Primorski dnevnik SOBOTA, 9. APRILA 2016 št. 83 (21.623) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD S orimorski soort 3 U primorskijport —postani naš sledilec benečija - Na 4. strani Težave z obnovo dvojezične šole Prizadevanja poslanke Blažina doberdob - Na 12. strani Davkov tudi letos ne bodo povišali gorica - Na 13. strani Zbrali 500 »norih« računov za plin Odbor Bollette pazze napoveduje tudi pritožbe italija-egipt - Odpoklic veleposlanika iz Kaira po propadu soočenja o aferi Regeni Diplomatska kriza uradni obisk - Podpis dogovora Trst in Dunaj tesneje povezana ' n| 'V1 -rii »H i» H loi I! RIM - Poskus sodelovanja med italijanskimi in egiptovskimi preiskovalci pri iskanju krivcev za ugrabitev, mučenje in umor furlanskega raziskovalca Giulia Regenija v Kairu je včeraj dokončno propadel. Italijanska vlada se je takoj odločno odzvala, zamrznila vsakršno sodelovanje z Egiptom in formalno odpoklicala svojega veleposlanika Maurizia Massarija iz Kaira. Italijanski preiskovalci, ki so se pod vodstvom rimskega tožilca Giu-seppeja Pignatoneja včeraj že drugi dan zapored srečali z delegacijo egiptovskih kolegov, niso skrivali razočaranja zaradi pomanjkljivih informacij, s katerimi so se v Rimu predstavili Egipčani. Egiptovska delegacija naj bi v bistvu ponavljala že znano in malo verodostojno razlago, da naj bi Giulia Rege-nija ugrabila in ubila tolpa navadnih kriminalcev. Na 2. strani bruselj - Terorist Belgijska policija prijela »tretjega moža« BRUSELJ - V Belgiji so včeraj v zvezi s terorističnimi napadi v Parizu 13. novembra lani in v Bruslju 22. marca letos aretirali belgijskega državljana Mohameda Abrinija. Kot poročajo mediji, gre po vsej verjetnosti za tretjega napadalca z bruseljskega letališča, ti. »moža s klobukom«, ki so ga varnostne vi-deokamere posnele v družbi dveh samomorilskih atentatorjev in ki je pobegnil s prizorišča napada. Na 2. strani zadružništvo Reforma in usoda dveh slovenskih bank opčine - Obisk nekaterih trgovin in lokalov Utrip krajevnega slovenskega gospodarstva TRST - Predsednik Zadružne kraške banke Adriano Kova-čič pozitivno ocenjuje učinke reforme zadružnih bank za svojo banko in za Zadružno banko Doberdob in Sovodnje, s katero ZKB zelo dobro sodeluje. Kovačič je prepričan, da je reforma koristna, tudi zadružne banke pa se morajo prilagoditi novih potrebam in razmeram v Italiji in Evropi. Reforma, ki jo je dokončno uzakonil senat, bo polnopravno stopila v veljavo leta 2018. Na 3. strani Nasilje v družini in vloga medijev Na 7. strani Tržaški VZPI-ANPI z novim predsednikom Na 10. strani Poldrugi milijon za ■ V • tvt*| V I vzdrževanje višjih šol Na 12. strani V Novi Gorici podražitev smetarine Na 13. strani zahodni kras - Srečanje o protokolu Prosecco DOC Prosek hoče dejanja UMAG PAZIN O KOČEVJE S° - ČRNOMELJ jutri >tn§ skem je bilo izjemno toplo za letni čas, ^ temperatura se je marsikje približala 30 °C. o V Biljah se je živo srebro ustavilo pri 29,7 °C, v < Godnjah na Krasu pri 28,3 °C, na Letališču Portorož pri 27,9 °C in v Postojni pri 26,1 °C. S^ Danes: ob 4.45 najnižje -63 cm, ob 10.55 naj- — _ višje 38 cm, ob 16.29 najnižje -30 cm, g Morje je rahl° ob 22.42 najvišje 51 cm. S razgibano, tem- S Jutri: ob 5.21 najnižje -58 cm, ob 11.36 naj- peratura morja višje 32 cm, ob 17.03 najnižje -21 cm, 12,1 stopinje C. ob 23.10 najvišje 41 cm. I_ So 500 m ...........8 1000 m ...........5 1500 m ...........3 2000 m 2500 m 2864 m UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah do 4,5 in v gorah 5,5. Zaščitili Banksyjevo delo NEAPELJ - V Neaplju so s steklom zaščitili edino znano Banksyjevo delo v Italiji. Marija s pištolo na pročelju ene od zgradb v mestu je verjetno komentar tega svetovno poznanega gverilskega grafitarja na sloves Neaplja kot mesta, ki je predano katolicizmu, obenem pa je polno mafijskega nasilja. Grafit z Marijo, ki ima v svetniškem siju nad glavo upodobljeno pištolo, je pravi turistični magnet v mestu. Za zaščito se je zavzel velik občudovalec Bank-syjevih del Alessandro Bello, ki je zbral 16.500 podpisov. Vendar, kot je povedal, ni bila občina tista, ki je na koncu poskrbela za zaščito, ampak je šlo za zasebno iniciativo. »Pomembno je, da je Banksyjevo delo zaščiteno. Tako lahko počaka na restavriranje, ki smo ga predlagali mestu,« je dodal. Našli še en prvi folio Shakespearovih iger LONDON - V graščini Mount Stuart na škotskem otoku Bute so našli še enega od prvih foliev Shakespearovih iger. S tem se je število ohranjenih izvodov prvih foliev - leta 1623 izdane zbirke 36 Shakespearovih iger z naslovom Komedije, zgodovinske drame in tragedije, natisnjenih v folio formatu - povečalo na 234. V graščini Mount Stuart odkriti izvod je del zbirke Bute, ene najpomembnejših britanskih zasebnih zbirk umetnin. Njegovo pristnost je potrdila poznavalka dela Williama Shakespeara Emma Smith z Univerze Oxford. Delo v treh zvezkih je bilo po njenih besedah nekdaj v lasti založnika Isaaca Reeda (1742-1807). papež frančišek - Posinodalna apostolska spodbuda Amoris Laetitia Cerkev naj bo razumevajoča V dokumentu odprtejša stališča do ločencev in istospolno usmerjenih vendar brez odstopanja od tradicije VATIKAN - Katoliška cerkev se ne more odreči dogmam, bi pa morala biti bolj razumevajoča in usmiljena do »nepopolnih katoličanov«, kot so ločenci, ki živijo drugače, kot zapovedujejo cerkveni nauki, je v včeraj objavljenem ključnem dokumentu o zakonski zvezi in družini zapisal papež Frančišek. V posinodalni apostolski spodbudi Amoris Laetitia (Radost ljubezni) - O ljubezni v družini je papež tudi poudaril, da je treba spoštovati istospolno usmerjene, a ponovil stališče Cerkve, da ni nobene podlage za izenačitev porok isto-spolno in heterospolno usmerjenih. Dolgo pričakovani dokument obsega 261 strani, Frančišek pa v njem citira Martina Luthra Kinga, argentinskega pesnika Jorgeja Luisa Borgesa in tudi kultni danski film Babettina gostija in s tem argumentira potrebo po tem, da je Cerkev polna ljubezni in usmiljenja. Pred objavo dokumenta so številni najbolj nestrpno pričakovali papeževo mnenje o obhajilu za vnovič poročene ločence. V skladu s sedanjo cerkveno doktrino znova poročeni ločenci ne morejo prejemati obhajila, ker njihov prvi zakon za Cerkev še velja. »Nihče ne more biti obsojen večno, ker to ni logika evangelija. Ne govorim le o ločenih in znova civilno poročenih temveč o vseh, ne glede na to, v kakšni situaciji so se znašli,« je sporočil papež. Ob tem se je zavzel za to, da bi znova poročene ločence bolje in na različne načine polno vključili v krščanske skupnosti, pri tem pa se izogibali škandalom. Po papeževih besedah se ne bi smeli počutiti »kot izobčenci iz Cerkve«. Duhovniki bi se morali po papeževem mnenju glede tega vprašanja odločati za vsak primer posebej. Glede istospolno usmerjenih pa se je papež odločil obdržati status quo, kar je udarec liberalni struji, ki je upala, da bo Rimskokatoliška cerkev ubrala bolj odprt pristop do homoseksualcev. Kot je poudaril papež, so škofi na sinodah leta 2014 in lani ugotovili, da »ni absolutno nobene podlage za stališče, da so skupnosti istospolno usmerjenih na kakršen koli način podobne božjemu načrtu za zakon in družino«. Čeprav apostolska spodbuda izraža nasprotovanje »kakršnim koli znakom nepravične diskriminacije« zaradi spolne usmerjenosti, pa v njej tudi ni pozitivnih ocen zvez istospolno usmerjenih. Papež je v dokumentu tudi kritičen do zunanjega pritiska na Cerkev in poudarja, da je nesprejemljivo, da »mednarodne organizacije finančno pomoč revnim državam povezujejo s sprejetjem zakonov, ki dovoljujejo poroke med osebami istega spola«. Je pa izrazil sočutje s svojci istospolno usmerjenih, češ da so »v položaju, ki za starše ali otroke ni preprost«, ter izpostavil, da bi se morala Cerkev izogibati »kakršnim koli znakom nepravične diskriminacije« homoseksualcev. Heterospolne pare, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, pa je po Frančiškovih besedah »treba sprejeti ter potrpežljivo in diskretno voditi«. Kot je zapisal, lahko odločitvi za skupno življenje brez poroke botrujejo zunanji dejavniki, kot so finančne težave ali kultura. Dotaknil se je tudi vzgoje otrok. Kot je poudaril, bi jih morali naučiti reči prosim, hvala in oprosti, jih kaznovati za neprimerno vedenje, jih odvaditi tega, da morajo vse dobiti takoj in jim preprečiti gledanje oddaj, ki spodkopavajo družinske vrednote. »Potrebujemo zdrav odmerek samokritičnosti,« je izpostavil Frančišek in priznal, da je Cerkev doslej zagovarjala »preveč abstrakten in skoraj umeten teološki ideal zakonske skupnosti«, ki jo je predstavljala bolj kot »breme za vse življenje«. S posinodalno apostolsko spodbudo papež zaključuje proces, ki se je začel pred več kot dvema letoma. Prvič v zgodovini katoliške cerkve sta se nato s temi vprašanji ukvarjali še dve zaporedni sinodi - jeseni 2014 in lani. Škofje z vsega sveta so na sinodah o družini veliko razpravljali o najbolj spornih vprašanjih, kot sta obhajilo za vnovič poročene ločence ali sprejemanje homoseksualcev, a niso dosegli dogovora o reformah. (sta) Papež Frančišek je 35 let po podobnem dokumentu Janeza Pavla II. včeraj objavil zaključke sinode na temo zakona in družine ansa Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Nej bulšga ku čitet list... ivo Sik