (Bratonečice 2 dvorca, Sejanci G dvorcev).
Svinjska rdečica.
Gornji grad: Nova Štifta (Štajngrob 1 dvorec). Ptuj: Pacinje (Domova 1 dvorec).
V Mariboru, dne 15. avgusta 1927.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r.
V	Mariboru, dne 28. julija 1927.
Za velikega župana mariborske oblasti: sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
P. br. 2696/2—27.
Razpis službe za veroučitelja na osnovni šoli v Šoštanju.
Na šestrazredni osnovni šoli s štirimi vzporednicami v Šoštanju, srez Slovenjgradec, se razpisuje služba za veroučitelja, ki mora poučevati do popolne učne obveznosti tudi na meščanski šoli v Šoštanju.
Prošnje naj se opremijo, kakor se to zahteva v zadnjih štirih odstavkih tukajšnjega razpisa P. br. 408/16—27, Uradni list 20 z dne 22. februarja 1927., ter vlože pri pristojnem šolskem upravitelju najkesneje d o dne 25. septembra 1927., sreski poglavarji pa naj jih predlože najkesneje do dne 30. septembra 1927.
V	Mariboru, dne 4. avgusta 1927.
Za velikega župana mariborske oblasti: prosvetni inspektor dr. Kotnik s. r.
Vet. br. 413/37.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 15. avgusta 1927.
Opomba: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Čebelna gniloba.
Ljutomer: Križevci (Križevci 2 dvorca).
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Preds. 818/13/27—1.	1842
Razglas.
Višjo deželno sodišče v Ljubljani je vpisalo odvetniškega kandidata dr ja. Davorina Grosa v Novem mestu na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 17. avgusta 1927.
1818
S 9/26—56.
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Stevo G o m b o c.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 9/26—3 o prezadolženčevi imovini, je po § 166., odstavku 2., k. r. odpravljen, ker ni kritja za stroške postopanja.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 6. avgusta 1927.
Cg I a 482/27—1.	1848
Oklic.
Marija Konstantin, posestnica v Škofji Loki št, 18 (gostilna «Novi svet»), je vložila zoper Franceta Konštantina, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi ločitve zakona.
Spravni poizkusi so se določili na dni 15., 2 2. in 2 9. septembra 192 7., vselej ob pol devetih, pri tem sodišču v sobi št. 124.
Ker je bivališče Franceta Konštantina neznano, se mu postavlja za skrbnika Ivan Berčič, krojaški mojster v Škofji Loki št. 19.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek L a,
dne 18. avgusta 1927.
E 498/27—2,	1847
Oklic.
Martinu V e r h o v š k u, posestniku v Senovem št. 15, jo vročiti v izvršilni stvari Franceta Koširja v Geržeči vasi zoper Martina Verhovška sklep z dne 16. avgusta 1927., opr. št. E 498/27, s katerim se je dovolil rubež in proodkaz terjatve zaradi 8160, Din 50 p in 1000 Din s pripadki.
Ker jo sedanje bivališče Martina Verhovška neznano, se mu postavlja za skrbnika Jakob Artač, stražnik v Krškem.
Okrajno sodišče v Krškem,
dne Iti. avgusta 1927.
C 69/27—1	1838
Oklic.
V tožbi Janeza Strleta v Podložu zoper Petra Pantarja iz Podleža zaradi 2250 Din bo narok pri tem sodišču dne 7. septembra 1927. ob devetih.
Toženca bo zastopal skrbnik Alojzij Žnidaršič v Ložu.
Okrajno sodišče v Ložu,
dne 17. avgusta 1927.
C IU 819/27—1.	1844
Oklic.
Franc Petz, posestnik in gostilničar v Studencih, je vložil zoper Alojzija S o 11 a k a, zasebnika v Mariboru, Slovenska ulica št. 36, tožbo zaradi 3000 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 0. septembra 192 7. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 14.
Ker je sedanje bivališče Alojzija Sollaka neznano, se mu postavlja za skrbnika Maksimilijan Ašič, pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 12. avgusta 1927.
E 886/27—9.	1862
Dražbeni oklic.
Na predlog Franca Gobca, preužitkarja pri Sv. Križu, bo dne 17. septembra 1 927. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepre-mičnin:
Označba nepremičnin: a) zemljiška knjiga Ka-saze, vi. št. 94: hiša št. 25 in gospodarsko poslopje in pašnik, cenilna vrednost 16.943 Din 50 p; b) zemljiška knjiga Medlog, vi. št. 219: travnik, cenilna vrednost 3817 Din 50 p, skupaj 20.761 Din; najmanjši ponudek 13.840 Din 67 p.
K nepremičnini ad a) spadajo te-le priteklme: 1 krava in razno gospodarsko orodje; njih cenilna vrednost je všteta v gorenji vrednosti.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadi j: 2076 Din 10 p.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek HI.,
dne 3. avgusta 1927.
E 506/27—7.	1855
Dražbeni oklic.
Dne 3. septembra 1 927. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Knezdol, vi. št. 22.
Cenilna vrednost: 19.894 Din; vrednost priteklin; 435 Din; najmanjši ponudek: 13.263 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem,
dne 17. junija 1927.
E 3050/27—10.	1679
Dražbeni oklic.
Dne 10. septembra 192 7. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Prepela, vi. št. 62.
Cenilna vrednost: 12.060 Din 30 p; najmanjši po-Hudek: 8040 Din 20 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je na,bit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 8. julija 1927.
E 559/27—9.	1603
Dražbeni oklic.
Dne 6. septembra 1 927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Zgornje Jablana, vi. št. 16 in 50, in zemljiška knjiga za davčno občino Dragonjo vas, vi. št. 12, 49 in 4.
Cenilna vrednost: 94.109 Din 70 p; vrednost priteklin: 10.000 Din; najmanjši ponudek: 70.407 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 27. junija 1927.
E 473/27—11.	1871
Dražbeni oklic.
Dne 5. septembra 1 927. ob petnajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podgorje, vi. št. 1 in 138.
Cenilna vrednost: 98.436 Din 35 p; vrednost priteklin: 5940 Din; najmanjši ponudek: 69.585 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici,
dne 4. avgusta 1927.
E 321/27—7.	1632
Dražbeni oklic.
Dne 5. septembra 1 927. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šmartno ob Paki, vi. št. 72 in 2/18 in vi. št. 198.
Cenilna vrednost: 22.268 Din 72 p; vrednost priteklin: 20 Din; najmanjši ponudek: 14.880 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek 11.,
lino 9. julija 1927.
E 83/27—13.	1896
Dražbeni oklic.
Dne 5. septembra 192 7. ob devetih bo na licu mesta v Vrzdencu št. 30 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Žažar, vi. št. 23 (2 stavbni parceli brez poslopij, 3 njive, 1 vrt, 1 travnik, 1 pašnik in 4 gozdne parcele v izmeri 73.745 m2).
Cenilna vrednost: 16.345 Din; najmanjši ponudek: 10.897 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki,
dne 10. avgusta 1927.
E 141/27—13.	1897
Dražbeni oklic.
Dne 5. septembra 192 7. ob devetih bo na licu mesta v Vrzdencu št. 30 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vrzdenec, vi. št. 235, 246 in 270, in zemljiška knjiga Horjulj, vi. št. 391 (hiša [gostilna in trgovina] z gospodarskimi poslopji, 5 travnikov, 3 njive in 2 gozda).
Cenilna vrednost: 93.022 Din 75 p; vrednost priteklin: 224 Din; najmanjši ponudek: 52.293 Din 81 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki,
dne 10. avgusta 1927.
P 40/27—1.	"	1851
Preklic.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne
4.	aprila 1927., opr. št. L 1/26-435, je bil Peter Nagode, posestnik v Podolnici št. 9, sedaj v Ar-gentiniji, zaradi pijančevanja in zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnico mu je postavljena Terezija Nagode, posestnikova žena v Podolnici št. 9.
Okrajno sodišče na Vrhniki,
dne 10. avgusta 1927.
Št. 3338/27.	1846
Razglas.
Na podstavi odloka ministrstva za agrarno reformo št. 23.503 z dne 14. avgusta 1927. in členov 86. in 95. zakona o državnem računovodstvu se bo vršila dne 15. septembra 1927. pri podpisanem uradu javna pismena licitacija za potrebo prostorov tega urada.
Vsak ponudnik mora izročiti pismeno, pravilno kolkovano ponudbo v zapečatenem zavitku pri podpisanem uradu (Strossmayerjeva ulica št. 6) v vložišču najkesneje do 10. ure zgoraj označenega dne.
Natančnejši licitacijski pogoji se lahko vpogle-dajo vsak dan med uradnimi urami (od 8. do 12. ure) pri podpisanem uradu.
Okrožni agrarni urad v Mariboru,
dne 15. avgusta 1927.
Št. 6710.	1807 3—3
Razglas o ofertni licitaciji.
Po nalogu ministrstva za gradbe razpisuje podpisana gradbena direkcija drugo pismeno ofertno licitacijo za preložitev dveh klancev na deželni cesti od Zb ur do Zaboršta pri Šmarjeti na Dolenjskem za proračunjeno vsoto 401.600 Din 84 p.
Ponudbe morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne
13. septembra 192 7. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro.
Licitacija se bo vršila isti dan ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani.
Popolni razglas glej v Uradnem listu 86 z dne
16.	avgusta 1927.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 12. avgusta 1927.
Št. 5973.
Razglas.
Na prošnjo direkcije državnih železnic v Ljubljani z dne 18. januarja 1927., št. 10.079/27, objavlja gradbena direkcija v Ljubljani nastopno naredbo ministrstva za promet:
Gospod minister za promet je poveril z naredbo G. O. br. 4329/27 z dne 25. decembra 1926. direkcijo državnih železnic v Ljubljani, izdajati po dekretu dvorne pisarne z dne 28. decembra 1843., št. 40.114, P. G. ,9. zv. št. 137, in po § 99. železniškega obratnega reda dovolila za gradbe v železniškem požarnem okolišu. Izvzeti so samo primeri po točki 2.) navedenega dekreta (gradbe v razdalji 9-5 m od železniške proge), za katere jo slejkoprej kompetentna generalna direkcija državnih železnic v Beogradu.
Vsa gradbena oblastva I. stopnje v ljubljanski in mariborski oblasti morajo potemtakem, preden izdado gradbeno dovolilo, predložiti spise, ki se tičejo gradb v železniškem požarnem okolišu, direkciji državnih železnic v Ljubljani, da odloči o dopustnosti navedenih gradb.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 17. avgusta 1927.
Št. 5942/П.	1816 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 200 q la. portlandskega cementa.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 2 6. avgusta 19 2 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 13. avgusta 1927.
Prednost imajo glasbeno naobraženi prosilci. Pravilno kolkovane prošnje s prilogami vred naj se vlože najkesneje 'do dne
5.	septembra 1 9 2 7. pri mestnem magistratu.
Mestni magistrat v Ptuju, dne 12. avgusta 1927.
Župan: dr. Senčar s. r.
1804 3—3 Razpis natečaja.
Občina Trebnje razpisuje natečaj za idejne osnutke za gradnjo uradnega poslopja v Trebnjem s tremi nagradami: 6500 Din, 4500 Din in 3000 Din.
Termin za predložitev je do dne 15. septembra 1 9 2 7. ob dvanajstih.
Natečajni pogoji se dobivajo brezplačno pri županstvu trebanjske občine.
V Trebnjem, dne 9. avgusta 1927.
Josip Žafran s. r.
Bazne ebjavi.
1843 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
dne 15. avgusta 1927.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga..................... 488,179.343-10
Posojila.......................... 1.375,210.818—
Račun za odkup kronskih novčanic 1.102,664.873-70 Račun začasne zamene .....	319,920.582-11
Dolg države....................... 2.966,355.034-—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.188,377.163— Saldo raznih računov.............. 1.399,387.065-36
n .	9.790,094.879-27
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano ....	30,000.000-—
Rezervni fond......................... 9,765.952-92
Novčanice v tečaju ...... 5.563,028.210—
Državni račun začasne zamene .	.	319,920.582-11
Terjatve države po raznih računih 222,965.934-72 Razne obveznosti.................. 1.422,986.166-52
Terjatve države za zastavljene domene ............................. 2.138,377.163-—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde................. 83,055.870-—
9.790,094.879-27
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto. Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
Št. 1041.	1809 3—3
Razpis.
Pri krajevni bratovski skladnici v Mežici se odda zdravniško mesto s sedežem v Črni. Zdravnik vodi tudi skladnično bolnico. Prednost imajo zdravniki z daljšo kirurško prakso na kliniki.
Zdravniku je na uporabo prosto stanovanje.
Reflektanti naj javijo svoje zahteve in sporoče currieulum vitae neposredno krajevni bratovski skladnici v Mežici pri Prevaljah do dne 10. septembra 192 7.
Glavna bratovska skladnica za Slovenijo v Ljubljani,
dne 12. avgusta 1927.
n im rokom (po členu 89. navedenega zakona) za izkop L i b e n i š k e g a potoka od km 0 do km 2 za napravo obojestranskih nasipov v občinah Gabrju in Kapci ob nastopnih bistvenih pogojih: Izkop bo znašal okoli 11.000 m8 zemlje in gramoza; stroški so pro-računjeni najviše s 110.000 Din.
Licitacija se bo vršila dne 4. septembra 1 9 2 7. ob pol desetih v zadružnih prostorih v Dolnji Lendavi št. 51.
Licitacije se sme udeležiti kot ponudnik vsak naš državljan, ki položi najkesneje do 9. ure na dan licitacije pri blagajniku zadruge (Dolnjelendavska hranilnica) začasno kavcijo 5500 Din ali v gotovini, državnih vrednostnih ali pupilarnovarnih papirjih ali v vložni knjižici katerekoli jugoslovanske hranilnice ter se izkaže s potrdilom o tem komisiji pred začetkom dražbe.
Nadalje se morajo dražitelji izkazati s potrdilom davčnega urada, da so plačali vse davke, in dati pismeno izjavo, da so jim licitacijski pogoji znani in da pristajajo, dražiti po njih.
Ponudniki morajo ostati v besedi, dokler se ponudba enega izmed njih dokončno ne sprejme po kompetentnem oblastvn.
Komur ostanejo dela, mora zvišati zgoraj navedeno jamčevino takoj po obvestilu o sprejeti, ponudbi na 10% izlicitirane vsote.
Potrebna pojasnila in pogoje dobivajo interesenti v prostorih Vodne zadruge v Dolnji Lendavi dne 28., 29. in 30. avgusta 1927. dopoldne kakor tudi na dan dražbo pred njenim začetkom.
Vodna zadruga v Dolnji Lendavi,
dne 18. avgusta 1927.
Vabilo delničarjem Zadružne banke v Ljubljani.	is52
I z r e dni občni zbor Za d ru ž n e banke v Ljubljani se bo vršil v ponedeljek dne
12.	septembra 1 927. ob četrt na devetnajst v bančnih prostorih v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 5.	тл
Dnevni red:
1.	) Predlog upravnega sveta, - da bi se zvišala delniška glavnica od 4 milijonov dinarjev na 5 milijonov dinarjev z izdajo 10.000 novih delnic (nominale Din 100-—).
2.	) Eventualna izprememba § 7. družbenih pravil.
* * *
Delničarji naj predlože po družbenih pravilih svoje delnice pri bančni blagajni, da bodo mogli na občnem zboru glasovati.
V L j ubijan i. dne 20. avgusta 1927.
Upravni svet.
1826 3-2 Poziv upnikom.
«Keramika», tovarna peči, štedilnikov, kamenin in šamotnih izdelkov J. Klemenčič, družba z omejeno zavezo s sedežem v Novem mestu, je sklenila soglasno na izrednem občnem zboru z dne 28. julija 1927., znižati družbeno osnovno glavnico od 1,250.000 Din na 500.000 Din, torej od 100 odstotkov na 40 odstotkov. To se naznanja s pristavkom, da je družba pripravljena, izplačati vsem upnikom, katerih terjatve bodo obstajale na dan, ko se poslednjič objavi ta poziv, na njih zahtevo terjatve ali pa jih zavarovati; o upnikih, ki so ne oglase pri družbi v treh mesecih po navedenem dnevu, se bo smatralo, da pritrjujejo namerjani znižbi družbene osnovne glavnice.
V Novem mestu, dne 17. avgusta 1927.
Poslovodje «Keramike», tovarne peči, štedilnikov, kamenin in šamotnih izdelkov J. Klemenčič, družbe z omejeno zavezo s sedežem v Novem mestu.
Opr. št. 6028/11.	1836 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 130 m3 jamskega lesa. Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 2. septembra 1927. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 18. avgusta 1927.
Št. 6057/11.	-	1839 2—4
Raspis dobave.
Razpisuje se dobava konopnih vrvi, in sicer 60 m po 3 cm, 25 m po 4 cm in 60 m po 2 cm debelih, franko Velenje.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 2. sep-t e m b r a 1 9 2 7.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 19. avgusta 1927.
Št. 6062/H in 6063Д1.	1840 2—1
Raxpis dobav.
Razpisuje se ponovno dobava: a) škripcev, vitlov in verig; h) okovja in druge železnine.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 6. septembra 19 2 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 19. avgusta 1927.
Št. 6130/11.	1849 2—1
Razpis dobave.
Ponudbe za 100 m!l smrekovih in borovih plohov sprejema do dne 6. septembra 192 7. ob enajstih podpisana direkcija.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 22. avgusta 1927.
Št. 3997.	1841
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 23 m8 rezanega lesa. Ponudbe naj se vlože do dne 6. septembra 1927.
Več pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci
(pošta Griže), dne 19. avgusta 1927.
Št. 348/pr.	1850
Razpis.
Pri mestnem gradbenem uradu je popolniti izpraznjeno mesto gradbenega i n ž e n j e r j a. Pogoji so ti-le:
1.	) državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
2.	) neomadeževano življenje;
3.	) telesno in duševno zdravje;
4.	) starost nad 18. in pod 40. letom;
5.	) uspešno dovršene popolne študije na tehnični visoki šoli z vsemi teoretičnimi in praktičnimi izpiti.
Prošnje, pravilno opremljene z vsemi potrebnimi dokazili, naj se vlože najkesneje do dne 3 0. a v g u s t a 1 9 2 7. pri predsedništvu mestnega magistrata.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 19. avgusta 1927.
Vladni komisar: Anton Mencinger s. r.
Št. 824/1—Spl.	1813 3—8
Razpis.
Podpisani mestni magistrat razpisuje mesto za knjigovodjo H. kategorije državnih uradnikov z enoletnim provizorijem.
Knjigovodja mora biti vešč vsem knjigovodskim poslom, dobro verziran v gospodarstvu in vodstvu podjetij.
Prosilci morajo dokazati, da so dovršili srednjo šolo z maturo ali pa trgovinsko akademijo in da imajo izpit iz državnga računovodstva.
Po enoletnem zadovoljivem službovanju se imenuje knjigovodja za definitivnega ter se pomakne v višji činovni razred.
Št. 175/27.	1845 3—1
Razglas o licitaciji.
Po odloku gospoda velikega župana mariborske oblasti H. br. 894/6 razpisuje Vodna zadruga v Dolnji Lendavi "na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1901. in njegovih izprememb in dopolnitev, razglašenih v «Službenih Novinah» št. 148 z dne 7. julija 1922., in pravilnika z dne- 18. novembra 1921. kakor tudi njegovih izprememb in dopolnitev z dne 22. maja 1922. j a v n o ustno ofertno licitacijo s skrajša-
1837	Objava.
Izgubil sem maturitetno izpričevalo državne višje realke v Ljubljani iz teta 1917. na ime: Dragotin Rozman iz Ljubljane.
Proglašam ga za neveljavno.
Dragotin Rozman s. r.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.